Št. 224. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih, zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po ^ stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase »prejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti*'. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Trst, v četrtek 14. avgusta 1913. Tečaj XXXVIII. £PINQST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■troonlak na n»d«lJ«ko isdanj« „SDIVOBTI" itta«: za o*lo leto Kron 5*20, z» yal lota Kron a 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefr a okovana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ns vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li>ta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni do«) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN (JOD IN A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinoot", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulic* Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnitnl ra?un 5tev. 841-652. TELEFON St. 11-57. politično in gospodarsko organizacijo. Tosa-devno prinaša današnja .Roumanle*, glasile rumunske vlade važni članek o rumunsko-bolgarskem zbližanju. V tem članku se na glaŠa, da se tako zbllžanle sme Izvršiti I* skupno z vsemi ostalimi balkanskimi državami. Vedno večjo skrb vzbuja turško upi a Sanje. Velevlasti so vedno manj odločne, na stopiti energičneje napram Turčij?. Na Du naju izJav!|a)o danes odkrito, da Je verjetno, Ja bo obdržala Turčija Dricopolje in polovico TracIJ?. Angleška ne privoli v nlkakc nasilje in tudi Francija Je bafe proti temu Ostale vlasti pa nimajo nobenega interes?, Turčije izpodriniti, in na kako samostojne akcijo Rusije se več ne veruje. Da se Evropa bliža dobi mirne|Šega razvoja izhaja ne le iz včerajšnjega govora angleškega zunanjega ministra Qreya temveč Je, v kolikor se tiče Avgtrije, razvidno s popolno gotovostjo iz dejstva, da bo odpuščanje pod orožjem stoječih rezervistov že prihodnle dni v polnem teku. Kakor izvemo Iz vojaških krogov se odpustijo pred vsem rezervni letniki 1906 — 1909, in v kolikor mogoče letniki 1910— 1911 nadomestne rezerve, med tem ko ostane letnik 1912 nadomestne rezerve, 7 ce lem približno 14.000 mež, ie nadalje pod orožjem. _ + Avgust Bebel. ZUR1CH 13. (K r.) Državni polanec Avgust Bebel je danes umrl. CHUR (v Švici) 13. (Kor.) Avgust Bebel je danes dopoldne v Passogu, kjer se je že neka| časa zdravil, v 74. letu svoje starosti umrl. Bolehal je že precej časa za žoičnim kamnom in pred par dcevi se [e pojavilo tudi oslabl]en|e srca, na kar pa niso polagali velike važnosti, ker je Bebel že večkrat trpel na srčni slabost'. A bolnik sam {e čutil, da mu |e precej slabše in Je zato pred par dnevi poklical z Berlina svo jega prijatelja Ullmanna. Danes dopoldne Je vsled oslabljena srca nastopila smrt. Truplo odpeljejo danes v Chur, Jutri zjutraj pa v Ziirich, kjer je vpepelijo. Avgust Ferdinand Bebel, voditelj sod jalne demokracije na Nemškem, se Je rodil dne 22 februarja 1840 v Kčlnu. Izučil se Je za strugarja in cdprl kot mojster svojo delavnico v Llpskem na Saškem. Od I. 1861. se Je z veliko vnemo pridružil gibanju nem Škega delavstva, ki Je od Lassallesovega nastopa sem zavzelo bistveno socialistični značaj. V tem smislu Je tudi vodil Bebel Ifpsko delavsko izobraževalno društvo, ka teremu Je predsedoval od I. 1865. Tudi kot član odseka nemške delavske zveze je pridno dtloval v tem duhu. L. 1867. je bil v saškem okraju Glauchau Meerane izvoljen v severonemški drža ve i zbor, i. 1871. pa v nemški rajhstag. Bebei se je tako v ra|hstagu kakor ? časopisju izkazal za enega izmed najbolj nadarjenih voditeljev svoje stranke, U Je bila v stikih z londonsko mednarodno delavsko zvezo, katero Je vodil Maix. L. 1872. Je bi) radi pripravljanja veleizdaje proti nemški državi obsojen skupno z Liebkaechtom na 2 leti trdnjavske ječe. Zgubil Je tudi državnozbor-ski mandat, a je bil pri novi volitvl I. 1873 zopet izvoljen. Leta 1883 je bil izvoljen v hamburškem volilnem okraju, katerega je zastopal do smrti. Na podlag! socialističnega zakona Je bii izgnan iz Llpskega, nakar st je z vso silo posvetil politični agitaciji. Ko Je bil socijalistični sakon I. 1891 razveljav- ljen, se Je Bebel preselil v Berila lu stopi v urelnlštvo glavnega socijallstičaega organa „Voivvarts". Bebel je spisal tudi celo vrsto agitacij-skih socialističnih brošur ia literaričaih del, kakor: „Unsere Zlele", ,D r deutsche Biu-ernkrleg" (1876), „Die partementarisebe Ta Ukett des Deusschen Rctchstages uad der Landtage" (1876\ „Cttristentum und Soclalismus", „Die F»ru in Verganzenheit, Qcgetwart In Zukunfe* (1883), „Charles Fournier" (1888), „Die Sonntagsarbelt* (1888), »Zur Lige der Arbelter In den Backereien" i. dr. Z Avgustom Beblom je izgubila nemška socijalna demokracija enega svojih največjih mož, ki se Je kot samouk povspel na visoko stopnjo ia zgubila le v nlem enega svo-ih najboljših govornikov in agitatorjev. f Anton Verovfiek. LJUBLJANA 13. Semkaj je došla vest, da |e slovenski igralec Anton Vero všek umrl. Verovšek |e bolehal že dal|e Časa in se je mudil v Kraljevici v hrvatskem Primorja v svrho zdravljenja. (Zadnji ljubljanski iisti še nlma|o te vesti). Razveljavljena naredba bosenske vlade. SARAJEVO 13. (Izv) Naredba, ki Jo |e izdala viada o vojnih dajatvah in bi v bistvu odgovar|a tozadevnemu avstrijskemu oziroma ogrskemu zakonu, je bila s posebno cesarsko naredbo razveljavljena. Kraljevi komisar baron Skerlecz pri grofu Tiszi. BUDIMPEŠTA 13. (Izv.) Kraljevi komisar Skerlecz se je podal danes na posestva grofa Tisze, da mu poroča o svoji aadaljnl akciji na Hrvatskem. Zdi se, da pore čilo barona Skerlecza ni ravco posebno optimistično. Kolera v Bosni. SARAJEVO 13. (Izv.) Kolera v okrožju Tuzle zajema nevaren obseg. Deželaa vlada je izdala obsežne varnostne odredoe. Odkod je bila ko'era zanešana, se vkijub najnatančnejši preiskali še ni moglo dognati. Revolucija v Mehiki. MEHIKO 13. (Kor.) Po uradnih poročilih je bilo pri obleganju Torreona ubitih in ranjenih 3200 upornikov. Ostati uporniki so se umaknili. Vladne čete imajo 200 mrtvih in ranjenih. _ Dijaško socijalno vprašanje. (Lavo Čermelj) Obupno materijelno stanje slovenskih vlsokošolcev Jih |e združio, btdi med di-Jaštvom v univerzitetnih mestih jih je prisilila, da so se skupno posvetovali o načinu, kako cdpomočl tem strašnim razmeram in u*ideii so vsi slov. akademiki, da je edina rešitev v teu, da začno sami zbirati prispevke za podporna društva, da prevzamejo sami trud in delo, da se bodo zopet polnile prazne blagajne. Samopomoč jim je bila in jim Je geslo, a povdarjali so vedno samo eno stran samopomoči, pripisali so dijaŠtvu samo nalogo, da preskrb! sredstva, niso se pa upati precizno izraziti svoje želje, da bi sploh sami vodili podporno akcijo, da bi sami odločevali o podporah, da bi bila podporna društva institucije djaštva za dijuštvo. G t je to rtožno pri nemških društvih »n pri drugih narodnostih, zakaj ne bi bilo to možno pri nas ? Ali se mora morda manj ziupati marljivemu slovenskemu ekaderalku, nego bahajočemu se buršaku? Očitalo se bo BRZOJAVNE VESTI. Izmenjava brzojavk med avstrijskim cesarjem in rumunskim kraljem Karolom povodom sklenitve miru. BUKAREŠT 13. (Kor.) „Agence Tele graph qae Rcumalue" objavlja sledečo izme njav j b zojavk mtd cesarjem Francom Jožefom in kraljem Karolom. Brzojavka cesarja Franca Jožefa se glasi: „Prosim Te, da sprejraeŠ moje iskrene čestitke povodom sklenitve miru pod Tvojim vodstvom, kar pripravlja konec prelivanju kvi na Balkanu in zagotavlja T voli deželi mir. Kakor dosedaj, me bo tudi v prihodnje živahno zanimalo vse, kar bo v korist Tebi in v blagostanje Tvoje dežele". Brzojavka kralja Karola Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu se glasi: ,Tvoje Iskrene čestitke in toplo zanimanje za sklenitev miru v moji prestolnici me je silno razveselilo. Zahvaljujem se TI prisrčno za nove dokaze Tvojega zvestega prijateljstva, katero si ml vedno izkazal zlasti v težavnih trenottfh. Naj oo ta mir trajen in naj nastopi že enkrat na balkanskem polotoku, k4er vlada vznemirjenje že par let, mir in blagor naših držav. Demobilizacija v Srbiji. BELGRAD 13. (Kor.) Današnji uradni list objavlja kraljevski ukaz, glasom katerega se odreja demobilizacija celokupne srbske armade. Demobilizacija na Bolgarskem. SOFJJA 13. (Izv.) Demobilizacija bol-garske armade se Je pričela danes. SOFIJA 13. (Izv.) Demobilizacija bo končana približno v 15 dneh. Bolgarska vlada Je obvestila velevlasti, da Je pričela z demobilizacijo kljub temu, da Ji grozi od strani Turčije še vedno velika nevarnost in prosi velesile Še enkrat, naj store vse, da prisilijo Turke, da se umaknejo Iz Drinopolja in Tracfje. CARIGRAD 13. (Izv.) Porta Je pripravila na narod proklamacijo, v kateri poživlja vse domoljube, naj podpirajo vlado v njenem boju za ohranitev in branltev Drl-nopolja. Pričeti se namerava z veliko naredno zbirko, od katere pričakujejo velikega uspeha. Vprašanje revizije bukareSke pogodbe DUNAJ 13. (Kor.) „Wiener Abendblatf poroča iz informiranih krogov, da dosedaj Še ni biia Izdana nobena ofcijaina izjava ruske vlade, da bi Rusija opustila namero, vstrajati pri revizijski zahtevi. V teh okol-nostih so vse vesti, nanašajoče se na stališče Avstrije k tej eventualnosti, prenagljene. Nemška kritika avstrijske balkanske politike. BERLIN 13. (Izv.) Tukajšnji Usti kriti-kujejo v vedno ostrejšem tonu avstrijsko balkansko politiko, se ba-ijo z usodepolnimi napakami, ki jih Je storila avstrijska diplome cja teko ti balkanske krize in naglašajc posebno, da bi Avstrija končno morala priti do^ prepričanja, da so postale balkanske države zreie In samostojne. Nezadovoljna Bolgarska. SOFIJA 13. (Kor.) „Agence telegraphl-que Butgare* poroča: Včeraj se Je vršila skupščina bolgarskih žensk, na kateri se Je poudarjalo, da [e bukareškl mir navadno iz- PODLISTEK, Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec. Te besede in potem pa slaba vnanjost njenega soproga ni zgrešila svojega vtiska na Marijo Lescours. Š!a (e žnjim v bližnje kavarno, kjer Je naročila zanj raznih okrepil in mu je povedala S70]e dogodke zadnjega časa. — No, sedaj je najina igra dobljena — Je rekel Leicours, ko se je okrepčal z Jedjo In pijačo. — Ti si v njegovi hiši in on ne ve ničesar o njunem prejšnlem življenju. Najina sreča Je zagotovljena, Marija. — O tem še nisem tako prepričana — le odgovorila Marija. — On Je človek, s katerim se težko izhaja, in zdi se mi tudi, kakor bi je ne ljubil več tako, kakor jo je ljubil prej. Marija Je dala svojemu možu nekaj denarja in še nekaj drugih malenkosti. — Otrok Je mrtev — Je rekla. — Ubogo otroče — je dejal on. slijevanje. Vsled tega apeliralo bolgarske žene na velevlasti, da naj Izvrše revizije mirovne pogodbe, da se ustvari na ta načit trdna podlaga za mir na Balkanu. Resolucij* dalje zahteva naj se preiščejo grozodejstva in iigredi sovražnikov Bolgarske. SOFIJA 12. (Izv.) Vesti o predstojećem prevratu na Bolgarskem, kakor tudi trditve o izjavah scftjskega metropolita, da \e le kralj Ferdinand kriv nesrečne bolgarske politike, se v mercdajnlh krogih kategorično dementirajo. Najboljši dokaz za to, da so te vesti neresnične, so udanostne manifestacije naroda za kralja. Občinstvo Je kralju, ko se Je vračal peš od zahvalne daritve, priredilo velike ovacije. Velesile in tracijsko vprašanje. DUNAJ, 13. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se včeraJSoji govor angleškega zu nanjega ministra Qreyja v zbornici jako Živahno komentira In označuje položaj glede prodiranja Turkov v Traci J*, oziroma g'ede drinopoljskega vprašanja kot silno zamotan. Anglija ne kaže nobenega veselja za kako nadaljno akcijo proti Turčiji, Francija le in teresirana na turških financah in ni nič kaj pripravljena udeležiti se kake akcije, ki bi manjšala prestiž Porte. Zdi se, da Imajo tudi v Rusi.i vedno mani volje za separatne akcijo. V diplomatičnih krogih računajo, da bodo konečno Turki le ostali v Drinopolju in da ostane dejanska prelomitev londonske mirovne pogodbe tako nekaznovana. Mirovni delegati o potovali iz Bukarešta BUKAREŠT 13. (Kor.) Bolgarski, grški, črnogorski in srbski delegati so včeraj popoldne s posebnimi vlaki odpotovali iz Bukarešta. Ustanovitev bosenskega deželnega šolskega sveta« SARAJEVO 13. (Izv.) Predsednik dežel nega sveta, dr. Mandič, Je sklical vse člane deželnega sveta k seji, na kateri se ustanovi poseben bosenski deželni šolski svet. Bolgarska grozodejstva. LONDON 13. (Izv.) Porta je izročila zastopnikom velevlasti noto, v kateri prote stira proti grozodejstvom, ki so lih Bolgari zakrivili na mohamedanskem prebivalstvu onstran Marice, In v kateri grozi Bolgarski eventualno napovedati vojno, ako bolgarska grozodejstva takoj ne prenehajo. Situacijsko potrdilo. DUNAJ. 13. (Izv.) Naša včerašnja vest, da se Je Avstrija odrekla reviziji bukareš-kega miru, so potrjuje. Pripomnja se pač, da bo Avstrija svojo nezadovoljnost z bukarešklm mirom s tem pokazala,$da mu bo odrekla svojo priznanje. To pa Je le demonstracija, ki gotovo ne bo sodbe Evrope o avstrijskih diplomatih posebno ublažila. Kako trdno so se v Sofiji zanašali na intervencijo Avstrije, dokazujejo različni inter-wiewi, ki se nahajalo Še danes v gotovih du naj skih listih. Med drugimi izjavlja bolgarski zunanji minister Gsnad'jev, da bo bukareški mir tako radi nepravičnosti kakor tudi v in teresu Evrope revidiran in da ima Bolgarska tozadevno gotova zagotovila Avstrije. Med tem, ko se na Dunaju |eziJo, da so zamogie balkanske države narediti mir med seboj same in brez evropske pomoči, se dogodki na Balkanu razvijajo dalje. Razgovori med posameznimi balk. državami, posebno med Srbijo in Rumunijo, kažejo že možnost zopetne ustanovitve balkanske zveze s trdno — Da, toda ti ne veš vsega! V za d njem času sem izvedel marsikaj, na primer tudi, kdo [e bil otrokov oče. — Pomisli vendar, ka| govoriš, Avgust 1 — Je rekla. — To je bil moj otrok 1 — Sedaj Je vrsta na meni. Nabaviti si moram nekaj denarja In ne morem nikakor prizanašati stotniku Challisu. Ženska, stotnik nama mora plačati najin niclk, aH pa si zasluživa razpisano nagrado za pojasnilo v oni stari dogodbi. Marija se le zdrznila ob teh njegovih besedah. Čutila (e, da mora obvarovati svoje gospo nevarnosti, pa naj bi bila ta nevarnost kakršnakoli in naj bi Jej pretila cdko-derkoli. Dora je bila vedno dobra naprarc njej in Jej Je pomagala, ko se le naha|ala v veliki bedi. Dala Je svojemu možu vse, kar je imela denarja pri sebi, in Je cdŠia do mov, ne vedoč, kako bi začela govoriti o tem, kar bi morala povedati. Dora |e| je dala sama priložnost za to, ko je začela govoriti o otroku. — No, ali ste oskrbela vse ? — je vprašala. — Da; vzlc vsemu povpraševanju in poizvedovanju lady Temple»towe sem igrala to komedijo do konca. — Zdi se mi, da neka postrežnlca sumi vas, toda posrečilo se mi (e prepričati |o, da se moti. Rekla je, da morate vendar biti vi, dasiravno se niste navidezno brigali zan|, otrokova mati, ker vam je bil tako podoben. — To ni res — Je rekla Dora. — Bil Je mnogo bolj podoben — — Tiho 1 — Je zaklicala Marija in svarilno vzdignila prst. — Le ne imen I — Saj ne povprašujem po tem. Meni je popolnoma vseeno. Niti ena solza mi ni potekla, ko si Drišla in mi povedala, da je otrok mrtev. Zdi se mi, kakor bi bila v tej mračni hiši v grobu. — Morebiti vas neka|, kar vam moram povedati, zopet zbudi v življenje. — Kaj mislite? — Vzemi ve slučal, da bi vas kdo na primer ovadil policiji? Da bi ovadil pruskemu sodišču, da je slovita plesalka — — Tiho, za božjo voljo, molči I — Je rekla gospa Challisova z groze iiroko odprtimi oči. Saj veš, da ni nikogar, ki bi mogel storiti to. — O, da; Je nekdo. — Kdo? — MoJ mož. — Toda sa| ne vei, kje je. — Avgust Je tu I Komaj pred eno uro sem govorila ž njim. Pričakuje od vas pomoči. — O, vidim, plačala naj bi mu njegov molk. Reclve, da bi rekla ,ne", kaj pa potem ? — O, tega se ne bojim — je rekla Marila Lescours mirno. — Nikakor si ne morem misliti, da bi bila ona zgodba ma-demoiseile Fay taka, da bi se mogla obelodaniti o soprogi neomadeževanega stotnika Challlsa. Naenkrat Je prenehala; lice jej |e irartno pobledelo in besede so |e| zamrle na jeziku. Pavel Challis |e stal pred n|o s takim Izrazom razjarlenosti In bolesti v licu, kakor ga še ni nikdar prej videla v nobenem človeškem obrazu. — Pojdite! — Je rekel kratko. — Go-soriti moram z vašo gospo samo 1 Ubogala je. Zaklenil [e vrata za njo in se nato vrnil k svoji ženi. — Koliko Je resnice na vsem tem, kar sem slišal? — Je vprašal. — Rekel sem ti, da bom tedaj, ko te bom vprašal prihodnjič, zahteval odgovora. Sedaj ga torej hočem imeti. Dolgo časa mu ni niti odgovorila niti ga pogledala. (Dalje.) V Trstu, dne 14 avgusta laio. morda tej ideji, da ni lepo, ako sodi tovariš o podpDri svojemu tovarišu. Menda to, kar ni tem gospodom po volji in kar se nt strinja z njihovimi etičnimi nazori, je ra/no beseda .podpora", ia tu bi ravne poudarjal besede dr a Ferluge na ustanovni seji „D. O. S. P. O.": Denar, ki ga izdajajo naša podporna druStva, Je za društvo izgub ljen. Večina nekdanjih podpirancev se ne spominja več podpornega društva, bodi, da so spremenili svojo „narodnost* (ste), aH politično naziran|e, bodi, da nimajo toliko časti in čuta hvaležnosti v sebi, da bi se čutili varne napram podpornemu društvu Oblika podpore se mora popolnoma pre-drugačiti: naj ne bo več „dar", temveč sa mo „posojilo* in o tem bo smel brez vseh pomislekov odločevati vsak akademik. Vem, da bo večina čitateljev zmajevala z glavo in v prvi vrsti odborniki podpornih društev, a vse te gospode prepričajo naj bolje sledeči podatki. To, kar imam jaz in veliko Število aka demikov za idealen način podpiranja, ekzi stira že, dasi v manjši obliki, v „podpornih skladih". Kolikor je meni znano, so obsto-jale ali obstojijo do sedaj tri take institucije pri ferijalnih in dve pri rednih akademičnlh društvih. Najprej bi omenil največji podporni sklad, t. |. sklad akad. fer. društva „Balkan" Pred petimi leti se je ustanovit lu statistika kaže, da je bil prepotreben in da je nJega način poslovanja najbolje odgovarjal raz meram. Kakor mravljice so zbirali akademiki it svoj sklad, in s ponosom smejo Že danes, pc petletnem delu, gledati nanj in ni čuda, ako mislijo seda| že na način, kako bi povečali svojo institucijo in ustvarili v njej vzgled za vsa društva. Številke naj govore: Dohodki podpornega sklada „Balkan-a* so bili: obl. prispevki članov (vsak član mora plačati 5 K za podporni sklad) v letih 1908 9, 1909 10. 1910 11, 1911-12 in 1912 13. — 102 30, 41'—, 8-, 16—, 26—, skupaj 193 30 K. Darovi so znašali v teh petih letih: 526 50 K, od denarnih zavodov, 162 87 K od privatnikov, 34 25 K od članov »Balkan-a" mesto obresti pri posojilih. Podpor-nina je prinesla 69 K, kolki 86 38 K, druši vene prireditve 871 66 K in razno 15 32, skupaj torel 1959 28 K in sicer v posamičnih le lh: 348'80, 836 34, 197 64, 146 13 Id 430 32 K. Stroški so znašali: 10 12 76 1 86, 9 26, 8 95, v vseh petih letih torej 42 63 ia med temi Je octa bene celo dar nekemu akademiku v znesku 10 K. PremoŽenje {e |bllo torej koncem prvega leta 338-80, druzega že 1162 43, tretjega 1358 21 četrtega 1495 08, petega 1016 45 in sedaj Je gotovo že doseglo 2000 K. Izposodilo se Je v posameznih letih: 755—, 1015— 499—, 744 65, 915—, skup & čisto, sta narodna dolžaost in ljubezen do slovenske stvari velevali volilcem, da na stopijo zložno v smislu dobijene parole. Ne govorimo tu specijalno o Goriškem, ko pravimo, da je povsodi ljudi, ki hočejc ali iz nečistih namenov, ali pa iz gole kiju oovalnosti Iti svoja pota. A kam pridemo, če bomo s takimi nauki podeljali takim elementom legitimacijo za svojevoljno posto panje, za kišenje discipline, za odklanjanje vsake avtoritete in stem za preprečanje vsakega vspešnega dela ia vspešae borbe ? ! Nekdo mora biti, ki vodi, a ki nosi zato tudi odgovornost. Pripozna ianje vodstva je neizogibni pogoj za mož nost koristnega dela in koristne borbe. Alt naj se nas ne umeje krivo I Mi nočemo nikakor, da bi se javnosti mašila usta in nočemo ponižati niti najneznatnejšega posa mičnika v nem materijal. Kdor čuti, da bolj* ve, naj le govori I Ali govori naj o pravem času in na primernem mestu 1 Čim pa je izdana parola in je ni več možno spremeniti, ga tudi okolnost, da se njegovo mneeje ni uvaževalo, ne opravičuje, da frondira v od iočilnem trenotku, da pred očmi sovražnika izživlja zmešnjavo v lastnem taboru, da s tem kompromotira stvar lastnega naroda, ali da celo gre sovražniku direktno na roko 11 Tega ne sme biti nikakor! Navskrižja aaj se ne rešujejo notri sredi vihre boja! To Je vrhni princip vsake urejene in disciplinirane borbe : volja posamičnlka podrejaj se skupnosti! Kamo-U, da bi smei poedinec usiljevati svojo voljo in potem — ako ne gre po njegovem — izvajati konse-tvence, ki otežujejo ali celo piepreča!o vsak vspeh! 1 Nauki člankarja v „Slov. Narodu* pa podelja|o naravnost avtorlzacijo za take samovoljo — da ne rabimo hujšega iiraza Zato smo Jih morali zavrniti ne le radi do godkov na Goriškem, ampak v interesu zdravega razvoja političnega življenja pc vsej naši domovini! Iredentistične demonstracije na Reki. .Jutranji List* poroča: Na nekem parniku .Ungaro Croate* ki vzdržuje promet mec Reko in Pulo, se je v pondeljek odpeljale tudi okoli 60 Italijanov z Reke. Ko |e par nik odhajal iz luke, je vladal na njem št joln mir, a takoj po odhodu je vzkipela v Italijanih iredentistična kri. Začeli so prepevati iredentistične pesmi in slišati je bilo tudi klice: .Doli z Avstrijo!* „Živela Itali lanska Reka !* Reška policija je takoj, ko je bila obveščena o tem dogodku, brzojavita v Pulo, naj se tako| po prihodu parnika v tamoŠnjo luko vsi dotični Italijani takoj aretirajo in uvede preiskava. Ne moremo kontrol!rativ koliko je resnice na teh vesteh in bo treba najprej še počakati rezultatov preiskave, vendar p? nam ta dogodek priča, kako neprevidni so italijanski neodrešencl, da niti na avstrijskih tleh ne morejo zadrievati svojih iredentis-tičnlh stremljenj. In v očigled takemu postopanju bodo seveda nazadnje še vpili, da st jim je zgodila krivica, če bodo kaznovani. ReSevanje hrvaške krize in krvaški Nemci. Na Hrvaškem i a v Slavoniji se nahaja tudi neka), tisočev Nemcev. Zlasti močno kolonilo imajo v arijemskem okraju v Slavoniji, kjer imajo v svoji oblasti tudi mesto Ramo. V saboru so imeli enega zastopnika, ki je šel seveda vedno čez drn in strn v boj ia svako vlado, ki je zatirala Hrvate in fivoiUirala •adžaroae* Nemci so ia Hrvaškem vodili vedno svojo lastno inte r?sno politiko, ki Jim je prinesla mnogo dobička. NI čuda, da so postali radi tega silno predrzni in ošabni in da so pričeli misliti, da se pri reševanju hrvaške krize ne more ;n ne sme iti preko njih. Zato so sedal v svojem krajevnem organu .Deutsches Volfcs-b!attu", ki izhaja v RumI, naznanili urbi et orbi, pod kakimi pogoji bi bili hrvaški Nemci, oziroma njih edini zastopnik, pripravljeni podpirati akcijo novega komisarja oarona Skerlecta. Nemške zahteve so: 1. Nemškim otrokom naj se zasigura nemški pouk v šolah. 2. Naj se jim omogoči občevanje z oblastmi v nemškem Jeziku. 3. Dovolijo naj se svobodne društvene In zborovalne pravice. 4. Naj bedo enako z ostalim občinstvom deležni kulturnih in gospodarskih ustanov, ker tudi Nemci kakor vse ostale narodnosti prispevajo k tem ustanovam. Zahteve t)re| niso ravno ponižne In pričajo, kako močne se že počutijo na Hrvaškem. Seveda teh nemških zahtevni vzeti preveč resno in tudi ne tako tragično. Hr-?alk* krita se lahko reši tudi brez nemškega sodelovanja, kajti z enim nemškim mandatom ne bo baronu Skerleczu čisto nič pomagano. Iz našega telefonskega urada. Iz Tolmina smo prejeli: .Poročilo v „Edinosti" z dne 2. avgusta pod naslovom .Volitev v tu s t nI in tržki skupini na Goriškem, češ, ia Je bila brzojavna zveza s Tolminom dne 1. avgusta pretrgana ia da nI radi tega bilo možno dobiti končnega izida volitev, ni odgovarjala resnici. Brzojavni urad v Tolminu je deloval svobodno in direktno ves dan 1. avgusta s Trstom, Gorico, Ljubljano in Celovcem. In sicer na treh progah od 8 zjutraj nepretrgano do 9 zvečer. Uradni izid volite? Je bil razglašen ob 4 popoldne in je bil tudi takoj direktno oddan. Toliko v pojasnilo, da ne bo poštni urad v Tolminu v srivi luči * K temu pripominjamo le, da smo obvestili javnost tako, kakor smo bili obte-ščeni od centrale telefonskega urada. Mestni svet Danes cb 12 opoldne *e vrši druga javna seja mestnega sveta Na dnevnem redu so sledeče točke: Preči-aoje protokola prve seje, volitev občinskega odbora volitev šolskega, fnančno-pravnega, stavbenega, zdravstvenega, trgovskega, obrtnega in gospodarskega, anagrafiCnega in statističnega odseka in cdseka za ?oJa3«ce zadeve, za nadziranje mestne zastavljalnice, vodovrdaega odseka in odseka za požarno brambo, odseka za sankcijo gospodarskega položaja občinskih uradnikov, volitev nadzorstvenega sveta tržaške hranilnice, volitev 8 članov ravnateljstva tržaške hranilnice, volitev finančnih preglednikov hranilnice, volitev vodilnega odseka občinskega zavoda ia mala stanovanja in volitev kuratorijev mestnega muzeja za zgodovinsko umetnost in naravoslovje in mestne knjižnice. Popravljamo. V včerajšnjo številko se je vrinilo več tiskovnih pomot. V poročilu 0 volitvi županov in podžupanov naj se čita, da je bil župan izvoljen z 59 (In ne 95) glasovi, a drugi podžupan z 58 (in □e 85). V 5 odstavku uvodnika čitaj, da stoj: neoporečno (in ne nepravično) dejstvo, da so Srbi itd. V notici o izletu v Ljubljano čitaj, da «o otroci voznine (in ne vožnje) prosti. Dobrodelne gledališke prireditve v Ljubljani. Ker se obeta ogromen poset, Je prireditveni odbor določil, da se dobrodelne gledališke prireditve v Ljubljani ponove. Spored je tale: V p e t e k 15. t. m. o b 5 1 r i popoldan se vprizori na prostem srbska drama .Knez S em be r i J s k t*. Po predstavi bo v parkhotelu „Tivoli- velika va-rietetna veselica. — V nedelje 17. t. m. ob pol 3. uri popoldan se orvič ponovi „Knez Semberijski". Pred stava je pred vsem namenjena primorskim in štajerskim vdeležencem Kongresa narodnih strokovnih organi zacij. Ker bo vprlioritev končana Že ob 4. oopcldan in ta dan ne bo varietetae prireditve v „Tivoliju", se morejo vsi njeni posestniki vdeležiti velike kongresne veselice, ki Jo ljubljanske dame prirede na vrtu .Narodnega doma" In ki se pred 4. uro ne bo začela. — V n e d e i | o dne 24 a v g. ob 4. uri popoldan se drugič ponovi n e z Sensberijski* in se z Izpremenjenim sporedom ponovi velika v a r i e t e t n a veselica. Prireditve na ta dan so v prvi vrsti namenjene vdeležencem Hrvaško- slovenskega katoliškega kongresa v Ljubljani. — Vstopnice za vse te prireditve se v pred-prodaji dobe v Češaikovl trafiki. Vstopnice za,dobrodelne gledališke prireditve se v ČeSarkovl trafiki v Selen -burgovi ulici že prav pridno raipečavajo. Kakor obetajo mnogobrojna naročila vstopnic iz vseh krajev slovenskega ozemlja, pridejo na te našim igralcem namenjene prireditve pri|ateijl slovenskega gledališča od vsepovsod!, da vsaj za neka| časa odpomo-rejo bedi slovenskih igralcev. V pojasnilo Oziroma na notico ped gornjim naslovom v .Edinosti" št. 219, in na odgovor v št. 203 pod istim naslovom, nam zatrja prvi dopisnik, da so njegove navedbe popolnoma resnične. On ie dirigiral pošiljatev v Pazln in ne v Herpelje-Kozino. Najbolji dokaz za to Je dejstvo, da Je poslujoči uradnik na državnem kolodvoru Iz-rečno povdarjal, da „pošiljatev ne pojde danes v Pazin" ! Tudi |e gola resnica, da so ga na direkciji silili, naj podpiše nemški zapisnik, in da Je moral — ker ni hotel ugoditi te| zahtevi — priti še enkrat naslednjega dne, da je podpisal slovenski zapisnik. II. nastop telovadnega društva „Sokol' v Mavhinjah se bo vršil v nedeljo, dne 21. avgusta t. 1. na .Sokoljem trgu" s sledečim vsporedom : 1. Ob 3. oopoldne sprevod po vasi na telovadiŠČe ; 2. O3 3 in pol proste vaje članic (Za III. vsesokoiskl zlet); 3. Orodna telovadba članov ; 4. Proste vaje članov (za III. vsesokoiskl zlet) ; 5 Skupina. — Vstopnina k slavnosti 50 vin. ; s sedežem 1 K. Po nastopu ples, prosta zabava, paviljoni, šaljiva drčžoa, petje in umetni ognji. Pri vses točkah sporeda sodeluje domača sokolska godba. — Posetite nas v obilnem številu. Na zdir! Kongres narodnih strokovnih organizacij v Ljubljani se prične jutri dopoldne. Na kongres pošljejo v»e na Slovenskem obitcječe narodne strokovne organizacije svoje delegate. O sklepu kongreia se poda poročilo na nedeljskem velikem manifestacijskem shodu v Mestnem domu v Ljubljani. Glavni poročevalec: tov. dr. Josip Mandič. — Kongres narodnih strokovnih organizacij bo za vse slovensko delavstvo velilteg^ pomena, ker se bo med d u^lml točkami sklepalo tudi o združitvi vseh obstoječih narodnih strokovnih organizacij pod enotno vodstvo, v močno zvezo. Narodnim strokovnim organizacijam se obeta lepša bodočnost in slovensko delavstvo bo imelo v njih močno zaslombo. Hočemo np-prej, ker to zahteva gospodarski razvoj družbe, pri katerem slovensko delavstvo pod nobenimi pogoji ne sme zaostati. V nedelja, 17. t. m., v Ljubljano! Nedelja se bliža. Par dni še, pa se snidemo z našimi brati v LjuM|ani. Posebni vlak odide s tržaškega južnega kolodvora ob 5 zjutraj. V LJubljaco dospe oo 9 20 dopoldne. Ko stopimo na ljubljanska tla, se uvrstimo v sprevod ter odkorakamo z godbo in dvema zastavama NDO na Čelu po Duna|ski, Prešernovi In Stritarjevi uiid v Mestni dom, kjer se vrši velik manifestacijskl shod, na katerem nastopijo zastopniki narodnih strokovnih organizacij. Glavni govornik bo dr Josip Mandič h Trsta. Po shodu si ogledamo mesto. Ob 2 30 gledališka predstava, katero prirede igralci slovenskega ljubljanskega deželnega gledališta na prostem tik parkhotela .Tivoli", kjer se X. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico imajo nezlomljivo svetilno žico. 2. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico prihranijo 70 % toka. 3. „Osramove" svetiljke z vlečeno svetilno žico dajo briljantno, čisto belo luč. Zakaj naj se uporabljajo samo Osramove svetiljke z vlečeno svetilno žico? Vsaka pristna „Osramova" svetiljka z vlečeno svetilno žico mora imeti na stekleni kroglji vjedkan napis ^Osram". Kdor skrbno pazi na to, so obvaruje izdelkov, ki nimajo nič opraviti z ..OsramomV Glavna zaloga za Trst, Gorico. Primorsko in Dalmacijo: R. Ditmar, bratje Brunner d. d. Dunaj, Trst, Piazza del Ponterosso štev. 1. V Trstu, dne 14 avgusta 11* 13. .EDINOST" St. 224 št— ITT. prvič pod tdilfm nebom vprizorl Branih -Nušlća zgodovinska slika „Knez Šemberij k * Vstopnina in sedeži k predstavi so s k nizki, da se |e lahko udeleži vsak delavec. Predstava traia samo poldrugo drugo, J, da se lahko vsakdo potem udeleži še vesel tem vsakomur dana prilika, da so preskrbi z dobrimi In finimi čsvlji po Izredno nizkih cenah. I ffl< Sbeb l/elikanska zaloga pohištva Id fapecari) :: Paolo Gastwirtb :: TKT, IL Stodon fl. s • Min 2245 m iletHUHtl MCI) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. *»>•»»'■' bNr. Odlikovana to« ^flnPI Ilfl Sv. Ivan Varna sodaviee f» pri Trstu, Via S. Cillno St. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tal. 566. M priporoma najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarn arjem In dragim odjemalcem sodaviSarskih izdelkov v mesta ln okolioi. I B Telefon Ster. 1974. Via Economo it 10. PR< R. Cfasperini, Trst ipaditar Prevozno podjetje Sprejtaa razcarinjanjt vsabgakall blaga iz alMc, tatatlja u dam. POtlLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENI. Zastopstvo tvrdko „Oemant" PRODAJA NA DROBNO. wPorthmđu r SpljMm. CENE BREZ KONKURENCE ce. wm & Btran IV. „EDINOST" št. 224. V Trstu, dne 14. avgusta 1913. Vesti iz Goriške. Silne nevihte. Z gornjega Krasa nam pišejo 12. t. m.: Zadnje dni smo imeli na Krasu silne nevihte; tako minulo sredo in četrtek zvečer, posebno huda Je bila pa nevihta v soboto. PiOtl poldne so se začeli od vseh strani zbirati črni oblaki in kmalu Je začelo silno bliskati in grometi, deževalo Je kakor bi lilo iz Škafa. In to Je trajalo od poldne do 8 zvečer. Semtertja se Je nebo tako stemnilo, da Je bilo treba prižgati svetilke. Komaj Je postalo malo svetleje, pa so se zopet pripodlll črni oblaki. Tu pa tam ie padlo tudi kako zrno toče; vendar ni, kakor se zdi, napravila posebne škode. HuJSe Je bilo pa v nedeljo zvečer. Prot noči so se od Gorice in od Čavna pripodil črni oblaki, bliskalo je In grmelo in kmalu se Je na nekaterih krajih usula tudi toča, ki Je napravila mestoma precej Ikode (zlasti ker je Sla z vetrom) in to posebno na trtah. Iz Štorij. Naie kmetsko in izobraže valno diultvo priredi dne 17. avgusta na vrtu gostilne g. K. Suie svojo drugo veselico. Na programu so pevske točke in ples. Nastopijo pevsko društvo „Tomaj" iz To-ma|a, mešani in ženski zbor Iz Stori]. Delovala bo tudi šaljiva pošta. Začetek ob 3 popoldne. V slučaju slabega vremena se veselica prenese na dan 24. avgusta. 10% čistega dobička Je namenjenih .Družbi sv. Cirila in Metoda". Repentahor. Občinsko starešinstvo je imenovalo tukajšnjega nadučltel|a g. A n-tona Fakina Častnim občanom v znak priznanja za zasluge ki si Jih Je stekel nad 36 letnega svo|eg3 utiteljevanja v tukajšnji ob čin!. Letos Je pa zvršil tudi svoje 40 letno učiteljsko službovanje. V ta namen so se sešli dne 10. L m. vsi tukajšnji hišni gospodarji v dolini g. Š;efana Ozbič a pri Čaši pristnega terana ter izrazili zahvalo svo Jemu dobrotniku. Vršile so se razne napit nlce, pevale narodne pesmi ter vseh srca so bila prešiojena iskrenega veselja. V veseli družbi seje nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda znesek 14 K 06 stot. •Zavarovalnica goveje živine" v Po virju bo imeia dne 7. septembra ples in tombolo. Dobitki: tombola 100 K, cinkvina 40 K, terno 25 K. Št. Peter pri Gorici. Ker so prišle nepričakovane ovire, se ne bo vršila v pe tek 15. t. m. v Št. Petru pri Gorici napovedana gledališka predstava. V zdravilišču Gradež se (e otvorilo z dnem 20. julija drugo izdajališče voznih listkov In prtljažno odpravništvo c. kr. a?str. državnih železnic pri D. J. — T. v Gradežu. J Službo opravlja parobrodna družba „Istrija-Trieste*. To odpravništvo posluje le od 1. maja do 30. decembra vsakega leta in izdaja iz Trsta c. kr. d. ž. veljavne kar tonske in na golicah spisane vozne listke ca vse postaje lokalnega prometa c. kr. avstr drž. žel. neomejeno, na postajo c. kr. prlv. Juž. železniške družbe oa po razmerju ob stoječe z verne tfrife. C. kr. prlv. Južno-že-leznižka družba si preskrbi analogno za promet preko Trsta južne železnice v isti pisarni. Potna prtljaga iz in v zdravilišče Gradež se more odpravljati od 20 lulija 1913 dalje na podlagi v lisfu „Verordnungsblatt fflr Elsenbahnen und Schiffdhrt štev. 79 od 12. lulija 1913 razglašene, na novo uvedene direktne prtl|ažne tarife na in iz vsej postaj, ki so v vczninskih tablah te tarife, ter tudi iz in na take, preko Dunaja ležeče postaje c. kr. avstr. državnih železnic, ki so sprejete v »Pripomoček A glede direktne od prave prtl|age preko Dunaja". DosedaJ že obstoječe .Izdajališče voz nih listkov in prtllažno odpravništvo c. kr. avstr. državnih železnic N i b v Gradežu." ostane še nadalje in cdpravlja, kakor dosedaj osebe in potno prtljago direktno deloma cd zdravilišča Gradeža, deloma od postajališča Gradeža čez Belvedere, Červi-njan, Tržič, glede potne prtljage na vse postaje avstro-ogrske monarhije po razmeHu obstoječih tarif in predpisov. Vesti iz Istre. Iz Černikala. Po tolikem času želja se Je srečno dovršilo sezidan|e nove cerkve sv. Valentina v Gernikalu po podietju Ž^gon-/.niderčič. V cerkev so s pomočjo c. kr vlade, po g. Josipu Negode, kamnoseškemu mojstru pri Sv. Ivanu pri Trstu, In pod nadzorstvom profesorja dr.a Antona Gnirsa, c. kr. deželnega konservatorja v Puli, zopet post i vili dva stara umetna mramornata altarja. BlagoslovIJenJe se bo vršilo po č. g. kanoniku Jos. Zupanu iz Doline v nedeljo, dne 17. avgusta 1913. ob 9 predpoldoe; po blagoslovljenju bo sv. maša, pri kateri bo pel mešani zbor černikalski pod vodstvom Andreja Ogrina. Iz Sv. Barbare. Ob priliki plesa pri S?. Barbari so nabrali med družbo magda lensko K 8 60 za podružnico CMD za Istro. Iz Kozine. Gospa Antonija Dekleva je nabrala ob omizju Koziocev In Herpeljce? v Rodiku vsoto K 7 26. Gospod Peter Tavčar je daroval 2 K. Denar je bil izročen ko-zinskl podružnici CMD podružnice. Srčna hvala darovalcem I Književnost in umetnost. Bolgarska slovnica za Sloveact s Čitanko In slovensko-bolgankimi razgovori sestavil prof. Anton Bezenšek v Scfijf. Cena K 1 40 = lev. 1 50. Te dni (e izšla slovnica bolgarskega (ezika, s katero bo ustreženo onim Slovencem, ki se žele seznaniti z bratskim |ezikoir. teoretično ali praktično; v prvo svrho služi slovniški del, v drugo pa bolgarska čitanka (s slovenskim pojasnilom) ter sto ensko-bolgarski razgovori. Slovnica Je sestavl(ena na kratko, ka koršna zadostuje Slovencu, kajti oba (ezika — bolgarski in slovenski — sta si |akc sorodna po koreno- in glasoslovju kakor tudi po naglasu. Zato Je pisatelj precej v početku slov nlce obrnil pozornost na to sorodstvo In pojasnil odnošaje bolgarščine k slovenščini. Že I. 1872. se je rajni slovenski pisatelj Božidar Raič, v kc|igi „Slovanstvo", katero Je izdala .Matica Slovenska", izrazil tako-le: #Na|sorodne|Še narečje nekdajni bolgarščini se Javlja mila in krasna naša slovenščina. Zanimivo je tore| za vsakega izcbraže-nega Slovenca, upoznati se o tem „na|sorod nejšim narečjem", a koristno {e posebno za učečo se mladino, da se uči poleg srbohrvaščine tudi bolgarščine, in da se seznani z lepo bolgarsko književnostjo, posebto pa seda|, ko se Je začela nova doba ca Balkanu. Mnogim Slovencem pa Je potrebno pri učiti se bolgarskega Jezika zaradi tega, d? bi mogli ustno in pismeno občevati s svojimi brati na Jugu, katerih Je nad 5 In po! milijona. Bolgarska država Je velika, a slabe naseljena: na en km' pride samo po 44 prebivalcev. V Bolgariji bodo potrebovali znatno število tehnikov, posebno zemlfemercev, ki morajo biti popolnoma zmožni dotioiega jezika; isto velja za zdravnike, bančne uradnike, a tudi za trgovce, rokodelce in poljedelce, kateri bi se nameravali naseliti nz Bolgarskem, oziroma bi želeli nastopiti kako državno ali zasebno službo. Slovnica je sestavljena tako, da poleg teoretičnega gradiva, obsega mnogo prime rov in obširnih vaj. A posebno vrednost daje knjigi to, da Je postavljen v bolgarskih oesedah naglas, ako se ta razločuje od naglasa v dotičnih slovenskih besedah; se veda so tudi naglašene in prevedene vse one bolgarske besede, kakoršnih ni v slovenščini. Kratka čitanka, prfdjana slovnici, obsega zanimive spise, kateri se tičejo zemljepisa, zgodovine in državnega ustrojstva Bolgarije in Balkana. Potem slede slovensko-bclgarski razgovori za razne potrebe v Javnem cbče vanju, da nore Ž njimi izhajati vsak S.c-venec, ki pride z Bolgarom v dotlko. Na kraju so pa priiožene rckop's:e tablice za va|e v čitanju in pisanju cirilice. Torej se nahaja v knjigi na kratko vse, Kar Je potrebno za priučenje bolgarščine. Knjiga obsega blizu 5 tiskanih pol telike osmerke. Tisek je čist in Jasen, papir f n, tako, da se more knjiga ne samo po vsebini, ampak tudi po obliki prikupiti vsakemu. Razmerno z dragim tiskom (clrlHca in latinica sporedno) |e cena nizka. Za poštnine se mora Driložiti 15 stotink torej skup&| frankov 165. . Naročila sprejema pisatelj A. Bezenšek v S o f i | i. Denar se lahko pošlje m njegov naslov po mednarodni poštni na kaznicl. Knjiga bo na prodaj tudi v slovenskih knjigarnah v L I u b 1 j a n i, Trstu, Gorici, Celju, Mariboru in drugod. s □ g I DpOOOPODIJLHJLJLHJCJLJf B B JULH3DLOJLJDDDDD I MALI OGLASI MALI OGLASI m rafunifo po 4 vta. b«Mdo. Mut»o tlakaM b«a*4« takrat Nafaanjia prlstojMna 40 Tin. Plač« m take) taseratotaa odMkt. □ □ P "innnnnnnn g V n£UP m BG oddasta dve sobi s prostim vbo-liojcill dem Informacije daje „Tržaško podpon o in bralno črultvo", ulica Torre biacca 41. 1728 /Hr9U3 ženska sprejme otroka za dojit. — LU,flffl Naslov pove Instratni oddelek „Edi nosti" pod 1622 1733 Prinnrriftsi P°d novim vodstvom, na novi I ll|JUlUOa urejeni hotel „Pri zlatem Jelen n" v Gorici. Gene zmerne. 1252 Pfp V7Al Ili npravljanje hiš po ceni in z jam-■ U> Btvom. — Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti. 1751 Izvrsten teran ^ 56-mrov p™- Tomaju St. 56. daja J o sip 8 k r 1 1 v 167C liičira z vrtom in vodnjakom se proda po nizki Vliaiua čeci. — Rocol - Oallaia žtev. 379. — I Marušić. 1758 U|X[aa z dvemi stanovanji in zemljiščem »e rilOlOa proda za K 8000. — Kolooja 138. (1762 VaiPnlra Ea lMuUar8^i salon se i3če takoj. — V® JOHU« lata ima priliko izafiti se čsasnja ii veeh lasuljsrekih del. — A. e-EBEK. lasuljar, ulics Carducci 9. 1763 PrnflOGfO cq dve biSi na 8cali?anti. ena§6 T I UUUwid 9u pob, tri kuhinje, 200 sežn ev vrta. Cena 35COO. — Druga nova, 3 stanovanja, 120 aežnjev vrta K 20 006 — Pojasnila daje vratar Bar-riera Stev. 4. 1 60 Qnho 8 hrano za ero ali dve osebi se odda pil OUUa odiifni mali družini. — Stadion 20, III nadstropje, vrata 17. 1761 Brivska dvorana ^'JlKsivr hodnjret. Ugcdni pogfji. — Pisati ped „BRIVEC" poŠta Barriera.__1757 llfanra trgovire jeatvin, sprejmem UUDlIUa takoj. Prednost imajo oni z dežele. -Naslov pove Inat ratni oddelek Edinosti. 17f>8 TVRDKA Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRS7 Je preložila svojo trgovino šivalnih strojev ^idkljev in pridevkov z mehanično dela? nico vred Iz alice Ponterosso Stev. 4 v ulico Campaniie štev, 18 O *3 dZb G. de VECCHI naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št. 17. Zaloga sena, krme in otrobov. Seno I.. slama, ogerako seno, beneški otrobi, otrobi št. 84. liliidiiisiilli LETOVIŠČE Bohinjska Bistrica Bohinjsko Jezero v Triglavskem pogorju, na progi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima, izborna voda, stanovala v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno. Prometno društvo v Boh, Bistrici. K) B IIDOI Pekarna in slaščičarna Onorato Eurlani Trst, ulica della Guardia 24. Podružnica Vojaški trg (Piazza deila Caserma) 4 Kruh večkrat na dan »ve«, raslitine moke, vse vrsti biskotov ter prodaja rasnih vin in likerjev v steklenicah. PoStno poiHIRo 3 R$ netto Malinouefln sirupa pošilja franko proti povzetju za K S 60 c. kr. dvorni dobavatelj ::0. PICCOIiI :: V LJUBLJANI. Poiiljatev tod v sodčkih po K 1-10 kg in v sterelizir. atckfeoicab v zaoajih po 25 steklenio a K t 40. Anton Mahne, trgovec Priporoča nI. ohčintu.u svojo trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga Trst, ulica deli' Istria St 4 s podružnico na Greti v hiši goap. Gombača in Frluge St. 275. Vsakovrstna vina in likerji v Btekleuiceh Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo. m&zmummmm O Trst -- kopelj Grljan-Miramar Salonski parnii „TOLOSCA" (za 400 oseb). Vozni red veljaven od 20. julija 1913 do preklica Odhodi od posola Sv. Karla v Trstu. V tednu: Ob 9 V. zj., '2 »/, in 6 V4 pop. Povratek iz Grijana : Ob 12 V4 5 Vi in 9 V4 pop. Ob nedeljah in praznikih: (od pomola Sv. Karla) ob 9 V4, 11 zj. 2%, 4V4, 6 V4 in 8*) pop. Iz Grliana : Ob 10, 12 v' zjutr., 3 5 Vi, 7 '//) in 10 pop. *) = Event. vožnja. CENE: Vožnja tja in caz^j . . K 1*—. m tj m B kopeljo vrfd , 1-30 » * tj m za otroke v 1*—, Samo ena vožnja ....... —*60. » „ „ za otroke . . , „ —-30. Za naročnike znižane cene. Preselitev trgovine! Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi, da sem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Petronio v ulico Media Štv. 8 in se priporočam uljudno za nadaljni obisk. - Z odličnim spoštovanjem J. POCKAJ. m ^ Artistični fotografični zavov Ezio de flota - Trst ulica Barriera vecchia St. 27 (nasprot lekarne Picoiola). — Fotografiije aa svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanja vsake slike na olje, akvarel ali pastel. Specijaliteta: Dopisnice z artisti^ ninil pozami 10 komadov 3 K, Zavod je od prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografirs 80 ob kakorčnem si bodi vremenu. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. izdiranje zobov brez Z vsake bolečine dr. j. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. robni tehnil • TRST - jilna della Cenerme ftt. 18, II. nadst Umetno - tmmmi Trst, ulica VffllHA Trst, ulica Rivo it. UlCJJlS Rivo £t. 42 (prUifije) -- pri Sv. Jakobu -- (pritličje! Iirrtc}. n»k« fotcfraMn« del kaker mdl razglede, pan.etke, no-tranjoat lakmlov, porcelan.k« pK M« ss mkornot apomecik* Itd. Itd. Posebnost: Povečanja vsake fotografije ndobnortf geep. naročnikov ifnjMi oarofb« In Jih isrrtoj« mm ItBt, «r*ntoeloo tadl saaaj iaeau ii M m Alojzij Boik Trst ul. Belvedere 3, Tel 342 R.VIII Trsoi/lna delikt k s, kolonljalnegs blaga in jestvin vseh vrst — Btego vedno sveže in prve ^ vrsie. — Razpošilja se luii po pcšil v »a dostavlja na dora. Dnevnik „Edinost" v Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. „VOHUN". Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1*60. 2. „TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA". — Cena 80 vin. 3. „KAZAKI". Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Kitati č. — Cena K 1*60. 4. „PRVA LJUBEZEN". Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. G. Gregorin. — C^na 1 K. 5. „POLJUBPovest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karohna Svetli. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. „BESEDA O SLOVANSKEM O-aaEDNEM JEZIKU PRI KAT. JUGOSLOVANIH(Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 30 vin. 7. J.IGSALEG"4. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 1 60. 8. .JURKICA AGIĆE VA Spisal Ks Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2 9. „UDOVICA". Povest iz 18. stoletja Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavs. — Cena K 1'60. 10. „JUG". Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3» 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE'. (Lo Chevalier de Maison rouge.) Roman iz časov trancoske revoluci e. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2'50. Vse te kniige se dobivajo v tiskarni .Edinost*, v „Slovanski knjigarni- Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za poštnino posamezne knjige je poslati 20 vin. več.