Dva minisfra m Prosvtfnem tabora Ą Plafu. Nedeljski tabor v Ptuju, na katerem je manifestirala nad desettisočglava množica za enakopravnost z drugimi prosvetnimi organizacijami, je bil obenem tudi veličasten nastop slovenskih fantov in deklet telovadcev, katerim je dovoljena svoboda udejstvovanja. Ravno radi tega je bil na taboru osebno navzoč minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogič, ki je bil deležen navdušenih pozdravov ki obenem tople zahvale slovenskih fantov in deklet, da jim je zagotovil enakopravnost z drugimi telesno-vzgojnimi organizacijami. Pred taborom Ptujska slovesnost je pričela že na predvečer v soboto, ko se je vršila po ptujskih ulicah baklada s tremi godbami in sta ji prisostvovala minister dr. Rogič in dr. Krek. Sprevod se je ustavil pred domom botre novega prapora ptujskega prosvetnega društva, gospe Vidičeve, soproge ptujskega okrajnega glavarja, kateri je bila prirejena podoknica. V nedeljo zjutraj je še bilo vreme toliko naklonjeno, da so se lahko podale ljudske množice na pot v starodavni Ptuj iz Haloz, Slovenskih goric ter s Ptujskega in Dravskega polja. Na tabor pa niso prihiteli samo domačini, celo Ljubljana je poelala 200 udeležencev. Ljubljanski vlak je med potjo pobral vse, ki so bili po železnici namenjeni v ptujsko mesto. Polna sta bila vlaka iz Maribora ter iz Ormoža. Največ Ijudi je prišlo peš, na kolesih, z avtobusi, z okrašenimi vozovi In s tovornimi avtomobili. Za sprejem desettisočerih udeležencev se je odel Ptuj v praznično obleko. Hiše bo bile vse v zelenju ter v zastavah. Sprevod Na zbirališču pred kolodvorom so ee zbrali ob 8.30 vsi oni, kateri bo hoteli manifestirati v sprevodu, katerega je lepo uredila četa rediteljev. Sprevod so otvorili na dosedaj v Ptuju _edinstven način trije jezdeci. Prvi je imel jnodro, drugi belo in tretji rdečo srajco ki so lepo predstavljali s temi barvami drlavno zastavo. Za konjeniki voditelji je ponosno jezdilo ie 80 tovarišev v narod- nih nošah in je nosilo več jezdecev državne zastave. Konjenici je sledilo 250 kolesarjev na okrašenih kolesih. Korakala je godba iz Konjic, za katero je bila uvrščena krasna skupina 25 praporov in zastav prosvetnih društev ter fantovskih odsekov. Za zastavami je razveselilo številne gledalce 180 malih harmonikarjev v narodnih nošah. Za temi je šla skupina 15 zastav in praporov. Za godbo iz Ptuja so korakali predstavniki fantovskih odsekov in za njimi 200 naših fantov v novih krojih. Za fanti so se vrstile skupine mož s svojimi župani na čelu in za temi skupina f antov. Za gasilsko godbo je bilo videti razvrščena dekleta, članice dekliških odsekov, pet skupin, vsako od njih v enotnih slikovitih krojih. Deklet v pestrih krojih je bilo 300. Tem so sledile razne skupine fantov, mož, deklet in žena. Skupina mladcev fantovskih odsekov je bila močna 300. Lepo so povzdignile sprevod tri čete gasilcev z veržejsko godbo. Posebnost (za ptujski tabor so bili veterani od Sv. Martina, ki so nastopili v sprevodu. Mogočni sprevod, pri katerem je sodelovalo 5000 Ijudi, je s pestrostjo zaključilo 14 s trakovi in z zelenjem okrašenih voz, katerim so sledile ljudske množice. Sprevod je bil dolg pol ure brez presledkov. Udeleženci so stopali v tri- in štiristopih, ki so bili le malenkostno oddaljeni drug od drugega. Manifestanti so vzklikali kralju, knezu namestniku, našim voditeljem in prepevali narodne pesmi. Izpred kolodvora se je premaknil sprevod proti ptujskemu mestu, kjer so udeleženci posebno navdušeno pozdravljali in vzklikali ministroma dr. Rogiču in dr. M. Kreku, ki sta gledala mogočni sprevod s svojim spremstvom in z drugimi odličniki z okrašenega balkona ptujskega magistrata. Sprevod se je razvrstil po prostornem Tyrševem trgu za proštijsko cerkvijo. Tamkaj je bil postavljen oltar, za njim velik križ. Na desni strani trga je bil zgrajen velik oder za pevce. Ko je bila zbrana na obsežnem trgu množica, sta se pojavila pri oltarju ministra dr. Rogič in dr. Krek, ki sta bila deležna dolgotrajnih in viharnih pozdravov* Služba božja Navdušeni pozdravi ministroma so ponehali, ko je pristopil k oltarju naš škof dr. Ivan Tomažič ob asistenci ptujskega prošta Greifa in prof. Kolariča. Vladiko so pozdravljali udeleženci z učinkovitim mahanjem z robci. Pred pričetkom službe božje je blagoslovil škof novi prapor ptujskega prosvetnega društva s Slomšekovo sliko in je spregovoril o pomenu nove zastave minoritaki gvardijan g. Mirko Godina. Med sv. mašo je prepevalo ob spremljevanju ptujske mestne godbe 300 pevcev in pevk pod vodstvom ptujskega organista g. Frasa. Po sv. evangeliju je imel cerkven govor škof dr. Ivan Tomažič. Pomenljivo je naglasil Jegličevo oporoko, ki je sprostila plaz prosvetnih organizacij čez slovensko zemljo. Dotaknil se je tudi pomena novega prapora ptujskega prosvetnega dru* gtva. Škof je govoril kratko, jedrnato in bo napravile njegove besed© globok ytls na množico. Prosvetno zborovanje Koj po službi božji je pričelo prosvetno zborovanje, katerega je otvoril prof. Alifi s tem, da je prečital vdanostno brzojavko kralju in so zapeli pevci ob spremljevanju godbe državno himno. Po vzklikih in ljudskemu nazdravu kraljevi hiši je prebral prof. Alič vdanostno brzojavko pokrovitelju Prosvetne zveze kraljeviču Andreju, knezu namestniku, notranjemu ministru dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu. Nato je pozdravil oba ministra, škofa dr. Tomažiča, celjskega in ptujskega župana, okrajnega glavarja in številne druge odličnike duhovskega in posvetnega stanu. Pomenljivo se je spomnil g. prof. Alič v otvoritvenih besedah umrlega predsednika bratske nam čehoslovaške republike Masaryka, kojega spomin je počastila ljudska množica s trikratnim »Slava«klicem. Med burnimi pozdravi je nastopil kot prvi glavni govornik g. minister dr. Milia Krek. V svojem imenu in v imenu javnosti je častital ptujskemu prosvetnemu društvu k blagoslovitvi zastave. Kamen do kamna palača, fant do fanta vojska, dekle do dekleta nada in bodočnost, zastava do zastave naš ponos. Celje in Ptuj, dva mejnika, dva slovenska simbola. Pred tremi meseci smo napolnili celjske ulice tisti, o katerih se je pet let zatrjevalo, da jih nikjer več ni, in v treh mesecih je val obnovljene ljudske prosvete prišel v sleherno vas naše domovine. Danes v Ptuju zaključujemo trimesečno obnovitveno delo vstajenja naše prosvete. Zelo značilno za nekdanje ptujske razmere je bilo, da se je dotaknil g. minister v svojem govoru zgodovine Celja in Ptuja, ki sta bila v predvojni dobi središči ponemčevanja za štajerske Slovence in ta nekoč ponemčeni Ptuj je danes toliko prebujen, da je sprejel več tisočglavo množico, ki manifestira za slovenski nacionalizem, ki korenini v slovenski kulturi. Posebno je naglasil g. minister v svojem govoru besede: »V naši državi ni zakona, ki bi telesno-vzgojne organizacije delil med privilegirane in neprivilegirane. Nobena telesno vzgojna organizacija ne sme imeti večjih pravic, kakor jih imamo mi. Mi hočemo zato kraljeviču Andreju, ministru dr. Rogiču in vsej naši domovini pokazati, kako prav so storili, ko so nam omogočili, da zopet svobodno delamo. Mi odklanjamo vsako surovost in zahtevamo zase kakor za druge športne organizacije olikano dostojnost v plemeniti tekmi za izpopolnitev telesne vzgoje. Mi imamo pred očmi narodno korist. Odločeni smo brezobzirno braniti našo posest in odklanjati vsakogar, ki bi nas hotel podcenjevati. Naša zveza fantovskih odsekov je po par mesecih dela tako dovršena organizacija, kakor je ni v naši banovini, tako da nam gre v vsakem oziru prvo mesto.« Burno odobravanemu govoru dr. Kreka bo sledile tele prisrčne besede ministra dr. Rogiča: »Dragi bratje in sestre, mladina, dragi Slovenci in Slovenke! Najsrčneje se vam zahvaljujem za ta krasni sprejem. Čutim, da sem tu med svojimi, čutim se med mladino, o kateri mi vsi hočemo, da bodi solidni temelj naše narodne bodočnosti. Pozdravljam vsak mladJjaski telesno vzgojni pokret, ker smatram, da telesno dobro vzgojena mladina bolje prenese tudi duhovno borbo. Naše geslo je: Z mladino za narod in državol Verujem, da bo slovenska mladina izpolnila dolžnost do svoje rodne grude in do širše domovine Jugoslavije. Bog živi!« Besedam dr. Rogiča se je zbrani narod zahvalil z navdušenim ploskanjem in vsa množica je zapela himno slovenskih fantov. Nato je govoril programatično o slovenski katoliški prosveti in njeni zahtevi po enakopravnosti predsednik Prosvetne ev&ze v Mariboru g. dr. Josip Hohnjeo. Dopoldanskl tabor je bil zaključen z odpetjem himne »Povsod Boga!« Telovadni nastop Popoldanski telovadni nastop na telovadišču je motil dež. Vkljub zelo elabemu vremenu se je zbralo tudi na telovadnl prireditvi nekaj tisoč ljudi z obema mlnlstroma. K sreči je dež toliko prenehal, da so zamogli telovadci in telovadke izvestl obširen program, ki je žel od strani občinstva zasluženo in navdušeno odobravanje. Minister za telesno vzgojo naroda dr. BogiC