leto LIX. s'tevilKo ZJO. v UuMinni, v soboto 11 novemhro 19Z6. leno Din rso SLOVENSKI litoai» »mu oau popoiftB«, »xut»ii o«tielte ia jrssaifce. - astma, do <50 pctii a z u. do IOO vrs 2u 50 p, vetji inseiati petit vtsti 4 D. notice, poslano, zjave, >cklime, preklic oeseda 2 O. — Popust po dogovoru. — inseratm davek nosebet — „Üovoasfc) Narod« velja etno v Juposiavij 240 D. ss 'nozemstvo 420 D i ÜpravnUtvo- Haailova oilea s tov. 5, ortUlote. - Telelos sto v. 304. Uroslalstvo Gasilo v a ollca it. 3f u oadatropjo. - rele to o Stav. 34 WT Poštnina plačana a gotovim. Oblastne skupščine Včerajšnje »Službene Novine» prinašajo kraljev ukaz o razpisu volitev v obiastne skupščine. Sedaj je torej izven vsakega dvoma, da se bodo volitve res tudi izvršile in so s tem postale ob enem brezpredmetne tudi vse intrige, ki so se pojavljale proti oblastnim volitvam. Ukaz določa že tudi datum, kdaj se morajo sestati novoizvoljene skupščine, t. j. 23. februarja, tako da odpade tudi eventualni sum, da se bodo pač oblastne skupščine izvolile, ne pa tudi sestale, kar bi bilo sicer uri naših razmerah mogoče. Oblastne skupščine se bodo torej koncem februarja sestale. S tem pa seveda delo teh važnih samoupravnih organov še ni zagotovljeno. Premagati bo treba prej še izredno velike težkoče. Skoraj nobena oblastna skupščina ne bo imela potrebnih posovnih prostorov, ali vsaj ne primernih in zadostnh. 2e samo to vprašanje bo povzročilo mnogo skrbi in tudi neprijetnih konfliktov. Še mnogo težji bo finar.čni problem. Oblastne skupščine imajo po us avi in po zakonu izredno obsežen in za vse prebivalstvo zelo važen delokrog. Bati se je, da bo država potem svoje posle v tem delokrogu še bolj zanemarjala kot dosedaj. Vse bo valila in se izgovarjala na oblastne skupščine. Te pa ne bodo imele denarja in bodo tudi kasneje težko prišle do potrebn.h finančnih sredstev. Novih davkov ne morej j nalagati, zlasti v prečanskih pokraj.nah ne pod nobenim pogojem, ker že sedaj ječe pod prevelikimi davčnimi bremeni. Na vsak najin bo torej morala država preskrbeti finančni fundament novim oblastnim skupščinam in jim odstopiti primeren del svojih dohodkov. Bil bi pa naiven, kdor bi pričakoval, da bo šlo to lahko in brez bojev. Paralelno s to finančno nalogo bodo morale oblastne skupščine izvršiti ogromno upravno organizatorno delo. Morale si bodo ustvariti svoj upravni aparat, morale bodo poskrbeti za urade, ki bodo izvrševali sklepe skupščin m delo. ki spada v delokrog oblasti Treba bo ustvariti vse na nevo. Naloge oblastnih skupščin bodo torej naravnost ogromne. Politična vprašanja bodo pred njimi stopila in morajo stopiti popolnoma v ozadje, ako naj ti pokrajinski parlamenti ne prineseio novega razočaranja. Ogromna odgovornost leži zato na strankah, ki bodo delegirale svoje ljudi v ob.astne skupščine. Pri današnjih političnih razmerah bi bilo iluzorno misliti na sestavo medstrankarskih kandidatnih list g spoda;-skih. socijalnih in upravnih strokovnjakov. Mogoče bo morda doseči iokaine kompromise v nekaterih okrajih, v splošnem pa te danes žal tak sporazum izključen. Zato ie tembolj naloga vseh večjih strank, ki si bodo d lile mai date oblastnih skupščin, da one same mislijo na vse to in da postavijo na prva kandidatna mesta vsestransko sposobne, vestne in delavne može. Voli'ci so danes že toliko zreli, in inteligentni, da znaio to vpoštevati in ceniti in da bodo oddali svoje glasove strokovnjakom, tudi če doslej med širšim slojem prebivalstva morda še niso bili tako znani. Saj se zavedajo tudi volilci. da more le oblastna skupščina, sestavljena iz najboljših mož, obvladati velike in težke naloge, ki jo čakajo. Nova dohodarina - Beograd. 26. novembra. Na vče* rajšnji seji davčnega odbora so bile sprejete sledeče nove postavke za do* hodarino: za prvih 5000 Din 1 za padaljnih 5000 Din 2, za daljnih 5000 dinarjev 3. za nadalinih 5000 Din 4. za nadaljnih 5000 Din 5, za nadaljnih 10 tisoč 6, za nadaljnih 15.000 7, za na* daljnih 20.000 Din 8. za nadalinih 30 tisoč Din 9, za nadalinih 50.000 Din 10, za nadaljnih 100.000 Din 11. za na* daljne dohodke nad to vsoto pa 12 Nov davčni zakon bo stopil v ve* Jjavo tekom 1. 1927., davki pa se bodo po nießovih postavkah pobirali šele leta 1928. Skupščinski odbori — Beograd. 26. novembra. Za danes >b 16. je napovedana seja zakonodajnega odbora s podrobno debato o zakonskem načrtu državne uprave. Za popoldne je sklicana tud-t seja finančnega odbora, ki bo proučil podatke o ministrstvu prometa ter razpravljal o smotrenosti naših železniških tarif, o izkoriščanju m vporabi železnic ter o drugih gospodarskih vprašanjih ministrstva saobrača ia. Prihodnje dni bo finančni odbor proučeval še ostala gospodarska rprašanja. DonoSnJo sejo Narodne skuptfine Zanemarjanje državnih cest« — Soglasna ratifikacija mednarodnih konvencij o dein. — Beograd, 26. novembra. Današnja seja Narodne skupščine je bila otvorjena ob pol 11. Po opravljenih formalnostih, čitanju zapisnika in raznih sporočilih je hrvatski federalist dr. Zanič utemeljeval svojo interpelacijo na ministra javnih del. katerega opozarja na škandalozno stanje državnih cest na Hrvatskem, ki so bile nekoč vzorno vzdrževane ia ki so pozneje pripadle irzavi Pod novo državno upravo se ceste popolnoma zanemarjajo« potrebni krediti so črtani. Minister javnih del vujičič je odklonil nujnost interpelacije- V imenu vlade je izjavil, da se nahajajo državne ceste na Hrvatskem če v precej dobrem stanju in da vlada izpolnjuje po možnosti tudi v tej smerj svoje dolžnosti. Skupščina je aato prešla na dnevni red razprav« o konvencijah, sklenjenih na med narodnih konferencah dela. Minister za *ö cijalno politiko Simouovič je podal kratek ekspoze Na mirovnih konferencah je bilo določeno, da se osnuje velika mednarodna organizacija za urejevanje ielovnih razmer Minister Simonovič ie brani pred očitkom, da je vlada tako dolgo zadrževala te konvencije, in navaja raznovrstne zapreke. ki jih je morala vlada premagati. Simonovič predlaga, naj skupščina ratificira predložene konvencije, ki jih je 12; 8 konvencij se Se nahaja pred skupščinskim odborom V debato so. posegli posl. Kremžar, radičevec Vinko Trnjar in posl. Agatonovič. Po kon čani debati so bile konvencije soglasno rati ficirane. VČERAJŠNJA SEJA — Beograd, 26 novembra Včerajšnja seja Narodne skupščine je trajala do 13 Za popoldne napovedana seja je odpadla, ker je bil dnevni red izčrpan že na dopol« danski seji Z ozirom na interpelacijo po* slanca Vase Franicevica o nezw>snih raz* merah v borskem rudniku, je bila izvoljena posebna komisija, ki bo zadevo preiskala in o iz.du preiskava poročala Narodni skup« šč.ni, ki bo nato sklepala o nadaljnih ko* rakih Italijani internirajo naše ljudi Strahovito besnenje fašistov. — Ljudje beže v Jugoslavijo. — V vsi Italiji je nad 200.000 političnih aretirancev. — Fronta oborožene anarhije in fronta obupa. Ostri Ko flikti v anketnem odboru Radičevci ne soglašajo z radikalnim, za Rade ta Pašiča ugodnim poročilom. — Borba za in proti podaljšanju odboru določenega roka. — Beograd 26 novembra Frenotno najbolj kritična vprašanje med radikalno in Radičevo stranke ie poročilo ki ga naj poda v imenu anketnega odbora Rank<< Frf-funovu* naiprvf. v plenarni seji anketnega odbora, nate pa v Narodn skupsčmi To vprašanje ie dost, re>m> Kankr Trifunovič ie znan prista* Niknit Pašiča tei je svoje poročilo že sesiavP v tem smislu, da anketni >dbnr ne »bsod- deh'vanje Radeta Pašiča. marveč da »val* v*c krivd< na dr žavno upravo in na p.;cdine ministre, n ka terih pravi poročilo, da nis< izvrševali svojih obvez napram upnikom Na ta način ho-če Ranko Trifunovič spravit celn vpraša nje in odgovornost za glavne korupc hke afere v Dop-'noma novo smer O Radetu Pašiču ugotavlja poročilo, da m nobem stvarne podlage, na o- dlag; katere bi se ga moglo obtožiti kot glavnega krivca ko- rupcijskih- afer To poročilo se h'* predložilo Narodn! skupščini le v slučaju, da nanj' pristan? HSS Ta pa ne soglaša s iem por^Čih s ter grozi, da bo predložila Narodni skup ščini oddvojeno poročilo. v katerem bo ugotovila da je dokazana odgovornost Ra deta Pašiča za razne korupcijske afere — Beograd, 26 novembra Danes dopoldne sje ie šesta: po dvodnevnem odmoru anketni odbor Pred otvoritvijo seje so radikalni člani odbora raznesli vest, da posl Ranko Trifunov č, ki je bilo poverjeno, da sestavi poročilo anketnega odbora o poslih Pašičevega Mna za pienum Narodne skupščine ne h" dane> predložil svojega poročila plenumu anketnega odbora, ampak bo zahteval da Narodna skupščina podaijša anketnemu odboru rok, ki poteče 2/ t m Po otvorjeni seji se je predlogu za podaljšanje . «»ka najprvu uprl poslanec dr Svetislav Popovič (SDS), k: je zahteval, paj anketni odbor dokonča to svoje delo v določenem »oku in naj v slučaju potrebe zaseda tudi jutri in v nideljo, tako da bi pienum Narodne skupščine lahko razpravljal o poročilu anketnega odbora na svoji prvi sej* prihodnjega tedna Temu predlogu se je p«' družil tudi Pavle Radič, ki je zahteval nai se takoj konča ta zadeva in sestavi poročilo o poslih Rade Pašiča Ko so radikal: uvide'i, da so tudi radičevci zavzel njm nasprotno stališče, so se udali Poroceva'ec Rank" Trifunovič je pričel citati >voje poročilo, ki 'obsega 45 s strojem natipkanh strani Poročilo je bilo prečoano samo do polovice in ho Jutri končano Radfkalski članr anketnega odbora se nadejajo, da bo na iurišnj1 seji rešeno vprašanje podaljšama roka tako, kakor žele oni in da bodo radičevc- Jutri zavzeli njihovo stališče. ;— Ljubljana, 26. novembra. Danes je dospelo v Ljubljano več beguncev iz Julijske Krajine. Ponoči se jim je kljub strogi mejni straži posrečilo pri= ti v Jugoslavijo. Begunci nam slikajo naravnost obupne razmere, v katere so prišli naši rojaki v Italiji. Fašisti divjajo povsod in brez vzroka prete* pajo naše prebivalstvo, ki je že vse zbegano. Včeraj so aretirali prve naše ljudi, ki jih bodo v smislu novega za* k o na o zaščiti države odtrgali od do* ma in jih internirali na otokih. Koliko je teh nesrečnikov, še ni znano. — Pariz. 26 novembra. >Corriere degb Italiank, ki ga izdajajo italijanski emigranti v Parizu, objavlja senzacijonalna poročila o strahotah v Italiji po novem zakonu o zaščiti države. List trdi. da je bilo v Italiji v zadnjem času zaprtih preko 200.000 ljudi. Vsi zapori in za zapore prikladni prostori so prenapolnjeni. Fašistovska policija vrši svoje funkcije ter zapira v=.<.-, kar ni po godu fašistom. Kljub temu je fašizem Mtf5-sagcrt>v \m roča o raciji v Neaplju, tekom katere je bilo prijetih 12 velikih :>zločincev<, ki so otrro-žali javno varnost ter bili obsojeni na kon-finacijo. Fašisti so zatvorili tudi več javniii hiš v Neaplju in aretirali lastnike. List meni, da se bo na ta način očistilo mesto zlo čineev in nevarnih političnih agitatorjev. Usoda dolenjske kmetske rodbine. — Oče je izginil v ameriških vrtincih, svojci so mu pomrli, na domu je zagospodoval tujec. — Po 20 letih je nenadoma prišel po edino hčerko, jo prečarai v imenitno gospodično in odpeljal v Ameriko. Ogorčenje g. ftadiča — Beograd, 2b novembra. Danes dopoldne je Stepan Radič nadaljeval konference s svojimi pos anci in prijatelji v poslanskem klubu HSS. Bil je tudi danes neobičajno rezerviran ter je odklonil vsako izjavo. Zdi se. da so Ka razburili dogodki zadnjih dni in da se huduje nad vlado, ki ga je iz g ala v tako važnem vprašanju, kakoi so obast-ne volitve. Ukaz o oblastnih volitvah je bil baje sestavljen že 20. novembra in se je nahajal v rokah notranjega ministra že od tega dne. kar je omogočilo predsedniku vlade Nikoli Uzunoviču. da je spretno žongliral s tem dejstvom ter pustil Radiča. da se je temeljito zagnal z izjavami proti razpisu in podpisu ukaza o oblastnih volitvah. Še včeraj dopoldne Stepan Radič ni bil prepruan in informiran, da je kralj že podpisal ukaz o razpisu oblastnih volitev Politični krogi ugotavljajo, da je to nov dokaz nelojalnega razmerja, ki vlada med voditelji sedanje vlade in radičevci. SESTANEK MED CHAMBER-LAINOM IN BRIANDOM _ London. 26. novembra. Angleški zunanji minister Chamberlain prispe 2. decembra v Pariz in bo imel veo konferenc s francoskim zunanji mminiatrom Briandom. Na teh sestankih bo Chamberlain razpravljal z Briandom tudi o zadnjem govoru nemškega zunanjega ministra dr. Stretemanna v berlinskem parlamentu, ki je napravil zelo •lab vtis v Franciji. Oba ministra bosta nato skupno odpotovala v Ženevo k sejam sveta Dr uit v a narodov. MEGLA V ANGLIJI — London, 26. novembra 2e več dni se podi po vseh angleških otokih gosta megla, ki ovira cestni in vodni promet — Megla je zahtevala že tudi več žrtev; ra« njenih jc bilo nad 100 oseb. SLS in vlada — Beograd 36 novembra Ker je Ste-J pan Radič zadnje dni opetnvano izjavil, da bo odklonil oblastne voliive, se je v poslanskih krogih znova pojavila verzija o vstopu SLS v vlado. Radi tega so novinarji vprašali Člana Jugoslovanskega kluba, kaj misli o vstopu dr Korošca v vlado. Poslanec je odgovoril: •Vprašanje našega vstopa v vlado sedaj ni več na dnevnem redu in se o tem zadnje dni med nami sploh ni več.govorilo Gotovo le tudi, da ne govore več o tem vprašanju rad kali in radičevci, ker imajo eni in drugi baš te dni precej posla radi novih nesoglasij Nam ie dobro znano, da položaj vladine večine ni siiajen in da je naravnost mučen Vemo. da borba med radikali Se ni končana in da je baš te dm tudf na novo vzplamtela tajna borba med radikali in radičevci. Pr takem položaju je jasno, da se ne more govoriti o našem vstopu v vlado.» Bilo je tam nekje na Dolenjskem. Pred kakimi ?0 let: je zapustil mladi posestnik Jože svojo domačijo ter odrinil v Ameriko s trdnim sklepom, da si tam ustvari prijetnejše življenje. Sprva je domov pošiljal tu in tam kak dolar, svetovna volna mu je prekinila vsako zvezo z o-žjo domovino, kjer se je med tem marsikaj spremenilo. Tudi na njegovem domu je zadnja leta za-gospodaril neznanec, kajti starši, žena in drug' wojei so mu pomrli med svetovno vojno Ostala ie le sedai 30-ietna njegova hčerka Marija, ki ie bila 'takrat, ko je oče zapuščal dom. še neddžen črviček Marijo so vzeli k stb sorodniki, pri katerih Je prav pridno delala Bila je zdrava in močna, sposobna »udi opravljati težka kmečka dela S^rodn;ki <,(. se je navadili in io imeli za svoln Pasla ie krave, skrbela za pre-šiče in opravljala vsa dela, ki spadajo v delokrog kmetske dekle Te dn- se je pojavil v vasi, ki je precej oddaHena od glavne prometne žile, elegantno, po ameriško oblečen mož Vaščam so ga radovedno ogledovali. Zenice so odpirale ^kna in pogledovale za tujcem, ki je Šel naravnost prof neki. sedaj lepo prezi-dani hiši. 2e to ga ie močno presenetilo. Vstop!! je in pozdravil Sami tuji obraz!. Lastnik mu je poiasnil zgodovino hiše in njenih prejšnjih stanovalcev Krčilo se mu je srce Tulec — poprejšnji gospodar na tem domu, se ni mogel premagovati. Za-plakal Je. Po prevratu in končani svetovni vojn* namreč ni dal domov nobenega sporočila Nihče ni vedel kje je In če je sploh Še živ V Ameriki si je ustanovil lasten dom in postal bogat. Prijelo ga je dumi-tožje in hotel je spraviti vso svojo rodbino v Ameriko Novi lastnik mu je povedal, da je živa še edina njegova hčerka Marija, ki prebiva pri stricu. &el je tja. Na stričevem domu so se ga sprva prestrašili. Stricu je izrazil željo, da bo vzel seboj svojo hčerko. Stric in njegovi so se temu upirali: cNe damo je cd hiše. Naša je. Mi smo se navadili nje in ona nas!» Tudi Marica sprva ni kazala večjega veselja, da bi šla z očetom v Ameriko. Razvila se je več dr.i trajajoča borba med očetom in stricem. Na koncu so se pobotali In oče je odpelia* Marlčko najprej v Ljubljano. Prišla je včeraj v Ljubljano v čedni, a priprost; obleki kmečkih deklet. Močne čevlje, veliko ruto in dolgo krilo. Oče, bogati Američan, ni bil zadovoljen s tem kostumom in najdi po ljubljanskih prodajalnah, da ji nabavi najmodernejše obleke. Se prej pa jo je peljal oče k brivcu, ki ji je s spretno roko ostrigel dolge, lepe lase in ji napravi! moderno bubifrizuro. Marička se je nekam branila in solze so se ji po-točile za lepimi kitami Nakupil ji je oče tudi lepa krila, najmodernejši plašč, svileno perilo, kar na tucate Peljal Jo je nato v lepo sobo večjega hotela, kler se Je morala Marička v prisotnosti izkušene dame preobleči. . Iz kmetske deklice'-- dolarska princesa! .. Zvečer pa jo je monakovski brzovlak z očetom že odpeljal v II. razredu tJa proti Mavru. „ fcdNOCAVI »ima najboljše zato najcenejše. HLLNKA GRE V VLADO — Praga, 26. novembra. Listi poročajo, da so uspeU pogajanja Slovaške ljudske stranke s predsednikom vlade dr. Svehlo. Hli-nkova stranka bo vstopila v vlado ter dobila tudi ministrstvo za Slovaško, ki ie bilo doslei sporno jabolko. Stranka se je obvezala, da bo glasovala že za državni jiTorsčun, čeprav čas vstopa v vlado še ai določen. RUMUNIJA IN PjtJSIJA — Bukarešta. 26. novembra. Med Ru-munijo m Rusijo so se vodila pogajanja radi ureditve obmejnega prometa ter obmejnih lastninskih pravic. Delegati rumirn-ske vlade so se Že vrnili v Bukarešto ter se pohvalno izražali o stališču In diploma-Hčnem vedenju sovjetskih delegatov. Pogajanja, ki so se vršila v Podolskem Ka-mencu. so bila uspešno zaključena. KANDIDATI ZA NOBLOVO MIROVNO NAGRADO _ K od ari j. 26. novembra. Noblovo mirovno nagrado bo po vsej priliki prejel bivši angleSki ministrski predsednik Macdonald, vodja angleške socijalne demokracije. Kot kandidata se navajata tudi ameriški polkovnik Dawes. ki je sestavil takozvani Da-weeov načrt, in zunanji minister dr. Streseni min. NOVE ITALIJANSKE LADJE — Rim, 26. novembra. Ministrski predsednik MussoHni je izjavil poročevalcu »United Press«, da bo Italija v najkrajšem času zgradila dva velika potniška preko- j oceanska broda od 35 do 40.000 ton. Itah- I janski inženjerji so iznašli nove stroje, ki bodo baje popolnoma zrevoJucijonirali bodočo pomorsko plovbo. Vožnja iz New-yorka do Cherbourga bo trajala samo štiri dni. dočim traja, sedaj šest. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: 2)4 % drž: renta za vojnu škodo 336. 7% invest. pos. 1921 75—79. Celjska posojilnica 195—199, Ljubljanska kteditna banka 140, Merkantilna banka 100, Prva hrvatska štedionica 865—870. Kreditni zavod 170—ISO, Strojne tovarne in ! -varne 100, Trboveljska premogokopna družba 335, Združene papirnice 105, Stavbena družba d. d. Ljubljana 55—65, Šešir d. d. 104, 4H% kom. zad. dež. bke. 20—22. A%% zast. I. kr. dež. bke. 20—22. /ACRKI^kA •*< >K/ A Valute: Dunaj 803.50—806.50, haliju 234—236. — Devize: Dunaj 79830—80130; Berlin 13.475—13.505; BudimpcSta 794.85 — 797.85; Italija 238.43—240.43; London 274.85 — 275.65; Newyork (ček) 5634—56.74; Pa, riz 20930—21130; Curih 10.9275—10.9575. — Efekti: Ljubljanska kreditna 143, Hrv. eskomptna banka 100—10030. Hipotekama banka 56—57, PraŠtediona S67.50— 87250. Sečerana Osijek 445—450, Trboveljska 325—345. Vevče 106. INOZEMSKE BORZE — Curih: Beograd 9.15, Pariz 18.90, London 25.16, Newyork 518.75, Milan 21.85. Praga 15.3625. Dunaj 72.20 — Trst: Beograd 41.60—41.90; Curih 459—461; London 114.90—115^0 ♦ 15 Stran 2 •SLOVENSKI NAROT T^e27 -e-bra 1936, JMev /.10 Jutri, v soboto točno ob 20. otvoritev dvorane na Taboru Koncertna in teo-vadna akademija, Zanimtuosti iz naših hraieo Samomor sodnika v kopališča« — Zločinski pohotnežL — Boj bogatih deklet. — Maščevanje 11-letnega paglavca« — V Novem Sadu je v sredo popoldne I povzročil pravo senzacijo samomor 61-letnega dr. Božidarja Jeftiča. okrajnega sodnika v Titlu. Dr. Božidar Jeftič je prispel okoli 12. v mestno kopališče ter si najel kabino št. 3. Pol ure kasneje je odmeval iz kabine močan strel. Sluga kopališča Simon je vdrl v kabino in opazil dr. Jeftiča. Vprašal ga je. kaj se je dogodilo. Dr. Jeftič je mirno odvrnil: »Nič, popolnoma nič!« Nato je sluga zopet zaprl vrata kabine ter odšel h kosilu. Vrnil se je eno uro kasneje. Ker je bila kabina št. 3 še vedno zaprta, je to vzbudilo njegov sum. Potrkal je na vrata, toda nihče se ni odzval. Ko je vdrl v kabino, je našel mladega sodnika v banji, a ne v vodi, temveč v krvi. Sluga je takoj obvestil policijo, ki je ugotovila, da si je dr. Jeftič pognal kroglo v glavo, poleg tega pa si je prerezal žile na roki. Pokojnik je zapustil štiri pisma, eno naslovljeno na policijo, eno na državno pravdni-štvo v Novem Sadu, dve pa na svoje sorodnike. Pravi vzrok samomora ni znan, zdi pa se, da je bil motiv obupnega dejanja disciplinarna preiskava, ki je bila uvedena proti dr. Jeftiču radi nekega prestopka. ♦ V Zagrebu in na Sušaku sta bila te dni zagrešena dva delikta perverznosti. V gozdu za Mirogojem v Zagrebu je v sredo zvečer napadel in zlorabil mizarski pomočnik S. V. 16 letno delavko T. H. Mladenka je napad ovadila policiji, ki je že drugi dan pohotneža izsledila. V. je pri zaslišanju izjavil, da se mu je samo udalo, mladenka pa je trdila, da jo je posilil. Zdravniški pregled je dognal, da je bila mladenka še nedolžna, zato je policija fanta izročila sodišču. Še grŠi zločin pa"je bil zasrt-šen na Sušaku, kjer so v ponedeljek ponoči štirji mladeniči zlorabili neko mladenko. Vsi štirje so bil drugi dan izročeni sodišču. Kakor smo že večkrat poročali, ob» stoja v nekaterih južnih krajih še dan* danes običaj, da si fant svojo izvoljen* ko kratkomalo s silo vzame in jo od* vede na svoj dom. Starši morajo obi* čajno molče pristati na tak zakon. če* sto pa se seveda zatečejo tudi na so* dišče za pomoč. Taki slučaji so se pri* petili tudi nedavno v smederevskem okraju, kjer so tekom enega meseca izginila štiri mlada, a bogata dekleta. Nobena nima nad 15 let. Dočim so starši dveh deklet po dolgem iskanju izsledili svoje hčerke v hišah izvoljen* cev ter pristali na zakon, kateremu so se prej protivili, je pri drugih dveh slu* čajih zadeva precej zamotana. — Gre namreč za dekleta, ki so ostala brez staršev in podedujejo precejšnje pre* moženj. Bile so pri sorodnikih, ki so go spodarili ž njihovem premožen iem in pri tem udobno živeli. Odhod, odnos« no ženitev deklet bi ta položaj znatno spremenila in zato so se z vso silo upi* rali ženitvL «Interesenti» so dan za dnem jurišali hišo. a zaman. Končno sta se dva sporazumela in vprizorila takozv. «otmico». Fantje so prišli z okrašenim vozom, s silo naložili de* kleta ter ju med prepevanjem in stre* ljanjem odpeljali neznano kam. Starši so par dni zaman povpraševali po de* kletih, končno pa so se zatekli k sodi* šču. Orožništvo je sicer kmalu iztak* nilo srečne zaljubljence, vendar pa ni moglo kršiti starih običajev, ki prepo* vedujejo vsako vmešavanje, ako je de* kle pristalo na «otmico», kar se je v tem slučaju zgodilo. Oblastem ni pre* ostalo drugega, kot da so vzela zakon na znanje ter ga vpisala v poročno knjigo. Dosedanji varuhi deklet se se* veda temu z vso silo upirajo, ker mo* rajo sedaj izročiti ženinu vse premo* moženje. Cesto bi bilo tudi pri nas do* bro, ako bi se srčne zadeve, katerim se starši upirajo, reševale na tako radi* kalni način. Na vsekakor originalen način se je maščeval nad svojim očetom llJetni sinček nekega bogatega kmeta v Gor« njem Hruševcu. Oče ga je cesto karal radi njegove porednosti in malomar* nosti. kar je dečka silno jezilo. Mali paglavec je ves čas premišljeval, kako bi se najuspešnejše maščeval. Začel je povpraševati pri delavcih, kaj bi očeta najbolj razkačilo. Nekdo mu je rekel, da je oče najbolj občutljiv pri denarju. Če bi mu zmanjkal denar, bi bil gotovo silno divji, fn fant je že dovolj slišal. Ko je bil oče zaposlen na polju in ni bilo nikogar doma, je fant prebrskal vso hišo in slednjič res odkril v neki omari večjo vsoto denarja. Šop stota* kov je nesel na bližnjo njivo, jih raz« trgal na drobne koščke ter jih nato za« kopal v zemljo. Nato je pobasal še cel kup tisočakov, odšel na vas in jih raz« delil med male in odrasle, ki se nena* vadnega darila niso prav nič branili. Oče je šele čez par dni odkril zločin. Seveda proti lastnemu otroku ni mogel vložiti tožb' radi tatvine, sam pa mu jih je pošteno naložil. Pač pa je oče vložil tožbo zoper vse one. ki so 11« letnega paglavca huiskali in od njega jemali denar. Prihodnje dni se bo vrši* 1a sodna razprava, ki pač menda še tudi nima para v naši sodni praksi. Izpred sodišča BIBMCANOVA NEZGODA. Mladi Urban ie zelo navdušen za svoj poklic. Pred mescem dn: je napravil v Ljubljani dobro kupčijo Pod večer je srečal rojak;. Bigo in Sla sta k »Dalmatincu« regeta namakat Urban »e potem kolovratu v svoje stanovanje v predmestni gostilni, pa ga nič kaj dobro niso nosile noge Na-enkral se je znašel pred ueko hišo in za čuden konštatiral. da je to hiša ajegove Ance v ribniškem okraju. Hotel je Anco poklicati, pa ni mogel blizu radi mrežaste ograje. Jel je kleti in se jeziti ter s palico udrihati po ograji Zraven pa je zapel: Sem RibniČan Urban Po cejlem svejtu znan. vre. vre. vre . . >Da da v vaši srlavi,< ga je prekinil osoren glas in poleg Urbana se je pojavil visok gospod s kratko črno palčko in ga ie povabil s *eboj >0. z vami grem pa rad. s takim gespu-lom pa že,« ie fritr^val Urban in *el z gos[K>dom na policijo Drugi rian je Urb;in že na vse pozabil. Lepega ine je pa dobil moder üstek in fant je moral k sodišču. Pridno je stopil pred sodnika, je šel v risto vražjo hišo. ki jo je zrmenjal s hišo svoje Ance in plačal tistih par kovačev ženici, ki je tam stanovala. RibniČan se ie zagovarjal s pijanostjo in mladostno razposajenostjo Ker ni napravil posebne škode in jo je že prej poravnal in ker je tudi stražnik povedal, d« je bil fant tedaj re«1 veselo razr>oložen. ga je sodnik »prost i 1 Pred sodno palačo je pa stražnika ?>o&a kal in mu dejal, da ni lepo ker ga je izdal, saj ga je on smntral za bolj *fajn gespuda.c Pa je jel stražnik segati v žep po notes, a Urban je jel teči na kolodvor in se je takoj odpeljal domov ^ svojo leseno deželo. NA KLE.TU JE O PS ED EL. Sodnik: »Jurij, vi ste delavec iz Med--od?< Jur »Da. da. jaz sem tisti Jurij in jez lim konja svojeglavca. ki me je kar v sodni jo privlekel!« Sodnik »Ali ste ukradli v tovnmi pred 14 dnevi par kilogramov Hma in nekaj saharina !« Jurij: »Da da. saj morrm priznati ker *o ga orožniki našli pri meni doma. ko «»o preiskovali hišo.< Sodnik: »No. Jurij ker še niste bili kaznovani, vas bo ta v-,Š u^r^d^ni lim prilimal samo 12 ur v jetniško celico.« Jurij: »O. gospod, ali se ne daste nič pregovoriti, saj zaprite me nikar: saj rad plrcam par kovnrpv.c Sodnik- >Le vedeli bodite, da ste tako t oceni zmagali !< Juri odhaja in godrnja >Ti preteti lim ti. to pa ni«»em vedel da bo tako iobro dr žal !< Potem se pa pri vratih obrne in pravi: »Gospod, grem pa kar not. da bo zadevica prei pozabljena.* po pranj« z mnogulr.fr> isku-ienim ta priljabQtoaini Shamponom s črno glavo. Poetej, tako co Tt la»je mebki in fctkecl in ka cse0 dobro asorrirantß Mcolonifalni$ traovinafr Maurice Boue: r>5 «f Roman Sprva niti ni opazil prelesti, ki jo je iziarivala na sv >j.^ okolico ljubka pojava Hugete — navadil se je, da je ne* čakinjo nazival z njenim privzetim imenom —, toda čimdalje je bival v njeni bližini, tem neodoljiveje ga je osvajala milina deklice, ki je v njem videla zgolj svojega dobrega strička. Njena nedolžnost ji ni bila samo ščit za njo samo, nego je bilo tisto posve* ceno in nezmagljivo orožje, pred ka* terim je morala slednjič kloniti tudi zločinska grofova nrav. Tako je zrna* gal angel nad demonom. Le na ta način si moremo razlagati nenadno metamorfozo. ki se je od« igrala v grofovi duši, ko ga je presene* tila katastrofa. Ko je videl svojo neča* kinjo v smrtni nevarnosti, se je v srcu grofa Kerbervčja zbudil glas krvi. Za* vedajoč se, da se mora eden žrtvovati za rešitev drugega, se je grof heroično odločiL Splav je jedva še držal težo obeh ljudi in vsak trenutek se je bilo bati, da se potopi v globino. Tedaj je grof pomagal Hugeti na splav, sam pa je spustil oporo. — Pogum. Hugeta !je dejal bodre* če. toda glas se mu je tresel od razbur* j en j a. Čuješ, ti se boš rešila, meni pa ni več pomoči . -. Ali me slišiš? .. Mo» ram ti priznati nekaj strašnega.:. Umoril sem tvojo mater ... Čuješ?... Umoril sem jo ... V tem poslednjem trenutku me ie groza tega dejanja ... Kesam se ... Ali mi moreš oprostiti? Daj, odgovoril___ Val je preplavil splav, ki je izginil pod vodo. A takoj ie zopet prispel n« površje. Krčevito se ga je Hugeta opri* iemala. Moči so jo že zapuščale. Z obupnim naporom ie priplaval Kerbervč v njeno bližino. — Hugeta! je kriknil zamiraje. Hu» geta! Bliža se mi smrt... Ne vidiš, da tonem?... Ah, moči me zapuščajo ... Govori, Hugeta. govori!.... Rotim te pri spominu na tvojo pokojno mater! Govori! ,.. Ali mi moreš oprostiti? Nov val je prihrumel preteče in ne? usmiljeno kakor poslednja sodba. Grof se je že skoro potapljal. Prvič v njegovem življenju so mu oči žago* rele v brezupni grozi. Čutil je, da mu val prinaša smrt. in v nemi prošnji je dvignil oči do Hugete. In tedaj se je val zgrnil nad njim, kakor nod krvnikovo sekiro mu je omahnila glava. Začutil je, da je iz* gubi jen. in pred oči i mu je zaplavala zlovešča slika smrti. A v tistem hipu mu ie bilo, kot da se je samo nebo ooorlo nad njim. In iz višine je priplaval jasen in čist an* genski filas. pred katerim je izginilo ce* lo šumenje valov: — Odpuščan vam, stric! Epilog. Natančno pet mesecev po tisti strašni nevihti, 1 i se je bretanjski mor; narji še danes spominjajo z grozo, se je vršilo v Morgaru veliko slavje. Bila ie pomlad. Koče morgatskm vaščanov so bile ozališane s cvetjem in v vseh srcih je vladalo svečano rarpoloženje. A največ cvet i a in na i več veselja je bilo v koči starke Ane. Zakaj vršila se ie poroka nienc adoptirane hčerke, dražestne grofice Jeanne Kerberveje* ve, in Gabrijela Noisyja. Med števil* nimi povabljenci si opazil Morlona, Vignaulta in Duroya. Edino Jobic je odklonil prijazno vabilo, kakor je de* jal zato, ker ni hotel kaliti intimne sve* čanosti. Glavni razlog pa je bila bo* jazen, da bi utegnil priti v dotik z oblastvi... Vignault je bil menda — izvzemši seveda poročenca — najsrečnejši' člo* vek na ženitovanju. Saj pa je tudi po* ravnal vse svoje moralne obveznosti, in zavest, da je tudi on pripomogel in ne najmanj! — k veliki svečanosti, mu je sladila veselje bolj kakor vse dobrote težko obložene mize. Naj se čitatelji sami uverijo! Ko je Vignault videl, da je val od* plavil Noisyja čez krov. je brez po* mišlianja skočil za njim v morje. In posrečilo se mu je. da je dospel do njega bas v trenutku, ko je pridrvel drugi val. ki bi bil nesrečnega slikarja gotovo zagnal tako daleč, da bi ga Vignault pač več ne mogel rešiti. Vignaul je imel srečen dan. ^Med deskami in drugimi predmeti, ki so plavali raztreseni po morju, je on prvi opazil čoln — taisti čoln, ki ga je grof Kerberve ukazal spustiti v morje, ko je ladja začela goreti. Morje ima časih svoje muhe. Kako bi se sicer zgodilo, da je baš čoln ušel pogubi? Da ga ni vrtinec razbil in potopil v globino oce= ana? Vignault je bil odličen pomor« ščak in je znal plavati kakor malokdo. Tako je vzlic težkemu bremenu, ki je viselo na njegovih plečih, dospel do čolna in položil vanj onesveščene<2a Noisyja. Nato se je odpravil, da po* išče še prijatelja Morlona, ki mu je vendar dolgoval rešitev življenja. Zda i je bila pač najlepša prilika! Toda sreča mu spočetka ni Tiotela biti naklonjena. Zakaj naletel ni na Morlona, nego na Hugeto, ko se je ko. maj še držala na zaboju nad vodo. Tu^ di njo je spravil v čoln. Tako sta se docela nenadejano znašla drug poleu drugega, zaročenec in zaročenka. Vignault je že obupaval, da bo mogel še kdaj poravnati svoj dolg naprt»n Morlonu. Rezignirano je zrl tjavendiir po morju, tedajci pa ie tik poleg sebe začul slaboten klic: ha, bil je nesrečni Morlon, ki se je obupno boril z valovi. Vignault je bil presrečen. Usoda mu jc bila naklonjena, njegov račun napram prijatelju je bil poravnan! Ste v 270 •SLOVENSKI NAROD) dne 27. novembra 1926. Stran 3. Dnevne vesti Ltubuuai 26. riov^mb' Edina prireditev 1. decembra zvečer novinarski koncert v Unionu Orkestralno društvo in pevski zbor Glasbene Matice, Ljubljanski Zvon, Slavec in — Spomenik kralja Petra v Bos. Gradi- ški. Na državni praznik 1. decembra t. 1. odkrijejo v Bos. Gradi£ki ob Savi spomenik kralju Petru. Akcijski odbor je pozvail na svečanost kralja Aleksandra I., kraljevsko vlado, Narodno skupščino in zastopnike raznih kulturnih in narodnih organizacij. Prebivalstvo Bos. Gradiške se z globoko hvaležnostjo spominja kralja Petra, ki je v časih bosanske vstaje od tam vodil borbe za svobodo Bosne in Hercegovine. Kralj Peter je pod imenom Mrkonjič večkrat bival v Bos. Gradiški, odnosno v Slav. Gradiški, ki leži na nasprotnem bregu Save. Prebivalci so zato kasneje mnogo trpeli pod režimom avstrijskih rabljev. Večina uglednih Gradisčanov je bila leta 1914. odpeljana v Arad, kjer so pomrli na lakoti in r.L-iezljivih boleznih. V internacijo so odpeljali približno 2000 oseb. — inspiciranje žanoarmerijc. Inšpek-toi žandarmerije general Cira D a s k a 1 o-v i e je odpotoval na daljše inšpekcijsko potovanje po državi. Inspiciral bo vse žan-Oarmerijske polke in njih komande. — t'ot direktorja Narodne banke v London. Generalni direktor Narodne banke dr Novakovič odpotuje te dni za dali >asa v London m v druge prestolice ev-ropskin držav. Pot generalnega direktorja je v zvezi z bančnimi posli Narodne banke, ki jih ima s posameznim velikimi bankami Evrope. — Uradniški kongres v Zagrebu. Za-čeikom prihodnjega meseca se bo vršii v Zagrebu uradniški kongres. Dnevni red kongresa- 1.) Otvoritev kongresa. 2.) Poročilo upravnega in nadzorstvenega odbora. 3.) Poročilo o revizij uradniškega zakona in uredbe o razvrstitvi. 4.) Poročilo o možnosti vzpostavitve prejšnjih dragtnj-sfcft) doklad. o.) Poročilo o ekonomskem položaju uradnikov. 6.) Poročilo o načinu borbe za dosego temeljnih pravic državnih ura-dnikov. 7.) Sprememba pravil Glavnega Saveza in volitev nove uprave. — Prometna konferenca v Rimu. Dne I. decembra t. 1. se v Rimu sestaneta naša in italijanska delegacija na posvetovanje o ureditvi medsebojnega tovornega prometa. Za naše delegate so določeni: Ivan C u g m u s, šef tarifnega oddelka pri prometnem ministrstvu, Ivan K e 1 e c. na-.l.ivk kontrole pri generalni direkciji državnih železnic. Josip S m e r d u, šei odseka za inozemsko saldacijo v Mariboru, !n Stojan J o v a n o v i č, zastopnik beo-gradske direkcije. — Spomenik na Ceru. Med prebivalstvom Šabca in Lozuice je uvedena akcija, da se spomladi prihodnjega leta postavi na. Ceru velik spomenik kot trajen spomin na pivo veliko zmago našega orožja nad av-Niriskimi armadami leta 1914. — Palača Delavske zbornice v Beogradu. Centralni sekretarijat Delavskin zbornic v Beogradu namerava zgraditi prihodnje leto veliko, moderno palačo Delavskih zbornic. K zgradbi bodo prispevale vse Delavske zbornice. — Brezplačna zdravila za oficirje. Na prošnjo Udruženja rezervnih oficirjev je minister vojske in mornarice odobril, da se orezplačno izdajajo aktivnim in rezervnim oficirjem, ki so bili v vojni, zdravila \l vojaških iekarn, odnosno iz civilnih, če v kakem mestu ni vojaških. O izdajanja brezplačnih zdravil je izdelan poseben pravilnik. — Konec ljubljanske porote. Včeraj 25 \. m. je bila pred ljubljanskim porotnim sodiščem zadnja razprava v zimskem zasedanju Drzna vlomilca, Ivan Možina in France Pibernik, o čijih vlomilskih pohodin smo včeraj kratko poročali, sta bila obso-cPa vsak na štiri leta težke ječe. Porotniki so vsa stavljena jim vprašanja soglasno potrdili. — Srebrna poroka. V sredo je praznota! srebrno poroko sirom Slovenije znani, h; kulturni delavec, predsednik Učiteljskega društva in šolski upravitelj v Ormožu g. Adolf R o s i n a z gospo soprogo Ano. Čestitamo! — Boj za Stenjevčane. V Zagrebškem časopisju se je vnela obaežna polemika o ste-njevačkero cerkvenem sporu. Zagrebški* nadškof dr. Bauer je objavil daljšo razpravo o tem vprašanju, v kateri zlasti napada star-»katoliško duhovščino ter pravi, da je prestopilo v starokatoliško cerkev samo par -brezvercev*. Sedaj mu odgovarja generalni vikar sturokatoliške cerkve, ki pravi. ia je glasom pismenih izjav prestopilo iz rimfcko-katoliške v starokatoliško cerkev v Stenjevcu nad 3000 faranov, iz drugih far ;>u prihaja toliko pozivov, da ne morejo vjura niti ustreči. V treh mesecih bo ustanovljenih toliko 6tarokatoliških župnij, da bo rimskokatoliška cerkev izgubila nadaljuj h 100.000 vernikov. — Gospodinjski koledar Jugoslovenske Hattet za leto 1927 izide v »oboto 27. tm. bo naprodaj pri vseh podružnicah Jugo slovanske Matice v Sloveniji in v vseh knji-mah. Naročila sprejema tudi pisarna Ju: 'slovenske Matice v Ljubljani, Selenbur-ul. 7-IL Cena 20 Din, za Clane 15 Din. Razen običajnih koledarskih podatkov vse boja koledar v svojem prvem delu mnogo •i-vetov in praktičnih navodil za domače Soapwtmjatvo, obilo kuhinjskih receptov ter mučnih člankov; drugi del pa tvori prak tUaw urejena razpredelnica za domače knjigovodstvo za vae dni v letu. To Je Sesti letnik Gospodinjskega koledarja, ki je bil ioMej še vsako leto povsem razprodan. — Brezplačen prevoz živil za železnl-čarske konzurae. Generalna direkcija železnic je te dni izdala odlok, glasom katerega so vse železničarske konzumne zadruge oproščene plačevanja pristojbin za prevoz živil, pač pa morajo plačati predpisano ležarino i sovjetska v!a» c* gojila opice Za ta iW fe izbral To. bolkin letovišče prof Ostroumova pri Sna humu Tu bodo goiiri 530 opic BofjscvikJ nameravajo delati poizkuse s pomlajeval n jem. X Japonci peoi* evrr>r*k1 modi. Japon» sld list «Karate» ie začel kampanjo proti evropski dimskt modi. Id se n*>1a£oma uve* Havtia rudi med* Japonkami List pHobčuje članek, v katerem z ogorčenjem ugotavlja da bodüo evropske dame po ulirah napol nage. ne da M porfenia nastopna proti njim Gospodarstvo —g Katastrofalno naraščanje francoskega franka Nenavadno nagel porast francoskega franka je v zadnjih dneh izzval na franco -•kih borzah in tržAčih veliko paniko. Go vori se o milijardaih izgubah na pariskii1 borzah, kar je povzročilo neštevilne kon kurze. Koncem rnrintilega tedna je bila v Parizu taka panika kakor ob začetku sve tovne vojne Zavlada je velika brez po sel nost.' Zadnji borzni dnevi se smatrajo ko" črni dnevi Francije. Od konca oktobra *i< danes znašajo izgube samo na vrednostni! papirjih po cenitvi strokovnjakov nad l mi lijardo frankov. Gospodarski krogi pritiska jo na vlado, naj vsaj za nekaj mesecev sta bilizira frank, ker bi nadaijno naraščanje povzročilo gospodarsko katastrofo. Več velikih podjetij je zadnje dni popolnoma ustavilo obrate ter odpustilo vse delavstvo Vs«» avtomobilske tvomice počivajo Oblasti se bavijo že z načrtom, da radi naraščanja brezposelnosti tzženejo iz Francije vse ino-zemce, kar bi prizadelo tudi mnogo tisoč slovenskih delavcev, ki so si v Franciji iskali v Franciji kruha. r~6 Nori iakon o prisilni poravnavi. Kakor poročajo iz Beograda, je v ministrstvu za trgovino že izdelan načrt zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Zakon obsega 60 členov." Ministrstvo trgovine je razposlalo osnutek ministrskemu pred se d niku, pravosodnemu in finančnemu ministru v študij, da bo lahko na ta način ministrski svet v najkrajšem času o njem razpravljal. —-g Ekspoie finančnega ministra. Finančni minister je izjavil novinarjem, da z veliko pazljivostjo zasleduje vse kritike no vega proračuna ter je zelo zadovoljen, da »e je proračun razglasil pravočasno tako. da bo do L aprila dovolj čase, da se posveti vsa pažnja temu važaemu vprašanju. Minister pripravlja obširen ekspoze za Narodno skupščino, v katerem bo odgovoril nn vse iznesene kritike. Zelo zadovoljen je z objektivno kritiko, dasi jc vmes tudi mnogo neobjektivnosti, ki pa sloni na nepoznavanju faktičnih razmer in netočnih podatkih. Prepričan pa je, da predstavlja sedanji proračun velik korak k sanaciji naših finančnih razmer. —g Zakon o gospodarskih zbornicah. V ministrstvu za trgovino se izdeluje zakon o goapodarakih zbornicah. Uvedejo se za celo državo enotne zbornice z avtonomnimi oddelki za trgovino, industrijo in obrt. kakor je Že organizirana ljubljanska zbornica. Pri vsaki zbornici bo urejen generalni Sekretariat, ki bo vodil posle celokupne zbornice. —g KomereijaliTaeija državnih podjetij. Na zahtevo ministrstva za sume in rude je bi) sprejet v novi finančni zakon poseben odlok, ki pooblašča ministra za »ume in rude. da v svojem resoru izvede komerci-jalizacijo državnih podjetij brez ozira na zakon o državnem računovodstvu. Vsa ood jetja naj ae postavijo na trgovsko bazo. kar bo omogočilo tudi hitrejše in uspešnejše poslovanje. —g Izenačenje borznih azane sa vso pudnnavxke d rta v p Meseca januarja 1927 se bo vršila v Budimpt-^ti konferenca z.* stopnikov vseh podunav.-^u'i držav* na ka teri se bo razpravljalo o iz nač^nju borznih uzanc za vse v poštev prihajaj«če držav«! To bi v znatni meri olajSalo medsebojne gospodarske stike in pospešilo izvozno f:i uvozno trgovino. —g Plenarna seja ventrale imluT-tnj-k:» korporarij. Dne 30. novembra se vrtf v Beogradu plenarna »eja centrale industrij skih korporacij na kateri se bo razpr.tv Ijalo med drugim tudi o zakonskem osnutku o industrijskih obveznicah. —g Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 9. deceirbra t. I. ponudbe za dobavo 130 m8 iatnskega lesa. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20 decembra t. I. ponudbe za dobavo steklenega in porcelanastega materijala (krožniku skodelice, čase, vrči itd.). — Vršile se bodo naslednje oier-talne licitacije. Dne 20. decembra t- L pn Dravski divizijski oblasti v Ljubljani (arii-Ijtrijska radiorrica) glede dobave 200 kg cinkasto - sive oljnate barve. — Dne 10 decembra L L pri upravi l>ravske stalne vojne bolnice v Ljubljani glede dobave živil za čas od I. januarja do 31. marca 1923 OeleČie meso, mleko, žemljice, vino. moka, sladkor, ješprenjček, pražena kava). — Dne 13 decembra t. 1. pri intendanturi Dravske divtzijske oblasti v Ljubljani glede dobave 320.ÖOO kg ovsa, — Dne 27 decembra t. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 17.500 risov cigaretnega papirja; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave raznih delov za lokomotive. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljan irteresentom na vpogled. Senzacijo vzbudila včerajsn.. t>remijera največjega, najlepšega, najboljšega u najmogočnejšega ru» skega vele?i 1 m i. .lieg oa tnf ivolosalna režija. — Iz-vanredna igra. — Do ■»kramostj napeta in ve« iezanimiva vsebina — Prekrasni naravru posnetki — Ljubav mla* dega velikaša in devoj« ke iz naroda — Tajni ---Stanki nihilistov — Zarote — Maščevanja nihilistov — Kozaki in carska vojska. — Sibin« ia. — Beg iz Sibirije po nepreglednih snežnih po» Ijanah. — V potujočem cirkusu. — V temm noči nosi canev kuri' taino novel je — spas mladega življenja. — fJn vseh oredstavah sodeluje or finalni rusk« balala.ka orkester V glavnih vlogah VLADIMIR GAJDAROV, MARCELLA ALB ANI. Predsiave ob 4 po« 6, pol 8 in 9. «ELITNI KINO MATICA*, vodilni kino v Ljubljani. Telefon 124 Veseli boste in vedno sc bosie dobro počutili, ako z redno masažo, drgnjenjem *n umivanjem »> Fellerjevim pravim, blagodišečim ELSAFLÜIDOM prebudite v vseh delih telesa cirkulacijo krvi, osvežite mi* iice in celo telo in se storite s tem odpornega no ^csobnega za delo. Ze od časa naših dedov po* *e se ELSAFLUID pri zunanji in notranji uporabi kot zanesljivo, bolečine olajšujoče doma* če sredstvo in kosmetikum. To potrjujejo mnoge zahvalnice. — Pravi ELSAFLU1D je močnejši in boljšega delovanja" kot francosko žganje Zahtevajte za poizkus povsod izrecno Feiler» jev pravi, blagodišeči Elsaflmd v poskusnih ste* kleničacah po 6.— Din; v dvojnatih steklenicah po 9 Din, ali špecijalnih steklenicah po 26 Din. — Po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat, z zavojnino in poštnino stane: 9 poskusnih ali 6 dvojnatih ali 2 speci jami steklenici 61.— Din; 27 poskusnih ali 18 dvojna* tih ali 6 špecijalnih steklenic 133.— Din; 54 po« skusnih ali 36 dvojnatih li 12 špecijalnih stekle* nie 250.— Din. Naročila nasloviti ruziočno tako»le: Eugen V. Feiler, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg štev. 238, Hrvatska. EDiNU stvarno Miklavževo, božično m novoletno darilo so: - ftivaln' stroi« ^ .______GMTZNER VMip • ■ ii ■■■■■■■ n »letflnt strni* - DublCÄ - - tfainiftie caaa. — Tudi oa obreke. — Večletna garancita — Nafaeveifte opreme. izšla ie Blasnikova 11 mladega esenovega lesa izdeluje po danem vzorcu po najugodnejših cenab tvrdka Matija Rath i Sin iarna žaga, valilnica m u potovalni ca lesa NOVI SAD. 8a«ka :<0 <.a ddvatfno letu Hfe' ki ima 365 dot .VELIKA r»RATlKA* je 'astarejši slovenski kme-ljski koledar koü ie b' ie od miših pradedov nai-bolj vpoštevan »n je št danes na i boli ubraitan •=u>iai* oMira* >idu» •« od" aj« po bog«ti rttbtnl in slikat jpozanamo «1» davčna spiM, ko 1 r- nora v**» ätato. da bo w«de kaj smo olaiavaH nekda), ka* i* to'tko mora plavava« dati** **» rti Slovaatts. 1J0D1 se v vseh trgovinah po Sloveniji m stane 5 Ü seziio • azpošiha laiboi) enomirana m.-caloga tvornlce sukna SIEGEL IMHOF. Brno Palaokobo ti*. 12 največja tzbtia Najnižje ivormške cene .\ajsoudue ^vr§ilev vseh narodi - Na zahtavo vzorci xaston »a* ooštnine orosto Fud arivatnim ZAHVALA. Vsem onim, ki so povodom smrti naše predrage pokojnice, gospe Emilije Miklauc roj Schreyer ukazali nam svoje sožalje ter vsem onim, ki so nc-pozabljivo spremili na zadnji poti, izrekamo našo srčno zahvalo. Ljubljana, Graz, Wien, dne 26. novembra 1926 Žalujoči ostali. ■ '-T Urejuje; Joaip &up*ncil - Zrn «Narodoo tiakarno»; f r«o Icaerack. - Za laacratm del l»»taiOton Chrtetot. - Vaa s Ljubljani 33 96 7888710^^^80