izpustiti. Toda e se to ni zgodilo v prvem na-tisku, se bo moralo v drugem, ker je pisava la preko njegovega pravila. Pisava ostalih oblik s staroslovensko predpono se v tej dobi, kakor smo e omenili, e ni mogla sprejeti. Popuali so jo celo tisti pisatelji, ki so jo sami uvedli v pisavo.1 Vzdreval jo je edino e Levstik, ali tudi ta ne dosledno in enakomerno. Zelo pogosto jo je pisal v prevodu Kralje-dvorskega rokopisa (1856), a pozneje jo je jel zopet opuati.2 Teoretino se je potegoval v tej dobi zanjo Boidar Rai, vnet prijatelj stare slovenine, po kateri bi bil rad uravnal sploh vso nao pisavo. V pretresu Slovenskih beril za 3. in 4., 5. in 6. gimnazijski razred, ki sta jih sestavila Bleiweis in Mikloi, je grajal v Novicah L 1856. med mnogo drugimi, v tedanji pisavi navadnimi oblikami tudi sledee: zrastejo, zviuje, nazoenje, namesto katerih je hotel imeti: vzrastejo, vzviuje, navzoenje.3 V pretresu Mikloievega berila za sedmi gimnazijski razred je grajal v Glasniku leta 1858. zopet oblike kakor: izhod, iztoni, izgled, izrastejo namesto vzhod, vztoni, vzgled, vzrastejo, e da pomenja predpona iz ex, aus; vz pa auf, empor; vekrat tudi pretvarja vrivni glagol v nedovrivni: buditi, wecken, vzbuditi, erwecken, pa ne izbuditi,4 Mikloi je bil prijatelj fonetine 1 Janeieva Slovnica 1. 1854. navaja samo te tri zglede pri predponi vz: vzhod, vznak, vzdigniti (80). 2 V Pesmih, 1854. pie Levstik le: vzdihljeji (56). V Rokopisu Kraljedvorskem pie: vshod (4, 8, 12) vzradova se (10) vse se vzmoi, vse v Tatarje skoi (11) vzdihovanje (18), vzdie (37) vzveseli se Vojmir (21, 40) vzraena (24) vznak (27). V Novicah, 1858. pie Levstik: vzlasti (3, 12, 22). V Glasniku, 1858. l.zv. vzlasti (47, 81) vznak (47). 2. zv. vzdahne v ivih sanjah kralj (41). 3 1. c. 111. Tu graja tudi hrvako pisavo uz: uzrok, uzvienost, esar, pravi, ne imamo posnemati, temo v vz spremenjati. * Glasnik, 1858, 2. zv. 150. pisave, zato je prosil Navratila, da je odgovoril Raiu1, e: Tudi g. Mikloi ve, kako bi moralo biti kaj po staroslovenski... ali g. M.(ikloi) ve tudi to, da zdaj nismo ve stari Slovenci.. . Narodna raba mora (99) biti zapoved vsakemu jezikoslovcu, ki nima pravice sam ob sebi niesar popravljati (100). In nato mu je med drugimi popravami povedal tudi glede nae predpone: kedaj bi trebalo pisati po stari, s (z), iz, vz , . ,, to ve menda tudi g. M(ikloi); ali teko je to re zdaj po eleznih prav."(ilih) dognati, zato ker so se take besedice sasoma zlo obrusile in spremenile, pa tudi zato, ker jih niso pisali tudi pi-savci stari,(ovenski) po eleznih pravilih. Tako se je spremenil tudi stari. vt>z" pri nas v ,z-', tudi v ,iz' (zveliar, izveliar itd,); vendar e: vzeti, vzdigniti. (161) Tako Mikloi. Da se je stara predpona obrusila v: z ali s, je poudarjal tudi Janko Pajk2, kar je treba pri pisavi tudi upotevati. V pisavi, pravi, je treba ozirati se na preteklost in sedanjost jezika. Kdor samo staroslovenski jezik pred seboj vidi, zabredel bo v enostransko trdenje. Tako naglasa glede predpone vz ali vs, da se je v v mnogo sluajih izgubil: .. . pie (se) vz: vzeti; vs . . , vsplamtiti (Janeieva Slov,3); ali v se je e skoro zavsema zgubil; slii se e sam s: scimiti, skliti. Dalje navaja zglede: vzdigniti, vzdihniti, ter pristavlja: Tudi tu se je v zgubil in sam z ostal: zglavje, zlesti, zrediti (327). Po 1. 1862. je zael Levstik staroslovensko predpono nanovo uvajati v pisavo in posledica tega je bila, da se je vedno bolj irila ter se po 1. 1880. skoro docela sprejela, o emer pozneje ve! (Dalje.) 1 V Glasniku, 1859, 3. zv. 98 si. 2 Nekteri fonetini zakoni naega jezika, Novice, 1862. 326, 327. 3 dostavek Janka Pajka (= po Janeievi Slovnici)! CEZ VRTOVE. Zloil Silvin Sardenko. Tih sprehod ez vrtove; majev dih mimo plove. Nagel bel pokimava; marnica, bodi zdrava ! O spomin, dalje plovi! Z Bogom, vrt in cvetovi! Dom in Svet, XXVI. 233 -