Ery''





it M



ZA NAROČNIKE MOJECA PLANETA PIL
25 % UGODNEJE!
injiin
že 67 let najbolj priljubljena revija za šolarje Nasveti tete Justi v zvezi s težavami v šoli, ljubezni, s starši ^
TI&JAZ: strokovnjaki in vrstniki o vsem, kar te zanima, vznemirja in »žuli« GLASBA, ŠPORT in MODA NATEČAJI: letos nov stripovski natečaj! OGLEDALO: kako odraščajo Ariani, Ema, Miha in njihovi prijatelji
TRENDOVSKA RUTA TUBA
i
Prejmete novembra
Slika ie simbolična
Multipraktična, vsestransko uporabna ruta
VSAK MESEC: KARTICE, POSTERJI IN VESELA ŠOLA
/♦•■■'■'"'i"	t}' -	aön t
■
, ~ LET 1

V tej številki noveMber-2015
Dragi moji planetovci,
bojda lisička ni nič kaj posebej zvita zver, čeprav imamo pesem s takim besedilom. Poznavalci pravij0, da je predvsem previdna. Morda pa je ravno zato ne poznamo dovolj dobro? Jesen nam je prinesla veriko odličnih pridelkov in plodov pa tudi mrzle in kratke dneve. Želim vam, da bi si znali čim bolje organizirati svoj čas, da bi vam ga ostalo čim več za tisto, kar imate res radi. Kaj pa je to, pa najbolj ve vsak zase. Pišite nam o tem, kaj imate radi in kaj vas zanima.
Maja
maja.bajzelj@mkz.si
VABILO NA PODELITEV NAGRAD
V sredo, 18. novembra 2015, vas ob 18. uri vabimo na podelitev nagrad avtorjem izbranih fotografij na natečaju za naj fotografijo s temo ljubljenček, ki bo v Galeriji Sončnica v pritličju Založbe Mladinska knjiga na Slovenski 29 v Ljubljani. Nagrajene fotografije in imena avtorjev so bili objavljeni v oktobrski številki in na spletnih straneh revije http://www. mladinska.com/mojplanet/nagradninatecaji
Pišite nam na moj.planet@mkz.si ali www.mladinska.com/mojplanet
4 TA MESEC
Opazujem in raziskujem
6 ZVERI
Je lisica res zvita?
8 PLANETOVCI PO SVETU
Laura, Marta in Sara
10 TUJE DEŽELE
Baskija
12 LJUBLJENČKI
Na obisku pri 45-članski družini
16 OKOLJE
Kaj je ogljikov odtis
18 VESOUE
Parada planetov
20 EKOZGODBA
Zakaj ločujem odpadke?
22 ČLOVEŠKO TELO
Operacija
24 ŽIVALSKE OSUPLJIVKE
Modronogi strmoglavec
26 FOTOGRAFIJA MESECA
Pajki
36 DR. VETKO
38 BISERI SLOVENIJE
Plečnikova hiša
42 PLANETOV STRIP
Kaj je videl satelit
46 NARAVA
Podobe gorske reke
48 MOJ TEST
Si svojeglav ali brezglav
50 SIVE CELICE
52 NUŠIN KOTIČEK
Kaj čutijo živali
54 MOJ PLANET PRIPOROČA
56	VAŠA POŠTA
57	ŽIVALI SLOVENIJE
Kozača
ta mesec
opazujem in raziskujem
december
Trnulje dozorijo
Če želimo pokusiti plodove črnega trna, je zdaj pravi čas. Ni dovolj, da so trnulje zrele: trpki, sočni, modročrni plodovi postanejo užitni šele, ko jih oplazijo jesenske slane. Iz trnulj lahko pripravimo marmelado, sirup, trnuljevo vino in krepilni trnuljev čaj. Precej pomembnejšo vlogo kot danes so v prehrani ljudi imele trnulje v preteklosti.
Latvlce se razMnožujejo
Latvica je morski polž, ki živi pritrjen na skale v pasu bibavice. Odlepi se le med plimo, ko gre na pašo. Z raskavim jezičkom strga s skal alge, potem pa se spet vrne na svoj domači prostorček. V pozni jeseni se latvice razmnožujejo. Oploditev poteka v vodi, kamor latvice izločijo svoje spolne celice. V jajčecih se nato razvijejo drobcene ličinke.
Kopljemo hren
Ko v prvih zmrzalih nadzemni deli hrena propadejo, je čas za nabiranje hrenovih korenik. Preden jih uporabimo, jih moramo naribati, saj se šele pri tem iz tkiva sprostijo pekoče snovi. Te so značilne za vse predstavnike družine križnic. Med križnice poleg hrena prištevamo tudi redkev, gorčico, rukolo, ohrovt, brokoli, cvetačo, kolerabo ...
Kraljevi obisk
Rumenoglavi kraljiček je najmanjši evropski ptič. Na glavici ima rumeno ali oranžno liso, ki spominja na kronico. Živi v iglastih gozdovih in parkih z veliko iglavci, vendar ga opazimo le, če za nekaj časa obmirujemo in smo čisto tiho. V hladnem delu leta se v naših krajih domačim kraljičkom pridružijo vrstniki - kraljički iz skandinavskih dežel.
Jež gre spat
V gostem grmovju in pod vejevjem si je jež uredil zimski brlog. Obložil ga je s suho travo, listjem ter ga postlal z mehkim mahom. Zdaj je napočil čas za zimsko spanje. Jež bo nekaj mesecev živel od maščobe, ki se mu je jeseni nabrala pod kožo. Spomladi se bo zbudil shujšan in takoj začel iskati hrano, da si opomore.
Gamsi v črnini
V gorah se že oglaša zima. Pred snegom in plazovi so se gamsi umaknili iz visokogorja v nižje lege. Rjavo poletno dlako so zamenjali in se odeli v gosto, dolgo, temno sivo zimsko dlako, tako da so v snegu videti skoraj črni. Jeseni se samci, ki jih imenujemo kozli, pridružijo tropom samic. Srdito se spopadajo zanje. Seveda, saj je napočil čas parjenja (prsk).
Končno varni pred klopi?
Klopi so najnevarnejše živali naših gozdov, saj prenašajo klopni meningoencefalitis in boreliozo. Ko smo v zgodnji jeseni v gozdu nabirali gobe in kostanj, smo se morali skrbno zaščititi pred njimi. Zdaj so klopi vse manj dejavni. Skriti v listnem opadu in razpokah drevesnega lubja bodo prezimovali vse do toplih zgodnjepomladnih dni.

o o
SeJeMO božično žito
V drugem tednu decembra mnogi ljudje v lončke posejejo pšenično zrnje, da z mladim žitom okrasijo dom med božično-novoletnimi prazniki. Zanimivo je opazovati kalitev pšenice: iz zrna po nekaj dneh najprej pokuka drobna koreničica, nato pa se razvije steblo s »travastimi« listi. Pšenica je za človeštvo ena najpomembnejših vrst trav.
Tinka Bačič 5
zveri
Jplisicares
Čeprav je lisica v pripovedkah zvita, je predvsem zelo previdna in jo težko presenetimo. Dobro se znajde v gozdu, na travniku, v vasi in celo v mestu, vse od nižin do gora.


Lisica je v Evropi najbolj razširjena predstavnica skupine psov Prepoznamo jo po špičastem smrčku in gostem, rdečkasto rumenem do rdeče rjavem kožuhu na hrbtu, po trebuhu in vratu pa je bela. Spodnji del nog in šap ima črne barve. Ponaša se z dolgim in košatim rePom, ki meri kar 40 centimetrov, telo pa ima dolgo okoli 70 centimetrov.
Miroljubna saMOtarka

Lisica je samotarska žival. Najpogosteje lovi glodavce, a poje vse, kar lahko ujame, na primer zajce, ptice, ribe, žuželke, celo žabe in kuščarje, ne brani pa se niti mrhovine, posebej s ceste. Zelo redko napade večjo žival. Rada ima tudi jagodičje in sadje, ne je pa odpadkov. Svoj najpogostejši plen, miš, lovi tako, da jo neopazno čaka in nato bliskovito skoči nanjo. Kot mnogi drugi sesalci tudi lisica brani svoje ozemlje in z njega podi druge lisice. Na posameznem ozemlju živi družinska skupina, katere velikost je odvisna od plena in dostopnosti izkopanih jam. Te uporablja za počitek, beg in razmnoževanje, vendar jih po navadi ne izkoplje sama, ampak jih prevzame od jazbeca. Za primer nevarnosti ima več izhodov.
9lavn'iprenašalec stekline, zato je pogosto na seznamu
zeodstrel. Tudi pred pojavom stekline jee bialrsrcrrovnržsva^i^V^'
planetovci po svetu
B
>KaiXo,
Smo Laura, Marta in Sara!«
ki
Sara, Marta in Laura J^

Stare smo 14, 13 in 11 let. Vse tri smo se rodile v San Sebastianu, ki je eno najlepših obmorskih mest v Evropi. Ker vas Španijo večina zelo dobro pozna, bomo raje napisale kaj lepega o deželi na severovzhodu Španije, kjer živimo. Po špansko ji rečemo Pais Vasco, po slovensko pa Baskija.
Baskija je avtonomna pokrajina znotraj Španije, ki leži ob špansko-francoski meji in prav tu se začnejo tudi znameniti Pireneji. Velika je za tretjino Slovenije in ima številne čudovite plaže, hribe in vasice, ki nas včasih spominjajo na Slovenijo. Živimo v kraju Tolosa, ki ima okoli 18.000 prebivalcev, in se imamo res lepo. V šolo hodimo peš, tudi kadar dežuje (tu pogosto dežuje). V Baskiji smo ponosni na odlično hrano, prvovrstne sire in na svetovno znane kuharje, ki so si nabrali celo morje Michelinovih zvezdic. Zelo radi pa imamo tudi »fiesto« in karneval, prav radi se veselimo po ulicah in skupaj plešemo in pojemo. Zanimivo je, da v Španiji vedno uporabljajo oba priimka, prvega po očetu, drugega po mami, tako da se podpišemo Laura, Marta in Sara Rudel Ayerra.
Kdo smo?
Laura
Hodim v 3. razred druge stopnje OŠ, kar bi bilo v Sloveniji 1. letnik srednje šole. Zelo rada imam ročna dela, kuhanje in sobotne popoldneve s prijateljicami v Tolosi. Prostega časa zaradi natrpanega urnika skoraj nimam, ko pa imam čas, najraje pletem in kvačkam. Moj najljubši šport je judo, ki ga treniram že 6 let in imam kar nekaj kolajn s tekmovanj.
Dopolnila sem 11 let in hodim v šolo čisto blizu naše hiše v Tolosi. Najraje tečem in se vozim s skirojem. Ati in mami pravita, da sem pridna v šoli. Najraje od vsega imam ritmično gimnastiko. Ure in ure vadimo v telovadnici, potem pa tudi doma z veseljem pogledam kakšne vaje na YouTubu in se kaj novega naučim.
Marta
Sem leto mlajša od Laure in hodim v isto šolo, samo en razred za njo. Tako kot Laura rada kuham z atijem in najrajši sama pečem palačinke za zajtrk. Ukvarjam se z več športi, nazadnje sem se lotila tudi veslanja. Zdaj me bolijo roke in zadnjica, ampak zelo uživamo vsi skupaj.
Sara
Sole
V Baskiji ima osnovna šola 6 razredov (od 6. do 12. leta), sledi ESO - obvezno šolanje od 12. do 16. leta, in potem 2 leti »bachillerato« (od 16. do 18. leta), srednja šola. Po srednji šoli se lahko vpišeš na univerzo. Večina šol v Baskiji in Španiji je zasebnih in jih vodijo nune.
Vse imamo zelo rade slovensko hrano, ki jo ati Nejc velikokrat pripravi za kosilo in večerjo. Še posebno sta nam všeč bučno olje in goveja juha z zdrobovimi cmočki. Od baskovske hrane pa je najbolj znana jed »txuleta«, kos govedine, ki ga spečejo na žerjavici. Malo je rdeč, a nadvse okusen. Odličen je tudi španski pršut, ki ga je tu veliko. Ati pravi, da je zelo dobro tudi špansko vino, ampak ga še nismo pokusile.
Naša družina
Za tukajšnje razmere smo zelo velika družina. Pogovarjamo se v 3 jezikih: dekleta se med sabo pogovarjamo špansko ali baskovsko, z mami govorimo večinoma baskovsko, ati pa noče slišati drugega kot slovensko in se naredi gluhega. V šoli se vse tri učimo tudi angleško in francosko.
Mami Maria dela v svojem podjetju kot zastopnica za tuje papirnice v Španiji. Dela tudi s papirnico Goričane, ki smo jo šli pogledat, ko smo bili v Sloveniji. Ati je samostojni informatik in programer in dela z računalniki. Zelo lepo tudi poje in nastopa po Španiji in drugod po svetu. Prav vsako leto gremo v Slovenijo na počitnice. Najraje ostanemo pri dediju in babici v Kotljah na Koroškem, kjer se igramo na vasi in v gozdu. Zelo rade gremo tudi v hribe in se rolamo s sosedi. Ko smo v Sloveniji, se naučimo tudi veliko slovenščine.
Vezi s Slovenijo
Komaj čakamo, da spet vidimo bratranca Roka in sestrični Lucijo in Mašo. Decembra pričakujemo še eno sestrično. Velikokrat se vidimo z vsemi tetami in strici, babi in dedkom, saj radi pridejo tudi k nam na obisk v Španijo. Letos pridemo v Ljubljano decembra namesto poleti in se že veselimo lučk v stari Ljubljani. Ljubljana je res lepo mesto. Poleg Ljubljane in Koroške sta nam zelo všeč Gorenjska in Dolenjska, ki zelo spominja na našo Baskijo s svojimi hribi in dolinami. Tukaj v Baskiji se večkrat dobimo s tremi Slovenkami iz San Sebastiana. Imamo se fino, ker vsi govorimo slovensko.
Punce s sestrično | in bratrancem r
^ZnaniBaski
Kuharji z Michelinovimi zvezdicami: Juan Mari Arzak, Martin Berasategui in Andoni Luis Aduriz. Nogometaš Xabi Alonso (Real Madrid, Bayern) in Edurne Pasaban (prva ženska, ki je osvojila vseh 14 osemtisočakov), oba sta doma prav iz naše vasi!
O
Baskija
Glovno mesto: Vitorio
Velikost pokrajine: 7.254 km^
Največje mesto: ßilbflo (550.000 prebivfllcev)
Prebivalstvo: 2,1 milijon«
Najvišja gora: Monte Aitxuri (1551 m)
Uradna jezika: španščina in baskovski jezik, po baskovsko »euskera«
tuje dežele
Hribovite baskovske dežele se razprostirajo v Španiji in v Franciji ob obali Biskajskega zaliva in ob zahodnih Pirenejih. Baskija (domačini ji rečejo Euskadi) je avtonomna pokrajina v Španiji. Sestavljajo jo tri baskovske province Alava, Guipuzcoa in Vizcaya, deloma baskovska pa je tudi sosednja pokrajina Navarra.
Baskija
J Baski nimajo ßoŽička, imajo pa 1 zato Olentzera. To je dobroduŠen mol, ki otrokom deli s|adkarije.

i
Težnje po odcepitvi
Baski imajo v Španiji visoko stopnjo avtonomije in njihova kulturna identiteta se ohranja že tisočletja. Izvor ljudstva ni povsem raziskan, na območju baskovskih dežel pa živijo že zelo dolgo, tako dolgo, da so obdržali svoj edinstveni jezik. Ravno zaradi močne kulturne pripadnosti si že dolgo prizadevajo za odcepitev od Španije. Baski so imeli v svoji zgodovini le enkrat svojo državo, ko so se vse baskovske pokrajine združile v kraljevino Pamplono, ki se je nato preimenovala v kraljevino Navarra, ta pa je vladala Pirenejem. Med diktaturo generala Francisca Franca (1939-1975) je bila baskovska kultura močno zatirana, jezik pa strogo prepovedan.
Edinstvena baskovščina
če misliš, da jo boš v Basl<iji dobro odnesel z znanjem španščine, se precej motiš! Baski govorijo čisto poseben jezik, ki mu ni podoben noben drug evropski jezik. Pravimo mu izolat, nekakšen jezikovni otoček, saj je ta jezik edini od starih jezikov, govorjenih na tem območju pred prihodom Rimljanov, ki se je obdržal do današnjih dni. Baskovščina je od leta 1978 poleg španščine uradni jezik, otroci se je učijo tudi v šoli, vsi napisi pa so dvojezični.
10
askovski kipar Eduardo Chillida je znan po svojih abstraktnih delih. Na sliki je glavnik za veter.
	
Kaixo.	
Zdravo.	
Agur!	
Nasvidenje!	
Bai.	
Da.	
Ez.	
Ne.	
Eskerrik	
asko.	
Hvala.	
Bilbao
je največje mesto Baskije, vodilno pristanišče in središče baskovske industrije. Dolgo časa je bil le industrijsko mesto, ki ga ljudje po svetu niso poznali. To se je spremenilo, ko je znani arhitekt Frank Gehry tja postavil mogočno stavbo z zavitimi srebrnimi oblinami, ki spominja na ladjo. Vanjo se je naselil muzej Guggenheim. Prav zaradi slavnega muzeja se v mesto zgrinjajo številni turisti in ljubitelji umetnosti, ki lahko v Bilbau ali »Luknji«, kot mestu rečejo domačini, obiščejo tudi muzej visoke umetnosti, baskovski in pomorski muzej.
San Sebastian ^^^ ölavnitcg vytacem je priljubljeno letovišče —1 mesta ob Biskajskem zalivu,	Se^asfian
dvajset kilometrov stran	--
od francoske meje. Na vsakem koncu zaliva je hrib, na vrhu katerega stoji stolp. Natanko sredi zaliva stoji otoček Isla de Santa Clara. Mesto slovi po poletnih gledaliških in glasbenih festivalih, tam je doma tudi eden najbolj priznanih evropskih filmskih festivalov, ki se vsako leto odvija že od leta 1953. San Sebastian pa slovi še po nečem - odlični hrani! Tam so doma nekateri najslavnejši kuharji sveta.
Dober tek!
Baskovska kuhinja, ki temelji na lokalni, sezonski in sveži pridelavi hrane, velja za eno najboljših na svetu. Kar niti ni čudno, saj je v regiji več kot štirideset restravracij, ki jih vodijo največji kuharski zvezdniki. Še dandanes so med baskovskimi moškimi priljubljeni gastronomski klubi (txoko). Tradicionalno so v te izbrane klube lahko vstopali le moški, ki so potem tam na veliko kuhali, debatirali in prepevali. Danes se jim sicer lahko pridružijo tudi ženske, a še vedno ni vsem dovoljeno poprijeti za kuhalnico! Txokosi so bili predvsem priljubljeni v času
diktature, saj so bili edini kotički zavetja, kjer so Baski lahko govorili v svojem rrp-^»^^.	,-vr ,	jeziku brez strahu, da bi jih zaprli.
Izjemno pciljf bljeni fo pintxofi; pcigcizki na kruhu, podobni fapasu.
Navarra je morda nojbo1 po festivalu San Fermin, I ulicah dirjajo biki.
Nika Susman
in obiskali vasico Miren ob reki Vipavi. Tam živi v oranžni hiši čisto posebna družina s kar 43 živalmi.
Klasična zgodba se je začela kot pri marsikomu od vas. Ana si je že od majhnega želela psa, vendar ji ga starši niso dovolili imeti. Že kot deklica je sanjala o tem, da bo imela nekoč hišico, polno živali. Želje so se ji uresničile in zdaj živi s svojo številno družino. Poleg desetletnega sina Luna ji družbo dela še štirinajst mačk, štirje psi, osem želv, trije papagaji, trije morski prašički, osem kokošk, kunec, činčila in čisto pravi pujs.
Vse muce se zberejo na kup in nestrpno pričakujejo večerjo.
Ira in Esi
Začelo se je pred šestnajstimi leti, ko se je skotila psička Tačka, potomka družinske psičke. Ko se je nekaj let za tem* Ani rodil sin Lun, so v družino vzeli še enega družinskega člana. To je kuža Laki, ki ga je Lun dobil pri dveh letih, da bi se navadil spati sam. Tako mu je nekaj časa v sobi družbo delal Laki, pred kratim pa je to vlogo prevzela činčila. Sledile so še druge živali - številne muce, kužki, želve, papagaji, kokoške, kunec, morski prašički, pujsek in činčila.
£
Činčila se je številni družini pridružila pred kratkim.
'V L I . ^	'Iii

Skrb in nega
Lun obiskuje peti razred v nekaj kilometrov oddaljeni Novi Gorici, kjer ima službo tudi Ana. Ko se popoldne vrneta domov, ju čaka 43 lačnih ust, ki jih je treba nahraniti. Zanju je to že rutina. Ana zjutraj nahrani pse in muce, pozneje pa Lun nahrani še kokoške, pujska in preostale ljubljenčke. Živali imajo srečo in se lahko svobodno gibajo po zelo velikem ograjenem vrtu in imajo celo svoj dostop do reke Vipave. Kužki gredo vsak dan tudi na daljši sprehod. Kadar na okoliških njivah ni več pridelkov, se jim na sprehodu lahko pridruži tudi dobrodušni in ješči pujs Bobo. Psi in muce redno dobijo sredstvo proti bolham in klopom, vsi pa so tudi cepljeni ter sterilizirani oziroma kastrirani. Spijo v hiši, v dnevni sobi in v predprostoru, le Tačka spi v Anini sobi. Kadar gresta Lun in Ana na počitnice, skrb za živali prevzame Anin partner Rori, č^ odide tudi on, pa prijazna soseda ali prijateljica.
Bobo zelo uživa v človeški družbi in ima rad pozornost.
Z vsakim prihodom novega člana se morajo živali privaditi nanj in se malo prilagoditi. Med njimi se je zgradila hierarhija, tako da ima vsaka živalska vrsta svojega »vodjo«. Vendar se med seboj vsi dobro razumejo. Muce se razumejo celo s kokoškami, morskimi prašički in kuncem, le v Lunovo sobo nimajo vstopa, saj tam letajo papagaji. Pujs Bobo veliko časa preživi s kužki in se je navzel nekaterih njihovih lastnosti in z veseljem pohrusta vse pasje priboljške Zvečer pa si muce in kužki delijo prostor na kavču,kjer s svojima lastnikoma večkrat gledajo risanke.
Odraščanje v živalski družbi
Desetletnega Luna že od rojstva spremljajo živali. Vsak dan z njimi preživi večino svojega prostega časa in že od majhnega se zaveda odgovornosti, ki jo prinaša skrb za živali. Kljub temu Ana ne pričakuje od njega, da bi prevzel
**
Lun, Loki, Esi in pujs Bobo
V kunčji ogradi so tudi morski prašički.
vso odgovornost, čeprav zna za živali poskrbeti skoraj čisto sam. Ve, da je treba za živali lepo skrbeti in si zanje vedno vzeti dovolj časa in tudi denarja. Si predstavljaš, koliko hrane gre na mesec za toliko živali? Pa tudi k veterinarju je treba včasih. Poleg tega je za njih treba poskrbeti tudi takrat, ko se ne počuti dobro ali ima veliko dela za šolo. Lun je z živalmi odraščal in se tako marsičesa naučil. Spoštuje jih, saj je bil prisoten pri rojstvu marsikaterega ljubljenčka in žal celo pri smrti nekaterih _ Ko smo ga vprašali, katero od svojih živali ima najraje, je rekel, da ima prav vse enako rad.

Pasje krdelo sestavljajo psičke Tačka, Ira in Esi ter psiček Laki.
Lunu in Ani ljubljenčki pomenijo zelo veViko, zato družina brez njih ne bi bil takšna, kakršna je
Anaja Hvastija Gaia 15
okolje
Sledi so nekaj, kar puščamo za sabo. Lahko so zelo različne. Lahko so drobtinice kruha, ki jih po zajtrku pustimo na mizi, lahko pa so pesmi, ki jih pesnik napiše in izda v knjigi. Na peščeni plaži za nami ostajajo sledi, ki so natančna kopija naših podplatov. Sled so tudi umetniške slike, ki visijo v galeriji in pričajo o delu nekdanjih umetnikov. Sledove puščamo tudi v srcih in spominih drugih ljudi: če smo dobri in nas imajo radi, so sledovi lepi in prijetni, če pa se obnašamo grobo in hudobno, lahko pustimo boleče spomine, vsejemo strahove in dolgotrajne bolečine.
Sled so lahko medvedove stopinje v gozdu. Ker je medved težak več sto kilogramov, se njegove tace ugreznejo v prst in naredijo vdolbino. Takšnim sledem pravimo odtis. Iz njega lahko izkušen stezosledec ugotovi, kako težak je bil medved, v katero smer je šel in kako hitro se je premikal. Če je stezosledec izredno bister, lahko iz odtisov razbere celo medvedov namen: če gre proti vasi, je verjetno lačen in si bo skušal najti hrano. Iz tega lahko sklepa tudi to, da se vaščanom bliža nevarnost, saj lačen medved ne razmišlja prav preudarno. Morda bo prevrnil zabojnike z odpadki, morda si bo ujel in pojedel kako ovco, lahko pa da bo pri tem celo napadel in ubil človeka. Dobro bi bilo vaščane opozoriti na morebitne posledice, ki se jih da predvideti in deloma napovedati iz odtisov.
Nevidni odtisi
Odtisi so po navadi vidni, nekateri pa so tydi nevidni. Nevidni odtis, ki ga ljudje puščamo na našem pianetu, so poimenovali ogljikov odtis. Morali bi ga imenovati ogljikovodioksidni odtis, saj
prikazuje količino in posledice ogljikovega dioksida (CO ), ki ga spuščamo v ozračje. Zaradi njega se Zem2lia segreva in spreminja. Spreminja se sicer vse- kjer so bili nekdaj travniki, so danes mesta, kjer je bila rečna struga, je danes elektrarna, kjer je b|l gozd, je danes kaj drugega.
A sprememba zaradi ogljikovega dioksida in drugih plinov je lahko bolj neprijetna. Nekateri kraji se lahko zaradi nje posušijo in postanejo neprimerni za življenje, drugi lahko postanejo premrzli, tretje pa lahko zalije morje. Znanstveniki se med seboj še vedno prepirajo, ali smo res za vse krivi prebivalci tega planeta ali je to morda čisto naključen dogodek, ki se je v preteklosti že zgodil. Kakor koli že pa je pametno izpuste CO2 čim bolj zmanjšati. Nekaj ga sicer potrebujejo rastline in plankton za hrano, a danes ga v ozračje spustimo štirikrat preveč. Za rastline je to prehud zalogaj - kot če bi vam kuhar na krožnik naložil za štiri krožnike testenin in zahteval, da pojeste vse.
Kaj povzroča izpuste CO.?
Avto porablja gorivo in v njem nastaja CO2. Če se peljemo 100 km daleč, ga izpustimo kakšnih 15 kilogramov (okrog 20 kubičnih metrov). Če ogrevamo hišo sami s pečjo, ga v enem letu izpustimo 3 tone. A tudi če imamo daljinsko ogrevanje, ga spustimo ravno toliko - ne sicer tam, kjer živimo, ampak ga zaradi nas spustijo v toplarni, ki je na drugi strani mesta. Žarnica in računalnik sama ne izpustita nobenih plinov (razen ko pregorita), izpušča jih elektrarna, ki na drugem koncu države proizvaja elektriko. Tudi vse druge naprave ne izpustijo ničesar v naši sobi, ampak ves ogljikov dioksid nastane v tovarni, kjer so jih naredili. Kdo je sedaj kriv za izpuščanje plinov: tovarna, ki jih je izpustila, ali mi, ki smo kupili napravico in ji naročili, naj jo za nas naredi? Hrana bi izpuščala CO2, če bi gnila. Veliko CO2 pa nastane pri njeni proizvodnji, živinoreji in poljedelstvu.
Odgovornost
Zadeva je prepletena in zapletena. Kdo je v resnici bolj kriv in kdo izpušča več, kot bi smel in kot bi bilo treba? Nekateri znanstveniki, ki se borijo za ohranitev Zemlje, opozarjajo na nevarnosti in posledice izpusta plinov. Potrudili so se in naredili približen seznam, ki kaže, koliko CO2 kakšna stvar ali dejanje izpusti v ozračje. Temu pravijo ogljikov odtis dejanja ali predmeta, ki smo ga kupili. Upoštevali so vse, kar se je dalo: da morajo npr za televizor najprej skopati rudo, jo prepeljati, pretopiti, uliti, obdelati in pobarvati. Ogromno energije in operacij, in pri vsaki se izpusti ogljikov dioksid.
Če bi hoteli vedeti, koliko CO2 spustimo v naši družini, bi pogledali v tabele na internetu in izračunali. Ko bi našli zadevo, zaradi katere izpustimo največ dioksida, bi se lahko malo omejili in spremenili način življenja. pogosto se da veliko prihraniti tako, da okrog hiše namestimo izolacijo, da uhaja manj toplote in da potrebujemo manj kuriva. S tem zmanjšamo izpust CO2 in prihranimo denar. Ampak: potem gremo lahko na izlet, kuupimo bencin in izpuščamo CO2 iz avtomobila. S tem nismo veliko naredili. Če nečesa ne kupimo, denar porabimo nekje drugje, kjer se tudi izpušča CO2. Začaran krog.
Če bi hoteli obvarovati Zemljo, ne bi smeli oddati več kot 2 toni CO2 na prebivalca, oddamo pa ga dobrih 9 ton! Vsak Evropejec, da ne bo pomote, vključno z dojenčki, šolarji, študenti, delavci in upokojenci.
Se zavedamo?
Ljudje danes nimamo občutka, da sploh izpuščamo kake pline. Če se ravno ne kadi iz dimnika babičine peči ali če dedek nima pipe v ustih, se zdi, da ne odteka noben
\J
plin, razen tistega, ki ga dedek občasno spusti skozi hlače. V resnici pa ogromno ogljikovega dioksida izpustimo, ko se vozimo z avtomobilom, letalom ali vlakom. Ogromno se ga izloči pri ogrevanju stanovanja ali hiše. Veliko ga porabijo grelniki vode, da se lahko prhamo. Tudi žarnica, ki jo prižgemo zvečer, in računalnik izpuščata ogljikov dioksid. Tudi majhne napravice »izpustijo« veliko CO2. Celo naša hrana izpušča ogljikov dioksid. Kako to?
ALi ves?
o
• Američani ga oddajo približno petkrat več od Evropejcev, v nekaterih revnejših državah v Afriki Pa ga ne izpustijo skoraj nič ali pa tako malo, da se komaj da izmeriti.
Sašo Avsec
vesolje
Tisti, ki se morajo v šolo odpraviti še pred vzhodom Sonca, so oktobra lahko na nebu opazili tri svetle zvezde zelo blizu skupaj. Toda to niso bile zvezde, to so bili planeti Venera, Jupiter in Mars. Ti planeti so tudi novembra na nebu blizu skupaj. Pred odhodom v šolo si vzemi čas, fotografiraj planete in nam pošlji svoje najboljše posnetke.
Parada plan
Arklur
IVIars
Venera
Modei Osončja
Nekajkrat v letu se zgodi, da sta najmanj dva planeta na nebu blizu skupaj. Taki poravnavi planetov pravimo konjunkcija. Zakaj se to zgodi? To si lahko razložimo z enostavnim modelom, za katerega potrebujemo nekaj jabolk, pomaranč ali podobnih okroglih sadežev. Lahko uporabimo tudi žogice. Na sredino mize položimo pomarančo, ki bo predstavljala Sonce. Nato na mizo nekoliko stran od prve položimo drugo pomarančo. Ta bo predstavljala Zemljo. Seveda nista v merilu, saj je Sonce 110-krat večje od Zemlje, ampak to za naš model ni pomembno. Vsi najbrž veste, da Zemlja kroži okoli Sonca. To gibanje si zamislimo tako, da drugo pomarančo zakotalimo okrog prve. Druga pomaranča se očitno lahko kotali le po mizi. Rečemo, da se giblje v eni ravnini, v tem primeru v ravnini mize. Enako je z Zemljo v vesolju. Zemlja se okoli Sonca vedno giblje v eni ravnini, ki ji pravimo ekliptika.
m
Špika


i- ' i t



V
• Regu!
Opazovanje
Ce planete opazujemo brez daljnogleda, potem so podobni zvezdam. Šele z daljnogledom oziroma teleskopom lahko na njih vidimo kako podrobnost. Seveda mora biti daljnogled na stojalu, sicer nam slika v njem preveč »pleše« in se trese, da podrobnosti ne moremo opaziti. V daljnogledu je Mars videti kot rdečkast krožec, Jupiter pokaže temne in svetle
proge, v njegovi bližini pa so vidne še___
štiri največje lune.---------
Venera pa je prav nel<aj posebnega, saj ima mene l<ot
najsvetlejša med
vsemi planeti	. -T^JH^^^BP
svetlejša od vseh zvezd na nebu.

Pomemben podatek
pa je, da se tudi drugi planeti okoli Sonca gibljejo približno v isti ravnini kot Zemlja. Vrnimo se k našemu modelčku Osončja na mizi. Pomarančo, ki predstavlja Sonce, pustimo na sredini mize. Pomarančo, ki predstavlja Zemljo, premaknemo na rob mize, nato pa po mizi na različnih oddaljenostih od srednje pomaranče razporedimo še nekaj pomaranč, ki predstavljajo druge planete. Nato se postavimo k pomaranči-Zemlji in položimo obraz na mizo tako, da vidimo druge pomaranče. Ceprav so pomaranče različno oddaljene, se nam zdi, da ležijo v eni črti. Enako je na nebu. Ker se planeti okoli Sonca gibljejo po isti ravnini kot Zemlja, torej po ekliptiki, so vedno razporejeni v isti »črti«. Ker pa se planeti gibljejo, so včasih na nebu tudi povsem blizu -konjunkcija, včasih pa daleč narazen.

-1
r
Andrej Guštin
eko zgodba
/— I C
Kako hitro bi se napolnil zabojnik, v katerega odlagaš smeti? Danes eno vrečko, pojutrišnjem še eno in konec tedna spet eno ... smetarjev pa od nikoder. Čez en mesec vrečke zlagaš ob smetnjaku, naslednji mesec pa je kup že višji od tebe. Po vrhu pa še prav grdo smrdi.
Ker odpadki ne izginejo
Odpadki, ki smo jih ustvarili, ne izginejo, ko jih smetarji odpeljejo. Ostanki hrane in papir se razkrojijo v nekaj tednih ali mesecih, mnogi odpadki pa bodo ostali na Zemlji tudi, ko tebe in mene ne bo več. Na primer aluminijasta pločevinka potrebuje za razgradnjo približno 350 let, plastična vrečka pa celo 400 let.
C
Ker varujemo naravo
Z uporabo odpadnih surovin lahko zmanjšamo jemanje osnovnih surovin iz narave. Zakaj bi posekali drevesa za izdelavo novega papirja, če lahko uporabimo recikliran papir? Za izdelavo stekla iz narave jemljemo kremenov pesek. Enako kvalitetno steklo pa lahko dobimo z recikliranjem odpadnih koščkov stekla. Papir lahko predelamo največ sedemkrat, steklo pa nima omejitve.
Ker varujemo svoje zdravje
Iz gospodinjskih odpadkov moramo izločiti ostanke zdravil, razkužil, škropiv, čistil, baterije in podobne odpadke, ki sodijo v zbirne centre oziroma med nevarne odpadke. Če te snovi pridejo v pitno vodo, onesnažijo naravo za zelo dolgo časa. Ljudje in živali zaradi njih lahko zbolimo za rakom, postanemo neplodni ali celo umremo.
Ker iz smeti lahko nastane nov izdelek
Veliko smeti v resnici ni odpadek, ampak so lahko surovina za nov izdelek. Iz tulcev toaletnega papirja lahko narediš deblo za drevo ali telo za raketo. Iz zamaškov lahko narediš mozaik ali napis za na vrata svoje sobe. S predelavo starega papirja lahko narediš nov papir in izdelaš izvirna vabila. Veliko odpadkov predelajo v tovarnah. Iz avtomobilskih gum lahko naredijo nedrseče talne obloge za športna igrišča. Iz odpadne plastike nastanejo novi kompostniki, kosilnice in klopi. Temu rečemo recikliranje.
:ujeM odp
r
/
r


Ker so odpadki primerni za veliko iger
Organizirajte tekmovanje, na katero lahko povabite tudi učiteljico naravoslovja oz. biologije in si tako polepšate učno uro ali izboljšate ocene. Tekmujte, kdo ve, v kateri zabojnik gredo odpadki: na primer zobna ščetka, ovitek od sladoleda, pločevinka ali strgane hlače _
Ker tako lažje prepreCfimo njihov nastanek
Z drobnimi navadami lahko zmanjšamo svoje količine odpadkov. Še uporabna oblačila, knjige, športne rekvizite in druge predmete podarimo ali zamenjamo. V trgovino gremo s svojo vrečko iz blaga ali s košaro ter zavrnemo ponujeno plastično vrečko. Mnoge predmete lahko ponovno uporabimo. Na primer: škatlo od čevljev lahko uporabimo za shranjevanje različnih predmetov ali pa jo predelamo v darilno škatlo.
Ker je odvoz smeti treba placati
Podjetje, ki odpadke odvaža in sortira, odvoz zaračuna glede na število oseb v gospodinjstvu ali glede na prostornino zabojnika. Če zmanjšamo količino odpadkov v zabojniku, lahko plačamo manj za njihov odvoz. Potem tvojim staršem ostane nekaj denarja, da ti lahko plačajo na primer naročnino na tvojo najljubšo revijo.
O
ALi v/eš?

o
•	Povprečen Slovenec pridela dober kilogram smeti na dan, okrog štiri tone v 10 letih.
•	Prostoživeče živali ne ustvarjajo odpadkov. Za njimi ostanejo le iztrebki.
•	Največ odpadkov na svetu pridelajo v bogatem Hong Kongu.
•	V nekaterih državah plačujejo odvoz smeti glede na težo smeti in zato zelo dobro premislijo, kaj odvržejo.
Urška Galien
c:loveško telo
Prav gotovo poznaš koga, ki so mu kirurgi odstranili vnet slepič in je rekel: »To ni nič hudega!« Pa je lahko hudo, sploh če pride do izliva slepiča, ker vnetje ni bilo pravočasno odkrito. Vsako odkrivanje in zdravljenje bolezni se pri zdravnikih začne s pozornim pogovorom.
Zdravnik vpraša bolnika, kako se počuti, kdaj je zaznal prve težave, kakšne bolezni imajo starši. Zdravnika zanimajo razvade bolnika, njegovo prehranjevanje, telesne dejavnosti, spanec, prebava in še marsikaj. Podatki, ki jih zdravnik dobi od bolnika, se imenujejo anamneza.
Telesni pregled
Po opravljeni anamnezi zdravnik opravi telesni pregled bolnika. Izmeri mu krvni tlak, telesno temperaturo, pregleda
oči, ušesa, grlo. Posluša delovanje pljuč in srca, potipa trebuh, na določenih delih telesa na hitro potrka s prsti ali s kladivcem.
Diagnoza
Če zdravnik ob telesnem pregledu ugotovi znake bolezni, mora določiti bolezen. Temu se reče diagnoza. Zdravnik najprej postavi delovno diagnozo. Ker želi priti do končne diagnoze, lahko bolnika napoti na laboratorijske preiskave krvi in urina. Pogoste so tudi slikovne preiskave, kot sta rentgen ali ultrazvok. Včasih se zdravnik odloči za endoskopsko preiskavo, pri kateri z dolgim, tankim instrumentom, opremljenim z optičnimi lečami, pregleda organ v notranjosti bolnikovega telesa.
Načini zdravljenja
Ko zdravnik postavi končno diagnozo, lahko sam ali po posvetu z drugimi zdravniki določi potek zdravljenja. Napredek medicinske znanosti in tehnike omogoča zdravnikom veliko uspehov. Najpogostejši način zdravljenja je zdravljenje z zdravili, zelo pogosto pa so potrebne tudi manjše ali večje operacije.
Kirurgija
je eden od načinov zdravljenja, pri katerem skušamo odpraviti bolezen z rezanjem. Visoko šolani in izurjeni zdravniki kirurgi odstranijo, popravijo, zamenjajo bolno ali poškodovano tkivo, organ. Danes kirurgi uspešno operirajo, pozdravijo ali zamenjajo tudi tako zapletene organe, kot so srce, jetra, ledvice.
Brez bolečin
Bolnika ob zahtevnejših in daljših operacijah uspavajo zdravniki anesteziologi. Ob manjših operacijah namesto uspavanja uporabijo lokalno anestezijo. Z njo zdravniki »omrtvičijo« le posamezen predel telesa; bolnik je pri zavesti, bolečin pa ne čuti.
Kirurgi vseh vrst
Operacijska dvorana
Vse v operacijski dvorani mora biti sterilno čisto. Tu vsi nosijo sterilne halje, rokavice, obrazne maske in kape. S tem preprečijo okužbo bolnika in zaščitijo tudi sebe. Nekoč, ko še ni bilo kirurških rokavic, je precej požrtvovalnih kirurgov umrlo, ker so se okužili med operacijo.
Boš kirurginja, kirurg?
Kirurgov je zmeraj premalo. Za ta čudoviti poklic moraš imeti dobre umske sposobnosti in ročne spretnosti. Najprej moraš končati dolg študij splošne medicine, nato pa te čaka še večletno usposabljanje, ki mu pravijo specializacija.

Ali veš?

Kirurških umetnosti je veliko. Naštejmo jih nekaj. Kirurgi travmatologi poskrbijo za zlomljene kosti in poškodovane sklepe. Abdominalni kirurgi odstranjujejo vnete slepiče in opravljajo še druge posege v trebuhu. Kardiovaskularni kirurgi operirajo srce in ožilje. Nevrokirurgi so specializirani za operacije možganov in hrbtenjače. Kirurgi ortopedi operirajo sklepe, ki jih po potrebi tudi zamenjajo z umetnimi. Plastični kirurgi operirajo mišice, kite, živce in presajajo kožo ob opeklinah. Kirurgi onkologi odstranjujejo rakaste tumorje. Ginekologi marsikateremu otroku pomagajo priti na svet s carskim rezom.
•	Kirurgi za nekatere operacije uporabljajo tudi močan svetlobni curek: laser
•	pri nekaterih operacijah si kirurgi pomagajo z mikroskopi.
•	V srednjem veku so Arabci dosegli velike uspehe v kirurgiji in iznašli številne instrumente, ki jih kirurgi uporabljajo še danes.

Krištof Dovjak 23
w
»A

v


V,
r

Imetnik živo modrih stopal, živi na Galapaškem otočju. Ta morska ptica, ki ima težo lepo rejene kokoši, je izjemno uspešna pri ribolovu. Že njeno ime nam pove, kako se loteva ribolova _ Modronogi strmoglavci lovijo leteče ribe, sardele in druge ribje vrste, radi pa se posladkajo tudi z lignji. Samci dvorijo zelo izvirno; nasprotnemu spolu razkazujejo svoje barvite okončine.
MAČEK M
PRAZNUJE - .
I
40 LET
Na voljo nove mačje dobrote
010001m


S
HUftf

ÜAk
SLIKANICA
Prvič je izšla pred 40 leti. Vsa ta leta je z zgodbo, nepozabnimi pesmicami in prikupnimi ilustracijami nagovarjala številne generacije malih bralcev. Zagotovo ena najbolj priljubljenih slikanic pri nas.
Še več izdelkov Maček Muri Doiščite v naših knjigarnah.
Najhitreje do knjig in izdelkov: (š^ v knjigarnah ig) www.emka.si o8o 12 05
KNJIGA IZ BLAGA
Ljubka mehka knjižica z ročajem. Ilustracije iz slikanice Maček Muri. Primerno za najmlajše.
SPOMINSKE KNJIGE
Prikupne spominske knjige ali dnevnik z junaki iz slikanice Maček Muri. Primerno za deklice in dečke vseh starosti. (15,5 x 20 cm)
©
70 LET
fotografija meseca
v,-

PAJKOVKA
■^e vtU)užbii takR,iRtke, saj svoj zarod nosi na h;sbttn, V0Rke dok;er ma)ii pajkci ne začnejo sami )eRti naokrog. Pajk; niso žuželke, od njih se raaz),kujejo po štev;)u nog. Žuželke jih im a.^o šest,

Pajk; pa osem.

dr. Vetko
Živijo, dr. Vetko!
Zate imam pomembno vprošonje glede moje psičke. Imam kake štiri leta staro psičko, ki je manjše rasti in je temno rjavo-bela shihtzujka. Najina težava je, da zadnje čase dosti bruha, in sicer kakih dvakrat ali trikrat na teden, in to rumeno, redko, tekočino z mehurčki, izbruha pa toliko, kotje velika lužica lulanja od malega zajčka (ne veliko), in v bruhanju ni hrane. Je mogoče, da bruha, ker je breja? Ušla nam je dvokrotne dolgo nazaj (po nesreči).
Kana, 15 let
K
Pozdravljena,
zanima me nekaj o mojem levjegrivem zajčku, v bistvu o dveh. Stara sta 5 mesece, skoraj 4, a se vsakič ko pridem k njima, lovita in enkrat mi je eden skočil v roke. Zanima me, ali se samo lovita ali je kaj drugega, oba sta samca (brata) in eden je močno ljubosumen. Jaz mislim, da se ne razumeta, in razmišljam, da bi enega dala stran. Ali je to prava rešitev? Zanima me pa še, ali se mladič bernskega planšarja lahko razume s 4 leta staro psičko manjše rasti? Prosim, da še kaj napišeš o tej pasmi, saj mi je zelo všeč in razmišljamo o nakupu (spomladi). Upam, da odgovoriš, saj sem res v hudi stiski, zelo bi pa bila vesela, če bi bil kdaj poster z bernskim planšarjem ali kaj napisano o njem.
Ema, 12 let
lana, čeprav je veliko podobnosti med ljudmi in psi, kar se tiče nekaterih znakov bolezni ali stanj, pa psičke običajno ne bruhajo med brejostjo, kot je to značilno za ženske med nosečnostjo. Zato lahko rečeva, da brejost, tudi če je psička morda res breja, ni vzrok. To, da je pobegnila, seveda ni dobro. Poleg tega, da bi se ji lahko kaj zgodilo, bi se res lahko parila s kakšnim psičkom in imela bi neželene mladičke, če bi ušla prav v času, ko je najbolj godna. Bolj boš morala paziti nanjo, saj je tako uhajanje lahko zelo nevarno. Glede bruhanja ne moreva reči nič določenega; treba bo k veterinarju, da jo pregleda in ugotovi, zakaj se to dogaja. Morda ima samo razdražen želodček, verjetno se tudi pogosto naje trave, da bi si sama pomagala. Brez pregleda veterinarja ne bova mogli priti do dna vzroku, da tvoja psička občasno bruha žolč in slino, vzrokov pa je lahko zelo veliko, lahko je tudi bolna, lahko je kaj neprimernega pojedla itd. Le hitro k veterinarju, ki bo ugotovil tudi, ali je breja ali ne.
fcma, kunci niso najbolj družabne živali. Zdaj ko sta še majhna, še nekako gre, bolj bosta odraščala in spolno dozorevala, bolj teritorialna bosta postajala in bolj se bosta lovila in tepla. Sedaj se verjetno le igrata. Ni nujno, da bo tako, saj kdaj lahko vidimo tudi kakšno izjemo, ko živali lepo sobivajo, a prav mogoče je, da bosta bolj sovražna, kot želiš. Rešitev je lahko, da enega oddaš, če želiš imeti oba, pa potrebuješ le še eno kletko in je problem rešen. Tako bosta imela vsak svoj prostor in prepirov ne bo.
Vsak psiček, ki bi ga pripeljala k hiši, se bo razumel s 4 leta staro psičko. Tudi če na začetku ne bo najbolj navdušena nad prišlekom in vso pozornostjo, ki jo bo ta dobival, pa se živali prej ali slej navadijo in na koncu so celo nerazdružlji-vi prijatelji. Pazi le, da bo tudi psička prejemala enako pozornosti kot mladiček, in vse bo v redu. Boš videla, česa vse ga bo naučila! Morda ga kar posvoji in vzame za svojega! Nič ne skrbi, pasje prijateljstvo je zelo lepo.
r
Pozdravljeni, imamo telička, star je 12 dni. Kmalu po rojstvu je začel težko in hitro dihati. Zjutraj je malo bolje. Čez dan je pa kar hudo, diiha tako, da iima odprt gobček. Nii kriva samo zunanja temperatura, ker tudi v hladnih dneh ni bolje. Lep pozdrav
Polona
■ olona, pospešeno dihanje je verjetno znak, da nekaj ni v redu s teličkom. Morda gre celo za okužbo dihal, ki zahteva takojšnje zdravljenje z antibiotiki, ali pa se je rodil s kakšno prirojeno težavo. Nisi mi napisala, ali sicer pije mleko, ali je živahen, ali le leži, ali normalno odvaja blato in podobno, zato ne bova mogli podrobneje ugotoviti, za kaj gre. Čim prej je treba poklicati veterinarja, ki bo opravil temeljit klinični pregled živali ter predpisal ustrezno zdravljenje.
Dragi Vetko!
Doma imam psa nemškega ovčarja. Ko sem mu danes nesla mrzlo vodo v njegovo kletko, sem opaziila, da je svoje kakce. V posodi za hrano pa je iimel še vedno hrano. Zakaj to dela?!
Lucija S., 9 let in pol
■■■a koprofagijo, kot strokovno rečemo uživanju lastnih kakcev, je lahko veliko vzrokov. Včasih je hrana, ki jo kuža dobiva, neustrezna in slabe kvalitete. Lahko mu manjka kakšnih vitaminov in drugih hranilnih snovi. Lahko je znak bolezni. Lahko je le razvada. Preprost ukrep je, da takoj ko se po-kaka, pospraviš kakec in tako ne bo imel priložnosti, da ga poje. Svetujem ti tudi, da obiščeta veterinarja, ki bo ocenil telesno stanje psa, preveril, ali gre za kakšno pomanjkanje, te povprašal o prehrani psa in ti svetoval, kakšna hrana bi bila bolj primerna, ter izključil morebitne bolezni. Pri psih, ki se te navade kljub vsemu ne otresejo, pa lahko v hrano dodajamo določene dodatke, ki naredijo kakce tako zoprnega okusa, da jih kužki nočejo več pojesti.
iMas vprašanje?
Pošlji ga na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali na moj.planet@mkz.si. Če je objavljeno tvoje pismo, nam čim prej pošlji svoj naslov, da ti pošljemo nagrado!
Dr Vetku lahko zastavite vprašanje tudi na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet.
Več vprašanj in odgovorov dr Vetka najdeš tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/mojplanet/drvetko
Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.
biseri Slovenije
Si lahko predstavljate Ljubljano brez arhitekture Jožeta Plečnika? Kaj bi bila naša prestolnica brez Tromostovja, bežigrajskega stadiona, Narodne in univerzitetne knjižnice, pokrite tržnice ali Jakopičevega sprehajališča v parku Tivoli? Kakšna pa je njegova hiša v Trnovem, kjer je preživel več kot 35 let življenja? Po temeljiti obnovi je vse ostalo točno tako, kot je zapustil ob smrti leta 1957. V vsakem trenutku boste imeli občutek, da se bosta profesor in njegov kuža Sivko vsak čas vrnila domov ^
/opiifltaržel»«^
Plečnikove Arkade _ ^ na ljubljanski tržnici V
Velik vrt sredi mesta
Hišo na Karunovi ulici 4, tik za trnovsko cerkvijo, je pred točno sto leti kupil Plečnikov starejši brat Andrej. Danes se morda sliši nenavadno, toda Trnovo tedaj še ni bilo del mesta. Slovelo je po velikih zelenjavnih vrtovih, ki so oskrbovali celo Ljubljano. Z ulice, nad katero se na drugi strani dvigajo visoki bloki, še danes ni videti, da se za staro hišo skrivata ogromen vrt in izjemen dvonadstropni valjast prizidek. Jože Plečnik ga je postavil le nekaj let po tem, ko se je priselil.
Zahteven gospodar
Načrtovali so, da se bodo v hišo priselili vsi trije bratje in sestra. Zato si je Plečnik v pritličju zamislil veliko kuhinjo, v kateri bi se lahko vsak dan srečevali. Toda navsezadnje je arhitekt v veliki hiši ostal sam z gospodinjo Urško. Poročil se ni nikdar, čeprav je od prijateljice Emilije Fon dobil celo pismo z ženitno ponudbo. Po njegovi smrti je Urška povedala, da ji je umrl najboljši prijatelj in da ne bo nikdar več našla njemu enakega - pa čeprav je bil Jože Plečnik strog mož in zahteven hišni gospodar
Skromen in radodaren mož
Spal in delal je v okrogli sobi v pritličju, kjer je imel posteljo in delovno mizo. Soba je svetla in zelo praktično opremljena. Vidi se, da je bil skromen in tudi do sebe zelo strog mož. Jedel je le dvakrat dnevno in vedno pravil, da mu profesorska plača zadostuje. Velike projekte za mesto in cerkve je delal brezplačno, plačal je le študentom, ki so mu pomagali pri risanju. A ne preveč, da se ne bi prevzeli! Veliko svojih prihrankov je porabil za gradnjo cerkve sv. Mihaela na Ljubljanskem barju, revnejšim študentom pa je plačeval tudi študijske poti.
SprejeMnica, rezervirana za najboljše prijatelje
Neznane goste je Plečnik sprejemal kar v veži, kjer jih je posedel na trdo klop. Ker je bilo v veži precej hladno, so hitro odšli. Peščico najboljših prijateljev pa je gostil v topli sprejemnici z zanimivo pečjo. Vgrajen ima bakren kotliček, v katerem je lahko med ogrevanjem prostora segrel vodo in pripravil čaj. Tako so lahko s prijatelji klepetali, ne da bi jih zmotila gospodinja Urška.
Vrt brez meja
Potem ko je Plečnik kupil sosednjo hišo, je hiši prizidal svetel zimski vrt. Vsi prostori v hiši so prežeti z njegovim delom, v zimskem vrtu in na vrtu s čebelnjakom pa si je lahko odpočil v naravi. Vrt je res velik tudi po zaslugi tedanjega trnovskega župnika Frana Šaleškega Finžgarja,
Atelje in učilnica
Nekaj časa je v hiši stanoval tudi njegov mlajši brat Janez. Jože je zanj uredil okroglo sobo v zgornjem nadstropju. A brata sta skupaj vzdržala le nekaj mesecev. Arhitekt je potreboval mir, saj zato se niti poročil ni, Janez pa je bil precej bolj živahen. Igral je klavir in imel polno obiskov, tudi žensk, kar starejšemu bratu seveda ni bilo po godu. Ko se je Janez odselil, je Jože v sobi uredil atelje, kjer je med drugo svetovno vojno, ko je bila fakulteta zaprta, poučeval najbolj nadarjene študente. Delal pa je vedno v svoji sobi v pritličju.
Delovno mizo doje vtis, do se bo Jože Plečnik vsak čos vrnil domov. Delal je vse do svoje smrti.
avtorja romana Pod svobodnim soncem. S Plečnikom sta se takoj spoprijateljila in rekla, da med dobrimi prijatelji ni meja. Zato med vrtovoma še danes ni ograje in vidimo lahko, kaj prinese brezmejno prijateljstvo: več prostora in boljše življenje za vse.
:5
Od Mizarskega vajenca do najboljšega študenta
Plečnikov starejši brat Andrej je postal duhovnik, mlajši brat Janez cenjen zdravnik, sestra Marija si je ustvarila družino, za Jožeta pa v mladosti ni nič kazalo, da se bo v zgodovino vpisal kot eden največjih arhitektov vseh časov. V gimnaziji se ni najbolje odrezal, zato ga je v uk vzel oče, mizarski mojster Izkazalo se je, da ima mladenič izreden talent za oblikovanje. Ko je tedanjemu ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju izdelal omarico, si je prislužil štipendijo za študij v Gradcu. Izučil se je za oblikovalca pohištva, a ni ostalo le pri tem. Navdušil se je za arhitekturo, odpotoval na Dunaj in poskrbel, da so skice njegovih del prišle v roke slavnega arhitekta Otta Wagnerja. Mojster je bil navdušen in Plečnik je študij zaključil kot najboljši študent!
Fotografija iz zasebne: je posneta okoli leta 1935.
Plečnikov pečat na Dunaju in v Pragi
Na Dunaju je zaslovel kot arhitekt Zacherlove hiše, ki jo je načrtoval za premožnega proizvajalca pesticidov, in po cerkvi Svetega Duha na Ottakringu. Za Dunajčane je bil kar malo preveč napreden, zato je kmalu odšel v Prago, kjer je delal kot profesor na Umetno-obrtni šoli. Sam češkoslovaški predsednik Masaryk mu je tedaj zaupal obnovo praškega gradu Hradčani, enega največjih gradov na svetu, ki je še danes predsednikova rezidenca. Plečnik se je rad srečeval s predsednikovo hčerko Alico, a se je že med obnovo gradu vrnil v Ljubljano. Sprejel je službo profesorja arhitekture in Ljubljani ter drugim mestom po Sloveniji v naslednjih desetletjih vtisnil prav posebno podobo, po kateri se ločijo od vseh drugih. Kako bi šele bilo, če bi se uresničili še nekateri njegovi projekti: parlament s 110 metrov visoko stožčasto kupolo, propileje (slavnostni vhod) na Kongresnem trgu, Mesarski most in akropola slovenskega naroda, ki bi jo postavil na mestu ljubljanskega gradu.
Matej Zalar 41
planetov strip
üJZL' ttl: LUl^il' KAJ JE VIDEI SATELIT
T^PofSjCALA^ f ÖA Ne mt>S5 isf^rf:
NAgeDJTI,
ZB fß^^V.TACAS Son
MAjHfN SAT€ UTJ	SAMO.
M^fJJtTtcA SVoJ
OPietjSTi SAMO TtL^FoH
Po2A6rLA.


o
, ''' ^ ^ ^ y

fATVOJ€ D&Lo/ 51	JfSfNiK"
JUTJ^I öoLJe.

NAPISALA: NELI KODRIC: FILIPIc, NARISAL: DAMIJAN STEPANČIČ
narava
Najbrž ste se že peljali po cesti od Jesenic proti Kranjski Gori. Cesta se vije po dolgi ozki dolini in spremlja strugo Save Dolinke. Nekje na pol poti vam pogled zastane na enem najlepših prizorov naših Alp, na Martuljkovi gorski skupini.
■T-

I r
Bleščeče bele stene Špika, Velike Ponce, Oltarja in Široke Peči kipijo nad zelenilom gozda v modrino neba. Ob vznožju vrhov sta dve krnici, Za Akom na vzhodni in Pod Srcem na zahodni strani. V dnu krnice Za Akom izvira izpod ledu in snega potok Martuljek.
Vodna sila vali s seboj bloke in okruške kamnin, jih premetava in obli, dokler okroglih in sploščenih kosov ne odloži v predelih, kjer se tok umiri. Tako nastajajo prodišča.
soteski, preko prelivov
izvira se količina vode v strugi poveča. V njej
pa so razmetani veliki skalni balvani. Voda se

v gorskih rekah voda poleti le navidezno presahne, v resnici ponikne v spodnje plasti prodišča. Če prislonimo uho na prodišče, slišimo
pretakanje vode.
Potok Martuljek se izlije v reko Savo Dolinko. Strmec se izravna, hitrost vodnega toka se zmanjša in reka začne odlagati naplavine. Najprej debel prod, potem pesek, kasneje mivko, najdlje pa reka tovori blato.




S-	
	■ -
	
	■ V Ji,^
	
Na obeh straneh rečne doline se ' pobočja spuščajo v terasah do struge. Tu je strmec tolikšen, da reka ali potok še poglablja strugo. ~ Posledica je, da se izpodjedeni del brega, ki ga že obrašča prvo rastlinje, kruši in pada v vodo.
Nižje reka nima več moči za vrezovanje struge v globino. Le premešča lahko svoj tok po lastnem, prej nasutem prodišču. Ko si reka nanosi na svojo pot toliko kamenja, da to postane ovira vodnemu toku, si ustvari nove struge.
Zivi svet
Hitrost rečnega toka, vsebnost kisika in temperatura vode oblikujejo zahtevne življenjske razmere. V gorskih rekah in potokih živijo ličinke številnih žuželk: vrbnice, mladoletnice, razne vrste mušic in enodnevnice. Ličinke živijo pod kamni in v zavetju mrtvega toka, odrasli osebki pa rojijo v velikih rojih.
Prodišče naselijo pionirske zelnate in lesne rastline. Zlasti vrba in jelša lahko vsako prodišče v desetletju spremenita v gozd. Seme vrbe začne kaliti takoj, ko se dotakne tal.
Tudi breza je pionirska vrsta, ki mora v procesu rastlinskega nasledstva svoje mesto kasneje odstopiti drugim drevesnim vrstam. Je odlično bivališče za žuželke, saj gosti gosenice vsaj 10 vrst metuljev.
Na južni senčnati terasi Save Dolinke najdemo tudi našo najlepšo cvetko, orhidejo lepi čeveljc, ki je zavarovana že od leta 1922.
/
Hrošči brzci so izjemno dobri letalci, ki živijo na prodiščih.
ic t_
ätrofmmf
Nojvečjo nevornost zo uničenje gorskih rek so hidroelek-trorne. Človek iz rek ne bi smel odvzemoti gromozo, soj s tem spreminjo potoke v hudournike, ki poplovljojo. Prov toko onesnoženje vodo pomori vse življenje v njih.
Anton Komat
Si suojeglau aii
Krasno je, če imamo svoje domislice in se znamo stvari lotiti po svoje. Ampak vse ima svoje meje. Če trmasto vztrajamo, da imamo samo mi prav in da se vsi drugi motijo, najbrž nekaj ni v redu - in to verjetno ne velja za vse druge. Koliko si svojeglav in koliko znaš stopiti ljudem naproti?
1
starši so sklenili, da si zdaj dovolj velik, da pomagaš v gospodinjstvu. Odnašati moraš smeti.
5|< Skrbno odnašam smeti. Želim dol<azati, da sem velil< in da svoje obveznosti zmorem opraviti.
5|<5|<5|< Smeti se valjajo v kuhinji do večera. Res je to moja dolžnost, a bom sam izbral, kdaj jo bom opravil.
5|<5|< Če se mi ljubi, smeti odnesem takoj, sicer pa se kuhinji izogibam v velikem loku.

4
t
3
S prijatelji se igrate skrivalnice. Vsi se strinjajo, da mora tisti, ki išče, šteti do 15, samo tebi se zdi, da mora do 20.
Ker ni po moje, besno brcnem kamen. Sploh se ne bom igral z njimi!
5|<5|< No, revčki najbrž ne znajo šteti do 20. Pristanem na njihova pravila.
5|< Svoje mnenje zadržim zase in se igram po pravilih, ki so jih postavili drugi.
»Pospravi ta svinjak! Samo pujsi bi še rili tukaj!« vpije očka ob pogledu na tvojo sobo in zmajuje , z glavo.
5|<5|< No, včasih sem res pujs, ampak potem pospravim.
^ Nemogoče. Moja soba je kot iz škatlice.
»Kaj te briga, če je svinjak, soba je moja!« se postavim zase.
»Starejši imajo prednost,« vam zabiča učiteljica in vas popelje na mestni avtobus.
^5|< Vržem se na prvi prost sedež. Zavzeto buljim skozi okno, da bi vsi starejši mislili, da jih ne opazim in jim zato ne odstopim sedeža.
5|< 5|< 5|< Ob meni se znajde »starejši«, ki bi mu moral po vseh pravilih odstopiti sedež. Trmasto buljim vanj - tudi jaz sem plačal, mar ne?!
5|< Ko se ob meni znajde starejši, takoj poskočim in mu odstopim sedež. Včasih se zato raje sploh ne usedem.
brezglav?
5
V šoli so te lepo naučili, kako se piše črka S. Ampak tebi se zdi lepše, če je obrnjena narobe.
5|< Pišemo tako, da drugi znajo brati za nami. Tega že ne bi naredil.
5|< 5|< Res je tako lepše. V šoli pišem prav, v pismih prijateljem pa po svoje.
Imam vso pravico do umetniškega izražanja!
6
7
Mama na mizo postavi rojstnodnevno torto.
V	kuhinjo mora še po krožnike, zato zbranim
, zažuga: »Pa nobenih prstov v torto, prosim!«
Takoj ko obrne hrbet, se moj prst globoko potopi v kremo. Mljac!
5|< Tudi če me ne bi opozorila, ne bi nikdar s prsti packal po torti.
5|<5|< Moj prst ni prvi v torti, a če to naredijo drugi, bi bil neumen, če ne bi tudi jaz.
V	živalskem vrtu opazuješ opice. Piše, da jih je prepovedano hraniti, tvoj brat pa bi jim na vsak način rad dal malo piškotov.
Brat krade moje domislice! Na skrivaj jim pomoliva piškote.
5|< Samo opice ne znajo brati. Bratove piškote raje pojem sam.
5|<5|< Bratu pustim, da stori zločin, potem ga zatožim staršem.
Barbara Jarc
so plavila za fo.Aaje]-,^ An-,^0. lotile
"P^'^'IHn te večkrat Jaje]o
'ffo^^^Zsle^.Avieeno
" 'f^^VČ«,;^ pnvoščišveč svobode. P.glej^.p,;^^^.
fo pnnnerno vplesti v svoje
2'V/jeoje, bo? mogoče boli
^pi-oščen.
Povsem dobro razumešj kakšna so pravila. Ko je treba, se jih držiš. A kadar se ti zdi, da lahko stvari izpelješ po svoje, takoj izkoristiš priložnost. Če to ne pomeni, da na skrivaj nagajaš, je to dobra lastnost. S prijatelji lepo shajaš, ker se jim znaš prilagajati. Kadar lahko daš duška svoji domiš|jiji, na primer pri risanju, pa pokažeš, da si zelo ustvarjalen.
Pravila so Za to, da jih kršimo — to je edino pravilo, ki se ga zares držiš. Zato večkrat zaideš v težave. Neredko ti starši očitajo, da si trmast. Nove domislice so že krasna reč. Vendar kljub vsemu živimo med ljudmi - in da bi bolje shajali, smo se domislili pravil. Poskusi ugotoviti, katera pravila še lahko sprejmeš. 6oš videl, tudi s prijatelji se boš bolje razumel.
sive celice
Sestavil: Jože Petelin
Rešitev pošlji najpozneje do 30. novembra 2015 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence, ki prejmejo majico Moj planet. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.
Imena nagrajencev bodo objavljena na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v decembrski številki Mojega planeta.
Arheološko najdišče
sive celice
Nadaljuj vzorec starodavne ogrlice.
V

Na sliki se skriva en zgodovinski nesmisel. Poišči ga.
Razvozlaj napis na nagrobniku. Pomagaj si s priloženo legendo.
\ J ->
Sulica je 300 let starejša od vaze, ki je petkrat starejša od meča, ki je 300 let starejši od žlice, ki je trikrat starejša od arheologa Milana, ki je ravnokar praznoval svoj štirideseti rojstni dan. Koliko je stara sulica?

lai 00173 Gjeis af eoiins VjiuiefeApajd ui oieiai 'oiAe :n>iiuzoj>i uj8>isjßojeis eu miolu uajapouj af lasiujsau i>isuiAopoßz '9 auiuAepejd .^ejis '!i!AozoJO eqiw eAjood fe>ini lasjd n>i!uqojßeu eN 9 lAejd af jfiaji 'i\os nujaßnjp 'oiebois e>ifueuj nujaug azeA lap jusap fioqfeu af as iiujoipo > juipajs a jisu e oapj >i!iaA 'japoLU uaqfelu 'oapj uaq"fi3UJ 'üaiaz >i!iaA 'oapj üaqfeuj 'uazuejo uaqfew z 'uenw 'aze>i oqeis [log <^nos!pfeu iluai eu eiseu fe>i eAoq ep 'susjüj ed l :aAi!say
7.
6.
5.
Nušin KoticIeK
pred
nism©
čusovsvaiOab S preuSevonjem njahovega obnaiaiOa ' in bioeškilh
podobnoeoQ med ČOoveksm in žOvaljo pa so ffazDsksvaOcQ ugoOEviGi, da so žDVOOD čuteča bitEa ki ne čutijo le
azDSIß föoQ3sDIGb temveč tradi
ra, kot so eürah, žaooet in eoeča te?gečteD03b
Raziskovalci so potrdili, da imajo številne živali tako kot človek čustveno središče v možganih. Kmalu so ugotovili, da so nekatere živali sposobne veliko bolj zahtevnih čustvenih in miselnih procesov, kot smo predvidevali, in da je na tem področju še veliko nepojasnjenih pojavov.
Center za čustvovanje je v možganih. Delimo ga na tri med
seboj povezane dele:
•	reptilski možgani: razviti pri ribah, pticah, plazilcih in nekaterih sesalcih,
•	limbični možgani: t^. i'. čustveno središče v možganih, razvito pri vseh sesalcih (ljudeh in živalih),
•	neokorteks: razvit pri ljudeh in nekaterih živalih, kot so primati; v tem delu možganov je središče za jezik in mišljenje.
Znan je poskus z mišmi, ki so raziskovalce presenetile s tem, da so pokazale zmožnost sočutja - vživljanja v drugo živo bitje. Šlo je za krut poskus, pri katerem so prvo miš izpostavljali fizični bolečini in ugotovili, da se druga miš, ki je imela vlogo opazovalke, odziva veliko bolj čustveno, če je pred tem s prvo mišjo preživela več časa.
Presenečajo tudi delfini, ki si ne pomagajo samo med seboj, temveč marsikdaj rešijo tudi plavalce pred morskimi psi in pomagajo kitom, ki zaidejo
z odprtega morja. Med najinteligentnejše živali, sposobne globokega (so)čustvovanja, pa prav gotovo štejemo tudi slone.
Zejpoznas zgodbo ^JtennyjnShirley?)
Slonici Jenny in Shirley sta se spoznali v cirkusu, kjer sta občutili vso bedo cirkuškega življenja: priklenjenost na verige, naporne treninge in nastope v bučnih dvoranah ter neudobje transportnih vagonov. Slonica Shirley je takoj posvojila malo Jenny, a njuni poti sta se kmalu ločili, saj so Shirley odpeljali v zavetišče za divje živali.
Po 23 letih napornega cirkuškega življenja se je Jenny hudo poškodovala in ni mogla več nastopati. Cirkus se je je znebil in pristala je v zavetišču - prav tistem, v katerem je živela Shirley. Slonici sta se v hipu prepoznali in se pozdravili z glasnim trobljenjem, drgnjenjem in ljubkovanjem čez ograjo, ki so jo delavci postavili mednju iz previdnosti. Od takrat naprej sta Jenny in Shirley dneve preživljali druga ob drugi. Delavci v zavetišču so bili presenečeni in ganjeni nad tem, kako globoka vez obstaja med slonicama po več kot 20 letih ločenosti.
Po nekaj letih v zavetišču se je Jennyjino zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Ko je postala prešibka, jo je Shirley odvedla do doline, kjer ji je postlala z listjem. Z njo je ostala noč in dan in ji z rilcem pomagala obračati težko telo. Kmalu sta se jima pridružili še dve slonici, in ko so Jenny pohajale moči, so vse štiri slonice več ur ubrano trobile, kot bi proslavljale življenje slonice in se pripravljale na Jennyjin odhod.
Shirley se je malo pred prijateljičinim koncem poslovila od umirajoče Jenny in odšla žalovat v samoto, dve slonici pa sta ostali ob Jenny, jo ljubkovali z rilci in se s trobljenjem odzivali na njeno stokanje. Ko je Jenny poginila, sta slonici ostali ob njej do jutra.
Shirley je še dolgo žalovala za izgubljeno prijateljico. Zavračala je hrano, umikala se je v samoto in se sprehajala sključena ter s povešenim rilcem. Njeno počutje se je izboljšalo šele, ko so v zavetišče pripeljali novo slonico, Misty, ki se ji je prikupila s svojo vedrino in v njej znova spodbudila voljo do življenja.
Živalim morda od žalosti ne tečejo solze in svojo srečo kažejo drugače kot človek, a vendar so čuteča in občutljiva bitja — včasih celo bolj kot mi. Opazujmo jih, učimo se in upajmo, da se tega nekoč zavemo prav vsi.
Nuša Ema Miklavec
Društvo za zaščito živali Ljubljana, www.dzzz.si
moj planet prlporoCfa
Sabrina Rachle
STARI EGIPT
Zlato kraljestvo na Nilu
Velikanske piramide, orjaški kipi bogov in srhljive mumije so neme priče ene največjih civilizacij v zgodovini človeštva. Sredi puščave je pred 5000 leti cvetelo starodavno kraljestvo starih Egipčanov. Kako so živeli, kmetovali in gradili? Zakaj so mrtve mumificirali? Kako in komu so vladali faraoni? Zakaj in kdo je veliko pozneje izropal njihove dragocene grobnice?
Manfred Baur
DINOZAVRI
V kraljestvu orjaških kuščarjev
Nekoč so se tla tresla pod težkimi koraki dinozavrov; velikanske živali so vladale kopnemu, na nebu so kraljevali pterozavri, v morju so na svoj plen prežali zobati plenilci. Kako pametni so bili v resnici dinozavri? Ali so njihove matere ščitile svoje mladiče? Kako so se s skupnimi močmi lotevali lova? Kaj se je zgodilo pred 65 milijoni let, kar jih je izbrisalo z obličja sveta? Vse o zanimivih kuščarjih je pojasnjeno na 48 straneh.
INFORMACIJE IN NAROČANJE: 080 12 05 ali www.emka.si
NASA ZEMLJA
Modri planet
Nebeško modri oceani, bujni gozdovi in rodovitna tla: naša Zemlja je edini znani planet, na katerem se je razvilo življenje.
V	njegovi notranjosti je neskončno vroče in globoko pod našimi nogami se premikajo celine. Kako se je začelo življenje na Zemlji? Zakaj so se nekatera bitja prilagodila nenavadno skrajnim razmeram? Zakaj imamo dan in noč? Odgovor na še tako zapletena vprašanja najdete v tej knjigi.
V	zbirki KAJ IN KAKO najdeš vse odgovore na vprašanja o modrem planetu!
Zbirka Kaj in kako je namenjena malim in velikim radovednežem.
KUPON ZA SODELOVANJE PRI NAGRADNIH IGRAH, PISMIH BRALCEV, DR. VETKU IN NAGRADNIH NATEČAJIH V REVIJI MOJ PLANET
Kupon izrežite po oznaki in nalepite na dopisnico. Pošljite jo na naslov Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, Ljubljana, revija MOJ PLANET.
(ime in priimek)
(naslov in pošta)
se strinjam, da moj otrok_
(ime, priimek in starost otroka)
sodeluje v natečajih, pri nagradnih nalogah, nagradnih vprašanjih za dr. Vetka, pismih bralcev in drugih nagradnih natečajih, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji objavijo otrokov izdelek in njegovo ime in starost.
Datum
Podpis .
S podpisom dovolite, da Mladinska knjiga Založba, d. d., za izvedbo nagradnega natečaja (in/ali nagradnih iger) in objavo podatkov o nagrajencih vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka za časovno obdobje 5 let, s podatki o preostalih udeležencih v zgoraj navedenih nagradnih igrah ali natečajih pa do njihovega izteka. Sodelujočim v natečaju in pri nagradnih nalogah je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Nagrajenci
NAGRAJENCI IZ OKTOBRSKE ŠTEVILKE MOJ PLANET

Majico Moj planet prejmejo Žiga
Živalska mreža
Rešitev: Živalski vrt! Moj ejo Ži Bukovnik iz Šempetra, Lana Pančur iz Stahovice in Tine Dovgan iz Vodic.
Nagrade bomo poslali po pošti. Iskrene čestitke!
CŠStaa
^rf^TlBoX. VidaktiCne igre za.vojo^druzino
Desetminutni preizkus spomina
Kaj si lahke zapemnii v K) sekundah?
PRIHRANEK \
23%

O^oi^huSi (Sjm^ }
aruiiueBralubox
BrÄifiBox.
Na kmetiji
Spoznaj življenje na kmetiji na zabaven način: živali, stavbe, prevozna sredstva in pridelke. Set vsebuje 56 kart.
BrÄinBox
Naučimo se angleško
Opazuj narisan prizor s slovenskimi in angleškimi besedami, na zadnji strani pa imaš vprašanja. Setvsebuje71 kart.
BrÄifiBox.
šport
Spoznaj zanimiva dejstva o različnih športih: nogomet, košarka, smučanje, gimnastike, padalstvo, skvoš, itd. Setvsebuje 71 kart.

vaša pošta
\
-, I ^
ytngU^ ( v Älc obik^e^ / ® L	b,' h
z
Hvala za vaša pisma, pohvale in predloge, ki jih tako pridno pošiljate!
56
Na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet pa objavljamo še več vaših pisem.
V reviji objavljena pisma, fotografije in druge prispevke bomo nagradili. Pošljite jih na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali moj.planet@mkz.si. Ne pozabite pripisati svojih podatkov. Če boste poslali svojo fotografijo, ne pozabite priložiti dovoljenja staršev ali drugih skrbnikov, da se strinjajo z objavo fotografije. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.
Na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet pa lahko tudi pišete dr. Vetku, zastavite vprašanje, sporočite svoje mnenje ter glasujete za poster.
Uredništvo Mojega planeta
živali Slovenije

(Strix uralensis)
je velik tihi nočni lovec v gorskih gozdovih. Razpon njenih kril meri tudi do 134 cm. Ker živi visoko, kjer je veliko snega, je njeno perje precej svetle barve. Oči ne more obračati, pač pa obrača glavo. Odlično vidi v mraku in ima izjemno dobro razvit sluh. Večinoma se hrani z glodavci in manjšimi pticami. Ker je zelo tiha, se neopažena približa plenu, ga zgrabi in usmrti z močnimi kremplji. Plen pogoltne v celoti in izbljuva ostanke. Le če je žival prevelika, jo prej razkosa _

Kozača ne gradi gnezda, ampak dve do štiri jajca znese v drevesno duplo ali zapuščeno gnezdo. Vali jih en mesec, mladiče hrani 40 dni.

y
I Prihodnji mesec 1 v Mojem planetu^
;
Naslednja številka izide 15. decembra.
L
Moj kviz^
So trditve pravilne? Kaj praviš?

Kviz po novembrski številki
Kozel rečemo tudi gamsjemu samcu.
B.
Ločevanje odpadkov je popolnoma nesmiselno.
DRŽI NE DRŽI		DRŽI NE DRŽI
Lisica je izjemno družabna, saj živi v velikih krdelih, ki jih vodijo samci.	7.	Pred večjo operacijo pacienta uspava zdravnik anesteziolog.
DRŽI NE DRŽI		DRŽI NE DRŽI
Baskija je dežela, ki jo Baski imenujejo Euskadi.	B.	Veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik je živel v Trnovem v Ljubljani.
DRŽI NE DRŽI		DRŽI NE DRŽI
Obiskali smo družino, ki ima kar 150 ljubljenčkov.		Med živalmi so visoko stopnjo čustvovanja dokazali sloni.
DRŽI NE DRŽI		DRŽI NE DRŽI
Na ogljikov odtis imamo največji vpliv ljudje iz najbolj razvitih dežel.	10.	Planetov test ti pomaga pri poznavanju samega sebe.
DRŽI NE DRŽI		DRŽI NE DRŽI
Si znal odgovoriti na vsa vprašanja? Ce nisi, polistaj po reviji Moj planet, ki jo imaš v rokah, in kmalu ne bo nobenega dvoma več.		
Moj planet, mesečnik, november 2015, leto 11 • Na leto izide 12 številk. • Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana • Predsednik uprave MKZ: Peter Tomšič • Glavni urednik področja Založništvo: Bojan Švigelj • Odgovorna urednica: Maja Bajželj • Likovno-tehnično urejanje: Mojca Orehek • Lektorica: Vera Jakopič • Naslov uredništva: Moj planet, 1536 Ljubljana, tel.: 01 241 32 20, faks: 01 425 28 36 • Tiskana naklada: 7.000 • Tisk: Grafika Soča d.o.o., Nova Gorica • Cena številke za naročnike v šoli je 3,99 €, za individualne naročnike 4,30 €, v prosti prodaji 4,99 €. Naročnina se poravna v treh obrokih. Naročnina za tujino se poravna vnaprej in znaša 99,60 €. • DDV in poštnina sta vračunana v ceno. • Naročnina velja do preklica, odpovedi sprejemamo samo pisno za naslednje obračunsko obdobje. • Za nepravočasno poravnane obveznosti zaračunavamo zakonsko določene zamudne obresti. • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. • Naročanje revij: Mladinska knjiga Založba, d. d., Služba oskrbe kupcev, 1536 Ljubljana, tel.: 080 11 08, od 7. do 18. ure. • Vodja sektorja Prodaja in promocija izobraževalnih vsebin: Monika Jagodič Gobec, monika.jagodic@mkz.si • Vodja službe Oglasno trženje in oseba odgovorna za oglaševalske vsebine: Monika Povšič, tel.: (01) 307 80 08, monika.povsic@mkz. si, internet: www.mladinska.com/oglasniprostor • Oglasno trženje: Anja Klemenčič, anja.klemencic@mkz.si, T: 01 241 37 06 • ISSN 1854-2883 • V reviji Moj planet objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. • Nenaročenih rokopisov, risb in fotografij ne vračamo. • Elektronska pošta: moj.planet@mkz.si • Spletne strani: www. mladinska.com/mojplanet • V uredništvu skrbimo za skladnost oglasnih sporočil z Zakonom o medijih. Na izbor oglaševanih izdelkov in na oblike oglaševanja ter na oglasne priloge nimamo vpliva. Izid publikacije je finančno podprla agencija ARRS iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij.




Stopite v magični svet zvoka z radijsko igro za otroke.
Zvočne zgodbe lahko poslušate kar iz postelje in v pižami vsako nedeljsko jutro ob 8.05 na Prvem programu Radia Slovenija.
r i r\ OP A radijska igra I lU Air za otroke
Kadarkoli in od kjerkoli pa tudi na Otroškem portalu RTV Slovenija http://otroski.rtvslo.si/rio/, kjer v samostojnem spletnem razdelku lahko najdete obogatene vsebine, »na zahtevo« povezane z radijsko igro za otroke.
Vprašanja o zvočnih zgodbah in razmišljanja o poslušanju pa nam seveda lahko pošljete na rio@rtvslo.si ali pa na Radio Slovenija, Dramski program (za RIO), Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana. Veseli bomo vašega odziva.
I
RTV SLO
Radio Slovenija

ARS
Poznaš prijatelje s kmetije?
Potem ti ne bo težko odgovoriti na spodnja vprašanja Črke pred pravilnimi odgovori vpiši v okrogla prazna polja, pravilno zaporedje pa ti bo razkrilo rešitev!

ff
1. Kaj misliš, icoiiico volne da ovca v svojem življenju?
O
^ 100 kg ^ 1000 kg
2. Kako hitro lahko galopira konj?
^ 90 km/h Q 75 km/h ^ 50 km/h
3. Ko psi kakajo, se postavijo:
vsmerivzhod-zahod
^^ vsmerisever-jug
proti soncu

i 4
4. Kako daleč lahko oslički slišijo klic drugega oslička?
5. Pujsi se valjajo v blatu, ker:
^^ so radi umazani ^^ se hladijo ^^ se skrivajo
PRAVILNA REŠITEV:
Priiatelie s kmetije pa lahko spoznaš se bolje: zbiraj posebne nalepke v HO,erju - za vsakih 14 nalepk ti enega phsastega
prijatelja podarimo!
HOFER trgovina d.o.o., Kranjska cesta 1.1225 Lukovica
www.prijateljiskmeti)e.si
Hofer
VEČ KOT FER. HOFER.