teto «x, t 80 ^ l»hei« oh 4. «l«tr«». — Stane mesečno Din «5""~» ** scmstro Din 4neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflov* ulica »ter. 5/L Telefon it. «07» in >804, ponoči tudi it. «034. Rokopisi ao no vračajo. Ljubljana, torek S. aprila 1928 2 Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko 54. — Telefon it. S09&. __i LJubljana, Preier- otHr it. 4. — Telefon *L W9* Podružnici: Maribor, Aleksandrova It. 13 — Celje, Aleksandrova cest« Srnam pri poStnem ček. zavoda: LJub-iana fe. ii.Su - Praha čialo 78.180* Wien,Nr. n$44i> Ljubljana, 2. aprila. Vest, da je albanska vlada odredila raporo državne meje napram Jugoslaviji in sicer v območju ohridskega okrožja, je vzbudila precejšnjo pozornost. v Beogradu pa nejevoljo in ogor-Čcnjč* Tiranska vlada navaja kot razlog za zaporo svoje meje trditev, da je v ohridskem okrožju epidemija pegavca in da -ima potemtakem zapora svrho preprečiti prenos bolezni na albanski teritorij. Razlog je že sam po sebi zelo imeniten; Albanija se hoče z mejno zaporo očuvati pred epidemijo od zunaj, ona Albanija, ki je po svoji upravi po Pričefek javne ofenzive centrumašev in pa- šičevcev proti režimu g. Vukičeviča Senzacionalni govori bivših radikalskih m^ov ^. Nina^ Bože MaksimovK-a in dr. Sto-adlnovica. - Vsi soglasno ostro obsojajo nesrečno in škodljivo politiko danasn,e vlade Beograd 2. aprila, p. Včerajšnja nedelja 6 - - - - ----med cen- .......„ nrphivaktva eotovo pomeni pričetek obračunavanja civilizaciji svojega prebivalstva gotovo f paiiČPVC]- na eni ter gosp. Vu- danes najbolj zaostala med vsemi ev- J^idem na drugi strani Zdi se, da so se ropskimi državami in predstavlja se ra(i5kalskj nezadovoljneži otresli dosedanje vedno zadnji kos Azije ali Airike v omahliivosti in se zedinili na skupno akcijo Evropi Ona Albanija, ki je imela ves proti K Vukičeviču in njegovemu režimu čas na svojih mejah še povsem srednje- Po zadnjih, zelo ostrih izjavah poemnin veške odnošaje, kjer se moderni pojm uglednejših voditeljev radikalnih nezaoo meje sploh Še ni mogel uveljaviti, ka- I voljnežev je pričela včerai ocivn nn/lilrolclrf kor so najzgovorneje pričali nešteti roparski napadi kačakov v obmejno ozemlje, se hoče sedaj povzpeti za kritika odnošajev v našem obmejnem Baij,_ ^ „„ ----- _ .. .. ozemlju in odreja izjemne mejne do- najhui5a nasprotnika gosp Vukičeviča mv-ločbe kakor da je normalna zapadno- g notranii minister Boža Maksimovic m niv-.vmncU Hrfavna organizacija. I ši finančni minister dr StojadinoviC. M* razumu z glavnim odborom radikalske stranke velikopotezna akcija med voliici Bivši zunanji minister dr. Ninčič je nastopil na velikem shodu v Vel Bečkereku v Beogradu samem .pa rt. pnredib shod dva nadn.o mimo fin. odbora ta Narodne skupščine vtihotapila v fin zakon. Vsi ti amand-mani so fin. značaja in nalagajo držav; tolika fin. bremena, da znašaio celokupni izdatki proračuna ne le 11 milijard, kakor izkazuje proračun, marveč skorai 13 milijard dočim ie kritie teh izdatkov zeio oro-blematično. Brezglava politika vlade ie zo-soodarsko krizo tako poostrila. da_ državni dohodki rap:dno in stalno nazadujejo Dr. Stoiadinovič ie nato obširno govoril o načinu proračunske razprave ter ostro kritizira! vtihotapljenie cele vrste amand-manov. Med drugim ie ugotovil, da ie mi popolnoma brez vednosti fin. odbora vtihotapile« 51. 385. ki obsega 93 točk in ki daie 'vladi pooblastilo, da naloži državi preko proračuna trčetrt miliiarde dinar- : t ___ T_ 1-X M Xlan/Mi 10 Co Nove italijanske intrige v Albaniji Sumljiva zapora albanske meje. - Priprave makedon-stvujuščih v sporazumu z Albanci. - Italija si želi novih incidentov z Jugoslavijo Beograd, 2. aprila, p Danes popoldne je posetil pomočnika zunanjega ministra g. Stevana Pavloviča odpravnik poslov tukajšnjega albanskega poslaništva g. Stila, ki je pri tej priliki službeno obvestil našo vlado, da je Albanija odredila zaporo meje napram naši državi v ohridskem okrožju. Ta svoj ukrep utemeljuje albanska vlada s tem. da je v ohridskem okrožju izbruhnila epidemija legarja. Vest o zatvoritvi meje v ohridskem okrožju se je razširila že pred par dnevi in je bila danes le službeno potrje-. na. Ta korak albanske vlade je napravil v vseh tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih najmučnejši vtis. Ugotovljeno je namreč, da je utemeljitev, ki jo navaja albanska vlada, popolnoma nevzdržna in neresnična. O kaki enidemiji kužnih bolezni v ohrid- evropska državna organizacija. . I §j finančni minister ar b ojamm . novih bremen. In takšnih členov ie ?e Iz Beograda se obiavlja sedaj stvarni čilno za razpoloženje v radi Kami sira™ 1 stanla državmh kaJii ep|demui x . komentar k albanskemu razlogu. V | dejstvo. ^^fi°ri.ti[°^ornikom ti so na" | financ i eiedJnl!- trenutek najmanj ugoden | skem okrožju ne more biti niti govora ohridskem kraju sploh ni pegavca ra- zen v oni minimalni meri, kolikor ga ima povprečno vsak okraj širom Evrope. Kar pa je bilo tekom zadnjih ^mesecev slučajev pegavca — tudi to Število je minimalno in reče se lahko normalno — je bila bolezen prenesena z alban- navdušeno pritrjevali govornikom, padali politiko vlade in da je do spontanega izraza splošnega nezadovoljstva z Vukičevičevim režimom. V Vel Rečkereku je bila prvotno sklicana okrožna konferenca radikalne stranke, ki pa se je tako po udeležbi kakor po poteku samem spremenila v pomemben ma skega' teritorija in bi bili potemtakem I nifestaeijski shod Konference^ 1* mi, ne pa Arnavti, upravičeni odrediti | g-a^i^l^^okrS, na- za stabilizacijo valute Enako žalostno sliko nud; naša trgovinska bilanca. V lanskem letu le bila naša trgovinska bilanca za celih 800 milijonov dinarjev pasivna, kar dokazuje. da tud drugi posoi za stabilizacijo valute ni po- Tretje giavno vprašanje naše fin. politike ie vprašanie državnh dolgov. Danes Ugotovljen je v vsej zadnji dobi samo eden slučaj trebušnega legarja v Pri-lepu in en slučaj v Ohridu, kar se pac ne more smatrati že za epidemijo. Posamezna obolenja se pojavljajo ne samo v Južni Srbiji, marveč tudi v mestih zapadne Evrope in more zato biti najmanj povod za tako dalekosezne mejno zaporo- smo talcu daleč, da niti ne vemo. kojiko | korafce. kakor je zapora meje med dvema državama. Minister za narodno smo dolžni. Tako n Pr znaša naš dole v Franciii 1 700.000 000 frankov Se danes pa ne vemo. ali so to zlati ali papirnati franki. V prvem slučaju bi znašal naš dok 20 milijard, v drugem le štiri milijarde. vzroki za najnovejšo albansko neprijaz- da je bila na shodu zastopana vsa Voj- nost drugje in da se z njo namerjajo vodina . . ^ mmjaru. v ............- povsem drugačne stvari, nego pa jih Kpt ^vni govornik je nastopil mvsi zu ^^ m0?Pf>5e določiti pravo vred- označuie enunciiacija tiranske vlade. nanii minister in eden izmed najugiennejs ^^ našega dinarja, če so nerešena tako Tekom zadnjih tednov so se ponav- voditeljev radikalskega eentmma j velika vranja? ljali glasovi, "da se pripravljajo za zdravje je na podlagi uradnih ugotovitev izjavil vašemu dopisniku, da so bili zadnje tri mesece ugotovljeni v ohridskem okrožju vsega štirje slučaji legar-ia, pri čemer pa je tudi ugotovljeno, da je bila bolezen v vseh štirih slučajih dr. Momčilo Ninčic, Dr. Stojadinovič ie zaključil svoja izvaja- prene§ena na naše Ozemlje iz Albanije. nja ki so vzbudila v vsej politični javnosti | _______L-; iiti dobil vas Po informacijah, ki jih je dobil vas fHfcer rka°vmnoSv Sodu^ohdSga I ki le izredno ostro, kritiziral politiko vlade I ^ r^ost s S^m^tn^e- I dopisnik'Tdobro ^učenih" krogov. je + ^ nrorltincf H U ]p7.) tO I itt napadal e. Vukičeviča Naeiasai ie. u* | vifeva viarta nima. nui ne h.u,c -- | napravil ta korak albanske vlade zeio neugoden vtis tudi v Londonu in Pari zu. Tudi tam prevladuje mnenje, da za- Predela' wSS to predno rt. di iS to ta n* Staf "iTrtSSSi N;«Wa. „lf™ vta^a nlm«. gg?^ S avH a korak S vlade «lo vensko-albansko-grski. V ^obmejnem j a radlkalna stranka se teza dela skoraj 7aci:ja dinarja. eležuie. Od 110 radikalskih PO- | MoV^mAvt^ I Incident na zagrebški posti Zagreb, 2 .aprila n. Občinski svetnik gorato ozemlje ob trojni meji mgoslo- I ^ela samoVna^ldezno, I k;sS'"korake, kakor je zakonita stabili vensko-albansko-grški. V obmejnem a radikalna stranka se teaa dela skoraj 7acija dinarja, albanskem ozemlju so se zaceh zbirati , ne udeiežuie< 0d 110 radikalskih 00- p « Mgls^IPOviČ že pred časom znani komitasi in kača- slanceVt Sodeluie v Narodni skupščini le EUZd x ae . ki in množili so se znaki, da se priprav- malo število, dočim ostali niti ne prihajaio ie v evojem govoru ostro napadel vlado in liaio na zločinska podjetja preko meje. k sejam. Teza oa niso krivi poslanci, ker gosp. Vukičeviča. češ. da je njegov rezun Kaša vlada ie poslala tiranski vladi se- jih sploh nihče ne obvešča o delu In ciljih naperjen direktno proti "d.kalni j ank,. Masa viaaa je iwsid.a lua Pašičem se ni zeodilo ničesaT Vsi zavezniki g. Vukičeviča so gledali na g dr. Lujo Thaler je dal danes novi znam teh precej števdnih ^zbommov q ^ ^ ^^^^ medh(>dT10 radik lskj da radikale kar naiboTj prikrajšajo. Par- narjem zelo 0,str0 izjavo glede vcerajš- kot opozorilo, da posveti tem pnprd povsod drugod ministrski predsednik ti^anstvo se je razpaslo kot še mkdar po- incidenta ob priliki svečane otyo- vam pnmerno pozornost in P^preci osgbno sode]uie ori razDravah Narodne prei pravni red ni bil še nikdar na tako JJ * avtomatske telefonske centrale, kršitev mednarodnoveljavnih norm gie- skupš5inei pri nas Da ne prihaia k seiam ni- njyki stopnji, kakor je pod režimom gosp. " , SVQ:im netaktnim na- de meje. Ali namesto, da bi ukrenila, tf takrat. ko so na dneVnem redu naivažnei- v„kifevi^a. s onom minister dr. Stankovič. Dr. Tha- kar zahteva briga za stabilnost nor- §a vprašania. Skupščina ie prepuščena sa- Govornik se je nato obšinio bavil z raz- stopom mmisier ur. 01 fi malnih odnošajev med obema država- ma sebi in zato dela brez cilia in kompasa merami v Vojvodini in v Južni Srbiji m na- | ler naglasa, da je moral minisier y Illdllllll UUllU3aji.t U ^ ____-i... | __________1 Ar I J« nnlitiVo eo^anio vlnde niimO nama, je odgovorila na naso z — zaporo državne meje. gavca, in sicer ravno v ohridskem seis- 1 zelo delavci "le"pri rušeniu ra- | nosen" ne samo n radikalno stranko, mar- | švetu," M je "bil zastopan skoro korpo torju. dikalne stranke. Sedai so se vrgli zlasti na veji tudi za življenske interese naroda m ranvno zastopane razne politične Praktično bi mogla pomeniti ta aioan- Voivodino. Niihova akciia le naoeriena zla- | države 1 ' - " * — ska odredba, da hoče Albanija onemo- st5 ___ « 4 1 • y Y*___ ;__ lm rtn A ivi I sleduje Albanija s svojo odredbo popolnoma druge cilje. V zadnjem času je dobila naša vlada zanesljive informacije o pripravah bolgarskih komitov za veliko akcijo proti naši državi, ki bi imela pričeti meseca aprila istočasno z bolgarske in z albanske strani. Zato se splošno domneva, da je zapora albanske meje v neposredni zvezi s to akcijo. Kakor izve vaš dopisnik, je naša vlada nedavno dostavila albanski vladi spisek imen 114 znanih kačakov in zloglasnih razbojnikov, ki so bili zadnja leta pobegnili v Albanijo, s točno označbo kraja, kjer sedaj prebivajo in z dostav-kom. da je jugoslovenski vladi znano, da pripravljajo z albanskega ozemlja napad na naše ozemlje. Naša vlada je pričakovala, da bo albanska vlada na podlagi teh informacij podvzela korake, ki jih narekujejo dobri sosedni odno-šaji. Albanska vlada pa doslej proti ka-čakom ni ukrenila ničesar. Zato se v tukajšnjih krogih sumi. da ima zapora albanske meje v ohridskem okrožju predvsem namen, onemogočiti našim oblastem kontrolo nad gibanjem komitov V diplomatskih krogih ne prikrivajo bojazni pred posledicami, ki jih lahko rodi takšno postopanje albanske vlade. Ze delj časa se opaža živahna italijan-sko-albanska akcija, naperjena proti interesom naše države. Zdi se. da pomeni zatvoritev albanske meje price-tek nove albansko-italijanske ofenzive proti Jugoslaviji. Fašistična Italija si želi novih incidentov, s katerimi bi lahko škodovala Jugoslaviji, da bi imela na drugi strani pri predstoječih pogajanjih za obnovo prijateljskega pakta in za ratifikacijo nettunskih konvencij čim večji uspeh. Zaključek dela medparla-mentarne unije v Pragi Praga, 2. aprila h. Medparlamentarna unija je dopoldne zaključka svoje delo ta določita razpravne točke kongresa, ki se bo vršil 23. avgusta v Berlinu. Po tem načrtu se bo vršiia najprei splošna debata v zvezi z letnim poročilom glavnega tajnika. V tej debat; bo glavna pozornost obrnjena na ona dela. ki iih ie izvršila med-panamentarna unija v korist varnosti, raz-orožitvenega problema in vprašania gospodarske obnove v Evropi .Dalje se bo razpravljalo o sedanjem razvoju parla- 0 čemer bo poročal vodino. Niihova akciia le naoeriena zla- I države. ,, „ x . 1 ^trVnke Nastoo dr. Stankoviča je po I^n^kari^elar "dr Wirth Kot tre- proti meni osebno. Vse državne oblasti Vsi današnji beograjski listi Posvečajo Stranke. Nastop ar | b.,s. držarakiw, ne7.»dovolinežev veli- mnenju ar. iiidicrja taijiv ________t]a toCKa prrae v razprd cočiti makedonstvujuščim in kačakom v severnem Banatu imaio nalog, da me pre- tej akciji radikalskih nezadovolinežev . --- - ... . . . mnogo sa- - - - ganjaio. Moti iih. ker sem bil vedno odlo- ko poZornost in prinašjo celostranska poro- činskl svet m bilo je treba mnogo sa I čen naciionalen d-'_____ 1— »dnn I _____jju___rir«.?«« i«, da vzbti- I mn^ataievania. da minister ni iid ucu ln povsod zagov£ in naša vlada bi imela zadoščenje, ^a | organizacTie" radikalne''stranke ter I nV9t." Vsa pomična" javnost z največjim zani- nrestOD državne meje. toda, ako bi ganjaio. Moti iih. ------ , ........... - , , ,„ Lp l tinn^!! vlada take namere, bi čen naciionalen delavec in ker sem vedno jci1a 0 napadih na vlado. Opažati ie, da vzbu- 1 Jl nlihJ Siročila V Beograd in povsod zagovarial našo veliko državno 1a odločen nastop pašičevcev in centruma- pač svoje nagibe sporočila.V' Beograa Oni rušilo in raz- gPV v vladnih krogih čimdalje večio nervoz- mozatajevanja. da minister mesta prejel odgovora, kakršnega bi zaslužil. ..—— -- , 1 An I gamajo orsanizaciie rauii\ttmc v-. ■ nosi. vsa pomična " -"j--— —-je Ahmedu begu zares za oliran.tev ao- ust£inavliaio svoie ooliciiske oreanfzaciie manjem pričakuje nadaljnjega razvoja dobrih odnošajev z nami. Toda nič taKe- jzrogajoč ori tem upravo v Vofvodht! lin- godkov. , , .Kaneiimem ,nmHUI ___________ ga se ni zgodilo in povsem upravičen dem, ki so bili vselej naivečij sovražniki Gosp. Vukifevič je imel danes dopoldne »roneuejv* . . alu. je zaključek, ki se zaključuje sam od na?e države In našega naroda. Voivodlnskim v Sv0jem kabinetu dolgotrajno^ konferenco z I ie V svojem oivoiuvci.* s s--- coKo do im n tiranska vlada oovsem radikalom ie borba vsiliena. a ml io spre- | radikalnimi ministri, na kateri rušiti. Nato so govorili še posamezni delegati sebe. da ima tiranska vlada povsem drugačne, in sicer ravno nasprotne namene z mejno zaporo. Beograjski komentarji pač niso prečrnogledi, ko vidijo v njej odredbo, ki naj za bodoče one- 4 ^ ^ ov ________ mogoča, da bi dobivale naše oblasti kj so se hldi jzredll0 ostro izražali o reži-preveč točne informacije o pripravah mu Vukičeviča ter Izrekali oooolno zau-razbojniških elementov onstran meje panie dr. Ninčiču in radikalskemu glavnemu nri Ohridu In če pomislimo, kako tes- odboru pozivaioč iih. nai vztraiaio v zapo-no je zadnji čas albanska politika zve- četi borbi do končne zmasre. Končno je bila zana z italijansko in če imamo pred | spreieta obš.rna očmi fakt. kako skrbno podpira Rim O incidentu je včeraj poročal že Ponedeljek«. Minister dr. Stankovič konferenco z I je V svojem ( 1 ,e oorna vsmena. a mi 10 SPrc- , radikalnimi ministri, na kateri so razprav- diral tudi na P0^ne■ "zmere in najemamo Naša državna ideia ie zdrava, na- lia1i 0 tem, kako bi preprečili nadaljnm padel predstavnike precanSKin_poKid ša naciionalna zavest močna in nI dvoma. akrij0 radikalskih nezadovoljnežev, ki naj- jjn, češ da ne podpirajo vlaae. Kaui^ie-da bo zmagala nad onimi, ki io hočeio po- | resneje ogroža vse načrte gosp. Vukičeviča ga je nastalo na svečanosti zelo mučno Novinarjem so odklanjali vsake izjave m razpoloženje in je mnogo povabljenih opazilo se je, da so bili vsi zelo slabe volje. g(>st<>v demonstrativno odšlo Seja šefov vladnih strank I Fbumčno ministrstvo dobi Beograd. 2. aprila o. Popoldne od 5. do 6. se Je vrSiia v kabineftu ministrskega predsednika seja šefov vladnih skupin, ki so se ie udeležili gg.: Vukičevič, Davido- resoluclia podtajnika Beograd, 2. aprila, p. Večerna »Pravda« poroča, da bo v finančnem ministrstvu v kratkem imenovan poseben finančni stroj kovnjak izven parlamenta za državnega pod akS o makedonskega komiteta, nam ki izreka zaupnico dr. Ninčiču in glavnemu vič ,dr. Spaho in dr Korošec Vašemu do- kovnjak ^e, B» Mi ce.or ta —o natao ^ ozadje najnovejše odredbe tiransKe da protežira naiudaneiše sluge bivšega I no situacijo. Z druge straffi pa se zatr- I grajske univerze dr. Bajkič. vlade. ... | habsburškega režima in soravlia s tem v | juje, da g. Vukičevič na tej konferenci^nj j Važna konferenca oblastnih samouprav Split, 1 aprila, n. Dne 10 t. m. se bovr. šila tukaj konferenca narodnih m oblastnih --------. ... • i>—„ mo I IldUaUUiaiVCKrt IC/.1IU a Ul Jl/iavna .3 IV1I1 . ■ jujt, ua f>. - --- --» --- - Pripravlja se tedaj nova intriga na- nevarnost narodno in državno klelo. Reso- prikrival svoje nervoznosti .zarada akcije šega velikega južnozapadnega «prija- ,ucjja se nadaiie zCTaža nad gaženiem usta- radikalskih nezadovolinežev proti njemu telja», ki naj znova vznemiri Balkan m ve in zakonov s strani predstavnikov vlade ter da je hotel, da konferenca razpravlja pokaže vsem našim nasprotnikom, da | jn državnih organov. Z obžalovanlem ugo- | o tem. kadso bi se daia ta akcija prepre- lmaio v niem vedno dobrega zaščitnika tavlja. da Vojvodina gospodarsko propada čiti. G. Davidovič r« le to odklonil, češ. KDK iz zagrebške, osješke, no. n no JočS in da ie postala iz bivše žitnice naše države da le sklenil koalicijo z radikalsko stran- J^J6 prim0rsk<*krajiške, splitske, du< m pomocmKa__________| ff0sp0darsk0/aostala kolonij KončnOf po- j ko. ne pa s o^i^mi jadikalsk.m jseb- | ^^^ pmostarske, sarajevske, banjaju. Inozemsko posojilo Razprava na seji vlade Beograd, 2. aprila p. Nocoj od 6. do 9. zvečer se je vršila seja ministrskega sveta. Po izjavah poedinih ministrov se ministrski svet bavil izključno le z vprašanjem novega inozemskega posojila. Finančni minister je podal obširno poročilo o trenotnem stanju pogajanj. Ministrski svet je nato podrobno razpravljal o uporabi tega posojila. Razpravi sta prisostvovala tudi eksperta Narodne banke, generalni direktor Novakovič in finančni ekspert Spa-sojevič. Finančni minister vztraja na tem, da se vprašanje posojila. čimprej razčisti, ker mora v smislu dogovora z bančnhni skupinami najpozneje do konca aprila dati definitiven odgovor. Ministrski svet bo jutri dopoldne nadaljeval razpravo. gospodarsko zaostala koloniia. Končno po> živa resolucija vse prave radikale k skupnemu nastopu, da onemogočim v bodoče j pašičevci ... ----------------. iez, tuul uclct4ai — ---- takšno pogubno politiko In rešilo čast na- vič za popolnoma interno zadevo racl poljsko- litovske konference ie ob 11. otvoril poljski zunanii minister Zaleski. Glavni del seje ie zavzemal govor litovskega ninistrskega predsednik Woldemarasa. ki ie. tudi sporočil, da se ie na demarkaciiski črti včeraj dogodil nov incident. Neredne čete so streljale na litovsko obrnemo policijo. Kot najbolj pereči problem za Litvo ie označil \Voldemaras vprašanie varnosti. Zaleski je odgovoril, da o obmejnem incidentu Še nima informacij. V ostalem odklania tolmačenje vprašanja Vilna. kakor ea ie podal VVoldemaras. Popoldanska seia se ie bavila z imenovanjem komisii za gospodarska, prometna in varnostna vprašania ter za vprašanja krajevnega orometa. Zastopniki vseh teh komisii nai bi se dne 30. t. m. sestali v Berlinu, da se sporazumejo glede pričetka dela. Predvideno ie. da bi prva komisija zborovala v Kovnu. druga v Varšavi, tretia pa v Berlinu. Kovno, 2. aprila s. Toloa 60 oboroženih mož se je v pretekli noči nedaleč od vasi Gervinice približala demarkaciiski črti hi tri minute iz Dušk in stroinic obstreljevala litovsko ozemlie. Kakor poroča litovska brzojavna agentura, ie nameravala tolpa izzvati oborožen spor. kar se ii pa tri posrečilo. Ministrski predsednik Woldemaras ie o tem incidentu poročal na današnji konferenci v Kralievcu. Poliska brzojavna agentura zatrjuje, da so vesti o Incidentih ob litovski meii Izmišliene. Krallevec, 2. aprila g. Pollsko-Htovska konferenca ie bila danes zaklručena. Dosežena sta bila dva rezultata in sicer najprej imenovanie treh komisii. ki bodo zborovale v Varšavi. Kovnu ln Berlinu. Po zaključnih pocraiamih v teh komisiiah se bo najbrže v Kralievcu vršila druga konferenca. Drugi u?Deh konference, ki ie prišel nrecej nepričakovano. ie ta. da bo Litva s svoje strani zopet otvorlla Promet na poljsko-litovski meii. Predsedniške kandidature v Zedinjenih državah \Vashlngton, 2. aprila g. Nagla smrt senatorja Willisa. ki ga Je, kakor znano, zadela kaj), Je precej zamotala političen položaj z ozirom na predsedniške volitve. Dočim so takoi po smrti WiHisa smatrali, da Je Imenovanje trgovinskega ministra Hoowarda za republikanskega kandidata skoraj gotovo, se Je pozneje pokazalo, da Wi1-! i sovi pristali nočejo enostavno oditi med pristaše njegovega starega nasprotnika. Vsi oni. ki vilegij vseh katoliških princev. Popoldne se so se obvezali glasovati za WiHisa, sedaj okle-'i prestolonaslednik odpeljal v Betlehem. vajo, da bi oddala glasove Hoowardiu. Velikonočna milost za madžarske falzifikatorje Budimpešta, 2. aprila s. >A Reeeel« poroča, da bodo Nadossv ta ostali krivci, ki so bili obsojeni v znani falzifikatorski aferi, za velikonočne praznfice nomiloščeni. Ta amne stija bi imela praktičen pomen samo za Na-dossyja, ker so princ Windischgratz in ostali zaradi bolezni že dolgo na prostem. Zdi se pa. da se tudi Nadossv ne bo po-služil te ugodnosti, ker mora odsedeti samo še 4 mesece in je iziavil. da hoče kazen prestati v celoti. Senzacijonalno pismo grškega prezidenta Atene, 2. aprha g. Državni predsednik Konduriotis je poslal vladi pismo, ki Je izzvalo po vsej državj veliko senzacijo. Konduriotis naglaša v tem pismu potrebo takojšnjih novih volitev itn tajavlja, da bo podal ostavko Ln se umaknil iz političnega življenja, če vlada ne bo sprejela njegove zahteve. V uradnih krogih zaenkrat vsebinsko ne ootrjujejo prejema tega pisma. Pred sklepom locarnske pogodbe med Grčijo in rr v»« lurcijo Atene, l. arorila g. Ugledna grška oseb-noslt je izjavila, da ie imel zunanji minister Mihalakopulos v Ženev; več razgovorov s turškim znmanftm ministrom. Razen splošnih vprašanj, ki zadevado cbe državi, sta razpravljala predvsem o zaključi tvi ne-napadalne in arbitražne pogodbe, za katero le date pobudo Italija in ki naj bi odstranila nasproltstva med Atenami In An. goro. Mihalakopulos ie obljubil, da bo ta vprašanja predloži! mimstrskemu svetu. Amerika ne bo sprejela francoskih predlogov Washlnxton, 2. aprila s Uradni krogi se vzdržujejo vsakega komentarja o Brando-vi noti, dočim izražajo listi nado. da bo mogoče najti formulo za protivojno pogodbo. ki bo zadovoljila ne samo Francijo, temveč tudi druge države. Lis/ti so mnenja, da Amerika kljub temtu ne bo mogla sprejeti vseb pogojev, ki iih predlaga Francija. Težave bodo najbrže nastale v zvezi z Briandovitni pridržki glede upravičene obrambne vojne. V razpravi o tem poimu je državni tajnik Kellogg, kakor poroča »Tribuna«. Izjavil, da se ne spominja, da bi biio dosedai ugotovljeno, kdo je bil V. svetovni vojni napadalec. Anglesko-egiptski spor London, 2. aprila. Vlada Je prejela odgovor egiptske vlade na svojo zadnjo noto. Nota Je bila odposlana takrat, ko je egiptska vlada odklonila angleški načrt pogodbe. V tukajšnjih krogih zatajujejo, da se egiiptska vlada v svojem odgovoru pritožuje proti vmešavanju Angležev v notranje zadeve Egipta, ln izjavlja, da Je sama pripravljena zasigurati javno varnost. Egiptskii odgovor se v nobeni točki ne nanaša na izjave iz L 1922 in na pridržke, ki so v zvezi s sedanjim položajem Egipta in njegovo ustavo. Anglija Je takrat prevzela odgovornost za čuvanje mednarodnih interesov v Egiptu. Po pogodbi iz preteklega leta, za katero sta se pogajala Cham-berlašn in Sarwat paša, se je pričakovalo, da bo eaiptska vlada prevzela večjo odgovornost. Ker pa Je bila pogodba odklonjena, je Anglija prisiljena, da se strogo ravna po odgovornosti, ki je odrejena z deklaracijami iz 1. 1922. London, 2. aprila (pa.) »Daily Express« obja/v-__a razgovor z egiptskim ministrskim predsednikom Nahasom pašo, ki Je izjavil, da Egipt ni del britanskega imperija in da žeM živeti z Anglijo v prijateljstvu. Angleški interesi niso v nasprot-ju i egiptsko neodvisnostjo. London, 2. aprila s. Poročevalec »Timesov« v Kairu označuje egiptsko noto za največje izzivanje Anglije od leta 1919. Kairo, 2. aprila (lo.) Časopisje piše o novi situaciji, ka Je nastala v Egiptu po odgovoru Na-hasa paše Angliji, zelo rezervirano. »Ahashc brani odločno stališče vlade. List prinaša celotne komentarje angleškega časopisja, o katerih pravi, da Egipt že dolgo časa ni bil navajen na take komentarje. London, 2. aprila (be.) Kakor se leve, zahteva egiptska vlada, naj branijo Sueški prekop Izključno egiptske čete. Angleško časopisje odtočno odklanja to zahtevo. Vojaška pogodba med Anglijo in Afganistanom London, 2. aprila, s. Afganistanski kralj bo v torek odpotoval v Carigrad. Iz poučenih krogov se izve. da ie bila za časa njegovega bivanja v Londonu skleniena med Anglijo in Afganistanom ofenzivna in defenzivna zveza proti Rusiii in Turčiii. Angleški častniki bodo baje prevzeli vežbanje afganistanskih čet ter nadzorovali gradbo železnic in letališč v Afganistanu. Da olajša razvoj industrije države, ie dobila afganistanska vlada pravico, da sklene v Londonu pogodbe za večia Dosoiila. za katera prevzame angleška vlada garancije glede poravnave in obresti. Afganistanska vlada je pristala, da bo porabila oosoiila v bistvenem za nakupe v Angliii in za plačilo angleških podietii. ki izvršuieio v Afganistanu iavna dela. Pangalosova usoda Atene, 2. aprila, s. Vlada je sklenila, da »e mora bivši diktator Pangalos zopet pre« peljati v kaznilnico Izzedine na otoku Kre* ti, ker sta preiskava in zaslišanje pred par* lamentarnim preiskovalnim odborom za* ključena. Pričetek volilnega boja v Nemčiji Berlin, 2. aprila, s. Volilni boj se je pri* čel v Berlinu že včeraj. S propagando z le« taki in pouličnimi manifestacijami sta pri* čeli najprej obe socijalnodemokratski stran* ki. Meščanske stranke bodo z agitacijo po* čakale do praznikov. Vihar na zapadnem Jadranu Benetke, 2. aprila, o. Ob sevemo*zapadni jadranski obali je včeraj divjal hud vihar. Razburkano morje je dalje časa oviralo plovba Pred Chioggio se je potopila jadr* niča, na kateri je bilo 6 oseb. Benetke, 2. aprila, g. Danes je morje po--plavilo Markov trg in nekatere nižje ležeče dele mesta. Izredno močna buria je ovirala promet po moriu. Več ribiških čolnov po« ijrešajo. Resni spori med ! k francoskimi katoliki Pariz, 2. aprila, s. Iz Perpignana poroča« jo, da je prišlo včeraj v katedrah med služ* bo božjo do znatnega incidenta. Ko je knezoSkof čital okrožnico pariškega knezo* škofa Duboisa glede nastopa proti «Action francaise», se je dvignilo več njenih prista* šev in pričelo glasno zmerjati škofa. Med burnimi protesti, so nato zapustili katedra* lo ter takoj po službi božji priredili demon* stracijo proti škofu. Sovjetsko-kitajska nasprotstva Moskva, 2. aprila g. Več sto aretacij in izgonov, i katerimi je vlada nastopila proti Kitajcem na daljnem vzhoda a zijat ske Rusije, Je izzvalo na Kitajskem veliko vznemirjenje proti sovjetski vladi. V noti, ki jo Je postal ljudska ko mi« arij at za zunanje zadeve pekinški vladi, se naglaša, da sovjetska vlada preganja samo številne zločinske elemente med Kitajci, dočim uživajo ostali, ki ne grešijo proti zakonom, največjo drža-vno svobodo. Izmed vseh Kitajcev se Je le ena četrtina prijavila za zakonito registracijo. Nemški prekooceanski polet Dublin, 2. apriia. s. Dasi 90 vremenska poročila ugodna, nemški letalci nimajo do* volj izgledov za start preko Oceana, Letal* cem pa je čakanja že preveč. Kakor se za* trjuje, bodo jutri startali, če bodo okolno* sti količkaj ugodne. čičerinov namestnik? Varšava, 2. aprila, g. Pri inozemskih po« elaništviih se izve, da do ljudskega komisar* ja čičerina nadomestil bivši knez Obolen* skij (?). Sovjetsko časopisje na kelmorajnski razstavi Moskva, 2. aprila, (be.) Svet sovjetskih komisarjev je imenoval odbor sedmih čla* nov, ki bodo vodili pripravljalna dela za udeiežitev sovjetskega časopisja na medna* rodni novinski razstavi v Koinu ob Renu. Zvon padel na procesijo Madrid, 2. aprila, (be.) V Salamanci se je pripetila nenavadna nesreča. Iz zvonika j« paael težek zvon in zadel procesijo, ki je ravno v tistem trenutku šla mimo cerkve. Ubite so bile 3 osebe, 7 pa je težko ran je* nih. Avtomobilska nesreča romunskega bankirja Bukarešta, 2. aprila, g. Dopoldne je po* stal znani rumunski bankir Aristid Blanc žrtev avtomobilske nezgode. Blanca je za* grabil avto bančnega direktorja Orasca ter ga vlekel kakih 25 m po cesti. Zbrana množica je hotela šoferja linčatL Bankirja Blan* ca so odpeljati težko ranjenega v bolnico. Smrt italijanskega kiparja Milan, 2. aprila, g. Tu je umrl danes ki* par Medardo Rosso. Star je bil 60 let. Smrt «zadnjega očividca» meyerlinške tragedije Praga, 2. aprila s. Včeraj Je v Ungvarjn. v 71. letu starosti umrl šumarski nadsvetnik Franc Vodička. Zadela ga Je'kap. Vcdfcka Je bil 15 let član dvora bivšega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in ga je kot vrhovni lovski vodja spremljal na vseh potovanjih. Pokojni Vodička je bil zadnji očividec tragedije na gradu Meyer-tiing. Skega upravitelja Ladislav Porlani, v BeU cerkvi za šolskega upravitelja Alojz Colja, v Birčni vasi Marija Demov&kova, v Dobrnjičah za šolskega upravitelja Ivan Barškovič. istotam Danica Potokarjeva, v Dol. Karteljevn za šolskega upravitelja Valter Erkar, jstotam Danica Marol-tova, v Mirni Ljudmila Jenkova, v Mirni peč« Ana Kušarjeva, v St. Petm Miroslava Vogrin-čeva, v Prečni Marija Dovjakova, istotam Marija Petričeva. V Stopičah pri Novem mestu Valerija Seško-va, v Valti vasi Viktorija Kulovčeva, istotam Amalija Jenkova, v Zužembergn Franc Mrvar, istotam Marija Mrvar-Vehovčeva in Martina Mikohčeva, v Begunjah Etza Podbojeva, na Bledu Rudolf Bratok, na Dovju Ivan Bitenc, v Gorjah Terezija Kiinarjeva, na Jesenicah Kristina Hafnerjeva, istotam Peter Golubič ta Angela Oo-hibič-Ravnikova. Na Koroški BeH Oton Skender, Istotam Bogdana Daklerjeva, Ruža Mikuš - Lenardičeva in Frana Fakinova, v Nomenju Alojzija Debeljako-va, v Bohinjski Srednji vasi za šolskega upravitelja Franjo Valjevec, istotam Marija Bulov-čeva, v JurkloStru za šolskega upravitelja Alojzij Koželj. Klerikalne volilne metode Št. Jur ob Taboru, 2. aprila. Kaikor je »Jutro« že poročalo, so klerikalci dosegli, da so bile občinske volitve v naši občini razveljavljene. Doživeli so namreč tako hud poraz, da te sramote niso mogli preživeti. Da se jim je v dobi, ko imajo vso politično oblast v svojih rokah, posrečilo doseči razveljavi] e nje volitev, seveda ni čudno. Ravno tako ni čudno, da so napeli sedaj vise moči, da se zopet polaste naše občine. Ker sedaj ni bilo volitev tudi v drugih občinah, so lahko osredotočili vso energijo samo na našo občino. Od z um a j so jim prišli na pomoč ne le civilni agitatorji, ampak tudi neki blagoslovljeni frančiškan iz Nazarij, ki je par dni pred volitvami s prižnice in gotovo tudi v spovednicah dopovedoval ijudem, da je njihova verska dolžnost voliti le »krščansko« stranko. Da sta tudi domača duhovnika ubrala vse strune, je pač umevno, kakor je umevno tudi, da je v volilni agitaciji igral veliko vlogo šlager, da je vlada klerikalna in g. Korošec notranji minister. Znak velilke zavednosti šentjurskih volilcev je, da je združena lista SKS in SDS kljub temu silnemu pritisku dobila toliko glasov. (Izid volitev je priobčil že »Ponedeljek«. Dobili so klerikalci na dveh listah 224 glasov in 10 mandatov, naprednjaki pa 180 glasov in 7 odbornikov. Op. ured.) Lepi napredni uspeh je tem bolj razveseljiv, če pomislimo, da je naša občina po ogromni večini hribovska in da šteje le dve, tri večje naselbine. Klerikalna gnusna gonja pa je imela tudi to posledico, da je vse pristaše drugih strank do skrajnosti ogarčila in jih še bolj utrdila v-spoznanju, kako škodljiva je klerikalna politika. Imenovanje stalnih učiteljev in učiteljic v ljubljanski oblasti | Na podlagi razpisa učiteljskih mest v ljubljanski oblasti so imenovani za stalne učitelje in učiteljice: V Senovem Ljudmila Hofbeck - Kokotova, v Kastvu za šolskega upravitelja Bruno Jurinčič, istotam za učitelja Ante Cikovič, v Orčaricah za šolskega upravitelja Ivan Loser, v Sori za šolskega upravitelja Andrej Likar, v Leskovcu za šolskega upravitelja Rudo H Znideršič, istotam Angela Znideršičeva, v Skocijanu Jerica Zebre-Zenova, v Vačah za šolskega upravitelja Ivan Stegovec, v Ljubljani Josip Štrekeli, v Trbovljah Oskar Moli in Ivana Prežlova, v St. Vidu Marija Zirovnikova, v Cerknici Leopold Hlad-nrik. V Dobovi Ana Radanovičeva, v PS5ecah Jako-bipa Rantnerjeva, v Planini Evlalija Juršetova, v Senovem Edmund Hofbeck, v Sevnici Franc Klemene, v Sromljah Slavko Zupevc, v Zdolah FrančiSka Kuželjeva, v Dobličah Avrelija Schil-lerjeva, v Metliki Franjo Tončič, istotam Josip Zalar, v Rožnem dolu Ljudevik Ivnik, v Raven-cih Vaolav Požar, v Stari Hpi Franjo Sevnik, v Budi pri Lukovici Terezija Sornova. V Moravčah Valentin Accetto ta Srečko Ber-lot, v Roviih za šolsko «pravitedjico Katarina Andrejko-va, v Tunjicah za šolskega upravitelja Oton Fettich-Frankheim, istotam Justina Toni-jeva, v VrhpoUu Boris Grad, istotam Elizabeta Grad-Stalowskyjeva, v Srdoči za šolskega upravitelja Josip Varljen, v Borovcu za šolskega upravitelja Josip Vittln, v Dobrepotjah Ivana Puc tava, v Dolenji vasi za šolskega upravitelja Drago Vončina, v Kočevju Alojz WiHitzer, v Loškem potoku Franc Zeleznik, v Ribnici Ivan Kadunc. V Stari cerkvi Hfclena Romova, tetotam Antonija Cokova, v Struga Štefanija Smalčeva, v Vel. Laščah Franc Peček, istotam Gabrijel« Hočevarjev«, v Besnici za šolskega upravitelja Franjo Kalan, v Tržiču Ivan Steie, istotam Anton Belehar, v Cerkljah Milena Saksidova, istotam Franja Hle-bčeva, v St. Janžu Emilija Leh-manova, v Kostanjevici Marija Dularjeva, v Mokronogu Franjo Bizjan, istotam Lea Biajan-Skr-jančeva. V Radečah pri Zidanem mostni Danijela Pavel-čeva, istotam Alojzij Cotman, v Radečah pri Krškem Draga Rostoharjeva, v St. Rupertu Slava Lunaček- Benedifličeva, v Studenou pri Krškem za šo-lskega upravitelja Boris Pečarič, istotam Jerica Pečarič-Sdiwickertova, v Tržišču Ema Kastelčeva, v Vel. Trnu Josip PSrc, v Sv. Lenarta pri Laškem za šolskega upravitelja Ferdinand Vidmar, v Trbovljah Julija Mlakarjeva, Franja Čeme - Mrakova, Antonija Skerietova, Adalbert Božič, Efrem Pavlič in Anton Flegar. V Hrastniku Vida Frelihova, v Doleh Irena Premkova, v Kolovratu Ana Drobniičeva, v Toplivah pri Zagorju Stanko Med-ved, Istotam Ana Mitterhammer-Stegenškova, v Vel. Gabru Vida Struklova, v Zagorju Anton Slibar, v LJubljani Vinko Lavrič, na Barju Gabro Lumbar, v Grosupljah Ladislav Cukam, v Sostru Rudolf Fajon, na Studencu-Igu Silva Perhavčeva, istotam Antonija Miklavčičeva. V Begunjah nad Cerknico Zora Erženova, istotam Marija Erženova, v Igi vasi za šoJskega upravitelja Josip Vončina, v Gor. Jezeru za šol- p— Dogodki v Idrskem Mussolinijeve glave v Idrskem so pomazali kobariški fa* šistL Slovenske napise odpravljajo. Doma* čini so se protivili, dokler so mogli. V Ko* baridu so fašisti neko noč pomazali vse slovenske napise. Na Idrsko imajo piko že dolgo časa. Po noči na praznik sv. Jožefa so naslikali ob glavni cesti na hiše kakih 20 Mussolinijevih glav. Drugo jutro so jih zagledali vaščani in se začudili, kako so vse pomazane s kravjim blatom. Hitro so pridrveli orožniki in mili carji, ki so pričeli domačine zmerjati, loviti in pretepati. Po« tem pa so odpeljali sedem fantov in trije so bili v Gorici obsojeni na težko kazen za to, keT so kobariški fašisti v Idrskem na* slikali in pomazali Mussolinijeve glave! Dr* žavni pravdnik se je surovo obregnil ob Slovence in napovedal nova nasilstva: . A. Premijera. Sreda, 4.: Zaprto. Četrtek, 5. ob 3. popoldne: cPasijon*. Kuponi. — Ob 8. zvečer: cStabat mater>. Za Pasijonsko Igro I. N. R. I. veljajo od torka 3. t. m. dalje znižane cene, na kar posebno opozarjamo p. n. občinstvo. Vse predstave se vrše brez oblastne takse, s posebnim dovoljenjem ljubljanskega oblastnega odbora. Ljubljanska opera uprizori v sredo, dne 4 t m. za abonente reda C Beethovnovo opero cFidelio* v znani prvovrstni zasedbi. To delo je uprizoril ljubljanski operni ansambel pretekli teden na svojem gostovanju v Subotici ter je dosegel s to klasično opero največje uspehe, tako da je bil P^an, naj gostuje s tem delom v Beogradu Občinstvo opozarjamo na to predstavo, ki e poslednja abonentska uprizoritev cFidelia* v tej sezoni. cKreutzerjeva sonata na mariborskem odru. V torek, 3. t. m. bo proslavilo mariborsko gledališče i uprizoritvijo cKreutzer-jeve sonato stoletnico rojstva ruskega genija L. N. Tolstega. - Ko je Tolstoj spisal ta roman, je prejel mnogo pisem, v kojih so bralci naprošali pisatelja, naj jim v jasnih besedah razloži, kaj da misli o predmetu svoje povesti, ki jo je napisal pod naslovom cKreutzerjeva sonata*. Na vprašanja je odgovoril pisatelj v cEpiloou* m opredelil svoi odgovor v pet glavnih točk, v katerih pobija po njegovem naziranju napačna mnenja in prepričanja, ki jih ima današnja mo- derna družba o ljubezni, o zakonu, o spolnem občevanju, o otrocih in njihovi vzgoji. Zagovarjajoč pri tem spolno vzdržnost, se dotika pisatelj vseh perečih okoliščin vplivov in momentov, ki dražijo in vzbujajo strasti človeka, da se vdaja razuzdanosti. Po pisateljevem mnenju deluje v tem pogledu uničujoče zlasti glasba (sc. naslov: cKreutzerjeva sonata*). — Francoza F. Ni-ziere in A. Savoir sta csonato* dramatizirala. Priznati jima je treba, da sta to nalogo tehnično dokaj spretno izvedla, žal pa nista v idejnem pogledu izčrpala romana, tako da se je v dramatizaciji izgubila marsikatera misel. To je bilo treba omeniti, da ne bi občinstvo gledalo v cKreutzerjevi sonati* zgolj banalnih zakonskih scen in histeričnih napadov. — Dejanje se dogaja v moderni družbi. Temu primerno je režiser J. Kovič tudi delo stilistično, z rezkimi motivi insceniral, zaveda ioč se, da je cKreutzerjeva sonata* delo Tolstega in ne Francozov. Pred predstavo bo predaval o Tolstem lektor gosp dr N. Preobaženski, docent na ljubljanski univerzi. Vsekakor z upravičeno napetostjo pičakujemo to zanimivo pre-mijero. cStahat mater* t Mariboru. Kakor smo že zabeležili, bo dalo Narodno gledališče v Mariboru na veliki Četrtek in petek, dne o. in 6. aprila ob 8. zvečer v gledaliških prostorih Pergolesiiev oratorii «Stabat mater*. To moeročno delo klasičnega skladatelja (f 1 1836.) bo dirigiral oj>erni ravnatelj Andro Mitrovič. Vrhu tega sta na progra- mu dve ariji iz Handlovega oratonja cMe-sija* in cDopolnjeno je* iz Haydnovega ora-torija cZveličarjeve besede na knzu*. Sodelovali bodo gg. Franja Burjeva .(sopran). Zamejičeva (alt), P. Burja (tenor) in F. Ne-ralič (bariton) ter operni zbor m orkester. Glasbena akademija Šentjakobskega gledališkega odra V dvorani Šentjakobskega gledališkega odra se je vršila v soboto glasbena akademija, ki je privabila številno občinstvo-Koncert pod tem naslovom je bil,mnto mladinska prireditev z vsemi običajnimi vrlinami in hibami podobnih nastopov. Toda govoriti o hibah z visoko umetnostno-kritičnega stališča bi bil naravnost greh, če vzamemo v obzir plemenito navdušenje ki privaja našo mladino k prirejanju takih koncertov. . Da se snujejo med naSo mladino v zadnjih letih razne orkestralne združitve (realka, Preporod, Meščanska šola na Pnilab ild) - to so vidni znaki našega splošnega napredovanja v instrumentalni glasbi, ln kdo se ne bi veselil, ko čuje, da se je pod pokroviteljstvom tako agilnega društva ka kor ie Šentjakobski gledališki oder, usta novil nov orkester, ki šteje 18 godal in nekaj pihal Tudi tS je kulturno napredovanje. četudi ni mogoče pričakovati od takega orkestra, ki se ie komaj ustanovil, umetni ško popolnega izvajanja programa. Vse priznanje torej mlademu dirigentu Pride! Pride! VSTAJENJE Dolores del Rio in Rod la Rocque. gosp. SI. Šeguli, ki Je imel pač mnogo truda da je naštudiral precej težak program za' sobotni koncert. Ze s tem, da je znal animirati sodelovalce godbenike — izključno dijake srednjih šol in univerze — k sodelovanju pri vajah in pri koncertu, Je dokazal, da je mož na mestu. Kot dirigent je s potrebno sigurnostjo in energijo vodil ansambel. V prihodnje naj bi polagal še več-io pažnjo na čisto intonacijo in na dinamiko Tudi bi mu svetoval, da si izbere po možnosti lažji program nego je n. pr. suita cPeer Gynt*. Za izpopolnitev manjkajočih pihal bi bilo ugodno, če bi priključil svojemu orkestru tudi harmonij. Poleg orkestralnih točk smo čuli tudi solo - nastope, med katerimi moramo posebno pohvalno omeniti pevske točke gdč. Ervine Wrischejeve, ki je s svojim lepim altom fascinirala občinstvo. Mesto solo - točke gosp. Silva Š., ki je izpadla zaradi odpovedi spremljevalca na klavirju, Je nastopil kvartet c Vesna* z mladimi, a lepimi glasovi. Da se je zaradi pre-diskretne intonacije ponesrečila druga pesmica. Je samo dobra šola za prihodnjič. Brat ln sestra Santel sta se na čelu, oziroma na klavirju korajžno odrezala. Ravno tako Je ugajal violinist Š. Silvo, ki je nastopil s spremljevanjem orkestra. Gosp. s. ima dobro šolo ter dovolj rutine za javno sviranje. Zato ga je bilo prijetno poslušati. Občinstvo ni štedilo z aplavzom ter b bilo rado poslušalo simpatične mladejimel nike še dokaj časa. —e-? Domače vesti Položnice so prejeli zadnje dni naročniki, ki Jim je potekla naročnina koncem marca. Prosimo jih za točno obnovitev še tekom tega tedna v interesu delovnega reda v upravi Naročnike, ki plačujejo naročnino četrtletno, opozarjamo, da je pričelo drugo četrt-letje, proseč jih, da ostanejo pri stari navadi ln plačajo naročnino za vse četrtletje naprej. Morebitni zaostanki naj H plačajo s tekočo naročnino vred-Upravništvo «Jutra». * Imenovanje v prometni službL Za šefa železniške postaje v Moškanjcih ie imenovan Joško Plahuta, dosedanji šei v Gornjem Doliču. Novo službo ie že nastopil. • Premestitve v poštni službi. V območju poštne direkcije v Ljubljani so premeščeni: poštni uradniki, oziroma uradnice Stanislav Ribarič iz Skoplja ta Danica Oostinčar iz Beograda oba v Mariboru 1. Mihaela Tavčar iz Ljubljane 3 na Ljubljano 1. in Marija Rabič iz Celja v Konjice; zvaničnik Henrik Wtmmer iz Ljubljane v Škofio Loko in Anton Ferlinc z Maribora 2 na Maribor 1; slu-žrtelji Franc Podgoršek od XXXI. k 111. sek-citi Ljubljana, Tomaž Ravnikar od III. k XXXI. sekciji Ljubljana ter dnevničarka Hil da Benedek iz Šoštanja v Slovenjgradec. ♦ Promocija. Na zagrebški univerzi je bil prošlo soboto sodni avskultant g. Ivan Pše-ničnik promoviran za doktorja prava. • Imenovanja v naši vojski. Za podporočnike so bili imenovani naslednii absolventi vojne akademije naši rojaki: v Dehoti: Rudolf Svenšek, Mihael Brolih. Anton Cimer-man, Emil Brunskole. Viktor Benedik, Al. Uršič, Dragan Mikuš, Ivan Hočevar, Dragotin 2erjal, Mihael Avšič, Vicko Hrast, Ivan Derganc, Fran Nemec in Blaž Sviličič; v artiljeriji: Dragotin Prosen. Milan Dogan, Ivan Štrukelj in Evgen Džamonia. ♦ 330 novih podporočnikov. Prešlo nede-deljo je bilo 330 gojencev vojne akademije imenovanih za podporočnike v naši vojski. V soboto zvečer so gojenci prispeli iz Sarajeva in Niša. Nove oficirske uniforme in sablje so prejeli v akademiji iz oficirske zadruge. V nedeljo opoldne ie upravnik akademije general Kostič zbranim oficirjem čestital na imenovanju ter iim obrazložil pomen njihovega poklica. Nato ie voiaška godba odsvirala himno, nakar >e iz grl navdušenih oficirjev odjeknil klic »Zivio kralj!« Potem so bili novoimenovani oficirii povabljeni na banket v kraljevi dvorec, kjer jim je kralj čestital ter prvemu v činu B. La-zareviču poklonil častno sabljo. Drugi v činu je Slovenec D. Prosen. * Naše nove podmornice. V Dubrovnik je predvčerajšnjim prispel vrhovni komandant naše vojne mornarice admiral Priča, ki bo tamkaj pregledal pomorsko voino akademijo in druge mornariške institucije. Potem odpotuje v Boko Kotorsko, kier bo počakal na naši novi podmornici »Hrabri« in Neboj-ša«, ki na Veliko noč prispeta v naše vode. Novima podmornicama se pripravlja slavnosten sprejem, katerega se udeleži tudi minister vojske in mornarice general Had-žič ter številni marnariški oficirii. Ugleden ameriški profesor v Dubrovniku. V Dubrovnik je v nedeljo prispel glaso-viti profesor univerze »Coiumbia« J. Suza-lo. Svrha njegovega potovanja no Evropi ie propaganda za kulturno zbližanie narodov, o čemer bo tudi predaval v raznih mestih. Povdarjal je lepoto Dubrovnika. Profesor Suzabo, čeravno je roien v Ameriki, govori prav dobro hrvatski. ♦ Prvi letošnji izletniki v Jugoslaviji. V nedeljo zvečer je dospelo v Liubliano z br-zovlakom preko Jesenic 66 ameriških izletnikov, od katerih je 36 ameriških Slovencev izstopilo v Ljubljani, ostali Hrvatje pa so z istim brzovlakom nadaljevali pot proti Zagrebu. Iz Newyorka so se odDeljali po francoski liniji dne 24. marca z velikim br-zoparnikom »Pariš«, last francoske paro-plovne družbe »Cie. Gle Transatlantique«. Izletna skupina je bila prirejena no naših ameriških rojakih, gg. Franku Sakseriu in Zakrajšku & Češarku iz Newyorka ter se je o potovanju zelo pohvalno izrazila. V Parizu so bili izletniki sijajno pogoščeni, vodstvo paToplovne družbe jim je priredilo zabavno vožnjo v avtomobilih po najznamenitejših delih francoske prestolnice. Ameriški izletni ki iz Slovenije so si v ponedeljek dopoldne ogledali Ljubljano, na kar so z najboljšimi vtisi odšli na svoje stare domove. Dobrodošli na domači zemlji in vesele praznike! • Lep pogreb zaslužnega šolnika. V Višnji gori so včeTaj dopoldne ob velikanski udeležbi vseh slojev pokopali upokojenega nadučitelja Janka Škrbinca. Pokoinik. ki je bil rojen v Stranjah pri Kamniku 1843., je prebil velik del svojega življenja v Višnji gori, kjer so skoro vsi odrasli njegovi bivši učenci, saj je tu učiteljeval od 1876. do upokojitve 1911. Poleg odličnega učiteljevanja se je marljivo pečal s sadjarstvom, sodeloval pri gasilstvu, s posebno ljubeznijo pa je gojil petje bi glasbo. Za svoie marljivo in uspešno vsestransko delovanje je dobil mno go priznanj in odlikovanj, še njegov pogreb kakršega Višnja gora še ni videla, je ponovno pokazal, kako priljubljen in spoštovan je bi! pokojnik. Poleg šolske mladine in lepega števila njegovih stanovskih tovarišev so se udeležila pogreba vsa društva, razne korporacije in mnogobroma množica občinstva iz mesta in okolice. Pevsko društvo, pomnoženo z učitelji-pevci. mu je pred hišo, v cerkvi in ob grobu zapelo najljubše njegove žalostinke, med potjo je godba svi-rala žalne koračnice, častno stražo pa so tvorili gasilci v krojih. V zadnie slovo so mu govorili: za učiteljstvo nadzornik Be-zeljak, za gasilstvo načelnik Omahen in v imenu njegovih nekdanjih učencev oblastni poslanec Erjavec, Da, bil ni to le žalosten pogreb, ampak veličastna manifestacija mar ljivega dela, zvestega tovariša in globoke pijetete. Počivaj v miru, blaga duša! • Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrl po dolgem in mučnem trpljenju vpokoieni predmetni učitelj Srednje teh. šole g. Iv. B e r-not. Pokojni ie bil mož dela in kTemenite-ga značaja. Kot izredno vesten, marljiv in simpatičen učitelj je bil med stanovskimi tovariši in dijaki splošno priljubljen in tudi v zasluženem pokoKi so mu ostali številni prijatelji zvesti. Pogreb bo danes ob 16 iz Bohoričeve ulice št. 3. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! * Himen. Na Jesenicah sta se poročila v soboto gosp. Ivan Tonja. uradnik ljubljanske filijale poštne hranilnice, in gosoodična Anica Zavodnik, učiteljica na Jesenicah, hčerka poštnega kontrolorja v Lrubliani. Mlademu paru naše iskrene čestitke! 9- D n dnevno odplačilo in tekom 11 mesecev je najnovejši Elektrolux sesalni aparat za prah po» polnoma Vaš, Zahtevajte brezplačno predvajanje od Tehna družbe z o z. Ljubljana, Mestni trg 25/1 telef. 25—80 • Občinske volitve v Rušah. Nedeljske občinske volitve v Rušah so dale naslednji rezultat: Demokratska lista 124. socijalistič-na lista 216, klerikalci 93 glasov Odborni-Ških mest ie 17; volilna udeležba le bila nepričakovano velika, tako da sociialisti, ki so imeli pr5 prvih volitvah 9 mandatov z manišim številom glasov, dobe sedai ob večjem količniku samo 8 odborniških mest Govori se, da bo tudi proti tem volitvam vložena pritožba. • Delna Izprememba pravilnika za Izvrševanje poštno-hranilne službe. Za vsako vlogo preko 1000 Din dobi vlagateli od poštne hranilnice posebno potrdilo, ki ga mora zaradi izplačil kratkim potom skrbno shraniti. Če bi vlagatelj v 14 dneh tega potrdila ne dobil, ali če bi dobil potrdilo, ki se ne ujema z vplačanim vlogom. mora takej poslati pismeno reklamacijo poštni hranilnici v Beograd. Dalje mora v'agateli. če hoče dvigniti denar kratkim potom predložiti potrdilo poštne hranilnice o zadniem vplačilu preko 1000 Din Ako vlagatelj še ni prejel potrdila, sine pošta izvršiti izplačilo samo v mejah one imovine, za katero ima vlagatelj potrdilo, upoštevajoč vsa izolačila in vplačila do 1000 Din, ki so bila izvršena potem. • Akademski dom v Beogradu. Minister prosvete ie v spremstvu rektorij, beograjske univerze predvčerajšnjim oregledal novozgrajeni »Dijaški dom« za slušatelje univerze, ki ga ie diiakom dal zeraditi na lastne stroške krali Aleksander. Dijaki so se deloma že nastanili v novem domu; včeraj pa se je tudi pričelo z izhrano v Dijaškem domu Prihodnio soboto bo novi dom na slavnosten način otvorien. Milil prihajajo vse modne dame občudovat zadnje novosti damskih plaščev in ob* lek k tvrdki FRAN LUK1Č, Stritarjeva ul., kjer si izberejo res najelegantnejša velemestna oblačila. Ateljeji te finese ne morejo nuditi. ♦ Odškodninske zahteve proti naši državi. Pred odhodom na parlamentarne počitnice e poslanski klub Kmečko-demokrat-ske koalicije razpravljal med. drugim tudi vprašanje o naših neuspehih v odškodninskih procesih proti naši državi pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Ugotovilo se ie, da ie proti naši državi vloženih nad 200 tožb, ki predstavljajo skupno odškodninsk;li zahtev približno sedem milijard dinarjev. V teh tožbah interesenti povdarjaio. da je naša država z opuščanjem in zavlačevanjem potrebnih odredb pristojnih funkcrrmariev za pravočasno odoravo prisilnih ukrepov in sekvestracii nad imovino državljanov bivših nepriiateliski'h držav oovzročila lastnikom ogromno ?kodo. Vsled teea ie poslanski klub Kmečko-demokratske koalicije sklenil, da se o tej zadevi izvrši preiskava. Izvoljen ie bil poseben odbor, kateremu ie poveriena naloga, da preišče vse slnčaie ;n pri tem ugotovi krivdo onih oseb. ki so dale povod, da so bile vložene tožbe proti naši državi. Sprejet ie bil sklep, da se one osebe pritegnejo zaknncV? odgovornosti Danes samo 2 predstavi ob pol 8. in 9. uri! Mooumentalen velefilm po Istoimenskem Balsacovem romanu Siiaj in beda kurtizane V glavnih vlogah prvovrstni umetniki P. Wegener, Andree La Fayette, W. Fuetterer Predstave danes samo ob pol 8. in 9 uri. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA * Odtegljaji novega usiužbenskega davka so državne nameščence za 1. april neprijetno tznenadili. Z redkimi izjemami znaša novi uslužbenski davek več nego se jim je do sedaj odtegovalo kot davek na plačo z invalidskim davkom in komorsko doklado vred. Posebno prizadeti so družinski očetje, katerim se je brezizjemno davek zvišal. Tako izgleda socij&lno delovanje sedanje kle-ro-radikalne vlade, ki na eni strani pripravlja zakon o davku na samce, na drugi strani pa osrečuje rodbinske očete z višiimi davki Poleg usiužbenskega davka pa se ie nameščencem nekaterih resorov za 1. april odtegnil tudi še invalidski davek in komorska doklada. To ie popolnoma napačno, ker novi zakon glede usiužbenskega davka ne pozna nikakih državnih doklad in tudi ne ko-morskega davka. Tako tolmači novi zakon tudi finančno ministrstvo, generalna direkcija davkov v svojih navodilih od 20. februarja 1928, štev. 20.910, o katerih je »Jutro« prineslo podrobno poročilo v članku že v številki 59. PRIZNANO najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka ). Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12. „CHlNOFERRlN" na vino t železom najučinkovitejše sredstvo prof slabokrvnosti. Dobiva se v vsak lekarni._ ♦ Zamenjava turških novčanic. Na podlagi obvestila general, konzulata v Carigradu razglaša ministrstvo financ, da se vse turške papirnate novčanice vzamejo iz prometa in zamenjajo za novčanice turške republike. Zamenjava se je začela 5. decembra 1927 in traja 6 mesecev, to je do 5. junija 1928. Po tem roku izgube vse novčanice bivše turške države svojo vrednost. * Zopet poskus samomora v zagrebškem hotelu. V zagrebškem »Palace-hotelu« se je predvčerajšnjim poskušala zastrupiti Angela Mravlje, stara 27 let, rodom iz Gradca. ki je pred štirinajstimi dnevi prispela v Zagreb Ker ni redno plačevala stroške v hotelu, je policiia domnevala, da ie to morebiti kaka pritepenka, vsled česar jo je legitimirala. To je napravilo na Mravljetovo tako depresijo, da je po cdhodu policije izpila večio količino raztopljene sode. Reševalno društvo o je prepeljalo v Zakladno bolnico kier so ji izprali želodec. Njeno sfpnif n' vpč nevarno. ■M VSTAJENJE im v'*'-' po romanu L. N. Tolstega, z '•'V m . ■ j Dolores d el Rio V 'J Pride! Pride! 1 ,V-V v: t „FURM0T0" najpopolnejše čistilno in polirno sredstvo za usnje, pohištvo, avtomobile in stekienino! * Cela, vas se mora preseliti. Iz Sremske Mitrovice poročajo, da so začeli med Gunjo in Sremsko Mitrovico graditi velik obrambni nasip, ki naj bi obranil pred povodnjo obsežna rodovitna polja. Brez obrambe pred povodnijo pa ostane seio Rača, ker bi nasip, ki bi varoval to seio. moral napraviti velik ovinek in bi zahteval ogromne gradbene troške. Raški vaščani si bodo pač morali poiskati varnejši kraj in si tamkaj zgraditi novo selišče. Tozadevna pogaiania s poljedelskim ministrstvom in vodno zadrugo so že v teku. ITO — zobna pasta najboljša. * Smrtna nesreča pri delu. V prekmurskem obsežnem gozdu Kobiliak so bili delavci te dni zaposleni s podiranjem dreves. Pri tem se je pripetila nesreča, da je padajoče košato drevo zadelo pet delavcev, ki sc niso mogli pravočasno umakniti. En delavec je ostal na mestu mrtev, ostali pa so bili težko ranjeni. * Mladenkam in mladeničem ie priporočljivo. da pijejo zjutraj na tešče. čašico pristne »Franz-Josef« grenčice, da si tako čistijo kri, želodec in črevesa Na otroških bolnicah nporabliaio »Franz-Josef« grenčico pri malih otrokih. ki trpe na hudem zaprtju. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 24 * Obleke kemično čisti, barva nlisira in lika "tovarna Jos. Reich. Najboljšo zaščito proti gripi, šarlahu. di-fteriji. angini, influenci in prehladu Va.n nudijo t>rei7k'ie policiia zaprla 2 tatova in 2 osebi zaradi splošnega suma. Tragična smrt pri skoku z vlaka Nepojasnjena nesreča na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Včeraj zjutraj se ie na glavnem kolodvoru pripetila doslej še ne povsem pojasnjena smrtna nesreča, katere žrtev je postal 1. 1908 pri Sv Križu pri Litiji dojeni A. Zapora, ki ie bil nad 2 leti uslužben kot sluga v kavarni »Evropae. Kretnik Franc Urbanijja je ob 5.30 zapazil na 5. tiru v bližin; tovornega skladišča ležati človeško truplo. Takoj je obvestil dežurnega uradnika na glavnem kolodvoru kakor tudi ostalo postajno osobje. O nesreči je bila obveščena hkratu policijska ekspozitura na kolodvoru odnosno policijsko ravnateljstvo. Podcifeka komisija je nato tekom dopoldne ugotovila dejanski stan. Policijski zdravnik dr. Avramovič je odredil prevoz trupla v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Smrtno ponesrečeni Anton Zapora je imel močno preb;to lobanjo kakor tudi več ran po živoiu Domnevajo, da se je ponesrečil na ta način, ker je skušal skočiti iz že odha'ajočega mariborskega potniškega vlaka. Ponesrečenec ie bil vso noč v sfluž-bi ter le zčutraj spremljal nekega svojega prii?K&lja na kolodvor V kupeju se ie od nlega posiavliai hi najbrže ni zapazil, da vlak že odhaja. Ko se je ločift od pri-|ate!(ja, je bil vlak bržčas že,pri skladišču. Zapora je zato skočil iz vagona. Pr; tem na ni otvazil, da prihaja nasproti drug vlak, oignr lokomotiva ie nesrečnika zgrabila, ga oodria na tla in ga še nekaj časa vlekla s seboj. Vest o nesreči se le hitro razširila po vsej Ljubljani in vzbudi'a med stvom s^ošoo sočutje. Iz Maribora a— Predavanje pisateljice Karlinove. Ta teden nas obišče svetovna potovalka in pisateljica gdč. A. Karlinova iz Celja, ki je preživela mnogo let na Kitajskem, Japonskem, v Avstraliji rtd- in v največji meri spoznala življenje tamkajšnjega prebivalstva Gdč Kariinova je pogav prave romantične, strastne potovalke, ki jo miče tem bolj daljni svet, čm je grozovitejši in nevarnejši! Nocoj ob 19.30 bo predavala v Studencih (deška šola) o delovnih prilikah in delavskem položaju širom sveta, in sicer aa podlagi tepih skioptičnih s'ik. Jutri ob 20 pa bo govorila v Mariboru, Slomškov trg 17., o veleinteresantni temi: »Dve leti na avstralskih otoktli«. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. a— Sprememba v osobju. Upoojena sta bila višja kazniJniška paznika Franc GuHč in Josip Ferjančič. V ljubljansko jetniš-nico je premeščen kaznilniški paznik Ivan Makuc, ostavko na državno službo pa sta podala paznik Emil Leskovšek in Ivan S;o-par. Vendar mariborska kaznilnica paznikov za sedaj na novo ne sprejema, ker se ie po novem proračunu znižaio število paznijkega osobja za 8. a— Ljudska kniižnica. V pretečenem mesecu je bil promet v Ljudski knjižnici precej živahen. Knjižnica je poslovala ta mesec 14krat in je izdala 405 članom 1111 knjig ,in siicer 351 slovenskih, 42 srbohr-vatskih, 20 čeških, 675 nemških in 20 slovenskih mladinskih. Na novo se je vpisalo 17 članov, tako da je sedaj vseh članov 454. Statistika pa še vedno kaže, da se v Mariboru ne čita dosti. Javnost je treba ponovno opozarjati, da podpira knjižnico kot temelj kulturnega življenja. a— Gosp. poL društvo za I. okraj je Imelo minuli teden živahen občni zbor, na katerem sta bila soglasno izvoljena za predsednika dr. Avg. Rei-sman in za podpredsednika dr. Alojz Klemene:č. V soboto se je konstituiral odbor ter so bili določeni delegati za sreski im oblastni odbor ter čuvarjj skrinjic. Začasnim tajnikom je bil izvoljen nadučitelj v pokoju Radoslav Knaflič, za blagajnika pa upravnik »Jutra« Anton Hlebš. Društvo se bo p^svetnio v bližnji dobi šrudiju narodno gospodarskega položaja Maribora. a— Predavanje o II. zimski olimpijadi, ki ga priredi danes SPD, bo prav zanimivo, ker nam bo podalo točen pregled o največijli svetovnih zimskih tekmah, katerih se Je udeležilo 26 držav z vsega sveta. Predavatelj nam bo opisal naš položaj v tem mednarodnem tekmovanju ter s prekrasnimi skioptidnimi slikamj predočil bajno zimsko krasoto Švice ln pa slike tekmovanj in tekmovalcev. Posebno krasni so posnetki smtiskih skokov svetovnh prvakov Thamsa (73 in pol m). Ruuda i. dr. Vseh slik je skoro 100. deloma so v barvah. Preskrbite si vstopnice pravočasno že v prodiprodaji! h Cel ja e— Franjo Kalan "0 leinik. V nedelio !e obhajal sedemdesetletnico računski svetirk na mestnem magistratu g Frank) Kalan. Rojen je bil v Godešiču pri škofii Loki kot deseti otrok Matije Kalana. Franio je po končanih študijah služboval najprej v Trstu nato v Ljubljani, Pri Auerspergovi lesni industriji v Dvotu na Doleniskem in nato z malima presledkoma pri tvrdki Peter Ma> dič v Celju. Po prevratu je prevzel računski referat na mestnem magistratu kot šef knjigovodstva. G. Franjo Kalan ie bil vedno odločno naroden in napreden mož ter vzoren družinski oče. Znana je njegova vestnost in točnost v poklicu. Poročen z Erne-stino Franzovo je vzgojil svoie otroke v strogo naprednem duhu. Od sinov ie Ernest odvetnik v Celiu in dolgoletni vodia demokratske stranke. Drugi sin Franio je trgovec. Gospodu jubilantu želimo, da bi bil še mnogo let tako čil in zdrav, kakor je, v naši sredi! e— Smrtna kosa. V nedelio ie umrl po kratki in mučni bolezni g. Rihard Pernat. Bil je dolga leta prokurist pri tvrdki Peter Majdič v Celju, kasneje pa prokurist pri podružnici Jadranske banke in nodravnatelj podružnice Slavenske banke v Celiu. Pljučnica ga je v treh dneh uničila. Bodi mu blag spomin! Rodbini naše iskreno sožalie! e— Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo se bo vršil letos v Celju in sicer v petek 6. t. m. Adria čevlji * CELJE Narodni dom e— Iz celjskega Sokola. Tečaja »Rdečega križa« v Celju se je udeležilo 20 članov in 17 članic. Vsi so končali tečaj z uspehom. — Akcija Sokola za gladuioče v Hercegovini je znašala 3300 Din. Denar ie poslal Sokol starosti sokolske župe v Mostar.ru br. Čedomirju Miliču. — 15. aprila ob 16. uri se bo vršila v Celju akademija vzornih vrst Ljubljanskega Sokola. Akademija bo v gledališču 19. aprila bo v Celjskem domu družabni sestanek Sokola. e— Tragična smrt mladega dijaka. Včeraj popoldne ob 17. uri se je ustrelil s flo-bertovko Franc Pogorelec, privatist IV. gimnazijskega razreda in sicer za mestnim parkom. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je takoi umrl Fant ie bil že dali časa bolestno razpoložen. Nieeova usoda je vzbudila med celjskim prebivalstvom splošno sočustvovanje. Prizadetim starišejn naše iskreno sožalje. •JUTRO » št. 80 5 Iz Kranja r— Občni zbor Jugoslovenske Matice se bo vršil drevi ob 20. uri z zanimivim in po* učnim dnevnim redom pri Peter čku. VI ju d* no vabljeni vsi člani in prijatelji društva! r— Zadnja pot Jerneja Ručigaja. V ne* deljo smo pokopali gostilničarja in posest« nika g. Jernej« Ručigaja. V zadnjih letih še ni videl Kranj tako velikega pogreba. Navzoč je bil polnostevilno tudi mestni ob* črnski odbor z županom g. Pircem. Pevci so zapeli pokojniku več žalostink pred hi* 6o in na mestnem pokopališču. r— Zahteve kokrske doline. Nad 20 km dolga Kokrska dolina do Jezerskega z moč. no razvito lesno industrijo in velikim šte* vilom delavcev je skoro odrezana od ost a* lega sveta, ker ima preslaba prometna sred* stva. Samo poštni voz s konjsko vprego vr. ši komunikacijo teh krajev. To stanje po* staja zlasti za številne bolnike in ponesre* čenče veliko zlo. Pred par dinevi je moral tukajšnji zdravnik bolniške blagajne vzeti v svoj avto bolnika-delavca in ga takoj od* peljati v ljubljansko bolnico, da ga je re» šil smrti In taki primeri se stalno ponav* ljajo. Pregledovanje bolnikov v teh krajin je mogoče le z avtom, ker je z vozom prepočasno in zamudno. Uporabljanje avtomo* bila pa pomeni za zdravnika, ki redno te* densko inspicna te kraje, preveliko breme. Z ustanovitvijo posebnega zdravniškega okrožja a sedežem v Preddvoru bo treba misliti na rešitev tudi tega perečega vprašanja. ^^^ ^^ v Kranfu Preteklo soboto se je vršil v Narodnem domu glas* beni večer v počastitev Masarykovega rojst nega dne. Nastopil je znani zagrebški trio: gdč. Marsičeva. gg. Sancin in Matz, nadalje bivša članica ljubljanske opere ga. Kore* njak*KoIarjeva ter tenorist g. Viljem Sev* ču, uradnik pri »Jugočeški*, rodom Ceh. Vsi so želi viharno ploskanje. O Masaryku je govoril prof. g. Kolar._ Za pomladansko sezono ai ne oglejte samo izložb, ampak tudi po* setite našo trgovino z izbrano zalogo naj* modernejših vzorcev JOS. ROJINA, Aleksandrova 3. Rak, Malt, Rožič, PredteM in VUfaai, kaj »e lahko doseže z rednim vežbanjetn. Prvič so izvedli razme težje prvine na dirosju, druga vaja pa Je obsegala razne daijše sestave, kjer Je posebno ugajala sestava br. Primožiča, Zupana in Maiija s svojo težkočo ia lepo izvedbo. Po dovršenem sporedu se Je občinstvo razšlo v trverenju, da je videlo nekaj lepega in da zasluži delovanje naših sokolskih društev tudi v nadalje vso pažnjc in podporo. Sokol I. na Taboru pa še po sebe. Sokol Telovadna akademija Sokola I. na Taboru Četudi Je bilo koncem meseca, j« vendar napolnilo veliko taborsko dvorano zelo mnogo občinstva, da se na lastne oči uveri, kako deluje marljivo društvo Sokol I. vkljub velikim nalogam, ki jih ima izvršiti v prid svojega veličastnega doma na Taboru. Poleg mnogih članov saveznega starešinstva z ar. G a n g 1 o m in načelnikom br. dr. M u r n i k o m na čelu smo opazili zastopnike raznih oblasti ta bratsko članstvo iiz sosednjih ljubljanskih sokolskih društev. O akademiji sami pa moramo reči, da Je bila skrbno pripravljena in so vsi oddelki in njihovi vodniki napravili vse, da je izpadla £am lepše, člani, članice in oba naraščaja so pokazali prav lepe izvedbe vseh točk in znova utrdili naše mišljenje, da se da s silno voljo tudi v najtežji dobi doseči velike uspehe. Pohvalno moramo omeniti tudi društveni salonski orkester, ki ga tvorijo sami bratje — ljubitelji glasbe in ki kaže prav lep napredek. Pio otvoritvi koračnice je zaigral društveni orkester najprej 3. stavek iz Caikovskega »Lirične silite« žeto posrečeno in s primernim razumevanjem, zakar moramo pohvaliti njegovega vodjo, br. Poljanca. Takoj nato pa Je nastopilo k letošnjim prostim vajam za Skoplje 16 izbranih telovadcev pod vodstvom načelnika br. dr. Pretnarja. Izvedba sama in lepo prilegajoča se godba, sestavljena po srbskih pesmih, je zadavila občinstvo, pa tudi kritično oko strokovnjaka je moralo biti zadovoljno. Vaje niso ravno pretežke, vendar pa zahteva njihova precizna izvedba absolutno točnost v vežbanju, striktno kritje in ravnanje. — Naslednja točka vzporeda je bil nastop ženskega naraščaja na gredeh, kijeT ]e izvajal pod vodstvom s. Trdinove prav lepe vežbe z mnogim uspehom. — Kakor so dobro izpadle moške vaje za Skoplje, so tudi ženske, ki Jih Je izvajalo pod vodstvom s. načelnice A. Jugo ve 16 telovadk. Tudi v tem primeru moramo ponoviti isto, kakor smo že omeniti pri telovadbi članov. Oba nastopa v masa bodeta sigurno v Skopi ju dosegla vsestranski uspeh z ozirom na sestavo vaj io narodno godbo. — Sledečo točko !e absoMral zopet orkester, ki je izvajal veliki češki potpouri narodnih pesmi »Praha« prav dobro. — Nastop moškega naraščaja, 10 dečikov s Skoki čez mizo. je bil zelo skrbno pripravljen ta je zato dosegel vodnik br. Zupan popoln uspeh. Posamezna tevajania je nagradilo občinstvo z živahnim odobravanjem- Sokol I. ima v svojem naraščaju shranjeno veliko člansko rezervo za bodočnost! Nato ,pa je nastopila vrsta članov na bra-dlii pod vodstvom br. Primožiča, kd ie izvajala z lahkoto najtežje sestave. Opazili smo med vajama mnogo prvin iz letošmjih olimpijskih tekmovalnih vaj in moramo pohvalno omeniti, da so bili telovadca v splošnem kos njihovi težkoči. tako da bo tudi Sokol I. prispeval z nekoliko telovadca' za olimpijsko vrsto. — Zatem je nastopilo zopet 12 naraščajoic k kombiniranim prostim vajam, ki so bile dobro izvajane. Po orkestrov* točki. Eilenbergovi efektna gavoti »Les cloches de Notre Dame«, je izvajalo 12 članic ljubko »Dvamaijstorico« s Jugove z vsem uspehom. Prav gotovo Je, da bo ta lepa točka imela še mnogo repriz na akademijah drugih sokolskih ' nrštev. Kot končna točka sporeda je bil nastop iruštveme vzorne vrste na drogu, ks Je bil po->tavle'en med odmorom na odru. Tukaj so pokazali društveni prvaki, br. Primožič, Zupan, Tečaj za vodnike naraščaja v Ljubljani V zmislu sklepov saveznega Tehničnega odbora in Saveznega odbora se bo vršiJ v Ljubljani od 16. do 28. aprila prvi teča] za vodnike naraščaja ta dece. Prijavni rok poteče z 8. apri-lom. Tako se glasi mali nradni razglas v Predajata štev. 2. Pod temi maloštevilnimi stavki pa moramo razumevati zelo mnogo. Predvsem je naša dolžnost, da ugotovimo dejstvo, da je za vsako organizacijo, ki Ji je glavna naloga vzgoja v splošnem fri vzgoja mladine še posebej, zelo važno, da ima za izvrševanje svojih nalog zadostno število do brili m vestnih vzgojiteljev. Drugo, kaT je vredno omembe. Je, da }e Sokotetvo sklicalo prvo svojo šoto za vodnike naraščaja ta to takoj potem, ko se le odpomoglo prvemu največjemu pomanjkanju prednjakov vobče s celo vrsto prednjaških šol ta tečajev v savezu in po župah v okrožjih. Prepričani smo, da se bodo sokolske župe Obilno odzvale pozivu njihove ceotTale ta priglasile v predmetno vodniško šolo kolikor mogoče mnogo izkušenih prednjakov, ki 90 se ali se nameravajo posvetiti vzgoji sokolske mladine. Predaleč bi zašli, ako bi pričeli znova povdar-jati veliko važnost mfedtaske vzgoje ta pomen naraščaja za Sokolstvo. Vendar pa le več kot potrebno, da tem potom še enkrat opozorimo vsa društva ta župe, da store glede poverjene mladine vse, kar Je v njihovi moči. da se doseže s smotrenlm delom ta vsestransko izurjenimi vzgojitelji že pri mladini ona osnova, ki Jo mora imeti vsak SokoL Vsako izgovarjanje na prevelike stroške t tečajniki Je vpričo velikega pomena slične prednjaške šole popolnoma odveč, saj se Je 2e neštetokrat izkazalo, da odvisi uspeh delovanja sokolskih društev v prvi vrsti od dobrih prednjakov, ki so si vsepovsod svesti svoje naloge. Ako pa si društvo privzgoji že iz naraščajskih vrst zavedne ta dobre člane in članice, bo to tem boljše zanje. Zatorej ne oklevati, temveč priglasite se! Šport Gospodarstvo Jutri KINO «LJUBUANSKI DV0R» Dopisi VIČ. Zelo lep večer je priredil Sokol v nedelio 1. t m. Pevoi Sokola pod vodstvom g. Verbiča so nam zapeli F. S. Viiharjevo: »Na vrelu Bosne« iin Adamičevi: »Oženil se bom« ter »Lucipeterban«. Zapeii siinaJ 73.05. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.1415. v Berlinu 7.348. Efekti. LJubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona 802.5 - 0, Kreditni zavod 157 _ 175. Ruše 265 - 280, Vevče 135 — 0, Stavbna 56—0. Se5ir 125—0, investicijsko 87 — 0, agrarne 58 - 0. Zagreb Državne vrednote: Vojna *koda 437 5 — 438.5. kasa 437.5 - 438.5. za april 441 5 _ 442.5. za december 468 - 4715. investicijsko 87.25 — 87.5, agrarne 57.5-53; bančne vrednote: Pol jo (ex couoon) 15.5 do lfi.5, Hioo 58.5 - 59. Kreditna 85--86. Jr"ro 89 5 — 91. Ljubljanska kreditna 135 — 130. Praštediona 800 - S04. Zemaljska Sarajevo 143 _ 144, Narodna 6775 - 0: industrijske: Gutmann 0 - 215. Slaveks 115-117.5, Slavonija 12 - 14, Danica 142 - 148, Drava 550 — 560, Šečerana Osijek 52o — 540, Tvornica vagonov 50 — 52.5, Vevče 140 do 150. Trbovlje 495 - 497.5 Na5'čka 1750-0. Beograd. Vojna škoda 435-435.5. investicijsko 87 — 87.5. agrarne 58 — 59. Blagovna tržišča Položaj na hmeljskih tržiščih Na nnrn-berškem' hmeljskem tržišču je pretekli teden znašal dovoz le 130 bal. Zaradi slabega povpraševanja so pri mirni tendenci cene popustile. Za 50 kg notira: hallertauski prvovrstni hmelj 240 — 280 mark, srednji 120 do 180 mark, vriirtemberški 70—230 mark. V tranzitnem prometu je razpoloženje prav tako mirno. Pri tlačenih cenah je bilo povpraševanje za tranzitni hmelj lepe barve, ki notira 40 — 140 mark za 50 kg. — Po mlačni tendenci in nazadujoči h cenah v zadnjih tednih se je na žateškem hmeliskem tržišču pretekli teden pojavilo živahno povpraševanje. V Zatcu samem je bilo nakup-Ijenih okrog 600 stotov žateškega hmelja, večinoma na inozemski (nemški, belgijski) račun. Cene so se gibale v dosedanjem okviru Prvovrstni žateški hmelj se je kupoval do 1650 — 1800 Kč za 50 kg (55 60 - 60.70 Din za kg), srednji pa po 1525 — 1600 Kč (51.40 _ 53.90 Din). Na deželi so nakupo-valci plačevali za srednje blago najmanj 1450 Kč. V inozemskem tranzitnem hmelju je bilo malo prometa pri tlačenih cenah, in sicer 300 — 800 Kč (10.10 do 27 Din za kg). Liublianska blagovna borza 2. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena 2 vag. bukovih plohov. žamaDih, ostro-robih, paralelnih. 38—100 mm. od 2 m dolžine naprej. T., IT., fco vagon meja po 750. _ Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 80 dni): baška. promptna po 385 — 387.5: turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač 30 dni): promptna po 295 — 297.5, za april po 300 - 302.5, za maj po 305 — 307 5: moka: <0g>. fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 _ 535. Novosadska blagovna borza (2. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 4 vagone pšenice, 3 H vag. ječmena. 201 vag. turščice in 2 vagona moke. Pšenica: baška, 77-78 k« 342.5 — 3475: baška in sremska 78-79 kg 845 — 350: banaška. 78-79 k? 337.5 do 342.5. Ječmen: baški. 65-66 kg 290 do 295 Turščica: baška in sremska 255 do 260: za april - maj 262.5 — 208 Moka: baška <0g> in c0gg> 470 — 480; «2> 450 do 460; <5> 430 — 440; <62 372.5 — 382. Dwight W. Morrov, »roeraki poslanik v Mehiki ki mu je uspe« lo doseči sporazum obeh držav v vpraša, nju mehiških petrolejskih vrelcev S tem je staro nasprotstvo med obema državama _ vsaj za sedaj — prenehalo. Dom smrti pri Papuancih Angleška potovalka Beatrice Grim-shaw je o svojem potovanju po poli-neških otokih izdala obširno knjigo, kjer opisuje šege in navade Papuancev ter povdarja posebno, kako malo je ta-mošnjim divjakom do življenja. Samomori so tam zelo navadna stvar in se dogajajo cesto iz plemenitih nagibov, cesto pa imajo najtrivijalnejši povod Potovalka pripoveduje, da se Papuanci usmrte cesto, ker ne morejo prenesti smrti ljubljenega prijatelja ali .svojca. Veliko samomorov med moškimi je pripisati tudi obupu, ki se poloteva moz, ko vidijo, da njih pleme stalno in nevzdržno izumira. Z druge strani pa se Papuanec tudi takoj usmrti, ako mu glavar ne dovoli udeležiti se slavnostnega Plesa. Angležinja je slišala celo pogosto grožnjo s samomorom, ker so bili možje užaljeni, da ne smejo metati kamenje na policaje. Kakor se lahko odloči io za samomor, tako ga tudi lahko izvrše. Papuanec ne seže po strupu ali strelnem orožju, marveč leze v posteljo in si z avtosugestijo v dveh dneh pomaga na oni svet. Nekateri rodovi imajo posebne domove smrti, imenovane Nobo, kamor hodijo umirat prostovoljno ali prisiljeno Kdor dobi ukaz naj se javi v hiši Nobo. ga točno izvrši in nihče ne pomni slučaja, da bi se bil kdo odtegnil povelju. O teh hišah sta že pred vojno pisala potovalca Murray in Humphries. Prvi je celo kot guverner po službeni dolžnosti preiskal tak- 1 šno hišo. ali našel jo je popolnoma I prazno. Domačini zvesto čuvajo tajnost ' teh domov in doslej se še ni posrečilo razjasniti, kaj se godi v hišah smrti,-Ki so navadno zelo solidno zgrajene id najlepše stavbe v vasr_ Italijanski dekreti Pred nekaj dnevi smo objavili vest, da so v Italiji prepovedali dajati otrokom takšna imena, ki bi fašizmu ne prijala. Ta že sama na sebi in za M. vek še posebe kurijozna odredba, ima v repu še večjo kurijoznost. V prevodu slove približno takole: Prepovedano je dajati otrokom takšna imena, ki bi žalila nacijonalni m verski čut. Pri podeljevanju priimkov nezakonskim otrokom je treba poieg tega preprečiti izbero imena slavne osebnosti ali pa takšnega, ki bi namigovala na izvor otroka... . Postavljamo inteligenčno vprašanje: Zakaj se g. Mussolini tako boji, da ne bi nosili nezakonski otroci imena «s!av-nih osebnosti« in svojih pravih očetov? __ Ena minuta spominskega molka Češkoslovaški Rdeči križ je sklenil proslaviti spomin v svetovni vojni padlih vojakov, da je napovedal za veliko soboto točno opoidne eno minuto molka in miru, tekom katere se naj vsakdo v vsej državi pobožno spomnil žrtev svetovne vojne. V Pragi bo trenutek svečanega molka naznanil strel iz topa, po drugih krajih pa se da znamenje zanj z zvonenjem. Ideja podobnega poca-ščenja mrtvih ni nova in se je posebno v Angliji, kjer je bil za nekoliko minut prekinjen ves promet, na zelo dostojen način praznoval spomin mrtvih. Češkoslovaški Rdeči križ prireja tako vsena-rodno počastitev prvič in je uverjen, da bo njegova misel našla razumevanje pri ljudstvu. __ Mož, ki rodi otroke Ne gre prav za prav za otroke, temveč za embrije. in tudi ne za pravo nosečnost, temveč za nenormamo nahajanje človeških embrijev v moškem telesu. A vsekakor je stvar še vedno dovolj nevšečna. O tem bi vedel kaj povedati neki 30 letni Budimpeštanec ki je začutil pred nekaj meseci velike bolečine v desni strani, ne da bi mogli zdravniki dognati, za kaj gre. Po dolgotrajnih bolečinah se je naredil na možu tur, ki je zahteval operacije Ta se je izvršila in zdravniki so našli na svoje veliko začudenje v turu tri kakor pest velike embrijone, ki še niso ka- zali znakov razkroja. Po operaciji je mož popolnoma ozdravil. Kar se pa tiče njegove senzacijonalne »nosečnosti*, si jo učenjaki razlagajo na razne načine Stvar se dogaja preredko Idogaja se pa!) da bi jo mogli preštudirati do konca. Nekateri zdravniki pravijo, da bi bila morala mati takšnega pacijenta roditi dvojčke, trojčke itd., a so se zarili ti, še preden so se mogli razviti, in izginili v pacijentov embrijo. In človek je nosil svoje brate (ali sestre) v sebi, ne da bi zanje vedel, dokler jih kakšna slučajna operacija ne spravi na dan- Hrabri krojač Poliski listi poročajo o krojaču Antonu Leszczinskem, ki je bil pred vojno uslužben pri nekem znanem krojaškem ateljeju v Berlinu. Podjetje je iz dvornih krogov dobilo nekdaj naročilo, da izdela paradni vojaški plašč, iz mere pa je bilo videti, da mora levi rokav biti krajši od desnega. Tvrdka je takoj vedela, da gre za plašč cesarja Viliema in je oddala delo Leszczinske-mu kot najboljšemu krojaču. Krojač je manifestiral svoio poljsko narodnost s tem da je v suknjo pod podlogo všil platneno krpico z začetkom poljske narodne himne: kjer ju je prejela navdušena množica. Helmut Daube, 191etni dijak v Gladbecku na Nemškem, ki ga je umoril iz sadistične pohote njegov tovariš, medicinec Hussmann. O tem umo> ru je obširneje poročal včerajšnji «Fone* deljek». Bizarna ideja Američanke Tragedija «S 4» ,mo noročall so nedavno dvignili v decembru potopljeno ameriško Sd£>S ™v kateri so našli osem trupel. Slika kaze dvignjeno pod-podmornico a«^ ^ luknjQ na leyi stram trupa. Pred kratkim sta se javila na policij skem komisarijatu v Kairi neka tridesetletna Američanka in Sajed Mohamed Radi, poulični prodajalec limonade. Sajed je ves obupan pripovedoval, da ga Američanka sili, da bi se ž njo poročil. Ker Sajed ni vedel, kako bi se rešil neprijetne ženske, ji je obljubil že-nitev. Stopila sta v cestno železnico, da se napotita k hodži. Med vožnjo pa je neprostovoljni ženin skočil z voza in skušal pobegniti. Nevesta pa ga je dohitela in mu govorila o poroki. I oli-cijski uradnik je uradoval kakor ura-dujejo v slučajih, kadar ima domačin konflikt z belim tujcem. Ukazal je ukle-niti Sajeda in ga zapreti. Zdaj pa je tudi ekscentrična ameriška dama hotela biti vkleniena in zaprta, češ da je njena dolžnost biti deležna iste usode kakor ženin: Pripovedovala je, da limo-■adar ni nihče drugi nego neki mladi Prancoz. ki ga je močno ljubka in ki je »mrl ter se v drugič učlovečil v tem limona dar ju- Obetala je Sajedu 700 funtov, ako se poroči z njo. kar pa je Umori adar odločno odklanjal, češ da je že oženjen in nima poželienja do belih ženah. PoMciia je spoznala, da Ima opraviti z umobolno ter ie damo izročila ameriškemu konzulatu, limonadarja pa je izpustila iz zapora. Železnica za pisma Ta mesec je pričela v Londonu poslovati posebna električna železnica, ki bo vozila samo pisma. Izpeljana je pod zemljo v posebnem 10 in pol kilometra dolgem predoru, ki preseka prestolnico od vzhoda proti zapadu v smeri reke Temze. Predor spominja na progo osebne podzemeljske železnice, a je seveda maniši. meri samo 2 m 70 cm v širino in ima dva tira po 60 cm. Pred vsako postajo se razcepi predor v dva rokava. Pred postajo zavije vlak avtomatično na stransko progo in tam počaka da ga raztovorijo. Medtem ostane glavna proga prosta za drug promet. Vso železniško omrežje vodi en sam človek ki pritiska gumbe in obrača ročaje. Nesreče so izključene: če skoči vlak iz tira ali če je v nevarnosti, da bi trčil z drugim vlakom, se takoj sam ustavi. Ta železnica-igračica. katero bi si želel marsikateri otrok, je stala prav veliko denarja. 1 in pol milijona funtov Toda izdatki bodo kmalu kriti m tudi dobiček ne izostane, ker ie sedaj pisemska pošta veliko hitrejša in ce- nejša. r Cas je, da si preskrbite potrebna oblačila za praznike iz najcenejše zaloge pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana Umetne planine »Izvestija« pišejo, da hoče Ijeningraj-ski sovjet zgraditi prvi zračni sanatorij za jetične po načrtu nekega prof. Op« pela. Izumitelj misli, da je planinski zrak na razpolago povsod in tudi v Pe» trogradu. Treba je samo doseči zadost« no višino. Sanatorij bo imel obliko po* da, ki drži bolniške postelje. Steklene stene jih bodo vaiovale vetra. Štirje okrogli zrakoplovi bodo dvignili vse to v potrebno višino, kjer veje potrebni redkejši zrak in sije gorsko solnce. Ljeningraiski sovjet je izračunal, da bo vse to cenejše nego zgradba novega sanatorija v pravih planinah ob lepem Oneškem jezeru severno od prestolice. Vsem, ki so potrebni razvedrila! On: «Vaju sem pa videl že naslikani v « Skovirju«. Dekleti: «Seveda, saj «Skovir» prinaša le slike lepih deklet. Ako hočete torej vi« deti kaj lepega in či» tati kaj v resnici razvedrilnega, bodite zvest naročnik ljub* ljanskega humoristih nega štirinajstdnevni« ka «Skovirja». Zlasti velikonočna številka bo zanimiva.® (Upra» va v Rožni dolini; list stane 15 Din četrtlet* no, 30 Din polletno itd.; posamezna šte« vilka 3 Din.) V® Maksim Gorkij: Grobar Ko sem podaril Bodrjaginu, pokopališkemu čuvaju, harmoniko, ki je že dolgo koprnel po njej. je pritisnil — imel je eno samo oko in bil je ves razmrsen — desno roko na srce, zaprl veselo se smejoče zdravo oko in dejal: »Eeeh---« , . , ... Od veselja razburjen je komaj dobil sape. pokimal je z golo glavo in rekel, vse na en dušek: . »Kadar umrete, Leksej Maksimič, uh, to bom skrbel za vas. Celo s seboj je jemal harmoniko, in ko je bil skopal grob, in je bil utrujen od deia, je tiho, z naslado zaigral polko. Imenoval jo je časih s francoskim akcentom »train-blanc«, ali pa samo »dreck-brand«. Ta polka je bila edini komad, ki ga je znal igrati. Nekoč je celo igral, med tem ko je čisto blizu njega svečenik pokopaval mrliča. Ko so bile ceremonije končane, je ta poklical Bodrjagina in ga osteh »Ti živina ti! Ti žališ pokojnika!« Bodriagin mi je potožil: »Res da to ni bilo prav od mene. pa vendar, kako naj pa oni ve, kaj zali mrliče.« Po njegovem prepričanju ni bilo pekla. Duše dobrih ljudi zlete po smrti v sveti raj. duše grešnikov pa ostanejo v telesu in bivajo v grobovih tako dol: go, dokler truplo ne segnije. »Potem izdihne zemlja dušo v veter in ta jo potem razpiha v brezčuten PtKo so zagrebli majhno šestletno Nikolajevo, ki sem jo zelo rad imel. in ko so že vsi drugi odšli s pokopa'išča, si je prizadeval Kostja Bodrjagin. ki je ravno gladil z lopato ilovnati grič gomile, da bi me potolažil: »Ne bodi žalosten, prijatelj! Kdo ve, morebiti govore na onem svetu z drugimi besedami, bolje od nas. veseleje. Morebiti pa vobče nič ne govore, in igraio samo violončelo.« > Blazno je ljubil glasbo in ob misli nanjo je pozabil na vse drugo. Ce ie čul v daljavi zvoke vojaške godbe ali kako lajno ali klavir, so ga bila takoj sama ušesa, stegnil je vrat v tisto stran, odkoder so prihajali toni, dal roke na hrbet in obstal kakor vkopan. Pri tem je izbuljil temno oko. kakor bi posluša! ž njim. To se je pripetilo večkrat sredi ceste. Dvakrat ga ie podrl , koni in nekajkrat *o uparlcu IL ootMm, t varočtltm,, so~ c*r t% oglasu tu prvobcucr. čekovni, račun, postu,*■ tra, nilntc* Qubfyana.sl nSji tMASAM. Vla, jv Lokal s stanovanjem] oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10792 Pekarno 1 dobrim prometom, takoj oddam radi družinskih rax-mer. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 10760 | Ure, zlatnino oiala in gramofone popravlja ceno in hitro D. Marinko, urar, Florijanska ulica SI. Fanta poštenih staršev, ki bi Imel veselje do urarstva, najraje z dežele, sprejmem. NasloT v oglasnem oddelku »Jutra*. 10758 Klasike Goethe, Bchiller etc., kompletne, lepo -rezane, poceni ram v Krojaški ulici 5/HI. 10750 Šoiiranje teoretično in prakti5no poučuje mehanična delavnica Nardin in drug, Ljubljana, oljanska cesta 31. 106o2 Jsdlnn n M temeljito in trajno odvadite Najboljše priznalm-ee ln reference. — Prijave vsak dan od 9,—11 in od j_8 v Ljubljani. Beethovnova ulica 4, pritličje. — Pavla Kovač, špecijalistmja u govorilno gimnastiko ^ Nemščino Boljše dekle ki je zmožno nemščine, šivanja in lahkih hiš. del, sprejmem na posestvo v ljubljanski okolici k dvema dečkoma. Ponudbe s sliko na ogiasni oddelek »Jutra* pod »Vestna 30». 10746 Za šivanje sprejmem takoj dobro pomočnico. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 10780 Slaščičarja »prejmem za boljši hotel čez sezono. Nastop službe s 15. majem ali preje. — Osebno se je predstaviti pri g. Valentinčiču, Reber št. 9/H. 10778 Hlapca zanesljivega in poštenega, z daljšimi »pričevali, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10784 Čevljar, pomočnika mlajšega, »prejme takoj Zorman Valentin, Rožna dolina 83. 11391 Mladenka poštenih staršev, inteligentna, absolventinja mešč. šole. želi službo natakarice Naslov T oglasnem oddelku cjutia». 10762 Gospodična dobro izurjena v šivanju, želi stalne službe v Mariboru — brez hrane in stanovanja. Naslov v Oglas oddelku »Jutra*. 11588 Mesarski pomočn'k mlad, sin meearja, bi želel za nekaj časa premeniti službo — najraje na Štajersko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10807 Filatelista za zamenjavo SHS znamk želim. Ponudbe na podružnico »JutTa* v Mariboru pod »Filatelist*. 10416 Zbirko 5500 znamk predvojne, urejene, ugodno prodam. Ponudbe pod šifro »Zbirka* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 10415 3 postelje nekaj omar in drugo pohištvo radi selitve prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10609 Premog, drva, koks in oglje nudi družba »Ilirija*. Dunajska e. 46 poleg Iv. Zakotnika). — Telefon 2820. 208 >\ Najboljši premog lebin. Wolfov» ulica i/il 844 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite lajneneje v največji tovarni lugoslavije — Mehaničns vrvarna 8 1 n k o v e « — Grosuplje. 261 Nogavice -aznih vrst najceneje priporoča Osvald Dob« io. Ljubljana. Pred Ikottjo 15 90 Natakarico Dončuiem po ugodni ceni. I na račun, zmožno kavcije, Ev v oglasnem oddelku staro od 24-30 let, eprej- »Jutra*. Zastopnike pofttene, sprejme za prodajo novega patentiranega iredmeta privatnim strankam in trgovcem. Dnevni zaslužek siguren 400 Din. 7-a odgovor poslati znamko za'2 Din. Janko Rozman, Smlednik. 10(63 10777 me dobra gostilna v Sp Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10587 Ročne ščipalce sprejmem takoj za zbite otroške Serije, za komad-no delo. Broder i Simeh, Karlovac. 10707 Kapok najfinejši, ia polnjenje blazin, v vsaki množini po Din 66 kg nudi Rudolf Sever. Upe t nik, Marijin trg št. 2. 10548 Krajevne zastopnike »gline, z obsežnim poznanstvom, siprejme proti proviziji bančni zavod. Detaj-T-ane ponudbe s toSaim popisom dosedanjega delovanja na poštni predal 138, Ljubljana. 10744-a Brivskega pomočnika za predpraznične dni išče Karol D o 1 e ž a l, brivec. Ježica pri Ljubljani. 10770 Potnike m obiskovanje privatnikov sprejmemo za Slovenijo, Hrvatsko, Srbijo in Vojvodino. — Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra* pod »Lepa kolekcija*. 10804 Visoko provizijo dajemo našim zastopnikom, ki obiskujejo privatne stranke. Potrebna majhna kavcija. Zelo dober predmet. Specialimport. trgovina z oljnatimi slikami — Ljubljana. Vegova ulica 8 10523 Frizerska vajenka stara 18 let, zdravo dekle, ki ima veselje do poklica in je že bila kot vajenka v tej stroki, a je radi opustitve lokala morala prekiniti učenje, želi nadaljevati učno dobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobrovnik 18*. 1 10547 Šivilja z lastnim Btrojem, leli delo pri boljši šivilji. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Šivilja 28*. 10789 Brezposelni želi dela za obdelavo vrta. popravljanje ter pleskanje železnih ograj. Ponudbe na osrlasni oddelek »Jutra* pod »Priden*. 10693 Starejšo prodajalko Knjigovodja ____:_ _ t.«, in I (prejmem kot posiovodinio podružnice, s prima referencami. Kavcije zmožne imajo prednost Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Nastop takoj*. 10498 Vajenca gpreime proti takojšnji plači Gustav Puc. stavbno, galanterij-ko in avtomobii-no kleparstvo. Tržaška c. St 9 10726 Potnika verztranega v manufaktur-1 ni stroki, za obisk privatnih strank, sprejmem. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra. 10716 Igralca (ko) (a klavir, sprejmem za ne- j delje in praznike. — Ponudbe na hotel Grad, Bled 10662 2 vrtnar, pomočnika sprejmem za takoj. Enega za cvetličarstvo, drugega za povrtnino Samo dobri in resni ljudje naj pošljejo ponudbe na Grnčarevič. Beograd. Krunska ul 82 10650 Kontoristinjo boljšo pisarniško moč. samostojno. s popolnim znar njem slovenščine, nemščine. knjigovodstva, korespondence in kalkulacij, s prvovrstnimi referenca m*, »prejme večje trg podjetje — Ponudbe na ogla=ni oddelek »Jutra* pod šifro «Izv»n Ljubljane*. 10597 Logarja oženj»necrai brez šoloobveznih otroik, ker šola je predaleč. bilancist, koresipondent slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi popoldansko zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Samostojen 91*. 10C91 Motor 2 % HP, v »elo dobrem stanju, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 10444 Radloaparat štlricevni. kompleten, »elo ugodno prodam. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Radio* 10414 Radioaparatl najnovejši sistem, na ogled Slavo Kolar, Ljubljana — Dunajska cesta 22. 10692 Štedilnik rabljen, naprodaj. Naslov v oelasnem oddelku Jutra 6 10749 Hišno opravo radi odpotovanja prodam po zelo ugodni ceni v Wol-fovi ulici 12/1, dvorišče. 10742 Hruške ln Jabolka pritlikavce, boljše vrste — nudi v poljubni množini Maretič, Ljubljana, Gerbi-čeva 7. 10654 Na fino hrano domačo, sprejmem več gospodov ali dam. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra*. b 10791 Prikolico 3 k BSA 3 Va HP- 493 c®. T dobrem stanju, kupim. — Ponudbe z označbo cene na podružnic-o »Jutra* v Mariboru pod »M*. 11590 Radioaparat tricevni, i glasnogovorni-kom ter sploh kompleten, kupim na obroke. Piačam sigurno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Poceni*. 115861 Hišo v Ormožu z vrtom in njivo, pripravno za obrtnika, trgovca z živino ali za vpokojenca — proda Serbec Jože. Ormož 10705 Trgovsko hišo enonadstropno, lokal, 6 sob, kleti itd., veliki trg, pri farni cerkvi in postaji proda Breznik, Celje, Dolgo-polje 1 Cena 82.000 Din. potrebno 40.000 D. 10590-a Selitve v mestu in na deželo strokovno in najcenejše potom S I o v e n i a TranSOOP' Ljubljana, Miklošičeva cest« 36 Telefon št 2718 »• Sobo svetlo in zračno, oddam takoj ▼ sredini mesta. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra*. 10796 Sostanovalko gospodično, ki j« čez dan odsotna, takoj sprejmem na Mestnem trgu št. 13/H. Opremljeno sobo oddam takoj stalnemu gospodu na Bleiweisovi cesti Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10741 Vrvhrarui 2 dijaka ali dijakinji sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10781 Prečitajte cene Stanovanje 2—8 sob, kuhinj« in drvarnice, z elektr razsvetljavo, Iščem za april ali maj v bližini tobačne tovarne Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »G. H 1880*. 10413 Tovarniško poslopje z vodno močjo, ali ob vodi kupim. Ponudbe i navedbo cene in kraja pod »Tovarna* na oglasni oddelek »Jutra*. 10790 Pohištvo in druge malenkosti, takoj ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1 10775 Pozor, orožniki I Sukno, kamgarn in vse po-1 trebščine ima v zalogi Simon Klimanek, Ljubljana, Selenburgova 6. 10404 | Moške obleke ponošene, plača najdražje Jurečič. Gallusovo nabrežje št 27, Ljubljana. Dopisnica zadostuj«, da pridem na dom. 10545 Kovaško orodje kompletno takoj kupi Alojzij Cokan, kovač, Lipa-Beltinci, Prekmurje. 10341 Malinovec garantirano naraven, iz domačih gorskih malin ima naprodaj Lovro Kogelj na Vrhniki. 10519 i $0* Velik zaprti voz po zelo ugodni ceni prodam Pojasnila v gostilni F Novak. Ljubljana. Rimska cesta 19 10511 Prvovrstno opeko strešno, zareznl sistem — »SteinbrOck* in »Stadler* kakor tudi bobrovce in zidno opeko nudi po nizki ceni opekama Brata Stu hec v Ormožu. 10493 Tvornica testenin proda po nizki ceni kom pletne stroje, kakor 2 pre-ši. 2 gnetilnici itd., vse v dobrem stanju. Fischetti, Trieste, Kossini 20. ? Otroški voziček ponikljan, prodam Kupim i pa športni voziček. Rožna [ dolina, cesta V/26. 10584 Hišni telefon omare in šivalni stroj za krojače naprodaj na Mestnem trgu 13 [U.. 10800 Ta stroj »Triumph* Hrastov les hrastove hlode, hrastove frize ln hrastove deske 27 mm, sposobne za izdelovanje frizen, kupim Ponudbe s ceno in množino na naslov: Ivan Šiška, parketna tovarna, Ljubljana, Metelkov* 4. 10206 Stare moške obleke in druge kupujem ter plačam najbolje. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom A. Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29. 10675 Vilo aH majhno, visokopritllčno hišo s vrtom kupim. Plačam v gotovini. Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Jadran 41*. 10769 Lepa hišica v Industrijskem kraju Črna na trgu ob cesti naprdaj. Pripravna za trgovino in vsako obrt. Gutovnik Ivan, Javorje pri črni, p. Črna. 10805 Žago, mlin in 5 oralov posestva, do-bičkanosno in hotel s 28 tujskimi sobami ter krasno vilo proda Zagorski, Maribor, Tattenbacho-va ulica 19. 10415 Stanovanje [2 »ob ter sobo v katero j lahko postavite štedilnik, oddam s 1. majem. Souporaba kopalnice. Ogledati od 3.—6. ure. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 10661 Stanovanje 2 sob in pritiklin oddam za 700 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10766 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Rožni dolini V/24. 10765 Kavarnarja ali restavraterja sprejmemo v moderno urejeno kavarno na otoku Rabu v Dalmaciji, kakor družabnika. Potreben kapital 30.000 do 50.000 Din za kavcijo — Služba popolnoma zanesljiva, brez konkurence. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «100/502* 10502 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin z elektriko oddam s 1 majem Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10583 | Opremljeno sobo in majhno spalnico, oboje lepo opremljeno, z elektr razsvetljavo in posebnim vhodom ii stopnišča, oddam s 1 aprilom v vili, proti mesečni najemnini Din 400. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko tStalno 5050*. 10350 Družabnika v Mariboru sprejmem k svoji mizarski obrti t lastno, najemnine prosto delavnico, event. tudi nestrokovnjaka. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 10567 Mlada ločenka prosi dobrosrčnega gospoda za nujno posojilo 1500 Din Vrnitev po dogovoru. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ločenka 28*. 10801 1800 Din posojila nujno potrebujem proti visokim obrestim. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod »Poštena vrnitev*. 10767 Osebno pravico odstopim za dobo 10 let (pa tudi manj) najvišjemu ponudniku, ali po dogovoru. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Letovišče 1000*. 10745 «DOKO» čevljev damski špangerji Din 130.— sivi ali drap » 160.— moški drap » 160.— Najboljši ročni izdelek «Doko», Prešernova ulica št. 9 dvorišče. Velikonočna številka JUTRA bo izšla v povečani nakladi 30.000 izvodov «MALE OGLASE» je treba takoj naročiti ker izide že v soboto zgutraj! Opremljeno sobo po možnosti v centru mesta išče gospod Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sam*. 10614 Kovaško nakovalo Gra§5}n. posestvo Z Z t Ari Resna ženitev Gospod srednjih, let, eamec želi znanja i gospodično ali vdovo, trg. naobraženo, z 20—25.000 Din premoženja, v svrho otvoritve nove elektrotehnične trgovine v Ljubljani. Dopise s sliko, ki jo pod oglasno št. vrnem, na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Elektrika 25*. 10744 tZ» Klavir za vežbanje ugodno na razpolago v Kolodvorski ulici 5. 10592 Harmonika nemšlka, naprodaj v gostilni Putrih na Dolenjski cesti. 10697 Klavir prodam za 7000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 10803 Srebrno taško sem izgubila iz nunske cerkve do dram. gledališča Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra*. 10774 Javna dražba večje množine slik, okvirjev, oprave za prodajalno in velikega števila razglednic se vrši dne 3. aprila 1928 ob 3 uri popoldne na Kongresnem trgu štev 13. 10521 Najboljša vina priznana v Ljubljani, točim v »Grajski kleti* — (prej pri Fridrihu), Mestni trg 13. Topla in mrzla jedila na razpolago. Za obilen obi-k se priporoča Prva Južnoštajerska vinarska zadruga v Celju. 10776 Dame, zastonj iščete, bolje n« dobite, kakor je »Santela* higijenska sol, za izpiranje, ki hitro zdravi beli cvet. Priznano špecijaliteto dobite v vseh lekarnah v drogerijah. 10773 Moč oseb. vpliva Najpopolnejša učna kniigs za vzgojo volje in osebnosti. pouk v modernem su-geriranju. obvladanje volje drugih. zdravljenje, zabavni eksperimenti. hi[> noža telepatija Nedoseg-!jive amerikanske m°tode. Vsakdo se nauči! Z*htf». vajte prospekt Krasna poučna knjiga =amo 20 Din. »Veda in znanost*. Celje, Razlagova 8. 21S Strbunk! Z glasnim pljuskom je palo vedro v vodo. Povodnji konji so buljili z očmi in strahoma gledali to novo ladjo. Reka je naglo nesla vedro 8 seboj — toda kam? Z veje sta bila videla v reki velike slapove . . . i Belokranjske plsanice i prodajajo: drogerija Gre-gorič, Prešernova; Narodna knjigama, Stritarjeva in Tičar, Selenburgova ul. 2 plrotskl preprogi veliki, naprodaj na Aleksandrovi cesti 16/n, desno Na ogled vsak dan popoldne. 10755-a Načrt za Jedilnico v narodnem slogu (po prof Orebencu) prodam. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek 'Jutra* pod »Original 111* 10748 Hrastova jedilnica obstojeSa iz 7 komadov, radi odpotovanja naprodaj za 1800 Din. — Naslov v! oglasnem oddelku »Jutra*! 10753 Radioaparat dvocevni, kompleten, prodam ali zamenjam t moškim kolesom, event. s doplačilom Naslov v osrl.T«. oddelku »Jutra*. 10759 Lepo sobo oddam 2 gospodičnama, ev solidnemu gospodu ali ta-| konskemu paru. Klavir n:i razpolago. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 10807 Opremljeno sobo čisto in zračno, t sredini mesta takoj oddam. Na--lov pove oglasni oddelek 'Jutra*. 10737 Opremljeno sobico čisto ln zračno, takoj oddam dvema gospodičnam? ali gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 10739 Sobo oddam. Naslov v oglasnem oddeHku »Jutra*. 10782 Sobo veliko in solnčno, lepo onremljeno, v sredini mesta oddam takoj 1—2 solidnima, stalnima osebama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 10779 pri Ljubljani; Josip Rugelj St. Rupert pri Mokronogu; Jožef Zabukovec, Vince pri Sodražici; Anton Paradiš, Lopata pri Celju. 10757 Bum! je zadelo vedro ob noge marabuja ki je stal t vodi in spal. — je za-vpij res nejevoljen, Opremljeno sobo = posebnim vhodom in električno razsvetljavo. T n^-nosredni bližini glavne oo 5te. oddam takoj enemu ali Ivema gospodoma Naslov v oglasnem oddelku .Tntr* 10793 Lepo sobo na ulieo parket, elektrika. « »epariranim vhodom od lam s 15. aprilom oženje nemu paru ali dvema gospodoma na Mestnem trsu št. 13/n. 10798 Prostovoljna sodna dražba hišne in kuhinjske oprave, perila tn ženske obleke se vrši v četrtek 5. aprila t. 1. v Ljubljani, Stari trg št. 34 II. nadstropje ob 9. url dopoldne._ Za Velikonoč Prave domače šunke se dobe le gostilna „PRI RIHTARJU" Karlovska 28 ali Šolski drevored, mesarija Paul Dolinsek. Priporočamo naš prvovrstni naravni !! PORTLAND CEMENT tt svetovne znamke SALONA M (TOUR) v sodčkih, juta ln papirnatih vrečah. Iz skladišča oddajamo tudi manjše količine. SPLIT «. na, Dvorni trg št. 1 Zaloga najmoderne šib oprav za spa niče. jidiln ce jn kuhinje Izdelava najfinejša — vse iz vezantga, zajamčeno suhega lesa po na nižiih cenah Učiteljska tiskarna, r. z. z o. z. v Ljubljani ■ . . | razpisuje § za svojo knjigarno sluibo I strokov, usposobljenega 1 poslovodjo. S Pismene ponudbe z vsemi do- b 8 kazili in s pogoji zaradi plače | 2 sprejemamo do 10. aprila t. 1. " Učiteljska tiskarn Lfubljani, iS a 3 a a Frančiškanska yi. 6 £ IIIHfllHIBMIUIBM I Z J A ll A: [,:.>!■ ' V--, ■ , v. t v * tj-- m: t i*; '■: r »i; Po dolgi in mučni bolezni je danes ob pol 7. uri zvečer odšel v večnost naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Ivan Bernot vpok. predmetni učitelj sred. tehn. šole v Ljubljani. Svojo poslednjo pot bo nastopil nepozabni pokojnik v torek, dne 3. aprila 1928 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Bohoričevi ulici št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu bo sladak večni sen! V Ljubljani, dne 1. aprila 1928. Žalujoča rodbina Upravni svet in nadzorstvo Učiteljske tiskarne javljata tožno vest, da je mnogoletni predsednik in upravni svetnik naše zadruge, gospod luan Bernot srofe. n ti eli tehniške srednje Sole o pafeoln po dolgotrajni težki bolezni preminul dne 1. aprila Pogreb se bo vršil v torek, 3. t: m., popoldne ob 4. uri izpred hiše št. 3 v Bohoričevi ulici. Za našo zadrugo prezaslužnemu možu ohranimo časten in neminljiv spomin. V Ljubljani, dne 2. aprila 1928. Občin* Ljubljana Mestni pogrebni uvod Dne 1. aprila je priobčila tvrdka Specialimport, Slanovec & Co., Ljubljana, Vegova ulica št. 8 izjavo, s katero obvešča p. n. občinstvo, da jaz nisem več družabnik te m da nimam pravice prevzemati plačila ali sklepati katerekoli kupčije niti za podpisano tvrdko niti za sebe, to pa radi tega ne, ker kot nekvalificiran inozemec brez oblastnega dovoljenja tudi za sebe ne smem trgovati. Vsled tega pozivam omenjeno družbo javno, da pove, kedaj sem jaz od svojega izstopa dne 6. de» cembra 1927 do danes obiskal kakega odjemalca imenovane družbe ali kedaj in koliko sem kasiral od koga. odnosno pri kateri tvrdki ali odjemalcu sem se predstavil 'se kot družabnik družbe Specialimport. Midva z g. Alojzijem Slanovcem sva to tvrdko ustanovna in sva oba izstopila in družba danes neopravičeno še podpi* suje «Slanovec & Co.» Ta družba, katera danes obstoji pod tvrdko Specialimport, je zame veliko premalenkostna, ker imam čast sedaj zastopati največje inozemske tvrdke in sem njih pooblaščen zastopnik. Da se pa bode zamogla današnja tvrdka Specialimport Soklič & Co. o meni izjaviti in priti z dokazi, kaj jo je na* potilo do te izjave, sporočam, da sem storil takoj po svojem advokatu potrebne sodne korake. Javnosti pa vljudno sporočam, da sem od današnjega dne družabnik tvrdke »Speci aleksim« v Ljubljani Ljubljana, dne 2. aprila 192S. Armido Basilisco, zastopnik inozemskih vele tvrdk. Na predlog dedičev po v Mozirju 84 dne 26 nov 1927 umrlem urarju in posestniku Francetu Fidej se proda v trgu Mozirje na prostovoljni javni dražbi eno, nadstropna hiša št. 84 z vrtom. Dražba se vrši dne 28. aprila 1928 ob 9. uri na licu mesta v Mozirju (občinska pisarna). Izklicna cena znaša 54 000 Dm in se ponudbe pod to ceno ne sprejmejo.. Vadij znaša 20%. VknJizemh bremen ni. Dražbeno izkupilo se poravna v'14 dneh po domiku v gotovini pri sodiscu v Gornjem gradu. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisa, nem sodišču v izbi št. 3 in v občinski pisarni trga Mo, zirje. , Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. /., dne 29. marca 1928. Urejujt \\