175 Geografski vestnik 91-1, 2019 Zborovanja za arheologijo ZRC SAZU) z vpogledom, kakšne podatke o antičnem okolju podajajo antični pisni viri in spomeniki. Več o dosedanjih posvetovanjih si lahko preberete na spletnem naslovu: https://iza2.zrc-sazu.si/sl/ strani/palinologija-konference#v. Matija Zorn Mednarodna konferenca o okoljski zgodovini reke Drave Koprivnica, Hrvaška, 24.–25. 5. 2019 Konec maja je v Koprivnici na Hrvaškem potekala mednarodna konferenca s področja okoljske zgodovine z naslovom Povijest okoliša rijeke Drave/Environmental history of the river Drava (Okoljska zgodovina reke Drave), ki so jo organizirali Povijesno društvo Koprivnica (Zgodovinsko društvo iz Koprivnice), Društvo za hrvatsku ekonomsku povijest i ekohistoriju (Društvo za hrvaško ekonomsko in okoljsko zgodovino) in Centar za komparativnohistorijske i interkulturne studije Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu (Center za primerjalnozgodovinske in medkulturne študije Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu). V približno zadnjem desetletju je to že četrta (okoljsko) zgodovinska konferenca posvečana reki Dravi, ki so jo organizirali v Koprivnici (za poročili s konferenc leta 2012 in 2016 glej rubriko Zborovanja v Geografskem vestniku 84-2 in 88-2). Tako kot zadnji dve je tudi tokratno vodil zgodovinar in geo- graf Hrvoje Petrić (Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu), potekala pa je v letu, ko Zgodovinsko društvo iz Koprivnice praznuje 35 let delovanja. Ker reka Drava ni lastna le eni državi, so organizatorji na konferenco povabili tudi raziskovalce iz Madžarske in Slovenije. Konferenca je potekal dva dni. Prvi dan so bila predavanja, drugi dan Slika 1: Na ekskurziji smo spoznali tradicionalne pesmi in plese. MATIJA ZORN vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 175 pa ekskurzija vzdolž reke Drave, približno na odseku med Repašem in Brodićem jugovzhodno od Koprivnice. Na ekskurziji, ki jo je vodil Hrvoje Petrić, smo poleg etnoloških (slika 1) in kulinaričnih posebnosti območja, spoznali »konake« oziroma naselja, ki so povezana s kolonizacijo gozdnih območij vzdolž reke Drave. Na gozdnih krčevinah, ki so po večini nastajala od 18. stoletja, so sprva postavili zgradbe name- njene občasni rabi, za čas obdelovanja zemljišč. V 19. stoletju so nastala stalna naselja, ki so demografski višek doživela v prvi polovici 20. stoletja. V drugi polovici 20. stoletja pa doživijo demografski padec, izgubijo pa tudi ekonomski pomen. Danes v naseljih prevladuje ostarelo prebivalstvo. Konake je na tere- nu predstavil zgodovinar Nikola Cik, ki je o tej tematiki piše v monografij naslovom »Ekohistorija Đurđevca i Virja u drugoj polovini 18. stoljeća« (Okoljska zgodovina Đurđevca in Virja v drugi polovici 18. sto- letja; 2016). Na ekskurziji bi izpostavili še ogled Đurđevskih peskov (Đurđevečki pesci, tudi Đurđevački pijesci; slika 2), peščenih sedimentov na desnem bregu Drave, ki predstavljajo »oaze« puščavskega oko- lja. Še v srednjem veku naj ne bi bilo odprtih peščenih površin, kar pa naj bi se spremenilo od 16. stoletja. Na kartografskih prikaz se odprte peščene površine pojavljajo od druge polovice 17. stoletja. Na nji- hovo pojavitev naj bi vplivalo predvsem izsekavanje gozdov in intenzivna paša, ki jima je sledila erozija (več o tem je mogoče prebrati v zgoraj omenjeni knjigi ali v članku Hrvoje Petrića »Neodrživi razvoj« ili kako je krčenje šuma u ranome novom vijeku omogućilo širenje Đurđevačkih pijesaka?« (»Netrajnostni razvoj« ali kako je krčenje gozdov v zgodnjem novem veku omogočilo širjenje Đurđevskih peskov?«, Ekonomska i ekohistorija 4/2008). Prvi dan se je zvrstilo 15 predstavitev, razdeljenih v štiri sklope, ki so potekala v hrvaškem, angle- škem in slovenskem jeziku. Največ predavateljev je bilo zgodovinarjev, sodelovali pa so tudi geografi, arheologi, pravniki in drugi. V prvem predavanju smo spoznali naselja in utrdbe vzdolž Drave na Madžarskem (Csilla Zatykó in sodelavci, Inštitut za arheologijo iz Budimpešte), v drugem pa ukrepe povezane s poplavami in sušami na območju avstrijske Koroške v 16. in 17. stoletju (Žiga Zwitter, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani). Prvi sklop je sklenilo predavanje o spremembah rabe tal v Slovenskih goricah od začetka 19. stoletja do danes (Rok Ciglič s sodelavci, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU). V drugem sklopu so se tri predavanja posvetila ureditvi obrežij oziroma regulacijam. Seznanili smo se z urejanjem in varovanjem Ptuja v 19. stoletju (Nataša Kolar, Pokrajinski muzej Ptuj) ter s hrvaškim (Zlata Živaković Kerže s sodelavko) in madžarskim (Lóránt Bali, Panonska univerza, Keszthely) pogle- dom na regulacije Drave v 19. in začetku 20. stoletja, predvsem za izboljšanje plovnosti. V tem sklopu smo zaradi številnih utopitev reko Dravo spoznali tudi kot »mesto smrti« v 18. in 19. stoletju (Nikola Cik). V tretjem sklopu smo spoznali Dravo kot »naravno prometnico« (Dragutin Feletar, Hrvaška aka- demija znanosti in umetnosti) ter zemljiškoposestno strukturo vzdolž nje na Štajerskem sredi 18. stoletja (Andrej Hozjan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru). Sledili sta predavanji povezani z vodnim gospodarstvom, prvo glede odnosov med Avstrijo in Hrvaško v drugi polovici 20. stoletja (Ivica Šute, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu) ter drugo o razmerju med okoljskimi gibanji in vodnogo- spodarskimi interesi po graditvi novih hidroenergetskih objektov v drugi polovici osemdesetih let 20. stoletja (Hrvoje Petrić, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu). Na začetku četrtega sklopa sem podpisani (z Maurom Hrvatinom, oba Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) predstavil podnebne spremembe in spremembe pretokov v slovenskem Podravju v zadnjega pol stoletja, sledilo pa je predavanje o pokrajinskih spremembah na poplavnem območju Aljmaškega rita (močvirja) od 18. stoletja (Hrvoje Pavič s sodelavcem). Ker je Drava mednarodna reka, smo poslušali tudi predavanje o Dravi in mednarodnem pravu (Ladislav Heka, Pravna fakulteta Univerze v Szegedu), zadnji sklop pa je sklenilo predavanje o »dravskih temah« v izbranem časniku v obdobju med obema vojnama (Davor Iličić, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu). Izbrani prispevki bodo objavljeni v 15. letniku (2019) revije Ekonomska i ekohistorija (http:/ /hrcak.srce.hr/ ekonomska-i-ekohistorija), v kateri si lahko mnogo o reki Dravi preberemo že v letnikih 7 (2011) in 13 (2017). Matija Zorn 176 Zborovanja Geografski vestnik 91-1, 2019 vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 176 177 Geografski vestnik 91-1, 2019 Zborovanja Slika 2: Peščena pokrajina Đurđevskih peskov je posledica degradacije rastja. MATIJA ZORN Slika 3: Utrdba Stari grad v Đurđevcu je imela v času hrvaške Vojne krajine obrambno funkcijo zaradi turške nevarnosti. Danes je v utrdbi urejen muzej. MATIJA ZORN vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 177