Državno uradništvo za svoje pravice in zvišanje prejemkov. Seja Činovniškega Saveza v Beogradu. — Priprave za sejo v Ljubljani in Zagrebu. — Prediog za osnovanje sindikalne ortranizacije državnih uslužbencev. — Solidarnost z železničarji. — Zahteve Činovniškega Saveza. Zveza državnih nameščencev za Slove= nijo je sklicala dne 24. januarja sejo, na kas teri je od 8. ure do polnoči razpravljala o položaju in predlogih, ki jih bo stavila na plenarni seji Čin. Saveza v Beogradu. Vse strokovne organizacije so se zedinile glede zahtev, ki jih stavijo Savezu. Delegati Zveze so odpotovali dne 26. januairja v Beograd. Iz Zagreba je došel v Beograd dclegat prof Jiroušek, ki bo stopil v imenu državnih uradnikov in ročnih delavcev Hrvatske v stik z glavnim Savezom državnih uradnikov. Dr= žavno uradništvo na Hrvatskem je sploh po^ kazalo mnogo agilnosti v obrarnbi svojih pra^ vic. Vršilo se je več foonferenc, na katerih je 39 organizacij državnih luradnikov izjavilo da se brezpogojno solidarizirajo z vsako akcijo, ki gre za tem, da se prepreči vsak napad na intcrese državnega uradništva. Istočasmo so zborovali v Zagrebu dele= gati Udruženja jugoslovenskih železničarjev in brodarjev. Te konference so se udeležili tudi delegati vseh uradniških in delavskih organizacij, ki so izjavili, da so solidarni v borbi proti gospodarskemu luničevanju dr« žavnega uradništva. V debato &o posegli zastopnifci vseh uradniških organizacij. iki so v imenu svojih organizacij izjavili. da odobravajo vsako akcijo za zbo'ljšanje obupnega položaja dr= žavnih uradnikov. Končno je bil izvoljen ožji akcijski odbor, v katerem so zastopani Savez javnih nameščencev, Udruženje železničars jev Savez poštarjev, sekcija manuelnih de= lavcev in Udruženje jugoslovenskih železni; čarjev in brodarjev. Akcijski odbor bo imel redne seje. Dne 28. januarja t. 1. se je vršila plenair? na se>a glavnega uradniškega Saveza v Beo» gradu. Seje so se iudeležili delegatje iz cele države. Uvodoma je podal predsedniik dr. Jova= novič 'obširnio poročilo o delu centralne upra* ve ter povdarjal. da je splošni in finančni položaj v državi ta'ko slab, da se je vsa akci* ja uradniškega Saveza morala omejiti samo na obrambo tega, kar že imamo. Prioraoun je sestavljen s tendenco redukcij in je to na« čelo v polnem obsegu prodrlo. Obširno je poročal io izplačilu uradniških razlik ter po^ vdarjal. da se 'bo morala šele v bodoče usme< riti akcija Saveza za izboljšanje materijalTie? ga položaja državnih nameščencev. Končno je povdarjal potrebo, da stopi jugoslovenski uradniški Savez v mednarodni :uiradniški Sa» vez ker narekujejo to nc samo stamavsiki, marveč tudi naciona'lni interesi. Zvezo državnih nameščencev za Slwe« nijo sta zastopala gg. Paternoster in Stegen« šek Med drugimi je bil stavljen predlog o osnovanju sindikalne organizacije državnih uslužbencev. Zanj se jc zlasti zavzemal de^ legat zagrebških državnih usilužbencev Jiriou« šek. Slovenski delegat g. Paternoster je go« voril o ukrepih proti nameri vlade, znižati uradniške draginjske doklade ter je prečital tozadevno resolucijo državnih uslužbencev v Sloveniji. Delegat g. Stegenšek je poročal o stalis šču državnih nameščencev v Sloveniji, da za nobeno oeno ne odstopijo od svojih zahtev in nc dovolijo zmanjšanja draginjskih do« 'klad. Opozarjal je na vcliko razlik© ki ob< stoja med civilnimi in vojašikimi državnimi uslužbenci. Na seji se je razpravljalo tudi o zahte* vah uradnikov iz Južne Srbije. ObšLrna de* bata se je vršila o pokojninskem fondu dr* žavnih uslužbencev. Go^viorniki so naglašali težak položaj državnih uradnikov in sistema* tično prizadevanje vlade, da se ta položaj še pos(la'bša. Obenem z neznosnim ©bdavčenjem državnih uradnikov jim }e odvzela vlada še nad eno tretjino plače. dočim indeks življen« skih potrebščin narašča in dočim so druge napredne države zvišale svojim uradnikom plače. Sedaj namerava vlada znižati uradni* ške plače še za 10%, obenem pa preti urad« ništvu nov hud aidarec s tem, da bo prene« hala stanovanjska zaščita. Povdarjali so po* trebo uporabiti v obrambo pravic najprej vsa zaikonita sredstva in šele če ta ne bodo zalegla, so pripiravljeni državni uradniki na pasivno rezistenoo a)li stavko. Glavni tajnik Saveza Gjorgjfevič je izja« vil, da organizacija Saveza še vedno <ne funk= cijonira kakor bi bilo žeteti. Izjemo tvori sa« mo pokrajinska zveza v Slioveniji, ki je dos bro organizirana. Predlagal je, naj se izpre« meni statut v toliko, da postane glavni Sa* vez centralna strokovna organizacija državs nih uslužbencev, ki naj se izpopolni v smislu sindikalnih načd. Potkrajinslke zveze naj bi se likvidirale. Proti temu sta nastopila dele« gata pokrajinske zveze za Slovenijo, radi če= sar je bil sprejet predlog, naj se vprašanje o reorganizaciji glavnega Saveza državnih uslužbencev odgodi na pazneje, da bi se na ta način omogočilo, da se obstoječe pokra« jinske zveze bodisi okirepe ali pa v praksi pokažejo neupravičnost svojega obstoja. Po poročilih funkcijonarjev je bila spre« jeta reso>lucija. v kateri Savez protestira: 1. proti vsakemu poslkusu znižanja urad* niških prejemkov, ki &o že danes pod naj* skirajnejšim minimom; 2. zahteva, da se z novim davčnim za=> lconom ne povišajo davčna bremena držav« nih nameščencev; 3. da se podaljša za državne iuradnike stanovanjska zaščita, ker jim grozi sicer ka* tastrofa, v nasprotnem slučaju pa naj se po« viša stanarinska doklada talko, da bo odgo* varjala faktični najemnini; 4. zahteva, da se vsem uradnikom izpla* čajo dolžne uradniške razliike; 5. da se vsi upokojenci izenačijo; 6. da se brišejo v finančnem zabonu vse določbe, ki so na škodo državnega uiradni« štva, zlasti pa naj se črta določba o prepos vedi ponovnega sprejetja državnih upokiojen« cev v državno službo; 7. da se priznajo vsem državnim upoko* jencem, tudi onim, ki 1. aprila 1923 še niso bili stari 44 let in imajo manj kakor 15 let službe, enake draginjske doklade; 8. da se zniža odstotek prispevka za ttradniški pokojninski fond in 9. da se piri reviziji uradniškega zakona upoštevajo uradniški predlogi. Anketa šolskih upraviteljev poverjeništvaUJU iz mariborske oblasti. Iniciativa šolskih upraviteljev za dvig uč-teliske izobrazbe in pospešitev samoizobraževalne akcije poverjeništva UJU. — Delo upraviteljev za utrditev organizacite. (Dne 7. januarja 1928. na III. deški osnovni šoli v Mariboru.) (Konec.) Tovariš Jože Pahor je izvajal v daljšem govoru sledeče: Priča smo in tov. Orčar je to še posebe poudaril, da se naš stan napada. Še več, napada se uoiteljstvo od istrani, od katere bi tega najmanj pričakovali, od katere bi celo upravičeno zahtevali abrambe. iNočem raziskovati, ali je učiteljstvo zaslužilo, da si hoče kdo brisati čevlje obenj, poudarlti pa moram nekaj, kar je nepobitna resnica. Ako naš stan napadajo, mora imeti to svoje vzroke. Ti vzroki so v nas samih, v naši nezadostni organiziranosti. Ako bi imeli močno organizacijo, s član- stvom, ki Lma krepko stanovsko zavest, ki ima zavest skupnih interesov, potem bi taki napadi od zunaj ne bili mogoči. Zakaj kdor bi nais hotel napasti, bi vedel, da se bodo klevete razbile na močni organizaciji, ki zna braniti skupnost In poedinca. Zato bi svoje napade preje dobro premislU. Veliko žalostnejše dejstvo pa je, da prihajajo napadi na organizacijo od znotraj, iz vrst učiteljstva samega. To dejstvo nam pravi, da razmere v našem stanu še niso zdrave, nam pravi, da se vse učiteljstvo še ne zaveda pomena trdne orgajnizacije in da se pusti izigravati od zunaj prati svojim lastnim koristim. Naša stanovska organizacija ni od včeraj, saj obstoji že dolga desetletja. Od časa, ko je osnovna šola prodrla v ljudstvo, od tedaj že živi v uoiteljstvu misel, da je treba braniti stanoviske gmotne in moralne interese s skupnim nastopom, z združenimi močmi. Toda dasi je naša organizacija že stara, vendar niti danes še ni prežela zavest skupnih interesov. skupnih teženj posiednjega med nami. Še danes se dobe v naših vrstah ljudje, ki bijejo po organizaciji ia se menda ne zavedajo, da bijejo sami sebe. To je slepota, vredna velikega obžalovanja, saj trpimo radi nje le mi satni, naš stan. Naravno, v organizaciji se mora pnedinec podrediti skupni volji, mora podrediti svoje lastne interese skupnim interesom vsega stanu. Brez tega podrejenja ni organizacije. Toda če pomislirrm. da so interesi vseh onih med natni, ki morajo živeti od svojega dela v šali, ki morajo preživljati s tem delom svoje radbine, identični, enaki, potem se je lahko podrediti. Vsakdo uvidi isam, da je podreditev nujna, zakaj v družbi je poedinec brez moči, med tem ko pomeiitjajo strnjene skupine silo. Vsaka, tudi naijmanjša organizirana skupina pomenja premoč nad neorganizirano maso. 2e v poedinih krajih, kjer je učiteljstvo lokalno strnjeno. pomenja nasproti javnosti faktor, ob katerem 'se razbijejo zlobni napadi od zunaj. Zato je največjega pomena za ves stan, ako imatno organizacijo, ki je kakor iz enega samega kova, ena sama nepretržna veriga od zadniega člana na periferiji pa do eksekutive v središču. Tega se poverjeništvo živo zaveda in je vse njegovo organizačno delo v to usmerjeno. Učiteljstvo določa po svojih delegatih pravec, linijo skupnih interesov, poverjeništvo izvršuje to skupno voljo učiteljstva. Kar de!a, deia za to, da se organizaoija čim bolj dvigne in ojači. To je edino vodilo poverjeništva. Organizacija pa mu ni in mu nikdar ne bo cllj, ampak zgolj sredstvo. Cilj so stanoviske in šolske težnje. Kakor pa je za jakost organizaeije odločilnega pomena stanovska zavest vsakega poedinega č!ana, tako je silno važna kvaliteta posledniega med nami. Neobhodno potrebno je, da se dvigtie predvsem naš stanovski naraščaj. Izšel \}e iz vo;ne in povajne šole in je prinesel s seboj grehe voine in povojne dobe. Tisto mlado učiteljstvo, ki vidi vsebino življenja v plesu, v zabavah, v samem športu, tisto učitelistvo ne bo stanu dvignilo, temveč ga bo potisnilo navzdol, bo oškodovalo in razrvalo ves stan. To ne too nesreča le za učiteljstvo, ampak tudi za ljudstvo. med katerim »deluje«. Organizacija se mora proti temu boriti brezobzirno, pa naj rodi ta boj tudi slabo kri. Poverjeništvo hoče, da se rezerve mladih sil med učiteljstvom dvignejo in čim na^bolj uporabijo in izrabijo. To je namen samoizobraževalne akoije. Poverjeništvo je šlo z odločnostjo na to dalekosežno delo, s katejjm stoji ali pade pomen vsega učiteljskega stanu. Radi te odločnosti se ie poverieništvu očitalo forsiranje, da, celo — diktatura. Teh očitkov se poverjeništvo ne boji. Vrši, kar mu je delegaoLja predpisala, delegacija, kl je najvišja instanca slovenskega učiteljstva. Morate, je dejalo poverjeništvo, morate osnovati krožke, morate pospešiti njih delo, tnorate obravnavati važna naša vprašanja v njih! Toda dostavilo je: če hočete ohraniti sami sebi ono besedo v javnosti, ki jo reklamirate, če hočete stanu zasigurati pomen, ki mu gre, če hočete, da se ne bodo poigravali z učiteljstvom, kakor smo doživljali skozi dolga desetletja. To pa ni diktatura, ampak je le naš skupni stanovski interes. Mislim, da se tega interesa po!no zaveda vsak izmed nas, zato prosim v imenu OIO, naj bi posebno tovariši upravitelji storili, kar je v korist nas vseh, naj bi to delo podprli s svojo avtoriteto posebno tedaj, ko naše mlado učiteljstvo ne uvideva dovolj, da mora samo sebe oblikovati, da mora pomnožiti svoje znanje, ako hoče kdaj kot polnovredno zavzeti mesta odstopajočih mož, organizatorjev v stanii in vplivnih delavcev v javnosti. Delo v krožkih bo našo organizacijo poživilo ne le idejTio, ampak tudi tovariško. Okrepilo bo one vezi, ki so med.nami tako potrebne, če hočemo nastopati tudi na zunaj kot ena edina falanga. Učiteljstvo ima plemenito misijo in se ji ni nikdar odrekalo. Toda ako jo hoče vršiti smotreno in uspešno, mora zgraditi najprej svojo notranjost, isvojo stanovsko organizacijo. Ko se bo to zgodilo, ne bodo več padali neupravičeni udarci po nas. A če bi padli, jih bo znala krepka organizacija tako odsbiti, kakor jih lahko odbije tritisoč kulturtiih deiavcev slovenskih. Po kratki debati zaključl tovariš poverjenik Andrej Skulj ob po! 15. uri lepo uspelo anketo ter želi odseku obilo uspeha v prid šole in učiteljstva. Pevski zbor UJU učiteljstva. POMEN NAŠEGA KONCERTA V ZAGREBU. (M. Bajulk.) Svoj člančič v »Učit. Tov.« dne 12. jan. sem končal s trditvijo: »Prepričan sem, kma: lu bodo dejstva to dokazala, da bo naš zbor svojo nalogo častno irešil ter s tem dvignil ugled našega stanu in dokazal tovarišem, da je njihova podpornina dobro naloien kapi« tal.cc Danes je naš napovedani koncert v Za* grebu za nami in poročila, ki ste jih čitali po vseh mogočih časopisih, so potrdila mojo trditev, moje upanje in moje nade pa so da« leč presegla. Da bomo dosegli izrazito pozitis ven uspeh, o tem sem bil prepričan, a priča* koval nisem fcoliko, kolikor so nam priznali. To, kar so nam napisali v spominsko knjigo vsi kritiki brez izjeme, to je že daleč nad povprečnim pozitivnim uspehom, to je po* vzdignjeno v visoke superlative. Torej s tem sem za svojo zadnjo trditev predobro krit. Sedaj se mi pa vsi'ljuje vprašanje: Kaik« šnega pomena je pravzaprav ta naš u&peh za nas? Moravski učitelj! Kdo te ne pozna na vsem glasbenem kulturnem svetu? Kdo te ne spoštuje in se ne klanja tvoji umetnostiV Ponesel si slavo svojega naroda in svoje do= nrovine širom sveta. Beseda »moravski uči= telj« skoroda ni pojm učitelja, ki se trudi z mladino, iki širi med svojim narodom pros sveto, ta pojm nam budi v duši samo moža, ki noisi s svojo lepo pesmijo čast in sloves svoje domoivine po vsem svetu in služi sle= hernemu pevcu za vzor, budi nam pojm re« produktivnega umetnika prvovrstne svetov* ne slave. In ti, slovenski učitelj in slovenska uči^ teljica ki si prvič krenila s svojo pesmijo čez mejo ozke domovine, po kaj si šla z doma? Ali se zavedaš, tovariš, da si nosil s seboj čast svojega stanu, čast svojega naroda in svoje slovenske pesmi? Ali si se zavedal, ko si se drznil poleteti z doma, da lahko osra« motiš in ponižaš sebe, svoje torvariše, svojo domovino in svojo pesem? Zavedal si se ker si zrel iker si se za ta koraik z največjo rigo« roznostjo pripravil, ker si pretehtal svojo moč in našel, da si dorasel, da si jak. In rešiil si nalogo nad vse pričakovanje. Danes govori o tebi tovariš v Zagrebu s pri* znanim spoštovanjem, danes še ni uvelo cvetje, ki si ga prinesel domovini, še danes zveni po Zagrebu prekpa naša pesem, ki ste jo zapeli iz številnih grl zlito v jasni bron, da so vas brez pridržka vsi občudovali. Ni še zašla v zgodovino doba, ko si slo« venski učitelj -tlačanil brez pravice do sta« novske časti in samozavesti. Danes si prosla^ vi'l sebe in svoj stan tako kot 'bi ga izlepa ne mogel proslaviti s čim drugim. Danes se sme dvigniti tvoja glava ponosno m'ed prve kul= turne delavce, ker vršiš svojo prosvetno na> logo od najneznatnejše orke v vaški šodi do najvišje umetnosti v koncertni dvorani. Naša pesem je odmevala že tudi prej po Zagrebu a nje odmev je kmalu zamrl. Ti pa si jo ogrel z ognjem, ki ga more netiti samo z najčistejšim idealizmom prežeta duša, pa si jo nesel tja in zadonela je, in ogre'la je, da ¦noče več iz srca in ne več iz duše. Tovariši, lci gledate od strani, majete ne« zaupno z glavami, godrnjate, ko štejete svoj prispevek! — ali v&rujete v ta uspeh.? Ali čutite, da so Vam spletli ti pijonirje neven« ljivo čast? Vsevprek so občudioivali discipli^ no, inteligenco. prožnost zbora, občudovali žrtve, neverjetno majali z g^lavami, ko smo jim pravili o organizaciji, o vajah itd. Niso bili redki, ki so nas stavili v vrsto z moravs skimi učitelji. Toda to je bil naš prvi umet* niški za^let, prvi naš program, ' naštudiran, smem reči, med grmenjem in šviganjem strel, ho so se skoro majali tečaji. Pa preizkusili smo svojo voljo, svojo moč in svoje umet= niške potence. Uspeli smo nad vse pričakovanje. To je eminenten umetniški pomen našfega koncerta. Spočeli smo misel zbora v edinosti in slogi. Prestali v slogi vse viharje od zunaj in od znotraj. Ta koncert bo, o tem sem pre* pdčan, pomiril viharje ki so se pojavljali v Kranju in drugod. Upam, da bomo odslej brez izjeme edini pri — blagajni. To bo ors ganizatorični gospodarski pomen koncerta. Ko smo bili v Zagrebu, so nas sprejeli v lepi bratski slogi zastopniki učiteljstva brez razliike strank. Tudi najbolj kritično ok>o ne bi bilo moglo zapaziti ves čas druzega kakor iskrene tovariše. Osebmo mi je neka tovari^ šica izjavila, da smo položili temeljni kamen, na katerem se bodo zbližali in združili vsi tovariši, ki so sedaj razcepljeni. To naj bo, dal Bog, tTetji misijonski uspeh! Ko me je izpraševal veleugledni gospod, višji funkcijcnar v Zagrebu o organizaciji zbora, o vajah itd. in ni mogel verjeti mojim pojasnilom, sta pristopila dva tovariša in skoro zaprisegla v svetem navdušenju da bodo storili vse, da si tudi oni osnujejo po našem zgledu svoj zboir. To je važen kulturen pomen boncerta. Dal Biog. da bi se ta njuna obljuba in naša vroča želja kmalu izpolnila! Ali ni to dovolj za prvi mah, • Naj mi nihče ne šteje v zlo, če sem mor« da fcršil s temi vrsticami lepo skromnost. Imam tehtne razloge, da to registriram in povem onim, ki jih zanima. —pev. Pevci in pevke. Pričetek pevskega tečaja je v nedeljo, dne 5. februarja ob 10. uri v Glasbeni Matici. Navzočnost je za vsa= kogar sveta dolžnost. Odbor. Spiošne vesti. PROGRAM ZA II. IZOBRAŽEVALNI TEČAJ UJU POVERJENIŠTVA LJUB« LJANA. Poverjeništvo oibjavlja glasom sklepa VII. pokrajinske skupščine v Kranju nasled* nji program za II. izobraževalni tečaj: 1. Iz zgodovine Slovencev v 19. in 20. stoletju: a) Gospodarski in politični razvoj. b) Razvoj znanstva in šolstva. c) Razvoj umetnosti. 2. Žena v zgodovinskem razvoju, s po» sebnim ozinom na Slovenijo. 3. Delovna šola. 4. Nadaljevalno šolstvo. 5. Izvenšodslko deto učiteljstva. Objavljamo ta program že sedaj, če» prav nas loči do II. tečaja še dobrih pet me» secev, da imajo vsi udeleženci možnost pri= praviti se temeljito na razpravne teme ter prispevati tako k poglobitvi in vsestranski pojasnitvi teh važnih problerrnov. Kraj, čas in vse druge podrobniosti se bodo naznanili pravočasno, vsokakor najpozneje do konca maja. Poverjeništvo UJU Ljubljana. — Tovarišem in tovarišicam v vednost. Pevski zhor UJU je dobil od tovarisev iz dežele že več prošenj, naj bi priredil koncert, ki se bo vršil 6. februarja v Unionu, že 4. fe* bruarja. To je popolnoma nemogoče! Kon= certni dan za Ljubljano je pionedeljeik in bi zbor imel v soboto veliko manjši obisk. To= variši. veseli nas, da hoioete prisostvovati koncertu. Pnosimo vse, da uvažujete tehten vzrok in če Vam je le mogoče, pohitite 6. fe* bruarja na koncert. Uspeh pevskega zbora je uspeh nas vseh, saj ga je celokupno slo* vensko učiteljstvo vzelo na svoje rame. Odbor. — Pevski zbor UJU prkedi 6. februarja ob 20. uri vokalni konoert v veliki dvorani hotela Union. Na programu so moderne skladbe: Adamiča, Lajovica, Ravniika in Škr« janca. — Tovariši in tovarišice pohitite >na koncert. — Važno za učitelje in učiteljice! Izšlo je v založbi Goričar & Leskovšeik, Celje, Ivo Jančič Risanje za 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. šolsko leto. Izdelanih je jasnoin okusnookoli 60 učnih slik za vsako šolsko leto k njim pa so posebej narisana še tehniškostnetodiška navodila za razvijanje risb, po fcojih bo tudi najslabši risar z lahkoto poučeval risanje in dosegel risbe. Vsebina dela je tako bagata. okusno izbrana, praktično uporabna, metodi« ško urejena, jasno in nazorno podana, da delo do danes nima para in da noben uči« telj(ica), ne bode hotel poučevati brez njega. kakor hitro ga spozna. Risanje vsebuje tudi najpopolnejše učne načrte za vsako iolsko leto, kakor tudi navodila in primere za ročna dela ter barvanje. S pirvo Janoičevo knjigo se to deLo ne more niti primerjati, njega smo« trenost. lepoto in praktično vrednost bo znal preceniti le oni, ki ga bode videl in pričel uporabljati. Vsak zaveden učitelj(ica) ki mu je na srcu napredek in vzgoja naroda, pa tudi lastno izpopioilnjevanjeiniadobnost. siibo Risanje naročil. — Zbirko nagačenih živali (ptic in če= tveronožcev'. kač v špiritu. hroščev in metus ljev, mineralij proda šolski nadzornik V. Pulko na Gorioi, pošta Mozirje. Ker obsega zbirlka ptic več istavrstnih in takih eksem= plarjev, ki spadajo v isto družino živali se lahko pirirede primerne manjše skupine. Ce* na po dogovoTu. Imam tudi dve ebonitni plo* šči v premeru 45 cm za napravo Wimshurs stovega električnega stroja. — Akcijski odbor za Župančičevo slavje se zahvaljuje vsem gostom ter domačim obs ilastvom, korporacijam, idruštviom in posa= meznikom za izkazano naklonjenost in pio« zornost. Ko bo vsa akcija kiončana. bo po« zval one, ki so podpisali oklic za slovenske občine. na sestanek, kjer jim 'bo predložil obračun in prosil razrešitve od obveznosti. — Konec moje zadeve. Uvrstile so se krivice kdo bi jih našteval! Štirinajst dolgih 'let sem čakala na stalno učno mesto v do* mačem kraju; upala in mislila s hlapcem Jer= nejem: »Ne bom prosil postelje, ki sem jo sam poistlal. ne bom beračil kruha, ki sem ga iam pridelal in vmesil! Legel 'bom na poste= ljo in ne bom nič vpiraša'1, posegal bom po kruhu, nič ne bom prosil! To je postava in pravica! Ne gre za milošfiinio in za ubogajs me za pravico gre!« Trdna je bila moja ve= ra, da slednjič vendar dobim stalnost v rod* nem kraju, uprava pa si jepostavila čl. 71. in imenovala drugo iično moč. V živo me je zadela nova krivica in odšla sem v mesto, da bi našla pravico. Od Ane in Kajfe do Pi^ lata scm romala, tudi do najvišjega bi še šla, a uradna ura je odbila, kako bi se upala po= tem prestopiti prag! Nekateri so podprli moje misli in bili pripravljeni popraviti, ikar je bilo napačnega, druigi so se na vse načine trudili, da bi mi mogli dokazati, da je vse po pravici! Še bolj pobita sem ,se vrnila iz me= sta. Na mizi je ležala knjižica »Hlapec Jer= nej in njegova pravica« in prav na oni strani odprta, ko stoji napisano: »Gostačev je re= kel Jerneju: »Jernej ne prerekaj se o krivici in pravici, nc o postavah in božjih zapove? dih; tudi jaz sem se prerelkal, pa zdaj nimam ne doma ne človeka!« — wPa zdaj nimam ne doma ne človeka« mi brni po ušesih! — Al= bina Malavašič. — Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča« mo. — Enako naj se tovarišice in tovariši oziraju pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »U5iteljskem Tovarišu«. RAZGLAS. Slovenska Matica namerava za leto 1929. obniO'viti »Knezovo knjižnico«. V ta namen vabi slovenske pisatelje, da ji pošljejo do 1. movembra 1928. leta rokopise poljudne pripovedne vsebine na običajen način: z ge= sl.om pri spisu iin s svojim imenom v poseb* nem pismu. V Ljubljanl, dne 28. januarja 1928. Odbor. — Kupimo posamezne štev. let. »Popot= nika«. Poziv vsem onim, ki lahko pogrešajo posamezne številke »Popotnika« letošnjega letniika. Uprava jih nujno rabi in jih odvza* me proti plačilu. Dalje prosim vse one, ki so neopravičeno prejemali omenjene številke, da jih nemudoma vrnejo. Posamezne številkc naj se naslove na upravo UJU, pov. Ljub= ijana. - Opozarjamo na inserat tvrdke ROZMAN in prosimo, da se p. n. učiteljstvo pri nakupu sklicuje nanj. — Štediti na kurjavi je posebno važno v današnjih težkih časih.. Mesto enkrat na rac< sec, perite dvabrat na teden, v času ko kuhate kosilo. — Ni več pranja od jutra do večera. ako perete v raztopini »RADIONA«. Milijon: Ljospodinj so našli v »RADIONU« svojega dobrotnika. — Praktična novost pri kremi za čevlj«. Da se prepreči prehitro posušenje kreme za čcvlje, se zapre doze tako čvrsto, da je mo* uoče odpreti dozo samo z nožein ali s kakšno dnugo pomočjo. Pri tem si je že marsikdo poškodoval roke ali si jih je umazal s kremo. Svetovnoi znana , znarrika »SCHMOLLPA* STA« prinese v najnovejšem času kremo za čevlje v pločevinastih dozah s patentnim, /elo praktičnim odpiračem. En obrat — in doza je odprta! Ta novost je povsod splošno pohvaljena. Zahtevajte zatorej pri svojem trgovcu samo »SCHMOLLPASTO« z odpi* račem. —• Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse* bujc vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UCIT. TISKARNI. ker je v zalogi prav pičlo število dzvodov. Ne zamudite pri* like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsikoga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode. — Opozarjamo, da se je s 1. jan. 1928 i/premenil naslov tvrdke I. Gajšek nasl. na pravega lastnika Anton Šfiligoj, trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolškimi potreb« ščinami — Ljubljana — Sv. Petra cesta. Glej današnji oglas!