Schulfcrcin - Siidmark in Avslrita. Nekdaj sta bili dve društvi: 1. Nemški Schulverein, 2. Sudmarka. Po svetovni vojni sta se združili ter tvorita samo eno društvo. Ti dve društvi sta bili ter še sta organizacija zagrizenega vsenemštva, katero teži za ponemčevanjem Slovanov. Njun namen je bil z agitacijo in osobito z bogatimi gmotnimi sredstvi podpirati in pospeševati ponemčevanje nekdanjih avstrijskih Slovanov, zlasti Slovencev. Štajerski in koroški Slovenci imamo ti dve društvi v živem spominu, ker smo proti njima •;vodili težak boj za obrambo našega slovenskega življa osobito na mejah našega narodnega ozemlja. Schulverein in Sudmarka sta delovala na avstrijskem ozcmlju, pa ne v avstrijskem, marveč v vsenemškem duhu. Njih ideal ie bila pruska pikelhauba, oboževani njihov vzor je bil Bismarck, njihova najljubša trobojnica je bila frankfurtarica (črno-rdeče-rumena trobojnica). Njih končni cilj je bil: Velika Germanija od Severnega in Vzhodnega morja do Jadrana. Tudi v povojni Avstriji ti dvc — sedaj zedinjeni — društvi svojega mišljenja nista spremenili. No gre njima za Avstrijo in njeno obrambo proti Hitlerjevi Nemčiji, marve. za čimprej udejstveno Veliko Nemčijo. Zato sta v sedanji borbi med Nemčijo in Avstrijo proti poslednji izvršili zahrbtni napad. Vložili sta namre. tožbo na civilnem sodišču zoper avstrij.ko drSavo radi odškodni- no 1,021.158 šilingov, odnosno še 165.962 šiiingov radi tega, ker je avstrijska re-publika pristala, da so jugoslovanske oblasti zaplenile in zasedle šole in domove, iki sta jih imeii ti dve društvi na ozemju bivše Spod. Štajerske in Kranjsike. Nemški Schulverein navaja v tožbi, da je imel na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem nad 30 zasebnih šol, otroških vrtcev, domov itd. Siidmarka pa ugotavlja, da je njena posestna vrednost na sedanjem jugoslovanskem ozemlju znašala 165.962 šilingov. Avstrijska republika se je v sporazumu v Hagu dne 28. junija 1930 obvezala, da ne zahteva ne za sebe ne za svoje državljane — lastnike šolskih poslopij ter drugih stavb — na ozemlju bivše Spod. Štajerske in Kranjske nobeno odškodnino. Iz tega razloga vlagata omenjeni društvi tožbo zoper državo. Sodišče je sklenilo, dati avstrijski državi rok, da se izjavi radi te tožbe. Najboljši odgovor države bi kajpada bil razpust teh| dveh zagrizenih, v službi -hitierijanstva in vgenem.tva stojecih društev. Kar bi že davno morala storiti stara Avstrija, naj ne zanemari storiti nova Avstrija v samoobrambi proti vsenemštvu, k\ razjeda njene temelje.