★ E3 PHIHOBSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLIVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Cena 15 lir - 10 j ugolir - 2.50 din TRST sobota 1. januarja 1949 Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. postale Štev. 1 (1091) Ob novem ‘Zelje in napori vseh svobodoljubnih narodov in delovnih ljudi, da bi se dosegel končen in trajen mir V svetu, se v preteklem letu niso uresničili. Ameriški finančni monopoli, ki jih podpirajo reakcionarne sile ostalih kapitalističnih držav, so izšli iz druge svetovne j vojne s popolnoma drugačnimi cilji. Oni hočejo imperialistični mir: novo zasuinjevanje narodov in ustvarjanje pogojev za nov vojni napad proti Sovjetski zvezi in ostalim demokratičnim državam, da bi uresničili Hitlerjev propadli načrt — gospostvo nad svetom. V ta namen so prišli na dan z Marshallovim planom gospodarskega I in političnega zatsužnjevanja narodov in držav ter z njim skušajo v vseh kapitalističnih državah ponovno privesti na oblast poražene fašistične reakcionarne sile ter s tem uničiti demokratična gibanja I v teh državah. Z njegovo pomočjo ustvarjajo v raznih delih sveta ■vojna oporišča, ki naj obkrožijo Sovjetsko zvezo in ostale demokratične države ter bodo izhodiščne točke novega vojnega napada proti njim. Imperialisti so se ponovno vrgli na brezmejno oboroževanje, izdelujejo atomske bombe, ki z njimi grozijo in strašijo svet, da bi tako z vojnohujskaško propagando prestrašili ljudi slabih živcev, ki naj bi pred njihovimi grožnjami klonili. Takšna politika zapadnih imperialistov je prišla do izraza najbolj neposredno pred tretjim zasedanjem Združenih narodov, ko so zagnali krik o neposredni vojni nevarnosti, ki naj bi jo predstavljala politika Sovjetske zveze. S tako vojnohujskaško propagando so hoteli pripraviti primemo ozračje za tretje zasedanje Združenih narodov, katero naj bi imperialistom služilo za formalno potrditev njihove vojnohujskaške politike in politike kršenja vseh mednarodnih obveznosti na liniji revizije teheranskih in potsdamskih sklepov ter ostalih mednarodnih pogodb, ki so na poti njihovim načrtom. Predvsem so imperialisti hoteli doseči na tem zasedanju uveljavljenje svoje separatistične politike v vprašanju Nemčije, s katero hočejo iz njenega zapadnega dela ustvariti glavno oporišče bodočega vojnega napada proti Sovjetski zvezi. Imperialisti ves čas po vojni razvijajo nacionalistične in revanšne tendence v nemškem narodu, ki se še ni uspel osvoboditi Hitlerjeve preteklosti. Namesto da bi uničevali vojno moč Nemčije, ustvarjajo iz Porurja novo vojno orožarno, ki naj imperialistom služi za tretjo svetovno vojno. Za tise to so hoteli doseči odobritev od Združenih narodov s pomočjo njihovega glasovalnega stroja ter s tem samo organizacijo Združenih narodov pretvoriti v čisto navadno imperialistično orožje. Zato je bilo tudi tretje zasedanje OZN najvažnejši dogodek v preteklem, letu, ki so se na njem jasno in odločno pomerile dve osnovni politični sili v svetu, sile imperializma in vojne na čelu z ameriškimi imperialisti in sile miru in napredka na čelu s Sovjetsko zvezo. Obenem pa je tretje zasedanje Združenih narodov bilo tudi odraz razmerja sil v svetu. Kljub temu da so imperialisti na tem zasedanju s pomočjo svojega glasovalnega stroja uspeli v nekth vprašanjih, s tem da so končno rešitev raznih vprašanj zavlekli in si pustili odprta vrata za izvajanje svoje imperialistične politike in vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, kot je n. pr. vprašanje Grčije, Palestine, Koreje itd. je pa vendar to zasedanje imelo svoje nemajhne uspehe. Odločen nastop Sovjetske zveze in ostalih demokratičnih držav proti vojnohujskaški politiki zapadnih imperialistov in v borbi Za mir je do kraja razkrinkal pred vsemi narodi protiljudsko in vojnohujskaško politiko novih pretendentov za gospostvo nad svetom ter še v večji meri mobiliziral vse svobodoljubne narode in delovne ljudi sveta v borbi za mir in proti novi vojni. Obenem je pa ta nastop svetovnih demokratičnih sil na čelu s Sovjetsko zvezo pokazat vso slabost imperialistov, da sprožijo novo svetovno vojno, če se mu demokratične sile odločno postavijo po robu. To dejstvo še v večji meri daje poguma in poleta svetovnim demokratičnim si lam v borbi za trajen, pravičen mir in nanredek vsega človeštva. Z zasedanja je bil izdan poziv ~ če tudi samo platoničen — velikim silam, da sporazumno rešijo ma vprašanja, ki izhajajo Iz druge svetovne trojne, to se pravi pripraviti mirovno pogodbo. Izdana je bila tudi izjava o človečanskih pravicah, ki naj se izvedejo tudi za kolonialne dežele in tiste, ki so pod nadzorstvom. Vsi ti uspehi so lahko dalekosežni v korist utrjevanja miru in proti vojnohujskaški politiki imerialistov, kljub njihovim naporom, da se ne uresničijo, če se bodo svetovne demokratične sile odločno zavzele za njihovo izvršitev. Tako gledanje na OZN posebno v zvezi z njenim tretjim zasedanjem narekuje svetovnim demokratičnim silam, da se borijo za njeno utrjevanje, ker s pomočjo Zdru; n ih narodov se lahko prispeva v utrjevanju miru v svetu in preprečevanju imperialistom, da bi organizirali tretjo svetovno vojno. Nov doprinos k jačanju demokratičnih sil v svetu so pa tudi zgodovinske zmage narodnoosvobodilne vojske Kitajske, ki zadaja dokončne udarce Cankajškovi reakcionarni Kitajski, ki je predstavljala eno najmočnejših oporišč svetovnega imperializma. Zgodovinske zmage kitajskega ljudstva, ki ogromno vplivajo na porast narodnoosvobodilne in protiimperia-listične borbe v ostalih kolonialnih deželah, spreminjajo razmerje sil v svetu odločno v korist svetovnih demokratičnih sil.Zmage kitajskega ljudstva zopet dokazujejo vso slabost imperializma, ki se mora umikati in prepuščati ogromna področja demokratičnim silam, odločen nastop svetovnih demokratičnih sil na čelu s Sovjetsko zvezo izven in po Združenih narodih, razvoj dogodkov na Kitajskem in ostalih kolonialnih deželah lahko prepreči novo svetovno vojno in dosego končnega in trajnega miru v svetu. Borba za mir je osnovna parola svetovnih demokratičnih sil v borbi proti imperializmu. V sredino teh dogodkov je nepričakovano prišla resolucija In-formbiroja, ki obtožuje Jugoslavijo uzločinov», ki jih ni nikoli iz* mršila. Ta dogodek je ed-nstven v Prihodnja itevlttsa sPHaocsVe-ga dnevnika« izide v torek 4. januarja. zgodovini delavskega gibanja po tem, da se v gonji proti Jugoslaviji delavsko gibanje poslužuje neresnice, laži in klevet, kar ne more biti v skladu z moralo in interesi delavskega gibanja. Dejstvo je, da ta dogodek samo v ogromni meri škoduje delavskemu gibanju in koristi reakciji in imperialistom., ki ta dogodek izkoriščajo v borbi proti demokratičnim silam, da ustvarjajo zmedo in nezaupanje do njih in v njihovih lastnih vrstah. Za tako ustvarjen položaj v delavskem gibanju v zvezi z resolucijo Informbiro ja prav gotovo Jugoslavija ne nosi pri tem nobene krivde. Razvoj dogodkov bo moral nujno pokazati krivičnost obtožb v resoluciji Informbiro ja in obsoditi metode, ki jih danes uporabljajo proti Jugoslaviji. Prepričani smo, do se bo stvor razčistila in rešila v splošno korist delavskega gibanja, ker resnica je v zgodovini delavskega gibanja vedno in končno zmagala. Pri nas smo v preteklem letu zabeležili, v skladu s splošno politiko imperialistov v svetu, po)a-čano gonjo za revizijo mirovne pogodbe z Italijo in njeno vsestransko kršitev. Trostranski predlog o priključitvi Trsta k Italiji je politična osnova raznih sporazumov, ki jih angloameriška vojna uprava sklepa Z italijansko vlado in ki praktično vključuje Trst ekonomsko in politično v okvir italijanske države v nasprotju z vsemi določbami mirovne pogodbe na Tržaškem ozemlju, ki je stopila v veljavo 15. septembra 1947. Čeravno se politika anginameriških imperialistov v zadnjem času oddaljuj« od končne realizacije trostranske-ga predloga, vendar jim ta politika služi za jačanje italijansko nacicmaUovinistične reakcije, zatiranja slovenskega življa in sploh demokratičnega gibanja na Tržaškem ozemlju pod njihovo upravo. Na liniji takšne politike anglo-ameriške vojne uprave je vključevanje Trsta v Marshallov plan. njegovo ekonomsko in politično za-sužnjevanje ter to. da ustvarjajo iz Trsta eno od oporišč anglonmeri-ikih imperialistov v borbi prot-, demokratičnim silam. Takšna politika na ekonomskem področju pa spravlja tržaško gospodarstvo a težko stanje, v zastoj, slabljenje trgovskega in pomorskega prometa, odpuščanje delavstva ter splošno padanje življenjske ravni Strokih množic tržaškega prebivalstva. '• Takšen je v nC*aj potezah splošen položaj Trsta kot posledica imperialistične politike angloameri-Ske vojne uprave, politike, ki gre za tem, da s* na mednarodnem polju, kakor pri nas, čim bolj zavleče končna rešitev tržaškega vprašanja v duhu in sklepih mirovne pogodbe z Italijo. V tem letu smo pa v okviru demokratičnega gibanja doživeli težke dogodke, ki so ga dovedli v najtežavnejši položaj po vojni. Resolucija Informbiroja in njene škodljive posledice za delavsko gibanje so se v največji meri odrazile ravno pri nas. Ona je dala razbijaču Vidaliju moč in orožje za razbijanje enotnosti našega demokratičnega gibanja in njene a-vantgarde KP Tržaškega ozemlja. Pod krinko te resolucije ter lažnega intemacionalizma je Vi-dali uspel, da v svojo razbijaško in likvidatorsko politiko povleče en del tržaškega proletariata in ostalih demokratični h množic, ki so se dale prevarati po njegovih lepih besedah ter šle po poti razbijanja naše enotnosti tako težko ustvarjene v narodno-osvobodilni vojni in v povojnih letih borbe proti imperializmu in reakciji. Težak je zločin, ki ga je Vi dali izvršil nad delavskim demokratičnim gibanjem Trsta, in tembolj žalostno je dejstvo, da ga je izvršil s pomočjo organa kot je Informbiro in ob moralni in politični podpori italijanske komunistične partije. Razbijaško delovanje Vidalija je dovedlo naše delavsko in demokratično gibanje v položaj, da trenutno ni sposobno več nuditi resnejšega odpora stopnjevalnim in po-jačanim napadom združene reakcije m imperialistov, ki do največje mere skušajo izkoristiti nestalni položaj. Vsa združena reakcija slavi zmago nad rezultati Vidali-■jevega razbijaštva. To, kar vsa tri leta reakcija ni uspela kljub o-gromnim naporom, to je, razbiti borbenost in enotnost našega demokratičnega gibanja, ji je Vidali prinesel na krožniku napravljeno po najboljšem receptu protiljud-ske politike reakcije in imperialistov. Vidali hoče pokopati herojsko preteklost našega demokratičnega gibanja, reakcija zahteva dokončno obsodbo štiridesetih dni zmage protifašistične borbe našega ljudstva. Reakcija zahteva priključitev Trsta k Italiji, Vidali besno napada Jugoslavijo in ljudsko oblast v coni B. Reakcija sodi predstavnike delavskega gibanja in voditelje herojske dvanajstdnevne stavke, Vidali zahteva pa pred sodišče ves tržaški proletariat. Reakcija poziva na enotnost v borbi proti demokraciji, I idali razbija enotnost demokratičnega gibanja itd. Tako podprta in opogumljena reakcija vedno bolj krepi svoje udarce po demokratičnem gibanju, ona udarja po tistih borcih, ki dosledno branijo in zastopajo borbeno in demokratično linijo starega vodstva našega delavskega in demokratičnega gibanja, istočasno pa udarja tudi po tistih, ki so v dobri veri sledili Vihali ju, ki so pa v srcu zvesti delavskemu in demokratičnemu gibanju. Lonjerski proces je najboljši dokaz, kako reakcija ne štedi ne enih ne drugih, kadar se gre za antifašiste. Ona hoče v polni meri izkoristiti našo razcepljenost m čim bolj oslabiti vse demokratične sile Tržaškega ozemlja. V takšni situaciji se pred nas postavlja imperativ enotne fronte vseh italijansko—slovenskih demokratičnih sil na Tržaškem ozemlju na liniji odločne in brezkompromisne borbe proti imperialistom in reakciji, za spoštovanje mirovne pogodbe, za vsakodnevne gospodarske in politične zahteve našega ljudstva. V tej borbi nas ne sme razdvajati trenutno gledanje na resolucijo Informbiroja, o kateri se lahko razpravlja znotraj samih organizacij, kar pa ne sme slabiti naše enotnosti nasproti zunanjemu sovražniku, ampak mora služiti samo krepitvi naše borbe proti imperializmu in za demokratične pra-vtee našega ljudstva ne glede na trenutno orientacijo o vprašanju resolucije IB mora biti osnovno geslo vsakega poštenega borca in demokrata, ki mu je pri srcu dobrobit našega delovnega ljudstva in boljša bodočnost vsega našega prebivalstva. Edino na tej osnovi bomo lahko v bodočem 1949. letu izšli iz sedenjih težav in slabosti in zavzeli prejšnje položaje v tržaškem političnem’življenju v interesu širokih delovnih množic. Edino tako pa bomo tudi služili interesom svetovnega demokratičnega gibanja in predstavljali pri nas del tega gibanja, ker internacionali-zem ni noben abstraktni pojm, ampak se izraža samo v konkretni in dosledni borbi proti reakciji in imperializmu na lastnih tleh. BRANKO BABIC v v NOVOLETNO OSVOBODILNE Ob vstopu v novo leto 1949. želi glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda xa Tržaško ozemlje članom in vsemu slovenskemu ljudstvu ter italijanskim demokratičnim množicam, da bi v tem letu pod vodstvom Sovjetske zveze in ob pomoči bratskih jugoslovanskih narodov ter demokratičnih sil Italije z našo enotno, dosledno in vztrajno borbo proti imperializmu in reakciji doprinesli svoj delež k utrjevanju miru v svetu, tržaškim ljudskim množicam pa priborili svobodnejše in ekonomsko boljše življenjske pogoje. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje Sovjetsko-jugoslovanski finskisDOMDOdpisan PARIZ, 31. (AFP) — Agencija Tass poroča, da Je bil dne 27. decembra t. 1. podpisan protokol za izmenjavo blaga med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Radio Moskva javlja, da se je jugoslovanska delegacija, ki je podpisala omenjeni protokol o trgovinski izmenjavi med SZ in FLRJ, včeraj odpotovala iz Moskve v Beograd. Poljska - FLRJ BEOGRAD, Ji. (Tanjug) — Ob 150 obletnici rojstva velikega poljskega pesnika Adama Mickijeviča so včeraj Slovanski odbor, Jrsacsla-vansko-poljsko društvo, za kulturno sodelovanje in Hruštpo jagodc^am skih književnikom priredili slovesno zborovanje v Beogradu. Namestnik rektorja beograjske univerze je govoril o važnosti del Adama Mickijeviča. Množijo se protesti proti dogovorom o Porurju Sklepi zahodnih držav so brez vsake zakonite veljave - Združene ameriške države so se polastile Porurja in hočejo iz zahodne Nemčije napraviti vojni arzenal za države „atlantskega pakta“ LONDON, 31. — Britanski vojaški guverner v Berlinu general Robertson, ki je nenadoma z letalom prišel v London, je včeraj imel razgovor z Bevinom. Vsebina razgovorov se je nanašala na okupacijski statut v Nemčiji, glede katerega se tri zahodne države niso mogle sporazumeti. Glavna točka razgovorov pa je prav gotovo bilo vprašanje Porurja, kajti objava osnutka dogovorov je povzročila v Angliji dokajšnje nezadovoljstvo. Iz zaključnega poročila je namreč jasno razvidno, da se je ZDA posre-čilo izvesti svoje načrte v škodo Evrope. Nezadovoljstvo pa je tudi v Franciji, kajti iz poročila je razvidno, da francoske zahteve po jam- stvu proti obnovi nemške vojaške nevtralnosti, niso bile. upoštevane. Vse kaže, da je bil tu v glavnem dosežen sporazum med ameriškim državnim departmanom in Wall Streetom na eni strani ter nacističnimi fabrikanti topov na drugi strani. V nadzorstvenem organizmu so glasovi tako razdeljeni, da bodo ZDA, Velika Britanija in Nemčija lahko vedno preglasovale Francijo in Benelux. Brvi razpolagajo namreč z 9 glasovi, drugi pa s 6. Na ta način ne bo več nobene ovire za ameriške načrte, da napravijo iz z-hodne Nemčije vojni arzenal za države »atlantskega pakta«. Angleški list «Financial Times« Ameriško krivda pokolje v Grčiji z a Danes se nahaja v Grčiji okrog 10 tisoč ameriških vojakov in raznih drugih specialistov, s katerimi hočejo ZDA izvršiti popolno okupacijo Grčije BEOGRAD, 31. (Tanjug) — Politika objavlja članek, v katerem se protestira proti smrtnim obsodbam in preganjanju grških rodoljubov, kajti zadnje čase ne mine niti en dan, da ne bi številni grški demokrati padali pod svincem monarho-fašističnih vojakov. List poudarja, da so glavni krivci sedanji pravi gospodarji Grčije — ameriški imperialisti. V Grčiji je danes okrog 10 tisoč ameriških vojakov in raznih drugih ameriških specialistov. Samo v teku let 1947 in 1948 so ZDA poslale v Grčijo 606 milijonov dolarjev namenjenih predvsem vojaškim potrebam. Do k: nca letošnjega leta so poslale ZDA v Grčijo čez 90 tisoč ton vojnega mate ' List poudarja, c... ven*, jel odgovornosti za mučeništvo grškega ljudstva pada tudi na razne atenske vlade, ki so pokorno orodje v j rokah gospodarjev z onkraj Atlantika. Tudi same vesti iz vladinega vira potrjujejo številna streljanja grških demokratov. Po nekem poročilu ministra za informacije atenske vlade je bilo od leta 1945 pa do maja 1948 izrečenih 2691 smrtnih obsodb ne računajoč 1700 smrtnih obsodb, ki so jih izrekla vojaška sodišča. «Politika» niše, da so posredovanja Sovjetske zveze, Jugoslavije in drugih držav ljudske demokracije na zadnjem zasedanju OZN ogorčile vest vsega človeštva. Ameriški sindikati, itali anski novinarji, švedski kulturni delavci, Indijski študenti, delavske množice demokratičnih držav so poslali na OZN brzojavke, s katerimi energično zahtevajo, da se prepreči pokoli giških rodoljubov. Ti protesti so hkrati tudi najostrejša obsodba terorja nad grškim ljudstvom. (I riA tA vf 'tečno, mmj trio- udetn čud jim doUudnikojn, naJtočniko-m in čilateUjem, bdačli fia udem Gregorčičevi založbi v Trstu. Dobi se v vseh tržaških knjigarnah; pri Stoki v ul. Milano, pri Fortunatn na Trgu sv. Antena Novega, v Prosvetni zvezi in pri Gregorčičevi založbi v ul. dei Porta 16. Zakaj sij i/Rclnn odlašajo Ppf}||Q§ i olvorilvijs klinik« za člane bolniške blagajne Najbrž so gospodje vodstva bolniške blagajne že na tihem upali, da so delavci, kakor tudi ostali prebivalci Tržaškega ozemlja, pozabili na otvoritčv tržaške klinike za člane bolniške blagajne. In ker so imeli seveda takšno upanje, so si mislili. da je najbolje, da sami o stvari niti'ne črhnejo več, ker bo na ta način prav gotovo prešla v pozabo. Pa so se zmotili. Delavci niso pozabili na to vp;a-šanje, najmanj pa tisti, ki imajo kot člani bolniške blagajne vso pravico do klinike, kjer bi se lahko pod stalnim zdravniškim nadzorstvom zdravili. Zato so smatrali, da bi bilo dobro nekoliko osvežiti tem gospodom spomin na otvoritev klinike, in to še prav posebno sedaj, ko krožijo vesti o nekaterih novostih. Pisali smo že, da so takrat ti gospodje izjavili, da klinika ne more biti še otvorjena, ker niso našli še gostilničarjev, ki bi bili pripravljeni kuhati za bolnike v kliniki. Vse njihovo aprizadevanjet) je bilo kot se zdi brezuspešno; zato so se naj-brže sedaj pogodili tako, da bodo kuhinjo klinike vodile samostanske sestre. Prav gotovo bi se vsi strinjali s to rešitvijo, če bi ne imeli dovolj poučnega primera s posledicami, ki jih je imela takšna rešitev za splošno bolnico, kjer so tudi sprejele vodstvo kuhinje samostanske sestre. Kako bo stvar dokončno rešena, še ne vemo, ker gospodje bolniške blagajne, kot smo že prej poudarili, o tej zadevi previdno molčijo. Kar se pa tiče zdravniškega natečaja, je vse ostalo še vedno po starem. Pred časom je bil razpisan v lokalnih časopisih natečaj za zdravnika, ki bi pomagal voditi kliniko. Rok natečaja je potekel že 18. decembra, ne da bi se ves ta čas javil niti en zdravnik. Da se nihče ni javil za to službo, bo takoj razumljivo vsakomur, ki je imel priliko čitati pogoje, pod katerimi bi moral zdravnik delati v tej kliniki ter prejemati za to svoje delo tako nizko plačo, s katero ne bi mogel kriti niti najnujnejših življenjskih zahtev. Dnevi in meseci minevajo ne da bi bilo to vprašanje rešeno in kot vse kaže se gospodom pri bolniški blagajni nikamor ne mudi. Govori- SEJA OBČINSKEGA SVETA 30.decembra se je sestal občSnski sosvet pod predsedstvom župana odvetnika Mianija .Vse razpravljanje se je vrtelo okrog rednih upr a'Mi h ’ -" Sklenili. -.90, - rta zaprosijo višje, oblasti za izredno nakazilo 11 milijonov lir, ki bodo služile za napeljavo luči v okrajih, kjer so bile zgrajene nove stanovanjske hiše. V odločitvi je bilo izraženo mnenje, da je ta vso ta nujno potrebna in da v splošnem odgovarja stvarnim potrebam. Nadalje je bilo odločeno, da v nedeljah ne bodo tržn-ice odprte, prav tako ne ribarnice, po raznih mestnih okrajih in to od I. januarja do 31. marca t.l. To pa zaradi tega, ker je ribo-ov v .tem obdobju premalo donosen. Izpremenjena je bila tudi tarifa za napeljavo kanalizacije zasebnikom s strani občine. V okviru finansiranja, ki ga je že dovolila VU in v kolikor la dopušča, je bil odločen nakup nekaj zemljišč v gozdu Probavira. Končno je bila enkrat za vselej zaključen spor med podjetjem Trezzo in mestno občino. Mestna občina bo tej družbi izplačala 6 milijonov lir, družba pa se bo odpovedala vsakim nadaljnjim denarnim od-škodniam. Ta družba je do sedaj pobirala tročarino na račun mestne občine. jo celo, da odlašajo z otvoritvijo klinike prav zaradi tega, ker upajo, da bi se med tem časom dr. Nor-dio, ki je bil predlagan za direktorja klinike, premislil jn bi lahko njegovo mesto zasedel demokratični kandidat. Sicer so to sedaj samo še govorice, vendar so to govorice, ki bi jim človek, zaradi neverjetno dolgega zavlačevanja otvoritve klinike, lahko verjel. Mislimo, da je naša dolžnost obvestiti delavce, ki redno plačujejo bolniško blagajno o vseh mahinacijah in nakanah, ki jih kujejo gospodje vodstva bolniške blagajne, ne da bi sanitetni odsek vojaške u-prave posegel vmes ter jim te nakane preprečil. Toda dolgo se ne bodo več igrali s potrpežljivostjo članov bolniške blagajne, ki bodo s svojo odločnostjo končno dosegli, da bodo razpisane volitve za nov upravni svet, v katerem bodo tudi predstavniki delavcev, ki bodo lahko le tako ščitili interese članov bolniške blagajne. ■:.................s.:. ----- Vse osebe, ki so do 15. septembra 1948 optirale za Jugoslavijo ali pa so na podlagi 19. člena mirovne pogodbe pridobile državljanstvo FLR Jugoslavije, torej dejansko vse osebe, ki so 10. 6. 1940 prebivale na priključenem ozemlju in niso naknadno optirale za Italijo imajo v smislu sporazuma med FLRJ in Italijo o prenosu optant-skega imetja od 25. avgusta 1948 pravico, da prenesejo v FLRJ vse svoje premičnine, ki so jim doslej ostale v Italiji. Vse te osebe imajo pravico prenesti svoje premično imetje v Jugoslavijo ne glede na to ali trenutno prebivajo na ozemlju FLRJ Jugoslavije ali v Italiji. Po 2. členu omenjenega sporazuma ae lahko prenesejo naslednje premičnine: 1. Osebne stvari kot perilo, obleka, krzna in podobno. 2. Osebni in družinski dokumenti. 3. Pohištvo zasebnih stanovanj vključno srebrnina, preproge in podobno. 5. Za zlate predmete je potrebno posebno dovoljenje finančnega mi- nistrstva, ki se bo izdalo v primeru, če lastnik lahko dokaže, da gre za družinske predmete. 5. Stvari za osebno in domačo u-porabo kot fotografski aparati, daljnogledi, gramofoni, šivalni stroji, pisalni stroji, domači električni aparati, štedilniki na plin, petrolej, elektriko, navadni štedilniki in podobno. C. Razne zbirke (numizmatične, filatelistične, prirodoslovne itd.) 7. Umetniške zbirke in umetniški predmeti. 9. Radijski aparati in klavirji 10. Harmonike in drugi glasbeni instrumenti. 11. Lovske puške. 12. Kolesa in tricikli. 13. Zasebne knjižnice in arhivi 14. Motorna kolesa s prikolico ali brez nje, avtomobili in kočije. 15. Domače živali in perutnina (n. pr. psi, zajci, kokoši itd.). 16. Živila, ki ne presegajo normalne zaloge. 17. Predmeti, instrumenti in orodje, ki je potrebno za izvrševanje raznih poklicev, in to na ročni in ANTIFAŠISTIČNE ŽENE OBDAROVALE REVNE OTROKE Dedek Mraz obdaroval 250 otrok Ko smo se letošnje leto priprav-1 ljali na otroško božičnico, smo imeli predvsem v vidiku obdaritev potrebnih otrok ne glede na politično pripadnost njihovih staršev. Kljub temu da nas je vodilo predvsem načelo, da ne sme niti en otrok ostati neobdarovan in prikrajšan veselja ob novoletni jelki ter da je bilo z naše strani dovolj dobre volje za sodelovanje, pa je ostalo precej otrok neobdarovanih. Ro večini so bili to otroci siromašnih staršev, ki živijo v nezdravih higienskih pogojih in ki ne morejo svojim otrokom kupiti najpotrebnejšega, kaj šele da bi lahko mislili na božičnico. Tako imamo primere, ko ni dobilo vabila, naj se javijo pri obdarovanju otrok za otroško božičnico tudi petero otrok tovariša Luše iz Scala S. Luigi št. 7. V kakšnih razmerah živi ta tovariš bi vedeli prav dobro povedati vsi ljudje v tamkajšnjem okolišu. Dogaja se, da tov. Luša dela le nekaj dni na teden ter mora vzdrževati 7člansko družino, ki živi v vlažnem kletnem stanovanju. Prav tako so skoraj prezrli na otrcke invalida tovariša Birse iz ulite časa narodno-osvobodilne borbe. Dobil j£. vabilo za božičnico. Ko |e je predstavil mu niso hi?e-sar dalj|W-s!b ga odslovili. Božična darila =o mu prinesli šele čez 3 dni na njegov dem. Tudi trije otroci tov. Murenca iz ul. del Rivo št. 16 niso dobili paketa za «Otroško bo-žičnico!>. Kdor je videl, kje živijo ti ljudje, se mora nujno vprašati, kako to, da s;o delali pri razdeljevanju božičnih paketov takšne socialne krivice in čemu se odbor ni držal načela, da bo delil pakete potrebnim otrokom ne' glede na politično pripadnost njihovih staršev. Ker je bilo precejšnje število otrok neobdarovanih je Slovensko-ital i j anska antifašistična ženska zveza smatrala za potrebno, da organizira obdarovanje teh otrck za novoletno jel ko. Tovarišice so začele z veliko požrtvovalnostjo zbirati potrebna sredstva ter so imele pred seboj en sam cilj: niti en otrok ne sme ostati neobdarovan in prikrajšan veselja. 7, veliko skrbjo so naše tržake žene pripravile lep program, kateremu je sledilo obdarovanje otrck. Oder v ul. Ruggero Manna št. 29 ie bil lepo okrašen z novoletnimi jelkami, k C so blestele v tisočih lučkah. Matere in otroci so s solzami v očeh sledile lenemu progremu. Marsikateri otrok je prvič pred se- boj gledal lutkovno gledališče, ki mu bo ostalo v nepozabnem spominu. Sledili so solitični nastopi, pri katerih so sodelovali sami pionirji. S ((Partizani ob ognju* pa so otrokom stopili pred oči oni časi, ko so še kot kurirčki nosili partizanom pošto. Nato je dedek Mraz obdaroval 250 otrok, med katerimi je bilo 140 otrok najsiromašnejjih staršev, ostali pa so bili več ali manj potrebni. Tega velikega praznika otrok pa so se udeležili tudi otroci onih staršev, ki so lahko sami kupili svojim otrokom božično darilce, pa so si otroci sami želeli, da bi praznovali novoletno jelko skupaj s svojimi malimi sotovariši. Novoletna jelka je bila v resnici sad velike skrbi in izraz ljubezni ženske organizacije v Trstu do svojih najmlajših. Tržaške žene so pripravile svojim otrokom veliko veselje, saj lahko rečemo, da ni bilo niti enega otroka, ki ne bi bil deležen veselja ndvoletne jelke. Tako so se torej popravile vse napake in naši otroci so bili deležni veselja novoletne jelke Cwos|»o*larslvo «Gospodrstvo», poslednja letošnja' številka;'povzema-v—uvednem članku «Med starim in novim letom« bilanco tržaškega gospodar stva za preteklo leto. Gospodarska politika VU, v polnem nasprotju ,s tržaškimi težnjami po povezavi z neposrednim zaledjem, likvidacija najmočnejšega slovenskega gospodarskega zavoda UIVOD-a, nemoteno gospodarjenje italijanskih bank s slovenskim premoženjem — Tržaško posojilnico in hranilnico ter Trgovsko-obrtno zadrugo, za Slovence prepoved ustanavljati kreditne zavod*, bar.ke in zavarovalnice, javne gospodarske ustanove brez slovenskih predstavnikov. To je bilanca. Vod-ilo za prihodnje leto pa naj bi bilo: gospodarska politika mora iz tesnih meja čiste politike! Na prvi strani je -e članek O slovenskih in italijanskih strokovnih šolah, vrsta zanimivih vesti ter nekaj misli ob odprtju stalne razstave jugoslovanskih izdelkov v prostorih trgovinskega oddelka gospodarske delegacije. Druga stran prinaša podatke o zunanji trgovinj in pomorskem prometu Poljske, obrazložitev k sovjetsko-italijanski trgovinski pogodbi. Slede tehnične novosti, tržaška gospodarska kronika. Na tretji strani je vsaj malce razve- seljivo obvestilo Slovenskega gospodarskega združenja o pismu VU, da sg ne namerava izvajati nikakršen pritisk na tukajšnje trgovce ali obrtnike, ki so si pridobili ali so na tem, da si pridobe jugoslovansko državljanstvo. Poseben članek se dotika tiskarskega gibanja v Trstu, ostali del strani pa izpolnjuje pregled svetovnega trga in borze, ki ga na četrti strani zaključuje tržni pregled po lokalnih vesteh in iz bližnjih pokrajin v Italiji. V celoti treba reči ob koncu leta, da ((Gospodarstvo« za silo maši vrzel, ki jo slovenskem tisku tvori vprašanje naše gospodarske publicistike v Trstu. Štirinajstdnevnik na štirih straneh stori kar pač more, za novo leto pa ostaja vprašanje alj bi ne kazalo okrepiti ga po obsegu in .številkah. Mnogi so tudi mnenja, da bi naš tukajšnji živelj lahko ustvaril kaj več — namreč gospodarsko revijo. Cepljenje Hi proli kokošji kupi Znano je, da še kar naprej redči pri nas kokošje vrste tako imenovana kokošja kuga. Mestna občina razpolaga sedaj z nekaj tisoči enot cepiva, ki ga ji je dalo brezplačno predsedstvo cone s fondi AUSA-e. Zato toplo priporgča vsem rejcem kokoši, da cepijo svoje kokoši s tem cepivom, ki popolnoma odgovarja svojemu namenu. Na veterinarskem uradu v ulici Cologna 24 in v občinskem krematoriju na Istrski cesti bodo vsak dan od 8 do 9.30 in od 15 do 16 cepili kokoši. Tržaška bibliografija Tržaška bibliografija — biblio-grafsko-informativna revija — je izšla. Prvi zvezek ob šega na Tržaškem ozemlju tiskana ali izdana slovenska in italijanska dela, na tem ozemlju tiskana ali izdana dela v raznih jezikih ter dela v zvezi s Trstom in Julijsko krajino v času od 1. maja 1945 do 30. sept. 1947. Dobo po mirovni pogodbi bo obravnaval drugi zvezek, ki je v pripravi. Tržaško bibliografijo zahtevajte na naslov: Narodna in študijska knjižnica. Trst, poštni predal S. Cena 7. zvezku je 200 lir. motorni pogon (n. pr. kirurški, ra-diotehnični, optični, glasbeni, razna merila, tehtnice ,registrirne kase, aparati za ekspresno kuhanje kave, stroji za pripravljanje sladoleda, statve, stroji za pletenje ribiških mrež in ostale ribiške priprave, sodi do 100 litrov, ročno poljedelsko orodje itd.). 18. Tovorni avtomobili, avtofur goni. 19. Čolni na vesla, jadra ali motorni pogon, ribiški čolni, v kolikor služijo poklicno optantom. 20. Živina (z nekaterimi spodaj obrazloženimi omejitvami). 21. Vozovi z živinsko vprego, ročni vozički. 22. Vrednostni papirji in obligacije. Predmete naštete pod številkami 9, 11, 14, 18 in 19 bo mogoče prenesti le, če so bili v posesti optantov že pred 15. septembrom 1947 ali če so bili nabavljeni po tem roku v zameno za predmete enake vrste, prej v posesti optanta. Prav tako je mogoče prepovedati prenos drugih gori navedenih predmetov, če so bili kupljeni po 15. septembru 1947 ali če njihova količina očitno in v znatni meri presega okvir, ki odgovarja načinu življenja optantov. Mogoče je tudi prepovedati prenos večjih domačih živali kot so konji in goveja živina ter več kot 5 ovac ali kot so konji in goveja živina ter več kot o ovac ali koz, enega osla ali mezga ter 1 svinje na družino. Predmeti, ki so sestavni del industrijskih, trgovinskih ali poljedelskih, se ne smatrajo kot premičnine v smislu tega sporazuma. Prošnjo za prenos stvari naslovi optant na krajevne oblasti in ji priloži seznam predmetov, ki jih želi prenesti. Pred preselitvijo mora optant poravnati vse svoje zasebne in javne dolgove in prav tako za osebe, katere je dolžan vzdrževati in se selijo z njim. Osebe, ki so optirale za Jugoslavijo, se morajo preseliti v teku enega leta, računajoč od dneva, ko so italijanske oblasti obveščene o njihovem sprejemu v. jugoslovansko državljanstvo. Osebe pa, ki imajo državljanstvo po čl. 19 mirovne pogodbe, torej vsi tisti,, ki so postali jugoslovanski državljani s priključitvijo Slovenskega Primorja in drugih delov, morajo prenesti svoje premičnine iz Italije v smislu tega sporazuma do 25. februarja leta 1949, na kar še posebej opozarjamo. Sobota, 1. januar 1949 Novo leto Sonce vzhaja ob 7.48, zahaja ob 16 40. Dolžina dneva 8.46. Luna vzhaja ob 9.10, zahaja ob 17.15. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «7. Ca.nkar» vabi vse odbornike na redno sejo, ki bo v. ponedeljek 3. t. m. y gostilni pri Cirilu. RAZNO Zavarovalnica goveje živine v Bazovici vabi člane na občni zbor, ki bo 9. januarja 1949 ob 15 uri v društvenih prostorih. Nabrežinski okraj lahko naroča knjige in Koledar Gregorčičeve založbe pri Pertotu Slavku v Nabrežini. IZLETI Smučarski izlet PDT. V nedeljo 9. januarja priredi Planinsko društvo v Trstu smučarski izlet v Crni vrb nad Ajdovščino. Odhod iz ul. F. Severo ob 6 zjutraj. Vpisovanje v ul. F, Filzi 10, I vsak dan od 15 do 18 in V Rojanu na Trgu tra i Rivi štev. 2 v čevljarni Gec do vključno 3. januarja 1949. Dviq novih osebnih izkaznic Prizadetim sporočamo, da lahko dvignejo nove osebne izkaznice 10 dni kasneje kot je označeno na potrdilu, ki ga dobe na uradu. Vsi oni, ki bi morali dvigniti novo osebno izkaznico do 20. decembra, naj to store čimpreje. Izdajanje novih osebnih izkaznic je podaljšano za en mesec in sicer do konca januarja. Tržaška borza Zlati šterling 9200 lir, papirnati štcrling 1900 lir, dolar 655 lir, dolar telegr. 665 lir, švicarski frank 165 lir, 100 francoskih frangov 140 lir, šiling 17.50 lir. Urnik poštnih uradov v nedeljo V nedeljo 2. januarja bodo uradi v središču in v predmestjih odprti do 12. Izvrševali bodo vse posle vključno izplačevanje pokojnin. S1.0 VI! IVI S K 0-------- IV /1KI) IIIVII t; 1.1: n /i 1.1 s T: i: za Težaško »zitinlj« V nedeljo 2. t. m. ob 16 uri gostovanje v PROSVETNEM DOMU NA KONTOVELU s Cankarjevo dramo „Hlap ci“ V ponedeljek 3. t. m. ob 20 uri gostovanje v DOMU KULTURE V SKEDNJU z Gogoljevo komedijo V' „Zenitev“ Prodaja vstopnic dnevno od 15 dalje pri blagajni Doma kultur«. Takse na vstopnice za prireditve in predstave Finančna superintendanca v Trstu javlja vsem prizadetim, da bo z odredbo VU, ki bo v kratkem objavljena raztegnjena na Tržaškem ozemlju cone Asi. januarjem 1949 vsebina zakonskega dekreta št. 1440 od 21.12.1948. Ta določa spremembe pravic državnega zaklada in ustanovitev posebne takse na vstopnice za gledališke in kino-matografske predstave ter prireditve sploh. Prizadeti lahko dobe natančnejša pojasnila pri zvezi avtorjev in izdajateljev. Obvestilo Avtobusno podjetje Zaharija obvešča, da bo avtobus na progi Trst—Novi grad vozil tudi ob nedeljah. Odhod z avtobusne postaje v Trstu ob I, prihod v Novi grad ob 14.15. Odhod iz Novega grada ob 16, prihod v Trst ob 19.13. Urnik ribarnice za praznike Danes za novo leto je ribarnica zaprta, jutri v nedeljo bo odprta od 8. do 12. = KINO ROSSETTI. 14: «Rešil te bom«, I. Bergmani, G: Peek. EXCELSIOR. 14: «Pustolovščina v Brazilu«, Bing Crosby. FENICE. 14: »Velika misija«, T. Po-vver, L. Darnetl. FILODRAMMATICO. 14: »Črni labod«, T. Povver. IDEALE. 14: ((Veseli potepuhi«, S. Laurel, O. Hardy. ALABARDA. 14: «Kurmaonski tiger«, Sabu. IMPERO. 14: «Srciu vsaj malo odpomogli, br b!)r itrebno takoj ustanoviti za te kra-posebno strokovno šolo, kjer bi lahko mladina naučila te ali one >rti- Potem bi laže dobila delo, >r bi bila strokovno usposobljena. Mladina čuti brezposelnost kot veliko težo, ki vpliva moralno zelo porazno nanjo, zlasti vsled pomanjkanja strokovnega znanja. Zato so poslušalci sprejeli predlog z velikim odobravanjem in je posebno mladina zanj navdušena. Pristojne oblasti bi morale posvetiti temu problemu mnogo več pažnje, ker sb prav one odgovorne za vse žalostne- poelediče brezposelnosti, 'ki bi jih sicer s tako šolo odpravili ali vsaj omilili. 7.g prvim govornikom se je ogla. sil eden občinskih svetovalcev DFS in poročal o dosedanjem delu svojega kluba. £a briški del goričke občine i? predvsem važna napeljava električnega toka v St. Maver, za katero nam je obljubljeno, da bo v kratkem času izvedena. Svetovalci. so posredovali, da bi bila struja pojačena in tako uporabljiva tudi za pogon obrtniških podjetij. Pri debati je bil stavljen predlog, da bi .se vodovod v Pevmi podaljšal in bi se z njim okoristilo še šest družin. Bivši župan Dominko je Omenil, da bi bilo dobro predlagati občini, naj se javna tehtnica prenese s starega živilskega trga (z,a gladom) na ono stran Soče «pri mostu«, kjer bi bolje služila za ves desni breg občine in tudi za bližnji del mesta na tej strani. Razpravljali so še o raznih drugih več ali manj važnih krajevnih problemih in zaključili zborovanje ob 21. uri. Teh čez drn in strn za mladinski pokal i V vseh državah, posebno v drža-S vuh ljudske oblasti, se zelo goji ta j panoga športa, ki se izvaja v zim-I skem času in katera da možnost do ! treninga vsem športnikom ter jih i utrdi in fizično usposobi za razne : druge nastope. Fizkulturni odsek pri ZSM, ki je pričel pred kratkim s svojim delovanjem, razpisuje tekme čez drn in strn za prvenstvo mladinskega pokala. Spored za vasi. ki se bodo teh udeležile, je naslednji: V Doberdobu: Doberdob, Janrije, Dol, Poljane, Vrh; V Sovodnjah: Sovodnje,. Peč, Ga-berje, Rupa; V Standrežu: Slandcež. Gorica Pod gora; V Pevmi: Pevma, Oslavje, St. Maver; V Steverjanu za Steverjan. Finala bo spomladi v Sovodnjah. Mladinski krožek, ki bo dosegel na tej tekmi naj več točk, si pridobi mladinski pokal, katerega obdrži eno leto. Krožek, ki bi zrna- j kal tri leta zaporedoma, si osvoji (pokal za stalno. Fizkulturni odsek pri ZSM. Smufiarskl leoai na Ukvanskl planini Slovensko planinsko društvo spo-| roča vsem, ki so se vpisali za novo-j letni smučarski tečaj na Ukvanski 1 planini, da društvo včeraj še ni i prejelo točnih obvestil o snežnih razmerah v Kanalski dolini. Interesenti naj se zglasijo danes ob lt. uri dopoldne v kavarni Bratuž ul. Ma-meli, kjer jim bo dal zastopnik SPD točne informacije glede tečaja. I/PRED SODISCA Netrezni vozač, nemoralna Ivanka in lažmca priča V sredo dopoldne so tule na go-riški sodniji običajne sodne razprave. Najprej so pričeli s sodbo 31-letnega Cvetka Mervina iz Šempetra. Sodni postopek je potekal v odsotnosti obtoženca, ki biva sedaj na ozemlju priključenem k Jugoslaviji. Mer vinu je obtožnica očitala, da je avgusta lani, ko se je usta. vil v gostilni Segur na Vipavskem, povabil na kamion, s katerim je nameraval priti v Gorico, gostilničarja Segura in Teodora Kerkoča. Segur in Kerkoč sta sedla na grušč, š katerim je bil kamion naložen, v upanju, da bosta v kratkem v mestu. Toda Mervin ga je gotovo imel že nekaj pod kapo in tisti večer ni imel več dovolj moči, da bi obvladal kamionovo krmilo. Ko so dospeli v bližino Gabrij se je pričel kamion vedno bolj izmikati vozače vi volji in trčil v obcestni kameli. Vozilo se je ob udarcu prevrnilo, popotnika sta zletela na tla in njima tudi ves grušč. Poškodbe, ki sta jih odnesla, so bile težke. SL gur se je moral vsled tega zdraviti 2'meseca in 7 dni, Kerkoč pa 2 meseca. Na razpravi je zagovornik prizadetih strank zahteval za Šegu. ra povračilo škode v znesku 1.800.000 lir, ki naj bi jih poravnal lastnik kamiona Metod Makuc iz ul. Baiamonti št. 30. Mervina so pa obsodili na 4 mesece zapora in poravnavo škode. V odsotnosti je bila sojena tudi 24-lelna Ivanka Lombardellijeva iz Porto Maggiore (Ferrara). Lombar-dellijevo so pred dvema tednoma aretirali zaradi nemoralnega vedenja in med drugim ji je obtožnica očitala tudi to. da se ni pokorila določilom izgonskega lista, ki ga ie izdal policijski komisariat v Tr. žiču ter da se je kljub svarilu tu- kajšnje kvesture zopet vrnila v našo pokrajino. Obsodili so jo na 1 mesec in 20 dni zapora. Nato so pregledali obtožnico Ce-sara Giudiccija iz Bologne, obtože. nega, da je letošnjega avgusta, kot pripadnik neke vojaške edinice v našem mestu, povozil z motornim kolesom Sitar Albino iz Podgorr. ki se je morala vsled nesreče zdraviti 78 dni. Obsodili so ga na 2 meseca zapora, toda pogojno. Novembra lanskega leta so na goriškj sodniji obsodili 32-letnega Feliksa Bariviero iz Semeniške ul. 13 na 5000 lir globe, ker je nekaj časa prej pil v gostilni «Pri belem zajcu« in ko je bil čas poravnati račun, zagrozil gostilničarju z aretacijo, češ da je on policijski agent. Ker ba Bariviera ni hotel poravnati globe, je sodnik odredil pregled Na razpravi v sredo so bile zopet zaslišane vse priče. Mnoge od teh so zašle v očitna protislovja z izjavami, ki so jih podale pri prvem zasliševanju. Najbolj pa jo je zavozil 46-letni Danjsl Steni iz ul. Baiamonti 1, za katerega se je ugo. tovilo, da ni prvikrat niti pri tretjem zasliševanju pričal resnice. Sodnik ga je večkrat opozoril na točnost, toda Steni se ni mogel več spomniti, kaj je povedal pri prvem zasliševanju. To je bilo za njega usodno, ker ga je sodnik pri priči obsodil zaradi lažnivega pričanja na 6 mesecev zapora in poravnavo sodnjh stroškov. Barivieri pa je bila kazen potrjena. ISTRSKI 19 V E V V I it Koprske kaznilnice kmalu ne bo več lego kot nekdanji otok vedno st is. njen in omejen v svojem razmahu, predvsem v svoji gradbeni iniciativnosti. KINO VERDI. 15: «Otok siren«, B. Grable. VITTORIA. 15: ((Dogodivščina (ir. VVassela«, Gary Cooper. CENTRALE. 15: «Saigon», Alan Ladd in Veronica Lacke. MODERNO. 15: «Prikazen», G. Rus-sel. EDEN. 17: «Ujetnik terorja«, Ray Mil-lamf. Nekdanje kaznilnice v Kopru kmalu ne bo več. Svojo vlogo kot zapori je končala takoj ob zlomu fašistične Italije, sedaj pa bo prenehala obstajati tudi kot stavba. Ta hiša je bila že od leta 1823, odkar jo je nekdanja Avstrija preuredila iz samostana dominikank v kaznilnico, strah in trepet za mar. sikogar, ki je mora) v njej prebivati. Za njenimi zamreženimi okni so vzdihovali zlasti slovensko-hrva-ški politični jetniki in čakali uro svoje osvoboditve. Zatohlost in vlaga v celicah, ki so bile brez sonca in svetlobe, predvsem ječe-samice brez oken v pri-zemlju in posebne ječe v podzemlju, ki niso poznale niti ometa, marveč surov temeljni zid, so strle, zrušile in uničile št tako odporno telo nesrečneža, ki je v njih prebival ter čakal brez upanja na rešitev. Nekdanja koprska kaznilnica je imela 4 nadstropja, ki so dosegla višino 21 metrov in je bila od daleč vidna, saj je dominirala Koper od vseh strani. Vsa stavba je bila Zgrajena iz kamna, okviri oken, podbojev in vrat so bili prav tako iz velikih kamnitih plošč. Višina oken je dosegla 2.20 m, široka pa so bila 1.30 m. Te mere so bile seveda uporabljene za celice nekdanjih dominikank, ki so imele že par stoletij prej tukaj svoj samostan. Značilna za tedanje stavbe je tudi debelina zidov, ki je v pritličju in v prvem nadstropju dosegla 1.20 metra in v četrtem nadstropju 1.10 metra, med tem ko so zidovi današnjih stavb v pritličju debeli naj- več 80 eni. i Do danes je podrtih že 7.814 m3 zidov, tako da je padel že ves oni del kaznilnice, ki je gledal proti j morju čez tako imenovani Bclve-dere proti Sv. Nikolaju. Ker znaša kubatura vseh zidov okoli 10.500 m3, je na ta način podrtih že tri četrtine celotne stavbe. Podiranje stavbe se je pričelo, kakor smo že poročali; 5. junija t. 1. Samo do sedaj je bilo iz podrtin pridobljenih približno 2.437 m3 gradbenega kamenja, 9.947 m3 o-stankov ruševin in okoli 500 m3 peska. Ta material je prišel prav že pri gradbi skladišča družbe Omni« in sicer nad 1.500 m3, za športno igrišče je bilo za zasipanje odpeljanih prav tako okoli 1.500 m3 materiala, prav toliko za gradnjo garaže v Semedeli itd. Od nekdanjega stavbenega kompleksa koprske kaznilnice bo ostal edinole trakt, kjer je nastanjen da nes Edilit. Prav tako bo ostala nekdanja kapela kaznilnice, ki bo v bodoče služila kot šolska telovadnico. Del jetniških celic pa bo preurejen za delavska stanovanja. Z odstranitvijo kaznilnice bo dobil Koper stavbeno ploskev, ki bo dala prostor za zgraditev prepotrebne osnovne in vsaj ene srednje šole. V smislu načrta bo stavba porušena do konca januarja 1949, gra. ditev novih šolskih stavb pa se bo po vsej priliki pričela v poletju prihodnega leta. Ravno s tem javnim delom so ljudske oblasti zopet pokazale, da jim je na srcu tudi razvoj in pro-ovit Kopra, ki je bil glede na svojo ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE V KOPRSKEM OKRAJU Alatični urad za koprski okraj je za dobo od- 14. do 23. decembra t. I. zaznamoval 5 rojstev, 4 primere smrti, 7 poročnih oklicev in 6 porok, Rojstva: Krmac Sonja hči Željka iz Centurija, Milojevič Anka liči Vojeslava iz Portoroža, Perebica Avelin. hči Ane iz Krkavč. Prepat Lucija-lvatika liči Alojza iz Sečala. in Poropat Ana-Marija hči Alojza iz Sečala. Smrti: Fatur Marija iz Škofij tli. Kavrečič Marija iz Cetor, Fortuna Jožef iz Dekanov in Pavlič vdova Križman Ivana iz Dekanov. Poročni oklici: Ražman Lucjun in Brajnik Karlina. Grižon Jožef in Klaj Albina. Tinelli Vittorio in Bržan Jolanda. Bankovič Celestin in Bužekjan Marija, Hrvatin Angel in Pribac Albina. Olenik Gnido in Viller Nazarina in Špeh Matija s Kerin Antonijo. Poroke: Kocjančič Anton, delavec iz Trsta, z Radin Pierino hišno iz Zrnjavca. Parovel Virgilij-Lino, šofer iz Sermina. s Koren Palmir«, hišno iz Sernuna. Pavlič Marčel. kmet iz Sečala, s Pucer Ano, hišno iz Sečala. Zidarič Emil. kmet izCr-žarjev. z Vatovec Kristino, hišno iz Cezarjev, Mazzelli Severin-Marij, kmet iz Lazareta, s Knez Lidijo, hišno iz Sv. Antona ter Ojo Silve-rij, kmet iz Sv. Tomaža, z Abon-danza Ano, hišno iz Buzeta. Obvestil« Glavno skladišče podjetja «Fmc-tus« v Kopru obvešča vse kmetovalce in zadruge, da bo zaradi inven-4 m*/* vanrtn 9 ^ — S — 1. januarja 1949 J BORIS PAHOR: Moj tržaški naslov LINO LEG1ŠA Knjigo, ki jo je izdal Boris Pahor pri Gregorčičevi založbi v, Trstu, 'e res treba pozdraviti. Ne rano zato, ker govori o Trstu, ki je Ja nas Slovence eno najvažnejših in najzanimivejših mest, ampak tudi zato, ker je obljuba in pomembna napoved zgodb, ki jih bo objavil sam. ali jih bodo napisali drugi. O tem ni nobenega dvoma. Človeku je bilo v veliko zadovoljstvo že takrat, ko je srečal pisateljevo ime ' v Kocbekovi reviji Dejanje nekaj pred zadnjo vojno. Mlad slovenski pisatelj iz Trsta, iz pokrajine in mzsta, za katero so se nepotrpežljivi, šovinistični sosedni nacionalisti in fašisti zakleli, da bodo tu izbrisali našo besedo in naše one! Mlad slovenski pisatelj, ki je moral skozi italijansko, nam sovražno šolo, kjer so poniževali, sramotili ali vsaj zanikali, kar je bilo našega, in omamljali mlade ljudi s slavo tujega! Tega je moral biti človek vesel. In to ni bil edini, ki je tedaj šel za glasom naše krvi in našega jezika, se z veliko ljubeznijo in vnemo, toda zraven prav spoštljivo spoprijemal ž njim, da hi ga dobil v oblast. To so bile velike težave in vsak je šel nad nje kakor samouk. Pahor je čutil, da zija tržaško vprašanje tudi v naši literaturi kot velika praznina. Ze v Dejanju je Priobčil nekaj slik iz tržaškega svetu in se pri tem dotaknil tudi življenja tržaškega delavstva. Takrat smo zvedeli o njem le nekaj malega, med drugim, da je moral kot vojak v Afriko. Predzadnje leto vojske je naneslo, da sva se srečala v Dachauu. Sam je prišel iz Kazuieilerja v Alzaciji, ki nam je bil znan kot kazensko, uničevalno taborišče, ki se ga je bilo treba pošteno bati. Tam je kot bolničar videl dosti hudega, videl mrličev, sestradanih, pa tudi krepkih teles, ki niso vzdržala nečloveških esesov-''hih poskusov s plini. Rad bi pisal 0 tem, je pravil, ali čutil je, da bi se moral še dosti učiti. Oba sva razpredala misli, kako bo treba po , vojni poprijeti v Trstu, ki ga je ! "ad vse ljubil in dobro čutil, kako ■ Oa >ne moreš ločiti od slovenskega življenja. Govorila sva, da se bo ž njim. naše obzorje razširilo, kar bi bilo zelo potrebno, zakaj s Trstom ln s pisatelji od tam bi se nam °dprla vrata v svet. Pa komaj sva »e videla, je že moral proč. Mislil jo, da na boljše, pa je prišel v Bel sen, kakor sem zvedel po vojni, v najhujših taborišč. Po osvobo-I ditvi je odšel s Holandci, prišel v Francijo in se tam zdravil v sanatoriju, zakaj taborišče in delo minici sta nevarno načela njego-: la pljuča. Potem pa je res prišel j v svoj Trst, toda tu se stvari niso S ^zvijale tako. kakor smo si nekdaj "'deli. Pisal pa je vendarle, medtem P® lani v Padovi zagovarjal svojo | lzertacijo. Zanimivo je; da si je zanjo izbral poezijo Edvarda Koc-eka in pokazal pri njem, kako je s ovensko pesništvo prehajalo od ' sPresionizma k realizmu. Zanimi-'° Zato, ker se je sicer moral šo-1 Pri Italijanih in njih literaturi, P® je vendarle zrasel z našim in 'e tsaimoderneiiim razvojem. j Crfice, ki jih je zbral v knjigo tržaški naslov, pričajo o tem. likajo pa najprej trpljenje po ta- ; °>"iščih. in po transportih, ki se llrnikajo pred zahodno fronto. Po. O”1 kažejo, kako se bivši interni-ra nec po končani vojni vživi ja v j Svilno stanje. Pripovedujejo o si-r°n>aštuu povojnih časov, o brez-P°seinosti v Trstu, o času, ko se le Kras združil z Jugoslavijo, in 0 novi, ponosnejši zavesti sloven-^'e3a človeka v Trstu. Ta človek ,e> da je to mesto njegovo in da res tako. Pahor je hotel zajeti sočasnost takega doživljanja in si je pomagal ne samo z vzporejanjem, ampak tudi tako, da je te različne svetove drugega z drugim nekako cepil in jih zgostil. Tako pogosto podaja opazovanja, čustva, misli, ugotovitve v zamotanem, primitivno nerazvozlanem stanju in to v prav tako naivno, primitivno zavozlani obliki, samo da jo še sam hote vozla. Tako nastajajo alogična zvezja, ki motijo, kadar ne zvenijo po naše. Drugače so večkrat naravne in pomenijo poživitev proze. Slabše je, da je to paralelno postavljanje oziroma vozlanje večkrat iskano in že manira. Ta naivnost, primitivnost in zavozlanost je do neke mere igrana. S to igro pa se zakriva včasih šibko, vsebinsko premalo tehtno doživetje. Pri takem pisanju je prva nevarnost, da se zgubi nazornost zgodbe, ki mora biti osnova vsakega pripovedovanja, še bolj pa. da pisatelj premalo upošteva, da je treba obravnavati pomembno, izrazito doživetje. Tako vpliva še najmočneje Napis na ža-nanici, ker je tu usoda istrskega trpina iz taborišča sama na sebi pretresljiva in še najbolj živo pokazana. Zgodba s transporta pa je zabrisana in nekako zapravljena, ker jo je pisatelj potisnil preveč za igro refleksov. In vendar so tu kakor pozneje pretresljive reči, ki bi jih bilo treba bolj izrabiti. Naj gre za samo grozotno okolje taboriščnih barak po poštnih, za trunla na transportih, za otopelo (Joživl-a-nje na smrt obsojenih ali za mučen vtis rešenega taboriščnika, ki ie nosil mrliče v krematorij — vse to so snov i, ki jih ni lahko obdelati, ki pa jim preveč zunanja igra tudi ne more do živega. Tržaške zgodbe Brezposelni človek in žebljiček, Filmsko platno in Ponarejeno drevesce so same na sebi zanimive in zato nedognanosti toliko ne motijo. Boli velja to za francoske, zlasti pa za Vrnitev lepe Vide, ki je preveč narejena, prelahka, zato v križni svetlobi žarometov premalo odkrije. Sicer pa je, kakor rečeno, p Pahorjevem prijemu simpatično poživljajoče iskanje. Zaradi čustvenega risanja, nefčam drobnih stvari je kdaj blizu Mrzelu, pa je v Pahorju več dogajanja, v liričnih besedah o deklicah spominja na Magajno. Moral pa bo odtod, pa tudi od rojaka, tržaškega poštenjaka Slataperja, ki ni mogel ven iz pretenjenih, toda včasih bel nih občutij. V Pahorju je ifeč zdravja našega rodu in to se bo pokazalo v tem. kar bo sam napisal in kar bodo drugi, še mlajši, ki vem, da jih ne spodbuja zastonj, da bi nam pripovedovali o svojem Trstu in tu uveljavili našo besedo. LINO LEO IS A (Nadaljevanje s 1. strani) »lic odslej ne bo dal vtepati neres-o svoji zemlji in o svojem rodu a Zato polemizira z nekdanjimi ''Gojitelji, ki jih je življenje po-ktvil0 na laž in jih bo še bolj. *av za prav preveva vse črtice lisel na Trst, na morje in na našo ‘biorsko zemljo. Podoba tržaške- in tedaj tem boli, ker se za-.e»*ja tržaško vprašanje zapletati tn Piše o njem že ves svet. Prav r ° na obisku v Ljubljani, ko vzpo-,P'a tamkajšnjo zimo s tržaško in ' razlivlja ob spominih na dogo-Pečine tržaških paglavcev in istr-('oa železničarja. . ^ Pisanju ;c pokazal Boris Pa-°T lepe sposobnosti. Njegova Iju-eJen do človeka, do svojega na-’°da in jezika kakor do rodnega bes ta je topla in se razodeva več-'rut prijetno lirično, /.lasti velja 0 Za lirične vložke, ki ubirajo knji-l0 kot kakšno kompozicijo. Kaže Peliko občutljivost, ki je njegov ®ai> Pa tudi sad vzgoje ob modemi, . a*i in tuji literaturi. Po tej poti I"e F.el daleč, da moraš čutiti nje-'^o sposobnost. Priznati je treba, te v tem pisanju veliko mla- f 9a m osvežujočega, kar se ne da Ja celo vrsto današnjih pisa-l>/ev' p°sebnost je, da neprestano ePleta pripovedovanje o stvar-Pr31*’ k* obdaja človeka s svetom ur^Stav' misli, čustev, zavesti in ■ Nanesti. Realno doživljanje je GLAVNA DIREKCIJA ZVE1ZNE ELEKTROINDUSTRIJE I. hidrogeneralorji z vertikalno osjo, 1 tip; 2. elektromotorji normalnega učinka do 200 k\V in motorji. ki so zaščiteni pred eksplozivnimi plini, 5 tipov (serijska fa-brikacija); 3. agregati za varjenje, 1 tip (ser. fabr.t; 4. transformatorji s hlajenjem na olje, 2 lipa (ser. fabr.); 5. električni instrumenti, 2 tipa — volt-metri in am-permetri (ser. fabr.); 6. kinematografske aparature za zvočne filme, normalna širina 25 mm (ser. fabr.); 7. avtoclektrika (dinamo-stroji), 1 tip (serijska fabrikaci-ja); S. avtomatični telefonski aparati, 1 tip (ser. fabr.); 9. električni ročni svedri, 1 tip (ser. fabr.), Pri elektrostrojih smo leta 194S. povečali proizvodnjo za več kakor desetkrat v primeri z letom 1939. GENERALNA DIREKCIJA ZVEZNE KOVINSKE INDUSTRIJE I. naprave za valjarne (individualna proizvodnja); 2. naprave za cemetno industrijo (indiv. proizvodnja); 3. naprave za kemijsko in živilsko industrijo (indiv. proizvodnja); 4. mlini za rudnine (serijska proizvodnja); 5. stroji za modeliranje (serijska proizvodnja); S. vodne turbine (ser. proizvodnja); 9. propelerske črpalke (ser. proizvodnja); 10. težke škarje za rezanje starega železa (individualna proizvodnja); li. dvojna težka cirkularka, ekscentrične stiskalnice; 12. naprave za črno metalurgijo in metalurgijo pisanih kovin; razne industrijske peči kakor; plavži, kupolne peči, peči za kaljenje, surovinski mlini, stabilni mlinski generatorji, parni bagri, ekskavatorji, parni valjarji, hidromehanična oprema za hi-drocentrale, moderne velike stružnice, frikcijske stiskalnice, pnevmatična kladiva do 150 kg, revolver ske stružnice, polnojarmeniki, ki so se izkazali kot najboljši med obstoječimi v državi, poštni vagoni za normalnotirne železnice, vagoni za prevoz živine, špecial-nl vagoni s 3,5 kub. m„ mehanične rešetke do 30 kv. m, sekcio-nalni kotli po 300 do 500 kv. m, mlatilnice, rotacijski kopač z motorjem, ki ima zmogljivost 100 kub. m-ura. k. Srečno in veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem §niuc Roman TRGOVINA JESTVIN TRST Ul. Battisti 13 k Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem PETKOVŠEK OLGA MLEKARNA IN KAVARNA Trst Ul. Coroneo 12 K Srečno in boljše novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem BUFET TOMAŽIČ TRST Ul. Cassa di Risparmio K Srečno in veselo in novo leto želi vsem priljubljenim gostom Vinotoč Kocjančič Viktorija TRST (Sv. Ivan) Strada di Guardiella št. 31 a k Srečno in veselo novo leto želi vsem priljubljenim odjemalcem TRST Ul. Coroneo 3, Tel 38-1* k Uspeha polno in zadovoljno novo leto želi cenjenim odjemalcem in prijateljem Tvrdka KERŽE TRST Trg Sv. Ivana 1 Veselo in srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem trgovina jestvin ŠČUKA AVGUST Ul. Commerciale >4 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Gregorič Ai/guštin Ul. Commerciale 25, t. 29-658 hecno in ueielo novo leto gg** JTH Papir in grafične potrebščine TRST, Ul. F. Severo 10 Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem svojim cenjenim klientom ROMAN BARIC-BARINI TRST Ul. R. Manna 21 Srečno in veselo novo leto želijo BRATJE JANOUSEK tvrdka ustanovljena 1883 v Pragi, TOVARNA ETERIČNIH OLJ IN ESENC TRST Barkovije, tel. 29-»«} TTr-JLJi; Drago Martelanc urar in zlatar želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1949 TRST (Barkovlje) I.ungomare 135 Zadružni konzorcij trgovcev i živili •ri. za Trsi in - okolico ■trsi ieselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom in prijateljem Stranj lovrfnc nova restavracija «Pri studencu« DOLINA Srečno in veselo novo leto želi vsem RUPEL FRANC zaloga gradbenega materiala PROSEK 101 LAZAR IVANKA mesarija želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto SV. KRIZ Gostilna Škabar najemnik PURIC JOZEP KAVARNA BRATUŠ GORICA - UL. MAMELI želi vsem gostom srečno novo leto. želi vsem svojim gostom srečno in veselo novo leto VELIKI REPEN IVAN VETRIH 1 UVOZ — ZALOGA KURIVA- IZVOZ NA DROBNO NA DEBELO GORICA, UL. LANTIERI J, TEL. 6S0 želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto. Srečno novo leto želi Sedola Alojzij gostilna Platišče Srečno novo leto želi C.R.A.L Vino in likerji Brdo Srečno novo leto želi Filipi n Valentin trgovina z mešanim blagom Karnahta Srečno novo leto želi Sturna Cezar trgovina Platišče Srečno novo leto želi Kormons Ivan pekarna Platišče • Benečija Srečno novo leto želi Cos Ivan restavracija in prenočišče Debel ež - Benečija Srečno novo leto želi vsem Mi družba z o. z. glavni sedež PORTOROŽ Podružnice. KOPER, IZOLA, PIRAN, BUJE, NOVI GRAD in UMAG Obilo uspehov v novem letu želi vsem svojim zavarovancem Tržaška zavarovalnica d. d. Assicurahice TriesOna S. A. Sedež družbe: Koper, Ulica P. Oamblnl SIS tel.: ravnotelflstvo 45, okrožna poslov. 104 Za zavarovanja proti požaru, vlomu, razbitju stekla, nezgodam, civilni odgovornosti in transportu po kopnem, morju, rekah in z zrakoplovi se obrnite na Tržaško zavarovalnico Koper ali njene zastopnike v vseh večjih krajih UKEUNISIVU. ULICA MUNILLLMI II 0. Ul Ii»a — Telelon St *3-M* - UPiiaVA: ULICA H. MANNA It 29 — Teietoiiska Številka 8381. | NAROČNINA: Cona A: mesečna 26u Četrtletna ,8^_P",l.lt1,.‘,a J40U._ celutet'*1* 2600Jir. UJM«, 8-f_ OGLASI: od 8.30-12 in oi 15-18, tel 27-347. Cene o,latov: Za vsak nun vlihie « Sirim I stolpe«: trgovski 40, flnančno-pravni 60, osmrtnice 70 ‘ ITVO----------------------------------------------- “ 8351 I . .. . . .... V.. » ... ....... .j Ur. | Postni tekoči račun za STO-ZVU: «ZaložrhStvo Primorski dr.evnik#. Trst lt-5374; ZA FLRJ: »Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana «-90601*19 Izdaja ZALOJtNlSTVO TK2ASKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISt.AV RENKO. — Tiska TržaSkl tiskarski zavod.