Št. 31.
V Gorici, v četrtek dne 13. marca 1902.
Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sioer: vsak torik, Setrtek in soboto, zjntranje Is-danje oj^/ine, Teierno Izdanje pa ob 3. uri po-poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Tse leto    ....... 13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........6 , 60 ,   ,    ,   330
četrtleta . . ... . .  3^40.   ,^,,.l-70    ,
PosamiSne Številke' Stanejo 10 vin.'' *"' *' •* '-*"** -Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršdek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oC 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine «e ne oziramo-
Oglasi in poslanic« s» računijo po petit-vrstah, Se tiskano ?-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsti" VeZkrat po pogodbi. — Vi»čje črke' p<fwJJtt>8tora.*' — R <clame.'in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Naročnino in Oflaae je plačati Ioco Uorlca.
Tečaj XXXII.
»Vse za cmiko, svobodo in napredek !<   Dr. K, Lavrii.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorioi v I. nadstt. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici Stil.
Dopisi uaj se pošiljajo le uredništvu.
Narodna, rekltu^sije in druge re5i, katere ne spadajo % dtfokrog uredništva, naj se pošiljajo le HpravuiStf a.
.v/                          »PRIMOREC«
k^Mzhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stan« vse
l^kto 3 K 20 h ali gld. 1*60.
*".'i_,- ?S°jSa»in«Primpreo»je_prodajata v Gorici v to--
bakarm Schwarz - golsH nlioi in Jellersitz v
Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Ii»vren8i5 na
trgu della Caaorma in Pipan v nUoi Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno izdanje.)
»Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal.
Trgovska in obrtna zbornica.
Piše A. G-k. I.
»Sočinim* Čitateljem je v žalostnem spominu volilni red, ki je bil razglašen 22. maja 1. 1884., ko je bil v Taaffejevi vladi trgovinski minister nam jako prijazni in pravični baron P i n o. Slovenci smo imeli takrat tako vrle voditelje, da se nihče ni pobrigal za to, kakošen bo novi volilni red. Ako bi se bil kdo le zganil, bi se bilo takrat gotovo dalo kaj doseči, saj sta imela grof Taaff e in baron Pino odločujočo besedo; takratni železni obroč državno-zborske desnice, na katero se je opirala Taaffejeva vlada, je objemala pač tudi Slovence,' ki so bili tako udani, da niso porabljali niti takih trenotij, ko so bili prav oni tisti sloveči jeziček na vagi, od katerega je visel v zraku obstanek aH padec vsega vladnega sistema. Slovenski narod ne bi smel nikdar odpustiti tega narodnega greha takratnim voditeljem. Kar čudim se, kje jo bila takrat tista toli hvalisana delavnost in modrost dr. Gregorčiča in prof. Berbuča, ki sta urejevala edino narodno glasilo, da sta prespala ono toli važno dobo. Njiju krivda je večja nego Tonklijeva, ki je bil državni poslanec. Ako bi bila onadva v »Soči« razpleia to vprašanje, kakor je bilo potrebno in je bila njiju dolžnost, bi se bil tudi Tonkli zganil ter storil na Dunaju primerne korake. Takratni njegov vpliv ne prekosi danes 999 Gregorčičev. Žal, di ga je zapravil in se prav po nepotrebnem politiški ubil! Tonkli, Gregorčič, Berbuč e tutti quanti so živeli v prepričanju, da.... v trgovski in obrtni zbornici nimamo Slovenci ničesa iskati. —- Strašno done" te besede, toda prosim : padle so že v oni dobi, a jaz jih tu zopet enkrat javno le pribijem.
V dobi nečuvene malomarnosti narodnih voditeljev je bil torej izdan takrat tak volilni red:
Zbornica je imela trgovski odsek in obrtni odsek; prvi je imel 8, drugi
Dva huzarja.
Ruski spisal  Lev Nikolajevi« Tolstoj. Poslovenil I. Sodar.
(Konec.)
XV.
In res je bil grof. Zaslišavši kričanje deklice in hropenje stražnika za plotom, oglasivšega se na ta krik, se je spustil s čustvom ujetega tatu v tek po mokri travi v sredino vrta. Oh, kak tepec sem! rekel je nevede sam sebi. Preplašil sem jo. Treba jo je bilo vzbuditi lahneje, z besedami. Oh, jaz neokretna živina! Ustavil se je in poslušal. Stražnik je prišel =>.«>zi vrata v vrt, in vlekel za seboj palico po peščeni stezi. Treba se |e bilo kriti. Spustil se je proti ribniku. Žaoe so se hitro preplahe, in poskakale izpod njegovih nog v vodo. Tukaj je, ne glede" na to, da zmo5i noge, pocenil in začel premišljeni, kaj je delal — kako je zlezel čez Plot, iskal njeno okno in naposled zagledal bel^ senco, kako je nekoliko časa, Pazeč na i.njmanjši sum, bližal se oknu m zopet s?r oddaljeval, kako se mu je e*° gotovo, da ga ona pričakuje z n6*oljo na- njegovo počasnost, in kako
14 zastopnikov, skupaj torej 22. — Ker ' ni bilo trgovcev, ki bi plačevali 100 ali več goldinarjev erarne pridobnine, so tvorili vsi trgovci skupaj eno samo volilno kategorijo in volili vkupno 8 zastopnikov. Najmanjši davčni postavek, ki je dal volilno pravico, je znašal v Gorici 5, v ostali deželi 3 gld.
Obrtnijski odsek pa je imel tri volilne kategorije: I. je obsegala pla-čevalce erarne pridobnine od 100 gld. više; volili so 4 zastopnike; ~ II. od 20 do 100 gld., a volili so tudi 4; — III. pa od 3 ali v Gorici 5 do 20 gld., volili pa so 0 zastopnikov.
Vsled starega davčnega sistema jo prišlo med Slovenci, ki bivamo na 4/5 površja, veliko premalo trgovcev in obrtnikov do volilne pravice. Gorica in Furlanija sta pa dajali Lahom odločno večino, katero jo vrhu tega veliko ložo voditi, držati v evidenci in spravljati na volišče nogo raztreseno Slovence po vsoj ostali deželi od Predela do Barko, od Hublja do obmejne Idrije.
Vsakomur, ki se je od 1. 1889. le količkaj brigal za našo narodne in po-litiško odnošaje in njih razvoj, v6 dobro, s koliko vnemo sem se lotil že tistega leta toga docela zanemarjenega vprašanja. V »Soči« so je prvič začel obširno tolmačiti usodepolni volilni red iz 1. 1884. tako, da je naše ljudstvo umelo krivico, katero nam je nakopal, — ali umevati je začelo tudi velikansko važnost te zbornice za vse ostale razmere, gospodarskega in politiškega pomena, v deželi.
Decembra 1. 1889.  so  bile  razpisane dopolnilne volitve. »Sloga*, takrat še v Tonklijevi oblasti, se ni zganila. | Gregorčič  sam  ni  imel  ne  smisla ne J volje za tako — delo! Lotil sem se ga • \ sam.  Pridobil in sestavil sem  iz  cele dežele imenik trgovcev in obrtnikov, ki so plačevali erarno pridobnino ali patente Na tej  podlagi sem reklamoval volilno pravico neštetim volilcem. — Veljavnih glasov sem zbral takrat ob volitvah razmeroma premalo, kajti ob vsej
se mu je zopet zdelo, da ni mogoče, da bi se tako lahko odločila za sestanek, kako je naposled mislil, da se samo iz boječnosti, lastne vaški gospodični, dela, da spi, se odločno približal in jasno zagledal njen položaj, in se potem nakrat zaradi nečesa umaknil nazaj, a se potem zopet začel sramovati svoje boječnosti, šel pogumno k njej in se dotaknil njene roke. Stražnik je znova zahropel in za- j škripavši z vrati odšel z vrta. Okno gospodične sobe se je zaloputnilo in se j zaprlo od znotraj z oknicami. Grofu je j bilo to grozno zoperno. Veliko bi dal, ako bi bilo mogoče začeti vse znova; sedaj ne bi ravnal več tako neumno In tako čudovita deklica! tako sveža! sama mičnost! in zamudil sem priložnost! »Kako neumna živina sem!« Pri tem se mu ni še ljubilo iti spat, in šel je z odločnimi koraki razdraženega človeka tje v jeden dan dalje po lipovem drevoredu.
In tudi zanj je ta noč prinesla svoje mirodelne darove nekake pomirljive otožnosti in potrebnosti ljubezni. Glinasto, semtertja s travo prerasteno ali suhimi vejami pokrito pot, so razsvetljevali v majhnih krogih skozi gosto listje lip prodirajoči bledi mesečni žarki. Neka pripognenaveja, poraStena z ma-
dobri volji so naši ljudje Se preslabo razumeli moj poduk o volilnem postopku; lep kup legitimacij je prišel prepozno meni v roke, ali pa so bile glasovnice neveljavne aH napačno izpolnjene. Toda namestniki so bili Slovenci. — Enako sem storil 1, 1893. Citatolji vedo, kako točne podatke sem si preskrbel; priobčil sem jih v »Soči« in »Primorcu«, a rabili so se tudi na Dunaju. Da to delo ni moglo biti do pike popolno, umeje se samo po sebi.
Kaj je bil vspeh tega dela? Pred vsem ta, da se je zbudilo zanimanjo za to zbornico med našim ljudstvom, in veliko se je Vmes govorilo i v časopisju i na shodih o njej. Spoznanje položaja, važnosti in veljave trgovske in obrtno zbornico je prodrlo Široko v ljudsko vrsto, — a spoznanj je navadno prvi korak k boljšemu.
Novi davčni zakon 1. 1896. je prekucnil vos dosodanji volilni sistem toh zbornic. Zato niti niso moglo več voliti na stari podlagi, in vlada jo tudi res ustavila vse novo volitve do novega volilnega reda. Šele 30. junija 1901. jo bil razglašen državni okvirni zakon za trgovske in obrtne zbornico, po katerem naj se priredč volilni redi za posamične zbornice po krajevnih razmerah v posamičnih deželah ali zborničnih okrožjih. In to se je zgodilo skoro v celi Avstriji preteklega decembra. »Zakonik in Ukaz ni k« za avstrijsko - ilirsko Pri-morje, izdan 31. decembra, nam je prinesel »Razglas c. kr. primorskega na-mestništva z dne" 26. dec. 1901. štev. 31,635«, s katerim je bil razveljavljen stari in objavljen novi volilni red. — O tem pa prihodnjič.
Opozicijskem zakladu in naša dva državna poslanca.
i.
Veliko preveč »razburjenosti* je bilo nastalo vsled glasovanja slovenskih naprednih poslancev dr. Ferjančiča in Plantana za di-spozicijski zaklad. Slovenski klerikalci, ki vo-
hom, je bila razsvetljena od strani. Srebrno listje je poredkem zašepetalo. V hiši so utihnili zadnji glasovi, pogasile vse luči; samo slavec je oživljal s svojim petjem vse obširno, molčeče in svetlo prostranstvo. »Moj Bog, kakšna noč! kakšna čudna noč! — mislil je grof in dihal vso dišečo svežost vrta. — »Nekaj mi je žal.« Itakor bi bil nezadovoljen s seboj in z drugimi, nezadovoljen z vsem življenjem. »O, prekrasna, mila deklica. Morda je bila zares razžaljena...« Tukaj so se njegove sanjarije premešale, mislil se je v tem vrtu z vaško gospodično v različnih, najintimnejših položajih ; potem je pa vlogo gospodične zamenila ljubezniva njegova Mina. »Kak tepec sem! Treba jo je bilo kar prijeti okrog pasu in poljubiti.« S takim kesom se je povrnil grof v sobo.
—  Praporščik še ni spal. Bil se je ravno povrnil na postelj z obrazom h grofu.
—  Ali ne spiš ? vprašal je grof.
—  Ne.
—  Povedati ti imam nekaj.
—  No ?
—  Ne, bolje je, da ti ne povem... ali pa povem. Umakni noge.
—  Grof, ki je bil v mislih že popolnoma naredil križ čez intrigo, ki se
hunijo za vsakim naprednim korakom, so zagnali krik, kakor da bi bila Slovenija v nevarnosti, njim so sledili neizogibni trabanti, ki se tako radi zgražajo nad drugimi, ali so ogorčeni, ako se le malce dotakneš njihovih pogostih peg, in Culi smo ie nekaj drugih glasov, izgovorjenih ali kar tako brez daljlega pomisleka ali pa pod uplivom klerikalnih kričačev.
»Naprednjakiso izrekli vladi zaupanje" — tako so kričali in tako Se kričijo okoli nas; kričijo pa v glavnem radi tega, ker bi radi naprednjake potopili v žlici vode, ako hi bilo to mogoče, Vse to kričanje pomeni le grdo klerikalno hudobijo, katero mora sprevideli vsakdo, kdor si stvar po-bližc ogleda.
Slovenski državni poslanci so pod Taaffejem, pod Windischgrfttzom, pod Ba-denijem govorili opozicijonalno, ali glasovali so za proračun in za dispozicijskl zaklad, Nikilo ni radi tega bobnal po svetu, da 10 Slovenci kdo ve kako udani vladi, da jej izrekajo zaupanje ali celo neomejeno zaupanje, marveč vsakdo je moral videti v teh pojavih, da se Slovenci pridno oglašajo proti vladi, da jej kažejo rane svojega naroda, katere mu secejo razni njeni sistemi, da zahtevajo leka tem ranam potom pravice in jednakopravnosti, ob jednem pa tudi, da hočejo vlado dovesti do tega, da končno res' kaj stori v prilog Slovencem. Ali se je na tak način res kaj doseglo ali nič, razsodi čitatelj sam iz sedanjega položaja, v katerem se nahajamo glede na izobraževanje in napredovanje po naših slovenskih deželah.
Napredni poslanci so ostali na starem stališču; zato je dr. Ferjančič govoril navdušeno za Slovence proti vladi, kažoč, kako se nam godi in kako bi se moralo nam goditi. \ Glasovala pa sta — po stari navadi — on in Plantan ludi za dispozicijski zaklad. Doslej se ni smatralo tako glasovanje za kako zaupanje vladi, vsaj mi Slovenci nismo tega smatrali tako, ali oportunna politika je kazala Slovencem tako, da so glasovali tudi za dispozicijski zaklad. Slovenci smo pač reveži in največkrat navezan5 edinole nase, zato pa je ludi umestno, «da prikrojimo tuintam politiko po svojem braču ter ne stopicamo
mu je pokazila, je z živahnim smehljanjem sedel na tovariševo postelj.
—  Ah si moreš misliti, da mi je gospodična naznanila ren&ez-vous ?
—  Kaj govoriš? vzkliknil je Po-lozov, skočivši s postelji.
—  Ne poslušaj.
—  Da kako? Kdaj? Ne more biti.
—  Ko ste vi šteli preferanso, mi jo povedala, da bode po noči sedela pri oknu in da je mogoče zlesti v sobo. Vidite, kaj je praktičen Človek, ko ste vi dame šteli, sem jaz stvar uravnal. Pa saj s; slišal, tudi vpričo tebe je rekla, da oode sedela nocoj pri oknu in gledala proti ribniku.
—  Da, to nama je kar tako rekla.
—  Tega ne vem, ali je rekla hote" ali nehote. Morda res ni hotela nakr&t, ali podobno je bilo. Iz vsega je nastala strašna neuhinost. Eavnal sem kakor bedak, pristavil je in se prezirajbče zasmejal samemu sebi.
—  Da, kaj ? Kje si pa bil ?
Grof je povedal, izključivši svoja neodločna približevanja, vse povedal, kakor je bilo.
—  Sam sem pokazil; treba je bilo pogumnejše. Zakričala je ih zbežala od okenca.
le za mogočnejšimi narodi, kateri so iz takih j potreb, kakor Sne so naše, že zdavnaj dvignjeni. To je umestno toliko bolj, ako ni s tem združeno nič takega, kar bi se moglo očitati prizadetim. In tu ni nič takega, ker kdor kaj očita naprednim poslancem glede na omenjeno glasovanje, tisti očita to vsem J prejšnjim poslancem Slovencev, ki so postopali tako, kakor gori omenjeno, in očitajo si na tak način tisti naši poslanci, ki sedijo že mnogo let v državni zbornici ter so glasovali poprej za dispozicijski zaklad in sedaj proti, nedoslednost ter bijejo sami sebe po zobeh.
NaS položaj je tako žalosten, kakor je bil v prejšnjih dobah. Ako so glede na to krenili v gotovih ozirih nekateri naši poslanci na drago pot, bedi, to pravi ali radi tega ni potreba bevskatr nad dragimi, M -sa ostali na starem »taiiču, ker menijo, da je tako prav! Sklicevanje na znani Slurgkhov predlog je Jalovo, ker reči se mora le to, da Nemci bi bili prodrli s tem predlogom, tudi ako bi se bila vlada le tako protivila. Saj so bile celjske paralelke le odklonjene — alidaljevzdr-Jevane od vlade potoni dispozi-cijskega zaklada. Kdo ve, da sedaj, ako te tozadevne želje Nemcev v zbornici obistinijo, se ne bo vršilo vzdrževanje celjskih paralelk prav iz dispozicijskega zaklada, kakor se je že godilo?! Toliko o tem.
Dalje se upleta v kritikovanje tega glasovanja ljubljansko potresno posojilo. Ljubljana je po potresu neznansko prizadeta. Bes, da raste, ali v kako nervoznem stanju se nahajajo hišni gospodarji, kako visi nad njimi kakor Damoklejev meč vračanje posojila — to ve tisti, kdor je imel kedaj priliko ž njimi govoriti ali kdor čita z občutkom poročila o sejah ljubljanskega mestnega sveta in o shodih društva hišnih posestnikov, kjer se zrcali skrajno neugodni njihov položaj, in 0 tem položaj Ljubljane, v pravi luči, Ljubljana je naše središče, in da se nanjo misli ob potrebnih prilikah, to pač zasluži. Proti temu ni oporekanja.
In moder človek, nahajajoč se v stiski, se ne krega z onim, kateri ima moč, rešiti ga. Modra politika si izbira v slučajih potrebe različna pota, po katerih hoče dospeti do svojega cilja. Pota seveda ne smejo biti ne nemoralna ne izdajalska — in kaj takega napredni poslanci tudi niso storili, ako so ostali na starem stališču slovenskih državnih poslancev v obravnavanem vprašanju. Povejte vi, kričači, kaj so zagrešili naši poslanci ? Da* grešili so, in sicer radi tega, ker niso drli slepo za dr. Žlindro, ki kolovrati s svojo politiko po državni zbornici in po časnikih kakor divjajoč bik po poljih in travnikih brez vsakega smotra, brez vsake previdnosti.
Previdnosti, te pač opazujemo še veliko premalo v naši politiki, klerikalce pa je popolnoma zapustila, odkar je stopil na njeno mesto neprevidni in furjasti dr. Žlindra. Previdnost in oportunnost sta včasih tudi na mestu — brbljavi politiki naši, živeči ob samih neumestnih ogorčenjih in navdušenjih, seveda tega ne bodo nikdar razumeli.
—  Tako, ona je zakričala in zbežala, rekel je praporščik z okornim smehljajem kot odgovor na grofovo smejanje, ki je imelo nanj tak vpliv.
—  Da. In sedaj je čas spati. PraporšSik se je obrnil s hrbtom
proti durim in molče* ležal kakih deset minut. Bog ve, kaj se je g >dilo v njegovem srci; ali ko se je zopet obrnil, kazal je njegov obraz trpljenje in odločnost.
—  Grof Turbin! rekel je z jecljajočim glasom.
—  Kaj se ti meša, ali ne? odgovoril je mirno grof. — Eaj, praporščik Polozov ?
—  Grof Turbin! ti si malopridnež! zakričal je Polozov in skočil s postelji.
XVI.
Drugi dan je odšel eskadron. Častnika nista videla svojih gostiteljev, pa tudi poslovila se nista od njih. Mej seboj tudi ni'sta govorila. Na prvem prenočišči sta se nameravala dvoboje-vati. Toda ritmojster Schulz, dober tovariš, odličen jezdec, ljubljen od vseh častnikov v polku, od grofa izbran za sekundanta, je stvar tako poravnal, da se nista bila, da celo nikdo ni v polku te zadeve izvedel, in Turbin in Polozov sta se, če tudi nista bila taka prijatelja kakor poprej, tikala in shajala pri pojedinah in kartah.
Toliko na to stran, prihodnjič pa — ker je nam za danes preveč narasel članek — si pogledamo to vprašanje glede na naša goriška državna poslanca.
DOPISI.
Ponikve, 10. marca 1901. — Napredna ponikovska trdnjava je nepremagljiva. To so videli tudi klerikalci v soboto, ko je zmagala napredna stranka z lepo večino, če se jemlje v ozir majhno število volilcev. V našem županstvu se po zadnjem ljudskem Štetju volita le dva volilna moža. Vse sile so bili napeli klerikalci, a vse ni nič pomagalo, zmagala je naša stranka in bo vedno.
Poglejmo, kako so se vdeležili volitve volilci v našem županstvu; LogaršCani in Rakovščani so enoglasno volili za »Modrijana*. Ravno tako v Ponikovski vasi, le v poni-kovskih Rovtah je volilo nekaj malega volilcev za Tonklija. S Pečin je pa prišlo več volilcev za Tonklija nego za Modrijana.
Ponikve in Logaršče-Rakovec sta dve napredni trdnjavi, ki jih ne premagajo vse sile klerikalne bande. To naj si zapomnijo klerikalci tudi glede občinskih volitev.
Naše bralno društvo .Čitalnica* je tudi klerikalcem trn v peti. Vse poskušajo, da bi jo uničili. Zakaj pak? Zgol zato, ker nimajo oni komande v naši .Čitalnici* in ker naro-čuje .Čitalnica", kakor pravijo njeni nasprotniki, »slabe* časopise poleg .dobrih*, če kakega klerikalnega kričača prepričaš, da ti časopisi niso tako .slabi*, kakor on misli, pa ti reče: vsaj prr.vi tako .gaspud*. »Ga-spudam* pa tudi radi tega ne ugajajo naša društva, ker ista priredijo kedaj kako veselico, češ, koliko greha in drugih nerednosti se dogodi na teh veselicah. Ko je o predpustu priredila naša .Čitalnica* plesni venček s petjem (petje so oskrbeli Slapski pevci. Slapski pevski zbor je eden prvih v naših hribih. To je mnenje strokovnjakov.) so klerikalci vpili prej, kaki škandali se bodo godili pri plesnem venčku. Potem pa, ko se je plesni venček tako sijajno sponesel, so bili lepo tiho, češ, ti naprednjaki pa res niso taki divjaki. O da, le počakajte, klerikalci, polagoma se prepričate, da program narodno - napredne stranke in sploh naprednjaki niso taki, za kakoršne jih-razkričujejo ,gaspudi*.*To vara dokažemo še večkrat.
Iz Kojskega. — V nedeljo je na<$ župnik v cerkvi med pridigo kričal sledeče: Čita! sem v .Primorskem Listu«, da se je ples vršil celi dan dne 28. febr. pri napred-njaku Antonu Mariniču v Kojskera (Kalehi). To je sramota za celo občino, je rekel, da se še celo postni čas ne spoštuje.
Gospod župnik! Jaz podpisani Vam moram izreči svoje pomilovanje, da se Vi vender bolje ne prepričate o resnici dopisa v .Primorskem Listu", pred ko se drznete me v cerkvi pri ljudstvu javno črniti, ker naše veči del neizobraženo starokopitno ljudstvo res misli, da ako kdo na petek v postu pleše, da mora priti precej Lucifer ponj. Toda pri meni nI bilo na omenjeni dan nobenega plesa, temuč jaz sem samo podučeval v godbi, kar se večkrat zgodi ne samo tistega dne. Dopisnik ko je slišal godbo, bi bil moral priti v mojo hišo pogledat, ako se res pleše, ali samo gode, pred ko je spletel dopis. To bi bilo pravilno, on pa je naredil seveda, po klerikalnem geslu, namreč: on se je debelo zlagal.
Tudi neka druga oseba, ki gosp. župniku blizu stoji, je drugi dan potem surovo napadla občinskega stražnma, češ da on pusti, da so ponoči krčme odprte, kjer se pleše, in tako se po celi črti napada, obre-kuje in laže brez najmanjšega povoda. Toiiko povem za danes prav mirno, čitatelji, sodite! Anton Marinič, posestnik io krčmar v Kojskera.
Opomba uredništva: ŽupnikMarice zasluži, da se ga toži radi obrekovanja. Naprednjaki so veliko preveč popustljivi in prizanesljivi j bo treba začeti drugače, ker klerikalci nikomur ne prizanesejo. j          Torej na Kalehi se ni plesalo, in vendar
je nahruiil g. Mariniča najprvo   .Prim. List* i in potem še kojščanski župnik v cerkvi. Torej pri naprednjaku se ni plesalo v  postu, pač se je plesalo na katoliški podlagi v Gorici, kakor  smo zadnjič povedali. Klerikalci  so torej tisti, ki prelamljajo cerkvene postave, i ne pa naprednjaki! Radovedni smo, ali to j neizpodbitno dejstvo prizna »Prim. List* ter j popravi krivico, storjeno g. Mariniču?
V Komnu, 10. marca 1902. — Ko^ mensko županstvo je odposlalo 18. febr. pri-I poročeno .Gorici* ta-le popravek:
Ni res, da je deželni odbor v Gorici podpisanemu županstvu vrnil do danes 18. febr. 1903. obč. račune za leto 1901. ne odobrene niti ovržene.
Ras je pa, da so tozadevne večkratne notice v »Gorici* Iažnjive.
Da bi se .Gorica* in nje stranka ne Žirirali vedno in povsodi kot nekaka poosob-ljena resnicoljubnost, bi se neobjava popravka ignorirala. Tako se prosi uredništvo .Soče*, naj blagovoli ono uvrstiti ta popravek, da se prepričajo tudi .gotovi krogi" o .resničnosti" dopisov .Gorice*.
Dostavek uredništva. — Tu jih imate resnicoljube v krogu Gregorčičevega glasila. Nunci pa nas nadlegujejo s popravki v takih rečeh, ki so resnične, ter tako kvarijo resnico^ samo da se perejo pred svetom. Glede" na to svetujemo rodoljubom, da naj le popravljajo v .Gorici", ki laže, kakor da bi imela patent za to. Ako noče priobčiti, pa jo prjsilite sodnijsko. Tako delajo nunci, ko hočejo .popravljati" resnico z lažjo; zakaj bi se torej ne popravljale tudi laži po .Gorici"? Klin s klinom! — Kajti .pravim rodo- I Ijnbom* krog .Gorice* Je za resnico nasproti svojemu nasprotniku toliko mar, kolikor za lanski sneg. Ali pridigujejo pa pridno o njej, češ, ne glej me, kaj delam, le ubogaj, kar učim l Hinavci!
Deaače h nune novice.
Osebna vest. — Ravnateljem na tukajšnji realki je imenovan los. Gassner, bivši profesor na državnem gimnaziju v Sol-nogradu, kateri že vodi zavod od početka tekočega šolskega leta.
Bohinjska železnica. — V petek 7. t. m. je pretekel rok  za  vlaganje  ponudeb za predor na bohinjski železnici. Vložene so bile 4 ponudbe  in vsaki  je bila   pridjana varščina 1 milijon kron. Podjetnika  Ceconi in Gioss & C. sta vložila skupno ponudbo. Baje imata~največ upanja, da se poveri delo j njima. Pravijo, da je proračunila vlada trojke j za predor na 18 milijonov kron ter da na- ' merava izvršiti delo v lastni  režiji,  ako   se ne dobi nikak cenejši ponudnik.
Poleg omenjenih dveh ponudnikov so i vložili ponudbe tudi tvrdke .Union", Redlich j & Berger ter E. Weiner.
Volitev v Cerknem je pokazala, da ] niso več daleč časi, ko se na Cerkljanskem i korenito otresejo klerikalizma, kakor tudi ' pristoja takemu kraju, kakor je Cerkno. Pri j volitvah v državni zbor se naši pristaši niso niti prikazali, in klerikalci v Gorici so zapisali takrat Cerkno v prvo vrsto svojih trdnjav. Lani pa se je začelo obračati. Pri volitvah v komisijo za pridobnino lani avgusta je volilo 80 obrtnikov, in sicer 60 za napredno stran, le 15 pa za klerikalno. Takrat se je pokazalo, da v obrtnem in trgovskem stanu klerikalci nimajo nikake zaslombe. Pri volitvah volilnih mož za deželni zbcrlani jeseni pa so nastopili napredni Cerkljani kar naenkrat v impozantnem številu. 18 volilcev so jim bili sicer premotili, ali vendar so bili j spravili 76 glasov na dan. Mnogo se imajo zahvaliti klerikalci za takratno zmago tudi okoliščini, da se je vršila volitev v krčmi. Sedaj pa so bili naprednjaki zmage skoro gotovi, ker gotove so imeli 103 glasove. Le najhujši pritisk s posojilnico, z grožnjami, da morajo takoj vrniti posojilo itd., ako ne volijo klerikalno, so odvrnili 7 glasov, tako da so postavili naši 96 glasov, klerikalci pa 101.
Zadnjič smo poročali o 90 glasovih. Dane? pa se je nam sporočilo, da je bilo naših glasov 96.
Kdor sledi preobratu v Cerknem, ta mora reči, da so naprednjaki tako napredovali, da brez dvoma tudi dobijo končno bitko. In to je upoštevati še toliko bolj, ker možje so nastopali sami, iz lastne inieijative, iz lastnega prepričanja. Vsa čast takim možem, v njih vidimo jamstvo, da odklenka prej ali slej klerikalizmu na Cerkljanskem, ko odstranimo še glavno oviro, na katero se klerikalci naslanjajo. Dotlč pa kličemo našim somišljenikom na Cerkljanskem: Možje, ostanite trdni na svojih mestih, zmaga bo Vaša. Da se znate bojevati, to ste sijajno pokazali, in takemu bojevanju mora slediti konečni nameravani vspeh. j Naprej!
Koncert Darlo Attal. — V soboto bo v dvorani »pri Dreherju* koncert, kateri priredi Dario Attal, pianist iz Livorna, Na vspo-redu so komadi Beethovena, Schumana, Chopina, Martuccija in Lizsta. Vstopnice pro-I daja  knjigarna   Wokulatova v   Ozki   ulici.
Stojišče stane 1 K; sedeži v vrsti I.-IV. 4 K, V.-V1II. 3 K in 1X.-XI. 2 K. — Na Dunaju je dosegel Attal velike vspehe.
Dr. Tonkll se Je odpovedal kandidaturi? — Neki tukajšnji laški list trdi pozitivno, da se je g. dr. Tonkli odpovedal kandidaturi, s katero so ga nadlegovali klerikalci in s katero begajo sedaj v gorah vo-lilce. Mi sicer ne vemo za gotovo, ali je ta vest povsem resnična, toda jako verjetna je, ako se upošteva, da ga klerikalna stranka še sedaj ni postavila kandidatom. Ker pa dr. Tonkli še vedno ni proglašen kandidat, je verjetno, da se je odpovedal dvomljivi časti klerikalnega kandidata, in to toliko bolj, ker je jako verjetno, da končno zmaga samovolja Gregorčičeva, ki se ga z vsemi šjjrimi brani. Saj je res malo častno za klerikalno stranko in dr. Tonklija, da se postavlja proti osivelemu možu — mladega c. kr. uradnika, ki ni bil nikdar klerikalec in ne more nikdar postati, ako noče, da se mu ne bodo krave smejale
Ksr Gregorčič ostaja pri svoji trmi (za njim gredo posebno nunci v Kotu, v gra-hovski in cerkljanski občini!), zato doslej sploh še niso proglasili kandidata, marveč čakajo konca prvotnih volitev. Šele potem bo Gregorčič videl, ali sme brez škode ostati brezobzirni general ali pa lepo vgrizniti v kislo jabelko  ter sprejeti dr. Tonklija.
Iz laškega tabora. — Dne 10. t. m. je bil sklical deželni glavar Pajer kot predsednik .Unione* v Gradišče ob Soči župane iz Furlanije, da — postavijo kandidata za deželni zbor, in sicer za kmečke občine namesto odstopivšega Dottorija. Klicati župane na zborovanje, da določijo kandidata za dež. zbor, to je neka nova metoda, vzrasla v premeteni glavi dr. Pajerja. Zakaj, že ve. On je mojster v politiki, in obrača vedno tako, da je zanj prav. Ali temu vabilu se je odzvalo le 15 županov, drugih 24 pa je ostalo lepo doma, ker so tega mnenja, da kot župani vendar niso poklicani kar diktirati volilcem kandidata za deželni zbor. No, na glasovanju je bil postavljen z 10 glasovi kandidatom Jos. Zuttioni iz Medeje. Niti teh 15 županov se ni moglo zediniti za tega kandidata. Tukajšnji list »Gazzettino" pravi, da čeprav je kandidat poštenjak, je vendar nepoznan in ne pozna zadostno Furlanije. V nedeljo pa bo zborovalo v Gradišču društvo »SocietA popolare friulana", katero povabi na zborovanje volilne može, in ti postavijo, kakor se čuje, protikandidata.
Zanimanja za volitve volilnih mož po Furlaniji ni prav nič, vzeto v pravem pomenu besede. Kajti v nekaterih krajih ni bilo k volitvam niti enega volilca. V Ronkah volijo 7 volilnih mož, torej je velik kraj, ali prišlo je volit 5 volilcev!
Med več vzroki za take pojave je tudi ta, da je furlansko ljudstvo grozno zanemarjeno, zabito in neumno, kakoršno hočejo narediti s Slovenci politikujoči nunci.
Podružnica društva »Lega nazto-nale* v Gorici je imela v nedeljo svoj občni zbor. Tajnik dr. Venier je govoril strastno o »italianita* naše dežele in naše Gorice proti Slovencem. Blagajnik je povedal, da je imela podružnica lani dohodkov K 10.360*22, izdatkov pa 7.393*49. Podružnica je delovala zlasti v Podgori, kateri preti usoda Ločnika, in pa v Gorici na onih delih, kjer jim preti ,1'irruenza nemica". Reči se mora, da društvo dela sistematično in z vspehom na polaščenje naše dece, in to tim lažje, ker je s politiko v »šol. Domu*, katero 'ima dr. Gregorčič v rokah, korenito zavoženo šolsko vprašanje v Gorici in v sedanjih razmerah nemogoče po-stavljenje v bran proti vsiljevanju laških šolskih vrtcev in šol za slovenske otroke.... Svota, nabrana za polaščevanje naše dece, je za goriške razmere jako velika, in kaže, kako strastni in dosledni so Lahi v tem oziru proti Slovencem. V odboru te podružnice pa I sedijo taki-le Lahi: Bombic, Perinčič, Bizjak, Koklič, Češčut, Godina, Golob, Mulič, Pinaveie, 1 Pavletič, Travan, Cej in Dorfles, Michelst&dter, , Mauer, Seppenhofer itd.
F Furlaniji nI vera v nevarnosti.
I — Škofov list .L,' Eco* je pisal pred časom,
da imajo v Furlaniji  celo fraraazonske lože,
I da se  torej   širijo v Lahih   elementi,  ki so
I nevarni sv. katoliški cerkvi. Tudi liberalizem
I cvete med gospodo, katera gospodari Furlaniji
ter ima v rokah vse važnejše in merodajniše
posle. Glede na to bi si mislili,  da kardinal
gotovo nažene bojevnike  za  sveto  vero na
volišča. Toda nič tega.  Iz Furlanije sme biti
izvoljen liberalen poslanec v deželni zbor, in
I duhovščina se nima nič umešavati v volitve
— samo  naš kmet  ne sme poslati v de- I želni zbor svobodnega in neodvisnega  moža I iz svoje srede, marveč kimavca, katerega mu I odkažejo nunci. Po gorah  je vera v nevarnosti, v Lahih, kjer imajo celo  framasonske I lože, pa ni vera v nevarnosti. Kako  naj si tolmačimo to dvojno   mero, Eminenca? Ali ne tako, da je  slovenska duhovščina poklicana dandanašnji tlačiti ubogi- slovenski^ narod ter ga tiščati  na  povelje4 iz  Gorice f k tlom pod laškim jarmom ? Furlan sme voliti, kakor hoče,  pride vsejedno v nebesa, Slovenec, ki  voli  naprednjaka, je  pa zrel za pekel 1  Tako   delajo,  tako učijo politikujoči | duhovniki!   Kam  smo  prišli?!   — *In"*ttrje Vaše delo, Eminenca.
Priprave za velikonočno spoved. — Včasih je bila navada, da so duhovniki ljudstvo lepo podučevali ob razdeljevanju spovednih listkov za Veliko noč. Tako tudi še delajo nepolitikujoči nunci, ali drugi naši nunci, ki mislijo vedno edino le na politiko, ne delajo več tako. Pozabili so na božji nauk, in namesto tega j» na primer razkladal znani kamenjski župnik Kosec svojim ovči-cam, ko jih je zbral na »spraševanje*, na-mestu krščanskega nauka — celo bistorijo o svoji pravdi v Ajdovščini, braniški kurat Vales pa je — kakor je bilo povedano v dopisu iz Branice — razlagal tisto mikavno ljubimsko pisemce, katero je bilo zbudilo toliko hrupa, in pa hvalil je tiste, ki so mu bili podpisali izjavo »nedolžnosti*. — To je torej krščanski nauk po naših cerkvah v dvajsetem stoletju! Ta dva gospoda gotovo nista osamljena, marveč imata brezdvomno kolege, ki postopajo slično.... Potem pa javkajo, da vera peša! Saj bo še bolj pešala, ako bodo na mesto krščanskega nauka postavljali gospodje poročila o svojih pravdah, katerih bi jih moralo biti sram, ali pa lju-bavna pisma, katera dobivajo in so taka, da bi se morali adresati kar poskrili. Vera peša, vera peša.,., po farjih gor, po farjih dol!
Zdi se nam, kakor da smo dospeli v dobo nekake secesije, katera pelje tje, kamor izvestui politikom ne mislijo.
O oderuSklh obrestih. —   .Prismojene" piše v št. 9. razpravico o oderuških obrestih,   in  pravi, da jih  sveta katoliška cerkev prepoveduje, ker že sv. pismo starega zakona uči, da  nimamo  posojati bratu na obresti, in kar je učil  Kristus, uči v  vseh časih tudi sv. katoliška cerkev. Jake lepo se to cita, še lepše pa bi bilo, ako bi se sv. cerkev tudi ravnala po takih naukih. Ali ti nauki so dani le po geslu: Ne glej   me, kaj delam, marveč poslušaj  me, kaj  učim. Še ni tako dolgo od tega, ko smo razpravljali v   .Soči*,  koliko   da  je  še   cerkvenih terjatev, za katere plačuje obresti (in ker so »obresti oderuške, če se  še tako majhne*) plačuje oderuške obresti sv.  katoliški cerkvi morda že tretji rod. Izplačan je že zdavnaj ves kapital, obresti od obrestij —- ali vedno še teži prizadeto  posestvo cerkveni dolg in vedio je  še treba   plačevati  obresti, dolg pa tudi še  ni  plačan.  Ali  je tu  vmes kaj oderuštva  cerkve, katere služabniki tako radi mečejo  okoli sebe z  oderuštvom?! In ako že od nekdaj tako delajo duhovniki, ali mislite, da hočejo res sedaj kreniti na drugo pot  ter zmanjšati  kmetu  obresti ? Kaj še. Tudi dandanašnji radi posojajo iz svojih posojilnic, seveda na obresti, in zadovoljni so, da se jim plačujejo obresti, dolg pa  naj le ostane! To je molzna krava I Tako je delala cerkev in še dela s svojimi dolžniki. Zato pa so vsa farovška posojila, bodisi iz posojilnic ali zasebna, preračunjena na veliko oderuštvo, katero se včasih skriva za »nedolžne* obresti. Ti znajo! Kmet,  varuj  se jih, ako  hočeš imeti prosto glavo in proste misli in da ne boš tičal vedno v dolgu, ti in tvoji potomci! Razpravljaleu o oderuških  obrestih pa svetujemo, naj napiše okrožnico, katero razpošlje okoli cerkva, da se   pomede  z  njih praga oderuštvo, potem šele naj razlaga on drugemu svetu o  oderuških  obrestih; kajti PreJi dokler se ga vidi obdanega   od  ode-r«štva, njegove besede ne  morejo pasti na rodovitna tla, ker njegovim naukom ne more verovati noben pameten človek.
Za gluhoneme. — Na Dunaju se bo vrš'lo dne 1. aprila letos zborovanje odposlan^ vseh zavodov za gluhoneme v Av-, slpfj|. Teh zavodov je 25. Večina je že priglasila SVoje odposlance, med tistimi zavodi P*» ki tega še niso storili, je tudi zavod za phoueme v Gorici. Ker bo na zborovanju a* Pogovor o učnih knjigah in sličnem, vPn nas se živo občuti pomanjkanje primerkih knjig!) je neobhodno potrebno* da
se pošlje tudi iz Gorice1 izvedenec, in sicer j
vešč a k v tej stroki, na Dunaj na posveto- i
vanje, kar bo  le koristilo  zavodu. Ne sme I
se gledati v glavnem le na to,  da zavod v
I financijelnera oziru vspeva,  marveč vso po- I
I zornost treba obrniti tudi namenu  zavoda, j
I da se ponudi nesrečnikom  po teh zavodih
vse mogoče, kar jih izobražuje, da se morejo
yedno bolj bližati ostalemu človeštvu. — Pri-
^j^j|^^le^^-fm{jj«naSa faftfa odpošlje
na ono zborovanje veščaka in da se dobi v to svrho primerna podpora.
Izpred sodnlje. — 24-letni Ant. Ba-scarolli iz Ronk je bil obtožen težke poškodbe tli goljufije. Nevarno je ¦ bil ranil 28-letnega I Iv. Peteanija v neki gostilni še lani v no-I vembru. Slednji se je zdrav4 58 dnij, Vrhu J I tega je skušal zapeljati Iv. Devetaka, da naj izpove v njegov prilog. Sodni dvor mu je j prisodil za to 1 leto trde ječe in 415 K I mora plačati Peteaniju za bolečine. I           27-letni pek Fran Scalettari iz Gorice
J je bil obsojen na 4 mesece  trde  ječe, ker j je obdelaval — kakor smo  svoj čas  poročali — svojo mater s križem, ker  mu  ni I hotela dati denarja.
Soška   podružnica   »Slov. planin. ! j društva* v Tolminu vabi svoje p. t. društ-venike k rednemu občnemu zboru dne 16. I t. m. ob 11. uri predpoldne v prostore tamk. Čitalnice.   Dnevni red:   1. letno poročilo, 2, proračun za leto 1902, 3. volitev novega od-I bora,  4. eventualia.  NB,  Ako  bi  ta občni J zbor ne bil sklepčen, skliče se '/* ure pozneje j nov občni zbor, ki bode veljavno sklepal ob I vsakem številu navzočih društvenikov. Odbor. Drobiž. —  Na  Vipavskem je umrla nagloma Marija Bukovič, žena mizarja, Ker I se sodi, da je bila  morda zastrupljena,  je uvedena   sodnijska   preiskava.  —  30-letni Fran Kralj v Sežani je ponesrečil v kamnolomu. Kamenje  pa je zlomilo  nogo,  vsled česar so ga prenesli v Trst v bolnišnico.
ISčc so mladeniča za trgovino z jestvi-nami v starosti 16—17 let. Razun popolne zmožnosti slovenskega jezika, se želi tudi nekaj laškega, — Ustmcne in pismene ponudbe sprejema Eliza Tance na Proseku.
Razgled po svetu.
Državni   »bor.   (Dalje.)  Mej  došlimi spisi v seji  10. t. m. je bila tudi  vladna predloga glede dvamesečnega proračunskega provizorija do 31. maja 1902, — Zbornica je  najprej razpravljr.la o nujnem predlogu posl. Klofača in tovarišev glede grdega ravnanja z infanteristom Mullerjem in njegovega interniranja v praški  vojaški  orožarni.  Domobranski minister grof Welsersheimb je na podlagi izjav zdravnikov  pojasnjeval, da in-fanterist Muller ne nosi glave po strani vsled tega, ker se je morda ž njim  slabo  postopalo, temveč se  mu je žila na jedni strani skrajšala, ker je iz navade  držal  glavo na- j | gnjeno vedno na jedno stran.   Vsled tega I ; da Mullerja ne morejo uporabljati v fronti ter so ga spravili v orožarno, kjer zadovoljno I opravlja svoja laglja opravila.  — Zbornica I je nujnost Klofačevega predloga odklonila in jr prešla potem v nadaljevanje proračunske i razprave. Prvi je govoril laški poslanec dr. ' Antonelli,  ki   se  je   pritoževal   radi   zane-marjenja Furlanije in južnega Tirola, Ko so j govorili že razni govorniki, se je seja zaklju-| Čila ter se je nadaljevanje proračunske raz-j prave odložilo na prihodnjo sejo. — Predlog, da se o predlogi glede oproščenja davkov in j pristojbin   dunajskega   občinskega   posojila 285   milijonov  K  takoj  razpravlja,  je   bil sprejet, na kar se je vršila razprava. Predloga je bila sprejeta.
Včeraj je govoril Ellenbogen zopet o tržaških dogodkih. Potem so nadaljevali pro-rač. razpravo. — Pri razpravi o dunajskem posojilu so se Nemci prepirali, da je bilo grdo. Lump, goljuf, slepar itd. — take cvetke I iz nemške kulture so letale po zbornici. Oči-I talo se je tudi Strohbachu, na kak način da je prišel do premoženja.
Deželni zbor tržaški je sklican na
dan 20. t. m, na kratko zasedanje.
[           Vesti s Kranjskega. — Ljubljanska
meščanska godba je prišla v tak položaj, da
se ne more več zdržati.   Danes ima  godba
svoj občni zbor.   Ako se sklene končno, da
se godba  razpusti,  nameravajo   baje godci
sami vzdrževati jo.   Čudno se nam zdi, da
se ne more držati taka godba v Ljubljani.
I V Gorici ob vse drugačnih razmerah obstoji
I meščanska godba prav dobro! —
I          Pred porotniki v Novemestu je stal te
I dni cigan Gašper Held, ki je v družbi obe-
šenega Simona Helda ubil nekega Novljana. I Prisodili so mu dosmrtno ječo. Obsodbo je I sprejel cigan mirno, prosil je le, da bi smel I skončati svoje življenje v kaznilnici v Mari- J boru, ker furlanski zrak v Gradišču ob Soči I mu baje škoduje.                                            I
V  torek so igrali v slovenskem gleda- I lišču prvikrat Finžgarjevo narodno igro »Divji I lovec*, ki je vzeta iz življenja na Gorenjskem J iz onih časov, ko so fante še lov1ir'ha"vo- j jaški nabor. Zanimanje za to igro je bilo velikansko, zato je tudi vspela jako dobro.
V  Riemanje je poslal v nedeljo škofov namestnik Petronio kanonika Martelanca z nekim laškim ukazom, ker je na ordinarijat došlo poročilo, da je nevarnost v Ricmanjih i inokolieiza prestop__v_prav.08lavje.._VrliJ Ricmanjci so pošteno ošteli latinizatorja Martelanca, rekoč mu, da če jim ne dajo unije, prestopijo v pravoslavje* med Latince pa ne gredo nikdar več. Latinizator je šel z dolgim nosom iz Ricraanj, Imel je tudi to predrznost, da je hotel ljudem citati ukaz v laškem jeziku!
Dalmacija. — Njeg. Veličanstvo cesar je imenoval deželnega poslanca dr. Vinka Ivčeviča   predsednikom  deželnega zbora | kraljevine Dalmacije in dež. poslanca Josipa I Kulisi ca njegovim namestnikom.                 '
Vojaškim poveljnikom v Dalmaciji je i imenovan feldml, Karol Horsetzkv, pl. Horulhal, dosedanji poveljnik 36. pehotne divizije. To ime se je imenovalo večkrat pri razgovoru, kdo bo sledil fcm. Davidu v vojaškem poveljstvu.
MladofieŠkl jezikovni načrt. — Sobotna številka praške »Politike* objavlja načrt jezikovnega zakona za dežele češke krone, kakor so ga sklenili mladočeški zaupniki prt zadnjih posvetovanjih. Načrt obsega 24 točk in temelji na popolni jezikovni ravnoprav-nosti, V glavnih potezah obsega načrt naslednje določbe s Pri vseh uradih, zavodih in sodiščih na Češkem in Moravskem se morejo pri ustmenem občevanju posluževati stranke enega obeh deželnih jezikov. Rešitve na zadevne uloge morajo biti sostavljeno v istem jeziku, v katerem so bile vložene, Vsi drugi spisi, ki se dostavljajo strankam in se njih tičejo, morajo biti sostavljeni v jeziku, ki ga govori dotična oseba, Pri sodiščih je raz-pravni jezik oni, ki ga govore stranke. V splošnem velja za to oni jezik, ki ga govori obtoženec. — Vse vladne objave, razglasi se morajo objaviti v obeh deželnih jezikih, ravnotako pa morajo biti dvojezični tudi vsi napisi. Pri tem se pripominja, da mora biti na prvem mestu oni jezik, ki ga govori večina prebivalstva dotičnega okraja. — Vknjižbe v zemljiške trgovske knjige in zadružne registre se izvrše v onem jeziku, v katerem je bila sestavljena prošnja za vpis. — V občevanju mej seboj se poslužujejo uradi onega jezika, v katerem uradujejo. — Uradni jezik učnih zavodov je oni, ki je obenem učni jezik; ostala oblastva se poslužujejo jezika, ki ga govori v okraju prisotno prebivalstvo. — V jezikovno mešanih okrajih imata oba jezika enako veljavo. Jezikovno mešani so oni okrajih, v katerih, pri obsegu ene ali več občin, vsaj v eni občini vsaj četrtina prisotnega prebivalstva govori drugi deželni jezik, v okrajih, ki obsegajo cele sodne okraje, če vsaj petina občin pripada drugemu deželnemu jeziku, in slednjič okraji, ki obsegajo več sodnih okrajev, če je vsaj en okraj drugojezičen. Nastavljeni uradniki se morajo posluževati uradnega jezika, pri mešanih uradih se pa v osebnih zadevah vsak uradnik lahko poslužuje svojega jezika in mora na prošnjo dobiti rešitev v dotičnera jeziku. Nemci se soglasno izrekajo proti temu načrtu, trdeč, da je nevsprejeraljiv in nečasten za Nemce.
Kaj pa Buri? — Buri so dosegli veliko zmago; razbili so popolnoma velik angleški oddelek; general Methuen je bil ranjen in ujet. Ta vest je obudila kolosalno senzacijo. Angleški listi imajo vsi članke o pomenu te burske zmage in skoro soglasno priznavajo, da je to najhujši udarec, kar so jih Angleži doživeli na južnoafriškem bojišču. Iz Kitchenerjevih brzojavk o tem porazu je posneti: Prva brzojavka pravi, da sta šla lord Methuen z 800 možmi in major Pariš s 300 možmi od Winburga v Lichtenburg. Imela sta soboj pet topov. Hotela sta se pri Ro-virainer Fonteinu združiti z generalom Grcn-feldom, ki ima 1300 mož. Od te armade je pribežalo kakih 50 mož nazaj; Buri so jim sledili do Mariboga in Krapana. Ti beguni so povedali, da je angleška vojska razbita, lord Methuen ranjen in ujet, topovi in vsa municija pa je padla v roke Burov.   Tega
prvega bržbjava vlada ni razglasila, dasi ga je dobila že v soboto. Druga — Kitchenerjeva brzojavka pa pravi, da so Buri pod vodstvom Delareva mej Turbasshem in Palmietkillom napadli Angleže in sicer od treh strani hkrati. Zajedno pravi Kitchener, da so Buri s tem naskokom hoteli prisiliti tiste angleške oddelke, ki so obkolili Deveta, da premene svojo operacijo, tako da bi bilo mogoče Deveta oprostiti. Tretja brzojavka pravi, da so lord Methuen, vsi častniki, vsi topovi, vsi vozovi z živili in municijo v burskih rokah. V nedeljo je potem Kitchener sporočil število ujetih in ubitih Angležev, toda čuje se, da
| so Buri ujeli kakih 1000 Angležev, a razen 201 vse druge izpustili.   Potem je končno
Lbrzojavil Kitchener, kar -mu je sporočil major Pariš glede te katastrofe. Pariš pravi, da so Angleži marširali v dveh kolonah. Ob treh zjutraj so odšli od Turbasha. Uro pozneje so jih Buri napadli. Pridirjali so v največjem galopu z obeh strani in zagnali najprej zadnje čete, potem pa glavni koloni. Nastala je nepopisna panika, zlasti ker so se splašili konji in mule in provzročilc največjo kon-fuzijo. Major Pariš je zbral 40 mož krog sebe in je ž njimi pobegnil, Uradno se poroča, da imajo Buri še 17.000 mož pod zastavami. Lord Methuen je hotel v nekaterih dneh iti na dopust in mu je žena prišla v Kaptovvn nasproti. Časopisje napada strastno Irce, ker so ti v seji parlamenta dali duška svoji radosti, da so bili Angleži tepeni.
Današnja poročila govore o novi zmagi Burov. Tudi kolono angl. pov. Grenfeelda so Buri baje popolnoma porazili,
Kilchenerja so Buri obvestili, da no iz-
I puste Methuena, dokler se ne sklene mir. Bazno vesti. — V Banjaluki jo bil pomiloščen kmet Bogdan, ko je stal že pod vešali. Obsojen je v dosmrtno ječo, — Nekateri dunajski listi poročajo, da pride baje ruski car na Dunaj, Pravijo, da ga je povabil naš prestolonaslednik osebno, posebno povabilo pa da je odšlo diplomatičnim potom.
—  V verigah uklenjen je pobegnil roparski morilec Letky iz ječe v Kolomeji, Obsojen je bil na vislice, — Španski ministerski predsednik Sagasta je podal baje kralju že ostavko celega ministerstva. Vzrok vedni nemiri, katerih ni mogoče vspešno poravnavati. — Po Galiciji širijo „Poziv na narod«, v katerem se naglasa, naj se ljudje varujejo onih, ki hujskajo proti Rusiji. Podpisanih je 60 uglednih poljskih rodoljubov. — Te dni so uvedli v premogokopih v Moravski Ostrovi osemurni delavnik. — »Politik* pravi, da predloži vlada še pred Veliko nočjo načrt reforme tiskovnega zakona, kateri pride na razpravo takoj po Veliki noči. — Črnogorski princ Mirko se je zaročil v Nizzi z gospico Kostantinovičevo, hčerko srbskega polkovnika Kostantinoviča. — V Plevi ju v Bosni je kupil stotnik Opacher turško pištolo, katero je pokazal svoji mladi pred dvema mesecema poročeni Ženi. Misleč, da ni nabita je sprožil
—  in zadel svojo ženo v srce; mrtva se je zgrudila na tla.
Književnost.
Novi akordi. — Vsebina je mnogovrstna ter prinaša 9 komadov iz peres gg. Jos. Prochazka, Gerbič, dr. Krek (Ljubljana), Savin (Praga) dr. Ipavec, Jos Ipavec (Gradec), Parma (Črnomelj), Komel (Gorica) Adamič (Zagorje ob Savi).
Založništvo razpisuje ob jednera 3 častne nagrade za 3 najboljše izvirne, še ne objavljene kompozicije v zneskih po 20 K, in sicer: 1. nagrada za najboljšo koračnico ali skladbo za ples v priredbi za klavir; 2. nagrada za najboljšo skladbo za klavir s slov. narodnim motivom in 3. za kompozicijo Aškerčeve pesmi »Poslednja noč*. Rokopise je pošiljati do 1. maja uredništvu »Novih akordov* z izrecnim pristavkom, da so konkurenčne skladbe.
Nove akorde priporočamo muzikalnemu občinstvu najtopleje.
Dr. Ivan Tavčarjeve povesti izidejo v kratkem v Pragi s pisateljevo podobo in pisateljevim životopisom v češkem prevodu, ki ga je preskrbel g. Jožef Pavlik. Isti pisatelj je priobčil v zadnjem (III.) zvezku češkega zbornika »Kvčty* zanimivo študijo pod naslovom »Slovinskč pisemnietvi novž dobyB, v kateri razpravlja zlasti o slovenskih pesnikih novejše in najnovejše dobe.
Mladenič
iz boljše družine iz mesta se sprejme
takoj  po dogovoru kot  učenec v po-
pravljalnico šivalnih strojev in dvokole3
pri tvrdki
Saunig & Dekleva v Gorici,
Nunska ulica št. 14.
Podpisani priporoča slavnemu občinstva v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo ju Cirfl-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgov?« v SemeuiSfci ulici št 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*.
Olje štokviževo
-----------(o& polenovke)
od najzadnjega lova, edino sredstvo proti šibkosti, malokrvnosti itd. bodisi pri otrocih ali odraslih, se dobiva vedno sveže v mirodUnleah
Ani. Mazzoli v Gorici-
Ifarol praščiH,
pekovski mojater in sladčičar v Gorlel naborna št. 3. Priporofis* vsakovrstno pecivo, kolaCe za
birma nce, torte i. t. d.
Priporoča  se slavnemu  občinstvu  za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zir »nih cenah.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA OROBHO IN DEBELO.
Najceneje Uupovališče nlrnberžkega In drobnega blaga ter tkanin, prej« In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in panotnike.
NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in ševtjarje.
Svetinjiee. — Kožni venei. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, brognjarje, prodajalce peimiho s in trgih ter na deželi.       t 35—8
Anton Pečenko
Via Giardino 8
Vrtna ulica 8 -
pristna bela In črna vina iz vipavskih, furlanskih,
.Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse  kraje  avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 Jtrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Con« amarna. Postrežba poslana
Zda 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
ERifi
f
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovainico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče Ud. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
Učenca za kotiarsko obrt
sprejme odlikovana kotlarska obrt
Antona Križnica
v Kanalu.
Kormin-Nabrežina in obratno.
Kraji nad Trstom in pod
kažejo zveze te proge z onimi od Nabrežine naprej in v Italiji.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užigaiie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigaliee
Apollo
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo vsem veSčakom, častnikom, poštnim, železniškim in .edarskirn uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli
edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega - elektro - pla-que, »sestav glas-hatle*. Ti ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskuSene in dajamo za vsako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karaL zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veSč-ikj. jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na sveta, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 Kron poštnina ,n col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan mo5-njieek od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3" - 5-— in 8-— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po pogtnem povzetju ah predplačilu.
NaroČbeje pošiljati na RazpoHIJanJ« ur »Chranes Basat« (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot, na dopisnic« 10 stol.
Lekarna
CrisMolelti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Fadovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva — Te kapljice vredijo redno I prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po   jedno  žHcico ,v -¦ ¦                     POPU6- Okrepš po-
.Varstvena *„,mka,.   kmrjmi ie%ge6
storč, da zgine v kratkem času
omottea m zivotna lenost (mrtvost).
Te kapljice tudi storž, da človek
raji j L
Cena steklenici 60 vlit.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naroditve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoietti v Gorlel.
^Krojaška zadruga^
vpisana zadruga  z  omejeno   zavezo  v  Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blagi) za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Leden, Cheviofc, Kammg-arn i. dr.
Krasna izbera volnenin, forStajnov (porhet), »tawn Tennis« i. dr. za žensko obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto In cvirnasto, katero prejema iz i »-vih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizna prto, zavcBC, žepne i \to, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plabte, kovtre, žamet in plia v vi\eh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer; srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih In zadnjili cenali brez pogajanja.
Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste.
Saunig^S Dekleva v Gorici -m^^*.
i
VELIKA  ZJU.OCA   ŠIVALNIH   STROJEV
raznih sistemov, slamo; eznJc In železnih blagajn i e, kakor tudi DVOKOLESA iz svetovno-znane prve angleške tovarne,   »Helic?.l-Premier«, »Regent«, »Lucifer« in »Postilion« itd. — Prodajajo se tudi posamezni deli dvokoles in šivalnih strojev. Cene tmeme! Brez konkurence! V zalogi se nahajajo različni šivalni stroji kakor za Čevljarje, krojače in prav fine „T>IMP* "> za šivilje s katerimi se lahko umetno veze (stika) * Komad šivank za šivilje stane 36 kr.
Zaloga pušk, samokresov in patronov.

Lastna mehanična delavnica za popravo šivalnih strojev in dvokoles. Konkurenca z nami nemogoča   ^~
Mizarska zadruga Naznanja slavnemu obč [                                         in založnikon 1          veliko zalogo	* 1* inst\ ipo m	| v loriGi (lolkan) u, gospodom trgovcem                       i lištva, da ima                                       I veliko zalogo          ]
izgotovljenega pohištva vseh slogov       j		
v Solkanu pri Gorici.	-*! *i * * *	v Solkanu pri Gorici,    j Kar ni v zalogi, se izvrši toLno    J po naročilu v najkrajšem Času.     1 ==-_¦== cene zmerne. =========      1 Odo It lično ter dobra osušenc          1
Naznanjamo, da smo prevzeli j     dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza		
1    vecchia št. i, katero bodemo vo-1    dili pod jednakim imenom.