J"?
PRIMORSKI DNEVNIK
© L A S I L O OSVOBODILNE FRONT
ZA SLOVENSKO PRIMORJE
jffo III- Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
HM DLMOUiMTIGU IISP STO-ia’
Ponovno opozarjamo v se naše čitatelje na natečaj za dve črtici, en spominski zapis, eno novelo iz partizanskih borb in eno pesem s poljubno vsebino, ki ga je razpisal Prireditveni odbor za «Tetlen demokratičnega tiska STO* ja», ki bo od 1. do 9. novembra t. 1. — Rokopise na naslov: Uprava revije «Doane» — ul. Machiavelli 13 — Trst —■ najkasneje do 25. oktobra t. L
TRST petek, 17. oktobra 1947
Poštnina plačana v gotov.ni Sp^kzimvinabbor^ostal^
Stev. 722
CLAVTOH NAPOVEDUJE NRIZO
t Severni amerihi in zanadni Euroni
Šapadne evropske države bodo v kratkem podvržene novemu pritisku, obljubljena „pomoč*c pa je se daleč
_ Wash‘.ngton, 16. — CIaytonov od- i «Dai|y Wcrker» objavlja članek v sedanjem trenutku je ■preše- o novem načinu propagande Wall
Politične kroge .n tisk ZDA. Streeta in ameriškega zakladnega tem odstopu vidijo krizo, ki za-ne samo vladne kroge, mar-„ecv:o amenško imperialistično po-®*o. Ciayton je predstavljal tudi “al-šče ameriškega zunanjega mi-strstva glede trgovinske pol! tike
kiozemstvom. Kljub sklicevanju fužinske razloge se na spiošno S1®1«, da Je moral biti vzrok 1 ,.‘a.'y^cn°vi demis'ji nasprotje ob-( “®ječe med njim in Marshallom, ar.šk; tik komentira dogodtk v 10 .smislu, da je Clajrton odobril to ^**° 16 držav, da pa je bilo Poročilo sprejeto y Washingtonu hladno. To doltazuje, da je bilo ta!s°i0 Sledanje na načrt za poln« ®VroPi drugačno od Marshai-'^a. Ne glede na morebitni ne-^®razum med voditelji ameriške U.ke smatrajo franeosk. krog:, At!k? ZDA n€ b<xio odpovedale po-.1" J’ hi so jo že vpeljale in ki jo r^ralo 28 P°trcbno
"lillam Clayton, bivši ameriški Rajnik za gospodarstvo, je na kovu. konferenci izjavil, da bo , ^tgovem mnenju v najbližji bo-wtiosti nastopila v ZDA resna jPodarska kriza. Giede Marshal-na^rta ‘n mednarodne orga-Porn01'6 tr°°vine ie Clayton pri-itth l1’ da t0 trtba še več deset-ne več generacij za gosposko obnoyo sveta, j «yton je še dostavil, da je v samih ZDA, da čimbolj
"■Porm
ministrstva. Tamkajšnji tisk, tako piše «Daily Worker», je na pobudo državnega podtajnika za gospodarstvo Lovetta naenkrat začel p.sati, da je evropsko zapadno gospodarstvo na robu propada, in da bo Anglija zaprosila za novo posojilo 250 milijonov šterlingov. Angleško zakladno m.nistrstvo je zanikalo to vest. Tako vidimo, da je amer ško pobudo za medsebojno pomoč smatrati samo kot vodo na mlin, ki naj dela propagando za Marshallov načrt. Po drugi stran; ima Lovettova propaganda panike dva cilja:
Prvi b: bil ta: ustvariti takšno ozračje, da bi Anglija sprejela vse pogoje, narekovane od ZDA pri dovolitvi «pomeči» za «rešitcv» dežele pred grozečo katastrofo. Drugi cilj pa bi bil: postaviti čimprej pogoje za posojila v dolarjih, v zlatu in blagu, vzdrževati nekatere evropske vlade in držati na ta način njiho-
ve dežele v mejah Marshallovega načrta.
Imenovani list zaključuje, da je amer.ški republikanski senator Ern-der ostro protestiral proti ‘akšne-mu ameriškemu vmešavanju v notranje zadeve tujih držav in obtožil vlado, da povzroča svetovno krizo.
Šovinistične manifestacije
Nemcev na Kor©,kem
Ljubljana, 16. — Od 10. do 12. oktobra so bile po vsej Koroški «p!e-biscitarne manifestacije* ob obletnici priključitve Koroške k Avstriji leta 1919.
Na raznih manifestacijah so šovinisti pnovno pokazali v svojih govorih svoje stoletno sovraštvo proti ko oškim Slcvencem, ki ne zahtevajo drugiega nego osvoboditev od tisočletnega jarma nemških zavojevalcev. Posebno aktivni so bili na teh manifestacijah člani hitlerjevske organizacije «Werwolf».
ZDA dajejo zaščito slovaškim zdajalcem
Praga, 16. — CTK se sklicuje na poročilo' ženevskega lista «Voix Ouvrlcri), ki poroča, da je ai&ertška vlada dala dovoljenje za b.vanje v ZDA slovaškemu izdajalcu dr. Dur- j čankemu, k. je glavni krivec pri j prot drž a vrni zaroti, ki so jo pred kratkim odkril; na Slovaškem. S tem, pravi poročilo agencije, daje ameriška vlada Durčanskemu in drugim elementom iste vr..te možnost. da organizirajo v ZDA zarote proti miru y Srednji Evropi.
Slovanski narodi
bodo preprečili aačite amerišk b imperialistov
Sofija. 16. (Tanjug) — Včeraj je začel v S?ji ji zasedati razširjeni plenum vseslovanskega odbora. Pred otvoritvijo je predsednik general Božidar Maslarič poudaril, da slovanski narodi ne bodo dovolili ameriškim imperialistom, da bi nosi liti svojo požrešnost na račun slovanskih narodov.
Vseslovanski odbor, je dejal Maslarič, ne more iti mimo dogodkov, ki resno ogrožajo interese slovanskih narodov. Pri vseh naših sklepih moramo imeti pred očmi mobi iracijo slovanske javnosti, da tald> paraliziramo načrte ameriških imperialistov in njihovih satelit ov. *
aorejo za obnovo Evrcpe, ako ib biti priča gospodarskega po-kj bo postal resna nevarnost i, ' && ameriško poluto. Končno hhS,ayton de^a1, da bi kap.talisti izvršil; v Evropi važne 'nve-ri he> če bi ‘meli jamstvo, da se O* Prihodnjih 15 ali 20 letih ob-načelo zasebne iniciative, ^vtzi z odločitvijo Wash.ngto-jw,a -e poročilo pariške konfe-Sf. šestnajstih pomajkljivo in da |w0 konferenca v Parizu morala HV	se:tati> P-še list «EconO-
ta t'	bo moralo bit j poročilo, ki
delalo 16 evroprkih držav, Jio (Vn° PTeg;edano in sicer ne sa-fevličnj-kiinienega stališča, ria . se bo moralo ozirati zlasti koliko so ZDA zaročne dati
Politika francoskih socialistov sliči pogubni De Paulovi politiki
V ZLATO KNJIGO BORBE TRŽAŠKIH ANTIFAŠISTOV
Obsodili so tovariše iz ladjedelnic
Pet tovarišev obsojenih na kazni od enega do dvanajst mesecev, štirje pa so oproščeni
Stavka pomorščakov se je razširila -Tudi Bidault brani „itaiijan.stvo“ Trsta
H?; in koliko ji nameravajo po-kovati' h* način je treba pričar
lovec’ Petično izvedba Marshalle v “a načrta glede pomoč; Ev; opi j.* maju ah juniju prih. leta. Prt(j, nadaljuje, da nameravajo Američan: popravke in Ibatk ma bodo evi'cP-ske vlade v podvržene pritisku na vseh jeti hJj b svojega delovanja Spre-č(;a /°bo morale nasvete, priporo-‘h navodila. Od evropski? vlad Janj., ^hte vale ZDA vsa mogoča «tv0' 7i' naložile jim bodo nadzor-oai^^brišk h izvedencev, ki bodo {j. g8“ o uporabi dovoljene pomoči a, e<la hido ZDA predlagale tu-v &,pr6membe polit čncga značaja * v R„ ih vladah in zahtevale, da **čfjo - gospodarsk.h načrtih od-ču<e nacionalizaciji. List zakiju-b°d° to pogoji za amer.ško 06 Evropi.
Pariz, 16. — Stavka pomorščakov se je razširila 3koro na vsa francoska pristanišča. V L, Hami je imoblllziranih 13 parebrodov, ker je stopilo v stavko 2800 pomorščakov in oficirjev. V Cherbourgu ni bila v prometu nobena ladja. V Lo-riCntu so stavkale pesadke ladij majhne nosilnosti. Nasprotno so v Pallicu prti-ehali delo vsi pomor ščaki. Prav tako vlada popolna stavka pomorščakov v Alžiru.
Na podzem Ijski železnici je avtonomni sindikat sklenil, da bo pričel zopet z delom, medtem ko je stavkov) odbor glavne zveze dela vztrajal na svoj m stališču glede nadaljž vanja stavke. V znak protesta so napovedali 24 urno stavko pariški šoferji.
«Hurnanitč» priobčuje članek, v katerem kritizira Bluma ter ga obtožuje, da je v službi ameriške ga Ekspanzionizma. O zadržanju socialistov poudarja, da je značilno in poučljivo dejstvo, da se je vodstvo socialistične stranke pridružilo ob priliki skupne izjave 9 evropskih komunističnih strank, ki so se sestale v Varšavi, glasovom in mn: n ju Trumana. V tem trenutku je pokazal Blum, da ;e glasnik ameriških kapitalistov in fi nančnikov v Franciji. Tudi odločitev, da so je Francija odpovedala nemškim reparacijam in da ne soglaša s ustanovitvijo mednarodnega nadzorstva za Porurje, nosi pečat socialistov. Clan k zaključuje, da Blum sicer zatrjuje, da pred stavlja vse to politiko francoske
^niontiranje nemške vome Industrije
* ansis-ainerishi coni
sinnnttrano 5H% dulnuRnt; industriji;
— V Berlinu so obja-
iom nes končni seznam tovarn iz toomJ^^ške cone, ki bodo de-v®rn' aRe' Sozn£*hl vsebuje 682 to-j’^ katerih je 302 obratov voj-.T^trije. General Robertson, vojaški poveljnik Je na tiska izjavil, aa Je nave-)e bil 1,0 281 6°% nižje, kakor pa ?oVo;° I^edvideno na‘podlagi do-4 velesil, kjer je bilo dolo-tt} „ ^ demontlranje 1636 tovarn. %ra,0r’navodenih 682 tovarn je 496 V en,CV v anSiešklh in 186 obratov Wat-er*škl coni. Od 302 vojnlll o-v v f*®- je 198 v angleških in 104 ftfškl coni.
r^on le nAlalje sporočil, da navedene tovarne razdeljene tVej. ®Vezn;ške države. Sovjetska ^0ljska bodo prejele 25%, "IkciK h° Pripadal ostalim zavez-
°n'- Končn
Ni
bil,
no je
Robertson pri odločeni,
Naj-J' 80 zavezniki *•> 3^1 c'mbolj nemško vejno silo N vo*	da	bo	Nemčija povT-
N , del škode, ki jo je povzro-
„ V04HrifnikC,m-^ke	arr»eriŠke wjaške g»spo
^3 I>riiN^rave W!lk’n8on pa je piri '2javil, da ae sedaj de-^ovarne ne smejo flitm* rt ki Vkre^>araclje* ker se poSkod-J	Povzročila Nemčija ne
Preceniti.
^ hožeja 7avlac!ati
V	v C ZN
fu<weaa. 16. — Kanadska jNt a le predložila poseben N 5, Opravki ameriškega pred-Palestino za ueia-^ ^dodbora, ki naj ti mu
misiji za Palestino izjavil, da Anglija ne bo sprejela tnoreb.tue naloge, da bi morala izvEsti sama sklepe OZN glpds Palestine.
Argentinija je podala izjavo, da je proti delitvi Palestine v dve samostojni državi in proti ustanovitvi zvCzne palestinske držav?.
Eglptski delegat pa je predlagal i.aj se glavna skupščina posvetuje z mednarednim sodiščem *
V politični komisiji se je Poljska protivila ustanovitvi »majhne glavna skupščine*. Njen delegat Mod-zelevvskl je očital ZDA, da hoče uvesti «ameriški min*, namesto »mir OZN* in da pripravlja novo vojno s tem, ko ruši načelo enoglasnosti, od katerega zavisi ob stoj OZN. Njegovim izvajanjem se ja pridružil tudi beloruski delegat.
Tisk se bayi s stališčem Sovjetske zrveze, na podlagi katerfga odklanja ustanovit :v »majhne glavne skupščine*. Današnja »Hunflo-nitč* priobčuje članek, v katerem obtožujo ZDA, da hočejo z ustanovitvijo »majhne glavne skupščine*
socialistične stranke, vendar je treba dodati, da je ta politika čudno podobna De Gaull.ovi.
Bidault je na tiskovni konferen c: odgovoril novinarjem na razna vprašanja. Glede ameriške pomoči Je izjavil, da bodo ZDA še pred izvedbo Marshallovega načrta upoštevale francoske potrebe. O Nem čiji je dejal, da ne obstoji načrt, na podlagi katerega bi se obnova Nemčije izvršila pred obnovo ostale Evrope. Na vprašanje, kaj misli o položaju Trsta, je dejal: »Smatram kot n:vzdržno celo vrsto ukrepov. ki sp bili podvzeti na škodo italijanskih interesov.*
Nadalje je izjavil, da bo poslala Francija Sovj:tski zvezi za žito industrijske izdelke. Pri tem je Bidault pripomnil, da Francija ni mogla dobiti žita od Argentinije. Pov dal je tudi, da so ugodno zaključena pogajanja s Poljsko in Češkoslovaško za sklenitev pakta o medsebojni pomeči.
Bidault čaka navodila
Praga. 16. — Mladinsko glasilo »Mlada fronta* objavlja vest iz Pariza, da je francoski zunanji mini-
z<inik&l vesti 1-sta ^P&ris	•	.
ki je trdil, da so se pogajanja za' 50	j	]e5f,\teg,
DO osvobod.tv., na.bol.ši doka«, da
teguje svojo senco tudi na Marshallov načrt, ki je zašel v krizo, predno je začel obstojati. Vsi tl načrti nimajo namena pravične razd litve sredsUv in zalog, ki so uspeh dela, temveč zagotov.ti ka-p tallzmu nadaljnji razmah.
Spomenica omenja varšavsko resolucijo, ki je pravilno označila Saragatovo skupino, da je socialistična samo po imenu. Demokratične množice se morajo priprav.ti na prv? redne parlamentarne volitve. S tem v zvezi apelirajo socialisti na sporazum in sodelovanje vseh levic, da uspejo v borbi proti fašizmu.
Canterburyjski nadškof
o verski svobodi v FLRT m Poljski
Praga, 16. — Canterburyjskemu nadškofu dr. Hewletu Johnsonu so podelili častni doktorat na evangelijski teološki fakulteti «Jan Hus». Slovesnosti so prisostvovali členi češkoslovaške vlade in druge politične osebnosti.
Med svojim bivanjem na Poljskem je dr. Johnson obiskal tud; zapadne dele Poljske in izjavil, da
prijateljsko pogodbo med Francijo z ene strani ter Poljsko in CSR z’ druge strani nenadoma prekinila.
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da se pogajanja nadaljujejo in da je verjetno, da bodo čez kak teden objavili uradno izjavo.
Češkoslovaški in poljski uradni krogi izjavljajo, da eo že pred meseci poslali v Pariz osnutke teh pogodb. Od takrat je francosko zunanje ministrstvo odgovorilo na razna vprašanja CSR in Pcijske.
V diplomatičnih krogih so mnenja, da ni Bidault mogel še zvedeti za mnenje ZDA glede teh pogodb, kar pomen; z drugo besedo, da ni dobil še navodil. '
je država na prav. poti.
Glede verske strpnosti je dr. Johnson dejal: Prepričan sem, da Je na Poljskem kakor v Jugoslaviji popolna verska svoboda in enakopravnost za vse cerkve.
Možnost precs^iove italijanske vlade
R‘m, 16. — V razgovoru z dop'S-n'kom lista «Messagger0» je De Gasperi izjavil, da po nedeljskih volitvah v Rim ni izključena pre-osnova vlade, da pa to vprašanje ni nujno. De Gasperi je pripomnil, da so sedaj končno opustili formuio treh strank, ker da ne odgovarja več sedanjim potrebam.
De Gasperi je tudi dejal, da je trd'tev q ameriškem vmešavanju v ttailjanske notranje zadeve «plod fantazije* in da je treba vladi priznati, da se trudi, da v držav; prepreči glad in nadaljuje šele začeto obnovo.
Rim, 16. — Vodstvo itaFjanske socialistične strank?, ki se jo sestalo v dnevih od 14. do 16. t. m., je izglasovalo posebno spomenico, zavladati v OZN. List ugotuv’ja J v kateri Je zavzelo stališče o eeda-
du bi ustanovitev tega organa ne upošt. vala načela enoglasnosti velikih sil, ki predstavlja podlago sodelovanja OZN. Ameriški predlog hoče s tem samo zatreti svobodno razpravljanje na mednarodnih konferencah in spremeniti mednarodne organe v orodje, ki naj služi samo ZDA. Končno kritizira »Humani-tč* stališče francoske delegacije
Alentaf na A«leea ?
London, 17. (AFP) — Na nekem ‘‘“J	!“u	oknu Doicning Streeta so našli v
v	JI	na,Qga. razfbtvf	poročevalskem uradu angleškega
- n*'l~	V	dv«	enostavni državi.	parlampnta bmu s0be predsednika
vlade Attleeja škatlo napolnjeno e sivim prahom, ki jo je baje napravil neki diletant, da bi povzročil atentat. Scottland Vard še ni
dv« eerncetojnl državi. b* ta J*CNacija je mnenja.
1«. I ta —, j -K H Pododbor bil tudi poob-
'li*t;n9reu*1tl vprašanje uprav«
j. Prehodni dobi.	cu	aientaz.	scoutana	rara »e
dfclegat Jone« Je v ko- našel nobenega sledu za krivcem.
r.jem političnem položaju v Italiji Spomenica omčnja, da j? neznatna večina v konstituaiiti dala zaupanje vladi razdora, inflacije ;n draginje; vladi, ki je dopustila na predvečer občinskih volitev v Rimu izzivanja, ki napihujejo javno mnenje z izmišlj nimi poročili o komintfrni in ki s pomočjo visokih vatikanskih krogov ter z govori vladnega predsednika napoveduje demokratičnim množicam sveto vojno. Nadalje ugotavlja spomenica, da »e opažajo znam nja desničarske ofenzive pod vodstvom velikega kapitala z načrtom, da bi napravila zmedo v ljudskem gibanju.
Končno poudarja resolucija, da je Trumanova doktrine, vmešavanje v Sridozemlje osredotočila vso podporo v korist fašistične reakcij« v Grčiji in Španiji in da raz-
Madiarska delegacija
odpotovala iz Beograda
Beograd, 16. — Po treh dneh bivanja v Beogradu je madžarski ministrski predsednik Lajos Dinnyes skupno z ostalimi člani delegacije odpotoval v Budimpešto. Na postaji jih je pozdravil tudi maršal Tito.
Dogovor o kulturnem sodelovanju z Jugoslavijo, je dejal Dlnn>es. je velike važnosti, ker jamči pr. jat el J-sko sodelovanje. Ta dogovor je b i mogoč predvsem zaradi tega, ker je bila ob strani Sovjetske zveze Jugoslavija prva, ki je v najtežjih dneh vojne pomagala Madžarski :n ji nudila tudi politično in gospodarsko pomoč po vojni. Dinnyes je nato poudar’1, da želi Madža ska skleniti kulturne gospodarske do-govo.e tudi z drugimi demokratičnimi državami.
Režiserji so včeraj spremenili sodnljsko palačo v utrjeno pošto janko. (S puškami oberoženi policaj: so mrgoleli že v v:ži palače). Se več pa jih je bile na hodniku, kjer se je vršila razprava. Seveda riso pozabil; ob vhodu v dvorano pretipati od nog do glave občinstvo, ki 'je popolnoma napolnilo sodno dvorano. Ob 9.30 j? stopil v dvorano predsednik sodišča major Mac Holm. Preden j: še izrekel svoj pravdorek je imel še krajši jurid^ čen govor, v kater.m je povedal, da se ne strinja z opombo odvet nlka Tončiča, ki j<e zadnjič opozoril, da sedaj po ratifikaciji mirovne pogodbe to vojaško sodišče n: pristojno, da bi sodilo civilistom. Takoj za tem pa je predsednik kronološko om:nil dogodke 15.. 16. in 17. septembra t. I. Medtem ko so s? tedaj v Trstu pripetili incident:, v Furlaniji, kjer je on prisostvoval predaji oblasti s strani Angleame ričanov italijanskim oblastem so se narodn? svečanosti zaključile brez incidentov. Seveda bo to naj-brže strogo oslbpo mnenje g. predsednika, kajti resnica, za katero so zvedeli celo v rimskim parlamentu je pač ta, da so fašistične bande s tihim pristankom Angkam-o-ričanov in italijanskih civilnih in vojaških oblasti svobodno Izvajale svoj ttror nad demokratičnimi Slovenci in Italijani, za katerega pa do sedaj niso dale še nob nega odgovora. Morda pa smatra predsednik za Furlanijo, kjer so se narodne man'festac:js mirno zaključile, oni del Furlanije okrog rek? Piave in Tilmenta.
Nato pa je prebral svoj pravdorek.
Pravdorek
Tov. Dapretto je bil obtožen, da je razširjal »netočne* vesti o inei-d:ntih v mestu, ki caj bi se zgodil 15. septembra zjutraj in da ;e po zval delavce, naj zapuste delo in naj gredo v mesto. Najbrže so go spodje »sodišča onfga dne mirno spali, da niso videli fašističnih band, kako so napadal? meščane. Pri čitanju tega drugega dela obtožnice pa je predsednik sporočil, da je imela policija 15. septembra že itak opravka v mestu, kaj ko bi še prišli delavci, ki jih je pozival Dapretto. Rezultati policijskega dela so pač ti, da so fašisti metali borobe in ubili dve osebi poleg tega pa »ešteto drugih ranili.
Vendar pa j? sedišče tov. Da pretta oprostilo obeh obtožb. Tov. Luca je sodišče spoznalo za krivega, ker je baje bil med skupino delavcev, ki so iz ladjedelnic izgnal? stavkokaza Michelazzlja in ker je s pestjo udaril stavkokaza Privileggija. Polli je bil prav tako spoznan za krivega, ker je baje bil soudeležen pri skupini, ki je izgnala iz ladjed lnjc stavkokaza Privileggija in ker je udari Fer raresija, ker mu je ta groz.1 z žepnim nožem. Albertiaija je sodišče oprostilo obtožbe. Bon:ttija ki so ga SS-ovci za časa nacistične okupacije odpeljali v Buchemvald, Ker je bil član ilegalne skupine «Li-bera Italia*, je sedišče spoznalo za krivega, č:š da je 16. septembra vodil po tovarni skupino delavcev in grozil stavkokazom. Vendar pa je sodišče najbrže iz humorja za tov. priznalo olajševalno okoliščino to, da se je kot pohabljenec vrnil iz Bucher.vvalda. Zanolir.a je sodišče oprostilo obtežbe, prav tako tov. Riga. Menctta je sodišče spoznalo prav tako za krivega, ker j« baje sodeloval pri skupini, ki je napadla nekega pripadnika DZ. Ker ja g. predsednik v dveh dneh ni u*egn:i pr:študirati ali so vsi obtoženi tovariši krivi ali r.e, je izpustil iz pravdoreka tov. Turkoviča, za katerega je omenil, da je «poseben slučaj*. Zaradi ttga je zaprosil pol ure odmora pred: n Izreče pravdorek.
Fašistične bande na sodiščn
Med tem časom, ko je g. predsednik študiral «slučaj» Turkoviča, so se po sodišču valjale bande neo-
fašistov, katerim je stal na čelu znani bandit Castro. Seveda jih policija z inšpektorjem Marconom ni opazila, oziroma je hlinila, da jih ne opazi, dasi so se nekateri med njimi prav sumljivo vedli ic so postajali in prisluškovali ob skupinah delavc?v kaj so se pogovarjali. Nasprotno, bandit Castro že je celo mimo pogovarjal z gospodi policaji. Po enournem premoru, 1e g. predsednik preštudiral »poseben slučaj* tov. Turkoviča. Njega je so d išče spoznalo za krivega, ker je zagrešil nekaj groznega. 17. septembra zjutraj ko je ravnateljstvo zaprlo ladjedelnic? je imel krajši nagovor na zbrai-.e delavce, v katerem je omenil, da hoče kapitalizem izstradati delavstvo, ia bo borba še huda in da bodo še žrtve. Ctlo o požigu je baje grozil. Samo v pomanjkanju argumentov se predsednik ni natančneje dotaknil ttga. Najbrže so za g. preds dnika in sploh za vse sodišče te besede izzivanje in pozivanje k nemirom. S tein »slučajem* j? predsednik končal svoj govor, v katerem je na. vse načine skušal očrniti Turkoviča. Medtem ko se je odvetnik Tončič odrekel, da bi zaprosil omiljeni? kazni, sta odvetnika Ferlu-ga in Baša poklicala še nekaj prič. ki so osvetlile preteklost obtoženih tovarišev. Priča Aminta Galiardo je povedal, da so badoljevci hot.ll že 25. julija 1943. ustreliti Pollija, k:r so ga obtožili, da je kriv .ro testi".e stavke v ladjedelnicah.* Nato je Bonettl povedal 3voj življenjepis od 1940. leta do konca vojne. 2e takoj na začetku vojne, je stopil v ilegalno organ!zacijo v ladjedelnicah, ki je sabotirala delo v tovarni. Pripadal ilegalnemu gibanju »Libera Italia*. Septembra 1944. so mu Nemci prišli na sled. SS-ovci so ga aretirali, in ga odpeljali v bunker, od tod pa v Nemčijo. (Trpljenje pa je bilo nepopisno. V tovornem vagonu jih je bilo 40. Zaprti so bili pet dni in pet noč'). V taborišču pa je bil ranjen, cb letalskem napadu Anglo-američanov. Menetto pa je bil že 1937. leta zaprt, ker ee je udolež'1 pogreba antifašista, ki so ra faš'stičn; razbojniki ustrelili v Miljah,-Za tem je odvet-n'k Ferluga popolnoma pravilno omen’l, da so vsi tovariši, katerim sodišče očita prekrške, ant'fašisti ž; iz časov fašizma, tedaj ko se je za
antifastično delovanje plačevalo z življenjem. 15. pa so se v mestu dogodili incidenti, ki so jih povzročile fašistične bande, ki so imele neavtorizirane manifestacije. Krivce teh napadov pa oblasti še do-sedaj niso aretirale in kaznovale. Prav s tega stališča mora sedišče upoštevati, reakcijo delavcev v ladjedelnic;. Z odvetnikom Bašo 6ta predlagala sodišču, naj bodo kazni omiljene in sorazmerne z dejanji.
Ponoldanska razprava
Popoldne je g. predsednik izrekel obsodbo nad ostalimi tovariši, katere je sodišče na svoj način spoznalo za krive. Najprvo je oč;ial tov. Turkoviču, da je malce nevarno govoriti delavcem dva dni po 15. septembru. Za g. predsednika ni Turkovič predsednik tovarniškega odbera, temveč vodja članov Enotnih sindikatov. Njegov govor 17. septembra je bil strašno nevaren, vendar pa je g. predsednik omenil, da za srečo ni izzval hudih nemirov. S tem priznanjem se strinjamo tud; mi. Najbrže proVokaterji na šovinističnih neavtoriziranih manifestacijah niso s svojimi govori izzvali incidentov ‘n umorov. Zato je sodišče Turkoviča obsodilo na 6 mesecev ječe. Tov. Luca je bil obsojen na 1 leto ječe, Polli na 9 mesecev Bonettl na 6 mesecev ječe od treh tr: pogojno, Menetto pa na 1 mesec.
S tem se je škandalozna razprava o ladjedelnicah Sv. Marka katero je inscvenirala tukajšnja anglo-amen-ška okupacijska oblast a pomočjo najhujših sovražnikov delavskega razreda s pomočjo DZ, zaključila.
Iz komentarjev, ki smo jih slišali po izrečeni obsodbi povzemamo, da jo delovno ljudstvo zapustilo sodno dvorano s prepričanjem; da v ono pravico, s katero anglo-ameri-ška okupacijska oblast daje banditu Ooenu za ročno bombo 6 dni zapora, mladoletnega kriminalca Fa-no pa celo izpusti na svobodo, ki oprošč* kolaboracioniste, med*em ko obsoja na težke zaporne kazni antifašiste, ne morejo imeti zaupanja. Odločno so se izrekali,, da se bodo strnjeno borili še naprej proti ao-vražn'kOTn mirnega sožitja in bratstva obeh narodov, skratka proti slehernemu izpadu neofašistov.
Turško sodeiovanie
i grškimi monarhof ašlstl
Proces proti voditeljem EAM~a * Nove smrtne obsodbe
Atene, 16. — Včeraj so partizani pognal; v zrak vlak na progi De-motlka-Federjlk. Razrušili so tudi most med Pythionom in Tyronom.
»Rizospastis* objavlja proglas vrhovne komande demokratične vojske na področju Evrosa glede ogrožanja zahodije Trakije od strani Turkov. Proglas pravi med drugim, da so Turki večkrat prekoračili grško-turško mejo. 28. septembra je neka turška patrulja prišla v vas Neadir in izročila poveljniku itosov orožje. Turki so prekoračili mejo tudi blizu kraja Sufla.
Iz Sef}je poročajo, da je bolgarska vlada protestirala pri OZN zaredi novega obmejnega incidenta, ki se je pripetil 8. t. m. na področju Krumovgrad. Kakor Je znano, so onega dne Grki streljali s strojnicami in puškami proti bolgarski obmejni stražnici oddaljeni poldrug km od vasi Gornje Lukovo.
List «Elefteria» poroča, da porotno sodišče v Ane pripravlja proces proti voditeljem EAM-a Parcalide-su ;n Kavrilidesu ter proti glavnemu tajniku grške komunistične stranke Zahariadesu, kakor tudi proti vsem članom glavnega odbora te stranke.
Iz Aten poročajo tudi, da so sodišča
v Lamiji, Trikali in Atenah obsodila na smrt 6 partizanov.
V Romuniji so v dveh tednih nabrali kot pomoč za grško ljudstvo nad 2 milijona levov. Nabrali so tudi velke količine oblačil, zdravil in živeža. Uprava romunske demokratične družbe za pcmoč grškemu ljudstvu je ob drugi obletnici osvoboditve Aten poslala gen. Markosu pozdravno brzojavko.
John Lodge je zaskrbljen
zaradi Trsta •••
Rim, 16. — John Lodge, ameriški republikanski poslanec in član komisije za zunanje zadeve, je dopisniku ANSE izjavil, da bo imel tržaški guverner težko na.ogo in da so ZI1A interesirane glede Trsta. Po njegovem mnenju bi umik an-gleško-ameriških čet utegnil kom-promlt rati svobodo STO-ja. Glede bivših italijanskih kolonij je Lodge pripomnil, da smatra njihovo ozemlje kot prostor za udejstvovanje italijanske delovne sile ter je podčrtal škodo, ki jo je Italiji povzročila izguba južne Istre, ker je dajala Italiji moko in preme«.
Kar je pačenja! dan Lebar je kulturna kanibalstva
Uredništvu Primorskega dnevnika!
Pravkar sem prejel, ne vem od koga, pcslani izrezek iz dnevnika «71 Giornala di Trieste» z dne 6. oktobra. Cler.ek z naslovom »Vto-lazl-ne. della piu elementare L iusti-sia* vsebuje med drugim tudi napad na mojo osebo. Ta napad pravi v bistvu to-le: Obsodba dona Marcela Laborja je zločin. Povzročitelj t? obsodbe pa je znani duhovnik Sč:k, ki je Laborju — katerega eo oblastva obdolžila samo kopičenja iu okvare raznih živil — sunil nož in ga po krivem obdolžil i arodne-ga zatiranja slovanskih semenišč-nikov v Kopru.
Ker, kakor čujem, »Vita Nuova* kot glasilo škofijske Katoliške akcije, ni popravilo tv ga krivičnega napaga, vas prosim, da priobčite to-1? pojasnilo:
1) eGiornale di Trieste» trdi, da je bil don Labor od oblastev obdolžen kopičenja in okvare živil, duhovnik Sček pa je dodal novo obdolžitev, narodno zatiranje.
Odgovarjam: To ni res. Menda uredniki imenovanega lista znajo čitati. V obtožnici proti donu Laborju je pisano: »Per aver dal 191,0 in poi a Capodistria, quale diret-tore del seminario introdotto una disciplina di oppressione imptden-do energicamrnte agli alunni sloveni e croati di fare uso della loro lingua materna, togliendo loro libri ed ogni altra possibilitd, di edu-carsi nella propria lingua.*
X) Iz navedenega članka, sUd\, da je bil don Labor obsojen na eno leto a bi ne bil toliko obsojen, če bi ne bil iznešen poleg okvare hrane argument o zatiranju Slo-iencev. To tudi ni res. Kajti dve nuni, ki sta bili z Laborjem soobtoženi samo zaradi okvare hrane, sta bili obsojeni prav tako nd eno leto kakor don Labor.
S) Kaj sem prav za prav jaz storil vpričo javnega tožilca 7 Jaz sem storil to, kar mora storiti ne samo vsak kristjan, ampak vsak človek, ki kot pozvana priča priseže, da bo govoril samo resnico. Izjavil sem, da je don Labor prepovedal slovanskim gojencem občevanje v materinem jeziku ter sem navedel neka) primerov tega zatiranja. To isto je pismeno izjavil tudi sam msgr. Santin, čigar pismo se je bralo pri razpravi, kjer je med dru/ gim bilo rečeno, da morajo gojenci, ko so med počitkom zbrani, govoriti samo italijanski.
Pomnite pa, da sem bil jaz po zvan kot priča in sem povedal golo resnico. Skof pa sploh -ni bil pozvan in je prostovoljno potrdil, da je Labor res tako delal, kakor se mu očita.
H koncu pa meritorno besedo. Za krivice, Jci jih je Labor delal, jo bil malenkostno kaznovan, kajti Labor je že po moralki strašno grešil. Kar je delal, .je greh proti pravičnosti, je greh proti ljubezni, je teptanje vsake elementarne civilizacije. Kar je počenjal, je kulturno kanibalstvo.
Izgovarjal se je, da je raznarodoval po škofovih navodilih. Toda to ne drži. Don Labor je kot duhovnik vedel, da če izda škof krivičen odlok, ga ni dolžan ubogati. Ne sme ga ,u bogati. Don Labor pozna sveto pismo, ki ukazuje: Obe-dire oportet Deo magis quam ho-minibus. (Actus apostolorum B, S9). Treba Boga bolj ubogati kakor ljudi. Rajši se službi odpovedati.
Iz vsega tega sledi, da je bil don Labor milo kaznovan.
Jaz bi drugače ravnal. Bem Slovenec; če bi jaz odločal, bi slovenskega duhovnika, kateri bi kot ravnatelj zavoda italijanskim gojencem branil italijanski govoriti, obsodil ne nq eno leto, ampak na deset let prisilnega dela.
Slovenskega škofa pa, ki bi dti-hovniku naložil tako krivično breme, bi obsodil na trideset let težke ječe.
Naj zaključim z opombo, da sem pred javnim tožilcem govoril samo resnico, vendar ne vse resmoe. Zamolčal sem jo. Kajti don Labor ni odgovoren samo za kar je on osebno delal, ampak tudi za vse, kar so delali spirituali, prefekti in profesorji. Sapienti sat.
V1RGIL SCEK
VELIK USPEH JUGOSLAVIJE V TRSTU
Vlisi nbisknvalotiv jupnslnvansknpa dala razstava
Vse te dni je Qisk tržaške razstave izredno obilen. Vsekakor pa vzbuja posebno pažnjo pri Tržačanih zlasti jugoslovanski del razstave. Veliko število (soj,) tvrdk, ki razstavljajo in pa obilica ter raznovrstnost proizvodov kakor tudi okusna "priredba navdušujejo zlasti tržaške Slovence, pri Italijanih pa naravnost začudenje. Mnogi sa bili namreč prepojeni z Jugoslaviji sovražno propagando, ki bruha neprenehoma preko svojega šovinističnega tiska strup na vse, kar je jugoslovanskega, tako da so bili v resnici prepričani, da je nemogoče, da bi Jugoslavija proizvajala takšne produkte take kvalitete in v toliki meri, kakor je to pokazala ravno na sedanji tržaški razstavi.
Opazili smo pa, da so tisto steno dela jugoslovanske izložbe, ki
je bila ha dan otvoritve razstave 8 papirjem prekrita, končno odkrili. Crtež prikazuje delo kmeta in delavca in ga je izdelal znani firvatski umetnik Muhvič. Po drugi strani pa je eConsorzio agrarion na karti Italije piekril Julijsko krajino, ki jo je še v soboto pustil pod Italijo z velikim krogom, ki predstavlja Trst, misleč menda: ePopolnoma se pa le ne vdamo/s.
Nas so to pot zanimali predvsem vtisi obiskovalcev razstave, ki so jih vpisovali v za to posebej prirejene knjige. Evo nekoliko mnenj o jugoslovanskem delu razstave.
Neki tržaški Slovenec je napisal:
sVaša razstava je napravila na tržaško občinstvo — a posebno na Italijane — zelo ugoden vtis, ker se odlikuje po okusu in kva-
liteti izločenih predmetots.
Neki tržaški Italijan pravi:
-Mislim, da so jugoslovanski razstavni prostori najboljša šola za tiste, ki še danes klevetajo in zaničujejo novo Jugoslavijo.» A drugi: eZelo sem zadovoljen z razstavo». In tretji: eZelo lepo in zanimivo*. Četrti: tlzredno lepa razstava*. Peti: eCestitam industriji nove Jugoslavije».
Neki Italijan iz Milana pravi:.
«Jugoslovanska razstava je b resnici zanimiva posebno za tistega, ki — kakor jaz — ni poznal vaše države in njenih možnosti na vseh poljih aktivnosti. Opazil sem razne moderne industrijske p-oiz-vode, ki bodo brez dvoma vzbudili veliki interes pri italijanskih izvoznikih. Želim, da bosta naša tn vaša vlada olajšale izmenjavo.*
Neki inženir 1» Avstrije, direk-
tor velikega izvoznega in uvoznega podjetja, piše v nemščini:
♦2ciim, da bi ta tako zelo okusno predstavljena in do podrobnosti skrbno pripravljena razstava jugoslovanskih izvoznih predmetov na tržaškem velesejmu prinesla spretnim in marljivim raz-stavljalcem zasluženi trgovski uspeh*.
Neki italijanski obiskovaleo pa pravi: cPregledal sem zares veličastno razstavo, ki me je zelo navdušila. Veliko delo Jugoslavije me zelo veseli in sem prepričan z vso gotovostjo, da bo v bodočnosti zajelo vse dežele sveta*.
Ne more se reči, kateri jugoslovanski oddelek razstave vzbuja večjo pozornost: če bi rekli, da so to lesni jgroizvodi bi delali krivico krznenim in usnenim produktom, zlasti pa usnjeni galanteriji, ki vzbuja predvsem nri ženskem spolu izredni interes. C« pa bi dali morda prednost izdelkom dekorativnih tkanin in pa krasnim ročnim torbicam ali pa mogoče veluour — klobukom In tu-Ijcem iz škofjeloške tvornice klobukov, ki so vdrli globoko v kraljestvo samega tBorsalinc»„ pa
bi se morali skregati s tistimi, ki jim najbolj od vsega ugajata oddelka s tobačnimi produkti in s proizvodi sadja in prehrambene industrije, kjer so izločene najboljše vrste jabolk, tako da je neki Italijan v knjigi tega oddelka zapisal:
*Le oassette fan fanta gola!*. Povpraševanje po vseh izdelkih je ogromno. Zastopnik v nekem oddelku nam je izjavil, da bi lahko že prvi dah prodali v eni uri vse, kar je razstavljenega. Zato je mogoče najbolj zadel neki obiskovalec, ki je v nemščini napisal sledeče: g Razstava je izredno bogata in na njej lahko vsak najde nekaj po svojem okusu!*.
Naša tržaška mladina pa je iz-razikt svoje mnenje ta' o-le: rKrasna in okusna razstava! Vsa čast Jugoslovanom. Živel Tito! — Dve tržaški Blovenki*.
Mi pa smo Istega mnenja s tistim tovarišem, ki je svoje vzhičenje nad prelepo razstavo izrazil tako-le: •
»Le naprej! — tako da bodo naši nasprotniki popokali od jeze!*.
PRIMORSKI DNEVNIK
17. oktobra 19«*
2api5hi oS %oSu
Ob "Sporočilu" VU
Včeraj smo s kratko notico vsled pomanjkanja prostora le mimogrede omenili, da je na bri• tansko-ameriškem področju STO-Ja prepovedana prodaja lista *LTnnocentez, ki izhaja na Reki.
Vojačka uprava, ki je omenjeni odlok izdala, je to podprla navajajoč proglas št. £ člen s ter paragrafa L in N, ki se glasita: »Vsaka oseba, ki objavi ali ima v svoji posesti kako tiskano ak p;sano stvar, ki škoduje ali prezira britanske ali ameriške sile ali ki razširja kake govorice, katere naj razburjajo ali alarm,rajo ljudstvo, se kaznujejo z globo ali zaporom.*
sVlnnocente* je namreč glasom njihovega sporočila ta proglas prekršil.
Sporočilo nato, po ostrih besedah zaključuje, da «bodo oblasti poskrbele vse, da bodo zatrle vsako ogrožanje svobode, pa naj pride s kakršne koli strani.*
TRŽAŠKI DNEVNIK
Stanje gradbene stroke v Trstu
Na zadnji seji mestnega osvo-130 bili poškodovani med vojno. S bodilnega sveta je pr dsednik tov. I povečanim številom prebivalstva bo Pogassi podal referat o kongresu treba nujno povečati gradbene ak-
Ni nam do polemike ob tem »sporočilu» Zavezniške vojaške u-prave, ko vemo, kaj je «L’Inno-centes pisal.
Le nekaj bi radi vprašali: Kaj meni vojaška uprava o raznih listih tipa cMessaggero Venetov, sVOce liberav, aCittadella*. til Merlov et con'p., ki grozeč slehernemu, ki ni njihovega mišljenja, predstavljajo tiste grupacije, iz katerih so izšli morilci Vrabče-ve, razni Coeni itd.
Po vsem tem bi namreč morda ne bilo kakšnemu človeku, ki ne pozna razmer, ki vladajo pri nas, jasno, kdo je ogroienec in kdo dejansko ogroia.
Kaj vsi soliv Sanlinovn sIolniGo!
PVUčno presenečenje so včeraj ob otvoritveni službi božji na začetku šolskega leta pripravili dobri pastirji okrog škofa Santina ali pa celo g škof sam tržaškim srednješolcem v cerkvi Sv. Anto na Novega. Dali so namreč svoji cerkveni apolitičnosti duška lažnim patriotskim čustvom in zastirali na orglah *L'inno del Piave.
No, — nam je končno zaradi tiste pesmi vseeno, čeprav nima ničesar opraviti s Svobodnim tržaškim ozemljem in še manj, da jo svirajo na včerajšnji sličnih slovesnostih. Zdi se nam le, da poleg vseh teh razlogov ne spada o cerkev tudi zaradi tega, ker smo jo slišali peti navadno le nekaj minut preje, preden so eksplodirale bgmbe med našimi ljudmi.
ljudske fronte v Beogradu, mogoč ne demokratične manifestacije jugoslovanskih narodov in narodov STidnje in vzhodne Evrope. Ob enem je tov. Pogassi podal poročilo o pogajanjih z VU glede sodelovanja SIAU v upravnih organih, ki jih je ustanovila zavezniška vlada. V izčrpni debati to vsi prisotni poudarjali potrebo, da ši roke italijanske, slovenske in hrvatske množice sodelujejo v upravi novoustanovljenega STO-ja. Kajti nerazumljivo je, da bi še nadalje manjšina, ki je bila imenovana od zgoraj, imela ves upravni aparat v svojih rokah.
Tov. Tendella je nato v izčrpnem referatu obrazložil položaj grndbe ne industrije in gradbenih delavcev v Trstu. Ker zasebniki iz špe-kulacijskih namenov ne vlagajo kapitala v gradnjo, ae je gradbena delavnost omejila le na dela, ki jih f.nansira ZVIJ, razen nekaterih obnovitvenih del industrijskih poslopij ki jih obnavljajo sami lastniku Potem je govornik omenil sedanje veliko število gradbenih podjetij, med katerimi so neka bil8 ustanovljena med nemško ckup« cijo ter so bila zato obsojena zaradi kolaboracionizma. Pri oddajanju del pa so bila zapostavljena podj tja, ki so zrasla na zdravih temeljih. Zaradi tega bomo morali na ozemlju STO-ja posvečati vso pozornost tem gradbenim podjetjem in gradbenim zadrugam, ki se pod fašizmom niso mogle uvelja viti. Tako bi lahko izvedli v bližnji bodočnosti najpr j obnovo zasebnih poslopij, ki so še ostala na pol razrušena od letalskih napadov. Na ta način bi zopet zagotovili deraove vojnim oškodovancem. Prav tako pa bo treba začeti gra diti higiensko urejena ljudska sta novanja, katerih gradnja je blls usta vij na. Ne smemo pa pozabit pri tem industrijskih objektov, ki
Rova odkritja ob aretacij! Tencofa
V KOTlfU
V zvez; z aretacijo Tancofa Bruna ;n treh pajdašev dodajamo še naslednje podatke:
Tancof, ki ima svojo družino V Trstu in tudi svoj avtomobil, katerega Je kupil pred dvemi leti, se je na debelo bav.1 s črno borzo. To je pokazala osebna preiskava pri prvem zaslišanju, ko so našli pr! njem lističe d podatki, ki so :az-tovariš i krinka!; njegovo temno dfilovanje.
tivnost. Graditi bo treba stanovanjske hiše, porušiti dosedanja nehigienska in nezdrava stanovanja. Zgraditi bo treba otroška zavetišča, mladinska vzgajališča, šole, bolnice, predvsem za jetične, kronične in invalide. Prav tako bo treba misliti na gradnjo novih tovarniških poslopij, ki naj bi predela-vale surovin;, ki nam jih bo pre skrbovalo naše zaledje.
Govornik pa je opozoril tudi na sedanjo brezposelnost, ki vlada med gradbenim delavstvom. Vzrck tega je tudi nazadnjaško stanje oz. n-organiziranost naše gradbene industrije. Tudi z boljšim delovnim načrtom bi lahko zagotovila trajno delo. Dobro organizirane in opremljene gradbene zadruge bi v marsičem to stvar olajšale v korist skupnosti. Da bomo v bodoče imeli dovolj gradbenega naraščaja, bo treba izboljšati gospodarsko stanje in strokovno izobrazbo naših gradbenih delavcev. Istočasno pa bo treba organizirati to stroko tako, da bo lahko vse leto zagotovila delavcem delo. V ta namen bo treba odpreti tudi strokovne šole.
Volitve delegatov za kongres SIAU
Danes 17. t. m. bodo volitve delegatov za kongres SIAU na naslednjih terenih: Rojan 6. teren ob BO. uri pri Zadniku, S. Vid S. in 4- teren ob BO. uri v «Perossav, Mitnica 1. in B. teren ob 80. uri v »Poligra-ficin, VOM 3. in 1. teren ob 80.30 v zMagajnan, Skoljet 4. teren ob B0.30 (bivši «Benčič»), Sv. Ivan 4-teren ob 20.30 v aSkamperlez, ACEGAT ob IS. v eTomažičun, občinski nameščenci ob 18. v Chimici, Ladružna tiskarna ob 18. v svojih prostorih, OMSA ob 18. pri Sv. Vidu, Sv. Jakob 6. in 7. teren ob BO. pri eGregorioz, eCebulecn 5. teren ob BO. pri ePalcstrina«, «Tomažičv 6. in 7. teren ob bo. uri v sToma-žičuz, eDugolinz 4. teren ob BO. v «Dugolinu», Kolonkovec S. teren ob SO. gostilna Kačun, Prebenek ob 80. v Prebenku, Mali Repen ob BO. v Malem Repnu, Gabrovica ob 1930 v Gabrovici, Jelarji ob BO. v Jeiar-jih, Farneji ob BO. v Farnejih, Pre-mencan ob 19. v Premencanu, Škofije ob BO. v Škofijah, Plavje ob 80. v Plavjah, Stramare ob BO. v Stramare, ladjedelnica Sv. Roka ob
16.30 v ladjedelnici Sv. Roka, ladjedelnica Martiniizzi ob 16. v ladjedelnici, ladjedelnica Felszegi ob 16. v ladjedelnici, Milje 4. teren ob
80.30 v Milijah.
Komu gre v račun
napad na tajnika OZ Piguentinija ?
Poziv mestnega odbora Enotnih sindikatov
V včerajšnjem poročilu o seji občinskega sveta smo pisali o prote* stu svetnika Rinaldinija proti na padu na tajnika Delavske zborni ca Pinguentinija. Protest je bil pač gotovo namenjen na napačen naslov, saj vsi znaki kažejo ra provokacijo, ki so jo izvedli ravno pristaši podobnih struj, h katerim pripada omenjeni svetnik.
Da so reakcionarji in italijanski šovinisti sposobni vsega, nam potrjuje pisanje nekat-rih njihovih listov, ko so fašisti umorili Milko Vrabčevo. Tedaj so prikrito nami-gavali, da so zločin izvršili »slavo-komun!sti». Zato n« bi bilo nič čudnega, če so spričo razvoja sindikalnega vprašanja v zadnjih dneh in spričo procesa proti delavcem Sv. Marka organizirali napad sami. Dogodki namreč to domnevo potrjujejo, ker se je vse pripetilo nekam sumljivo.
Ko so Pinguentini, njegov oče in uradnik DZ Fabbrici stali na trgu pred šentjakobsko cerkvijo, je eden izmed njih dejal: «Treba bi jim
Trnje norosti r šolstru
Komedija, ki jo igra ZVU s slovenskimi osnovn mi in srednj.mi šolami, je dosegla višek. Prazne obljube, širokoustenje in bahaštvo na zunaj, za zaprtimi vrati pa izigravanje slovenskega učiteljstva, ‘zmi-kanje in prikrivanje resnice — taki so načini, ki se Jih poslužujejo hlapci anglo-ameriškega imperializma na šolskem oddelku. Razpisali so rok za vlaganje prošenj. Proti ljudskim učiteljem so se ga trmasto držal: kakor brodolomec deske. Za razne begunce, ubežnike, narodne izdajalce in okupatorjeve pomagače pa n; bilo rokov, njim ni bilo treba spričeval ne dokazov o državljanstvu, samo v obraz so si pogledal; ;n se takoj spoznali. Domačim učiteljem, k: so se borili na strani slovenskega ljudstva, onim, ki so se borili za zavezniško stvar v osvobodilni vojni niso verjeli, niso se jim upal: pogledat; v oči. Skrivali so pred njimi pogled, bilo jih je sram odkrito pogledati jim v obraz. Za hrbtom pa so ukrepali po svoje: njihove prošnje so slučajno založili, niso jih pretresali, čeprav so imele vse priloge. Ko učitelj, ho-
Prekongresna konferenca SiAU
v Konru
V torek zvečer Je Imel
Laurenti v veliki dvorani Ljudskega j Tako je prišlo na, dan, da Je z eno j dij0 spraševat, kdaj jih bodo nastavili, jim odgovarjajo: -.čez teden dni* ali »pridite čez 10 dni*. Nekaterim pa ne vedo nič povedati i in se izgovarjajo: «Ne moremo vam
doma važno predkongresno konfe- j samo vožnjo v Trst »tihotapil 400
renco. V svojem govoru je podčrtal razvojno pot naše borbe, ki je pr vedla med drugim tudi do ustanovitve SIAU. Na tem ozemlju je prevzela tako važno vlogo, da Je njem vpliv segel tudi preko meja države. Spomnil se je tovariša Tomažiča, ki Je že leta 1941 padel pod fašističnim svincem. SIAU je na tem ozemlju dobila značaj in izraz bratstva dveh ljudstev in njihove volje. Četudi so v bivši coni A oblasti napravila vse, da bi se ta organizacija ne mogla razvijati, je danes najmočnejša na STO-Ju. Zato bo kongres, ki se bo vršil 26 ok-tobra, velike važnosti za vse antifašiste in prave demokrate.
zavojev cigaret »Ibar*, drugič 7000 d narjev, večkrat pa je prepeljaval gumijaste obroče za avtomobile. Se-
veda je imel pri tem svojem delu | odgovoriti nltt danes niti čez teden pomagače. Za vse to delo se bo mo- , ^ tudi čez 10 dni ne*. Zgodi se
ral zagovarjati pred diščem.
ljudskim so-
Mestna narodna zaščita je v nedeljo ob prihodu parn.ka «Ita a* pridržala Pobega Ermlnija iz Bertokov, stanujočega v Trstu. Ko so mu prelzkali yelik kovčeg. so našli v njem devet parov čevljev, katere je Pobeg prinesel iz Trsta z oči-vidnim namenom razpečati Jih na črni borzi. Bil Je prepeljan v zapor. čevlje so pa zaplenili.
FIZKULTURA
Balincarske tekme za poka!
Diimorskh partizanov
14. t, m. »o v krožku Tomažič določil; za 19. t. m. ta spored srečanj 33 moštev. Na Igrišču Rltiai-di: Magdalena C-Sv. Ana B in Stel-la-Tomažlč; na igrišču Fonda: Pe-čar proti Strojni tovarni, Magdft-V-na A-Mezgee; na igrišču «Am-> ilkanec*:	Arsenal-Rojan,	Acegat
E Sccglletto B; na igrišču Baldi: Magdalena B-Sv. Alojzij, Acegat A-Standard; igrišče Cavtvllsrizza: Ko-kr.ja-Costalunga A, Nardi-Magda-lena D; igrišče Sv. Vid: Delavska športna enotnost A-Rinaldl A, Cc!-1 Konopljama A; igrišče Kdonja: Delavska športna enotnost B-Co-»talunga B. Scogllctto A Sv Ana C; igrišče Monte Fiaacone: Beiia vista Poštarji, Sv. Ana A-Rinai-di B.
Prvi dve moš’vi bosta igrali ob 8.30, drugi dve moštvi ob 10.30, zmagoval*; i moštvi pa ob IS.
Jugoslavija-Poljska
Po uspešni Jugoslovanski zmagi nad bolgarsko nogometno enajsterico se bosta v pen deljek 20. L m. srečali 'Jugoslovanska in poljske enajatoriea. To srečanje, ki je prvo po tej vojni, bo v Beogradu.
Boksarski dvoboj ZSSR-Poljska 10:6
Varšava. — Na stadionu Vojske Polskego pred 35.000 gledale! boksarsko srečanje reprezentance ZSSR :n Poljske. Sovjetski boksarji so prispeli v Varšavo z letalom pod vodstvom prof. Ki istanikova. Za srečanje je vladalo tako ogromno zanimanje, da so. pričeli gledalci prihajati na stadion že zgodaj zjutraj.
Po pozdravnih govorih in odigranih himnah ee Je začela piva borba v mušji kategoriji v kateri Je bil Segalovič (ZSSR) po Izenačeni borbi v vseh treh kolih proglašen za zmagovalca po točkah nad Poljakom Grzyw‘czem. V petellnji kategoriji Je Poljak Bazarnik premagal po točkah sovjetskega mojstra A zde jeva. Borba v peresni kategoriji Je bila ena najbolj zanimivih v tem srečanju. Poljski prvak Ant-kiesvicz je premagal v po Izredno oetri borbi prvaka ZSSR Knjazeva po točkah. Oba tekmovalca sta končala borbo popolnoma izčrpana. V labki kategor’ji je sovietski prvak Greiner premeea! Pollaka Ra-demaoherja po točkah in tako Izenačil stanje točk na 4:4. V polsred-
n! kategoriji je sovjetski boksar Sčerbakov, kot se je pričakovalo, močno premagal Poljaka Chlchla po točkah. V srednji kategorij: je imel j poljski prvak Kolczynskl med bor. ! bo majhno prednost pred sovjetskim boksarjem Ggurenkom. toda sodnikiki so prisodili zmago sovjetskemu boksarju. Zadnjo zmago je dosegel zn Poljake v poltežkl kategoriji Szvmura, ki Je premagal Ste-panova (ZSSR) po točkah. Končno je v težki kategoriji sovjetski mojster in prvak Korolev premagal Poljaka Nievradzila s knock-outom v drugem kolu. Tako Je ZSSR premagala Poljsko z rezultatom 10:6, toda dosežena razlikn v točkah predstavlja velik uspeh za poljske bok. sarje.
Sodnika v ringu sta bila Stefanov (ZSSR) in Zaplatka (Poljske), sodnika prt dodeljevanju točk pa Pasturčev (Poljska) in Budučev (ZSSR) ter kot nevtralni sodnik Cehcslovak Kobza.
tudi, da odkrito govorijo: «Gctpa. slu#*? ne boste dobili, ker je vaša stvar v rokah politične policije, m; pa moramo samo izvrševati, kar nam ukazuje FSS*.
In tisto slepomišenje ter bedasto odklanjanje odgovornost! pri g. Baragi. Ce ga učitelji sprašujejo, kdaj jih mislijo nastaviti, stari lisjak prostodušno odgovarja: «Jaz ne odločam n;č več. Nimam oblast v rokah, pojdite k g. Mlzeritu ali Ru-bin’ju ali Andriju. oni odločajo*.
Prosilec verjame tem tako preprosto, toda pretkano izrečenim besedam ter gre, nič hudega sluteč k g.
M'zeritu. Mrki obraz g. šolskega inšpektorja ne izpremen; izraza, guba mu ostane na gubi, oči gledajo nepremično v mizo, človeka si ne upa pogledati: «Meni ni dana oblast odločati o tem, za to so drugi.
Pojdite k g. Baragi 1»
Značilna posebnost, rekli bi tržaška specialiteta nove dobe VU pa Je policijsko spremljanje učiteljev, ki jih naše ljudstvo ne mara Zgodilo se je, da so v zadnjih dneh namestili precej novih beguncev, ki so ušli z Goriškega, nekatere uči-telje pa so premestili iz krajev, kjer jih ljudstvo lani ni hotelo.
Tako na primer pri Sv. Križu v dostojni razdalji spremljajo oboroženi policisti »učitelja* Pristavca, ki poučuje v svojem razredu — štiri učence. Drugi otroci stavkajo. Policaji stražijo učitelja — pred kom?
Pred otroki, ki stavkajo? Pred ljudstvom, ki je gospodu reklo, da ga ne mara? Ljudstvo se zanj ne zmeni več, otroci so s stavko dokazali, da Je bila ljudska sodbn	________
PTakomko dvojico iz Oropade. kij Predkongresna konferenca SIAU
jo je nekorajžno popihala, tud: ču
stov! In zvitemu Olipu pri Sv. Jožefu v Ricmanjh so tudi prišli na pomoč. Namesto šolskega nadzornika, kj je njegova dolžnost ob.-skovat; šole, ga obiskujejo pol'c;sti.
Našli smo tri novosti s šolskem življenju:
1. Šolski oddelek Je postal izvršni organ politične policije.
2. Romanje od g. Barage k g. Mizeritu ali obratno.
3. Policijsko spremljanje učiteljev, ki jih ljudstvo ne mara Tudi to so značilnosti zapadne demokracije v Trstu današnji dan.
Tudi za prizivno sodišče
m Stanta napaaei dr. Anseima
Maja meseca t. I. je bil odgovorni urednik lista <tlMvoratorei> tov. Gasparini obsojen na 80.000 lir globe, ker je v časopisu, objavil dva članka, v katerem je orisal Alojzija Stanto, vojnega zločinca iz Gotice, ki je požigal v Sloveniji, kot enega izmed napadalcev, ki so ranili dopisnika eLavoratore-ja» lansko leto v Gorici, Sodišče Je tedaj prvo trditev priznalo, medtem ko je izjavilo, da je premalo dokazov, da je požigaUo Stanta napadel gori-šhega dopisnika lista sLavoratore». Zato je sodišče obsodilo tov, Gašperini ja na 80.000 lir globe. Vendar pa je odgovorni urednik tov. Gasparini vložil priziv proti razsodbi V četrtek je zadevo obravnavalo prizivno sodišče. Odvetnik Braun Ernest je pač dokazoval, kako so se dogodki razvili, vendar pa je tožilec tudi tokrat hodil po sledovih svojega prednika. Tudi za njega je dokazano, da je požigalec Stanta požigal in ropal v Črnomlju. Toda ^dvomljivo* je, ali je sodeloval pri napadu na dr. Anseima, dopisnika v Gorici. Zato je samo predlagal, naj sodišče zniža kazen. Dejansko jo je znižalo od BO na 14.000 lir. Požigalec Stanta pa tudi po mnenju prizivnega sodišča ni sodeloval pri napadu na dr. Anseima. Najbrže zato, ker je Stanta vojni zlocinec in dr. Anselmo dopisnik demokratičnega časopisa.
Predsednik sodišča je bil dr. Ce-falo, sodniki predsedniki pa dr. Alberti, dr. Oblak, dr. Portada in odvetnik Gnezda. Državni tožilec dr. CololU.
Razprave proti gradbenikom
Obtežilne pr že opravile svoje delo
Razprava proti gradbenikom, ki ji predseduje kapetau Lianing, se je včeraj zjutraj začela z več kot polurno zamudo. Takoj je odv-tmk Balestra javil, da se mu v obrambi podjetnika Navarre pridružuje tudi odvetnik Giannini. Sodišče je takoj nato poklicalo kot pričo inž. Coassinija. S številnimi akti je priča dokazal, da so bila številna dela dodeljena obtožencem brez javnih licitacij razin v nekaterih prime rih. Ker je s tem tožilec kct.čal z zasliševanjem obtežilnih prič, so na popoldanski razpravi odvetniki v kratkih govorih skušali na vse načine dokazati, da ti obtoženci niso zakrivili ničesar hudega. Za Mazzettija je odvetnik Annoscia omenil, da se vsa obtožn.ca naslanja na domnevane izjave tretjih oseb. Zato je kot ostali odvetnik! predlagal, naj bi sodišče ukinilo sodni postopek proti obtožencem. Odvetnika Balestra in Poillucci sts označila pričanje Cockerhama za neresnično. V svojem odgovoru je predsednik sodišča deloma »pr-, jel to tezo, tako da je sodišče izpustilo na začasno svobodo obtoženca Sfor-zo in Navarro. Nato je sedišče od-godilo razpravo na danes popoldne
jih pošteno naložiti!* Pri tem je seveda mislil delavoe, ki so stali v, bližini. Nihče pa ss ni zmenil za njegovo izzivanje. Ravno v onem trenutku pa se je tam pojavila skupinica ljudi, ki so takoj napadle omenjene tri. Te skupine pa ni nihče poznal, zato ni mogel biti napad le slučajen. Napadalci so tudi kričali: «NakIestite fašiste, naklestite čmuhel* Kljub temu pa se ni nihče od navzočih delavcev zganil, ker niso pcznali niti napadenih niti napadalcev.
Zmešnjava je trajala le nekaj minut in je ostala brez vseh posledic. Ce pomislimo na vse • rovar j- nje proti sindikalni enotnosti, tedaj vemo, komu gre tak manever v račun. Vsaka pretveza je pač dobra za cepljenje delavske enotnosti.
Mestni odbor Enotnih sindikatov nam je zaradi tega dogodka poslal naslednji poziv:
Zvedeli smo za napad, ki se je pripetil 15. t. m. popoldne Lrroti gospodu Pinguentiniju Falieru, tajniku DZ, in dvema njenima članoma. V' tem napadu opažamo spletkarjenje določenih sil, ki so vezane na določene voditelje Delavske zbornice ter odkrito izzivanje z namenom, da se dokončno prepreči sindikalna združittv, da se poglobi nasprotje med delavci obeh organizacij ter da se končno vpliva na pravdorek proti devetim delavcem Sv. Marka.
Zadruga prodajalcev kuriva
v Trstu vabi vse člane k otvoritvi novih skladišč in uradov, ki bo v nedeljo 19. t. m. ob 10. uri v ul. delle Milizie.
Obveščamo vse kmetovalce
sežanskega okraja, da je prispela večja količina glavnatega zelja, katerega prodajejo naproze po 5 din
za kg.
Istočasno obveščamo, da »e bo v najkrajšem času pričela zamenjava krompirja za semenski krompir iz tolminskega okraja. Zamenjava bo v razmerju 1:1 z doplačilom prevoznih stroškov. Rok in kraj zamenjave bosta pravočasni določeni.
Klanje prašičev za domačo rabo
Občinski zdravstveni urad opozarja prašičerejce in tiste, ki bodo klali prašiče za domačo uporabo, da si morajo vsakokrat poskrbeti potrebno dovoljenje in mora živinozdrav-nik pregledati zaklano žival. Podrobna pojasnila dobijo interesenti pri vodstvu mestne klavnice pri Sv. Soboti, pri živinozdravnlku v ul. Co-logna 24 in na Opčinah.
KOLEDAR
Petek 17. oktobra
Florencij, Voikun Sonce vzhaja ob 6.25, zahaja ob 17.12. Dolžina dneva 10.47.
Jutri 18. oktobra
Luka, Vojnomir
Sveti Ivan so hoteli bombardirati
Razvitje prapora na Proseku
V nedeljo 19. t, m. ob 17. uri bo podružnica ES razvila na Proseku svojo sindikalno zastavo. Ob tej priliki bosta udeležence nagovor'la dva zastopnika sindikatov iz Trsta. Sledil bo godbeni koncert in prosta zabava. Vabimo k obilni udeležbi.
Mladinski ples
V nedeljo, ob otvoritvi IIL trk me za vpis novih članov priredi ZAM mladinski ples s plesnimi tekmami in izvolitvijo najlepš* de-
Pretekl, torek okrog 16.40 Je do-
licljsk; kamionček naletel na cesti od Rotonde proti Lovcu na angleško neeksplodirano možnarsko granato. Malo naprej so našli še eno granato iste vrste. Poklicali so pobiralce min, ki so obe granat; na mestu uničili.
Mestni čuvaj v Bošketu Je pozneje »javil, da je videl približno tri-četrt ure prej štiri moške v rta v.h kaki oblekah, k; so privlekli po c*=stj možnar, ga naravnali p>otl Sv Ivanu in začeli streljati. Po pripovedovanju čuvaja so ustrelili osemkrat in izstrelki so padli v spodaj ležeči gozdič, približno po 100 metrov drug od drugega.
Ko 50 neznan; «topničarji» ugledali Čuvaja, so zbežali in odpeljal! s seboj tud; možnar. Verjetno so bili neznanci zavezniški vojaki, k: so bili na vajah. Čuden je vsekakor tak način vaj, ko postavijo top kar sred; prometne ceste in usmerijo izstrelke prot: tako obljudenemu delu mesta, kakor Je Sv. Ivan in s tem spravljajo v nevarnost meščane.
Drago stanovanje
2e julija 1945 je prišla v Trst iz Reke štiričlanska družina Blanco Ernesto. Ker niso mogli dobiti stanovanja, se do februarja lanskega leta stanoval; v nekem hotelu. Letos februarja meseca je g, Biaaco
klice. Mestni odbor ZAM vabi vse prišel kot podnajemnik k družini
mladince, da se udeležijo tega plesa, ki se prične ob 18. uri v kul turnem krožku «Skamperle».
vajo Čerini. No. ta dva sta potrebna straže, saj sta glasna pred vso vasjo poved la, da sta hlapca. In hlapca naj čuva hlapec imperiali-
v Barkovl jah
bo drevi ob 20. uri za prvi in četrti teren v ul. Bovedo 43, v hiš; tov. Gregoriča Antona. Udeležite ae je polnoštevilno!
Ratti ColOmbo v ulici Ferrari 2 Ker se Je ta družina pozneje preselila v Italijo, je g. Blanco odkupil od nje stanovanje in plačal za odstopni no 620 tisoč lir.
Stanovanjski urad pa Je zadnje dni zvedel za to kupčijo tn izpraznil stanovanje, v katero je v.s- lil družino Bratda. ki mora že od 10.
živeti v ulici Paccinotti 4, kjer Je imela samo eno sobo in kuh njo. čeprav Jih je šest v družini. Sedaj so stanovanje v ulici Paccinotti prepustil; začasno družini Bianco, ki je svoje prejšnje stanovanje uživala komaj 8 mesecev, čeprav Je plačala zanj tako veliko vsoto.
Tečaj za krojenje
Enotni sindikati bodo organiziral; pri Sv. Ani tečaj za krojenje. Vpisovanje je na IV. sektorju, kjer dobite tudi vse potrebne podatke. Rok za vpis poteče prihodnjo sredo. Učil bo priznani mojster Kolarič.
Spominski dnevi
1714 je umrl v Gorici Janez Sveto-kriški, piseo slovenskih knjig. 1943 se Je pričel I. kongres slovenske protifašistčne ženske zveze na osvobojenem ozemlju,
Ce bogatina količkaj zadene, kakor jesihar hrup zažene.
Preskrba
Nova dodatna nakazila za bol nike in inozemoe. Od danes lahko potrošniki zahtevajo pr; uradu za dodatke bolnikom (trg Vecchio I) in pri uradu v Rojanu (ul. Gine-stre 9) dodatna nakazila zb bolnike za november 1947-februar 1948. Prizadeti lahko dvignejo nakazila ne glede na abecedni red s tem da predložijo novo živilsko nakaznico november 1947-februar 1948 in osetvio izkaznico. Pri tem j h opozarjamo, če bodo dvignili živilske nakaznice za več oseb, da bedo morali pokazati njihove živilske nakaznice. V krajih, ki spadalo pod urade na Opčinah in Proseku, bodo potrošniki dobili nakazila rkup-no z živilskimi nakaznicami.
Od danes lahko dvignejo prizadeti pri vratih št. 7 v ul. Malcan-ten 3 dodatna nakazila za kruh zn inozemc=, če predložijo obnovljeno dovoljenje za bivanje 'n živilske nakaznice november 1947-februar 1948.
Delitev fižola. Sepral poz!va vse potrošnik^, naj ne zanemarjajo nakupa fižola, ki je sedaj v prodaji, k?r je zelo redilen, se lahko skuha in je zelo poceni (48 lir kg). Ob tej priliki ooezarla. da se delitev fižola r-oha 31. t. m.
Predčasen zaključek delitve s,adkoria. Sepral onozarja vse potrošnik«. ki imajo do t»ga pravico, da se bo d1!tev uvoženega slad-kerja zaključila preje, kakor je bilo določeno, t. j. 20. t. m.
Naročila živil za november 47-febraar 48
Vsi potrošniki v mestu in na deželi morajo spisati naročila racio-niranih živil do 25. t. m. po »podaj navedenem vzorcu. Do istega dne morajo javiti število članov tudi civilne ln vojaške menze.
Naročila naj napravijo potrošniki pri trgovcih, kjer nameravajo kupovati blago. Obenem je obvezen vpis v knjigo potrošnikov vštevši naročilo za kruh.
Ob prejemu naročila mora trgovec odrezati narečilni listek :n napraviti vpis v knjigo potrošnikov ter ga opremiti z žigom in zaporedno vpisno številko.
Poleg navadnih živilskih nakaznic je treba vpisati tudi dodatne in druge v korist brezposelnih, upokojencev in revežev, pri Katerih je treba obnoviti naročilo. Isto velja tudi za dodatne nakaznice AVISS.
Za naročilo veljajo naslednji odrezki :
Kruh (redni in izredni obrok) odrezek za november; zakuha (redni obrok) na odrezek »testenine* za november; zakuha (dodatni obrok) na odrez k »zakuha* (za november); olje, maščobe in sladkor na istoimenske odrezke za november; milo na prvi odrezek nakaznice novimber-fcbruar.
Za brezposelne: odrezek IV.d; za upokojence odrez k IV.d; za uboge bolnike odrezek IV.d; dodatne nakaznice AVISS odrezek La; 2a mleko (brez skupine 10 do 65) odrezek IT. navadne nakaznice.
Enotni sindikati
Šolstvo. Vsi člani šolskega slih dikaca na; »e č;mprej javijo » sedežu v ul. Zonta 2 zaradi važni* sporočil.
Prodajalna Enotnih sindikatov v ul. Zonta 2 sporoča vsem v podjetjih in interesentom nje: Ker so razni odbori pri *Vi*^ delovnih čevljev tvrdke Bata dvjf-nili skoraj izključno vrsto čevi.c št. 3 po 4.900 lir par in k;r j« » vrsta na razpolago le v visim vse količine, morajo odbori v svojih zahtevah od danes naprej upoštevati, da jim bodo pri izr° ' skupnega števila zahtevanih l;ev izročili vse tri vrste čivljfiV epskih delih.	p.
Enotni kmetijski sindikat, n fereuti, zaupniki in pr dstavc-^
za kmetijstvo ter celoten odr imajo danes ob 18. uri izrcricn slanek v ul. Imbriani 5. Seetan naj se udel že tudi oni, k. n-prejeli vabil. Zaradi važnosti Stanka priporočamo polno uuolf*
Rojstva, smrti ln poroke
Dne 16. oktobra se je rodilo 9 ^ trok, umrlo je 8 ljudi, porok P® ~ bilo 11.	«
UMKU so: 72-letna Alojzij« F.ore, 53-tetni Mario Sauli, 53-1 Cesare Masž, 73-Ietna Immaeo* f Mazza, 38-letni Mario D5150®"..;,,) 4 letna Katarina Maagaretti,
Umberto Boccia in 88-letnl Pouce.
DAROVI IN PRISPEVKI
Za pomoč kongresu SIAU ^ brale vas: nabrežlnskega oKra: • Praprot lir 852, Sv. Ivan 850, vas 575, Gabrovec 1000, Kante J 100 (Samatorica).
KINOPREDŠTAVEj
ROSSETTI. 16.00:	»Vellčart*?
valč k», (življenje J. Štraus®-®'; Louise Rainer, Fernand Gra in Milica Korjus. SUPERCINEMA. 14.30:
IVrone Power, Loretta *° Annabella.	„	,tit
KINO OB MORJU. 16.00: »Bju« se brani*. Sovjetski film o ■»* bi Leningrada.	.	f,
FENICE. 16.00: «Martin Ede** Ford in C. Trevor. F1LODRAMMATICO. 15.45: FIVT ljeni dnevi*, Ray Milland if ne Wyman.
IT ALI A. 16.00: »Moderna Katarina Hepburn in S. * a ALABARDA. 16,00: »Tekmec:*1 Lane, G. Brent, B. Cabot. GARIBALDI. 15.30: »Gcspa u®“ kl», Joan Bennet in Roblr90, ' , H1EALE. 16.00: »Rogetov zl''c‘ ARMONIA. 15.00: »M sto brez w ških», L. Darnel! in De Bn9e>vO ODEON. 15.30: »Njeno Vis0«^r je zaljubljeno*, De HaviUanu-.^ RADIO. 16.00 «Prekleta far» Ken Maynard.	.	.,iji
CENTRALE. 15.00:	«N<prUal
postav », O’ Brleli.	,	u-
MARCONI. 16.00: »Mihec i« k?« v družbi*.	-A-
BELVEDERE. 16.00: »Megle« F stan*, J. Gabin, M. Simo«-,
Odg. urednik DUŠAN HR Tisk Stabillmento TipTrl®^
MALI OGLAS1
LOVSKA PSICA, bela * .rJ*čX I sami in rjavo glavo, se J* m bila v okolici Opčin. Najditeb pj bi nagrado 5.000 lir. Trst uI-
79, tel. 91-800.
--------------------------------
MALO HIŠICO v Rojanu IJišče na Opčinah prodam. 27568.
Tel.
Izlet!
Planinsko društvo priredi v ne- ] del jo 26. t. m. izlet v Post jno in | Predjamo. Odhod ob 7. uri iz ul.* F. SCvero. Le za člane. Vpis v tr- i govini Višin, ul. Rema 15 in v ul. S.ttefontane 3, v čevljarni Pr c.
CJi.T. V nedeljo 19. t. m. izlet v Buje, Umag, Novi grad. V eobitc 25. t. m. v avtopulmanu na Bled. V nedeljo 26. t. m. v Idrijo. Informacije in vpisovanje v ut Conti 11 od 19. do 20. ure.
Pevski zbor «Zvon»
ponovi v nedeljo 19. t. m. ob 16. uri pevski koncert, ki je dosegel pr-. j-šnjo nddeljo tako lep uspeh. Lju bitelji slovenske pesmi iskreno vabljeni.
Prosvetno društvo »Bazovica*
na Reki vabi vse Slovenc«, bivajoče na Reki in Sušaku. na važ»n sestanek, ki bo danes 17. t. m. cb 20. uri v rajonski dvorani Ljudskega doma (Glardini).
Vremensko poročilo
z dne 16. oktobra 1947. ob 19. uri. Zračni tlak 764, toplota od 16.2 do 19, brez vetra, nebo deloma oblačno, 6. 1944, ko Je bilo bombardiranje, | morje mirno, toplota morja 19.2.
ooooooooooooooooooooooocooooeoooooooobooooooGooooooooooooooooooooooooooooooooeoocooooooo 0000030000000000000000000
I3_0 R I S G O R B A TOV
H A R R Y TRUMAN
Mož, ki rad nosi v obliki metuljčka zavezano kravato in hlače, štiri prste krajše od navadnih, in ki se na zunaj z ničimer drugim ne odlikuje — tak mož je prispel letos 1. septembra v Rio de Janeiro. Njegov brezbarvni obraz baptista je povzročal retušerjem iz «Life-ai> mnogo preglavic in o njem je bilo znano, da je najpovprečnejši izmed vseh povprečnih Američanov in najbolj podeželski stric izmed vseh Missourijcev.
Ce bi bila navada, da bi sprejemali človeka po tem, kakršen je in koliko je v resnici vreden, bi v Riu de Janeiru prihoda tega moža nihče niti ojjazil ne bil. Toda po čudnem naključju usode je bil ta možiček prezident Združenih držav Amerike in prebivalci Ria de Ja-netra so od navdušenja kar ponoreli. Bučale so godbe, na pločnike je deževalo cvetje in snežili so letaki,'na vseh mestnih poslopjih to
Viseli velikanski portreti prezidenta ZDA Trumana in prezidenta Brazilije Duttra, Prezidenta sta bila skupaj. Oba sta se smehljala in to je bilo posebno ganljivo, če se spomnimo, da se je Truman še nedavno rad imenoval najgkromnej-šega učenca velikega Roosevelta, Duttra pa je počastil Hitler s križcem in Mussolini z redom.
Drugega septembra je privedel prezident Duttra prezidenta Trumana na panameriško konferenco in Truman je s svojim lahno nosljavim in hreščečim glasom vaškega pridigarja prebral zapovrstni govor, ki mu ga je napisal, kakor vedno, Clark Clifford. Harry Truman je pojasnil svojo tsmerv.
Razglasil je, da mu mir po vojni ni po volji. Z Evropo ni zadovoljen. Ce Je z Grčijo še nekako zadovoljen. mu gredo nove demokracije kar naravnost na živce. Priiioščll si je nekaj izpadov proti ZSSR (toda imenoval je nij in potem je te či-
sto kakor Churchill zarožljal z orožjem: eZdružene države Amerik ke», je rekel, «so trdno odločene, da ostanejo v vojaškem pogledu močne*.
IL
Kdo pa je prav za prav ta novi apostol imperializma?
Američani radi govore, da Inhko postane v njihovi demokratični de želi vsak človek prezident. Zato niso potrebni ne naslovi ne dolarji — zadostuje, da ima človek državniški talent.
Kakršni talenti pa so pomagali Harryju Trumanu, da je postal prezident? Kakšne poteze genija odlikujejo tega majhnega in staromodnega Missourljca? Kaj ga je dvignilo nad milijone rojakov in privedlo v Belo hišo?
Harry Truman se Je rodil leta 1884 v farmarjevi družini. V šoli se ni odlikoval s posebnimi sposobnostmi, bil pa je izredno poslušen in marljiv. Njegovo vedenje je bilo vzorno. Bil Je resen deček z naočniki, ne Tom Sawyer, pač pa Sid — spodoben, dobro vzgojen in dolgočasen.
Po končani srednji šoli je hotel vstopiti v vojaško šolo v West Poin-tu, pa je imel slabe oči.
Od otroških let je dokaj dobro igral na klavir, godbenik pa ni po-
stal — premalo je bil talentiran in imel je premalo domišljije.
Zato je postal bančni uradnik, zaslužil je svojih 85 dolarjev tedensko in z usodo je bil povsem zadovoljen. *To so bili najsrečnejši časi mojega življenja», — priznava sam. O kakem višjem položaju ni sanjaril. M
V aprilu 1917 je moral Truman k vojakom. Pri vojakih ni pokazal čudežev hrabrosti, bil pa je vesten in prizadeven topniški kapitan.
Po demobilizaciji se je vrnil domov .se je oženil In odprl v Kansas Citlyu galanterijsko trgovino. Toda galanterija je bila zanj preveliko podjetje. Sel je v konkurz ter izgubil ves svoj in tuj denar. Sicer pa je čez is let poravnal dolgove.
Po bankrotu v trgovini je sklenil poskusiti srečo v politiki. Pravijo, da je bil leta 19BB član Ku-Klux-Klana. Truman zdaj to kategorično zanika. Točno je znano, da je bil mason, pri tem pa je ostal demokrat.
sBoss», gospodar demokratske stranke v Kansas City:u, je bil Tom Pendergast. Kaj bi govorili, bil je koloritna postatm. Mož je zdelal volitve». Komandiral je votivnemu aparatu svoje stranke, »najbolj podkupljivemu izmed vseh podkupljivih*, in znal je prisiliti duhove. da so šli volit: že zdavnaj
umrli ali celo taki ljudje, ki nikoli niso živeli na svetu, so bili vpisani v njegove votivne imenike in egla-sovali» so tako, kakor je bilo po volji Tomu. Zmaga stranke ra volitvah je pomenila vedno izmenjavo vsega državnega aparata — od guvejnerja države do šefa poštnega urada. Vsi ti položaji so bili v Tomovih rokah. Tom je trgoval z njimi. Delal je guvernerje, senatorje, sodnike. Tom je naredil tudi Trumana.
Brez Toma Pendergasta bi se Truman nikoli ne bil dvignil. Tom Pendergast mu je poveril v začetku majhen posel — postavil ga je za cestnega nadzornika s petimi dolarji dnevno. Po dežju je Truman s stroji grebel blato s cest. Potem ga je Tom eizvolil* za sodnika grofije Jackson.
Na tem položaju je bil Truman osem let potem pa je tnaprosih Pendergasta. na) ga postavi na položaj, ki bi bil v gmotnem pogledu ugodnejši». Truman je mislil na položaj davčnega eksekutorja. Toda TOm Pendergast je bil duhovit dečko. Sklenil je napraviti Trumana — za senatorja.
Pri tem je rekel:
«Rad bi pokazal, da lahko pošlje dobro namazan stroj v senat celo slugo.	(ge	nadaljuje)
Obiščite našo izloebo na
TRŽAŠKI RAZSTAVI
11. - 26. oktobra 1947
Tovarna ipsujeuega pohištva
Duplica pri Kamniku
Proizvodi: POHIŠTVO ZA PISARNE, SOLE, GLEDALIŠČA IN GOSTILNE.
Obiščite našo izluibo na
TJR5ŽA.ŠJK1E JRAZSTAVT od 11. do 26. oktobra 1947*
Jugometal
PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ RUD INKOV^ BEOGRAD - Pošt. pred. 311.
Tel.: 20-058, 30-407, 30-573,20-046. Telegr.: »Jugomttal* Beogr«^ Jugometal ima poslovne zveze z državami vseh kontinent • Na zahtevo dostavlja vzorce. Naročila izvršuje hitro in skrb«
OBIŠČITE NAŠO IZLOŽBO
TRŽAŠKI RAZSTAV!
OD li. DO 26. OKTOBRA 1
TOM	EMAJLIRANA POCINKANA KOSITRNA BRUŠENA . P O S
	K OjjJ
OMARAH	
POSODE	jekleni KOPA*
(prej IIKISIEN d. 11	K A 0\
B/ E£Tk 'JV' KJ TK Popolna Ubira za vzak SBV	KL.	M5	vodn«, zridnje ln drapooens^p.
hovint. — Plačilo tudi na
KRZNA KSTVO ZILIOTJ-4
Trst - ul. Trento II • tel. 2®