Siev. 131
Posamezna številka 2U stotink
V Trstu, v soboto 4- Junija 1921
Posamezna številka 20 stotink
iGiaik
IihBj/i — UvzerrS ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega ttev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredni 11 vu. — Ncfranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32._ In ceJ t teto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se ra^uiajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov m n po 43 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena.ni i zavoJo/* mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. besela, najmanj pa L 2. — Oglas j naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv-Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Na giasiov odgovornih!
Poročfijo nam, da je pred volitvami neznana roka napisala na hišo enega naših kandidatov to*le grožnjo; Tudi če bo izvoljen, ne bo mogel v Rim! Usta* ven režim jamči, da more ljudstvo po* tom svojih svobodno izvoljenih za? stopnikov sodelovati pri državni zakonom daji, ndzorovati državno upravo ter uveljavljati svoje zahteve in priglašen vati svoje potrebe. Zato določa ustava poslancu popolno in neomejeno svobo* do pri njegovih ukrepih in njegovem postopanju. 1'oslanec je nedotakljiv. Nikdo ga ne sme ovirati pri izvrševanju mandata, ki mu ga je podelilo ljudstvo. Zato ni poslanec za svoja dejanja in be? sede v parlamentu odgovoren nikomur drugemu, nego samo tistim, ki so mu poverili mandat.
To je temelj in neizogibni predpogoj za delov ;nje poslanca, za resnično ustavno in parlamentarno življenje v državi. Iz tega pa logično sledi, da kdor se dotika poslanca in mu krati svobodo, vrši s tem nasilje nad ljudstvom samim in njego* vimi ustavno zajamčenimi pravicami. S tem zanika temeljno načelo ustavnosti in parlamentarizma. Kdor res ljubi ustavno svobodo, kdor res hoče, da bodi njego? va država ustavna v polnem pomenu besede, mora neupogljivo braniti načelo nedotakljivosti svobodno izvoljenega poslanca; zakaj s tem brani ustavne dr? žavljanske pravice ljudstva in ugled svoic države. V tem ne sme biti nobene razlike med strankami. Stranka, ki do? pušča ali celo odobruje rušenje tega ustavnega načela, je sovražnica državne ustave in izpodkopuje temelj, na kate? rem sloni država.
Pri nas vidimo, kako v državi, ki se posebno ponaša ravno s tem, da je ustavna, izvestni elementi grozijo ljud? stvu: zastopnik, ki si mu ti poverilo za= upanje, ne bo smel izvrševati svojega mandata!
Morda bo kdo rekel, da so ljudje, ki zagrešajo zločin proti državni ustavi, »subverzivni«, prevratni in neodgovorni elementi. To je vse res. Nas pa je nekaj drugega prisililo, da smo pribili gori označeno dejstvo in poročilu dodali svo* je pripombe. Zato tudi ne govorimo tu na naslov tistih »neodgovornih in pre-
vratnih elementov«, marveč na naslov tistih, ki so po svojem položaju in po svoji službeni prisegi dolžni, da branijo in čuvajo ustavne zakone in ustavne pravice državljanov. Na naslov teh čini* feljev pišemo in jih proglašamo za od? govorne za dejanja in grehe »neodgo* vornih«. Kajti resnica, o kateri govori danes tudi vsa neodvisna italijanska javnost, vsi, ki res ljubijo državo in ji že* lijo uspešen razvoj, je ta, da so mero* dajni in odgovorni činitelji takorekoč ustvarili tiste »neodgovorne elemente«, se jih posluževali in napravili iz njih mo> gočnega, objestnega, do brutalnosti sa? movlastnega činitelja v političnih borbah
v	državi. Tisti visoki činitelji so odgo* vorni za to, da je nastalo stanje, ki ni v čast državi. V res urejeni in pravni drž.v
vi	je izključeno, da stopi na mesto za? kona najbolj razbrzdano avtokratstvo neodgovornih elementov.
Razume se, da zastopnikov, ki jih je izvolilo naše ljudstvo po svoji volji, lic morejo preplašiti nobene grožnje. Naši poslanci bodo šli v Rim, kjer bodo vest? no in neustrašeno izvrševali svoj man> dat po volji ljudstva, oprti na tisto pra? vico, ki jo ustava države zagotavlja dr? žavljanoin. Vprašanje je le, kaj bodo storili poklicani čuvarji državne ustave. Ali bodo mirno gledali in si morda celo meli roke, ako bo kdo tudi samo posku? sil izvršiti kako nasilje nad izvoljenimi zastopniki naroda. Ali bodo gledali in dopuščali, da »neodgovorni elementi« iz? podkopuiejo temelje svobodnega ustav? nega življenja?
Ko govorimo o »odgovornih« činite? ljih, pa ne mislimo samo na uradne vi? soke činitelje, ampak tudi na vse člane zbornice, na vso politično javnost. Tu* di ti so odgovorni! To je tem potreb? nejše, ker smo te dni čitali v nekaterih listih namigavanja, celo odkrite grožnje, da se bo proti »neljubim poslancem« eventuelno mobilizirala tudi ulica. Vsi odgovorni činitelji naj si zapomnijo, da je vsako nasilje nad katerimsibodi r>o> slancem udarec po državni ustavi. Ali bodo vsi ti činitelji, ki smo jih označili kot odgovorne, res hoteli žagati vejo, na kateri sloni ta država in njena vstava?
Jugoslavija
Konferenca radi agrarne reforme v južni Srbiji
LJUBLJANA, 3. Iz Belgrada poro? čajo: Dr. Laza Markovie in Lj. Jovario? vič sta imela 30. maja sestanek z Mila? nom Pribičevičcm in Srdjanom Budisav? ljevicom, na katerem se je razpravljalo o agrar, vpraš. v južni Srbiji. Pogajanja niso dovedla do nikakega poz. rezuhtata. Takoj spočetka se je videlo, da sta sta? iišči obeh skupin tako različni, da v tem vprašanju ne bo prišlo do sporazuma. V parlamentarnih krogih se trdi, da name? ravajo radikalci po sprejetju ustave in ostavki Pašiča spopolniti svoje vrste z drugimi strankami in tako oja'čiti svoj vpliv na državne posle. Radikalci sma? t raj o, da je sedanji politični položaj za^ nje slab in ravno v tem leži vzrok neza-dovoljnosti v lastnem klubu. Iz radikal? nih krogov se čuje, da hočejo imeti za? se vsa najvažnejša mesta ministrstva. Z demokratske strani se zopet zatrjuje, da bo v tem slučaju nastala doba popolno» ma samostojne orientacije.
Pomočnik ministra zunanji del
BELGRAD, 3. Jugoslovenski poslanik v Bernu, Milutin Jovanovič, pride kon? cem tedna v Belgrad. Kakor se govori, bo postal pomočnik ministra za zuna? nje stvari.
Muslimanska organizacija namerava revidirati svoj program
SARAJEVO, 3. Iz Bclgrada poročajo: Kakor se govori v dobro poučenih kro* gih namerava Jugoslovenska muslhnan> ska organizacija takoj, ko se sprejme ustava, revidirati svoj program na do? cela novi bazi. Muslimani ne namera* vajo ustvariti kake verske stranke, mar? več samo stranko, ki bi odgovarjala so? cialnim in gospodarskim zahtevam seda» njega časa.
Odlikovanje PaŠića
BELGRAD, 2. Češki poslanik Kalina je 31. p. m. posetil ministrskega pred? sednikii Nikolo Pašiča in mu izročil voj? iii križev, s katerim ga je odlikoval pred? sednik cehoslovaške republike Masaryk.
Reka
Pred novo koalicijsko vlado na Reki
REKA, 2. Vrnil se je župan dr. Bella? sich, ki sc je mudil v Rimu namenom, da bi se dosegel med italijanskimi stran> kami na Reki sporazum za končnove* Ijavno rešitev notranje krize. Poroča sc, da sta bili v petek in soboto 27. in 28. p. m., v Rimu dve dolgi seji za sestavo Koalicijske vlade s programom pomir? jenja reškega prebivalstva in vzposta* vit ve reda. Sedaj se vrše razgovori in po» gajanja. Vsa stvar pa je preveč naperje? na proti Zanelli in tako ni pravega upa-> nja na povoljen uspeh pogajanj. Nered in notranja negotovost prinašata Reki vsak dan večjo škodo.
Sporazum na Reki REKA, 2. Vse tri stranke Reke so se zedinile in bodo stvorile koalicijsko vlado. Zanella bo ostal izven te vlade Nacionalno časopisje z velikim navdp? šenjem pozdravlja ta korak, trdeč, da je to edina možnost, ki vodi k svobodne> mu in uspešnemu razvoju italijanstva Reke.
Reško in baroško vprašanje,
o katerem se zadnje čase toliko govori, ni še rešeno. Vesti o tozadevnih tajnih pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo, ki sta baje že rešili v glavnih potezah to vprašanje, so bile z uradne italijanske strani zanikane. Toda kljub temu se^še vedno vztraja pri trditvi, da je to vpra* šanje že rešeno in sicer v prid Italiji. Si? no£nja »La Sera« je prejela1 od svojega beneškega poročevalca poročilo, ki ga posnemamo seveda le kot kroničarji. Serin poročevalec je imel pogovor z ne? ko visoko osebo italijanske diplomacije, ki potuje na Reko in katera mu je izja? vila, »da bodo prevzeli vlado na Reki člani nacionalnega bloka in Zanellove skupine, toda z izključitvijo Zanelle, k! je baje sklenil, da se ne bo več pečal z reško politiko. Za reško in baroško luko bi se ustanovil za dobo 9 let italijansko? jugoslovenski konsorcij, kateremu bi bil na čelu en Italijan. Reka bi se proglasila za prosto mesto in bi imela kot posadko dve stotniji alpincev in 1500 orožnikov. Luka Baroš bi imela italijansko posad? ko, a tudi na Sušaku bi ostala za dobo 9 let sedanja italijanska posadka.« Rešitev torej, ki se zdi precej neverjetna.
Čehoslovaška
Pogajanja med Čehosiovaško in Ogrsko
PRAGA, 3. Mešana ogrsko ? čehoslo? vaška komisija za pravna in politična vprašanja bo začela čim prej svoje delo v Pragi. Za predsednika ogrskega odpo* slanstva je bil izvoljen Posfai, za pred? sednika čehoslovaškega dr. Hobza.
Čehcslovaška zunanja trgovina
PRAGA, 3. List »Narodni Listy« jav* Ija, da je bila prepoved uvoza na Ro? iminsko predmet posebnih pregovorov pri zadnjih pogajanjih med Čehoslovas? ko in Romunsko za sklenitev trgovske pogodbe. 2e tedaj so Romuni ustregli mnogim čehoslovaškim zahtevam. P rili? kom obiska romunskega odposlanstva v Pragi so se vršila nova pogajanja za preklic prepovedi uvoza. Včeraj je sto* pila v veljavo odredba, ki predpisuje, da se bosta uvoz in izvoz med Cehoslovaš* ko in Avstrijo vršila na podlagi posebs nih dovoljenj. Ministrstvo za zunanje zadeve je razširilo področje čehoslovas? kega generalnega konsulata v Parizu tudi na Luksemburg. Vlada je predlo* žila državni skupščini načrt zakona o potrditvi trgovske pogodbe med Čeho? slovaško in Francijo. Zbornica je potr* dila trgovsko in carinsko pogodbo in druge pogodbe, s katerimi so začasno,
urejeni trgovski odnosa j i med Čehoslo* vaško in Jugoslavijo.
Likvidacija avstro s ogrskega zlata
PRAGA, 3. Pogajanja o likvidaciji in razdelitvi zlata avstro« ogrske banke so se zopet začela. Likvidator De Meones, ki je poslan od poslaniške konference, je naznanil zastopnikom nasledstvenih držav, da je v načrtu razdelitev zlata v obliki predujmov po začasni shemi. Teh predujmov boste deležni tudi Avstrija in Ogrtka. Konferenca se je bavila tudi z vprašanjem uprave delnic avstro? ogrske banke.
Italija
Italijanska zbornica sklicana za 11. junija
RIM, 3. »Gazzetta Ufficiale« objavlja to le poročilo notranjega ministrstva:
»Opozarjajo se g. senatorji m poslan? ci, da se bo vršila otvoritev 26. zakono? dajne skupščine dne 11. junija ob 10'30 v novi dvorani poslanske zbornice. Go« spodje senatorji in poslanci so naprej šeni, da se udeleže otvoritve. Senatorji in poslanci bodo lahko šli skozi vojaške kordone, če pokažejo izkaznico, ki jim bo posamezno izročena od načelnika ka? bineta N. E. ministra notranjih stvari in ki bo nosila pečat ministrstva. Ta iz? kaznica bo podpisana v kvesturnem uradiui senata, oziroma poslanske zbor? niče.
Gibanje državnih uradnikov
RIM, 3. Snoči se je vršila seja ministr? skega sveta, na kateri je bilo določeno vladno stališče nasproti stavkajočim dr? žavnim uradnikom. Sklenilo se je, da vlada ne bo nikakor popuščala, ker srna? tra za svojo dolžnost, da brani koristi države in državnega erarja in da torej ne sprejme pogajanj z u^dniki, ki so se zatekli k orožju stavke. Proti stavkajo? čim uradnikom se bo nastopalo po tem le programu: Ustavilo se bo izplačevat nje izrednih prispevkov, ki so se pred kratkim dovoliE, izvzemši one upravne oddelke, kjer gre delo redno naprej; provizorični nastavljenci, ki bodo zapu? stili urade ali ovirali redno nadaljevanje dela, bodo takoj odpuščeni, a stalnim nameščencem se bo ustavila plača ne? kvarno kazenskemu postopanju, če pri? zadeti zakrivijo tozadevne prestopke.
Vkljuib temu nepopustljivemu stališču vlade se vendar smatra, da ni vsaka reši* tev izključena. Nekateri listi pravijo, da so po seji ministrskega sveta vladni in nekateri uradniški zastopniki prišli v stik. Med ministrom Bonomijem in poslancem Calojem se je baje vršil dolg pogovor glede rešitve vprašanja učnih moči in se je ob tej priložnosti pokazal tudi obris načrta, po katerem bi se dalo rešiti uradniško vprašanje.
Govori se tudi, da je državni podtaj nik za notranje stvari Corradini predlo* žil vsled znane obtožbe, da je zanikal svoje obveze nasproti uradnikom, mini? sirskemu predsedniku svojo demisijo, katere pa ta ni sprejel.
Na vsak način je že sedaj gotovo, da bo vlada morala prej ali slej veliko po pustiti. Gre samo za to, ali bo popustila pred otvoritvijo zbornice ali šele potem. Vse kaže, da se vlada ne bo vklonila pred otvoritvijo zbornice, ker hoče re» siti svoj ugled.
Fašistovsko zborovanje v Milanu. —-Fašistovska parlamentarna skupina se
udeleži svečane otvoritve zbornice
MILAN, 2. Včeraj se je vršilo zboro* vanje osrednjega odbora italijanskih bojevniških zvez, pokrajinskih zastopni? kov in fašistovskih poslancev. Na pred? poldanski seji se je določilo fašistovsko stališče nasproti gibanju državnih urad* nikov. Fašisti sicer priznavajo upraviče? nost uradniških zahtev, smatrajo pa se« danji nastop uradinikov za nastop proti državi in jih zato pozivajo, naj opuste svoje sklepe, dokler se ne predloži zbor? niči rešitev tega vprašanja.
Popoldne je prišlo na dnevni red glav? no vprašanje, to je, ali naj se fašistovska parlamentarna skupina udeleži otvorit? vene seje italijanske zbornice, katera ima Čisto dinastičen značaj, ali pa ne. Mussolini, ustvaritelj in glavni voditelj italijanskega fašistovstva,.se je — kakor znano — odločno izjavil proti udeležbi pri tej seji i!n izzval s tem velik spor v svoji stranki Ta spor se v Milanu ni re» šil, temveč samo prikril in bo ob prvi priložnosti zopet izbruhnil. Prisotni faši? sti so izjavili — kakor je razvidno iz izi? da glasov —, da popolnoma odobravajo Mussolinijevo stališče, sprejemši soglas* no — razen enega poslanca, ki se je vzdržal glasovanja —, resolucijo: »Zbo? rovalci odobravajo stališče, ki ga je zav? zel Benito Mussolini in ki se popolnoma strinj^s temeljnimi zahtevami fašizma, kakor se je kazal volilcem in sprejel s strani izvoljencev.« ... Toda drugi del resolucije, s katerega sprejemom bi je bila morala praktično pokazati solidar? nost z Mussolinijem, je bil — odklonjen z 18 glasovi proti 15. Drugi del resolucije se glasi: »Zborovale! poudarjajo svoje nasprotje proti zanašanju predsodkov v republikansko smer stranke in določajo zato, da naj se parlamentarna skunina ne udeleži kraljeve seje nove zbornice, ker tudi smatrajo, da bi' se moglo vpra? šanje udeležbe pri tej seji tolmačiti s strani posameznih fašistovskih poslan-
cev kot vklonitev čisti formalnosti ustavnega značaja.«
Torej z Mussolinijem do praga zbor? niče, — potem ne več! Ali se bo hotel Mussolini zadovoljiti' s to »zelo dvom? ljivo zmago, se še ne ve, toda če bo ho? tel ostati sam sebi dosleden, bo moral priznati, jda (je! doeii)vel Iporaz, sicer v zelo lepi obliki, toda vendar le poraz. —-
Rok za naznanitev tirjatev in dolgov pri avstrijskih državljanih podaljšan do 30. junija
RIM, 2. Minister za obrt i!n trgovino je odredil, da bo kompenzacijski urad sprejemal naznanitev tirjatev in dolgov italijanskih državljanov pri avstrijskih državljanih, ki se imajo urediti v zmislu čl. 248. saint?germianske pogodbe — do 30. junija 1921.
Potovanje zastopnikov italijanske socia? listične stranke v Rusijo
RIM, 3. Italijanska socialistična stran? ka, ki ni bila sprejeta v tretjo interna? cionalo, je sklenila predložiti priziv na kongresu III. internac., ki se bo vršil te dni v Moskvi. V ta namen so odpotovali snoči v Rusijo poslanci Maffi, Riboldi in Lazzari, ki imajo nalog, da predlože ta priziv kongresu.
Republika S. Marino kliče na pomoč italijanske orožnike
BOLONJA, 3. V republiko S. Marino se je zateklo v zadnjih časih iz Italije veliko število političnih preganjancev, med temi tudi veliko takih, ki so zbežali pred fašisti. Vlada republike S. Marino je sklenila — kakor poroča »Resto del Carlino« —, da prepreči eventuelne za? pletljaje z italijansko državo, ukreniti potrebno, da se dajo italijanski vladi na. razpolago vsi begune?, ki se imajo za* govarjati zaradi prestopkov, ki nimajo čisto političnega značaja. Ker pa nima republika S. Marino dovolj oborožene moči, da bi mogla izv esti svoj namen — ves njen orožniški zbor je sestavljen od treh orožnikov, katerih najmlajši ima čez 60 let — je posredovala pri italijan* ski vladi, da bi' ji dala na razpolago ne* koliko svoje oborožene moči. Včeraj je vsled tega prispel v S. Marino --vi oddelek italijanskih orožnikov pod po» veljništvom enega poročnika. Prihod italijanskih orožnikov v republiko S. Marino je prvi hip zelo razburil preb. valstvo. Toda ko so pozneje proglasi, nabiti na zidove, pojasnili položaj, se je ljudstvo pomirilo.
Spor med Vatikanom in italijansko vlado
RIM, 3. Razmerje med Vatikanom in italijansko vlado stoji nerešeno od 20. septembra 1. 1870., ko je italijanska vlada naredila s silo konec papeževi teritorijalni, oblasti. Odnošaji med sv. stolico in italijansko državo so sicer točno določeni v posebnem zakonu, ki tvori del italijanske ustave, toda sv. stolica tega zakona ni sprejela in ga ne priznava ter smatra tedanji nastop italijanske vlade, ki je dala s silo zasesti Rim, za kršitev njenega prava in njene državne oblasti. Italijanska vlada zopet ne more odpustiti sv. stolici ovir, ki jih je postavljala indirektno proti uedinjenju italijanskega naroda.
Praktiški sicer ta spor, posebno v zadnjih časih ne prihaja v splošnem do izraza, toda teoretiški obstoja še vedno v vsej svoji ostrosti. Italija nima niti danes svojega diplomatskega zastopnika pri Vatikanu.
Toda v zadnjem času se je — kakor se zdi — začelo na obeh straneh delo zbližanja. Posebno se je začela poudarjati potreba zbližanja med Vatikanom in Italijo po rešitvi spora med Francijo in Vatikanom. Rešitev tega vprašanja pa, ki je 1 za Italijo i za Vatikan kardinalne važnosti, je zelo težavna, ker si programa popolnoma nasprotujeta — papež smatra korak italijanske vlade, ki mu je nasilno uničila njegovo državo in mu pustila le par palač na razpolago, za nasilje, ki se mora popraviti, Italija zopet ne more trpeti države v svoji državi — in bo zahtevala še mnogo dela. To je razvidno tudi iz oficioznega poročila, ki ga je objavil »Osservatore- Ro mano« pod naslovom: »Za točnost«.
»II Messaggero«, L' Idea Nazionale« in »II Tempo« so pisali ob priliki vzpostavitve di plomatskih odnošajev med Francijo in sv. stolico, tolmačeč s tem sicer opravičljivo željo ljudstva, o koristnosti takega dogodka tudi za Italijo. Dejstvo pa, da so posneli in koraen tirali pisanje teh listov drugi, ki niso istega mnenja, bi moglo povzročiti pri javnem mnenju in posebno pri katolikih ne točno precenjevanje različnih okoliščin, ki bi jim moral tak sporazum stopiti nasproti ali jih prehiteti v Italiji, kjer ostaja neizogibna rešitev predpostavke, katere ni bilo s Portugalsko in s Francijo, da omenimo samo zadnji dve državi, ki ste vzpostavili stike s sv. stolico.
Pravilno je torej, da se postavijo javno mnenje in predvsem katoliki popolnoma in precizno na jasno o različnosti položaja, ki no dovoljuje prenagljenje ne samo pri proučevanju posameznosti, temveč tudi določevanju pristojnih oblasti. Ker daleč smo še od konkretnih dogodkov: gre samo, kakor že nekoli-krat, za navadno hipotezo, za izraz osebnega mnenja«. —__^
Avstrija
Nemčija svetuje Avstrijcem, naj usta*
vijo nadaljna ljudska glasovanja
DUNAJ, 3. »Politische Korrespons denz« pravi, da je nemški kancelar Wirth priporočal dunajski vladi potom avstrijskega poslaništva v Berlinu, naj si z vsemi sredstvi prizadene, da bi se ljucU sko glasovanje ne vršilo po drugih po* krajinah avstrijske republike. To zahtev vajo sedanji in mednarodni položaj Nemčije in razna vprašanja, ki so na dnevnem redu in se še imajo urediti.
Rusija
Lenin o svojem gospodarskem programu
Na konferenci ruske komunistične stranke, ki se je vršila v Moskvi v za« 'četku preteklega tedna, je imel Lenin sledeči govor: Ta konfcrenca je bila sklicana prej kot je bilo določeno. Naj* važnejši vprašanji, ki se nahajata na dnevnem redu, sta naša gospodarska po» litika ni davek v naravi. Prebivalstvo ve* likega števila naših pokrajin ni še uvb delo važnosti naše nove gospodarske politike, ki smo jo začeli z uvedbo davka v naravi. Ta položaj bo prenehal, ko bo« mo imeli zadosti praktičnega izkustva. Vsled vojne, ki nas je bila odrezala od naših bogatih pokrajin, smo bili prisilje* ni rekvirirati živila, ker bi nam sicer ne bilo mogoče prehraniti prebivalstvo. Vsled rekvizicije žita, so prišli kmetje ob to, kar so imeli več kot zase. Še več. rc* kvizicija žita se je vršila večkrat v isti vasi. Toda ti ukrepi so nam omogočili, da smo ohranili našo industrijo ob času vojne. Ko pa smo končali vojno proti našim zunanjim sovražnikom, smo stali spomladi 1. 1921. pred novo nalogo. Ako bi bili imeli dobro letino in ako bi se nam bilo posrečilo zbrati 400 miljonov pudov žita, bi bili popolnoma zvršili naš načrt našega proizvajanja in bi si bili ustvarili veliko zalogo industrijskih izdel* kov za kupčijo za deželo. Toda kriza kuriva in živil ter slaba letina na.m niso dale, da bi bili zvršili naš načrt. Bilo je torej treba spremeniti našo staro politi? ko v prehrani, Davek v naravi je pre? hodna mera. En del pridelkov se bo iz* ročil državi kot davek, drugih del si bo* mo morali nabaviti potom kupčije. En del izdelkov, ki so nam potrebni za kup> čijo s kmeti, nam bo prišel iz in oz cm? stva. Kljub temu, da si socialni revolu* cionarci in menjševiki močno prizade* vajo, da bi: preprečili naše zveze z ino* zemstvom, se jm to ni posrečilo, kajti s celo vrsto držav smo sklenili trgovske dogovore. Podlaga za ustvaritev soeiali? stične družbe je velika industrija. Da bi-vzpostavili to industrijo, smo izdelali načrt za poelektričenje obratov. Naš cilj je vedno isti, t. j. obnovitev velike industrije. Toda, da se to doseže, je treba predvsem spodbujati in podpirati malo obrt. Ruski proletariat, ki razpok* ga z vsemi vejami velike industrije, sc nima kaj bati od konkurenco malega ka* pitala. Naša glavna naloga je sedaj, da navadimo krajevne ustanove neodvisno nastopati, kajti mi še nismo dovolj pro» učili kupčijskih Tazmer po posameznih krajih, kakor se nudijo v praksi. V ne* katerih okrajih so se že dosegli zelo zanimivi uspehi. Treba je zbrati vse skuš* nje iz posameznih pokrajin, da se na njih podlagi doženejo splošna načele veljavna za vse dežele.
S četrtega vseruskega shoda gospodarskih sovjetov
Četrti vseruski shod gospodarskih sovjetov, katerih odposlanci so zbrani v Moskvi, posveča svoje delo predvsem gospodarski organizaciji Rusije. Miljutin in Rykov sta predložila shodu v imenu osrednjega gospodarskega sovjeta poročili, ki sta bili predmet dolgim razpravam. Na shodu sta se jasno prikazali dve struji. Pristaši splošnega podržavljenja vse obrti in ne samo velike industrije so nastopali proti preveliki neodvisnosti malih podjetij, ki niso podržavljena. Sterilni govorniki, ki so zastopali to stališče, so nagla-Šali predvsem nevarnost konkurence, ki grozt podržavljenim podjetjem s strani malih zasebnih podjetij. V imenu osrednjega gospodarskega sovjeta je izjavil Miljutin, da je ta bojazen neutemeljena, ker ,bo država skrbela predvsem za velika podržavljena podjetja in bo njih v prvi vrsti zalagala s sirovinami in delavci.
Drugo važno vprašanje se tiče industrijskih dovoljenj inozemskim državljanom. Ta dovoljenja se bodo dajala v obliki najema. O tej zadevi je Miljutin izjavil, da se bodo podjetja dajala v najem tujim kapitalom le na podlagi zelo ugodnih pogodb, tako da bo država imela precejšen dobiček.
Miljutin je nadalje obrazložil politiko združevanja podjetij, ki jo zasleduje vrhovni gospodarski sovjet. Ta politika gre za tem, da bi se velika industrija čim bolj osredotočila, ker se na ta način zmanjšajo proizvodni stroški. L. 1919 je bilo v Rusiji 1.700 izdelovalnic kož. Vsled spajanja manjših podjetij v večja se je to število skrčilo v 1. 1921. na 800.
Nato je sledilo poročilo znanstvenikov in strokovnjakov o novih iznajdbah. Pri tej točki je nastopil tudi Maksim Gorki, ki so ga od-
Eoslanci burno pozdravili. Imel je govor, v aterem je veličal ruske znanstvenike ter priporočal odposlancem, naj ščitijo in podpirajo njihovo delo.
Shod je sprejel potem resolucijo, s katero je odobril industrijsko politiko vrhovnega gospodarskega sovjeta.
Krasin zopet v Londona
LONDON, 3. Ruski trgovski pooblaščenec in zastopnik sovjetske vlade so je povrnil iz Moskve v London.
Francija
Japonski prestolonaslednik ob grobu neznanega vojaka
PARIZ, 3. Japonski prestolonaslednik Hirohito je obiskal včeraj grob nežna* nega vojaka. Ob grobu je imel kratek govor, v katerem je rekel med drugim: Ako hočemo, da: ogromne žrtve, ki jih upodablja ta grob, ne bodo zastonj, je treba, da se ljudstva v miru naučijo bolje spoznavati svoje dolžnosti in manj pre* tiravati svoje pravice.
j Dr. Širne Kurelić J
List za listom pada! 2e zopet kopljejo jamo za enega najboljših v naši nesrečni m izmučeni Istri.
Dr. Širne Kurelić, bivši deželni poslan nec istrski, bivši župan pazinski in vsek* dar odločen, neustrašen in razsoden bojevnik za pravice svojega zatiranega na* roda, je včeraj ob 9 in pol zatisnil v tržaški bonišnici svoje oči za vedno.
Prerano se odpira ta grob. Vsa vnanja prikazen pokojnikova je obetala, da je temu možu usojeno, živeti do skrajne meje možnosti. In vendar je to življenje ugasnilo pred časom. Kurelić je umrl v lepi moški dobi. Prerano se odpis ra ta grob za našo ubogo Istro. Ravno v teh strašnih časih, ko se naše ljudstvo tako neusmiljeno preganja, ko krvavijo vsa srca v neizmerni žalosti, ko ljudstvo ječe na ruševinah svojih domov, na: pogaženih svojih pol}:h, ko je podivjano sovraštvo toliko našim ljudem vzelo streho z nad glave, v času, ko toliko naših trpi smrtna muke po ječah edino zato, ker so hoteli na svoji grudi živeti svoje življenje; ravno v teh časih, ko je divja strast nasprotnikom 1 pregnala iz srede ljudstva malone vse voditelje in sveto* valce in bo narod, kakor še nikdar, kr* vavo potreboval Vsakega isvejega človeka: ravno v tem strašnem času je na* rodu neizprosna smrt ugrabila tega mo* ža, ki je stal vedno v sprednjih vrstah in ki bi bil tudi v bodoče svojemu ljud= stvu moder svetovalec in neustrašen bojevnik za njegove pravice, njegove materialne potrebe in njegovo narodno čast in dostojanstvo. Smrt Širne Kurelića od* pira široko vrzel v naših istrskih vrstah, ki jo ne bo lahko spopolniti. Kakor da je usojeno temu našemu narodu^muče* niku, da mora kelih trpljenja izpiti do dna!
Ozki okvir tega nekrologa ne dopušča, da bi primemo opisali dolgoletno javno delovanje dra. Šime Kurelića. Naj zabeležimo zato le nekatere glavne momente.
Njegovo javno delovanje se je začelo s početkom probujanja narodne zavesti v Istri pred kakimi 30 leti. Takrat, v klasični dobi velikih narodnih borb je bil vsekdar zvest in požrtvovalen tova? riš in soboritelj ob strani Laginje, Sp:nčiča in Mandiča. Več let je bil deželni poslanec. In to v časih, ko je za vr* šenje mandata poleg največje politične odločnosti in neustrašenosti bilo potreb* no tudi osebno junaštvo. Pokojnik ni poznal strahu pred nikomer. Več let je bil župan mesta Pazina, srca naše slo? vensko * hrvatske Istre. Kot pazmski žu* pan je razvijal najpiodonosneiše delo* vanje. V prvi vrsti njegova zasluga je bila, da se je v Pazinu tako krepko raz? vila narodna zavest. Zgradba lepega »Narodnega doma« je bila v glavnem njegovo delo. Živo je sodeloval v borbi za hrvatsko gimnazijo v Pazinu, za ustanovitev deškega zabavišča, za raz* širjenje hrvatske ljudske šole, za usta? novitev dijaškega podpornega drtuštva za gimnazijce. Kot zastopnik tega društva si je pridobil največjo zaslugo pri zgradbi konvikta. Z vnemo je so? deloval v »Gospodarskem društvu«. Na kratko: kjer je bijo treba delati in po? magat?, je dal Šime Kurelić najlepši vzgled. Ako je bil kdo naših preganjan in v stiski, se je zaupno obrnil do po? kojnika.
Da je tak prijatelj, svetovalec in za* ščitnik našega ljudstva imel tudi mnogo sovražnikov, to je pač samo ob sebi raz* umi j ivo ob znanih istrskih razmerah. To sovraštvo je prišlo do vidnega izraza takoj po zasedbi. Sovražnik i so izposlo* vali, da je bil Kurelić odstavljen od žu* panstva, zasledovan ob vsakem koraku, dokler ga ni zadela težka usoda, kakor mnoge druge naše mučenike: bil je in?* terniran. Daljšo dobo prežalostnega ca? sa internacije je moral prebiti v Sardi* ni j i, a potem — kako leto — v Rimu, s pokojnim biskupom dr jem Mahnićem. Kako rad se je Kurelić spominjal epi* zod iz časov občevanja z vladiko, so? mučenikera! Z nekakim svetim navdušenjem nam je Kurelić pripovedoval o veliki duši tega velikega sinu našega na? roda! In sedaj sledi Kurelić Mahniću v
grob. Kmalu drug za drugim sta odšla so* trpina v večnost.
Po povrnitvi Kurelića iz internacije v Pazin so se preganjanja nadaljevala s
pomnoženo srditostjo. Sovraštvo je do* seglo tako mero, da je nekoliko dni pred
proslavo aneksije civilni komisar pokli* cal Kurelića k sebi in ga opominjal, naj za te dni zapusti Pazin, ker da ne more jamčiti za njegovo varnost in njegovo življenje!
Duševno in telesno trpljenje po za* sedbi, v času internacije in po povrnitvi v domovino je sicer korenjaškemu Ku* reliću zrahljalo zdravje. Začel jc bole* hali in se odtegovati javnemu življenju. Nista pa več pomagala ne previdnost nc negovanje: bolezen se je bolj in bolj raz? i vijala, dokler ga ni smrt rešila, nepozab* nega moža, velikih muk. Ugasnilo je i plodno in blagoslovljeno življenje. j
Z globoko žalostjo v srcu stojimo ob ! mrtvaškem odru Šime Kurelića. Spomin njegov, spomin na vse, kar je dobrega i storil za, svoj narod, pa ostane živ v na»| ših srcih, lepši, pomenljivejsi kakor vsak spomenik iz kamna ali brona. In vsekdar živ pred našimi očmi bo njegov vzgled, kako moramo sveto služiti sveti domovini!
Slava, neminljiva slava spominu dra. Kurelića!
Pokojni Šime Kurelić se je rodil leta 1865. v Pičnu v pazinskem okraju. Zj pušča vdovo Antico iz znane rodoljub* j ne hiše Tomićičeve v Voloskem in štiri j nepreskrbljene otroke. Njegov brat -Mas ti j a je duhovnik, a sestra Jakomina je omožena z učiteljem Zidarićem v Pičnu. Rodbinam Kurelić * Tomičić * Zidarić iz* rekamo najprisrčnejše sožalje.
Društvene vesli	[ rovali: Albina Sancin, Mate Rupena, Franc,
Učiteljsko društvo za Trst is okolico skli- Preja. Štefan, AndrejŠ.; Just G. 50 L, Jakob cuje izredni občni zbor, ki se bo vršil jutri ob
9. uri v ljudski šoli na Opčinah s sledečim dnevnim redom: 1.) Določitev delegatov za prihodnjo delegacijsko zborovanje; 2.) slučajnosti. — Po končanem zborovanju izlet, ki se določi na zborovanju. — Predsednik.
Odhorova seja Tržaške kmetijske družbe bo v četrtek, 9. t. m., ob 4 in poi. Ker se bo sklepalo o važnih stvareh, kakor o podporah za obnovitev vinogradov in zboljšanju pašnikov itd., so gg. odborniki naprošeni, da se seje točno udeleže.
Šentjakobski :>SokoI« in krožek »Odvada« priredita v nedeljo, 5. junija t. 1., skupen izlet v prekrasno jamo Dimnico v Slivju, Član?c= in Člani ter prijatelji društev so vabljeni, da se izleta gotovo udeleže- Nudi se Vam prilika, da si ogledate ta podzemeljski čudež, kateri je last naše mile rodne grude. Odhod ob 5. uri zjutraj iz postaje sv. Ane. Izletniki se peljejo od sv. Ane do Herpelj; cd tu do Siivija bodo šli peš. Kosilo v jami iz nahrbtnika. Za zabavo je že preskrbljeno. — N. B. V slučaju slabcg-T. vremena se izlet prenese na prihodnjo nedeljo. — Odbora.
P. 20 L, Karel D. 13 L, Ivan P. 5 L
Zadnji izkaz L 25.325'75 in 5 frankov; skupaj L 28.768'05 in 5 frankov.
m pozeMfe žfteu u Istri f
Milka Ferluga Ivan Stekar
poročena Sv. Ivan-Trst, 4. junija 1921.

3?Jo?.Si Si dosledni. Sicer pa se nam zdi čudno, da so ^	| 'juaje, ki nočejo poznati narodnost, -tako pr
PolzLi-icn saičomor, V zelo skromnem pod- ! strešnem stanovanju v ulici Coroneo št. 29
o^mecs-i veste
Skrčitev postnega premeta. Višja poštna in brzojavna direkcija naznanja: Začasno se ne sprejemajo na pošti: paketi, zavarovana pisma, okrožnice, vizitke, obvestila kakršnekoli vrste, neperiodične tiskovine, priporočila izdajateljev, časopisi iz druge roke, razgled-j niče, vzorci in nakaznice na dom. — Poštni j uradi sprejemajo za sedaj samo pisma in do-; pisnlce, navadne in priporočene.
Delo v tukajšnjih državnih uradih, vštevši pošto, se vrši še precej redno vkljub beli stavki, in sicer nekoliko tudi zaradi spora med uradniki, včlanjenimi v italijanski delavski zbornici, katera je proti stavki, in uradniki Narodne zveze, ki je za stavko. V notranjem prometu se torej stavka ne občuti preveč, toda kar se tiče prometa z vnanjostjo, so posledice stavke zelo neugodne, kakor je razvidno tudi iz poročila poštnega ravnateljstva. Zelo občuti stavko tudi časopisje, ker primankuje velik del brzojavnih in telefonskih vesti.
Fašisti samovoljno zasedli dvorano Kon-sumnega društva v Rejami. V petek, 3. t. m., okoli 10. ure predpoldne je prišlo kakih deset fašistov v Konsumno društvo v Rojanu. Fašisti so izjavili, da bodo zasedli dvorano, ako jim je odbor društva ne odstopi. Čakali so nekaj ur, potem pa odšli. Popoldne so se povrnili in zasedli dvorano.
Slovo. Pred odhodom v Jugoslavijo pošiljam bratski »Nazdar« bratom in sestram rojanskega »Sokola« kakor tudi vsem prijateljem in znancem. — Zvonko Delak, tč, načelnik rojanskega »Sokola«.
Uradne vesti
Prvo sklicanje šolskega sveta v Tolminu.
Tolminski okrajni šolski svet je bil sestavljen iz sledečih članov:: Komend. G. Giordano, civilni komisar; F. Spazzapan, šolski nadzornik; prof. G. Lorenzoni, ravnatelj slovenskega učiteljišča; I. Rakovščelt, šolski voditelj; mons. I. Roječ, tolminski dekan; F. Miklavič in A. Rejec, delegata deželnega odbora; F. Ostan, A. Logar, A. Lazar, F. Berginc, F. Podreka, L Torkar, G. Revk in I. Kobal, delegati občin. — Prva skupščina šolskega sveta se bo vršila 6. in 7. junija pri tolminskem civilnem komisariatu s sledečim dnevnim redom: 1.) Pozdrav in sporočila predsednika; 2. Poročilo o delovanju šolskega urada od premirja do 31. decembra 1920: a) obnovitev starih šol; b) ustanovitev novih šol (ljudske, italijanske in meščanske); c) ustanovitev o-troškega vrtca; d) ustanovitev zavoda »Franc Skodnik«. 3.) Finaneielno poročilo (obračuni in proračuni). 4.) Zopelno odprtje šol in še zaprtih razredov ter jstanovitev novih (Sta-novišče, Cerkljanski Vrh, Sebreljski Vrh, Vol-če, šentviška gora i. dr.) 5.) Nakup učnega materiala in šolske opreme. 6.) Zgradba šolskih poslopij (Tolmin, Nemški rut, Stopnik i. dr.) 7. Šolski urad. 8.) Vojna odškodnina. 9.) Povišanje doklad. 10.) Ustanovitev krajevnih Šolskih svetov. 11.) Slučajnosti. — Okrajni šolski svet v Tolminu.
10 pristaši. Za nedeljo se nam obeta spet neka taka prireditev. Dornbcržani, tu pokažite, da obsojate tiste »odseke« in njihovo površnost. Ostanite lepo doma! Našo inteligenco pa pri tej priliki poživljamo, da prične s resnim delom. — Dornberžan — stara korenina.
Tvornica je jako razširjena in zamore ne samo ugoditi vse zahtevam glede domače potrebe, ampak tudi delati za izvoz.
je stanovala 27Ietna Bianca Lan^i, ki j2 trpela že delj časa na neki neozdravljivi bolezni in bila vrhu tega še nevrastenična. Če-stokrat se je pritoževala nasproti svojim prijateljicam in znancem, da si bo vzela življenje. Prijateljice so jo tolažile ter ji zagotavljale, da ni bolezen tako nevarna, kakor si ona domišljuje. Lan^ijeva se je navidezno kazala, kakor da upošteva nasvete svojih dobrih prijateljic, toda v srcu je kovala dru^e načrte. Sklenila je umreti. S tem sklepom je že dolgo odlašala, ali včeraj popoldne bi ga bila gotovo izpolnila, ko bi ne preprečil nesreče pravočasno njen brat. Bianca se je zaprla včeraj popoldne v svojo sobico, kjer je užgala v majhni posodici oglje, da bi se z povzročenim plinom zastrupila. Oglje je že tlelo in napolnjevalo majhno sobico z strupenim plinom, ko stopi v sobo Biankin brat, ki je bil slišal obupno stokanje iz sestrine sobe ter nesel nezavestno sestro na svež zrak, kjer ji je dal prvo pomoč. Na lice mesta je bil pozvan zdravnik rešilne postaje, ki je dal odpeljati Langijevo v mestno bolnišnico.
Neznani žepar je odnesel predvčerajšnjim popoldne na trgu Unita g. Antonu Cusmoli-niju listnico s 1009 lirami in važnimi listinami. Cusmolini sumi, da mu je odnesel listnico neki pretirano elegantno oblečeni gospod.
Mali tatinski dnevnik. Preteklo noč so odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi neko jedilnico v II. nadstropju v ulici S. Giovanni št. 16, kamor zahajajo h kosilu uradniki, u-služfceni na namestništyu. Ker niso našli tatovi v jedilnici ničesar drugega razen majhnega zaboja, so se zadovoljili tudi s tem. Drugo jutro je pa našel policijski agent Simo-niti v Škorklji ukraden zaboj, katerega je nesel nazaj v ulico S. Giovanni. Dognalo se je, da ni zmanjkalo iz zaboja ničesar. Prava sr*»-ča je bila, da so uradniki prejšnji večer vzeli iz zaboja 8000 lir, kajti danes bi se tatovi z njimi zabavali.
Mladi berač. Včeraj dopoldne je stal na ulici Dante Alighieri mladenič z obvezano roko .... ,.
ter prosil mimoidoče ljudi milodarov. če je ^^iT^ ....... 27 25- 27 75
prišel mimo njega kak elegantno oblečen go- cei>,v0Sl0vaSke	........2/.2o- 27 75
spod ali gospa, je zviti berač tako milo zastokal, da se je berač zasmilil gospodu do dna duše. Gospod je segel v žep ter podaril mladeniču beraču groš. Ko se je pa gospod za
Vesti iz Scriike
Iz Dornberga. Vas je zadobila spet staro lice.; polegel je volilni boj, v katerega smo se. vrgli pogumno, ustrašili se nismo niti do tedaj; skoraj oboževan^h ljudi. Neumornemu delu je sledilo zadoščenje, zmagali smo. Dne 15. maja smo Dornberžani pokazali, da smo že toliko samostojni in politično zreli, da nam še tako lepe obljube prav nič ne dišijo. Mi hočemo delati in ker hočemo tudi uspeti, ne bomo trpeli ljudi med nami, ki za hrbtom razdirajo, rškarieti so pa bili povsod in tudi bodo; oni, ki so se pr? zadnjem volilnem shodu drli na vso grlo: »Križaj ga, križaj!«, padajo zdaj na kolena proseč: Gospod, bodi usmiljen, odpusti, ako smo te žalili, in ne odpovej se sodelovanju z nami, ker brez tebe ne moremo dalje, o-r a -roir a -m tt- j	,	. , , . . Dornberžani! Judje so bili dosledni, mi nismo STANOVANJE z dvema sobama m kuhinjo, dns^nJ o ™ vA\ h*, .„i \ središču mesta, iščem. Kdor mi ]c najde,
dobi lepo nagrado. Ponudbe pod »Stan-"-
__*.. - - , „ i j-	• i vanje« na upravnistvo.	907
drzni, da stopijo na celo nase mladine s pri- j______________
rejanjem raznih veselic, ko so jim vendar z a d- j SPALNA SOBA z eno ali dvema postelji a
nje volitve dokazale, da razpolagajo s celimi in s porabo kuhinje se išče. Ponudbe poti
Primožič Marija Pečarič Stanko
poročena Trst, dne 4. junija 1921.
430
■H 0
Iw1
a i
»Soba« na upravniitvo.
908
KOVAŠKEGA MOJSTRA s primernimi sredstvi sprejme kot družabnika v svriio izdelovanja kmetijskega orodja posestnik vodne meči, nahajajoče se na prometnem kraju ob želer ici. Ponudbe pod »Kovačnica-; na u-pravništvo.	909
MOTORNO KOLO, nemška znamka, 2' i konjski sili, se proda po jako nizki ceni. gero Manna 3, pritličje.	911
Velik uspeh jugoslovenske industrije. Tvornici cigaretnog papirja i tulajaka »Golub- d. d. v Zagrebu se je posrečilo, kupiti veleslo-vito bivšo francosko tvornico cigaretnega papirja Srnith - Menyer na Sušaku. Ista je opremljena z najmodernejšimi stroji ter je niti največje francoske tvrdke te stroke nikakor ne morejo prekositi. To podjetje, ki je na ta način prešlo v jugoslovensko last, je v stanu, brez vsake težkoče proizvajati svoje proizvede iz prvovrstnega materiala in prekositi glede
kvalitete in cene vsako zunanjo konkurenco. DEČEK 16 let star, s 5 razredno ljudsko šolo.
POHIŠTVO, popolne sobe, posamezni chiffo-niers, omare, postelje, nočne omarice, stolice, vzmeti, žimnice, se prodajo "pod kupno ceno na Campo Eelvedere 1, Semolič. (910
MOŠKO KOLO v dobrem stanu se proda, Ul. Carpison 16, II., Majcen.	912
Tečajti
V	Trstu, dne 3. junija 1921.
Jadranska banka .......................300
Cosulich	...••••••»	36-^
Dal mat ia..................27-
Geroliinich ................ 137^
Libera Triestiua ..............	48"
Lloyd .. • ............... . 165'
Lussino ......................840
Mnrtinolich . ....... .................2C0
Ocean ia	3o0
Prenmda........................370
Tripcovich .................C3§
Ampelca ...........................58« >
Cement Dalmatin ..............	S3-
Cement Spalato ...............350
Tuja vatula na tržaškem lr£uj
V	Trstu, dne 3. junija 1921.
vešč nekoliko nemškega jezika želi vstopiti kot učenec v boljšo trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Ponudbe na Franc Batagelj, zidarski mojster v Trnovem pri II Bistrici. Istotam se dobi dalmatinski portland cement, znamka »Titan«.	894
KNJIGE nemške in dru£e se preskrbe po originalnih cenah. Večja dela v obrokih. Trst, Via Boccaccio 3, vrata 14.	892
NJIVA s trtami in sadnim drevjem, zemljišča, kamnolom, 4C00 m-, nad proseško cesto v Barkovljah, radi odhoda na prodaj. Pojasnila v Barkovljah, Šalita Contovello 776.
893
BRINJEVEC jamčeno naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri It. De-kleva, Slavina p. Prestranek.	34
par korakov oddaljil, si je berač mel roke od samega veselja, da ima tako izredno srečo pri tem poslu. Toda beraške sreče ni užival dolgo. Mimo njega so prišli policijski agentje ter zahtevali od berača, naj jim pokaže obvezano roko. Ko je zaslišal berač te besede, je mislil, da ga zadene kap. Nekaj časa se je obotavljal z odvezanjem roke, toda končno jo je od vezal, in glej čudo! Roka je bila zdrava kakor riba v vodi. Policijski agentje so ga odpeljali na porcijo, kjer so ga preiskali. Pri njem so našli 9^Iir, morda žulji beračenja. Možakar je izjavil, da se piše Štefan Jerovič in da Je doma iz Podgarc na HrvaŠkem. Berača so odpeljali v zapor, kjer ima preskrbljeno hrano, da mu ne bo treba beračiti v hudi vročini.
dinarji.............. 58.-- 60.—i
leji................ 31 25— 32 —
marke............. . 30.--- 30 75
dolarji..............18.65- 18.80
trancoski franki.......... 158-50—159.- j
švicarski franki	332.— 336.—
angleški funti papirnati....... 74— 74.50
angleški funti, zlati........8*.--84.—
napoleoni...........• . 70 -- 72 —
POPRAVEK
V včerajšnji osmrtnici —
MARIJE KRAŠEVIC je bil pomotoma izpuščen rojstni pre* imek Gcmbač in družini Gombač in Jerič.
POZOR! Srebrne krene in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I.	740
ALOJZU PGVH
Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibaldi 3 (prei Barriara)
Največjo izbero dari! za birmo dobite samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera)
Daroi'i ztf nesrečne žrtve u Istri
Gdč. Zmagoslava GrgiČ nabrala: Sovranišče, Nova cesta, Breg, Brandežija in Central Sv. Ivan 931 L in v Gropadi 82 L. Albin Šiškovič nabral v Črnemkalu 532 L, v Loki 226'60 L, v Bazovici 139 L, v Zazidu L 125*40. Andrej | Kocjančič v Dolu L 129'40, v Hrastovljah 115 L. V veseli družbi birmancev darovale družine Bandel-Zink 120 L, Antonija Lozej nab. pola št. 101 L 200*50. Slekovec Hermina nab. pola 141, 200 L, Mila Kravos nab. pola 241 179 L, Šentjakobski krožek »Odvada« 192 L. Ob priliki birme na Kozini darovali: Počkaj 18 L, Šturm 10 L, Sosič 7 L in Franc Blažov 5 L. Brlič Rudolf nab. pola 158, 20 L. Neime. no vani Istran 25 L, N. N. 30 L. Po 10 L so da-
ZAHVALA
Vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili k večnemu počitku najino nepozabno soprogo oziroma mater
P O D L I S T F K
V. F. B.
V malem svetu
(56)
VIIL
Tega večera Ivanka ni šla k mizi, ampak je ostala v svoji sobi, zagrenele duše, in je zaplakala od hipa do hipa. Njeni stariši so jo zadeli v dušo in žalili so, kar ji je bilo naj-milejše. Videla je v njih svoje sovražnike, ki so bili nje sreči na poti. Niso je ljubili nimalo, ker sicer ne bi bili tako surov in kruti žnjo. Postavljali so jo pred dilemo: ali Klinar, ali očetova hiša, obojega ni mogla imeti. Ker ni v tej hiši bilo zanjo nič drugega, nego ugodnosti, ker zahtevajo od nje nekaj nemožnega in ji kažejo vrata, ako ne bo ubogala — odide tudi skozi ta vrata. Saj ni — si je mislila — tu ničesar izgubila, a tam je čaka vse: ljubezen, nežnost, sama sreča.
Sedaj je bila gotova, da ljubi Rudolfa z vso dušo svojo. Mislila je, da bi ga ne mogla nikakor zapustiti, zdelo se ji je, da bi laglje u-mrla, nego pa živela brez njega. In kako je trpelo njeno srce, kako se je krčilo od boli, ko so ga obsipali 6 psovkami! Ko jo je bolelo, da je on tako nesrečen! Vse to je mogla občutiti le za človeka, ki ga ljubi, za katerega se lahko žrtvuje in zapušča rodbinsko hišo in brata in sestro, ker on ji je vse.
Razmršenih Jas, nabreklih oči je sedela pri mizici m je ob svetiljki motrila malo sliko Klinarjevo, ki jo je on bil podaril ter jo nosila
pri sebi. Kako blago in milo je gledal nanjo s te slike! In takega človeka so zaprli, to da bi bil slepar! Vsa njena pamet se je uprla tej misli. Mnogo je trosil, razsipal je — da, to utegne biti in to ji je ugajalo pri mladem človeku. Saj je tudi ona sama ljubila line pasije in tudi ona sama bi trosila denar, če bi ga le imela! ... Kako bi ga mogla osvoboditi iz zapora? Ali, mora k njemu, mora govoriti z njim!
Nje sklep je bil trden in seda j je razmišljala, kako naj ga izvede. Poznala je očeta. Kar je enkrat rekel« pri tem je ostalo. Vedela je torej, da ji ne odpusti tako hitro tega koraka. Vedela je, da se ne sme povrniti v rodbinsko hišo, če stariši izvedo, da je šla k sodniji in da je v zaporu obiskala Klinarja. To ji pozabijo še le tedaj, ko se dokaže Kli-narjeva nedolžnost in jo sprovede pred oltar. Tu ji je šinila v glavo neka misel: ako pa je vendar-le kriv, ako je iz nemarnosti in lahkomiselnosti pregrešil in bo obsojen? Ob tej misli jo je oblil pot, ali, odbila jo je takoj. Ne, on ne more biti kriv, in če ga obsodijo, čakala bo, da prestane svojo kazen. Zna krojiti in šivati, pak se bo dotlej preživljala s svojimi prsti, dokler ne bo on zopet svoboden.
Morda se izteče vse dobro, morda se strašno nesporazumljenje, ki je povzročilo aretacijo Klinarjevo, razjasni že jutri, pak se potem ona takoj povrne domov in se ji morda posreči, pridobili srariie, da pozabijo to -»e-zgodo, ki se je pripetila Rudolfu, in da ga zopet sprejmejo v hišo. No, pripravljena je morala biti tudi na nasprotno. Morda se bo moral Rudolf obrniti do svojih prijateljev, da
najde pomoči. Stvar se more tudi zategniti, sodnije so tako neusmiljene in počasne, to je slišala večkrat. Za ta slučaj je sklenila, da se zateče k Driničevim. Delala bo pri njih, a za nje delo ji bodo dajali hrano in stanovanje, dokler bo potrebno.
Da se ni že izučila, bi bila takoj ivršila svoj sklep. Gorela je od nestrpnosti, da bi ga videla, da bi slišala, kaj je prav za prav znijm, da bi ga tolažila in mu pomagala. Sliko njegovo je spravila zopet, vstala od mize in začela hoditi po sobi. Na stariše ni mislila več. Tisto hladno, kar je občutila, ko je oče tako kričal nanjo, je zopet leglo v njeno srce. To je bilo nekaj podobnega kakor hipna mržnja. Mrzila je tirane, ki so jo hoteli vpogniti, dočim je ona želela svobode. Odpor in kljubovanje — to je ležalo v njeni duši, ne pa slepa pokornost. Stariši niso razumeli tega, ker je niso poznali. Niso vedeli, ne slutili nič o tem, kako je ona sklenila poznanstvo s Klinarjem in se zaročila z njim, kako si je dopisovala z njim, a pri tem občutila slast, da nekaj ukrepa, da nekaj stavlja na kocko. Ona sama ni vedela, koliko srčnosti in podjetnosti je bilo v nji. Postopala je, kakor ji je velevalo njeno srce.
Ko jutri zapusti hišo, ji bo le za Milo žal. V svoji žalosti je bila nocoj osorna z njo. Mila je bila prišla k nji v sobo žalostna, vsa razžaljena in tresoča se od razburjenosti. Cula je, kaj se je dogodilo s Klinarjem in je — prišedši domov — hotela tolažiti sestro. No, ta poslednja se je pustila poljubiti od nje, pak ji je rekla: »Pusti me na miru!«, na kar jo je Mila zopet pustila samo.
katere pogreb se je vršii radi danih razmer dne 30. maja popoldne na pokopališče v Škedenj pri Trstu, se tem potom najsrčnejše z thvaljujemo. — Posebna zahvala pa bodi izrečena pre-častiti duhovščini, si škedenjskemu pevskemu zboru za žalostinke ia spošt. škedenjskemu prebivalstvu, ki_se je v tolikem Številu udeležilo pogreba.
Sv. Križ pri Tomaju, dne 31. maja 1921. 429	Jafeo£» ^acarol, soprog. — Josip, sin.
Javljamo slomljena srca rodbini, prijateljima i znancima, da je danas iza teška bola priminuo u Gospodinu naš nezaboravni suprug, otac, brat, zet i svak
Fremili će se ostanci prevesti u Volosko u nedjelju, gdje će biti opijelo u 3 sati popodne.
TRST-PAZIN, 3. lipnja 1921. TUŽNA CB1TELJ.
Obitelj moli, da ti se mjesta cvijeta u tastu i grob dale odnosne svote za žrtve v Istri
Novo pogrebno podjetje, Corso V. E. III. 47. !
431
najdete v veliki izterl in po nolnlžlih cenah u urarnici ALBERT POVH, Via Mazzlni štev. 46 (prej vla Nucva)