Poštnina pisčana t got*vtsi. Naroinfna »aia letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posameznaitev. 1 Din UREDNIŠTVO^—"ÜPRAVA : pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8. Stev. rač. poštne hran. 12.549 iihila vsako nedeljo lil. LETO Murska Sobota, 26. avgusta 1934. Cena oglasov Na oglasni strani; cela stran 50S Din, pol strani 300 Din. — Cena malim »glasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15°/o dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCalo ŠTEV. 35 Stratosferna letalca pristala v Prekmurju. V soboto, 18. t. m. zjutraj ob 7. uri sta zletela v Belgiji profesor Maks Cosyns in njegov asistent van der Eist v stratosfero. Namen njihovega poleta je bilo opazovanje kozmičnih žarkov, ozona in meteoroloških pojavov v višinah do 16.000 metrov. Veter jih je zanesel čez Avstrijo k nam. Ko se je zmračilo, sta se spustila k zemlji ter čez Neradnovce nizko pri tleh priplula do Zenavlja, kjer sta ob osmih zvečer mirno pristala. Tamkajšnji prebivalci so takoj spoznali, da je to balon, saj so pred 40 leti opazovali nekaj slič-nega v njihovem kraju. Takoj se je nabralo vse polno ljudi, ki so pomagali pri ustavljanju balona in pribi-janju klinov v zemljo. Balon so pritrdili na zemljišče posestnikov Duha in Gomboca. Profesorja sta izpustila plin iz balona, nakar so raztegnili in-prignirano svilo po detelji. Škodo, ki sta jo napravila posestnikoma, sta tudi takoj plačala. Prespala sta noč pri g. upravitelju Škergetu in uživala gostolubje njegove Jiiše. Bila pa sta strašno izmučena. V nedeljo je bil v Ženavljah pravi naval. Poleg različnih poročevalcav tu in inozemskih listov se je nagrmadilo kakih 5 do 6 tisoč ljudi. Po cestah so švigali automobili, motorji in kolesarji s tako brzino, da je bil po cestah velik oblak prahu. Vse je tiščalo k profesorju in vsak je poskušal dobiti priliko, da bi se v njegovi družbi foto- grifira). S pomočjo domačinov sta v nedeljo zložila balon, velik kakih 100 metrov v premeru. Fotografske kamare so bile vedno na delu. Profesor Cosyns je izjavil, da je s poletom zelo zadovoljen, ker je bilo vreme ugodno in je tudi drugače ostalo vse nepoškodovano. V pondeljek sta se stratosferna letalca preselila s pošte v gostilno Mikoia. Ves dopoldne sta imela izredno mnogo obiskovalcev. Prišli so tudi odličniki iz Prekmurja, med njimi narodni poslanec g. Benko, zastopniki raznih društev, prav mnogo učiteljstva ter celo dva gospoda iz Beograda, dr. Farkaš, sodnik in dr. Kravana, inšpektor pravde. Prvotno je nameraval Cosyns odpotovati v Zagreb, zakar sta ga skušala pridobiti dva banovinska uradnika. Pozneje pa je izjavil profesor, da se zato ne odloči, dokler ne prispe konzul dr. Dular iz Ljubljane. Belgijski konzul se je dejansko pripeljal ob tričetrt na 17. z avtomobilom v Petrovce. Ob 17.20 sta odpotovala prof Cosyns in Nere van der Eist v konzulovem spremstvu v Ljubljano. Z največjo previdnostjo so postavili gondolo in vse druge stvari v vagon, vendar je profesor Cosyns tako hitel s pripravo za odhod, da je nekatere stvari pozabil. Tako sta ostala v Petrovcih tovorni list za balon in gondolo. Prvotno so nameravali odpraviti vagon že v pondeljek iz Petrovcev, zato se je tudi zbralo v Murski Soboti pri vlaku ob 6. uri ogromno ljudi, ki so hiteli k vagonu, toda odločili so se, da odpravijo oba vagona šele v torek z jutranjim vlagom in sicer preko Ljubljane, Jesenic in Avstrije v Bruselj. Cosynsov pristanek na našem ozemlju je za nas nekaj važnega, ne samo, ker je s tem obrnil pozornost sveta na Prekmurje in Jugoslavijo, ne samo, ker je s tem privabil v Prekmurje nešteto tujcev, ampak zlasti, ker so prišli svetovnoznani tujci v stik z našim gostoljubnim in dobrim ljudstvom ter bodo odnesli vest o njem v svet, da tu živi dober, kulturen jugoslovanski narod, kar bo tudi nekatere nevedneže, ki še danes govoré o nekaki prekmurski Sibiriji, vendar enkrat za vselej spametovalo. Veliko uslugo sta stratosfernima letalcema naredila dr. Vadnal, odvetnik v Murski Soboti in tehnik g. Mikoia, ki sta tolmačila ljudem želje letalcev in jim bila ves čas na razpolago. POLIČI Kfl Balkan, ki je celo stoletje veljal za glavno torišče nemirov in na katerega so vsi evropski narodi omalovažujoče gledali, bi danes marsikateremu „kulturnemu" narodu mogel služiti kot vzgled miru in reda. Pakt ali zveza med balkanskimi državami, ki se je pokrenila po zaslugi našega velikega vladarja, je za stalno izrinila naše nemirne sosede z balkanskega ozemlja ter jim onemogočila vmešavanje v naše zadeve. Blok balkanskih držav sam, ki je v najožji zvezi z Malo antanto in ki se razprostira od panonskih ravnin ter Karpatov pa tja do armenskega višavja v Aziji, združeno skoro 60 milijonov ljudi, ki bodo neprodiren zid za vsakega, ki bi še kdaj skušal delati zmešnjavo na Balkanu. V Italiji se te dni vršijo velike vojaške vaje, ki služijo predvsem italijanskemu veselju nad paradami. Kako se pa v resnih slučajih obnašajo kobaridski junaki, nam dovolj izpričuje njihova vojna zgodovina zadnjih sto let. Značilno je, da se Nemčija ni odzvala povabilu poslati vojaško misijo na vojaške vaje. Tako vidimo, da se je velika Mussolinijeva zgradba vojnih zvez že skoro popolnoma zrušila, ker je sedaj omejena samo še na vojaško malo pomembno Avstrijo in Madžarsko. Na daljnem vzhodu, v Mandžuriji, je v Zadnjem tednu napetost med Rusijo in Japonsko silovito narasla. Japonska očita Rusiji, da organizira napade na mandžurske vlake in da je celo pripravljala zaroto proti mandžurski vladi. Iz vsega je pa razvidno, da si Japonska želi vojne, še predno bi bila Rusija vojaško in gospodarsko nanjo pripravljena. Amerika pa grozi Japonski, da ne bo mirno gledala, ako bi ta napadla Rusijo. Prihodnji dnevi nam morejo prinesti še prav velika iznenadenja. V Nemčiji se je vršil preteklo nedeljo plebiscit ali ljudsko glasovanje za novega državnega predsednika. Ker ni bilo nobenega protikandidata, je povsem razumljivo, da je Hitler zmagal z veliko večino. V Avstriji vlada grobni mir. Preka sodišča delujejo s polno paro in vešanja se še vedno vršijo. Z ozi-rom na neznosne razmere, ki vladajo drugod, živimo mi v Jugoslaviji mirno kot na zapečki. Hj. Vel. kralj na Bledu. Od 19. avgusta biva Nj. Veličanstvo kralj Aleksander na Bledu. Takoj prvi dan je porabil za izlet v Kamniško Bistrico. Nj. Veličanstvo se zanima za lepote naše banovine, pa tudi za življenje ljudi v hribovitih planinskih krajih. Tako si je ogledal kamnolom blizu Stahovice, kjer kopljejo poifirni kamen. Ob pedesetletnici smrti Dr. Miroslava Tyrša. Marsikateri izmed nas bi pozabil, da je bil v sredu, 8. avgusta pomemben dan za naše Sokolstvo. Ta dan je namreč umrl tragične smrti ustanovitelj slovanskega Sokolstva Dr. Miroslav Tyrš. Ta dan naj bode vsem sokolom, ki hočejo širiti sokolski evangelij v opomin, da morajo slediti Tyršovim načelom in graditi dalje na temeljih, ki jih je postavil po svojem gesju: V srcu pogum, v pesteh sila, v mislih domovina. Tyrševo ime bo ostalo nesmrtno v zgodovini Sokolstva: Leta 1884. se je odpravil po zdravnikovem nasvetu Dr. Tyrš v Alpe, da bi pomiril svoje živce in si okrepil zdravje v planinskem zraku. Nastanil se je v mali vasici Oetzu na Tirolskem. V začetku avgusta jeTyrš pričakoval svojo zakonsko družico in se prisrčno veselil njenega prihoda. Pisala mu je, da bo prišla 9. avgusta. Svoji ženi je brzojavil in naznanil ugodno železniško zvezo. Dne 8. avgusta je šel svoji ženi nasproti, a se več ni vrnil. Da bi ga našli, so domačini preiskali vso okolico, vsak prepad, toda zaman. Šele po 14 dnevnem iskanju je zagledal neki ribič v Aachi plavajoče truplo, ki so ga potem potegnili iz vode in spoznali za Tyrševo. Pokopali so ga v Habichenu. Šele 30. oktobra so izkopali njegove zemeljske ostanke in prepeljali 5. novembra v Prago, kjer so jih svečano pokopali 8. novembra. Škoda, da je Miroslav Tyrš umrl prej, kakor bi mogel zagledali uresničenje svojih teženj. Naša dolžnost je, nadaljevati njegovo započeto delo, ki ne bo kmalu koačano. Važne nove odredbe. Ministrski svet je na podlagi člena 63. finančnega zakona za leto 1934/35 na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal novo uredbo o maksimiranju obrestne mere. Obrestna mera za posojila pri denarnih zavodih (bankah, kreditnih zadrugah, hranilnicah itd.) ne sme biti odslej višja nego 4, 5% nad eskontno mero Narodne banke. Doslej je mak* simalna obrestna mera znašala 5% nad diskontno mero Narodne banke. V bodoče ne bo smel noben denarni zavod zahtevati za obresti, provizije Uporabite priliko velikega zniienia v BELI NEDEUI in režijske stroške skupaj več nego 11% Odpadla je tedaj določba dosedanje uredbe, o kateri je bilo pri zakasnitvi vplačila od strani dolžnika dovoljeno zviiati obrestno mero na 2o/0 VJada je fzdala tudi novo uredbo o kartelih. Karteli se prepovedujejo. Minister za trgovino in industrijo pa sme v soglasju z ministerskim svetom izjemno odobriti, če njih obstoj zahtevajo nujni gospodarski razlogi ali javni interesi. Na osnovi § 63. finančnega zakona za leto 1934/35 je ministrski svet predpisal uredbo o prepovedi popravljanja obleke in obutev s strani industrijsko-tvorniških obratov, za obleko in obutev in njihovih podružnic in prodajaln. O zložbi (komasacij) kmetskih posestev. Zadnje čase veliko slišimo o namerah, da se pospešijo zložbe kmet skih zemljišč. Te namere so gotovo dobre in vse hvale vredne. Saj je pri nas v Prekmurju kmetska posest silno raz kosana. Posestvice v izmeri nekaj hektarov z gozdom vred ima dostikrat do 30 in tudi več majhnih, veči noma zelo raztresenih in med seboj zelo oddaljenih parcelic. Posebno velja to za naše Prekmurje, kjer dobe tudi prevzemnikovi bratje in sestre kake deleže v zemlji. To postopanje pri zapuščinah je že dovedio razmere do nevzdržnosti, parcelice so dostikrat celo manjše kot po 100 m2. Pa naj jih ima posamezni «srečni" potomec tudi več po številu, družinska eksistenca na takih „krpah" vendar ni mogoča. Tako nastaja kmetski proletarijat. Posledica tega je, da je kmetska posest tako razkosana in so parcele večinoma tako majhne, da je obdelovanje s stroji skoraj povsem nemogoče, vsaj pa nerentabilno. Vrhu tega se iz razumljivega poželenja kmeta po zemlji in lahke vnovčljivosti zemlje vršijo dan za dnem prostovoljna odtujevanja zemlje, da prisilnih niti ne vključujemo. Promet z zemljišči je dokaj živ. Posledica tega je neutemeljeno naraščanje zemljiščnih cen preko stvarne vrednosti. To dej- stvo povzroča, da se v zemljo investirani kapital ne more niti primeroma prav obrestovati tudi tedaj ne, če bi konjunktura za kmetske pridelke bila boljša. To je posledica tega, narodnogospodarsko nedopustnega početja. Nadaljne posledice privatno-gos-podarskega greha, ki izvirajo iz raz-kosanosti zemljišč so: velika zamuda pri delu na mnogobrojnih, dostikrat močno druga od druge oddaljenih »krpah", pregled in nadzor dela je skoraj nemogoč, obraba orodja je veliko večja, delo je opravljeno slabše muka gospodarja, delavcev in vprežne živine je večja, površina obdelovalne zemlje se zmanjšuje vsled mej, mnogih potov (ki bi se pri zložbi dali urediti pametneje), dogajajo se odoravanja in končno, kar ni najmanjše zlo, iz teh razmer se pojavljajo sovraštvo in prepir med mejači ter težke tožbe, ki dostikrat pogoltajo vso parcelo ali celo vse posestvo, če ne neposredno pa posredno. V tem pogledu je naša kmetska zgodovina v Prekmurju prav žalostna. Zložba zemljišč bi vse te nedo-statke odpravila. Pri zložbi ima načeloma vsak udeleženec dobiti isto površino kulturno enake kakovosti v enem, dveh ali treh velikih kosih s potrebnimi dohodi in v celoti prejšnji popolnoma enako vrednost. Parcele dobe primernejšo obliko, meje so ravne, gleda se tudi na to, da dobi posestnik novo zemljišče v isti približni povprečni oddaljenosti. Spori odpadejo, pravde odpadejo. Nastaja večji red, obdelovalni stroški se zmanjšujejo. Do tu je navidezno vse v redu. Toda promet z zemljišči kljub temu ne poneha. Ko bi se menjali samo lastniki celih kmetij in ne posameznih parcel, bi še bilo, toda zložena posest se kmalu zopet trga, deli in prodaja v manjše parcele in tako navadno nikoli ni dolgo, da se cel hektar naenkrat znajde v isti razkosanosti kot je bil preje. Z veliko muko in velikimi javnimi žrtvami izvršena zložba bi bila zastonj, kajti nastopilo bi zopet isto zlo kot je bilo pred zložbo. Kakor je sicer zložba zemljišč in ureditev posestnih odnošajev predpogoj urejenemu, umnemu kmetovanju (brez zložbe ga pri nas ni), tako je uspeh zložb večjim delom —ničev, dokler ni odstranjena možnost zo-petnega postopnega razkosavanja zloženih zemljišč na „krpe" ali „flike". Če hočemo to doseči, je prej in davno prej pred zložbo treba urediti kmetsko dedno pravo in še nekaj drugih ukrepov. S tem naj bo najpreje onemogočena vsaka naturalna delitev kmetij na potomce, ker to pri nas gospodarsko dejansko ni več pametno in ne opravičljivo. Dedno pravo pa naj bi določilo tudi neko gotovo površino, izpod katere se kmetija ne bi smela zmanjšati. Ako naj tedaj imajo zložbe res pravi uspeh in naj to ne bo le bolj neko zajemanje vode z rešetom, tedaj je na vsak način prej urediti kmetsko dedno pravo, ker to je predpogoj za uspeinost zložb ali komasacij, prav tako kakor so komasacije predpogoj za vsako umno kmetovanje — brez katerega v današnji silni konkurenčni borbi ne le, da ni napredovanja, ampak tudi ni obstoja kmetskemu gospodarju. To naj uvažuje vsakdo, ki bo imei priliko storiti kaj za posplošenje v izvajanju komasacije zemljišč. I7ASA K F^ A J IT7 A ITJurska Sobota : — Gospod sreski načelnik Lipovšek Gašpar se je vrnil z dopusta in je nastopil službo. — Podružnica Soče v Murski Soboti naznanja že sedaj, da bo priredila dne 5. septembra na predvečer prestolonaslednikovega Rojstnega dne svečano proslavo, pri kateri bodo sodelovali naše odlične moči ljubljanskega konzervatorija, med njimi tudi znani baritonist g. Arčon. Slavnostni govor bo imel savezni predsednik g. Dr. Čok. Cenjeno občinstvo se že sedaj opozarja na vstopnice, ki se bodo prihodnji teden prodajale. — Slike prof. Cosynsa in njegovega balona dobite v trgovini Hahn v Murski Soboti. — Pasji kontumac v srezu M. Sobota je ukinjen z 22. avgustom t. I. — V javni bolnici se zdravi Čag-ran Jožef, doma iz Stavesinskega vrha pri Negovi. Dne 19. avgusta ga je v Iijaševcih povozil avto. Težko poškodovanega so pripeljali semkaj. — Komunikacije. Občinska pot, ki se odcepi pri autogaraži od glavne ceste proti Noršincem, je od postranskega akazijevega drevja močno zarašena, tako, da na več mestih krijejo vrhovi dreves cesto popolnoma, kar daje povod, da je pot, zlasti v deževnem in zimskem času trajno silno zablatena, čeravno jo občina Murska Sobota redno zavaža. Priporočamo občinski upravi, da poduzaroe čimprej vse potrebno, da se obcestno drevje predpisano odstrani. — Svarilo I Po Prekmurju se klatijo neke žene, ki se izdajajo za po-gorelce iz Medjimurja. Ako jih vprašaš za oblastno dovoljenje, da smejo zbirati milodare, pravijo, da ima dovoljenje mož, ki ima pravkar južino na koncu vasi. Opozarjamo ljudi, da ne gredo takim ljudem na led, ker si hočejo na lahek način pomagati do dobrih zaslužkov. Prah in znoj, ki tvorita največkrat umazanost perila, sta strup za vsako tkanino. Razjedata jo in če ju dodobra ne spravite iz nje, jo pted-častno raztrgata. Obilna, gosta in nežno bela pena Zlatorog-ovega mila pa obere vseh potankosti vlakna perila vsake nesnage tako, da dobi zopet svojo prvotno odpornost in si-jai. Zlatorog ovo milo je izdatno in zato poceni. Zahtevajte pri svojem trgovcu izrecno vedno le Ziatorog-ovo milo I - Jubilej. Sliši se, da bo gasilska četa Šalovci dne 2. septemßra 1934 proslavila 10 letni jubilej. Za to proslavo se močno zanimajo ne samo bratske gasilske ustanove, marveč tudi gasilstvu naklonjeni narod. Proslave se bo vdeležila med drugimi tudi gas. četa Murska Sobota z godbo in novoustanovljena četa tovarne g. Ben-ko Josipa. Ne zamudite to redko priliko in prihitite v čimvečjem številu v Salovce, kjer se bo razvila neprisiljena in v vsakem pogledu impo-zantna gasilska slavnost, katera bo nudila udeležencem lepo zabavo pripojeno z ljubeznijo do gasilskih ustanov in obudila čut složnosti našega naroda na najsevernejši točki države. 8. septembra trgatvena veselica S. K. Mure v gostilni Türk. Vojvoda Marko in avstrijski konzul.. Črnogorska anegdota. V času, ko je bil črnogorski kralj Nikola še knez, se mu je vojvoda Marko Miljanov tako zameril, da mu je odvzel častni naslov vojvoda, bri-gadsko čast in poveljtsvo. Vojvoda Marko se je raditega odtegnil javnemu življenju, da bi živel mirno in tiho na svojem domu. Ko je o tem slišal avstrijski konzul, ki je takrat imel svoj sedež v Podgorici, bi rad pridobil odstavljenega vojvodo zase in mu je poslal pismo, v katerem ga je prosil za sestanek. V pismu je po- vdarjal, da je prejel od dunajske vlade pooblastilo, da mu lahko ponudi naslov albanskega kneza, ako se njegovo pleme loči od Črne gore. Pošteni Marko zavrne z največjim prezi-ranjem tako ponudbo in noče sprejeti konzula ; napoti ga pa h komandantoma Novu Spasojevu in Tomu Oraov-cu, o katerih je prepričan, da sta poštena in značajna moža. Tema pošlje tudi pismo, ki ga je prejel od konzula z besedami: Pošiljam Vam pismo avstrijkega konzula in prosim, da ga sprejmeta vidva, ker sem jaz bolan. Dokažita mu, da smo Srbi pošteni ljudje in da lahko notranje naše prepire z knezom Nikolom ure- dimo sami brez umešavanja avstrijske vlade. Po prejemu pisma naznanita Novo in Tomo sestanek v Podgorici, na katerega pride konzul popolnoma tajno in začne z njima pogovor. Ko mandant Novo reče konzulu : Gospod konzuli Vojvoda Marko nam je poslal Tvoje pismo, da Ti midva podava točen odgovor. Mi se ne borimo za to — pri teh besedah pocukne konzula po zadnjem delu hlačnic. — Ampak za to — in ga potegne z njegovo hrapavo roko po obrazu. Za tem pokliče svojega dvornika Mirka Gjurova in mu reče: Mirko! Prinesi mi leskovko, a konzulu pa pravi : Lezi na to klopico, da te naseškamo I Konzul se je sicer zoperstavljal, a ko mu je pomolil Novo revolver pod nos, je legel na klop in Mirko jih je naštel dvajset pet. Po prejemu dobrot po zadnjem delu je konzul takoj pobegnil in ni mogel nikomur povedati, kaj se mu je zgodilo. Ljudje so pa vendar zvedeli o tem in vprašali Nova, zakaj je bil tako strog sodnik ? Nisem mogel drugače, je rekel Novo, zakaj če bi temu paganu ne uspelu pri nas, poiskal bi si drugega pagana, ki bi osramotil naše pleme. A zdaj, ko jih je dobil, mu ne bo prišlo več na misel, da bi kaj takega še poskušal. HiILO I Dne 26. avgusta t. I. neposabite prijatelji HD VESELICO v gostilno Sedonja na Gorico. VSTOP PROST. - Tešanovci. V sredo 29. t. m. se bo vršila v Tešanovcih razstava n premovanje rodovniške živine. Raz- tavni prostor se nahaja ob banovin- slci cesti sredi vasi. Na razstavi se bo videl napredek, ki se je dosegel lekom let potom smotrenega selek-cijskega dela. Pokroviteljstvo nad razstavo je blagovolil prevzeti nar. poslaec g. Benko Josip. Preobilica in pomanjkanje na Analogija med živaljo in človekom pa je tudi z drugega vzroka nemogoča in nedopustna. Žival ima v sebi nagon, ki ji veleva, da ohrani sebe s tem, da se prehrani, in da ohrani tudi svojo vrsto. Če nima še toliko živeža na razpolago, ne čuti v sebi nobene potrebe več, kakor hitro je zadostila svojemu nagonu. Današnji vol ne rabi prav čisto nič več, kakor je rabil prvi vol, ki so ga upregli. Galebi, ki so se podili za galejami starega veka, so živeli ravnotako, kakor galebi, ki zasledujejo najmodernejši parnik. Drugače pa je s človekom. Brž ko je zadostil življenskim potrebam, brž najde nove zahteve in iledi novemu napredku. Brž ko je dosegel zadostno količino življenskih potrebščin, takoj prehaja že tudi h vprašanju kakovosti, kajti poleg gladu se mu oglaša že tudi okus, v ob-eki mu ne zadošča več potreba, že šče lišpa in tako bi lahko prešli v duševno življenje kamor ne moresle-liti človeku žival niti v najprimitiv-lejšem obsegu. Kadar se iščejo vzroki za bedo na zemlji, slišimo pa včasih tudi tožbe, da je temu kriva nadprodukcija, češ, preveč se izdeluje, ko se že itak vsa skladišča natrpano polna. Na stvari ničesar ne. izpremeni, če se najdejo ljudje, ki kar v isti sapi navajajo kot vzrok socialne bede preobilico človeštva in preobilico izdelkov in ne pomislijo, da s povdarjanjem preobilice že izrekajo trditev, da je na drugi strani pomanjkanje, torej pri preobilici človeštva pomanjkanje produktov, pri nadprodukciji pa pomanjkanje človeštva. In res ni razumeti, kako naj bi bila nadprodukcija kriva človeškemu pomanjkanju. Kje tiči vzrok, da mora hoditi množica v raztrgani obleki, če visi v skladišču polno novih oblačil, da mora množica stradati, če so skladišča polna živili. L. 1846. je bilo največje pomanjkanje na Irskem, zdravi ljudje so hodili ob belem dnevu spat, češ v postelji se ne občuti glad tako močno. Gladovni tifus je razsajal in zahteval svoje žrtve in vendar je istega leta Irska izpeljala 1.300 tisoč stotov pšenice, 190.000 govedi, 260.000 ovc in 480 000 prašičev. To je morala Irska oddati kot najemšči-no, da so sploh pustili živeti na njenem otoku. Napačno je torej govoriti, da je nadprodukcija vzrok bede, kajti vsi oni produkti, ki se nahajajo v zalogah in skladiščih, bi še bili tu in tam nujno potrebni. Če hočemo izraziti resnično stanje, moramo izjaviti, da se na svetu ne izdeluje preveč, ampak nakupuje premalo ; in sleduje pa iz tega vzroka, ker večina človeštva nima dovolj sredstev, da bi si nabavila to, kar potrebuje. Da bi človeštvo ta cilj doseglo, se oglašajo od časa do časanove napovedi,a dodanes še nismo našli niti poti, ki bi nas vodila do socialne pravičnosti. Kar je v tem pogledu storilo človeštvo doslej je silno, silno malo. In vedar pravi Gregorčič : Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, Ko kruh delil bi z bratom brat, s prav srčnimi čutili. Organizacija Javen shod J. N. S. v Križevcih pri Ljutomeru. Sreska organizacija Jug. nacionalne stranke za srez Ijutomersko-rad-gonski sklicuje za nedeljo dne 26. avgusta 1934 ob 8. uri javen shod na glavnem trgu v Križevcih. Na shodu bodo govorili minister n. r. in nar. poslanec g. Pucelj, senator dr. Miroslav Ploj, ter narodni poslanci gg. Petovar Lovro, Dobro-voljac Milan in Zemljič Jakob. Vabimo vse pristaše, kakor tudi vse one, ki danes še ne stoje v naših vrstah, da se zanesljivo udeleže shoda, na katerem boste slišali resnico, o splošnem političnem in gospodarskem položaju, o delu J. N. S. in narodnih poslancev v parlamentu in med narodom. GASILSTVO: Okrožne gasilske vaje v Krogu. V nedeljo, dne 19. avgusta so se vršila v Krogu na travniku pred gasilskim domom gasilske vaje čet : Krog, Bakovci, Rakičan in Murski Črnci pod poveljstvom okrožnega gasilskega inšpektorja Čačinovič Emerika in pod nadzorstvom župnega načelnika Benko Josipa. Navzoče Sete so bile : Krog z 26 člani, Rakičan 22, Bakovci 26, Murski črnci 21, Murska Sobota 15, Gradišče 10 in Tropovci 4. Najprej so bile vaje pohodov (korakanje) prvoomenjenih 4 čet in to Krog pod poveljstvom tov. Gomboc a, Bakovci Jančar, Rakičan Čačinoivič in Murski Črnci Gyork0š, nato šolske vaje z brizgalnami in kombiniran napad na ogenj, ter sekirične vaje čete Krog. Vse čete so pokazale vzorno disciplino in najboljšo voljo za napredek gasilstva; prav posebno se je še izkazala četa Krog. Po končanih vajah je bil zbor častnikov vseh čet, pri katerem je zbranim častnikom župni načelnik Benko obrazložil pomen gasilstva, gasilskega zakona ter jih pozval, naj delujejo na tem, da bo gasilstvo na- šega sreza vzor gasilstva in opora državi. Vršil se je še strel v tarčo, kjer so bili doseženi sledeči rezultati : Krog 30 sekund, Bakovci 40 sekund, Murski Črnci ni60 prišli do strela radi defekta v brizgalni. Po končanih vajah je mursko-sobočka četa pod poveljstvom tov. Cvetka predvajala s svojo motorko manevriranje z motorno brizgalno, kar so si vsi navzoči ogledali. Po končanih vajah se je vršil defile in mimohod, nakar se je župni načelnik vsem zbranim gasilcem zahvalil za njihovo požrtvovalnost in delavnost ter pozival vse naj budno korakajo po začrtani poti do popolnega izvežbanja po novem vežbovni-ku, ki v najkrajšem času izide, nakar je kroška godba zaigrala narodno himno. Vršila se je gasilska veselica na vrtu gostilne g. Mataja, ki se je udeležilo lepo število gasilcev in ostalih prebivalcev. Na veselici je bil navzoč tudi župni načelnik in nar. poslancc Benko s svojo soprogo in sinom, nadalje je bil na veselici tudi g. inšpektor ministrstva pravde iz Beograda dr. Kravina. Dolič. Dne 26. avgusta 1934, se bo v Doliču blagoslovil novo zgrajeni gasilski dom z posebnim slavnostnim razporedom. Prijatelji gasilstva se uljudno vabijo na vdeležbo. Šalovci. Razpored slavnosti v Šalovcih, dne 2. sept. t. 1. povodom 10 letnice združene z okrožnim zletom IV. Gas. okrožja, župe mursko-sobo-škega sreza ter razvitjem prapora, darovanega od g. nar. poslanca J. Benka. Ob 5. uri budnica z godbo po vasi, ob 6. uri sprejem došlih gostov in čet na kolodvoru z godbo, ob 7. uri položitev venca na grob umrlega tovariša, ob 8—3/48. zbirališče vseh gasilcev pri gas. domu. Ob 9. uri odhod na slavnostni prostor k sv. maši. Blagoslovitev prapora po rimokatoliškem in evangeliškem verskem obredu ter zabijanje žebljev. Slavnostno zborovanje: 10-letna zgodovina čete, pozdravni govor zastopnika občine, gasilstva ter drugih: Po teh formalnosti sledi defile (mimohod) in povorka po vasi. Na to razhod. Ob 12—14. ure skupni slavnostni obed pri tov. Štefanecu. Ob 14. uri zbor nastopajočih čet pri gas. domu. Nastop k skupnim vajam določenih čet. Domača četa bo izvajala nove sekirične vaje s spremljevanjem godbe. Ob 16. uri odhod na veselični prostor gost. tov. Štefaneca. Vstopnina na veseličnem prostoru za osebo 3 Din. Za gasilce v kroju z jubilejnim znakom prost vstop. Jubilejni trakise bodo prodajali po 2 Din, katerega mora imeti vsak udeleženec ali gost. Na to redko slavje se vabi iskreno vse članstvo gas. edinic kakor tudi gasilsvu naklonjeno občinstvo tembolj, ker se bo vršila ta manifestacija gasilstva v duhu nacijonalne vzajemnosti. Torej vabljeni vsi 1 Pretekli teden so naši športniki odigrati tri nogometne tekme. Naša zastopnika sta igrala v četrtek in v nedeljo v Ptuju ter sta pod nerealnimi okolnostmi tekmi izgubila. Največje zanimanje pa je vladalo za nedeljsko gostovanje graške Avstrije, ki je morala napeti vse sile, da je prisilila dobro razpoloženo Muro h kapitulaciji. Po dolgem odmoru so posegli v boj tudi soboški teniški igralci ter zmagali proti Lendavi. Austria (Gradec) : Mura 6:3 (2:3) Številčno občinstvo je prišlo pri nedeljski tekmi na svoj račun. Izvrstno avstrijsko moštvo, pojačano z igralci razpuščenih delavskih društev, je pred-vedlo igro, kot jo še na soboškem igrišču nismo videli. Dovršeno tehniko, točne kombinacije in izvrstno kon-dicijo smo občudovali pri simpatičnih gostih. Pa tudi domačini so v nedeljo prav dobro zaigrali in so renomira-nega nasprotnika prisilili, da je po« kazal vse svoje vrline. Gosti so sicer nadvse zasluženo zmagali in rezultat odgovarja poteku igre, toda domačini, ki so že vodili s 3:0, bi z boljšo taktiko lahko odločili tekmo v svojo korist in to zlasti, če bi pri stanju 3:2 izrabili upravičeno enajstko. Rezultat je za domačine zelo laskav, saj so naši vodilni prvorazredni klubi izgubili proti nedeljskemu gostu z mnogo večjo razliko. Prav dsbro je sodil g. Türk J. S. K. Ptuj : Mura 4:1 (2:1) V četrtek je igrala Mura v Ptuju ter je kljub premočni igri zgubila tekmo proti dobremu, toda skrajno surovemu nasprotniku. Poraz Mure je povzročil v glavnem nezmožen sodnik, odbornik S. K. Ptuja, ki je dovolil domačim brezobzirno igro ter diktiral že v prvih minutah brez vsake podlage enajstko proti Muri. V predtekmi je zmagala mladina Mure proti rezervi Ptuja z 1:0 Drava (Ptuj) : Panonija 3:0 Tudi Panonijo je čakala v Ptuju brezobzirna igra in mlada Drava, ki še doslej proti soboškemu klubu ni zmagala, je s surovo igro izsilila zmago. Slabo je sodil g. Vesnaver iz Maribora. V predtekmi je zmagala rezerva Panonije proti rezervi Drave s 6:1 Mura : Lendava 5:3 Soboški tenis igralci so po napetih igrah zmagali. Poedini rezultati so bili : Nemec J. (M) — Eppinger (L) 7:5, 8:6, Worthmann (L) — Kardoš J. (M) 4:6, 7:5, 8:6, Nemec L. (M)— Teichner (L) 6:3, 2:6, 6:1, Czipoth (M)-Toplak (L) 6:3, 2:6, 6:4, Dr. Ravnikarjeva (M)-Pollak (L) 1:6, 6:4, 7:5, Eppinger, Worthmann—Nemec J., Kardoš J. 2:6, 7:5,8:6, Teich: mann, Toplak—Czipoth, Nemec L. 9:7, 6:3, Dr. Ravnikarjeva, Nemec J.—Eppinger M, Eppinger B. 6:0,6:2. Nc. Uprava veleposestva v Rakičanu prodaja BUKOVA DRVA V MESECU SEPTEMBRU VELIKA TOMBOLA. --= TABLICE a 3.- DIN., GLAVNI DOBITEK 2000.- DIM. =====- Advokat Dr. Sbrizaj Teodor vljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Murski Soboti, Šolska ulica it 1. (Bivša Peterkova hiša) Gospa sprejme dve dijakinji na hrano in stanovanje. Naslov pove SANCIN, M. Sobota, Zvezna 6. Iz delovanja Združbe trgovcev v TTiurski Soboti. Izdaja zdravstvenih spričeval za izvoz sadja in grozdja. Ministrstvo za kmetijstvo je pod br. 53G47/II. od 1. avgusta 1934. izdalo za izdajo Zdravstvenih spričeval za izvoz sadja in grozdja naslednjo reiitev: Z ozirom na to, da primanjkuje ono število strokovnjakov, ki bi lahko pregledali vsako pošiljko sadja in grozdja in ako to ni neobhodno potrebno, bodo sreski kmetijski refe- renti vsak za svoj srez izdajali uve-renja o zdravstvenom stanju sadja in grozdja namenjenega za izvoz. Pri tem se bo postopalo takole ; 1.) Postaja bo zahtevano število uverenj takoj poslala sreskemu načelstvu, ki bo o njih vodilo račun. 2.) Predhodno se bo postaja po svojih strokovnjakih prepričala, da H obstoji v dotičuem kraju kaka bolezen za katero se izdaja u veren je, v kolikor ji to ni že odprej znano ter bo vršila nadzorovanje nad izdajanjem uverenj. 3.) Za vsako pošiljko (Uverenje) mora vložiti izvoznik taksirano prošnjo z Din. 25 na sresko načelstvo. 4.) Sresko načelstvo pa bo o izdanih uverenjih vodilo seznam v katerega se vpiše ime izvoznika, mesto in kraj kamor se pošiljka pošilja, vrsta pošiljke, teža blaga itd. Kontrolo po citiranem rešenju vrše samo postaje v Topčirderu, Zagrebu, Splitu in Ljubljani. Prepoved „Polet" avtomatov. Ministrstvo za notranje posle je z odlokom III. br. 23874 z dne 4. 7. 1934 postavljanje in prodajanje bonbonov potom »Polet* avtomatov firme Union iz Zagreba še nadalje prepovedalo, ker se aparat .Polet" ne more smatrati za običajni prodajni avtomat v smislu § 134 Obrtnega zakona, ki predvideva uporabo samo takšnih avtomatov, s pomočjo katerih se vrši prodaja predmetov iste vrednosti, katerih prodajna cena je enaka oni v normalni trgovini in, ki je kupcu vnaprej poznana, dočim pri kupnji z aparatom .Polet" zavisi resultat od slučaja. Preostali kontingent za Avstrijo. Po poročilu Zbornice za Trgovino Obrt in ladusirije v Ljubljani obstoji možnost izvoza v Avstrijo spodaj navedenih predmetov na račun kontingenta. Pozivajo se raditega vsi interesenti, da se te ugodnosti poslužijo do najkasneje dne 30. oktobra 1934, ker s tem dnem poteče ugodnost prodaje na račun avstrijskega kontingenta. Iz tar. postavke 35 a in b jabolka 4708 50 q • » n 38 čebula in češenj 233 q • n » 58 perutnina vse vrste 460.35 q » ■ » 86 marasetno 25 q » » M slivovica 25 q » » n 91 b naminzna voda, na- ravna in umetna 1126.40 q n » » 96 mesene klobase in salame 109 37 q • » » 107 e rakove konserve 11 q » . M » 107 g marmelada, kompoti 294 e James v stekl. pos. itd. 164 q 9 » » leseno oglje 474 q n » » 352 a opeka iz zemlje razne vrste 5544 q ter ie nekateri predmeti, ki pa ne pridejo v poštev za naše kraje, vendar je vse to Interesentom vedno na vpogled v pisarni združbe med uradnimi urami. GOSPODARNO Zatiranje šmarnice. Kraljevska banska uprava dravske bnovine razglaša : Člen 48., odstavek 3. finančnega zakona za leto 1934/35 z dne 28. marca t. 1. določa, da morajo vinogradniki zatreti samorodnice do 1. marca 1935, sicer store to oblastva. Za svojo hlfffo uporabo sme kmetovalec začasno obdržati do največ 500 trsov. S tem členom finančnega zakona je samo dopolnjen še vedno veljaven čl. 23. Zakona o obnavljanju in Ipospelevanju vinogradništva od 30. decembra 1921, ki se glasi : .Radi vzdrževanja naših vin na dostojni višini, ki je neizogibno potrebno, da se ojači izvoz vin, se prepoveduje tako po državnih in privatnih trsnicah, kakor tudi po vinogradih razmnoževanje in sajenje onih hi-budov ameriške trte in hibridov med ameriško in evropsko trto, ki rode neposredno brez cepljenja. Izvzeti so samo oni hibridi, za katere da dovoljenje ministrstvo za kmetijstvo. Vsako novo sajenje šmarnice In Izabele je še vedno prepovedano in se bo po zakonu strogo kaznovalo, ker nI prinesel novi zakon v tem pogledu nobene spremembe, pač pa strogo določ-tro, da ne sme za prihodnje leto noben vinogradnik obdržati od starih nasadov vet kot 500 trsov samorodnte (šmarnice) za lastno hišno uporabo. Kraljevska banska uprava bo v okvirju proračunskih možnosti tudi letos podpirala zatiranje šmarnice na sledeče načine: 1) Dovoljevala bo za vsaka dva letos izkrčena trsa samorodnic v iz razito vinorodnih legah po en cepljen trs plemenitih sort iz banovinskih trsnic, ki so : v Pekrah (p. Limbuš), v Kapeli (p. Slatina Radenci), v Dram-ljah, v Leskovcu (p. Krško), v Kos tanjevici, v Drašlčih (p. Metlika), na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ter na Kmetijski šoli na Grmu (p. Novo mesto). V slučaju, da bi zaloge trsja v navedenih trsnicah ne zadostovale in če bodo še na razpolago denarna sredstva, se bo dal denarni prispevek za nabavo trsja od privatvih trsničar-jev, ki imajo dovoljenje za trsničar-stvo od ministrstva za kmetijstvo. Najvjšji prispevek bo znašal Din 1.-po kosu. Radi omejenih sredstev se bodo upoštevali le manjši vinogradniki v slabih gmotnih razmerah. Prošnjo je kolkovati z Din 5.- in jo predložiti občinski upravi skupno s potrdilom katere od navedenih banovinskih trsnic, da je prosilec trsje pri njih naročil. Občinska uprava poda na prošnji izjavo o gmotnem stanju prosilca in da H je položaj res izrazito vinoroden ter navede število trsov šmarnice, oziroma ostalih samorodnic, ki jih namerava vinogradnik zamenjati z žlahtno trto. Tako opremljeno prošnjo pošlje občina na pristojno sresko načelstvo, ki bo preko svojih kmetijskih referentov kontroliralo v prošnjah navedene podatke in prošnje odposlalo na Kraljevsko bansko upravo v Ljubljani. 2) V izjemnih slučajih se bo moglo upoštevati tudi prošnje iz ne-vinoroonih krajev, kjer se bo dodeljevalo samo za letos izkrčeno šmarnico odgovarjajoče število sadnih drevesc in sicer največ eno drevesce za 50 izkrčenih trsov šmarnice. Po 15. februarju 1935 dospele prošnje se ne bodo upoštevale. Za vsak uspešno precepijen trs šmarnice v izrazito vinorodnih legah se bo dovoljevalo po 0.20 nagrade manjšim vinogradnikom, ki se nahajajo v slabih gmotnih razmerah. Prošnje je treba kolkovati z Din 5.- ter jih vložiti do 20. septembra 1934 preko občinske uprave in sreskega na-čelstva. Občina poda slično izjavo kot v slučaju pod 1), s to razliko, da navede število letos uspešno precep-Ijenih trsov šmai-nice, mesto števila trsov, ki jih je zamenjati z žlahtno trto. Kontrolo izvede sresko načelstvo preko svojih kmetijskih referentov. Premovanje rodovniške Sivine v tukajšnem srezu bo 28. avgusta pri Selekcijsk. društvu v Hodošu, 29. avg. v Tešanovcih, 30. avg. v Bre-zovcih in 31. avg. Moravcih. Za Te-ianovci in Moravci je bil prvotno določen 29. avgust, ker pa se je pokazalo, da bt bilo v enem dnevu pri dveh društvih neizvedljivo, bo sedaj 29. avgusta samo v Tešanovcih, v Moravcih pa 31. avgusta. Iz uredništva: B. K. v S. Na Vaše vprašanje Kako naj rabim tobakov izvleček zi pokončevanje uši prt živini, prav rad odgovarjamo in sicer že radi tega, ket it to prvo vprašanje, ki je prispelo \ uredništvo. Naš strokovnjak pravi : Uspešne sredstvo proti ušem je 2% raztopini tobakovéga izvlečka. To raztopino dobite, ako vzamete 1 liter prai mlačne vode, v katerem dobro zme< šate poldrugo žlico tobakovega iz-vlečka tako, da postane tekočina enakomerna. S to raztopino zamorimo pri živini uši, ne pa gnid, iz katerih se po petih dni izležejo nove uši Zato moramo to mazanje ponavljat vsakih pet dni. En dan po mazanji morate z mlačno vodo in milom temeljito umiti umazana mesta. Menjajte večkrat tudi steljo in snažite hlev, ker so se gotovo tudi v stelli zare-dile uši I Oglasite se še s kakim vprašanjem I Pozdrav 1 čržne cene: Žitni trg. Sombor. Pšenica bač. okol. Sombor Din 100—104, gorbač. 103—107, ostalo neizpremenjeno, ječmen bač. io srem. 63/64 kg Din 92.50 - 95, bač. poletni 76/68 kg Din 100-105, baranj. 115-120. koruza bač. in srem. žel. promet 85 87, ostalo neizpremenjeno, otrobi bač. pšenični Din 75-77.50. Tendenca neizpremenjena. Promet: 162 vagonov. Živina. J VmII^m nficani, dober žitočlstilnik I al 31« se po ugodni ceni proda. Vajenac ta mllnarsko obrt m takoj e. — Več pri KUHAR mlin, Puconci. Zagrebški tedenski sejem je bil zelo slabo obiskan. Prignanih je bilo:! 3 biki, 90 krav, 79 volov, 22 juncev,] 53 telet, 34 konj, in žrebet, 140 pra-1 šičkov in 210 pujskov. Cene so bila sledeče: biki po Din 3, krave za klanje 275 3.25, teleta za klanje po Din 3 50 za kg žive teže, teleta za rejo Din 890 - 900 komad, voli L j vrste po 4 50, II. po 3.50, junci po 3, živa teleta po Din 4 50 5.50, zaklana pn 7—7 50, pitani prašiči po 7.50 do 8, nepitani po 6—6.50, zaklani prašiči po 10.50, zaklani pujski po 11—13, zaklana jagnjeta po Din 7—8 i za kg. Detelja po Din 35—45, seno po I 35-40, slama po 30-35 za 100 kg. Drva po 70 do 100 Din za kubični meter. Razglas. Občina Turnišče bode dne 9. septembra t. 1. popoldne ob 2. uri v prostorih občinskega doma v Turnišču oddajala na javni dražbi v najem za j dobo treh let svojo občinsko gostilno ] v Turnišču štev. 134. Pred pričetkom dražbe moraio reflektanti položiti vadium Din. 1000, kavcija za položitev znaša 10% enoletne najemnine. Natančnejši pogoji se dobijo pri občinski j upravi v Turnišču med uradnimi urami. 1 UPRAVNA OBČINA TURNIŠČE» 2 srez Dolnja Lendava. J RAZGLAS. Občinska gostilna v Šalovcih se bo dne 9. septembra 1934 zjutraj ob 8. uri na licu mesta v Šalovcih oddala v najem za dobo od 1. oktobra 1934 do 30. septembra 1939. Izklicna cena 3 000 Din. Kavcija 2.000 Din Dražbeni pogoji so na ogled med uradnimi urami v občinski pisarni. OBČINSKA UPRAVA 2 v Šalovcih.