GOSDO LETO 1939 __ 8. MARCA ŠTEV> 10 Čebulnice Marec je mesec setve najrazličnejših ze-Ienjadnih rastlin. Čim prej ta mesec seje-mo in sadimo razen druge zelenjadi 'tudi čebulnice, ki spadajo že izza pradavnih časov k najvažnejšim kuhinjskim zeliščem. V najbogatejši in v najrevnejši kuhinji jih ■uporabljajo vsaj kot dišavna zelišča, na razne načine pripravljene, pa tudi za samostojna jedila. Vse čebulnice so užitne tudi surove. Vse imajo v sebi neka hlapna olja in druge snovi, ki vplivajo zdravilno zlasti na prebavila. Že od nekdaj veljajo zato vse čebulnice za izrazito zdravilne rastline. K čebulnicam spadajo: razne vrste čebule, česen, šalotke, por, drobnjak in pri nas še malo znani, v jugu naše države pa močno čislani kozjak. Čebulnice niso kaj prida občutljive rastline in tudi ne zalite,-yajo kakšne posebne nege, Pri nas odlično uspevajo po vrtovih in po njivah. Posebno jim ugaja močna, dobro ognojena vrtna, pa tudi dobra njivska zemlja, ki ni presuha. Svež gnoj jim ne stori dobro, ker ženejo preveč v zelenje, podzemeljski deli (čebule in spodnji deli stebla) pa se ne razvijejo povoljno, nimajo dobrega okusa, radi se jih lotijo zajedavci in bolezni in zato tudi niso trpežni. Navadno čebulo znajo gojiti naše gospodinje zelo dobro. Ni ga menda vrtička, kjer ne bi vsako pomlad posadili nekoliko čebul-ka. Ponekod jo pridelujejo pa tudi na debelo za prodaj. Manj znano pa je pri nas pridelovanje čebule naravnost iz semena. Tudi to ni nič težavnega. Seme sejetno prav zarana spomladi, če le mogoče že začetka marca na dobro pripravljeno ?emljo v vrstah po 20 cm vsaksebi. V vrstah pa prav na redko. Ko rastline pribodejo iz zemlje in nekoliko porastejo, jih prepulimo tako, da stoje ostale po 10 do 15 cm v vrsti druga od druge. Čez leto grede večkrat oplevemo in okopamo. Tako gojena čebula zori nekaj tednov pozneje nego ona iz čebulka, zato je pa cvretejša in trpežnejša in nič manj debela. Goje jo tudi tako, da seme vejejo prav zgodaj (že februarja meseca} v tople grede in ko dovolj poraste, presajajo posamezne rastline na vrtne gredice ali na njivo. Saditi moramo tako, da pridejo v zemljo samo korenine, pa nič stebla. Zaradi tega padajo sadike izpočetka po tleh, to pa nič ne de, ker se kmalu opomorejo, ako jih par-krat zalijemo. Potem pa rastejo ;a;jo hitro in do septembra imamo lepo debelo čebulo. Svetujemo gospodinjam, da poskusijo na ta način gojiti čebulo. Če bodo dovolj zgodaj sejale in bodo imele posamezne čebule dovolj prostora, bo pridelek boljši nego iz čebulka. V novomeškem okraju goje avstralsko sladko čebulo, kj je zlasti priljubljena zato, ker je milejšega okusa. Ima tudi td pošeb-nost, da obrodi vrtni stebel zarodek (če-bulček), ki služi drugo pomlad za sadilev. Česen se razmnožuje s posameznimi stroki, v katerih so sestavljene glavice. Saditev in gojitev je tako preprosta in znana, da je ni treba opisovati. Imamo zimski in poletni česen. Zimski se mora saditi že jeseni. Ta dela mnogo debelejše glavice nego poletni, pa je tudi nekoliko milejšega okusa. Česen velja dandanes tudi v zdravniških krogih za jako zdravimo rastlino; zlaeti j« dognano, da močno ovira poapnenje žil. Redno uživanje česna je torej vsakomur zeltr priporočljivo. Por je po kmetih še malo znana in vse premalo upoštevana čebulnica. V meščan-! sluh kuhinjah je pa jako čislana. Velja tudi za posebno zdravilno rastlino, ki ugodno vpliva na prebavo sploh, zlasti pa na ledvice. Razmnožuje se s semenom, ki , ga se-jemo zarana spomladi prav na redko kar naravnost na stalno mesto, kakor je bilo opisano pri čebuli. Ali pa ga sejemo v sejal-nico na topli gredi, ter sadike, ko so dovolj močne, presajamo na pripravljene gredice v vrste po 20 cm narazen, v vrsti pa po kakih 15 cm drugo od druge. Sadike morajo priti globoko (15 cm) v zemljo, da je spodnji del stebla na visoko nežen in bel. Čez poletje pa plev.emo in okopavamo ka-. kor čebulo. Ako rasle na dobi i zemlji, se zdebeli do 5 cm premera in čez. Tudi por je zimske in poletne vrste. Zimski por je neobčutljiv za mraz in ostane lahko čez zimo kar na gredi. Tudi šalotka je vobče malo znana čebulnica, dasi jo vešče kuharice zelo čislajo. Razmnožuje se z drobnejšini zarodkom, ki se obilno namnoži pri vsaki rastlini. Saditi jo moramo jeseni septembra meseca kakor zimski česen. Spomladna saditev se včasih tudi sponese, toda mora biti zelo rana (začetek marca). Spomladi sejane zorijo bolj pozno. Ko so zrele, se jim posuši zelenje. Tedaj jih izkopljemo in in čebulice razberemo. Debelejše shranimo za uporabo, drob-nejše pa za seme. V jugu naše države, pa tudi že na Hrvatskem je zelo v čielih neka čebulnica, ki ji pravijo luk kozjak. Ta čebulnica ima podol-gasto obliko, debelo kot moški palec. Sadi se tudi od poletja do jeseni. Pozimi ostane na planem in spomaldi raste naprej. Okoli velike noči je godna za uporabo. Uživa se surova s kruhom, pa tudi kot prigrizek k drugim jedem. V Zagrebu in po drugih mestih našega juga, jo je od rane pomladi naprej tja do poletja vsak dan polno na trgu. Uživa jo vse, staro in mlado, po kmetih in po mestih. Prav bi bilo, ko bi se ta koristna zelenjad vpeljala tudi pri nas. Končno naj omenimo še znani drobnjak, ki ima istotako vse dobre lastnosti čebulnice. Kdor ne more uživat: česna, naj uživa mnogo milejši drobnjak, ki istotako zelo ugodno vpliva na prebavila in žile. Drobnjak 6e razmnožuje z delitvijo. Razraščene grme spomladi raztrgamo v več delov, pri-režemo korenine in skrajšamo tudi zelenje, ter jih razsadimo po kakih 20 cm vsaksebi v vlažno, dobro zagnojeno gredico. Suhe zemlje drobnjak ne mara in se na takem svetu kmalu zatre. H. Delo na kmetiji v marcu Pomlad gre v deželo, ž njo pa prihaja spet novo in povečano delo na kmetiji. Zemlja spet prične klicati kmečkega človeka, da se ji ves posveti in preda, da jo skrbno obdela, če hoče od nje živeti. Na polju bo prav kmalu polne roke dela. Treba je takoj pripraviti — kakor smo že povedali v prejšnjem mesecu — semenski oves in jari ječmen za setev. Seme mora biti izenačeno in prvovrstno, da bo tudi pridelek tak. Preglejmo če enkrat orodje in Stroje, da bomo takoj lahko pričeli s setvijo ovsa, ko se bo zemlja osušila. Pregovor pravi, da ima oves, sejan pred sv. Gregorjem, eno, po sv. Gregorju pa dve plevi. Ovsa po navadi za setvijo ne valjamo, ker bi nam zemlja po valjanju prehitro zgubila vlago. Kajti če je zemlja strjena, zelo vleče vlago ( kakor na pr. sladkor) iz spodnjih ptasti v zgornje, kjer izhlapeva, če je pa rahla, je zveza pretrgana in vlaga ostaja v remiji v spodnjih plasteh. Zato bomo, če bo zasadi prerahle zemlje po ovsu le treba zemljo z valjanjem stisniti, takoj šli za valjanjem z brano, da zgoraj zemeljsko plast zrahljamo. Jari ječmen bomo prejeli šele proti koncu marca ali pa prve dni aprila, ko se ozračje bolj segreje. Uspeva najbolje za stročnicami (fižolom, deteljo, lucerno) in za okopaninami, katerim smo lani gnojili s sladkim gnojem. K jari ječmen in oves eejemo tudi deteljo tako, da jo vsejemo, ko setev ozeleni 4 do 6 cm visoko in pobranamo v posevkih ovsa, v posevkih ječmena pa povaljamo. Kjer črna detelja ne uspeva dobro, sejmo deteljno mešanico, t. j. zmes 90% detelje in 10% laške ljulke, ali pa 85% detelje, 5% laške ljulke in 10% mačjega repa. Ozimine so letos nekoliko slabo prestale zimo. Treba jim bo pomagati z umetnimi gnojili. Priporočamo gnojenje z oljnatim ap-nenmi dušikom in čilskim tiolitrom. Ker je mraz privzdignil zemljo na oziminah, jo bomo z valjarjem pritisnili, toda zelo previdno bomo morali biti pri brananju, ker so rastline slabo ukoreninjene in obrastle. Branali bomo zato le ob primerni, pravšni vlagi in milem vremenu ter v č^su, ko je pričakovati skorajšnjih padavin. Pri živini preživlja kmetovalec najtežje čase uprav sedaj. S skrbjo opazuje, posebno če ni upošteval naših ponovnih nasvetov tekom jeseni in zime, kako zimske krmske zaloge kopnijo. Le prerado se dogodi, da je prisiljen živino krmiti le toliko, da jo ohrani pri življenju. Zato mu skumra in shujša, da je potem vse leto ne more spraviti v pravi red, mlade živine pa sploh nikoli več. Takšno gospodarstvo z živino je slabo — zelo slabo. Tudi sedaj je treba živino dobro krmiti in sicer po možnosti z mešano krmo ( dobro rezanicoj ensilažo, molznice pa še z moč- nimi krmili). Kdor nima ensilaže, naj daje živini peso in repo. Prašičem pokladamo okopavine (peso, repo, krompir) in dodamo nekaj močnih krmil. Če primanjkuje oko-pavin, dodajamo suho pesno listje ali mlado posušeno deteljo ter deteljni drobiž. Že tudi pozimi smo priporočali, naj se živina čim več 6pušča na prosto, sedaj jo bomo redno spuščali ven Da bo lahko hodila, ji obre-žimo parklje. V začetku marca bomo nasadili jajca za valenje. Jajca ne smejo biti nad 14 dni stara in naj tehtajo vsaj 56 do 65 gramov ter imajo gladko, trdno lupino. Med valenjem ne dajamo koklji hrane pred gnezdo, ker jo moti. Če nma noče vsak dan z gnezda, da se nazoblje, napije insp rehodi, je sami vzemimo, da se jajca prezračijo. Šesti dan preglejmo jajca proti močni luči: če je jajce čisto in malo prosojno, je neoplojeno, če opaziš v njem premikajočo se liso, je v redu, če pa je lisa nepremična, je zarodek mrtev. Neoplojena jajca po 6. dneh še lahko porabimo v kuhinji. Po 21 dneh se začno valiti piščki. Treba si je dobro zapomniti, kdaj smo gnezdo nasadili, da bomo skrbno pazili na izvalene piščance. Na (ravnikih, skrbimo, da bo pograb-Ijeno vse dračje, listje in drug drobir in da bomo razkropili krtine in mravljišča. Sedaj je čas, da pridemo na travnik s travniško brano, ki nam bo zravnala krtine, raztrgala, kolikor je potrebno, travno rušo in poruvala mah, ki je največji škodljivec na travnikih. Naj noben slovenski kmet ne opusti brana-nja travnikov. Marsikateri kmetovalec ima navado, ki jo ima za koristno ter pravilno, da namreč spomladi trosi po travnikih senen drobir, misleč, da bo travnike nanovo zasejal. Toda ta stara navada je slaba in jo je treba popolnoma opustiti. Kajti s tem sejanjem drobirja si travnike kvarimo, ne jih pa zbolj-šujemo. V drobirju je namreč skoraj izključno seme travniših plevelov, ki najprej in najbolj bogato dozore in obrode, skoro nič pa ni semena žlahtnih trav. Zato s sejanjem drobirja razmnožujemo skoro same plevele in slabe trave, ki se bujno razrastejo in nam uničujejo travno rušo dobrih trav. Naj velja pravilo: ne bom sejal po lravnikih drobirja, pač pa bom dosejal nekatere žlahtne trave, kakor travniško bilnico, lalovko, zlato pahovko. francosko pahovko in vrsto »repov« (mačji, lisičji, pasji rep), tem bom primešal nekaj švedske in bele detelje in nokote. Na en oral se doseje kakih 10 kg mešanice omenjenih trav in detelj. Pred setvijo travnik pobranamo, za setvijo pa povaljamo, da semena pritiskamo k tlom. Na vrtu bomo sejali koren, peteršilj, špi-načo, čebulo, grah, česen in solato, pa tudi por. zeleno, paradižnik, papriko in letne cvetice. Veliko bo v tem mesecu dela s treb-ljenjem in urejevanjem vrta. Lončnice bo tudi treba presejati v nekoliko večje lonce in v novo prst, paziti bo pa, da se pri tem ne ranijo korenine in da ne presajamo v mokro ali celo blatno zemljo. Način krmljenja pri perutnini je zelo važen Če pregleduješ s premislekom sestavo krmil in njihovo krmilno vrednost, n. pr. v letošnjem koledarju KZ na str. 84—87, iz-previdiš takoj, da nima niti eno krmilo v sebi redilnih snovi tako sestavljenih, kakor je potrebno, da ti ostane perutnina zdrava in dobičkanosna; da torej enostransko krmljenje ni za nič. Ne samo, da izprememba v piči vzpodbuja tek po starem pregovoru, da »razlika mika«, moraš hrano izpremi-njati tudi iz tega razloga, da nudiš perutnini vse potrebne redilne snovi v pravilnem beljakovinskem razmerju. Če hočeš, da boš imel od perutnine kako veselje in dohodek, moraš priti do tega, da bo celokupna dnevna hrana pravilno sestavljena; postavi si za načelo, da se bo menjavala zrnata piča z zeleno krmo in mešano mehko hrano — fa je lahko vlažna ali suha — v pravilnem razmerju. Raznovrstno zelenjavo (sem prištevamo tudi posušeno zelenje, ki si je pa s pomočjo vode zopet osvežil in napel) nudi živali v poljubno uporabo. Znano ti je že, da lahko krmiš na dva načina: na suh ali pa na mešan način. Pri suhem krmljenju dajemo perutnini ne samo zrnje, ampak tudi ostalo pičo v suhem stanju, najbolje v nalašč zato prirejenih zabojih, sestavljeno v pravilnem be-ljakovinastem razmerju; ti zaboji, tako zva-ni avtomati, naj stoje v brskališču, torej v kurnici, in so živalim na razpolago v poljubni množini. Celo zrnje pa stresemo v točno določeni in odmerjeni množini zvečer po brskališči; (to velja bolj za zimo in močno deževne dni), poleti pa potresemo zrnje bolj proč od kurnice, čini dalje, tem bolje. Pri tem načinu krmljenja predpostavljamo, da pojedo kokoši od vsakega krmila samo toliko, kolikor je zanje potrebno in koristno, in to se na splošno tudi ujema z resnico. Suho krmljenje ima to dobro stran, da nas obvarujejo nevarnosti in nesreč, ki imajo svoj izvor v premokri ali premrzli ali nakisani piči; nevarna je taka hrana zlasti za mlade piščance. Tudi pripraven je ta način krmljenja z avtomati, ker gospodinja ni vezana na določene ure krmljenja; v avtomat natrese nove krme takrat, kadar je prazen, torej morebiti šele čez nekaj dni. Pri mešanem krmljenju pa menjavamo s pičo: enkrat na dan dobe živali zrnje, drugikrat pa mehko, zdrobljeno ali popolnoma zmleto hrano, pravilno zmešano na podlagi beljakovinskega razmerja iz različnih sestavin in nalahno pomešano, če le mogoče, z mlekom (če ne seveda z vodo); podajamo pa to hrano sleherni dan ob določenem času. To vlažno krmo moraš pripraviti za vsako krmljenje sproti in ostanke takoj, ko so živali nasičene, odstraniti. Ta vlažna krma naj bo v resnici samo vlažna, ne pa mokra, tako, da se nalahno drobi; pozimi jo pokladaj, če le mogoče, toplo, nikoli pa ne vroče! Krompir skuhaj ali spari in dobro zmečkaj; tudi peso lahko pokladaš na ta način. Splošno pa dajemo peso, zelje, solato in drugo zelenjad tako, da jo v brskališču (torej v kurnici) obesimo, da jo perutnina skakaje kljuje in pri tem pošteno telovadi, deloma pa zelenjavo sesekljamo in pomešamo med vlažno krmo. Poleg tega, zlasti pozimi, perutnina nujno potrebuje drobnega peska za prebavljanje, kakor tudi zmletega lesnega oglja; oboje postavimo v kokošnjak v majhnih lesenih zabojčkih v poljubno uporabo. Za kokoši, kj neso, je seveda treba tudi apna za tvorbo lupin; tega jim moraš preskrbeti ali v obliki zidnega ometa ali zdrobljene krede ali drugače, sicer ti bodo nesle >mekuže«, jajca brez lupine. Splošno bi torej lahko rekli: Samo-krmilnik ali avtomat naj bo vedno odprt, mehko pičo pokladaj opoldne, pozimi na-tresi med rezanico ali pesek, s katerim so pokrita tla v kokošnjaku nekaj pergišč prosa, da bodo živali brskale in se gibale, zvečer pa pokladaj putam zrnja dosita. Zelo se ti bo obneslo, ako imaš vsak dan pripravljenega tudi nekoliko vzkaljenega ovsa; tega postaviš v koritu ali potreseš po kurnici zvečer, preden zakleneš kokošnjak in ta oves naj služi perutnini kot najboljši zajtrk za prihodnji dan. Seveda velja to, kar sem povedal, le bolj za tiste gospodinje, ki morajo za vso krmo perutnine skrbeti same. Kjer imate pa prostorno izletišče, vrt, travnik, njive, gozd, tam se krmljenje v marsičem poenostavi in poceni. Če je zunaj dovolj trave, ti ni treba skrlieti( za zelenjavo poleti; seveda pozimi, posebno ob snegu, moraš skrbeti za zdrobljeno listje suhe detelje, za sveže korenje, kolerabo in podobno zelenjad. Tudi glede beljakovinaste hrane si mnogo na boljšem, če imaš obširen vrt; koliko najdejo čez toplo leto — pozimi seveda ne — kokoši tam hroščev, Črvov in druge tečne golazni, ki odrine za večino ali sploh vso ribjo moko, mesno moko in druga močna krmila, ki pa stanejo denar. Posebno dobro je treba krmiti pute, kadar se golijo, da se jim perje hitreje obnovi. K temu pripomorejo zlasti tista krmila, ki vsebujejo mnogo dušika, tolšče, pa tudi fos-fornokislo apno in kremenčevo kislino; to so namreč glavne kemijske sestavine perja. Poleg tega priporočajo, da prideneš v tem času pitni vodi nekoliko železne galice (zelenega vitrijola), kake 3—5 gramov na liter vode. Zelena galica pospešuje tvorbo krvi, dviga telesno toploto in vzpodbuja kokoši k nesenju; zato je tak pridevek posebno umesten ob mrzlem in mokro-hladnem vremenu. (DaljeJ Zimsko škropljenje Čas od novembra pa do konca marca meseca je gotovo najprikladnejši, da se to škropljenje izvede na sadnem drevju in sicer vsako zimo. V tej dobi drevje običajno ši miruje. Letošnjo lepo vreme, ki smo ga doživeli v tej zimi, nas ne sme plašiti. Star pregovor gravij da zima in davkarija ne pri-. zaneseta. Sicer so mogoče izjeme. Toda veli* kih skokov ni pričakovati. Skušnja uči, da je zimsko škropljenje sadnega drevja najbolj izdatno, posebno, ako se pravočasno izvede. Ko smo drevie obrezali in očistili ter pognojili, moramo potem drevje še poškropiti, Glavni namen tega škropljenie je, da omejimo na jablanah in hruškah nastop škrlupa (krastavec, fuzika-dij, in nešteto drugih nevarnih bolezni ter škodljivcev. Spomladi, preden začne drevje odganjati je skrajni čas za izvedbo tega škropljenja. Kot najučinkovitejše sredstvo za zatiranje raznih glivičnih bolezni je v prvi vrsti bor-doska brozga (modra galica in apno. Za rimsko škropljenje sadnega drevja uporabljamo običajno 2% bordoško brozgo. S tem škropljenjem zatiramo škrlup (krastavost) na jablanah in hruškah, razne rje in pega-rost na slivah in eešpljah, preprečimo sušenje listov, Iukničavost listov pri breskvah, češpljah, črešnjah in orehih, kodravost breskev, gnilobo (monilija) plodov na raznem sadju. Z galično brozgo, ako smo jo pravočasno uporabljali zdaj, ko drevje miruje, tik preden odžene preprečimo nasiop omenjenih bolezni in drevje ne bo okuženo od njih, ko ozeleni. Drevje postane zdravo, odporno pa prav v vseh ozirih. Drugo sredstvo, ki lahko uporabljamo uspešno tudi za zatiranje fuzikladija in ko-dravoeti na breskvah je kaliforniška brozga, ali žveplenoapnena brozga (žveplo in apno) v jakosti od 15 do 20%. S temi brozgami (galična ali kaliforniška) preprečimo okuženje drevja z zimskimi trosi V zadnjem času zelo priporočajo za zim sko škropljenje uporabo 2% galične brozge (ali 15 do 20% žveplovo apneno brozgo), kateri smo primešali še 5 do 6% posebnega drevesnega karbolineja t. j. mixdrina, ki se da z brozgami mešati. S tem 6e lahko izvede istočasno zatiranje bolezni in živalskih škodljivcev, predvsem raznih kaparjev in uši. Tako si prihranimo mnogo dela in tudi stroškov. Na ta način pripravljeno škropivo pa je takoj porabiti, ker se ne drži mnogo časa na zraku. V KRALJESTVU GOSPODINJE Umivalne potrebščine Gospodinja ima zjutraj pri pospravljanju veliko nepotrebnega dela, ako mora devati v red razne malenkosti za vsakim posebej. Prav napravi, če zahteva od otrok, pa tudi od drugih članov družine, da urede za seboj svoje umivalne in druge potrebščine. Nekateri imajo to grdo navado, da puste brisačo, potem ko so se umili in obrisali, stisnjeno v kepo in morda še potlačeno v kak kot umivalnika. Kako malo nas zamudi, če vsak svojo brisačo, preden jo odloži, lepo raz-prostre čez drog pri umivalniku, da se posuši in je tako pripravljena za prihodnjo uporabo. Zobno ščetko ne postavljamo v kozarec za zobe z držajem navzgor. Dlake so na ta način v kozarcu in ščetka se delj časa ne posuši. To ji ni v prid in zaradi take grde navade traja manj časa. Prav ravnamo, ako krtačico po vsaki uporabi, če mogoče, pod tekočo vodo do čistega splaknemo in kar se da do suhega zbrišemo z brisačo, potem jo pa postavimo pokonci, da se čimprej posuši. Tako ostane uporabnejša, je snažna in higi-enična. Ta potrebščina se nam še bolj ohrani in ostane uporabnejša, če imamo kar dve in jih menjamo; ena je potem gotovo vedno suha za umivanje. Prav grdo in neokusno je videti, če pušča kdo ležati glavnik ves umazan in poln las. Saj mu lahko kar mimogre8e o3stra-nimo lase in ga malo obrišemo. Da se na njem ne nabere nesnaga, ki jo pozneje težje odstranimo, ga sem pa tja pomočimo v malo mlačne vode, ki smo ji prilili nekaj kapljic salmijaka. Nato ga krepko do suhega in čistega zbrišemo. Zanemarjen glavnik nas zamudi delj časa. Najprej ga moramo s pomočjo žičnate krtačice, ki jo dobimo nalašč za to, ali z nitjo, očediti glavne nesnage, ki se ga drži, potem ga dobro speremo v mlačni milnici, ki smo ji tudi pridejali nekaj salmijaka. Splaknemo ga najprej v mlačni čisti vodi, končno v mrzli, zbrišemo in pustimo posušiti. Na isti način očistimo tudi ščetko za lase. Sušit jo denemo na večkrat zloženo, suho brisačo, in sicer s ščetinami navzdol. Tako se hitro odteče in posuši, ne da bi se pokvarila les ali druga tvarina, v katero so vdelane ščetine. Zobno ščetko temeljito operemo v topli vodi s sodo. Pri umivanju tudi ni prav nič potreba,