Ljubljana, sobota, 10. novembra 1956 LETO XXII. Stev. 265 GLAVNI [N ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EL ZDRUZITE SE> a isab M # JUudska. PRAVICA •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 9. OKTOBRA 1934 — MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK [N TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1851 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD 1. JUNIJA 19U IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« USPEH NAŠE POBUDE V OZN OZN JE PRIPOMOGLA da se je spet utrdilo upanje v mir Naša dežela je zainteresirana na stabilnosti miru in izgradnji socializma na Madžarskem — Stiki z ZDA Beograd, 9. nov. (Tanjug). Na današnjem sestanku z novinarji so zastavili predstavniku državnega sekretariata za zunanje zadeve Branku Draškovieu več vprašanj o dogodkih v zvezi z napadom na Egipt in s položajem na Madžarskem. Na vprašanje, kako jugoslovanska vlada presoja dosedanje delo Generalne skupščine, sklicane na pobudo Jugoslavije, je Draškovič odgovoril: »Menim, da je zdaj jasno, da je odigrala OZN v ustavitvi agresije ha Bližnjem vzhodu velikansko vlogo in da je pripomogla, da se je v teli težavnih časih Utrdilo upanje sveta, da je s skupno akcijo miroljubnih dežel moč rešiti svetovni mir. Menimo, da je naloga OZN in vseh vlad, da tudi v prihodnje odločno ukrepajo za dokončno Pomirjenje, kar pomeni tudi neogibni umik oboroženih agresorjevih sil s tega področja. Se enkrat je prišla te dni do veljave politika, za katero se zavzema več vlad in vsi ljudje, ki se dejansko bore za mir, da je moč samo z mirnimi sredstvi, s pogajanji, s spoštovanjem nedotakljivosti, neodvisnosti in suverenosti zagotoviti konstruktivno obravnavanje perečih vprašanj in privefsti svet v stanje pametnega medsebojnega sodelovanja in medsebojnega razumevanju.« Na vprašanje, zakaj je jugoslovanska delegacija v Varnostnem svetu glasovala za to, da sovjetski predlog o ustavitvi agresije v Egiptu vključijo v dnevni red Varnostnega sveta, je Draškovič izjavil: »Znano je, da je prišlo do takšnega glasovanja Jugoslavije, ko so anglo-francoski in izraelski agresorji nastopili proti uveljavljenju sklepov OZN. Zato je bilo nujno potrebno poiskati učinkovitejše ukrepe, da bi agresorje prisilili k spoštovanju OZN docela neodvisno od tega, o čigavem predlogu se glasuje.« v i^a vPrašanje, ali je napad Velike Britanije, Francije in Izraela vplival na stike Jugoslavije s temi deželami, je Draško- vič odgovoril, da »goji jugoslo-1 ciji pojasnjena načela vsekakdr vanska vlada mnogo upanja, da 1 lahko pripomorejo k poglobitvi se bodo vlade Velike Britanije,1 stikov med socialističnimi deže-Francije in Izraela v celoti rav- , lami.« V odgovorili na nadaljnja nale po sklepih OZN«. V osta- ! vprašanja je Draškovič izjavil, lem je nadaljeval, »Jugoslovan- \ da Jugoslavija niti pred dogodki ska vlada v skladu s svojo znano na Madžarskem, niti pozneje ni politiko nikakor noče zrahljati spremenila nobenega svojega na-svojih stikov s temi deželami.« čela. Potem je obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada izrazila pripravljenost, da da OZN na razpolago kontingent svoje vojske za mednarodne varnostne sile v Egiptu, in sicer s privolitvijo egiptovske vlade in s pogojem, da se vse sile agresorjev umaknejo. Na vprašanje, kako presoja jugoslovanska vlada sedanji položaj na Madžarskem, je Draškovič odgovoril: »Jugoslavija je kot sosedna država LR Madžarske in kot socialistična država zainteresirana na stabilnosti miru v tem delu sveta in na napredku socialistične Madžarske. V skladu s tem Jugoslavija tudi presoja stanje na Madžarskem. Komentar zunanjepolitičnega urednika »Tanjuga« z dne 4. novembra ustreza stališču jugoslovanske vlade.« Na neko drugo vprašanje je Draškovič. odgovoril, da bi doživela politika aktivne koeksistence polom, če bi se države usmerile na vojno. ,»Prav zadnji dogodki,« je rekel, »kažejo, da je to edina politika, ki lahko zagotovi mir.« Ko je komentiral ponovno Izvolitev predsednika Eisenhower-ja za predsednika ZDA, je Draškovič izjavil, da to potrjuje njegovo priljubljenost med ameriškim ljudstvom. »Upamo,« je foudaril, »da se bodo stiki med ugoslavijo in ZDA nadaljevali na prijateljski podlagi in v smislu obojestranskega koristnega sodelovanja.« Na vprašanje nekega tujega novinarja, ali po mnenju jugoslovanske vlade po dogodkih na Madžarskem še velja sovjetska deklaracija o pravici narodov, da sami odločajo o svojem notranjem sistemu, je Draškovič odgovoril: »V omenjeni deklara- svetovanju s svojo vlado obišče državnike dežele, v kateri je akreditiran. Na vprašanje, ali lahko zanika vesti, da so bili nekateri madžarski begunci, ki so zadnje dni pribežali v Jugoslavijo, poslani nazaj na Madžarsko, je Draškovič odgovoril: »Poročilo, dano z uradne jugoslovanske strani o tem, docela nasprotuje takšni domnevi.« 'w--y.y • . ... ' ■* Patriotizem Egipčanov je zaustavil napadalce Ves arabski svet občuduje egiptovsko herojstvo (Od nalega posebnega dopisnika) kontrolo nad prenehanjem so- j vozila, ker se je bil avto, s ka-Kairo, 9. nov. Vojne operacije vražnosti je vzbudila v Kairu ve- j terim sem potoVal, pokvaril. Vsi Dopisnik agencije »France Presse« je vprašal, ali so resnične vesti, da je prišlo do koncentracije jugoslovanskih čet na madžarski meji. V zvezi s to vestjo kakor tudi v zvezi s pisanjem italijanskih in drugih zahodnih časnikov, da je prišlo tudi do premikov jugoslovanskih čet proti italijanski meji, je Draškovič odgovoril: »Novih enot nismo poslali ne proti Madžarski, ne proti italijanski meji.« Na vprašanje, kaj lahko pove o obisku jugoslovanskega vele- Se še nadaljujejo, toda Egipčani liko zadovoljstvo, čeprav si tu poslanika v Moskvi Mičunovica upajo, da se bodo sovražniki ven- nihče ne dela utvar, pri N. S. Hruščevu, je Draškovič darle ravnali po naredbi o pre- j Ves Egipt se je pravzaprav odgovoril, da je normalno, da nehanju sovražnosti. Burnsova spremenil v veliko vojno tabori-veleposlanik Mičunovič po po- izjava o prihodu opazovalcev za šče. To sem lahko videl po prvih kilometrih na egiptovskem ozemlju. Povsod vidiš enake prizore in opazovalci trdijo, da takšne enotnosti vsega naroda in njegove velike bojne pripravljenosti Egipt v svojo sodobni zgodovini še ni videl. , V Kairu in Aleksandriji se razvija življenje brez večjega zastoja, vse službe odlično funkcionirajo in čeprav je država zaple-zunanje ministrstvo je danes ob- tena v pravo vojno, človek ne javilo, da priprave za Edenovo dobi vtisa, da se je v življenju potovanje za sedaj še niso v na- > glavnega mesta karkoli bistveno črtu. Diplomatski krogi pa pra- spremenilo. Arabce poznam že dolgo in po t"1 • . pravici lahko trdim, da še nikoli ^ h Kem' Pr'P^1' kot narod niso bili tako zavestni J „ tmln‘strsk^ in prebujeni. Pot od Tripolisa do t t + u1 Kaira- dolgo 2500 km, sem pre- t vozil v 50 urah, kar se mi je po- W hi , /? J? i-K razlozila srečilo samo zato, ker sem Jugo- slovan in ker sem hitel, da bi doseči Ha w . čimprej prispel v Kairo, ki je zdaj doseči, da bi ameriška vlada ldea, Arahrev od Pasahlanr* Hrt zmanjšala svojo podporo OZN, ki Bahreina Casablance do je obsodila britansko-francosko Tr agresijo in ki zahteva brezpogoj- 1. Vsa Severna Afrika govori o ni umik tujih čet iz Egipta Ne- -lunaški v°lni egiptovskih bratov, varnost sovjetske ihtervencije na Beduini v Velikj, sirti ima3° Na-Bližnjem vzhodu, ki ji posvečajo serjevo sliko s T”0111 in težko & tukaj zadnje dni veliko pozornost °Pisati. kako so me sprejeli v šo-naj bi rabila Londonu in Parizu tor!,h v Pušfavi- kamor me je pri-kot most za obnovitev tripartitne vedla nujna sila v iskanJU novega V Beogradu se mudijo delegati Svetovne zveze bivših borcev, ki so prišli na bližnji kongres Zveze vojaških vojnih invalidov. Na zemunskem letališču jih je sprejel general Mllojevid Trojnih razgovorov ne bo Uradni predstavnik Bele hiše je zanikal vest o sestanku med Eisenhowerjem, Molletom in Edenom VVashington, 9. nov. (AP) Predstavnik za tisk Bele hiše James Haggerty je izjavil, da v tem hipu ni nobenih načrtov za razgovore _ , med predsednikoma Velike Brita- vijo, da bi se Eden »rad pri nije in Francije in predsednikom družil« razgovorom med Molle ZDA Eisenhowerjem. Dejal je, da niso resnična poročila, da Eden in Mollet potujeta v Washington, da bi se razgovarjala s predsednikom Eisenhowerjem, pa tudi ne poročila, da so ZDA sprejele švicarski poziv o sodelovanju predsednikov vlad Velike Britanije, Francije, SZ, Indije in ZDA na konferenci. London, 9. nov. (Tanjug) Uradni krogi ne potrjujejo, pa tudi ne zanikajo vesti o tem, da bo Eden kmalu odpotoval v 'VVashington na razgovore s predsednikom Eisenhowerjem. Britansko DR. JO Z E BRILEJ V RAZPRAVI OZN O MADŽARSKI Ljudstvu je treba zagotoviti višjo stopnjo demokracije in neodvisnosti Nevo York, 9. nov. (AFP). Včeraj je Generalna-skupščina OZN razpravljala o položaju na Madžarskem. Madžarski delegat Szabo je protestiral, ker so sprejeli to vprašanje na dnevni red. Položaj v Madžarski je njena notranja zadeva, poziv Nagyeve vlade Pa je bil nezakonit. V Budimpešti in v vsej državi sta razen tega sPet zavladala red in mir. Predsednik Generalne skupščine Or-‘®ga je protest zavrnil. V razpravi, ki se je nato za-Jela, je govoril jugoslovanski delegat dr. Jože Brilej. Rekel je, da se Jugoslavija zelo zanima za dogodke na Madžarskem, pa tudi sploh za dogajanja v Vzhodni Evropi, zlasti za prizadevanja, da bi med vzhodnimi deželami uveljavili odnose na. podlagi neod-vlsnostl, suverenosti, enakopravnosti in prijateljskega sodelovanja. Vzhodnoevropske dežele utrjujejo demokracijo na družbenih temeljih, ki so sad velikanskih in tudi nespremenljivih sprememb Po drugi svetovni vojni. Kjer so skušali tak razvoj zavirati ali celo usmeriti nazaj, so nastali spopadi *n neredi, kot se je zgodilo prav na Madžarskem. Upravičena prizadevanja madžarskega ljudstva, da bi doseglo višjo stopnjo demokracije in neodvisnosti, niso na- ne samo proti dejanskim krivcem, marveč tudi proti neštetim nedolžnim ljudem. Vmešavanje od zunaj je še poslabšalo položaj. Nastal je razcep v Nagyevi vladi in nastopila je nova vlada, ki je postavila program, ki je v skladu z osnovnimi težnjami madžarskega ljudstva. Nihče več ne more omalovaževati teh teženj, ker so nedvomno edina mogoča osnova za normalni politični razvoj na Madžarskem. »Ni nobenega dvoma o tem,« je dejal dr. Jože Brilej, »kakšno je stališče moje vlade glede spoštovanja suverenih pravic naroda. Upam, da se bo vprašanje sovjetskih čet na Madžarskem uredilo sporazumno v duhu deklaracije sovjetske vlade z dne 30. oktobra letos. Vse, kar želimo, je, da je madžarsko ljudstvo svobodno in neodvisno ter da napreduje po poti demokracije in družbenega napredka v skladu z najboljšimi koristmi madžarske države. Upamo, da bodo kmalu ustvarjeni pogoji, ki bodo to omogočili. Madžarsko ljudstvo je sposobno, da samo uredi svoj položaj.« Italijanski delegat je predlagal resolucijo, ki med drugim znova poziva sovjetsko vlado, naj brez odlašanja umakne svoje čete iz Madžarske. Krišna Menon je Skupščina je nato z 41 proti enemu glasu in pri 18 vzdržanih glasovih sklenila nadaljevati razpravo o Madžarski danes dopol- poznajo Tita in njegovo prijateljstvo z Afriko. Arabska Severna Afrika še ni poznala takšne bratske solidarnosti in enotnosti. Na vprašanje, ali bo Egipt vzdržal, se odgovor glasi: Se pred tremi leti nihče ne bi mogel organizirati takšnega odpora, ki je 1 presenetil vse, najbolj pa najbrž tiste, ki so menili, da poznajo Arabce in da jim znajo vladati. Egipt se bori proti trem napadalcem že trinajst dni in bojna sposobnost njegove vojske in ljudstva še ni prišla do polnega izraza. Prav ti dnevi junaškega odpora egiptovskega naroda so prešinili Egipčane in vse Arabce z globokim samozaupanjem in vero v sposobnost, da ubranijo svojo neodvisnost. Zdravko Pečar Naser o napadu na Egipt Kairo, 9. nov. — Kairski radio poroča, da je predsednik egiptovske republike Gamal Abdel Naser danes na množičnem zborovanju v Kairu obtožil Veliko Britanijo in Francijo, da sta se z Izraelom dogovorili o napadu na Egipt. Predsednik Naser je govoril o celotnem poteku bojev. Egipt ne bo dovolil, da bi usposobili prekop, dokler bo na egiptovskem ozemlju en sam sovražni vojak, je končal Naser svoj govor. solidarnosti, ker agresija na Egipt ni dosegla niti polovičnega vojaškega uspeha. Britanski politični krogi bi morebitni Edenov odhod v 'VVashington ugodno sprejeli, ker tako laburistom, kot tudi konservativcem ni pogodU slabitev anglo- Izvršni svet LRS je na vče- tudi cesite Ljubljana—Zagreb in ameriške zveze. Izjema je samo rajšnji seji pod predsedstvom koprske ceste — in naj bo sedaj »sueško krilo« konservativne par- Borisa Kraigherja .obravnaval prva etapa tega plana mo- Seja Izvršnega sveta LRS dišči« lamentarne skupine, ki je vpli- osnutek predloga plana negospo-vala na Edenov sklep, da bo na- darskih investicij za leto 1957 in padel Egipt. Člani te skupine me- i v razpravi določil naslednje nijo, da bi se lahko Edenov od- smernice za dokončno izdelavo hod v Washington končal s »ka- predloga: sredstva za negospo-pitulacijo pred ameriškimi gle- darske investicije LRS v letu 1957 ne morejo biti večja od letošnjih, ki so znašala 1360 milijonov dinarjev; pri razdelitvi snedtntev je treba močno upoštevati dosedanjo zapostavljenost osnovnega šolstva, zlasti v mestih in industrijskih središčih, na račun sorazmerno velikih sredstev, ki so bila doslej investirana za fakultete in inštitute; gospodarjenje z večjim delom sredstev negospodarskih investicij (šolstvo, pravo p položaju na Madžarskem, krogi ZDA, Velike Britanije in Ameriški delegat Cabot Lodge je! Francije se niso nikoli odrekli predlagal resolucijo, ki zahteva, j svojim načrtom, da bi na Ma- naj takoj prenehajo akcije sovjetskih čet na Madžarskem, ker da pomenijo »kršitev veljavnih načel mednarodne zakonitosti, pravice in morale.« Madžarske oblasti naj olajšajo, Sovjetska zveza pa naj ne ovira pošiljanja živeža in zdravil Madžarski. Ameriška resolucija tudi predlaga, naj OZN začne akcijo za pomoč madžarskim beguncem. Lodge je re dernizacija obstoječega cestnega omrežja z asfaltiranjem, oziroma s takoimenovano protiprašno akcijo, in to v takšnem vrstnem redu, ki bo upošteval prometno obremenjenost cest, njihovo pomembnost v gospodarskem, turističnem in drugem oziru ter potrebo povezave industrijskih in okrajnih središč. Izvršni svet je še razpravljal o predlogu nekaterih sprememb organizacije gozdarske službe v LR Sloveniji in ga sprejel s tem, da ga predloži še v razpravo skupščinskim odborom, preden izda potrebne nove oziroma spremenjene predpise o tej službi. Izvršni svet je na tej seji sprejel tudi uredbo o ustanovitvi upravne šole, katere naloga _________________________________________ ^ bo, da bo za potrebe državnih or- kapitalistični režim. Organizacije malno javno kontrolo, kakor tu- organizacij v Ameriška resolucija glede mednarodnih opazovalcev na Madžarskem New York, 9. nov. (Reuter), i nje zadeve suverene dežele. To Generalna skupščina OZN je da-l kar se tu dogaja, v zgodovini — ,____ J ITO„,V1 nes popoldne nadaljevala raz-. OZN nima primere. Nekateri zdravstvo, socialno varstvo itd.) je treba prenesti na okraje In nekatere občinske ljudske odbore; pri planiranju in trošenju teh džarskem obnovili bivši fevdalni sredstev je treba uvesti maksi-kapitalistični režim. Organizacije malno javno kontrolo, kakor tu-zunaj Madžarske so kovale na- di čimvečje varčevanje, kar se j*1 vrgle^ sedanjo vla- naj izraža zilasti v ceneni, praktični in neluksuzni gradnji ter podobno. Nadalje je Izvršni svet pregledal osnutek plana Uprave za do. Protiljudsko gibanje na Ma džarskem pa je doživelo popoln neuspeh. Kuznjecov je obtožil Veliko Britanijo in Francijo, da ________________„____ si z ameriško odobritvijo prizade- ceste LRS za leto 1957 'in sklenil vata odvrniti pozornost sveta od da se sredstva cestnega sklada njune agresije v Egiptu. Nastopil v prihodnjem letu iz sredstev re-je proti ameriški resoluciji ter publiškega proračuna ne morejo kel, naj bi na Madžarsko poslali ... - ,_______,_________ opazovalce OZN. Ameriško reso- dejal, da je bivanje sovjetskih čet povečati. Uprava za ceste naj ta- lucljo je podprl pakistanski de- na Madžarskem izključno stvar koj izdela perspektivni plan mo- legat. sovjetske in madžarske vlade. ; demizacije cestnega omrežja v Xl — ..........-............— — — - . . Delegati Južne Afrike, Kube, Sloveniji — le-ta naj bo tudi "a razumevanja. Ze zdavnaj za- izrazil upanje, da bodo sovjetske Sovjetski delegat Kuznjecov je Filipinov, Franclje in Avstralije izhodišče za plan za prihodnje niujene spremembe so še nadalje čete zapustile Madžarsko in da bo znova poudaril, da je razpravlja- s0 podprli ameriško resolucijo, leto — pri čemer naj upošteva °dlagall. Napetost je stalno rasla, SZ sprejela predlog o opazovalcih I nje Generalne skupščine o tem; Seja je bila nato prekinjena in ' °ojavlli so se zmeda in anarhija! OZN na Madžarskem. I vprašanju vmešavanje v notra-lse bo nadaljevala ob 21. url da LR Sloveniji strokovno usposabljala oziroma izpopolnjevala Kadre za vse tiste službe, za katere je potrebna upravno pravna Izobrazba. Šolanje v tej Soli bo trajalo dve leti ln le-ta bo imela rang višje šole. Predvidoma se bo v upravni šoli začel pouk v prihodnjem šolskem letu. VREMENSKA NAPOVED za sobota, 10. novembra Oblačno s krajevnimi razjasnitvami. Jutranje temperature med —2 se vse novogradnje cest do in +s' Y Primorju okoli 8, najvisje __j., , f. . , . , I dnevne temperature do 3, v Prlmor- nadaljnjega prekinejo — tako ju d^tam- spevka. Nasprotno pa so za ho-kaj šn jih in sicer d&sti sla- norarje za vzgojno osebje v os ta- bega o našidržavi ta veltao do- lih počitniških kolonijah izdali brega o življenju v tujku. Tako okrog 4 miiij0ne din. škodljivo propagando pa bi mo-. rala vodstva kolonij preprečiti. I Na plenumu SZDL so se stri-Skupno so letos v ljubljanskem n-iali> da bi morali v bodoče pri okraju porabili za letovanja otrok določanju kadra, ki naj vodi leta mladine 82 milijonov dinarjev, tavanja, bolj skrbno izbirati Okrog 20 milijonov izključno iz Razen tega pa so sklenili Usta-družbeniih sredstev so porabili za noviti poseben koordinacijski od-razne investicije, za nabavo opre- bor, ki naj bi vsem družbenim me ta raznih rekvizitov, k osta- organizacijam ta organom poma-lim 62 milijonom za oskrbo pa je 8al Pri organizaciji letovanj. Ta družba prispevala okrog 85 %, odbor naj bi še podrobneje ocenil starši pa okrog 15%. Oskrba je dosedanje dobre to slabe strani bila razmeroma draga. V zdrav- letovanj, hkrati pa skrbel, da bi stvenih kolonijah so porabili za denar, ki ga daje družba, res kar enega oskrbovanca za 21 dni najkoristneje uporabili, tako da povprečno 8500 din, v počitniških bi lahko odšlo v kolonije ta na kolonijah pa povprečno 6000 din. počitnice čim več otrok. Se po-Najcenejša Je bila oskrba pri ta- sebno pa se bo odbor potrudil, , „ v , ________ _____________________ ______________________________________. . ________ bomikih. Stroški so se gibali od da bo bodoča izbira vodilnega ne Dredloži iziave o državljan- vremenu, o idealnih smučiščih in sobotah zjutraj, kakor tudi pred otrok na letovanja v inozemstvo, 2200 do 4800 din za oskrbovanca kadra boljša ta da bodo ta leto-stvu bo veljal izključno za snegu, v resnici pa ni bilo ne le- drugimi prazniki, ko ljudje radi, si je skoraj že ustvaril monopol, j za 3 tedne taborjenja. Tako kot vanja res vsestransko uspela. tiste pogodbene stra-1 pega vremena, ne pravega snega pohite v prirodo. Iniso pa to zmeraj najboljši Ibi lahko to organizacijo vzeli za, M. N. ne tiste pogodbene strani, za ka- se je n. pr. zgodilo, da so ii __ __ ____ tere državljanstvo so se izrekli, katerih planinskih točk ali go- ročila zimske poročevalske službe nemarjajo, Dvojni državljan, ki v enem letu stinskih podjetij poročali o lepem dvakrat tedensko; ob sredah ta v Kader, ki spremlja skupine »i « i 1 v 1 • _ --------- — idAnlnili n rvi 11 n in c ton vinjen > 1/ n lr/vr lil n 1 nrorl .... . . . . tega taborniške organizacije sko- ljudje, ki bi se res zavzeli za raj j» skih čet s spornega obmejnega ozemlja med obema deželama. Obnovljen tovorni železniški promet z Madžarsko Nova Zelandija, Norveška, Paki-1 Beograd, 9. nov. V Generala, stan, Romunija in Burma. Za po- direkciji jugoslovanskih železnic veljnika teh sil Je bil imenovan so izjavili, da je bil 8. novembra general Burns, dosedanji predsednik komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem v Palestini. obnovljen železniški tovorni promet med Jugoslavijo in Madžarsko. Grška pobuda za ureditev ciprskega vprašanja v OZN Atene, 9. nov. (Tanjug). Pred-1 izpričala taiko, da bi obsodila sednik vlade Karamanlis je od po- \ metode, po katerih vlada Brita-toval v New York na redno I nija na otoku, in ravnanje Bri-zasedanje Generalne skupščine tancev, ki zavračajo sleherno OZN, na katerem bodo obravnavali tudi cipnsko vprašanje. Grška vlada 6e je temeljito pripravila rta razpravo o tem vprašanju v OZN. Več članov KaTamanlisove vlade je potovalo v več dežel v Evropi, Aziji, Afrika in Ameriki ter jih seznanilo s Sekretariat OZN je objavil poro- položajem na Cipru in z grškimi čilo, v katerem je rečeno, da je zahtevami. Pripravili so tudi do- jugoslovanska vlada obvestila ge neralnega sekretarja Hammars- kaj obširno dokumentacijsko gradivo, v katerem so zajeti najbolj kjolda, da je pripravljena dati pereči problemi, nastali v času ONZ na razpolago kontingent britanske uprave na otoiku, re-oboroženih sil, ki bi se pridružile presalije britanskih oblasti proti oboroženim silam OZN za zagoto-, prebivalstvu in druge strani d-vitev in nadzorstvo premirja med , prskega vprašanja. Egiptom in Izraelom. Razen Jugo- j Vladni funkcionarji so izjavili, slavije so ponudile svoj delež v da pričakuje Grčija od OZN teh silah, ki naj bi jih bilo nekaj moralno podporo, katero naj bi *XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\X\XX>OKTO.XXXXVVX'<».V» Dobriča Čosic SEDEM DNI V BUDIMPEŠTI Na prošnjo beograjske »Borbe« izročam javnosti svoj dnev-' nik od 23. do 31. oktobra 1956. Dogodki na Madžarskem so se razvijali tako hitro in tako naglo, da je sleherni poskus posplošen ja nemogoč vsaj z vidika očividca, ki ima zelo skromne možnosti. Zato sem sklenil ne glede na to, kaj se dogaja na Madžarskem v trenutku, ko narekujem pričujoče zapiske, ne glede na to. kakšne vtise in razpoloženje 80 vzbudili ti dogodki prej in jih vzbujajo zdaj, ostati zvest svoji vesti. Saj je menda tudi to pričevanje. In se nekaj: pričujoče vrstice so brez literarnih ambicij, tudi zato, ker sem jih napisal med grmenjem topov in reglanjem strojnic. 23. oktober Budimpešti, zaviti v meglo sem se ibližal hladnokrvno. Sprevodnik polj-ega spalnega voza je žvižgal »La rano« In »Moulin Rougc«. Rad bi se koliko pomudil pri tej malenkosti, da to bi bila literarna plaža. Starec doma iz Budimpešte. Stara je Bu~ mpešta, z več rokami, ki so sloko, in Čvrsto objele, Donavo. Novih po-»pij ne vidim. Puste, mokre, zakajene ice, kamioni, prepleskani z rjavo bar-• To je menda vojna barva. A v toni o-li znamke »Pobeda«. Taksijev ni. J** i ne skoparim, kajti 200 goldinarjev s bo tndi brez znai£a madžarskega je- zika odpeljalo v Jugoslovansko Ppsla- I ništvo. Tako se je tudi zgodilo. Peljal sem se po Budimpešti, po istih ulicah, po katerih sem hodil decembra 1954. Kaj | se je spremenilo? Verjamem ljudem, ki Jravijo: »Da, spremenilo se je,« toda az tega ne opazim: megla je mokra in j gosta. I Na poslaništvu: »V Madžarski vre«. »Sabad nep« je poslal pozdravno brzojavko »Tribuni ludu«. Jože Ravaj se jezi na novinarje. Jezita se tudi Ger8 in Hegedis, ki sta pol ure za menoj prispela iz Jugoslavije. »Madžari so navdušeni za Poljsko in za Gomulko. Pisatelji in novinarji skupaj s študentovsko mladino so nosilci boja proti stalinizmu«. Dobro, novinarji in študentje. Jaz pa sem v svojem govoru, namenjenem proslavi revije »Veliki svet«, v govoru, v katerem posredujem j osebne informacije o sodobni jugoslo- | vanski literaturi in še bolj osebno gledanje na probleme odnosov med političnimi sistemi in umetnostjo napisal tudi tole: »Ce niso časi neposrednih revolu-cionarskih akcij, če človek ne živi v trenutkih, v katerih se odloča o svobodi in politični usodi narodov, če torej položaj na takšen, litaratura pa ima ambicijo, da je politični voditelj v družbi, tedaj je to samo dokaz nerazvitosti in okostenelosti demokratičnih oblik sistema in drugih političnih činiteljev. če pa družbeno politični sistem vztraja na političnem aktivizmu literature kot nalogi, glavni nalogi, tedaj stvari v takšnem družbenem sistemu niso v redu.« Vzamem nekaj madžarskih časnikov in kar na slepo po grafični obliki nar- Iz neurejenih beležk slovov »rosim (ovarlia, nal mi jih’ prevede. »Irodalmi uysag< (»Književne n»-vine«), glasilo madžarskih pisateljev, shdmo leto številka 42 z dne 24. oktobra 1956. Naslov »Skrbi države«. Citiram: »ie vež tednov žntim nezadovoljstvo. Svobodno in odkrito piiemo o vsem, toda o ljndstvu, o njegovem ljudstvu (mišljen je Jožef Atila, revolucionarni pesnik), o njem niž ne pišemo. To ao delavci... Nenehoma slišim vprašanja: Ali imajo zadostne mezde, ali imajo dovolj veselja! Re., zadnje mesece smo bili njihovo bitko. Zahtevali smo vež I svobode, vež spoštovanja, vež zakoni-toati in rehabilitacijo humanosti. Vse to pa tudi oni zahtevajo zdaj. Nismo pa rekli dvoumno, da so vse napake izvirale iz obdobja, ki bo zdaj zaklju-ženo in ki so jih najbolj prizadele. Kolikokrat se Je zgodilo, da smo videli kako žen6 uklenjene delavce iz tovarne, pa se nismo vprašali, koliko Je med njimi rehabilitiranih. In nadalje: Ali smo pogledali njihova stanovanja in v njihove lonce, v katerih kuhajo! Ali smo govorili o njihovih ženah, ki morajo postajati v »repih«! Ali smo se vprašali, kakšno je njihovo življenje! Ali smo jih vprašali, kakšne so njihove mezde In koliko imajo razvedrila! Mi hožemo, da imajo večje mezde in vež razvedrila. Njihove skrbi bomo odpravili šele, ko bomo uredili vprašanje državnih skrbi. Vsi vemo, kakšne so ta skrbi, ali jih vsaj slutimo. Nekatere državne skrbi bodo skrbi nas vseh, ne pa samo žlanov ozkih vodstev.« V žlanku »Svoboda branja« pa pravi pisatelj Miklos Veselenvi: »Mislimo, da nismo osamljeni v stališču, že trdimo, da je ves narod polnoleten in sposoben, da si upravlja sam in da sam odloža o svoji usodi. Toda iz tega lahko povzamemo razne posledice. Predvsem, že Je narod v političnem oziru polnoleten, mora prav tako ceniti to stvar tudi s stališča duhovnih vrednot. K duhovni polnoletnosti pa spada tudi pravica, da lahko vsak državljan dežele v tisku in knjigi prebere, kar ga veseli in za kar se zanima. Naj pove to jasno. Dovolite, da bodo p Veseli dan ali Matiček se ženi«, ki bo hkrati posvečena tudi 200-letnici Linhartovega rojstva. Naslednii dan bo gostovalo tolminsko gledališče z Buda-kovo socialno dramo v Štirih dejanjih »Metež«. Mestno gledališče z Jesenic bo 20. novembra posredovalo John Partickovo igro v petih dejanjih »Vroča krit, Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane . ... . pa 22. novembra veseloigro v treh . črnskih sester, dejanjih »Jara meščanka« Jova-1 Tovarišica Cita Boletova je v na Sterije Popoviča. Za zaključek svojem referatu osvetlila osnovne gledališkega tedna bo gostovalo mjs]i bodoče aktivnosti medicin-še Gledališče za Slovensko Pri- sester, probleme, ki ovirajo morje iz Kopra z Marolicevim de- j USpegno dejavnost na terenu, zla-lom »Svetloba nad davnino«. | sjj pa je nujno potrebo Uprava novogoriškega gledali- povezanega dela z Zvezo ženskih šča je Tazpisala abonma za pre- društev na terenu. Pri delu na miersko predstavo »Matička« in terenu naletijo medicinske sestre za vsa gostovanja v gledališkem na najrazličnejše težave, med ka-tednu. Cene abonmaja so od 235 terimi je najpogostejša zaostalost do 580 din. Doslej se je za abon- in zanemarjenost. Prav to zahte-ma prijavilo že nad sto ljubite- va, da medicinske sestre na te-ljev gledališke umetnosti iz Nove renu sodelujejo z Zvezo ženskih Gorice in okolice. j društev, z Društvom prijateljev 1 mladine in ostalimi vzgojnimi organizacijami, v določenih primerih pa tudi s šolo. Prizadevanja in delavnost medicinskih se- Društvo medicinskih sester naj bi se vključilo v Zvezo ženskih društev Če vozilo ni v redu Ko Je te dni poklicni voznik Mi-leusnič Djuro s tovornjakom vozil po gozdni cesti na Gorjancih na Dolenjskem po klancu navzdol, »o na vozilu odpovedale zavore. Da bi preprečil večjo nezgodo, je zavozil v levi usek ceste In tako nekaj časa vozil, dokler »e ni prevrnil avtomobil na desno stran.^ Pri tem se je tovornjak Se vžgal, s čimer koda na vozilu še večja, oce-2 milijona dinarjev. ster na terenu zasluži vse pri znanje. Na konferenci so govorili, da je nujno tudi sestre iz ambulant pridobiti za delo na terenu. Tudi Sveti za varstvo matere in otroka pri občinskemu LO posvečajo vse premalo pozornosti in njena na okrog i mmjona dinarjev, skrbi zdravstvenemu stanju dru-Voznik je pri nezgodi odnesel zdravo žine, ta se kaže tudi v tem, da kožo. Huje ali laže pa sta bila telesno ge vegjna predsednikov SVetoV ni zHa « tovornjakom! *' “ " Udeležila ^svetovanja. tem se je bila njena na okrog Rpc^oča delavnost m seštet bo usmerjena na bjit icins' *® aelavca , kjer jim bodo z ne-stiki ‘ posrednimi 'stiki lahko nudile po trebno pomoč in nasvete. V Železarni na Jesenicah, v »Iskri« v Kranju so medicinske sestre že zaposlene, temu pa bodo po vsej verjetnosti sledili tudi drugi kolektivi. Razen ostalih koristnih misli in zaključkov so sklenili, da bodo Društvo medicinskih sester vključili v Zvezo ženskih društev, kar bo omogočilo tesnejšo povezavo tudi na terenu. ' MV Kljub mnogim vidnim uspehom, ki jih je doseglo kmetijstvo v obdobju 1948—1955, za zdaj v trboveljskem okraju še ni čutiti močnejšega vzpona v kmetijski proizvodnji. Razmeroma neugodna struktura kmetijske posesti, naturalni značaj proizvodnje, ko kmet tako rekoč še vedno prideluje vse, nizki tržni viški, nizki hektarski donosi, pa visoki proizvodni stroški, to vse še vedno močno ovira naglejši razvoj kmetijstva na splošno. V teh letih so bila sicer vložena v kmetijstvo znatna družbena sredstva, ki pa žal niso bila vselej In povsod ekonomsko in preudarno uporabljena ter ponekod ne prinašajo pričakovanih sadov. V letih 1948 do 1955 znašajo Investicije zadružnega ln splošnega .dojenega sektorja kmetijstva 320 milijonov dinarjev, v številne drobne investicije pa je bilo vloženih v tem času 253 milijonov, skupaj torej 573 milijonov dinarjev. V mnogih primerih se da ugotoviti, da so investicijska sredstva obrodila presenetljive sadove, posebno tam, kjer so ta sredstva dobila moč v množičnem reševanju gospodarskih vprašanj na vasi. Mnogo je krajev, kjer so prebivalci iz enega milijona ustvarili vrednost desetih milijonov. Mnogo pa je tudi primerov, kjer ni bilo množične, zadružne aktivnosti in so sredstva skopnela brez večjega haska za skup- Iz Šaleške doline V dveh mestih Šaleške doline — v Šoštanju in Velenju — se je na pobudo organizacij RK prijavilo lepo število krvodajalcev. Kri je dalo 689 ljudi; od teza 450 liudi iz Velenja. Akcija je lep zgled visoke socialistične zavesti prebivalcev šaleške doline. Te dni se je ▼ Velenju pričela kme-tijsko-gospodarska gola. Zanjo se ie prijavilo kar 35 goiencev za prvi letnik. V drugi razred KG hodi 15 gojencev in gejenk. Tako tudi v Velenju iz leta v leto raste Število prijavi fencev. Težave imajo le s kuhinjo KZ, ki je zasedena. Upajo, da jo bodo s pomočjo rudnika lanko izpraznili. Tako do tam lep prostor, kjer bodo imeli poleg kmetijsko; gospodarske Sole prijeten prostor razni gospodinjski tečaji. Tako ▼ Velenju ustanavljajo druStvo ženA, ki že ima iniciativni odbor in načrte za delo > bodoče. Vse bo Slo, le da bi lahko iz koriSčali kuhinjo KZ, ki ima lep Štedilnik. * DruStvo prijuteljev mladine v Vele nju skrbi letos predvsem za delo v pionirskih organizacijah osnovne Sole in nižje gimnazije. Za poživljeno delo obeh so izvolili tudi pionirski starešinski svet. 29. novembra bo zanje velik praznik sprejem novih pionirjev v organizacijo in prevzem patronatov. Tako bodo za pionirje moralno in materialno skrbeli sindikati iu podjetja v okraju. S tem pe se bodo lahko tudi bolj zanimali za delo ki sedaj poteka v raznih krožkih. - S - nost. Dosedanja praksa torej očitno kaže, da ni vse samo denar, da niso odločilni samo milijoni, ampak da je odločilnega pomena zlasti pripravljenost kmečkih ljudi, da s temi sredstvi nekaj koristnega ustvarijo za svojo skupnost, za vso vas, za napredek skupnega njihovega kmetijstva. V tem oziru so posebno značilni tisti primeri, kjer so bila na razpolago sredstva, toda zaradi neaktivnosti ljudi samih je bilo vse prizadevanje zaman. V tem obdobju se kmetijske zadruge niso materialno dovolj utrdile in ne dovolj uveljavile v razvijanju in krepitvi socialističnih odnosov na vasi. Investicijska sredstva namreč često niso prihajala na vas preko zadrug, ampak po razpih stranskih poteh, pogosto nenamensko, ne da bi za samo investicijo zainteresirala vso vaško skupnost ali vse zadružnike. Očitno je torej, da je šele v zadnjem času edino pravilno zastavljena investicijska politika v kmetijstvu, ko so začela prihajati vsa sredstva preko kmetijskih zadrug. Zakaj brez gospodarsko močnih KZ ne more biti na vasi napredka in _ samo preko KZ lahko usmerjamo' sredstva tako, da bodo v korist vseh kmečkih proizvajalcev. Ne glede na vse pomanjkljivosti, ki jih še imajo KZ, drži, da si danes brez teh zadrug ne moremo več predstavljati življenja na vasi. V okraju je trenutno 30 kmetijskih zadrug. V zadnjem času so se ponekod zadruge združile. Vendar pa s tem ni rečeno, da bodi v vsaki občini samo ena zadruga. To nesprejemljivo tendenco zasledujejo zlasti ondi, kjer bi radi dosegli gospodarsko rentabilnost za vsako ceno, pri tem pa pozabljajo, da je prav zadruga tisti živi organizem, ki hkrati rešuje na podeželju odločilno družbeno in politično problematiko v razvoju socialističnih odnosov. Velikost posameznih zadrug narekujejo namreč življenjske potrebe in pogoji posameznih krajev, pa je zatorej pri tem treba tudi v zadružništvu uveljaviti vso družbeno demokracijo. V splošni oceni dosedanjega dela KZ velja, da so premalo skrbele za proizvodnjo ln predelavo ter deloma tudi za odkup. Le nekatere med njimi so dosegle uspehe v plantažnem sadjarstvu, predelavi sadja ter obnovi sadovnjakov in vinogradov. Ali vse kaže, da bo postal razvoj v kmetijstvu naglejši, ko bodo začele biti zadrugam v pomoč kmetijske proizvajalne poslovne zveze in pa glavna poslovna zveza, ki se je že lotila svojega dela. V precejšnjo pomoč pa bo zadrugam tudi gozdarska poslovna zveza, ki bo prevzela gospodarjenje z lesom ter skrbela za obnovo in vzgojo ter pravilno izkoriščanje gozdov. V zadnjih letih so si zadruge že ustvarile močnejše sklade, med njimi zlasti ekonomsko prevladujoče sklade osnovnih sredstev. Medtem ko so imele ob koncu leta 1954 vse zadruge v skladih 144 milijonov dinarjev, se je vrednost skladov ob koncu 1955 že povzpela na 170 milijonov. Tudi to priča, da zadruge ustvarjenih sredstev ne razmetavajo, ampak v glavnem vlagajo v investicije. O napredku zadrug govori tudi precej povečani promet v zadnjih letih. Medtem ko se je reja živine v zadnjih letih zlasti številčno zelo okrepila in je pravzaprav živina glavno tržno blago v okraju, pa sta še nadalje zelo kritična obnova sadovnjakov in vi-nagradov, kot glavnih kmetijskih panog. Rajonizacija je za to obnovo že določila ustrezne površine. Obnovo bo treba torej pospešiti. Obnovo je treba usmeriti na najbolj ustrezna področja za enotno obnovo sadjarstva. Več lastnikov vezati skupaj, da s tem dosežemo primerne površine, kjer bo šele možna obnova in obdelava z naprednimi tehničnimi in agrotehničnimi ukrepi. Za obnovo in napredek kmetijstva sploh pa je treba kmečke* proizvajalce še tesneje navezati na zadruge, saj je sedaj komaj 65 % kmečkih gospodarstev včlanjenih v zadrugah. Poskrbeti pa bo tudi treba za sistematično kmetijsko vzgojo kmečke mladine s tem, da se že za prihodnje leto zagotove sredstva za čim več kmetijskih šol, ki naj bodo uvrščene v naše redno šolstvo. Znanje bo namreč najboljše zdravilo zoper zaostalost v kmetijstvu, pa nam zatorej ne sme biti žal sredstev za čim močnejše kmetijsko šolstvo. (ž) SEDEM DNI V BUDIMPEŠTI (Nadaljevanje • 5. strani) in patetika ali pa start v novo in drugačno usodo Madžarske. Pojavi te avto x zvočniki »Petofijevega kluba« in poziva ljudi, naj odidejo na trg z Bohmo-vim spomenikom, kamor so se že napotili študentje in kjer naj bi bil glavni miting. »Petofijev klub« razglaša po zvočnikih svoia gesla: »Zahtevamo mad-žarsko-sovjetsko prijateljstvo na podlagi leninistične enakopravnosti!« »Novi petletni plan, ki bo upošteval blagor ljudstva!« »Imre Nagyja na vodstvo!« »Proč s stalinistično gospodarsko politiko!« »Naj živi bratska Poljska!« »Delavsko sumouoravo v tovarne!« .Dajte nam so-cialistično demokracijo!« Sprevod »e formira in napoti proti Budimu. Ia sosednje ulice se nam pridruži sprevod študentovske mladine v najlepšem redu. Študentje prepevajo revolucionarne mladinske pesmi, tiste stare iz let 1945 do 1948, o katerih pravi moj tovariš, da so že pozabljene. V tem sprevodu so sama lepa dekleta in vsi fantje *o visokih postav. Drhtim in za-držajem »olze. Čutim puško na desni rami ln utrujenost v nogah, sklonil sem se. partizan sem, hodim vzdolž Jastreb-ca. Poljubil bi vse, kričal bi, govoril. Zdaj že v tej zanesenosti ves v partizanskem ognju kaj morem, takSen sem Psč, kesam se, da sem malo prej pri etttfijevem spomeniku, ko so zahtevali, naj tudi Jaz govorim, to odločno odklonil in m* »• brez oklevanja izdavil, da ml niti na misel ne pride, da bi kakorkoli politično sodeloval v teh dogodkih. »Toda zakaj, vi govorite o svobodi in socia- lizma la m as zmenite za naše mad- žarske posle,« Je rekel tovariš, ki pa ni mogel vzbuditi v meni nobenega oklevanja. Zdaj pa že hodim v sprevodu, ljudje imajo svojo veljavo samo, kadar se bore, narod Je narod samo, kadar se bori. V tem trenutku popravim nekatere svoje mirnodobne nazore o ljudstvu in mit o hrabrosti. Toda zdaj smo pri poslopju notranjega ministrstva, miličniki nas gledajo bolj ravnodušno kakor radovedno in vendar mi pravi tovariš, ko opazi na hodnikih organe državne varnosti v civilus »VI ste bili partizan. Prosim vas, ker nimamo nobenih vojnih izkušenj, za primer, da bi začelo pokati, da prevzamete poveljstvo, ubogali vas bomo.« »Ne čutim, da je položaj takšen In da bo treba uporabiti moje partizanske izkušnje,« pravim, sam pri sebi pa pomislim: »Saj se nisi, Dobriča čosič, vojaško proslavil takrat, ko bi se bil lahko In ko Je bilo to mnogo bolj potrebno, kakor pa je potrebno iu v Budimpešti.« Vendar pa Je to mojemu jugoslovanskemu častihlepju prijetno. In Se več. Tako vznemirjen sem bil samo 2?. marca 1941, ko sem prišel leta 1944 v osvobojeno Prokuplie, In na petem kongresu KPJ leta 1948. Za vsak primer se oziram po ulicah, vogalih in drugih malenkostih, koristnih z® umik, pisatelj ob meni pravi: »Kako lepo bi bilo zdaj, ko bi začelo pokati, ko bi bil nevarno ranjen, toda ne smrtnoneyarno seveda, potem pa bi napisal iz Budimpešte razburljivo reportažo.« Gremo čez viseči most, pridemo v Budim in se vključimo v študentovski sprevod z zastavami in transparenti, dolg cel kilometer. Ljudje obeSajo na okna zastave, sprevod ploska in pozdravlja. Opozore me, da so to madžarske narodne zastave brez grba ljudsko-demokratične Madžarske, ki jih spominja na sovjetski grb. Opazim, da ljudje zastave, ki jih izobešajo na oknih, razvijajo z drogov samo do grba. Meni to ni všeč, pa molčim. 2ena maha z balkona z otročičkom in pozdravlja sprevod. Ulica buči od ploskanja in pozdravov. Na hodnik pade razbito steklo. Ne da bi se zmenil za to, starec še naprej pritrjuje drog zastave na okenski okvir. ~ leta Pridemo do spomenika junaka iz 1848, Bdhma, po poreklu Poljaka. Ta majhen trg meji njegA ministrstva, kjer zavihra na poslopje zuna-zavihra v nekaj minutah na desetine narodnih zastav, starih, brez socialističnega grba. Le od kod so dobili toliko zastav, se vprašu> jem. Ne utegnem se znajti v svoji zbeganosti in osuplosti, kajti trg meji tudi na vojašnico, kjer Je videti na strehi pod odtrgano opeko vojaške glave. Tudi okna so polna vojakov, prizor Je zelo scenski in nevsakdanji. R^icžica skandira: »Košntov grb, Košutov grb!« Pojavi se Košutov grb. Pojavi se več metrov dolg in širok Košutov grb, ki so ga izdelali na hitro roko študentje Akademije za likovno umetnost, in se mi s tem takoj pohvalijo. Nabito poln trg, kamor so se kar naprej zgrinjali novi sprevodi, ki jim nisem videl konca, je • 1 ~ • ,ia u,» zapel hm _ ... leta. ki Jih žalostna usoda že zdavnaj umno: Naj nam napočijo lepi pokopava. To ljudstvo Je trpelo že dovolj za svojo minulost ln za stojo pri hodnost. Oficirji madžarske vojske, ki sem Jih opazil v sprevodu že na desetine, salutirajo. Dva fanta sta se vzpela . - -> m na visoki podstavek BShmovega spomenika in zataknila za njegov meč madžarsko zastavo, s katere so sneli grb, potem pa Košutov grb ln poljsko narodno zastavo. Na podstavku stoječi študent bere resolucijo neke študentovske organizacije in zahteva uveljavljenje sklepov 20. kongresa KPSZ, množica pa skandira: »Naj živi Poljska!« in »Volitve, volitve!« l judje zahtevalo zvočnik, na avtomobil Petdfijevega kluba s« povzpne priljubljeni madžarski igralec, glavni Igralec iz filma »Budimpeštanska pomlad«, in recitira: »Košut Lajos je ukazal in padel je ves polk. In če nkaže še enkrat, pojdemo v boj do zadnjega. Živela madžarska svoboda, živela domovina!« Menda kakih ato tisoč ljudi ploska In znova zadoni himna. Nepremično gledam ▼ rdeče proge Košutovega grba, te štiri rdeče proge, ki predstavljajo Donavo, Tiso, Savo in Dravo, oziram se na tiste tri griče, izmed katerih predstavlja eden Tatre, in zelo neprijetno mi je pri srcu, kajti Sava, Drava in Tisa so reke moje domovine, Tatre pa slovaško pogorje In tako razmišljam, kakšen bo film, ki se bo imenoval »Budimpeštanska jesen«f Kraj mene stoje madžarski komunisti, tudi vsi v ognju ob pogledu na Košutov grb; ti komunisti so menda internacionallsti. In da sanjarijo o veliki Madžarski? Zato se nekako tolažim: »V madžarski zgodovini je revolucija Madžarska mladi- leta 1848 nllhov ponos In zbuja še zme-na na zborovanju največje navdušenje. Pa tudi em-vt bleml te revolucije, čeprav z nacionali- oktobra pred stičnimi elementi menda nimajo razen Petofijevim spo- formalnega nobenega drugega značaja.« menikom (Dalje prihodnjih SEZAM, ODPRI SE... JUŠ KOZAK, BALADA O ULICI V NEENAKIH KITICAH ČETRTA PREMIERA V MESTNEM GLEDALIŠČU Najdragocenejša vrednota te novinar Mohor, ki nas spremlja knjige je sodobna snov. Naša no- od Novega leta do svoje smrti na va književnost se je loteva z negotovimi koraki, ki hodijo včasih preveč po vrhn ali ob robu. Pred nepregledno gmoto sodobnega življenja stojimo kakor junak iz Tisoč in ene noči in vzklikamo: Sezam, odpri se!, a ni nobena jesen. Njegovo mirno, opazujoče življenje se pred bralčevimi očmi pretaka mimo drobnih, vsakdanjih dogodkov v svoj naravni konec. Mohor se spominja preteklosti, mladosti, ljubezni, službe (na vsem leži nekaj grenkega, a odprtina dovolj velika, da bi se tudi lepega) in opazuje sedanjost, nagledali pravih in nepravih za- Okrog njega rastejo novi, mladi klfldov sodobnega človeka. Sle- ljudje, dobri in slabi, žive in herni žarek, ki posije skozi raz-1 životarijo, razmišljajo in se pre-1 sovražili. — Da bi kakor siničke poko, je zategadelj dragocen. rekajo s sabo in časom in rinejo ubijali mrčes in gnus. — Da bi Kozakova knjiga je tak žarek. | napčej in naprej. Vse muči to jim bila resnica veselje in ponos. : — _ 1 * J — "L — 1. ^ Im l 1 ■ rr n wn/(l rntbn h A It n Ki r>nAnlAtrnli M, • *nK M teorija ne vjame z življenjem in s človekom.« Mnogo ljudi je, mnogo usod in mnogo nasprotij. V predsmrtni noči sestavlja Mohor uvodnik, ki ga ugasne smrt v njegovih mislih: »Človek je samo seme časovne vsebine. Za velike pojme gre. — Da bi ljudje poslušali ptičice. — Da bi se veselili sonca in gozdov. — Da bi letali nad oblaki. — Da bi trgali zvezde z neba. — Da bi ljubili, Pripoveduje nam o ljudeh neke življenje in vsi bi ga radi nekako ulice pod Rožnikom, skicira nam , uredili, o njem modruje tudi Mo-njihove probleme in obnavlja hor s svojim prijateljem mizar-pestri mozaik njihovega življenja, jem Miho in_ mu pravi: »Ne bi Okvirna oseba te zgodbe, če lnh- rekel, da se življenje ne poprav-ko tako rečemo, je upokojeni lja, a steklo ne bo, dokler se Da bi spoštovali prijateljsko roko. — Da bi pili vino, plemenito. kot je iskrena beseda. — Da bi duh otroške sanje presajal v življenje. — Da bi ne bilo meja in ponlepa, — Da bi ljubili lepe MED NAŠIMI REVIJAMI PRVI ZVEZEK »KRONIKE« ČASOPISA ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZA LETO 1956 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, stopa v četrto leto svo- ■ :.... !n 4.. .1.. 1 i .. v, n m r n i' eči, ki so bile racionalnejše od starih, so uporabljale le dražje trdo oglje. jega izhajanja. Sele te dni je namreč Iz razprave zvemo o težkem delu in o veliko zamudo izšel prvi zvezek za leto 1956, kot zgovorna priča velike — isk življenjskih pogojih rudarjev, fužinar-jev in ogljarjev:> katerih plače so bile preobremertjenosti naših tiskarn in kli- v primeri z ostalimi deželami silno niz-sarn. kc. — Zgodovinar Celja Janko Orožen Opozorili bi najprej na novo okus, ie prispeval zgodovinski pregled regu-no zunanjo opremo ing. arch. B Ko- Iacije Savinje in njenih pritokov. Avtor beta, ki je za ovitek naredil tudi po- daje najprej kratek pregled ‘številnih seben izviren lesorez z motivom z vin- poplav od najstareiših časov preko rimskega sodu. ske dobe in srednjega veka, vse do Razprave in članki, ki jih vsebuje zadnje velike poplave poleti 1954, nato prvi zvezek, so dokaj pestri, tako ča- pa opiše razne ukrepe, da bi jih pre-sovno kot krajevno. Uvodno mesto za- prečili. Regulacijska dela, ki so se zavzema razprava Dušanji Kermavnerja o cela y preteklem stoletju z regulacijo prvi stavki in o ruzmerah na Jesenicah Savinje nad-Celjem niso uspela, traj-pred začetkom političnih bojev, ki je nejše uspehe obeta regulacija pod,Ce-posebej prirejen odlomek iz avtorje- Ijem, ki bo izvršena v prihodnjih letih vega delo o razvoju delavskega gibanja in tako odstranila nevarnost povodnji na Jesenicah ki ga namerava izdati zn Celje in okolico. — Zanimivo branje jeseniška železarna. Razprava odkriva je stavek M. Smoletove o podložnikih ozadje prve stavke na Jesenicah leta - ~ -**--•«-* 1891, ki je tu prvič obravnavana in prikazuje politične razmere na Jesenicah in v jeseniški tovarni KID, kjer ic gospodaril takrat ravnatelj K. Luckmann in drugi nemški uradniki in mojstri. Stavko je sprožil nov mezdni sistem, ki je zelo zniževal plače delavcev. O razmerah na Jesenicah in v tovarni je v »Slov. Narodu« poročal takratni obč. tajnik Miroslav Malovrh, ki je kasneje znrudi nasprotovanja Luckniannu izgubil , službo. — Po opisu 2ige Zoisa, lastnika Detajl iz borbe slovenskih kmetov proti fužin na Javorniku in v Bohinju iz fevdalnemu sistemu obravnava Jože leta 1?78, ic prikazala M. Verbič bo-j Zontar v opisu upora podložnikov go-hinjsko rudarstvo in fužinarstvo konec j spostva Brda pri Kranju v letih 1781— 18. stoletja Zois je prvi od kranjskih 1785, ko s0 sc kmetje uprli strožji tlaki, fužinarjev uvedel 1789 nove visoke ki jo je hotel imeti lastnik Žiga Zois. IZ KOPRSKEGA GLEDALIŠČA in vojnški službi v terezijanski dobi. Takrat je bila vojaška služba še dosmrtna, služili pa so Jo povečini le uhožnejši kmečki podložniki, ki so sc je seveda branili — toda večinoma brezuspešno. V zvezi z odkupom od vojaščine, kar so zmogli le premožni, je tukaj obravnavan slpčaj nekega blejskega podložnika, ki je zaman plačal odkupnino za svojega sina, ki ga pa ni nikoli več videl. V njegovo korist je kasneje pričal tudi Val. Vodnik. Vendar njihove pritožbe in tožarjenja pri sodiščih niso imela uspeha, ker je fevdalni red, kljub terezijanskim reformam, bil še zelo trden in so bili kmetje brez opore. — Številne vinogradniške strokovne izraze, ki jih je uporabil prleški pesnik P. Skuhala v svoji pesmi »Spijmo do dna«, je v temeljiti razpravi obrazložil L. Stanck ter podal pregledno sliko viničarskih del. — V novejšo zgodovino obsega članek dr. J. Žontarja, ki opisuje po ohranjenih dokumentih arhiva armadne skupine maršala S. Boroevlča dogodke In stanje na avstrijski fronti proti Italiji od konca 1917 do razsula 1918. — V spomin pok. dr. J. Polca je objavil dr. P. Blaznik kratek sestavek, ki poudarja pokojnikove zasluge na področju oči. — Da bi še starcem cvetela pomlad. — Da bi se razpoke v življenju ožile. — Da bi se samote razsvetlile. — Da bi vulkani v človeških srcih ne ugasnili. — Da bi smrt ostala samo spomin. — Da bi bilo človeško delo navdihnjeno z idejami. — Da bi radost odjeknila v večnosti. — Ne gre več za človeka. Za skupni imenovalec življenja, ki teče skozi tihe in šumne ulice, ki...« In tukaj se Mohorjevo življenje ustavi. Ljudje pa živijo naprej. Delajo, raziskujeio, zidajo, prodajajo, kradejo, ljubijo, se spominjajo, kujejo kariero itd., itd. V prerezu življenja neke ulice natn jp Juš Kozak naslikal panoramo sodobnega življenja. Gledamo jo deloma skozi Mohorjeve oči, deloma jo dopolnjuje pisatelj s samostojnimi pogiavji, ki z okvirno osebo niso v neposredni zvezi. Ta način kompozicije mu je omogočil, da se je podoba sodobnega življenja v razmeroma skromnem obsegu teksta razrasla v širino, ki reprezentira celoto. Podoba tega življenja je dobro opazovana, pošteno napisana in prežeta s plemenitim humanizmom. Za tem vsebinskim bogastvom nekoliko zaostaja oblikovna plat. Delo bolj plava kakor sedi. Dialogi ne učinkujejo povsod enako naravno in ta ali ona situacija se prehitro umakne s prizorišča. V delu je nekaj hlastnega, kar ga bolj približuje skici, osnutku, kakor izdelani podobi. Posamezna poglavja se kot zaključene samostojne novelice temu osnovnemu vtisu od časa do časa izmaknejo ter učinkujejo bolj ubrano in dokončno. Sodobna slov. agrarne zgodovine in s (em posredno ludj krajevne zgodovine. Rubrika Muzejske novice prinaša opis dela Pokrajinskega muzeja v Mariboru v le- , , , . .. v tih t953—1955 od n. Tepijja ter zbirk snov, h kateri tipanlo ze s pre- Mestnega muzeja v Idriji od S. Logarja, i rejšnio gotovostjo, Še išče svoj Zvezek zaključujejo poročila o novih publikacijah, zanimivih za krajevno SOdODIU lžraz. zgodovino. | K&J61&TI KOVIČ Barok v Dalmaciji KNJIGA MATICE HRVATSKE Teli nekaj vrstic pišem ob priča čez petdeset krajših in ob-izidu knjige »Umjetnost 17. i sežnejših ratzprav in študij, ki jih 18. stol ječa u Dalmaciji«, ki jo , je objavil po zadnji vojni, nekatere ie pred kratkim izdala Matica ' tudi v samostojnih knjigah (n. pr. hrvatska. Njen avtor ie Kjuno o baroku v Splitu in o slikarjih j Drevi bodo v Mestnem gledališču v Ljubljani uprizorili dramt Alojza Remca »Magda«. Pred premiero slovenskega dramskega dela nam je Ferdo Delak, ki režira dramo kot gost, povedal nekaj o delu in o svoji režiji. Njemu sta se pridružila z izjavama še igralca Slavka Glavlnova, ki igra naslovno vlogo, in Jože Lončina. FERDO DELAK: »Se pred vojno sem Remčevo »Magdo« priredil za hrvaške odre. Remec je to mojo redakcijo blagoslovil: ne tragedija, ampak skupina novelistično nakazanih slik. Tekst, ki je bil mogoče leta 1924 literarno in gledališko zanimiv, sem za današnje dni poenostavil in temu poenostavljenemu tekstu dal scenski okvir.« SLAVKA GLAVINOVA: »Moja največja želja pri vsaki vlogi je, da se čimbolj približam zamisli avtorja, zlasti še, če je to naš slovenski avtor. Vloga Magde nikakor ni enostavna, zanimiva je, a tudi težka.« # JOŽE LONČINA: »Take vloge do sedaj še nisem imel, ali bolje rečeno, takih vlog še nisem imel. Igram namreč več oseb in ker so scene kratke, je to za igralca zelo težko delo: podoživljati v sebi med seboj različne ljudi in jih v kratkih časovnih presledkih podati človeško polne in prepričljive. Kljub vsemu pa, upam, ta trud in vnema nista bila zaman.« Na sliki: Glavlnova, Lončina in Arčon v »Magdi«. Kipar in medaljer • Stane Dremelj petdesetletnik T e dni se bosta srečala na pri-1 jazni Večni poti, d prečudni stavbi, katero sprehajalci s spoštlji- j v im začudenjem ogledujejo (ki | pa ni drugega kot kiparski atelje), dva uoaževanja vredna moža: kipar Stane'Dremelj in pa legendarni očak Abraham. Kako bo tekel med njima pomenek, ne vemo natanko. Gotovo pa je, da bo gostoljubni kipar očaka dobro postregel, nekje se bo našla za- Prijatelj, poleg C vite Fiskoviča med mlajšimi znanstvenimi močmi najvnetejsi raziskovalec likovnih vrednot na dalmatinskem področju. Mimogrede lahko omenim, da po starem očetu teče v njem tudi slovenska kri. O delav- in pa skulptura kasne antike in nosti tega. mladega znanstvenika zgodnjega srednjega veka v Dal- Federiku Benkoviču in A n dri ji Meduliču). Tri razdobja ga posebej pritegujejo, dalmatinski barok, ki ga je ta znanstvenik tako rekoč odkril, obdobje dailmatin-skega slikarstva v 15. in 16. stol. ! Nedavno so v gledališču za Slovensko Primorje uprizorili Dehri-jevo »Šesto nadstropje«. Delo je režiral Srečko Tič maciji. moskovska in LENINGRAJSKA O niegovero novem delu le GLEDALIŠKA SEZONA. Moskovsko plT ™ • gledališče Imena Evg. Vahtangova, ki Dekaj podatkov. Posvečeno je praznuje letos 30-ietnico obstoja, je dalmatinskemu baToku, ki je bil CT»S®«3SgK doslei mal° proučevan. Tudi to Oktobra so uprizorili Shakespearovo sorazmerno obsežno m zelo m-tragedljo »Romeo in Julija«. Se v tej struktivno delo smatra avtor za sezoni bodo igrali tudi Sh&Icespc&ro- nononolno in Splp 70 7n?*pfplč eva-vega »Hamleta«, delo italijanskega dra- i seie za začetek svo- matlka Eduarda de Fllippa »Fllumena j'“ proučevanj. Dovršil ga je ze Marturano« (uprizorilo Mestno gleda- ] leta 1951. V treh obsežnih poglav-lisce v Ljubljani) in dramo M. Bul- ' jih covori o arhitekturi kinnrKlancu siromakovt, vendar iz njihovega plemenitega in številnega rodu. Proletarski sin, $ težko mladostjo: V tem prvem desetletju po osvoboditvi je bilo pri nas že toliko napisanega (in govorjenega) o filmu, filmski, politiki, repertoarju naSih kinematografov, o domači filmski industriji ali umetnosti, s kakršnega zornega kota jo pač kdo presoja, da so celo najpreprostejše stvari postale hudo zapletene in da izzveneva pisanje o »sedmi umetnosti« že skoraj neresno, ali, milo rečeno: to pisanje Je že zdavnaj brez haska. In vendar si človek ne more kaj, da se ne bi spet in spet vračal na te nehvaležne stezice filmskega kronista. Na splošno vzeto, nivo naših filmskih sporedov res ni zelo visok, tudi ne takšen, da bi lahko brez pridržka Priznali film za najsodobnejše in najuspešnejše kulturo-vzgojno izrazno sredstvo. Eni krivijo kinematografska Podjetja, se pravi, tiste, ki filme prikazujejo, drugi se izgovarjajo na okus Publike, ki s svojim obiskom določa Jakšen in takšen filmski spored. Nekateri gredo celo tako daleč, da krat-homalo menijo (in govorijo), da je film v bistvu škodljiv pojav. Kot rejeno: vse dosedanje pisanje (in najbrž Judi bodoče) o filmu je ostalo brez haska: filmski sporedi niso danes nič ali skoraj nič boljši kot so bili pred Petimi ali več leti. Stvar je morda bolj Preprosta, kot se nam zdi: Predvsem sl moramo biti na Jasnem, kaj je pravzaprav film. Menim °elo, da je glavni vzrok zmede prav dejstvo, da si Še vedno nismo na čistem, kaj je bil in kaj od njega pričakujemo. Eni menijo, da Je film izrazita veja industrije s končnim namenom: profit, prugi pa, da mora biti film umetnost in sanio umetnost, ki ne sme imeti nobene zveze z denarjem. Konkreten rezultat teh dveh stališč so naši filmski sporedi: toliko umetnosti, da pod njenim imenom lahko vnovčiš plažo. Ali z drugimi besedami: vsi, ki imajo tako ali drugačno zvezo s filmov, hočejo od njega imeti tudi kar največ koristi: zato koketirajo z najbolj nezahtevnim okusom obiskovalcev. Mislim, da je že čas, da se odločimo za eno ali drugo: če je film prvenstveno industrijski artikel, glejmo, da bomo iz njega čimveč iztisniti, sicer pa ga Pustimo pri miru; če pa zahtevamo, mora biti umetnost, da naj vzgaja DENAR ALI KULTURA KDO JE KRIV SLABIH FILMSKIH SPOREDOV: OKUS PUBLIKE ALI DENAR? In plemeniti ljudi, potem je treba spremeniti dosedanji odnos do filma, predvsem v temelju spremeniti našo nabavno politiko. Uvoz filmov. Prav tu bi bilo treba začeti. Resda Imamo v naši državi eno samo lzvozno-uvozno agencijo: Jugoslavija-film, ki pa zastopa nič manj kot šest distribucijskih podjetij: Vesno, Croatlo, Moravo, Klnema, Zeto in Makedonljo-film, ter približno isto število domačih filmskih producentov. Ta agencija je: v bistvu trgovsko-pravni posrednik med imenovanimi bucijskih podjetjih sme kupiti v tu-ducenti. Vsako od navedenih distribucijskimi podjetij sme kupiti v tujini določeno število filmov: Jugosla-vlja-fllm Izposluje pri tujih producentih tako imenovano servis kopijo za ogled pred nakupom. Ce sc distribucijsko podjetje za film odloči, pošlje servis kopijo Zvezni cenzurni komisiji, ki film ali odobri ali odkloni, šele potem lahko distribucijsko podjetje, sklene pogodbo — preko agencije — s tujim producentom. Procedura torej, j ki bi lahko bila dovolj učinkovita, da bi gledali boljše filme, kot jih gledamo. Kje torej tiči zajec? Absolutno pomanjkanje enotnega kriterija. Vsako od omenjenih distribucijskih pod-■ Jetij samo deloma Izpolnjuje filmski repertoar, zato ni nobene od teh podjetij niti moralno niti kako drugače vezano, da bi skrbelo za resnično kva-| lltcten uvoz filmov. Konkretne koristi i so celo v obratnem sorazmerju z vest-! nostjo opravljenega dela: podjetja, ki -nqiriS|p ofafn.iiMd ‘ofvfvApojd ouiiu I cljsktm podjetjem določen procent Inkasa, kvaliteta tu ne Igra nobene vloge. Zato Je povsem razumljivo, da distribucijska podjetja najraje nabavljajo filme, za katere že naprej vedo, da bodo zelo obiskani. Kot že rečeno: ta podjetja nimajo skupnega kriterija, za nekatera bi mogli celo trditi, da so se že popolnoma zmerkantllizirala, druga Imajo še nekaj občutka ln smisla I za dostojnost. O tem je bilo v našem tisku že večkrat govora. Ce distribucijskim podjetjem lahko očitamo pomanjkanje enotnega kriterija in premajhno sodelovanje, bi lahko Zvezni cenzurni komisiji očitali, da sploh nima kriterija, saj gredo vsi slabi filmi skozi njene roke, z njenim pristankom. Ce bi hoteli izboljšati filmske sporede, bi morali na to misliti že tu, na samem vrhu oziroma pri samem začetku. Prav ta komisija bi morala vplivati in pravzaprav, če Je to potrebno — in to menimo, da Je — oblikovati repertoarno politiko distribucijskih podjetij. Pa še nekaj Je treba prt tem poudariti: ločiti Je treba filmske repertoarje v velikih ln večjih mestih ter filmske sporede na podeželju. Lani smo uvozili 144 filmov, letos Jih bomo morda kakih 10 več: že tako mesto, kot je Ljubljana, bi potrebovalo vsaj 200 filmskih premier letno, ali z drugimi besedami: kinematografska podjetja v vseh večjih mestih so primorana odkupiti vse filme, domače ln uvožene, dobre in slabe, s čimer Indirektno, proti svoji volji, podpirajo profltarsko politiko nekaterih distribucijskih podjetij. Saj se sleherno kinematografsko podjetje v večjem mestu mora, kljub odkupu vseh uvoženih in doma Izdelanih filmov, stalno zatekati še k reprizam. Ker pa tudi ta podjetja poslujejo na osnovi gospodarske računice, Je stvar več kot Jasna. Docela drugačno stanje pa Je na podeželju, tam vrte od 50 do največ 100 filmov na leto, se pravi, vsaj delna Izbira Je tu že mogoča, ker Je na razpolago več filmov, kot Je možnih premier. In vendar tudi tu filmski sporedi niso nič boljši. Mimo dejstva, da tudi tu gospodarska računlca ni čisto brez pomena, Je treba iskati vzroke za rla-be filmske sporede na podeželju tudi v pomanjkanju okusa tistih, ki filme nabavljajo, največkrat so pod močnim vplivom mesta: naročajo In vrte fil- me, ki so v tem ali onem večjem centru »uspeli«, predvsem tu bi bila tako Imenovana filmska vzgoja več kot samo potrebna. Nekaj so v tem smislu že poskušali: pri Pedagoškem centru v Ljubljani bodo oziroma so že bila redna predavanja ln seminarji (s prikazovanjem filmov) o tem, kaj je In kaj ni dober film. Pokazalo se Je namreč, da je tudi učiteljstvo, ki marsikje edino lahko oblikuje oziroma pomaga oblikovati kulturni ln estetski okus publike, prav tako kot večina filmskih obiskovalcev negotovo v presojanju vrednosti filma. Pregled filmskega obiska v Ljubljani — Ista slika je najbrž tudi drugod — ustvarja dokaj čudno sliko tako imenovanega »okusa publike«. Samo nekaj številk ln naslovov filmov, ki so imeli letos najboljši ln najslabši obisk: Zena z neapeljskih ulic — 34.000 obiskovalcev, Mogambo — 32.798, Sa-skačevan — 32.000, Pesmi zlatega za-pada — 30.800, Kraljica Kristina — 29.700, Štirje brez postelje In Hanka — 27.000, Daljni sever — 26.000, Avstralski Robin Hood — 26.000, Dvoboj v džungli — 26.000, Poslednjič sem videl Pariz — 23.000, Poslednji Apač — 23.000, Hondo — 22.000, Atila 24.000, Houdinl 22.000, Mož z revolverjem 21.000 Itd. Število obiskovalcev kavbojk sc gibllc med 15 ln 20 tisoč, pa tudi — kot Je razvidno lz zgornje statistike — čez dvajset. Zdaj pa še nekaj Imen spodnjih na lestvici: Jubilej gospoda Ikla — 2107, Zadnji tir — 3000, Lažni car — 4630, Obleganje — 6500, Solaja — 6000, Ne obračaj se, sinko — 9200, Vojak Brovkin — 7000, Frederlc Chopin — 7000, Pomlad v Budimpešti — 4630, Po-kolenje — 6000 Itd. Ta statistika je katastrofalna za domači film, pa tudi za film naših vzhodnih sosedov. Mislim, da se je treba ob tem zamisliti, nikakor pa se ne smemo zadovoljiti s tem, da naša publika podcenjuje domači film ln se naslaja ob nemških sentlmentalkah In ameriških kavbojkah. Ogromna večina ljudi gre gledat film predvsem zaradi razvedrila, zabave ali oddiha: če Je film umetnina, bo tudi na to publiko, ki je prišla Iskat razvedrila, zabave ln oddiha, vplival kot umetnina: vzgajal bo in plemenitil. S tem hočem reči: nikar se ne smemo slepiti — kar ni tako redek pojav — da Je že včlika tema dovolj, da Je pozitivna tendenca odločilna lastnost itd. Trdno sem prepričan — mislim, da bi anketa to tudi potrdila — da tudi intelektualci rajši gledajo filme, ki so prvenstveno namenjeni zabavi in oddihu, kot pa filme, ki so po svojih intencl-Jah sicer veličastni ln po svojih temah večni, a po realizaciji vendarle pre-dolgočasnl. Zakaj bi zapirali oči pred resnico? Da končam: nesmiselno Je vpiti J>rotl plaži, dokler jo prikazujemo ln o sprejemamo z odprtimi rokami; nesmiselno je tožiti nad slabim obiskom domačega filma, dokler se le-ta še vedho lovi za svojo pravo podobo: Kekca, Vesno, Trenutkov odločitve pa tudi najnovejšega. Doline miru, naša publika ni odklonila, nasprotno, blil so med najbolj obiskanimi. Razlog je torej drugje, priznajmo sl: tudi lepe stvari, če so nam posredovane nerodno ali dolgočasno, izgubijo svojo lepoto. Na splošno pa bi se dalo rešiti problem večno spornih filmskih sporedov s politiko, ki so jo osvojile naše založbe — čeprav bt sc dalo tudi njim marsikaj očitati —, ki so rešile problem stripa s tem, da ga enostavno ne tiskajo, Z drugimi besedami: namesto slabih prikazujemo dobre filme in okus publike se bo spremenil. Zato ie potrebno (začnimo pri vrhu): poostren ln Jasen kriterij, Izoblikovan odnos do filma Zvezne cenzurne komisije, večje sodelovanje ln prav tako Jasen kriterij distribucijskih podjetij pri nakupu tujih filmov, spremenjen odnos gospodarsko-upravnih organov, ki gledajo na kinematografe — predvsem v mestih — kot na Izrazito gospodarska podjetja. Sicer pa pisanje o filmu že dolgo izzveneva skoraj neresno alt, milo povedano: to pisanje Je že zdavnaj brez haska. Ciril Zlobec bil je delavec na žagi, v opekarni, nato je prišel h kruhu — kot pekovski pomočnik. Zemlje in štruce, katere je »modelirali, so morale biti lepih oblik. Toda notranji glas — idaimoniom mu ni dovolil, da bi postal spoštovani gospod mojster, z napetim trebuhom in mošnjo šmarnih petič. Nenadoma ga srečamo v podobarski delavnici na Vrhniki in sedaj se je začelol Skrivnostne slutnje so dobile realno obliko, v častitljivem vzdušju stare rez-barske delavnice je fant zagledal svojo življenjsko pot čisto in jasno pred seboj. Sledilo je učenje na srednji tehnični šoli o Ljubljani (profesor Kralj in Sever) in nato na zagrebški Akademiji pri kiparju Fr. Kržiniču ter medaljerju Iv. Kerdiču. V Zagrebu ie živel tako, kakor večina naših mladih umetnikov »in spe« od priložnostnega rezbarskega dela, od dobrih ljudi, zastonjkarskih porcij mleka in od idealov. Posvetil se je medaljerstvu. Napotke za to kiparsko zvrst je dobil pri profesorju Severju in kasneje pri Ivanu Kerdiču. Je to po formatu majhna umetnost, po umetnostni obliki in vsebini pa silno zahtevna panoga. Na mali površini in v reliefu je treba povedati velike stvari. Zato so potrebne izrazita umetnostna koncentracija, velik smisel za kompozicijo, čistota risbe, ljubezen do materiala, potrpežljivost in dobro poznavanje obrti. Vsem tem težkim pogojem je bil Stane Dremelj, kot je dokazal s svojim delom, kos. Proletarska kri mu je narekovala smisel za praktičnost in brezpogojno ljubezen do realizma. Številne medalje in plakete, izvršene v kamnu, slonovi kosti, bronu in drugemu gradivu so priče takega načina njegovega umetnostnega oblikovanja. Opraviti imamo s portretnimi glavami, ki so realističen prenos oblik na dano ploskev, seveda prečiščene o ognju ustvarjalne osebnosti. Naj navedem samo nekaj glavnih j del: *Mirat, iLastna podobar, \ »Fesna«, portreti Trubarja, Cankarja, 'Zupančiča, F. S. Finžgarja, Fr. Steleta in množica drugih. ; Dremljevo delo je vzbudilo na mnogih razstavah veliko zanima-I nje in priznanje. Po osvoboditvi je bil jubilant 1 imenovan za profesorja na Šoli za umetno obrt v Ljubljani. Pedagoškega dela se je lotil z izredno vnemo in ljubeznijo. Spoje zares velike življenjske in umetniške izkušnje je z obema rokama dal na razpolago svojim učencem in naravnost ganljivo je ] poslušati mojstra, ko z neznanskim navdušenjem in ponosom pripoveduje o svojih nadarjenih fantih. Zdi se mi, da njihov uspeh | in rast dajeta novih moči za neprestano lastno izpopolnjevanje in umetnostni razvoj. Dremljev odnos do dela je odnos pravega proletarca do skupnosti: daj, pokaži vse kar znaš, uči mlade ljudi ljubezni do dela, plačilo pa mu je ona čista radost nad doseženi-| mi uspehi. I Skromen, v družbi skoraj neviden, toda zdrav in poln načrtov, je kipar Stane'Dremelj dočakal , svoj življenjski praznik. Da kon-1 čam po starem slovenskem običaju: >Stane, na mnoga, mnoga letal* Dr. Stane Mikui ŠPORT IN TELESNA VZ60JA Olimpijske novice Ii Beograd* je včeraj odpotovala tretja skupina jugoslovanskih olimpijcev. Na čelu a vodjo naSe delegacije Milijaoom Neo ričičem to odpotovali ini. Dragan Toiič, dr. Mihajlo Andrejevlč, dr. Aleksander Obradovič, Milovan Čirič in nogometaii Fatar Radenkovič, Mladen Koliak, Nikola Radovič, Ibrahim Biograd-lič, Blsgoje Vidinič, Ivan Santek, Dobrosav Krstič, Kruno Radilje-vič, Ljubi!* Spajič, Vladimir Popovič, Luka Lipolinovič, Mohamed Mujič, Zlatko Papec, Todor Veselinovič, Dragoslar Sekulnrac, Sava Antič in joSko VidoSevič. Jugoslovanski iportniki potujejo i vlakom do Hamburga, od tam pa a letalom preko severnega tečaja in če* Havaje v Melbourne, kamor bodo prispeli II. novembra. * V četrtek. II. novembra, bodo odpotovali v Melbourne tudi poslednji jugoslovanski iportniki. V tej skupini, ki ima pred seboj isto pot kot nogometaii, bodo predsednik jugoslovanskega olimpijskega komitefa Boris Bakrač, Branko Polič, dr. Vlada Polič, Mi-lutin Stefanovič, rokoborca Bora Vukov in Branislav Simič, kolesar Veselin Petrovič, strelec Zlatko Maiek tn atletinji Nada Kotlulek ter Milena Usenik. • Egiptovski olimpijski komite je poslal bnojavko mednarodnemu olimpijskemu komiteju v Lausanneu, s katero zahteva, da se na olimpijskih igrah prepove nastop drtavam, ki so odgovorne za agresijo. V brzojavki je iudi rečeno, »da bi sodelovanje Športnikov držav-napadalk umažejo olimpijski ideal«. Zastava skupne reprezentance Zahodne in Vsnodne Nemčije na olimpijskih igrah bo črna, rdeča in rumena brez kakrlnegakoll grba. Olimpijski komite Sviee je sklenil, da zaradi trenutnega položaja na svetu ne bo poslal svojih iportnikov na oltmpiado v Melbourne. Švica je tako peta država, ki je odpovedala sodelovanje. Doslej so odpovedal* tudi I.R Kitajska, Egipt, Nizozemska in Španija. V francoski olimpijski reprezentanci je IM članov. Izmed teh je 140 iportnikov, ki bodo tekmovali v vseh panogah razen v nogometu, hokeju in vatetpolu. Z letalom je odpotovalo iz Manile 19 filipinskih reprezentantov. • Prva skupina angleških Iportnikov, okrog 10 atletov in plavalcev, Je včeraj odpotovala iz Londona v Melbourne. * , V Melbourne so prispeli reprezentanti Južnoafriške unije, 64 po Itevilu, prav tako pa tudi le najavljenih prvih 64 iportnikov ZDA. * »Simbolična« olimpijska reprezentanca Izraela (tri plavalke) Je včeraj odpotovala iz Tel Aviva OBISK NA SMUČARSKI ZVEZI SLOVENIJE Sezona zimskih športov pred durmi ^-Brzojavke- # GDANSK, 9. nov. (Tanjug). — Drevi bo tekma najboljših poljskih in jugoslovanskih košarkarjev. To bo Vrhovi nekaterih naših gorskih velikanov so že pod snežno odejo. Bližajoča te lima nam je že poslala avoje prve poidrave. športniki se umikajo v zaprte prostore. Toda le nekateri. Namesto njih bodo prišli na plan tisti, ki sta jim sneg in led najboljša zaveznika. Kaže, da bomo kmalu slišali o prvih rezultatih smučarskih tekmovanj, tekem v hokeju in nastopih drsalcev. Pripravo za te dogodke so že v polnem teku. Torej smo na pragu zimskih športnih dogodkov. Zanimalo nas je, kaj delajo v tem Času smučarji, kje bodo tekmovali, kako se pripravljajo in kaj imajo na programu. Seveda najboljše informacije nam lahko posredujejo na Smučarski zvezi Slovenije. Zato nismo oklevali. Vzeli smo pot pod noge in odšli v Likozar-jevo ulico, kjer v poslopju, ki ima Številko 12 med ostalimi »kraljuje« tudi Smučarska zveza. Pri vhodu smo srečali ing. Bloudka. Z nahrbtnikom na rami se je pravkar odpravljal na pot. Pripraviti je treba skakalnice^ s katerih se bodo vso zimo poganjali drzni smučar ji-skakalci. Teh skakalnic ua je zdaj že toliko, da jih ing. Bloudek kar u Stopili smo v sobo 5t. 13. Tehnični sekretar Lovšin je sedel za mizo in »klo- fal« na pisalni stroj. Njemu nasproti je sedel znani srnučar-tekač Janez Pavčič. Pravkar je »pospravil« zadnji kos slanine in kruha. — To je hrana, ki jo dobite repre- vcq< zentantje od Zveze? smo vprašali Ja- zato 8mo ga neza. 4 * — Seveda. To sem kupil z denarjem, ki ml je ostal še od lani, ko sem dobil v treh mesecih za hrannrino 9000 dinarjev, je odvrnil Janez. — Kaj ne dobiš več hranarine? — Zdaj nič več. Dobil pa sera pred dnevi nekaj drugega. Zveza mi je dala — Mi tekači tudi doslej nismo veliko potovali. Lani smo bili samo enkrat v tujini, leto prej pa dvakrat. Mar je to veliko? je odvrnil Pavčič. Potem nain je sekretar povedal, da je bilo izmed predlaganih 62 mednarodnih tekmovanj naših smučarjev doma in v tujini sprejetih na skupščini le 32. Sicer pa tudi to ni tako majhno število. V sobo je vstopil sekretar Smučarske zveze Slovenije, tovariš Ante Gnidovec. »Boter« je vsak dan tu, pregleduje pošto, pošilja dopise, skratka: sekretar je v pravem pomenu bocede. Vedeli smo, da nam lanko veliko pove, ga proaili, da nam odgovori nekaj vprašanj. Rad je ustregel naši prošnji in Kmalu smo bili sredi živahnega razgovora. Vprašali smo tovariša Gnidovca, kaj bo letos glavno delo Smučarske zveze Slovenije. Odgovoril nam je: »Naša glavna skrb bo letos ta, da se večjo množičnost v naših težavo obiskuje. Seveda na ga pot naj-1 strogi ukor. Mojo šestmesečno kaze« so dosežemo se večjo množičnost v naših raje pripelje v Planico, lejer zaaj ure- 1 namreč zamenjali z ukorom. vrstah. Zdaj imamo v naših organiza- jajo veliko skakalnico, na kateri bodo — Sirijo se govorice, da Je z vašimi cijah Čez 14.000 članov, toda to je še vse . h «. . v .1.1 _ -1 -. 1 - i -_ 1 i : to . to - to J to../.» lito.? to ii m ul/. in V, I m nnfiln Rili fr, 11C V1 I n V mi I v letoSnJi sezoni »pel smučarski poleti, potovanji v inozemstvo odzvonilo? OLIMPIJSKE PRIPRAVE AMERIŠKIH KOŠARKARJEV Sredstva za pot v Avstralijo so dobili z gostovanjem po Ameriki {remalo in bi moralo biti to število vsaj e enkrat večje. Seveda pa so za razvoj množičnosti potrebni tudi boljši pogoji. Tu mislim predvsem na smuči. Nujno vabili bomo . . . . . . prva izmed štirih tekem, ki Jih bodo * . * S° S* te*raovaJ)J® P0. ,r cs4 naši reprezentanti odigrali na Polj- kalce iz številnih evropskih dežel. Stro- skem ški za njihovo bivanje pri nas in poto- ! L' VARŠAVA, 9. nov. (Tanjug). — vanje od meje do Planice gredo v naše BSK je s tehnično boljšo igro prema-breme. Upamo, da bodo na tem tek- x reprezentanco Szljonska v Hozsu- movanju sodelovali predvsem skakalci £u z rezultatom 2:0 (2:0). To je bila iz srednjeevropskih dežav in vzhodno- tretja in zadnja tekma BSK na Polj-evropskih, računamo pa seveda tudi na skem v prvi tekmi proti »Ruchu« v severnjake.« Zabzsu je BSK zmagal s 3:0, v drugi Znano je, da smučarji drugje po proti Gurniku v Hozsufu pa so Beo- Skozi vse leto vadijo in če ni snega, si 0 BRUSELJ, 9. nov. (Reuter). — pomagajo z »suhim treningom«. Vpra- Srečanje mladinskih nogometnih re-šali smo, kakšne priprave so imeli naši prezentanc Anglije in Poljske je bilo smučarji čez poletje. Tovariš Gnidovec pol ure pred konec tekme zaradi go-nam je povedal tole: t ste megle prekinjeno. V trenutku pre- »Naša republiška zveža letos sicer kinitve so mladi Angleži vodili s 3:2, ni organizirala skupnih priprav za naše polčas pa Je bil končan z njihovo reprezentante, pripominjam pa, da so za zmago 2:0. priprave skrbele letos podzveze, pa tudi PARIZ, 9. nov. (AFP)^ — Mladi posamezna društva, šele 24. in 25. no- francoski plavalec Robert Christophe vembrn se bodo v Ljubljani zbrali naj- je preplaval v Marseillu v 25-metrskem boljši smučarji. Takrat bo namreč smu- bazenu 100 m hrbtno v času 1:02,8 mi-čarski mnogoboj.« nute, kar Je bolje od svetovnega re- Na koncu našega obiska na Smučar- korda njegovega[rojaka Bozona ski zvezi Slovenije smo še vprašali • CLERMONT FKRRAND, 9. nov. tovariša Gnidovca, kaj pravi o skupščini prijateljski košarkarski Smučarske zveze Jugoslavije, ki je bila i tekmi ženskih reprezentanc je Francija pred dnevi v Celju. Dobili smo tale ■ premagala Belgijo z 52:51. odgovor' i • BEOGRAD, 9. nov. V sekreta- ' »Nisem bil na skupSčini. Prebral pa rlatu Rokometne zveze Jugoslavije so sem poročila, ki me niso zadovoljita, j Izžrebali dvoclje za četrtfinalno tekmo- I) X!1« 1_____4« * * ’ ‘ “ *’***■ "" - ▼ Melbourne. Najprej Je bilo določeno, da bo Slo na olimpiado 20 izraelskih Športnikov, nato pa ločeno, da bo 20 izraelskih ipui*m*»v*, **««* Je bila repreaentanca skrčena — saradi vojnega stanja. * Tudi Holandska bo verjetno odpovedala udeležbo na olimpijskih igrah. To bi bila že četrta driava, ki bi uradno odpovedala udeležbo. Pred njo so Odstopili Egipt, LR Kitajska in Španija. Tudi norveška federacija razmišlja o tem, alt naj bi nj©n» športniki ostali doma. Začelo se je pri norveških Jadralcih na vodi, ki tahtevajo, naj no>teška federacija umakne •▼ojo prijavo za to disciplino. Prva skupina skandinavskih Športnikov pa je davi le odpotovala z letalom v Melbourne. Med niiml je 1USvoboda« Prežihovega Voran-ca si je že pred desetletji postavila ta cjlj, druStvene sekcije utripljejo v tem ritmu dolga desetletja. In navadno se vsako leto takole na jesen njihova dejavnost najlepše razcveti. Skoraj vsak koroški festival (10 jih je bilo izza osvoboditve) so dale Ravne svoj doprinos. Letos praznujemo v času od 3. do H. novembra svoj Koroški kulturni teden. Priprave zanj pomenijo stotine žrtvovanin ur v vseh sekcijoh. Večind prireditev se odvija v temeljito prenovljenem Titovem domu, neknj pa tudi v sosednjih Prevaljah in Kotljah. Koroški kulturni teden se je začel 8 premiero Tavčar-Sestove drame tCvetje v jeseni«. . , „ , V nedeljo so sc zbrali pri »Jurčku«, domačiji visoko gori pod kapo Uršlje gore, ljudje k odkritju spominske plošče padlim partizanom. Tukaj je v svojem govoru tov. Heno Kotnik orisal okoji-ščine, v katerih so umrli ti koroški borci za svobodo. Zveza borcev iz Raven je položila pred ploščo lep venec. Pri tej proslavi je sodelovala tudi ravenska godba na pihala. Na manevru predvojaŠke vzgoje so potem pokazali svoje znanje tisti mladinci, ki se niso Z dobičkom so krili izgubo v trgovini Na polletnem občnem zboru Kmetijske zadruge Rogaševci so ugotovili, da je cospodarila brez izgube in dobička. Sicer je trgovina imela 200.000 dinarjev izgube, toda le-to so krili z dobičkom, ki so ga ustvarili pri odkupu in s traktorskimi uslugami. Ali ne bi tega dobička lahko koristno uporabili za pospeševanje kmetijstva ali v kake druge namene, če ne bi bilo treba kriti izgube v trgovini? Torej zadovoljstvo, da zadruga ni imela izgube, ni na mestu. Poslovanje trgovine bo treba bolj nadzorovati, da jim ne bo žrla ostalih dohodkov. AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE SAP-Turistbiro LJUBLJANA otvarja za Izboljšanje prometa in za direktno povezavo Dravograda ln Slovenjgradca z Ljubljano in morjem novo avtobusno progo LJUBLJANA—VRANSKO—ŠOŠTANJ—SLOVENJ-GRADEC—DRAVOGRAD Začetek obratovanja 10. novembra 1956 PROGA OBRATUJE VSAK DAN km 16.00 odhod 50 17.15 81 18.20 88 18.30 117 19.25 129 19.40 prihod LJUBLJANA VRANSKO ŠOŠTANJ VELENJE SLOVENJGRADEC DRAVOGRAD prihod 8.40 din 7.25 220 8.25 380 6.10 410 5.20 550 odhod 5.00 600 Pogojne postaje so: Domžale, Trojane, Gomilsko, Braslovče, Polzela, Letuš, Velenje-Rudnlk, restavracija, Paka, Sp. Dolič, zadružni dom, Mislinje, Turiška vas, Šmartno, Troblje in Otiški vrh. Vozna cena do Dravograda je 600 din. Po prihodu v Ljubljano ima avtobus ob 10.15 zvezo s Koprom, Portorožem in Piranom, od 11. do 15. ure pa zveze z vsemi drugimi kraji Slovenije: z Bledom, Bohinjem, Kranjsko goro, Planico, Jezerskim, Gorico, Idrijo, Novim mestom itd. Avtobusi so ogrevani. Zelo ugodna direktna zveza s Šoštanjem, Velenjem m Slovenj gradcem. ■ V 3 in pol urah iz Ljubljane v Dravograd. Potniki, poslužujte se solidnih avtobusnih zvez avtobusnega in turističnega podjetja SAP — Turist biro, Ljubljana. 1788 ustrašili snega. Pod večer se je razvil pri Smučarski koči miting. Istega dne so v Kotljah gostovali v zadružnem domu ravenski člani harmonikarske in folklorne skupine s pestrim, večidel novim sporedom. Doli na Ravnah se je pa medtem razvijal še turnir v namiznem tenisu. V torek so se pomerili v kavarni Doma železničarjev 'ravenski šahisti na turnirju, v sredo so odigrali turnir v malem rokometu člani te sekcije. V četrtek je imela ravenska godba na pihala samostojen koncert — zanj so vadili dolge tedne nove zahtevne skladbe. V soboto pa bodo Prevaljčani nastopili z »Županovo Micko« — to priljubljeno Linhartovo veseloigro. Tokrat jo^ bodo igrali na domačem odru, naslednjega dne pa v Kotljah. V soboto zvečer bo v Titovem domu na Ravnah akademija z izbranim sporedom. Za nedeljo je prijavilo udeležbo Že dokaj zastopnikov in elanov delavskih prosvetnih društev okraja Maribor in tudi ljubljanski gostje. Seveda jih bodo Ravne slovesno sprejele, jih povabile v svoje kulturne ustanove malo na ogled: v bogato študijsko knjižnico, novo gimnazijo in v Tehnični muzej, marsikoga bo pa zanimala tudi Železarna Ravne. Popoldne si bodo lahko ogledali »Cvetje v jeseni« na Ravnah ali pa v Kotljah »Županovo Micko«. Popoldne bo na Prevaljah dajala koncert ravenska godba na pihala. Res, čutiti je, da stopajo Ravne v razgibano sezono kulturnega življenja — uvod je že kar'dober. Izpred sodišča v Mariboru Ob požaru je kradel Pošten človek upravičeno obsoja vsakogar, ki skuša priti do premoženjske koristi na škodo drugega. Da je ogorčenje ljudi tem večje, če kdo krade ob povodnji, požaru ali kakšni drugi elementarni nesreči, te povsem razumljivo. V nesreči je treba človeku pomagati. Kdor nesrečo drugega izrabi za svoje osebno okoriščanje, je vreden vse obsodbe. Zato se tudi ni čuditi, če so vaščani Podgorja pri Gornji Radgoni in sosednjih vasi kar planili po Francu Linarju z Vratjega vrna, ki so ga zalotili, ko je kot reševalec hotel odnesti pogorelcu Albertu Lorbeku copate in 2 metra črnega klota, izrabljajoč splošno razburjenost in zmedo, ki je nastala ob Sožaru. Če gasilci ne bi nili budni, bi il Linar ukradene predmete tudi odnesel, tako pa ie osramočen spričo mnogih ljudi moral privoliti, da so mu gasilci izvlekli izpod suknjiča vse, kar je vzel v hiši Lorbeka. Sodišče ga je ob--odilo, ker je vrednost ukradenih predmetov majhna in je oškodovanec dobil vse stvari nazaj, na 6 mesecev strogega zapora, Še domači niso varni pred njo Odkar je bila 20-letna gospodinjska pomočnica Nada Fišer, doma iz Raven na Koroškem, pred dvema letoma prvič pred sodiščem, ker je izmaknila neki potnici na vlaku denarnico z vso gotovino, ni več našla poti nazaj. Kar zapovrstjo je morala sesti na zatožno klop, zdaj v Slovenjem Gradcu, potem zopet v Radovljici, pa zopet v Slovenjem Gradcu, vedno pa zaradi nedovoljenega prehoda preko meje. Lani spomladi ie bila po prihodu iz zapora le nekaj ani doma, pa je že okradla lastno sestro. Nato je zopet izginila in sledila je 7-mesečna kazen zaradi ponovnega prehoda preko meje. V juliju letos je pfišla na svobodo, pobegnila v Avstrijo, od koder pa so jo kot nezaželeno že po enem mesecu poslali nazaj v Jugoslavijo. Slovenjegraško sodišče ji je v septembru odmerilo za ilegalni prehod meje 10 mesecev zapora. Te dni je maribor- sko Okrožno sodišče obravnavalo vlom-no tatvino, ki jo je izvršila že lani na škodo svoje sestre, in jo kaznovalo ob upoštevanju kazni, izrečene pred Okrajnim sodiščem v Slovejncm Gradcu, katere še ni v celoti prestala, na enotno kazen 1 leto in 3 mesece zapora. Mlad zlikovec Alojz Plohl iz Moravec pri Ljutomeru je letos marca sedel na zatožni klopi Okrožnega sodišča v Ljubljani, ker je tam izvršil več tatvin. Hkrati pa je že bil v preiskavi zaradi vlomne tatvine v viničariji Franca Zamude v Moravcih. V Moravcih, kjer večina ljudi živi od dela pri večjih kmetih in stanuje po viničarijah, je s ponarejenim ključem odprl zidanico in odpeljal prazen sod, nato ga pa prodal Avgustu Mariniču iz Drakovec, češ da ga je našel na cesti. Skoraj hkrati je prodal Ivanu Kukovcu dežni plašč, katerega si je izposodil od Vinka Zemljiča. Sodišče je Alojza Plohla, ki, ima sedaj komaj triindvajset let, ob upoštevanju 10 mesecev zapora, ki mu jih ie prisodilo ljubljasnko sodišče obsodilo zaradi vlf.mne tatvine in zatajitve dežnega plašča na enotno kazen 1 leto in 4 me* sece strogega zapora, pri čemer mu je v kazen vštelo že prestani del kazni iz sodbe ljubljanskega Okrožnega sodišča. Vinjen šofer Na 5 mesece zapora, pogojno *a dobo dveh let, je bil obsojen Rajko Kmetec, Šofer OZZ Ptuj, ki je vinjen peljal i novim avtomobilom »Fiat Jeep« 3 potnike iz Pragerskega proti Ptuju in pri veliki hitrosti v vinjenosti ni mogel več obvladati vozila, tako da ga je zajelo zanašati z ene na drugo stran ceste, dokler ni zadel ob obcestni steber, kjer se je avtomobil prevrnil. Na srečo so ostali vsi pri življenju, pa tudi na vozila ni bilo velike škode. Neprevidni šofer je sam najdražje plačal svojo neprevidnost. Izpod prevrnjenega avtomobila so ga namreč potegnili z zlomljeno nogo. Posledice bo pa čutil še lep čas, ker mu je sodišče naložilo dolžnost plačati OZZ Ptuj približno 47.000 din odškodnine. »MILOŠ MAMIČ« industrija komprlmlranlh plinov ln kemičnih Izdelkov ■ Zemun, Radnlčka 1 Poziv za sklepanje pogodb Obveščamo cenjene potrošnike — kupce naših Izdelkov, da bomo sklepali pogodbe za leto 1967 decembra letos ter jih pozivamo, da svoje stvarne potrebe za prihodnje leto pošljejo do konca novembra t. 1., ln sicer za: kostni Mej v ploSčah ln zrnih, kožno ln kromovo lepilo v ploSčah, kostno ln kožno mast, razklejen kostni zdrob, surovo kostno moko. natrijevo ln kalijevo vodno steklo, ogljikovo kislino. Sklenjene pogodbe, sestavljene po predloženih prijavah ln naših proizvodnih možnostih, bomo poslali strankam v podpis. 3962 CEMENTARNA TRBOVLJE sprejme RAdUNOVODJO-BILANCISTA z ustrezajočo šolsko izobrazbo In 5-letno prakso Plača po tarifnem pravilniku. Samsko ali družinsko stanovanje zagotovljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravni odbor Cementarne Trbovlje. T-137 10 din Uprava »LJUDSKE PRAVICE« Ljubljana Kopitarjeva ulica 2 Poštni predal 42 Odrežite ln nam poSUlte Komisija za razpis mesta direktorja Trgovskega podjetja na veliko »KRKA« v Brežicah razpisuje na podlagi 89. člena uredbe o ustanavljanju podjetij ln obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-53) in 10. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-55) mesto direktorja Trgovskega podjetja na veliko »KRKA« v Brežicah POGOJI: 1. Srednja strokovna izobrazba z 10-letno komercialno prakso. 2. Nižja strokovna izobrazba s 15-letno komercialno prakso ter opravljenim strokovnim izpitom. Pravilno kolkovane ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazom o strokovni izobrazbi pošljite na Občinski ljudski odbor Brežice do 1. decembra 1956. 4290 VA2NO ZA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE Izšla je naša nova izdaja: (z besedilom Splošnih uzanc) dr. Vladimirja Kapora Pogodba o kupovanju in prodaji blaga po splošnih uzancah za blagovni promet Izdaja v latinici — Cena 350 dinarjev To delo, ki predstavlja prva pojasnila splošnih uzanc, Je nujno potrebno vsakemu gospodarskem podjetju, vsem, ki sklepajo pogodbe v gospodarstvu, pravnikom," praktikom, študentom itd. Posebno koristna za gospodarska podjetja so teoretska pojasnila splošnih uzanc s praktičnimi primeri, kar bo precej olajšalo delo in iznajdljivost v vseh vprašanjih, ki nastanejo pri sklepanju pogodb o kupovanju in prodaji blaga. Ne zamudite ln pravočasno nabavite to edinstveno in koristno Izdajo I Naše prejšnje Izdaje: »ZBIRKA VSEH PREDPISOV O TAKSAH« Jovana M. Raduloviča. — Patentna izdaja s prostimi listi ln vijaki. — Cena 950 dinarjev »ZBIRKA PREDPISOV O STROKOVNI KVALIFIKACIJI DELAVCEV V TRGOVINI« — 350 dinarjev Naša naslednja velika izdaja: »PRAVNI PRIROČNIK O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIH DR2AVLJANOV« »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« Založniško-tiskarsko podjetje — BEOGRAD, Prizrenska 6 Poštni predal 479 3900 TOVARNA TEHTNIC, CELIE razpisuje mesto prodajnega referenta Pogoji: 1. Srednja ekonomska šola 2. Daljša komercialna praksa Plača po tarifnem pravilniku. — Nastop službe po dogovoru. — Ponudbe pošljite na tajništvo. 4291 JCaj &daj, HANS FALLADA & O M A N EKSfl ———— »Mri tQ3 FANT »Nisem pazil na to,« je zamrmral Pinneberg. »Tako rdeča lica je imel.« »Gotovo od vekanja.« »Ne, lise so bile. Ali je bolan?« »Od česa naj bo bolan?« je vprašal Fant. »No, pa prižgi luč! Saj tega ne boš vzdržala.« Prižgala sta luč, spet je prišel Storžek mamici v roke, spet je takoj utihnil. Nekajkrat je še zahlipal, potem pa je utihnil. »Zdaj pa imaš,« se je spet ujezil Fant. »Prav gotovo ni takih bolečin, ki bi takoj prenehale, če ga vzameš v roke.« »Potipaj mu ročice, tako vroče so.« »Ah, kaj!« je nergal Fant. »To je od vpitja. Kaj meniš, ali bi se jaz potil, če bi se tako drl? Do zadnje niti bi bil moker.« »Toda njegove roke so vroče. Mislim, da Je najin Storžek bolan.« Pinneberg je potipal roke in brž spremenil mnenje: »Zares so vroče. Ali ima vročino?« »Preneumno, nimava toplomera.« »Ze zdavnaj sva ga hotela kupiti. Denar!« »Da,« je rekla Ovčka, »vročino ima.« »Ali bi mu dala še čaja?« je vprašal Fant. »Ne, ne, samo želodec mu bova po nepotrebnem obremenjevala.« » »Jaz pa ne morem in ne morem verjeti,« je spet Izbruhnilo iz Fanta, »da ga kaj boli. Pretvarja se, hoče, da bi ga nosila!« »Toda Fant, saj ga vendar nikoli ne nosiva!« »Pazi: položi ga v zibko, pa boš videla, da bo spet vpil!« Ovčka se je nekaj obotavljala, on pa je ponovil: »Daj, Ovčka, položi ga v zibko! Videla boš...« Ovčka je pogledala moža in položila Storžka v zibko. Luči niti ni bilo treba utrinjati, zakaj Storžek se je takoj oglasil z vso močjo svojega glasu. »Maj pa vidiš,« je rekel Fant, »vzemi ga ven, pa se bo takoj pomiril.« Ovčka je vzela Storžka iz zibke, mož pa je zaman pričakoval: Storžek je kar naprej vpil. Fant je otrpnil od presenečenja, Storžek pa Je vpil. Cez čas je mož le spregovoril: »Zdaj pa imaš! S tem prenašanjem si ga čisto pokvarila. Kaj lahko še storiva za vaše blagorodje, mladi gospod?« se je jezno norčeval. »Boli ga,« je rahlo spregovorila Ovčka in zibala sinka sem in tja, da je za trenutek utihnil, nato pa navzlic zibanju ponovno zajokal. »Fant, prosim te, lezi v posteljo, morda boš za trenutek zaspal!« »Nikakor ne! Kaj pa misliš?« »Prosim te, Fant, jaz sem mnogo mirnejša, razen tega pa bom dopoldne za kako uro legla. Ti moraš biti spočit.« Fant jo je pogledal, nato pa jo je pobožal po plečih. »Prav Ovčka, legel bom. če bo kaj, pa me takoj pokliči.« Ni mogel za- spati. Menjaje se sta ležala, menjavala sta se pri prenašanju otroka, ki sta mu pela in ga zibala: nič. Včasih se je vpitje sprevrglo v tiho ječanje, potem pa je spet zavekal na ves glas... »To je strašno,« je rekel Pinneberg, Ovčka pa je dodala: »Gotovo se zelo muči.« »Kakšen smisel ima vse to! Tako drobcena stvarca, pa se že mora mučiti« »In pomagati mu ne namerava!« Iznenada je Ovčka stisnila Storžka k sebi: »Storžek, moj Storžek, ali lahko kaj storim zate?« Storžek pa je jokal. »Kaj neki mu je?« je mrmral Fant »Povedati ne more, niti pokazati ne, kje ga boli. Storžek, pokaži, kje te boli! No, kje?« »Trapasta sva,« se je razjezil Pinneberg. »Ničesar ne veva. Ce bi kaj vedela, bi mu morda lahko pomagala.« »Pa nikogar ne poznava, da bi ga vprašala.« »Po zdravnika bom šel,« se je Fant že začel oblačiti. »Saj nimaš bolniškega lista.« »Bo pa tako prišel. Bolniški list mu bom prinesel kasneje.« »Zdaj ob petih ne boš dobil zdravnika. Vsi pravijo, da je čas do jutra, če Jim začneš govoriti o bolniškem listu.« »Morsi bo priti* »Fant, če ga boš pripeljal sem gor po lestvi, bo vzdignil hrup. . Prijavil nas bo, pa tudi po lestvi ne bo maral, ker se bo bal, da mu boš kaj storil.« Fant je sedel na robu postelje in žalostno strmel v Ovčko. »No, da, prav imaš,« je prikimal. »Zavozila sva jo, gospa Pinneberg, zares zavozila. Na to nlsvw mislila.« NAROČILNICA Podpisan) ...... kraj _________ ulica pošta naročam »Ljudsko pravico« in prosim, da ml jo začnete z __________________ redno pošiljati Naročnino bom nakazal po položnici katero priložite prvi Številki, oziroma Jo bom plačal po inkasantu. Datum ______________________ Podpis Odrežite In nam posilite > Vesti iz Maribora DE2URNA LEKARNA Sobota, dne 10. novembra: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. Nedelja, dne 11. novembra: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 10. novembra ob 19.30: Mozart: »Figarova svatba«, izven. Nedelja, 11. novembra ob 15: Delder-fleld: »Visok Je zid«. Red U; ob 19.30: Patrick: »Vroča kri«. Izv. KINO PARTIZAN: Mehiški film: »Mehika v pesmi«. UDARNIK: Ameriški barvni film: »Pustolovščine Don Juana«. Rodile so: Marjeta Šiling, 36 let, zob. asistent — Valterja; Frančiška Pipuš, 31 let, gospodinja. Sleme — Draga; Jožica Privšek, 28 let, name-ščenka — Stojana; Marija Postružnik, 37 let, gospodinja — Dušana; Pavla Marčič, 31 let, gospodinja, Bistrica — Franca; Greta Lešnik, 20 let, sklad, del. — Violeto; Marija Lešnik, 27 let, gospodinja, Sp. Duplek — Matildo; Frančiška Javemik, 31 let, boln. strežnica, Poljčane — Cvetko; Vidinka Ilič, 32 let, Beograd — Vesno; Barbara Hrnčič, 28 let, gospodinja, Zg. Dobre- DNEVNE NOVICE OPOZORILO Ugotovljeno je bilo, da nekatere gospodarske organizacije oz. ustanove potrjujejo zdravstvene izkaznice tudi za otroke, stare nad 18 let, čeprav zavarovanec za nje še ni predložil potrdila o šolanju za šolsko leto 1966-57. To so predvsem primeri, ko otroci zaradi premoženjskega cenzusa ne prejemajo otroškega dodatka, imajo pa pravico do zdravstvenega varstva, če dokažejo, da se šolajo. Opozarjamo zato vse gospodarske organizacije in ustanove, naj od zavarovancev, ki Se niso predložili novih potrdil o šolanju za otroke, stare nad 16 let, takoj zahtevajo, da ta potrdila nemudoma predlože. Dokler teh potrdil ne predlože, gospodarske orga-nizaolje in ustanove ne smejo potrjevati zdravstvenih izkaznic za te otroke. Ce so zavarovano: že predložili potrdila o šolanju za šolsko leto 19S6-57, pa so jih gospodarske organizacije oz. ustanove odstopile pristojnemu okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje zaradi otroškega dodatka, morajo to zabeležiti v mapi zavarovanca. V teh Srimerlh seveda od zavarovanca ni -eba zahtevati novih potrdil. Opozarjamo tudi na to, da morajo gospodarske organizacije oz. ustanove takoj sporočiti pristojnemu zavodu za socialno zavarovanje vsako spremembo, zaradi katere preneha družinskemu članu pravica do zdravstvenega varstva, na primer, če otrok preneha z rednim šolanjem (za ta »poročila je predpisana tiskovina »Prijava o spremembi v zavarovanju«.). Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani. Kmetijsko gospodarstvo Pesnica prt Mariboru Ima na zalogi večje količine zimskih namiznih Jabolk po ugodnih cenah. Interesenti, pohitite z nabavo, dokler Je še zaloga. Stopi' Nobenih nadomestkov ve«! FLEX se spet dobi. FLEX čisti madeže in ne pušča roba okrog madeža. Sprememba telefonskih številk. — Zvezna Industrijska zbornica, Zveza kmetijskih zbornic Skupnost Jugoslovanskega elektrogospodarstva in Zvezna uprava za ceste obveščajo vse zainteresirane, da bodo od 15. novembra letos imeli namesto dosedanjih telefonskih številk centrale naslednje nove serijske številke: 25-341 do 5, 27-895 do 8 in 28-249. Direktne številke posameznih oddelkov zgoraj navedenih ustanov ostanejo kot doslej. | OPERA Sobota, 10. novembra ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma B. Nedelja, 11. novembra ob 19.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Izven ln za podeželje. ■ Ponedeljek, 12. novembra ob 20: Gosto-j vanje Burmanskega državnega ansambla pesmi ln plesov. Izven. dbe-Zbe DiZINFICIRA IN DCZODORIRA / l O » i i i n O »UO Ce hočeš enostavno, pa vendarle učinkovito nego kože, uporabljaj Tednt Bell ROŽNO MLEKO. Vsebuje naravna hraniva, ki jih potrebuje tvoj teint. Gledališča V opernem gledališču bo v ponedeljek, 12. novembra gostovala reprezentativna kulturna skupina lz Burme z orkestralnimi, instrumentalnimi, pevskimi in plesnimi točkami ter klasično burmansko glasbeno igro. — Vstopnice so v prodaji od danes dalje pri operni blagajni od 350 din navzdol. Rezervacij ni. SLOV. KARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 10. novembra ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.« (II. del.) izven in za podeželje. (Falstaff — Pavle Kovič.) Nedelja, 11. novembra ob 15: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjan-ikl«. izven ln za podeželje. (Jacinta — Nedeljka Kacinova k. g.) Ponedeljek, 12. novembra: Zaprto. Torek, 13. novembra ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka« in »Pogled z mostu«. Premiera. Izven. Na ponovna številna vprašanja iz vrst abonentov in drugih obiskovalcev glede »Henrika IV.« dajemo naslednje pojasnilo: letošnja uprizoritev Shakespearove »Historlje o Henriku IV.« TI. del ni obnovitev lanske predstave, kot nekateri mislijo, marveč drugo, novo Shakespearovo delo, ki je letos na slovenskem odru prvič uprizorjeno. V tej drami pa nastopajo nekatere Iste osebe kot v prvem, lani uprizorjenem delu, njihove usode se v novem dramskem dogajanju razvijajo naprej in zaključijo, tako n .pr. usoda kralja Henrika IV. in usoda legendarne Shakespearove komične figure Fal-staffa. čigar nastopi sodijo med najbolj sproščene, najbolj drzne ln komedijsko razbrzdane podobe vsega Shakespearovega opusa. — V abonma torej ni uvrščena obnovljena stara predstava, marveč letošnja slovenska krstna uprizoritev novega Shakespearovega dela. Sprememba operne predstave za nedeljo. Zaradi bolezni v ansamblu Je »Manon« za nedeljo odpovedana. Uprizorjena bo ob 19.30 v nedeljo Smetanova opera »Prodana nevesta« z Zlato Gašperšlčevo, G. Dermoto, Lad-kom Korošcem in Janezom Lipuščkom v glavnih vlogah. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 10. novembra ob 20: Richard Nash: »Vremenar«. Sobotni abonma ln izven. Nedelja, 11. novembra ob 15.30: Richard Nash: »Vremenar«. Nedeljski abonma ln izven. KINO »UNION«: Ameriški film: »Tarzanova Jeza«. Predstavi ob 18 ln 20. »METROPOL«; Franc, film: »Moški so takšni«. Predstavi ob 18 in 20. SPREJ M EMO stalna dopisnika za trboveljski okra) s sedežem v Trbovljah in za kranjski okraj s sedežem v Kranju Ponudbe z osebnimi podatki ln popisom dosedanjih služb pošljite na uredništvo »LJUDSKE PRAVICE«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 10. novembra ob 14.30: Cankar: telje in profesorje. (Jacinta — Julka Staričeva); ob 20: Remec: »Magda«. Premiera. Izven. Nedelja, 11. novembra ob 20: Remec: »Magda«. Izven. Prva repriza. Torek, 13. novembra ob 20: Remec: »Magda«. Abonma LMS II. Sreda, 14. novembra ob 20: Bartlette-Gredy: »Pero«. Abonma red Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 15. novembra ob 20.30: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Abonma GSS. Vstopnice so tudi v prodaji. (Jacinta — Mira 8ar-dočeva.) Danes ob 20 bo četrta premiera v sezoni 1956-57. Uprizorjena bo Remčeva drama »Magda« lz življenja ubogega dekleta. Delo Je zrežiral kot gost Ferdo Delak, scenograf ing. Ivan Pengov, kostumer Valčl Ilovarjeva. — Igrajo: Magda — Slavka Glavlnova, Peter — Angel Arčon, v sedmih različnih vlogah: medlclnec, detektiv, policijski komisar, trgovski agent, zvodnik, paznik, zdravnik — nastopa Jože Lončlna. ŠENTJAKOBSKO GLEDALlBCE Ljubljana, Mestni dom Sobota, 10. novembra ob 20: O. Wllde: »Idealni soprog«. Igra. Izven. Nedelja, 11. novembra ob 16: O. Wllde: »Idealni soprog«. Popoldanska predstava. Izven; ob 20: J. Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska igra. Izven. Večerna predstava. Sreda, 14. novembra ob 20: J. Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska igra. Red B. Vstopnice so tudi v prodaji. Pri »Idealnem soprogu« bodo nastopili v glavnih vlogah: Z. Bevčeva, B. Ovsečeva. E. Petrovčičeva, V. Ravnikarjeva, B. Rotterjeva. B. Gorjupova, B. Bergant. P. Ovsec ln B. Križnar, prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon ŠJ. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg 2 Sobota, 10. novembra ob 17: Jan Malik: »Žogica Marogica«. Nedelja, 11. novembra ob 11: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. Prodaja vstopnic za obe predstavi danes od 10—12 v Upravi, Resljeva cesta 28 ali telefonlčno 32-020 in pol ure pred vsako predstavo. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Križanke, Viteška dvorana Nedelja, 11. novembra ob 20: Andrč Roussln: »Mož, žena ln *mrt«. Vstopnice so v prodaji pri gledališki blagajni dnevno od 10—12 ln od 18—20. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana Nedelja, 11. novembra ob 15 ln 20: Fodor: »Matura«. Gostovanje v Cerkljah na Gorenjskem. Predprodaja vstopnic v zadružni trgovini. 38* 13!* IZ DOMŽAL KINO Ameriški barvni film: »Destry«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Audle Murphy. Predvajamo dlo reklamo. Občinski odbor Zveze borcev LJubljana-Bežigrad sporoča žalostno vest, da Je preminila tovarišica TEREZIJA ZUPANČIČ lz Dvora pri Žužemberku Pogreb pokojne bo v soboto, 10. novembra 1958 ob 18. url iz Jožefove mrliške vežice na pokopališče Zale. Pozivamo člane ZB, da se pogreba udeleže! Odbor ZB občine Bežigrad nje — Ivana; Kristina Himelrajh, 2« let, gospodinja, Rlhtarovcl — Draga; Frančiška Gaberšek, 34 let, gospodinja, Ranca — Janeza; Marija Grlica, 30 let, tranziterk* — Nado; Marija Fanedl, 33 let, gospodinja, Pohorski dvor — Sonjo; Ljudmila Dajlč, 27 let, gospodinja — Dragana; Frida Borštnar, 20 let, trg. pom., Vuhred — Lidijo; Sonja Zorec, 36 let, gospodinja — Tomislava. Umrli so: Elizabeta Strmšek, 74 let, gospodinja; Marija Kuperti. 75 let, gospodinja, Ribnica na Pohorju; Anastazija Turk roj. Leban, 83 let, upokojenka; Branko Hraš, 6 mesecev Brezula; Milica Sčavnicar; Ožbalt Satler, 48 let, sodar; Marija Brumec roj. Zupanič, 79 let, druž. upokojenka; Ignac Ilešič, 58 let, posestnik, Ptuj; Marija Budihna, 61 let, oseb. upokojenka; Zlatka Portenšlager, 2 meseca, hči mizarja; Blaž Razvornlk, 46 let, upokojenec, Ruše; Stanislava Vincetič, 3 leta, hči kleparja; Ivana Mlaker roj. Magdič, gospodinja, 69 let; Tit Mori, 24 let, sin posestnika, Ojstrice; Albert Pinter, 35 let, posestnik, Črešnjevec; Mirko Korošec, 54 let, upokojenec, Lenart. RADIO UURLJANA Spored za soboto, 10. novembra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.30— 6.40 Reklame in obvestila — 7.10 Zabavni zvoki -<• vmes ob 7.20—7.25 Naš jedilnik — 8.00 Zaključek oddaje — 11.00 Igra trio Dorka Skoberneta — 11.15 Dober dan, otroci! (Ela Peroci: Potopis) 11.30 Narodne v priredbi Jakova Gotovca in Emila Adamiča — 12.00 Robert Schumann: Koncert /a klavir in orkester v a-molu — 12.30 Kmečka univerza — Ing. Mirko šiško: Pomen znanstvenega raziskovanja v sadjarstvu — 12.40 Za staro in mlado (operetna in lahka glasba) — 13.15 15 minut s Kmečko godbo — 13.30 Znani solisti — znane arije — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Novi filmi — 16.00 Glasbene uganke — 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 17.30 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Okno v svet: Izlet v Gdansk — 18.15 Poje Gorenjski vokalni kvintet — 18.30 Jezikovni pogovori — 18.45 Igra tamburaški orkester — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Veseli večer — 21.00 Igramo za ples — 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327.1 — 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba) DBOBN1 OGLASI RAZPIS. Upravni odbor Zdravstvene postaje Polzela razpisuje delovno j mesto zobne instrumentarke. Temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. 4294 TOVARNO IZDELKOV za široko potrošnjo katerekoli panoge bi zastopal kot trgovski potnik za Srbijo, Makedonijo, Bosno in Hercegovino. Milovanovič, Beograd, Ulica Majke Jevroslme 2-n. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« • Slovenski film »DOLINA MIRU« Tednik »Pod lipo«. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi John Kitzmiller. Ob 22 premiera sovjetskega barvnega filma »Kneginja Meri«. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ter od 14 dalje KINO »SLOGA« Nemški film »Stotnik in njegov junak« Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja slovenskega filma: »Dolina miru«. Prodaja vstopnic od 9.30—11 ln od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »SVOBODA-TRBOVLJE II.«: Itall-... «l*i^lror>K*t^UN!p«zen Infarrt«- zlja«. V glavni vlogi Vlttorlo de Slca ln Gina Lollobrlglda. IZ 2ALCA KINO AmeriSkl barvni film: »Na daljnem severu«. Predstava ob 19.30. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Nemški film: »Lažni Adam«. Predstava ob 19. , (Z MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: Ameriški barvni film: »Bledoličnikov sin«. V glavni vlogi Bob Hope in Jane Russell. AVTOMEHANIKA Ljubljana, Titova cesta 31 Popravljamo vse vrste osebnih avtomobilov ln motornih koles. Znižali smo cenet VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Sobota, 10. novembra ob 20: Ronald Dolderfleld: »Visok Je zid«. Premiera. Izven. Režija Peter Malec k. g. Nedelja. U. novembra ob 16: Ronald Dolderfleld: »Visok Je zid«. Izven ln za podeželje. KINO »STORZlC«: Ital. barvni film: »Atila«. Predstave ob 16. 18 In 20. V glavni vlogi Anthonny Quinn, Sophla Loren in Henri Vidal. »SVOBODA«: Ameriški film: »Večna nevesta«. Predstava ob 19. »TRIGLAV« — Primskovo: Amer. film: »Ljubezen s tujcem«. Predstava ob 19. V glavni vlogi Jean Slmmons ln Victor Mature. LOKAL s pisarno ln garažo (lahko ločeno), v centru ali bližini, vzamemo v najem. Ponudbe pošljite v upravo LP pod »Lokal«. 4295 USNJENO ROKAVICO, desno, sem Izgubil danes pred 6. uro pri železniškem prelazu., na. Titovi c«#i.T Vrnite proti nagradi vratarju Tiskarne Ljudske pravice. KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film »Osamljena pištola« V glavni vlogi George Montgomery ln Dorothy Malone. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje KINO »KOMUNA«: Češki fllm: »DivJ* Barbara«. Tednik: Filmske novosti št. 44. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Vlasta Flalova In Jana Dltetova. KINO »VIC«: Premiera amer. barvnega filma: »Nocoj bomo peli«. — Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi David Wayne ln Anna Bancrott. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln od 14 dalje. KINO »SOCA«: Amer. film: »Bojišče«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški barvni film: »Hondo«. Predstavi ob 18 in 20. • V glavni vlogi Geraldine Page ln John Wayne. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za mladino ameriški barvni film: »Pogumen kot Lassie«. — Predstavi vsak dan ob 10 ln 15. — Rezervacija za šole v dopoldanskih urah na telefon 32-454. Vstopnina 10 din. KINO »SISKA« Ameriški barvni film »Sneg na Kilimandžaru« V glavni vlogi Gregory Pečk ln Ava Gardner. Predstave ob 16. 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Jutri, enotna — 10 din. Ljudsko revijo Prešernove družbe OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah. kioskih, trafikah Z BLEDA KINO AmeriSkl barvni film: »Južno od Sahare«. Predstavi ob 17 ln 20. Z JESENIC IN OKOLICE Brivsko dežurno službo Ima v nedeljo, 11. novembra: Ivan Rakovec, brivski salon, Obrtniška ulica. Zdravniško dežurno službo na Jesenicah Ima dr. Milan Ceh, Cesta maršala Tita. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 10. novembra ob 19.30: Tomažič: »Lepa Vida«. Nedelja, 11. novembra ob 14.30: Mo- llfere: »Scapinove zvijače«. KINO »RADIO«: Premiera ruskega barvnega filma: »Obad«. Predstavi ob 18 ln 20. V glavni vlogi O. Stižinov, M. Srežinova ln N. Simonov. »PLAVŽ«: Ameriški film: »Streljaj prvi«. Predstavi ob 18. ln 20. url. — V glavni vlogi Jack Mercy ln Evelyn Kis. »KOROŠKA BELA«: Premiera ameriškega filma: »Avstralski Robin Hood« Predstava ob 19.30. V glavni vlogi Brian Aherne, Victor Mc Laglen in Paul Lukas. "N ISKRA KRANJ OPOZARJAMO VSE NAŠE H DA SMO S 5. NOVEMBROM 1956 ZARADI UKINITVE 20 % DAVKA NA POSLOVNI PROMET, UVEDBE VEČJIH SERIJ ITD. KAKOR TUDI ZARADI ZNIŽANJA PROIZVODNIH STROŠKOV znižali prodajne cene našim izdelkom, in sicer: Dosedanja cena nova cena Električni ročni vrtalni stroj EVS-1 er 10 mm . 25.700,— 19.560.— Glava za električni ročni vrtalni stroj S) 10 mm . 2.940.— 2.352.— Električni ročni vrtalni stroj EVS-3 a-32 mm . 82.800.— 59.240.— Motor KEM 20 ......................................... 4.150.— 3.320.— Motor KEM 50 . . .................................... 6.980,— 5.584.— Motor za sesalec prahu ....................... . 12.930.— 9.650.— Dinamo za kolo, 6V3W............................ 2.000.— 1.700.— # Vse zgornje cene je treba razumeti kot franco tovarna v Kranju brez velike embalaže. Hkrati obveščamo interesente za nakup prenosljivih zvočnih kinoprojektorjev 16 mm, kompletnih (v 3 kovčkih), da smo že pred mescem znižali ceno od 850.000 din in 680.000 din (za šolske in učne potrebe) na enotno ceno 496.000 din — franco Kranj, brez velike embalaže. # Opozarjamo kupce naših izdelkov investicijske opreme, da jim lahko omogočimo njihove nabave s prodajo na kredit. # Za vse informacije prosimo kupce, naj se obrnejo na naša zastopstva: V BEOGRADU, KNEZ MIHAJLOVA 2, telefon 22-876 V ZAGREBU, GUNDULICEVA 7, telefon 25-567 v SKOPLJU, ULICA MARŠALA TITA 27, telefon 14-21 na REKI, ULICA RADE KONCARA 17, telefon 36-58 ali naravnost na našo tovarno v Kranja, telefon 231 do 235 »ISKRA«-KRANJ TOVARNA ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANICNIH IZDELKOV 3934 ^ ^ 4AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA> Tekstilna tovarna v Ajdovščini AJDOVŠČINA Izdeluje razne bombažne, srtanične, kariraste, progaste ln barvane tkanine za žensko in moško perilo ~ Predvsem izdeluje najboljše in najdaljše flanelaste rjuhe ~ Zahtevajte v vseh trgovinah samo blago, izdelano v Tekstilni tovarni v Ajdovščini 4202 Kovinsko industrijsko in eksploatacijsko podjetje »GORENJE« — pošta Šmartno ob Paki razpisuje mesto za finančnega knjigovodjo ali knjigovodkinjo Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plata po tarlinem pravilniku. C-258 »HIDR0M0NTA2A« - MARIROR • prejme v službo večje število elektromonterjev in elektroinštalaterjev Plača po tarifnem pravilniku. — Delo na raznih montažah hidroelektrarn in v delavnici v Mariboru. Prosimo vse interesente, da vložijo pismene prošnje na upravo Hidromontaže, Maribor, Gosposvetska cesta št. 86. Podjetje ne .razpolaga s stanovanji v Mariboru. M-349 GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA CELJE razpisuje delovno mesto ekonomista POGOJI: Pravna ali ekonomska fakulteta in ustrezna praksa ali popolna srednja šola ter daljša praksa, moralna in politična neoporečnost Določitev plače po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na Gospodarsko poslovno zvezo Celje, Cankarjeva ulica 1-1. C-260 RAZPIS GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA NOVO MESTO razpisuje na podlagi člena 14 točke 3 Pravil zveze naslednji delovni mesti za: 1. upravnika zveze 2. komercialista Pogoji: Pod 1. višja strokovna izobrazba s 5-letno prakso v gospodarstvu, ali srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso v gospodarstvu, ali nižja strokovna izobrazba s 15-let-no prakso v gospodarstvu. Pod 2. srednja strokovna izobrazba s 5-letno prakso v komercialnih poslih, predvsem v trgovanju s kmetijskimi pridelki, ali nižja strokovna izobrazba z 10-letno prakso, kot prej navedeno. Pod 1. in 2. zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Prijave pošljite z opisom dosedanjega službovanja najkasneje do 20. novembra 1950 na naslov: GOSPODARSKA POSLOVNA ZVEZA NOVO MESTO, DILANCEVA UL. 5. 4289 SEKRETARIAT IS ZA DELO LRS razpisuje mesta za: načelnika oddelka za kadre v gospodarstvu Pogoji: Pravna ali ekonomska izobrazba (fakulteta) referenta v oddelku za kadre v gospodarstvu Pogoji: Pravna ali ekonomska izobrazba (fakulteta) referenta v oddelku za organizacijo dela in plače Pogoji: Ekonomska, tehnična ali pravna izobrazba (fakulteta) referenta v oddelku za delovna razmerja v gospodarstvu Pogoji: Pravna izobrazba (fakulteta) inSpektorJa dela v Republiškem inšpektoratu * dela Pogoji: Inženir rudarstva ali kemije tajnico sekretarja Pogoji: Praksa v administrativni službi, znanje stenografije Informacije o temeljni in dopolnilni plači in druge informacije dobite pri naslovnem sekretariatu. Prošnje vložite pri SEKRETARIATU IS ZA DELO LRS najkasneje do 24. novembra 1958. GRADBENO PODJETJE V ZBBBEBU sprejme: več gradbenih inženirjev strojnega inženirja za vodio strojne službe podjetja pravnega referenta Plača po dogovoru. — Nastop službe lahko takoj. Stanovanje v novogradnji zagotovljeno. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite oglasnemu oddelku LP pod št. »1493«. 1493- *>'•'. ».'-'.v j,- -,s~ , - ; •, v;. . ,v» »* ■ KMETOVALCI! Poslovalnica za kemizacijo kmetijstva podjetja HEMPRO Beograd OBVEŠČA VSE SVOJE POTROŠNIKE, DA BO OD DANES SPREJEMALA NAROČILA ZA VSE VRSTE umetnih gnojil • DOMAČA GNOJILA SUPERFOSFAT (franko železniška razkladalna postaja kupca) 16,50 din KAS (franko železniška razkladalna postaja kupca) .... 27.— din NITROFOSKAL (franko železniška razkladalna postaja kupca) 31.— din Na zgornje cene priznavamo 2 % rabata za trgovsko mrežo — na debelo. Kupci, ki prevzemajo ali plačujejo blago v nesezonskih mesecih (maj, junij, julij, november In december), imajo specialni popust 1 din pri kg. • UV02ENA GNOJILA: APNENI SOLITER — ČILSKI SOLITER — KALIJEVA SOL 40% THOMASOVA*2LINDRA — HYPERFOSFAT — KALIJEV SULFAT 50% po cenah, ki bodo določene po uvozu. Obveščamo vse potrošnike, da bomo uvozili samo tista gnojila in tiste količine, za katere bomo imeli naročila. ZA VSA GNOJILA IMAJO KMETOVALCI-PROIZVAJALCI PRAVICO DO REGRESA PO PREDPISIH Izkoristite posebni popust pri ceni! PRIJAVITE SVOJE POTREBE PRAVOČASNO PODJETJU »HEMPRO« - BEOGRAD poslovalnica za kemizacijo kmetijstva NASLOVI »HEMPRO« »HEMPRO« »HEMPRO« »HEMPRO« »HEMPRO« »HEMPRO« »HEMPRO« »HEMPRO« BEOGRAD, Bulevar revolucije 10, tel. 31-981,31-982,31-983 ZAGREB, Iliča 44, telefon 39-021 LJUBLJANA, Trg Osvobodilne fronte 14-1., telefon 32-461 SARAJEVO, Fra Grge Martiča 4, telefon 26-37 TUZLA, Gradska 2, telefon 358 RIJEKA, Korzo 2, telefon 20-06 SKOPLJE, Orce Nlkolova 90, telefon 25-87 NOVI SAD, Svetozara Markoviča 122, telefon 40-57 3931 Ust izdala u> tiska Časopisno talotnUko podjetje »Ljudska pravica« Ljubljana Kopitarjeva ulica 10.000 spalnic«. Zunanje posnetke bo Bichar Thor-pe napravil v Bimu. * Neka mehiška filmska družba bo začela v Nemčiji snemati po# romanu Vicki Baumove »Brezgla-* vi angel« istoimenski film. Za kamero bo stal mehiški snemalec Gabriel Figueroa. * Naša rojakinja Silvija Košči-na, ki je zaslovela v Germiievem filmu »Železničar« in o kateri je naš tisk nedavno precej poročal v zvezi s koprodukcijskim filmom »Carski sel«, je pravkar' končala v Rimu snemanje svojega najnovejšega filma »Zaročenca smrti«. V filmu nastnpa tudi znani nemški igralec Hans Albers. Zgodba se dogaja v okolju motornih dirkačev. V Nemčiji so po izrednem komercialnem uspehu filma »Sissi« posneli Še nadaljevanje. Naslov drugega dela je »Sissi, mlada cesarica«. Režija: Ernest Marischka. V glavnih vlogah nastopajo spet isti igralci: ostarela Magda Schneiderjeva in njena hčerka Rornmv kot Sissi, cesar pa je Karl Heinz Bohm. Koliko Časa se še v Nemčiji in Avstriji ne bodo mojrli ločiti od filmov »o starih donrih časih«? * Ob tretji obletnici cinemasco-pa prejšnji mesec je bilo na svetu 40.000 kinematogmfov, ki so urejeni ia predvajanje filmov po tem sistemu. tfODSKA PRAVICA SOBOTA, 10 NOVEMBRA FILM V ŠTEVILKAH