XXX. občui zbor ,,Slovenskega učiteljskega društva'*. 1. Predsednikov nagoror. pe 28. grudna ra. 1. se je vršil ob prav mnogobrojni udeležbi 30. občni zbor ,,Slovenskega učiteljskega društva". Društveni predsednik, g. Juraj Režek, je prisotne tako-le ogovoril: Slavni zbor! V prijetno in častno dolžnost mi je, da Vas, dragi gospodje tovariši, ob ti priliki pozdravim v imenu društvenega odbora, kar teni rajši storijn in s toliko veojim veseljem, ker Vas vidim zbrane v tolikem številu. Zato pozdravljeni, prav srčno in iskreno pozdravljeni ob današnjem zborovanju! Vaša mnogobrojna udeležba — in to se vrši že lepo vrsto let — mi je veselo znaraenje in jasen dokaz, da se učiteljstvo naše zaveda dolžnosti svojih napram našemu društvu in s tern tudi do samega sebe. In prav je tako! Saj se vendar to naše društvo, odkar obstoji, poteza le za blaginjo uciteljstva in za razvoj narodnega našega šolstva. In uprav letošnje leto mora ostati v tern pogledu začrtano z debelimi črkami v zgodovini tridesetletnega obstanka našega društva, zakaj vse, kar se je vršilo tekom minulega leta pred našimi očrai tako v izboljšanje našega materijelnega stanja kakor v povzdigo stanovskega ugleda našega, se je vršilo po inicijativi in pod vodstvom našega društva. Izboljšale so se nam — četudi ne še v toliki meri, kakor smo si želeli in kakor nam to gre po napornem delu, študijah in socijalnem našem stališču - naše plače, k čemur je najvec sililo in delalo naše društvo. Javna in iskrena zahvala pa gre tudi vsera onim faktorjem, ki so nas pri tem tako vztrajno in drage volje podpirali. Srena jira hvala za to! Drugi prevažen in preimeniten dogodek tega leta pa je bil zlati vladarski jubilej presvetlega cesarja našega, ob kateri priliki se je priredil povodora X. glavne skupščine naše ,,Zaveze" veliki wjubilejski koncert", kar vse se je spočelo in tako izborno izvedlo po skrbi in delu našega društva. Ob ti priliki nam je priskooil v pomoč in nas podprl s svetom in dejanjem naš velezaslužni mestni župan, preblagorodni g. Ivan Hribar, za kar bodi temu vrlemu rodoljubu in iskrenemu prijatelju našerau tudi še na tem mestu izrečena naša najiskrenejša zahvala. In kako se ne bi veselili tega zgodovinsko-redkega in veselega dogodka v življenju ljubljenega vladarja ravno mi slovenski učitelji? Saj se imamo ravno Njegovemu Veličanstvu zahvaliti za preporod in obstanek svoj, ,in naše narodno šolstvo se je poeelo prav razvijati šele od tedaj, ko je presvetli cesar potrdil novi šolski zakon. In da bi postavili svojim naslednikorn trajen znak hvaležnosti svoje do predobrega in velikega dobrotnika svojega, smo zbrali lepo vsoto za dijaško učiteljsko ustanovo, ki bode nosila z Najvišjim dovoljenjem ime premilega vladarja našega, katera se bode ob praznovanju tridesetletnega obstanka našega društva prihodnje leto izročila na slovesen način ,,Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta". Tako bode naše društvo še posebe prav po blagi želji milega vladarja najlepše obhajalo zlati Njegov vladarski jubilej. To srčno naše veselje pa je zagrenila prežalostna vest, ki se je bliskoma razširila po vsi širni Avstriji, da je kruta tnorivčeva roka zabodla eno najblažjih in najplemenitejših src, srce naše preblage cesarice Elizabete. Vso težo hudega udarca in globoke boli so z iskreno ljubljenim vladarjem občutili vsi stanovi raznih narodov starodavne naše Avstrije, posebno pa še rai slovenski učitelji, katerim je Njegovo Veličanstvo najmogočnejši zaščitnik in najboljši oče. Obrnimo torej tudi danes v duhu svoje oči v iskreni ljubezni do Najvišjega prestola in zaklioimo Njegovemu Veličanstvu trikratni: Slava! slava! slava! 2. Tajnikovo poročilo. Tajnik, g. E. Gangl, je poročal o društvenem delovanju tako-le: Slavni zbor! Zapalo je večnosti devetindvajseto leto življenja ,,Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani", in društveni odbor, ki ste ga počastili z zaupanjem na lanskera občnem zbora, kateri se je vršil na tem prostoru dne 28. grudna 1897. 1., stoji danes pred vami, da vam položi racun o svojem delovanju. To delovanje odborovo je pravzaprav tistim olenora »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani", ki gledajo z zanimanjem njega razvitek in napredek in ki z graotno in duševno podporo ter z iskreno vnerno skrbe, da riaše društvo čim lepše procvita, že docela znano, saj so bili sklepi njegovi objavljeni v društvenem glasilu ,,Uciteljskem Tovarišu", a izvrševanje teh sklepov je znak, da se je odbor skušal vsekdar izkazati vrednega onega zaupanja, s katerim ste mu izročili društveno vodstvo pred enim letom. Poudarjati moram precej sedaj, da se je v preteklem društvenem letu lepo kazala vzajemnost in kolegijalnost med členi našega društva, da so ti krepko podpirali društveni odbor pri vseh njegovih nakanah in početjih in da si je društveni odbor resno prizadeval, da po slabih svojih močeh zadovolji cestite člene našega društva, da — kakor zahteva § 1. društvenih pravil — Bduševno podpira slovensko ljudsko šolstvo." Ta krepka duševna podpora je bil slovenskemu Ijudskemu šolstvu ,,Učiteljski Tovariš", ki je od preteklega novega leta naprej izhajal v povečani obliki po trikrat na mesec. Koliko zlatega časa, koliko napornega dela in koliko denarnih žrtev je stalo to izdajanje društvenega glasila, o tem bi najlažje govorila g. urednik in g. uprav- nik, ki jirna sodi najtoplejše priznanje, najlepša zahvala, da je mogel društveni odbor tako vztrajno izvrsevali glavni naraen svojega bitja in žitja. Menira torej, da lahko z mirno vestjo izreče danasnji občni zbor tema najdelavnejšima členoraa društvenega odbora zasluženo pohvalo — saj drugega plačila tako nimata! Kakor srao lansko leto stali ob tern času in na tera prostoru razcepljeni v dva tabora, tako mi govori slutnja, da so se polegli viharji nasprotstva in neprijateljstva, in da stoji slovensko ueiteljstvo kranjsko lepo združeno v veliko telo, ki si zajarnči z odloonim, iraponujočim delora v bodočih dneh še lepšo, še pravičnejšo bodočnost nego rau je sedanjost! Društveni odbor je irael v preteklem letu enajst sej in sicer I. dne 28. grudna 1897., II. dne 22. prosinca, III. dne 10. svečna, IV. dne 3. sušca, V. dne 5. vel. travna, VI. dne 26. vel. travna, VII. dne 28. vel. travna, VIII. dne 11. rženega cveta, IX. dne 27. kiraovca, X. dne 13. vinotoka in XI. dne 15. grudna. Pri prvi seji se je konštituiral društveni odbor. Ker ni raogel zaradi oddaljenosti od Ljubljane zopet prevzeti predsedništva gosp. Janko Likar, je izvolil odbor svojira predsednikom Jurja Režka, podpredsednikorn Janka Likarja, tajništvo je prevzel Engelbert Gangl, blagajništvo in upravništvo Prančišek Crnagoj, uredništvo »Učiteljskega Tovariša" Jakob Dimnik, odborniki pa so ostali Luka Jelenc, Lovro Letnar, Ivan Krulec in Anton Razinger. Pregledovavci računov so bili v preteklem letu gg. Anton Javoršek, Maks Josin in Karel Rožanc. Precej po izvolitvi se je poprijel društveni odbor, aJ^cije^ za izboljšanje našega grnotnega stanja. Ves njegov veliki trud je kolikor toliko dostojno in pravično poplačan s tem, da je visoki deželni zbor kranjski v XVI. seji dne 26. svečna 1. 1. sprejel enoglasno predloge finančnega odseka, s katerimi je pal dotedanji krivični krajevni zistem ter se je uvel z novirn zakonom pravičnejši osebni štatus. Pri ti seji se je jasno pokazalo, da so vse tri stranke deželnega zbora kranjskega in visoka vlada z radostjo pozdravile povišanje plač ljudskemu učiteljstvu. S posebnim veseljem raorara pa poudarjati, da se je od vseh strani naglašala važnost ljudskega šolstva ter uspešno in vzorno delovanje kranjskega ljudskega učiteljstva na polju narodne prosvete. Da smo si pa priborili toliko ugleda, zaupanja in spoštovanja raed kranjskimi deželnirni poslanci, je to zasluga naše stanovske zavesti, marljivosti in raedsebojnega spoštovanja. Po regulaciji učiteljskib plač se je poklonila deputacija iz odbora nSlovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" onim faktorjera — kakor je to svojedobno poročal »Učiteljski Tovariš" — ki so si stekli največ zaslug za izboljšanje našega gmotnega stanja ter jim je izrekla za njih trud in dobrohofcnost, ki so ju kazali ob ureditvi našega raaterijalnega stanja, zahvalo. Toda naše gmotne razmere niso še danes take, da bi smeli držati križema rok, temveč bo treba napeti v bodoče vse sile, da spravirao gmotno stanje kranjskega ljudskošolskega učiteljstva v soglasje z gmotnim stanjera državnih uradnikov XI., X. in IX. plačilnega razreda. Pred vsem bo treba delovati na to, da se pravično uredi naš pokojninski zakon in da se dostojno povišajo petletnice. Društveni odbor, ki ga boste danes izvolili, bo se raoral torej precej poprijeti z vso odločnostjo dela, da spravi to stvar pred visoki deželni zbor ter tako pomaga kranjskemu ljudskemu učiteljstvu do ugodnejšega gmotnega stanja! Temu novemu odboru bo treba predložiti visokemu deželnemu zboru kranjskemu tudi spomenico o preosnovi, oziroma odpravi ponavljavne šole, katera spomenica je že sestavljena, in treba mu bo razraišljati vprašanje o učiteljski denarni zadrugi, kar ni mogel sedanji odbor spričo preranogega posla še doslej končati. Drugo velevažno, veletežavno delo je bila prireditev slavnosti desetletnice ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev", odnosno praznovanja petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Pranca Jožefa I. Odbor ,,Slovenskega uciteljskega društva v Ljubljani" je sicer namerjal prirediti slavnost, s katero naj bi praznovalo »Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani" samo zase zlati cesarjev jubilej, kar priča oklic, priobčen v «Učiteljskem Tovarišu" dne 20. svečna 1. 1. A z oklicem, priobčenim v »Učiteljskem Tovarišu" dne 20. rženega cveta 1. 1., je odbor ta svoj sklep razveljavil ter po tehtnem razmišljanju sklenil, da ne kaže našemu društvu količkaj pažnje, zanimanja ali sijaja jemati dioni -Zavezi slovenskih učiteljskih društev", ki je namerjala praznovati dne 1. in 2. velikega srpana t. 1. v Ljubljani svojo desetletnico in petdesetletnico cesarjevega preslavnega vladanja. Naš odbor se je zatorej prekrstil v ljubljanski krajevni odbor ter vse, kar je že zasnoval v svoje slavljenje cesarjevega jubileja, obrnil v prid in čast »Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Na povabilo odborovo so pristopili ljubljanskemu krajevnerau odboru, katerega častno predsedstvo je prevzel blagorodni gospod župan ljubljanski Ivan Hribar, gospodične Emilja Gusl, Marija Wessner in Friderika Konschegg ter gg. Jakob Purlan, Alojzij Kecelj in Avgust Kleč. Tem daraam in gospodorn izrekam na tera mestu za njih uspešno in požrtvovalno sodelovanje najsrčnejšo zahvalo! Kolikega pomena za slovensko učiteljstvo je bil ta sestanek slovenskega učiteljstva v tistih slavnostnih dneh v beli Ljubljani, ki je tako presrčno sprejela drage goste ter zastopnike in zastopnice hrvaškega in českega učiteljstva, o tern mi ni treba več govoriti, ker to vsak dobro ve in toplo čuti. Rečem samo, da najsi ni bil gmotni uspeh te impozantne manifestacije slovenskega učiteljstva najpovoljnejši, vendar nje raorališki uspeh jo nad vse sijajen in v neminljivo čast slovenskemu učiteljstvu — znak naše stanovske zavednosti, naše vztrajne delavnosti in naše žilave življenske sile. To so radostno priznali naši prijatelji in neprijatelji, to je odločno poudarjalo vse slovensko, pa tudi češko, hrvaško in celo nemško časopisje. Društveni odbor se je poklonil po svojem odposlanstvu novemu knezoškofu ljubljanskemu, dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, ki se je pokazal velikega prijatelja slovenskega učiteljstva ter veledušnega podpornika njegovih podjetij; izrekel je sožalje potera deželnega predsedništva povodom žalostne smrti cesarice Elizabete ter globoko vdanost in najsrčnejše čestitke ob petdesetletnici cesarjevega vladanja. Dne 11. vel. srpana je odkrilo naše društvo s pomočjo kamniškega učiteljskega društva v Zalogu spominsko ploščo prezaslužnemu uoitelju slovenskemu Mateju Močniku ter je začelo v zadnjem času nabirati darove za spominsko ploščo, ki jo namerja postaviti v sporain vrlemu in odločnemu učitelju Prančišku Govekarju. V preteklem letu je priredil odbor dva društvena večera: dne 3. listopada in 27. grudna. 0 drugem društvenem delovanju bodo poročali v naslednjih točkah dnevnega reda drugi gospodje porocevavci. To je -torej v širokih konturah poročilo o delovanju odbora ,,Slovenskega učiteljskega društva", katero naj izvoli vzeti slavni občni zbor blagohotno na znanje. (Odobravanje.) 3. Blagajnikovo poročilo. Društveni blagajnik, g. Pr. Crnagoj, je poročal: Velecenjeni zbor! Zopet stojimo ob sklepu upravnega leta »Slovenskega učiteljskega društva" in ž njim -Učiteljskega Tovariša". Kot bivšemu blagajniku in upravniku našega šolskega lista mi je dana naloga, da Vam razkažem gmotno stanje našega društva. Rad, prerad bi Vara pokazal prav ugoden zaključek naših računov, žal — da to ni mogoče! Akoravno ni gmotno stanje našega lista obupno, vendar pa ni veselo, ker bi bilo lahko preugodno! Listu svojemu smo povečali v tekočem letu obliko ter pomnožili izdajo: mesto dvakrat na raesec, izhaja trikrat. S teni so se pa pomnožili tudi stroški za celo tretjino, niso se pa v tem razmerju pomnožili tudi dohodki. Res, da se je zvišala listova naročnina od 3 na 4 gld., a tu je vendar list prepoceni za 50 kr., kar nanese pri 600 naročnikih celih 300 gld. Vrhu tega pa so plaoevali naročniki največ po 3 gld. ne pa po 4 gld., ker plačujejo večinoma naknadno, in uplačila niso torej v nikakem razmerju s stroški. Slednjič pa smo imeli letos tudi izvanrednih stroškov — da omenim sarao letošnje slavnostno zborovanje in koncert. To nam je vzelo 218 gld. 39 kr. — Res, da dobimo to pozneje povrnjeno — kakor nara je od merodajnih stani zagotovljeno — vendar nam je pa letos računati s tem zneskom kot z rednira stroškom. Pa vse bi še šlo, in pokazati bi imeli koncem leta vendar še precej velika aktiva, ko bi le naši stanovski tovariši storili svojo dolžnost. Res da premnogi teh naročnikov - dolžnikov trpi s svojo družino le trpko bedo, ki je kriva, da ne zmore niti teh goldinarjev za — stanovski list! Gospoda, saj nas vse črevelj žuli tudi še po našern izboljšanju! Kako pa naj ueitelj četudi s 7—800 gld. pa s kopico družine stanu primerno živi, pa izpolnuje vse, kar se v socijalnem oziru od njega zahteva! Pomislili naj bi to isti, ki iraajo plače na tisoče, pa jim še zmanjkuje za potrebščine! Toda, tovariši, stanovske dolžnosti naj nam bodo prve — in eno teh si zapišimo na čelo: ne zapustimo svojega lista, ki živi in se bori edino za nas! — Kje bi še bili brez odločnega lista! Mnogo naročnikov pa je vendar v polnem pomenu besede brezbrižnih. Pomislite: 83 naročnikov ima dati »Učit. Tovarišu" — 975 gld. Vsem tem se mora z novira letom list ustaviti, kakor bi priporočal, da se naroči noverau blagajniku, naj bi ustavil list tudi vsem onim, ki so z naroenino za 2 leti na dolgu, pa ne črhnejo ne ,,bev ne raev", kako bo s plačilom. Kako naj tudi plačajo pozneje znesek 10—15 gld., ako ne zmorejo sproti 4 gld. ? Da bi se pa ti zneski iztirjavali tožbenim potorn — tega menda naše društvo nikdar ne bode storilo, razen če pride v konkurs. Da, vrhutega so taki, ki ,,Tovariša" že leta in leta ne plačajo, pa vendar hočejo iraeti vedno prvo besedo. Preden vam podam končno sliko blagajniškega stanja, mi dovolite še nekaj. Pred 2 letoma sern prevzel blagajništvo pač proti svoji volji in le radi razmer, ki so to od mene zahtevale. Smelo rečem, da sem ves ta čas storil rnnogo tlake, ker znesek 60 gld. pač ne raore priti vpoštev niti za pota, ki sern jih imel za društvene posle z Barja v Ljubljano. Kje pa je ,,poparija", upravništvo, in koliko posla pa skrbi nalaga blagajnica, to ve ceniti samo tisti, ki je kdaj stokal pod enakim bremenom. Pa vse to bi se preneslo tiho, ko bi le ne bilo poleg tega požreti še toliko trpkih! Gospoda, če se Vara tolikrat pripeti poraota, se li mogoče pa so — in če so, potem bi bilo treba potrpljenja z menoj — saj imam poleg tega tudi še kaj drugega posla. Zato, tovarisi — prosim vas, da se pri volitvi novega odbora ozirate na te razraere, pa volite v odbor odbornika, ki bi ta posel tudi prevzel. Jaz bi tega ne raogel več storiti. Da se odpravijo pomote, zato sern si naložil pa tudi delo, da izkazujem naročnikom vsa njihova uplačila na ovi.kih takoj sproti — pa še skupno koncera leta. Vseh plačujočih naročnikov je danes 607, brezplačnih 63, skupaj 670. Tiskalo se je lista: 1. in 2. številke v 900, 3. številke 850, dalje pa v 730 iztisih. Dajal se je list pa tudi brezplačno četrtoletnikora tukajšnjega učiteljišča. raeni ne more in ne sme? -- — Saj so redke pomote,