liS § um ' p' Gosf čil, AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 18, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. MacArthur je kot vrhovni poveljnik vseh zavezniških čet dospel v Avstralijo i i" ivi"9, jseP6 tfj? . # 'dni' cici" 0s. k® št8 > > >13 Vegovo področje spada tudi Filipinsko otočje. — Japonska bojna mornarica se pomiče proti Avstraliji. Amerikanci so odbili napad Japoncev na Bataanu. , 17. marca. — Vojni oddelek je danes naznanil, fel , u3pel general Douglas MacArthur v Avstralijo, kjer je pre-^cifiif 0 Poveljstvo vseh zavezniških čet v južnozahodnem Nnil- p se P°r°ča> je to zahtevala avstralska vlada in predli;^ Koosevelt je ukazal še 22. februarja Mac Arthur ju, naj v Avstralije. MacArthu Potrebno glede dovolil. poveljstva m je prosil nekaj odloga, da uredi Filipinih, kar mu je Roosevelt II acArthu er°Ijajs » ®0v v Avstralijo ur je potoval iz Fili-z avijonom. siti t a J'e njegova žena več oficirjev njegove-5ei,alnega štaba. Av'strai^eg0Vim P°veIJ'stvom v •ft "iji letal. lfiških Je "izdatno število" ^ cet, tako pehote kot iik,St> je naznanil vojni taj- it lms°n- lziroij!a 3e branil FiliPine N>ra °t0k Luzon od 10. de-i JaPo^r0ti desetkratni premorem °ev' dobro naprav- « načrtu K ki ga je MacAr- Potegiiil Še pred vo-ino' 'ie SVO;io malo armadico iz 'je 7 S polot°k Bataan, kjer w 1 »»čud, Pjo i aovanja vredno hra-h ]annpretkanostjo •P X n P^etkanostjo ustavljal ialf T-nskim naporom, dabi Milini? Peščico Amerikancev • Plncev v a2 v v morje. Njst> je odložil vrhovno No/ Zavezniških čet v ju- _ ®fa] vrr"1 Pacifiku angleški fhiCl^ ki je odšel bra-;)a m že Jakrat je Avstra- Pearl in da je bilo že v januarju izdatno število ameriških čet v Avstraliji. V Avstralijo je dospelo tudi izdatno število ameriških avijatičarjev z bombniki in bojnimi letali. Poveljstvo nad ameriškimi četami na Filipinih je zdaj prevzel general Wainwright, ki se nahaja na Filipinih že od oktobra 1940. * Iz Avstralije so dospela poročila v London, dasi ta poročila niso uradno potrjena, da se bliža japonsko brodovje, ki je sodelovalo pri invaziji na Javo, zdaj Avstraliji. V flotili so baje kri-žarke, nosilci letal in rušilci. Londonsko časopisje zatrjuje, da bodo skušali Japonci napasti vzhodno "avstralsko obalo, kjer leže glavna mesta in ne seyerno, odkoder bi morali preko puščave v notranjost. # Washington, 17. marca. — Danes se poroča o nenadnem na- [WnP°Veljstvo MacArthur. h naJ prevzame padu Japoncev na ameriško armado na polotoku Bataan. Toda kot zatrjujejo poročila, niso imeli Japonci nobenega uspeha. Ameriške čete pod novim poveljstvom generala Wainwrighta so z lahkoto odbile vse naskoke Japoncev. .AWa]-imeriških čet je danes % po ^ je vojaška tajnost. :kih se doznava, da ;v0v p°siljati Amerika vo-'aiJU JaV3tl'aliJ0 že kmalu po , p0llcev na pristanišče Stavk ne bo več, toda 40 urni delovnik ostane Washington. — Voditelji organiziranega delavstva so pristali na to, da ne bo več stavk v vojni industriji, toda zahtevali so, da ostane v veljavi 40 urni delovnik, da se plača nad temi urami čas in pol in za nedeljo dvojni čas. Predsednik Roosevelt, s katerim so se delavski voditelji posvetovali, je potrdil, naj 40 urni delovnik ostane. Delavski voditelji so zahtevali, da se plača dvojni čas vsem delavcem, ki delajo 7 dni v tednu, to je, da se plača za 6 dni normalni čas, za sedmi dan pa dvojni čas. Mnogi kongresniki zahtevajo, da se odpravi 40 urni delovnik, ako hočemo zmagati v tej vojni. Osem zahodnih držav je zdaj proglašenih kot vojaški okraji San Francisco. — Geperal De-Witt, poveljnik za .obrambo na zapadu, je dodal štiri nadaljne države k vojaškim okrajem, kjer sovražni tujci ne smejo prebivati v bližini vojaških in drugih važnih naprav. Pcleg držav Kalifornija, Oregon, Washington in Arizona, so zdaj dodane ša države Montana, Nevac'a, Idaho in Utah. Prepovedale zone v teh državah se smatrajo vojaške naprave, zrake plovni pristani, nasipi, železniški in cestni mostovi in predori in druge take javne naprave. I Nov razglas ne omenja narodnosti oseb, ki bodo izgnane iz bližine takih krajev, ampak samo omenja, da bodo odstranjene take osebe ali sloji, kakor bo to' zahteval položaj. | Na sliki vidite del ruske kozaške patrulje, ki drvi za Nemci. Vojaki so oblečeni v bele halje, da so iz dalje manj vidni na snežni poljani. jjjl, / K 6o/ / alkoii*llNUTON' — Predsednik Roosevelt je izjavil, da bo "8res za $17,579,311,253.00, kateri denar se bo porabil vojne in druge vesti ISLINGTON. - nSres j S tem bi se zgradilo 148,000 letal. % ^'As » * » . — Senat je odobril mejo vladnega dolga od % lla 130 bilijonov dolarjev. Predlog je bil poslan v po-mco v nadaljno akcijo. ^ ^Asn * * » V^stva . . TON. — Poslanska zbornica je sprejela predlog, H Prij žver>ske armadne kore. Sprejelo bi se 150,000 prosto-eiašenk v starosti 21 do 45 let. ^ON. i i i • ■■ Iz raznih naselbin Gilbert, Minn. — Dne 7. marca je umrla Josephine Rahtelj, stara 57 let in doma iz čagošča, fara št. Vid pri Stični. Zadel jo je mrtvoud in v nekaj urah je bila mrtva. V Ameriki je bila 38 let. Zapušča moža, pet sinov, hčer in dve sestri, v pievelandu polsestro, v starem kraju pa tri polsestre. Pittsburgh, Pa. — Zajedničar, glasilo HBZ, poi So , l2-000 mrtvih ži-j"1 Povozili avtomobi-No^ 0 zajcev in sicer s° bili pa dihurji iti ki je razsajal v pondeljek večer preko sedmih lifj '%0 ,^rednJih držav, je zahteval 148 smrtnih žrtev in več H sev'!jenih' kolikor je dozdaj znanega. Tornedo je divjal Jp^ ern° od taborišča Shelby v Mississippi "" * "I Zbornica študira zvišanje plač mestnim delavcem Pred mestno zbornico je predlog, da se zviša minimalna plača mestnim delavcem od $1,020 na $1,320 na leto, maksimalna pa od $1,620 na $1,960. Direktor financ, Joseph Sweeney, je izjavil, da mesto nima denarja za to zvišanje. TO JE PA ČEDNA VSOTA ZA DAVKE Schenectady,- N. Y. — J. W. Lewis, blagajnik General Electric Co., je podpisal ček v vsoti $30,000,000, ki je prvi obrok te družbe za federalni davek. Družba bo morala plačati $120,000,-000 dohodninskega davka. --o- Ni bilo štorklje • Pred nekaj dnevi nas je nekdo obvestil, da so pri Goriškovih na 896 E. 139. St. "kupili" sina. Mrs. Gorišek izjavjja, da o tem nič ne ve in če bi moral kdo vedeti je gotovo ona, ki naj bi bila dozdevna mati. Torej si je nekdo privoščil prav neslano šalo in bi bili zelo veseli, če bi dobili tistega "reporterja" v roke. Mladinska seja SDZ Knights mladinski oddelek v Newburgu imajo sejo v četrtek ob sedmih zvečer v SND na 80. cesti. Iz glavnega urada bosta prišla Frank M. Surtz in Max Traven. Starši so prošeni, da pošljejo mladino na to sejo. NE BO LAČEN! Japonski poslanik za Rusijo, Motake Sato, vozi s seboj v Ku-bišev raznih živil, ki bodo zadostovala za eno leto. Zlasti ima veliko riža, fižola, riževega vina in žganja. Topovski dvoboj med Rusi in Nemci ob Doncd Stockholm, 17. marca. — Sem prihajajo poročila o silnem topovskem dvoboju med nemško in rusko armado v Donskem bazenu. Nemci so odprli tako strahovit topovski ogenj na napadajoče Ruse, kot še nikdar poprej. Rusi odgovarjajo z istim zdravilom. Vcjaški strokovnjaki napovedujejo, da se bo tukaj v prihodnjih par tednih odločilo, .če bodo Nemci obdržali svoje postojanke, iz katerih nameravajo začeti spomladansko ofenzivo. Iz drugih krajev na ruski fronti ni nobenih posebnih poročil. -o- Še manj kruha dobivajo v Italiji Bern, Švica. — Italijanska vlada je odredila, da se narodu utrga nadaljna mera kruha. Odslej ga bo mogla dobiti vsaka oseba na dan samo 150 gramov, kar je nekako pet unč in poj. S tem bodo zopet najbolj prizadeti revni sloji. Euclid in Bedford bosta dobile hišne projekte Zdaj je gotova stvar, da bo vlada zgradila v Euclidu 425 novih hiš, v Bedfordu pa 177. V Euclidu bodo zgradili ta hišni projekt, ki bo znan pod imenom "Lake Shore Village" na 124 akrih med Babbitt Rd. in 250. cesto, med Lakeland Blvd. (prej St. Clair Ave.) in Lake Shore Blvd., severno od Chase Brass Co. Projekt v Bedfordu bo pa na 95 akrih med War-rensville Center Rd. in North-field Rd. ter bo nosil ime "Bed. ford Gardens." 'Project v Euclidu bo stal do ,$4,000,000, v Bedfordu pa do $1,500,000. Plačajte po stari ceni! Do 10. aprila imate priliko, da obnovite naročnino za Ameriško Domovino po stari ceni. Po 10. aprilu bo list dražji,, kot smo že poročali. Tudi oni, ki so zaostali z naročnino, bodo morali po 10. aprilu plačati po novi, zvišani ceni. Vsak ima dovolj prilike, da plača še po stari ceni. Plačate lahko v našem uradu, ali plačate našim zastopnikom, ali pa če pošljete po pošti. Prosimo vas, da upoštevate to našo odredbo, do katere so nas prisilile sedanje kritične razmere. Nemci se pripravljajo za napad na severnem Atlantiku London, 17. marca. — S tem, da so Nemci zaprli norveška pristanišča, se zdi, da se Nemci popravljajo napasti dobavno linijo Rusiji iz Amerike in Anglije, ali pa napasti Islandijo. Zanesljiva poročila trdijo, da zbirajo Nemci močno ladjevje v norveškem pristanišču Trondheim, med njim največjo bojno ladjo Tir-pitz. Nemci( imajo zdaj v Norveški do 200,CM)Q vojakov, dočim so jih imeli jeseni komaj polovico tega. Nekateri viri tudi zatrjujejo, da je Tirpitz nekje na odprtem morju, kar je jako nevarno za angleško dobavo potrebščin. Nemčija bo napela vse sile, da ustavi dobavo potrebščin Rusiji, ki gre okrog Norveške v Murmansk in Arhangelsk. Slovenski četniki udarjajo! POLICIJA JE POKVARILA ZABAVO Saratoga Springs, N. Y. — Ko je detektiv Hearn zvedel, da je nek tat odnesel iz Callahanove grocerije več steklenic piva in precej šunke, je sodil, da je moralo na kaki zabavi zmanjkati te robe, pa so jo šli iskat v bližnjo grocerijo, kjer pa slučajno trgovca ni bilo navzočega. Res je zvedel, da je bila nekje v bližini taka zabava. Aretiral je nekega, Fredericka Williamsa, ki je tatvino priznal. -o- Slovenska mati bo dala že tretjega sina armadi Mrs. Margaret Kralj iz 15105 Thames Ave., ki je dala že dva sina Stricu Samu, bo dala 23. marca še tretjega, a nadaljna dva še čakata na klic domovine. Ta slovenska mati, ki je rodila 10 otrok, je storila več kot svojo dolžnost do svoje nove domovine. Vsa čast ji! LTpamo in želimo, da se vsi njeni sinovi vrnejo zdravi in ovenčani s slavo zopet v njeno naročje. Za Cuyahoga okraj je bila izžrebana številka "441" Prva številka, ki so jo včeraj izžrebali v Washingtonu za re-gistrirance v okraju Cuyahoga, je bila številka 441. Iz vsakega izmed 51 distriktov v Cuyahoga ima po eden to številko. Ti bodo dobili od nabornih komisij številko 10,001 in drugi zaporedne številke od te naprej. Samo dva. Slovenca imata v okraju Cuyahoga številke 441 in sicer Anthony J. Piškur iz 1065 E. 69. St. in Frank Dre-mel iz 718 E. 157. St. V'naslednjem prinašamo najnovejša poročila o borbi slovenskih četnikov, ki bijejo Nemca in Italijana, ki sta zasedla našo iepo slovensko zemljo. Vesti so iz povsem verodostojnih virov, iztihotapljene iz naše stare domovine. še predno so dospeli Nemci in Italijani na slovensko zemljo, so Slovenci spustili v zrak vse vojaške naprave, razstrelili mostove in ra,zdrli železniške proge. Od časa okupacije ,pa slovenski četniki, ki se skrivajo po gozdih, dnevno napadajo Nemce in Ita-lij ane. Na Gorenjskem, ki jo je zasedla nemška armada, so boji zlasti v Julijskih Alpah, v krajih pa, katere ima zasedene Italija, so boji v okolici Krima. V Julijskih Alpah in Karavankah se skriva kakih 2,000 slovenskih četnikov. Poleg teh jih je pa veliko v armadi generala Mihajloviča. Slovenski ka~ petan Pipan je prvi pribočnik generala Mihajloviča. S sabotažo in vojno proti so-vragu so pričeli Slovenci tedaj, ko so jih začeli izseljevati. Takrat je slovenska mladina pobegnila v gore raje, kot bi bi se pustila odpeljati. O sledečih bojih slovenskih četnikov se poroča: 6. septembra sta bila' ubita blizu Črnomlja dva italijanska vojaka. 8. septembra je bil ubit en italijanski častnik in en vojak v boju na železniški progi Ljubljana — Novo mesto. 11. septembra je bilo razglašeno nad vso provinco Ljubljana obsedno stanje. 18. septembra so četniki napadli avto, v katerem sta se vozila dva nemška Jnženirja in štirje vojaški uradniki. Namenjeni so bili določiti mejo fned Nemčijo in Italijo. Avto je vodil nek slovenski geometer. Vsi so bili pobiti. To se je zgodilo v bližini vasi Rašica, ki spada v občino Šmartno, pod šmarno go-! ro. 20. septembra so Nemci ob osmih zjutraj zažgali vso vas Rašico ter odpeljali prebivalce v št. Vid in od tam nekam proti jugu. Moških niso dobili, ker so že en dan prej pobegnili. Nemci so obdolžili vaščane, da podpirajo četnike. Vsa vas Rašica s cerkvijo vred je zdaj v razvalinah, kjer je bilp prej 19 dobro obstoječih hišnih posestnikov. 21. septembra. Od sobote na nedeljo so nemški policisti iskali četnike po Možaklji. Ob tej pri- liki so ustrelili nekega moškega iz Jesenic, kei,- je nesel živež čet-nikom. Nemci so šli tudi na Pokljuko za četniki. V boju so tam Nemci ubili Andreja Prešerna z Gorij. 29. septembra je bil v Ljub-jani ustreljen notar Janež, nemški zaupnik. 1. oktobra se je vnel blizu Vodic boj med nemško policijo in četniki. Dva Nemca sta bila ustreljena, več sa jih pa četniki ujeli. 3. oktobra je italijanski mini- ster za korporacije odprl vele-sejm v Ljubljani. Na četrti dan se je pri vhodu na razstavo raz- počila bomba. Isti dan je bila železniška proga Ljubljana-Trst razdrta na več krajih, škoda je znašala več milijonov lir. 8. oktobra je vojaška sodnija obsodila na smrt četnike Slavka, Vode Marjana in Balas Arpada. Prijeli so jih 6. oktobra in dobili pri njih strojnico, municijo, samokrese itd. 9. oktobra so četniki napadli nemško stražo pri vhodu v predor pri Litiji. En Nemec je bil ubit, dva težko ranjena. Pripeljali so ju v Ljubljano, kjer je eden umrl. 10. oktobra so četniki zažgali mlin Lancevo^ri Radovljici ter odpeljali nemškega inšpektorja in nadzornika. Nemške oblasti so ukazale do '15. oktobra vrniti ujeta uradnika, četniki ju niso vrnili in nemške oblasti so ukazale ustreliti 200 Slovencev. 14: oktobra je bil ubit Nemec Chiody od neznanih storilcev. 17. oktobra so Nemci ustrelili 16 talcev, 15 moških in eno žensko. * Na 15. decembra so italijanske oblasti ustrelile v Trstu sledeče Slovence: Viktorja Bobka, Simona Kosa, Viktorja Tomaži-ča, Josipa Ivančiča in Ivana Vadnjala. Sledeči so bili pa obsojeni na dosmrtno ječo: dr. La-voslav čermelj (ki je spisal knji*-go o trpljenju primorskih Slovencev in ki jo prinašamo na uredniški strani pod naslovom: Da se ne pozabi), dr. Droce Sardoč, dr. Ante Ščuka in Franc Kavs. Nadaljnih 51 Slovencev je bilo pa obsojenih v ječo vse od 3 do 30 let. Vsi ti so. Slovenci iz Julijske Krajine in obtoženi sabotaže proti Italiji. *Ameriška armada sprejema zdaj prostovoljce v starosti do 45. leta. r r €117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland Do nošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United State? and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 64 Wed., March 18, 1942 Ena sama svetovna federacija Henry Ford, eden najodličnejših ameriških industrij-cev, je nedavno izjavil, da se bo iz te svetovne vojne izcimi-la ena splošna svetovna federacija, v kateri ne bo nobenih narodnih mej ali zaprek in ljudje v tej federaciji bodo živeli v miru in blagostanju. To bo federacija, je rekel Ford, v kateri ne bo imela politika nobene besede; to bo federacija, v kateri bo ena uni^ verzalna valuta, ena univerzalna ekonomija in en univerzalen trg, za vse pristopen. Ako ne bo po tej vojni prišlo do take svetovne federacije ali zveze, potem je ta vojna samo predigra ali predpriprava za drugo, še strašnejšo vojno. Henry Ford, ki je praktičen človek in velik idealist, nima v tem slabih idej. Vprašanje je pa, ako bi bila taka svetovna federacipja izvedljiva, dokler imajo glavno besedo še vedno politikarji. Zato je pa tudi Ford dal kot prvi predpogoj taki svetovni federaciji to, da bi politikarji ne smeli imeti nobene odločilne besede, to se pravi, da bi ves svet gledal samo na to, kako bi si izboljšal svoj ekonomski položaj, kako bi bil glavni in edini smoter vsake države to, da bi ne bilo ne bogatinov in ne revežev, ampak da bi imel vsak dovolj vsega na* razpolago za mirno življenje. Po tej vojni bo svet tako razbit, da bo voljan poslušati vse pametne nasvete. In edina rešitev iz splošnega kaosa bi bila res neka taka svetovna federacija, kjer bi razne države ne potrebovale več armad, ker bi pač ne bilo sovražnika, bi ne bilo sovražnega soseda. Kot logično pričakujemo, bodo imele Zed. države glavno besedo pri sklepanju miru in pri začrtavanju novih mej po svetu. Razen morda par pohabljenih diktatorjev bo ves svet gledal na Zed. države za nasvet, za modro besedo, ki naj bo postavila bazo za bodoči svetovni mir, za bodoči splošni blagor. Zed. države so tudi edine, ki bi lahko svetovale ali postavile, če jih bo hotel svet poslušati, bazo pravičnega in trajnega miru. Ameriškim državnikom ne bo treba iskati vzorcev za tak demokratski temelj, ne bo se jim treba ubijati, kje in kako bi dobili pravilno rešitev temu vprašanju. Vzeli bodo za bazo samo ameriški demokratski ustroj, ki se je dozdaj izkazal še najboljšega. Ameriški narod, ki se je rešil pogina samo s tem, da si je ustvaril velikopotezno demokracijo za svoj bodoči obstoj, je dokazal v sto letih s svojim uspehom, da je edino tak sistem vlade in države praktičen in priporočljiv. Ko bodo sedli državniki svetovnih držav k zeleni mizi, da podpišejo premirje, bodo Zed. države menda edine, ki ne bodo zahtevale zase ničesar. Ne verjamemo, da bi bil pri tisti mizi zastopan še kak drug narod, ki ne bil imel prav nobene sebične zahteve, pa naj bo že pravična ali krivična. Vsak bo hotel dobiti kolikor bo mogel na račun svojega soseda. Zed. države niso po zadnji svetovni vojni zahtevale zase ničesar, saj niti svojega niso dobile nazaj, pa tudi zdaj ne bodo zahtevale ničesar, pa niti svojega ne bodo dobile nazaj. Zato pa, mislimo, bi bila taka država, ki bo vse Svetovala in zahtevala ne za svojo korist, ampak v korist vseh svetovnih narodov, edina ki bi se jo moralo v njenih nasvetih upoštevati. Mi damo tudi zdaj svoje fante, svoje ladje, letala, tanke m povrhu še denar, ne da bi pri tem mislili, če bomo dobili kdaj to povrnjeno. Vse, kar bomo zahtevali za naše ogromne žrtve, bo to, da se upošteva naše nasvete, našo besedo, ki bo zastavljena za bodoči trajni mir in za bodočo splošno prisperiteto vseh narodov. Svet dozdaj še ni rodil državnika, ki bi hotel koristiti prav toliko sosedu, kot sebi. Tak državnik je dozdaj samo naša Amerika. Ako bo svet tega državnika poslušal, bo lahko poslal vse generale in vojskovodje za vedno v zasluženi pokoj. BESEDA IZ NARODA Pismo iz NewYorka New York, March 12 — New York je sploh mnogo bolj zanimivo mesto, kot bi človek moje vrste mogel pričakovati. Tu srečaš ljudi, ki nisi imel pojma, da so na svetu, še manj se ti je sanjalo, da ti ljudje toliko vejo, vs?ii mislijo, da vejo. Uteg- e se izkazati, da ni vse tako kot razlagajo, vendar ne moreš kar tako mimo njihovega mnenja, ko se prepričaš, da so res ljudje z mnogimi "zvezami" in vsakovrstnimi ''stiki." Tako smo poslušali oni dan odličnega Nemca, ki je v resnici znan po vsej Nemčiji in poleg tega postaja zna?i — če ni bil že prej — po vsej Evropi in Ameriki. V javnost ne po sega, celo ogiblje se je. V politiko se ne vtika, razume jo pa dobro in ve veliko povedati o njej. Deluje na tihem, dejal bi, da se ukvarja z dobrodelnostjo. Kar nam je povedal, je bilo samo za nas, in če bi vedel, da o njem pišem, bi me najmanj prav grdo ozmerjal. Zato ne smem niti malo namigniti, kdo je. Toliko lahko rečem, da je bil med prvo svetovno vojno visok činovnik v nemški vojski in ni čudno, če res mhogo ve. Pozneje je bil vržen čez mejo in zdaj je v Ameriki. Vprašali smo ga, če upa, da bo imel kako besedo v povojni Nemčiji. Skromno je odgovoril: Tako upam . . . Na naše nadaljnje vprašanje, če ima kaj zveze s sedanjo Nemčijo, je pokimal in zraven dostavil, da je prav pred par dnevi dobil obširno poročilo. Kako — ? Samo nasmehnil se je. Ko smo le silili vanj, je dejal, da ima v Nemčiji polno prijateljev, ki skrbe za to,' da pridejo poročila čez mejo. Ali pozna Otona Strasserja? Pokimal je. Ali so njegova poročila ista ko Strasserjeva? Odkimal je. Pozna Otona Habs-burga? Tudi njega. Ima kaj zveze ž njim? že dolgo nobene. Habsburg je zaigral in ne pomeni nič več . . . Postalo je skrajno zanimivo. Toda hiteli smo z vprašanji o Nemčiji. Kako je prav za prav zdaj v Nemčiji? Ali ameriški listi v svojih komentarjih o Nemčiji in njenh težavah v teh dneh kaj zadenejo? Ali je vse le golo ugibanje in "wishful thinking"? "Ni prazno. Nemčija na vsak način skuša svoje meje herme-tično zapreti, da bi nobeno poročilo ne moglo ven, toda namen se ji ne posreči. Poročila gredo čez mejo neprestano. Dobiva jih Strasser, točna in avtentična, dobivajo jih poleg njega mnogi. Ameriška propaganda, in angleška, seveda, marsikaj dodeneta, prav tako ruska, toda v Nemčiji že dolgo ni vse tako kot bi rad Hitler. To je pribito in nadalje bo šlo še vse manj po Hitlerjevi volji." Pa prihaja vendar vse na dan. Ko ranjenci ozdravijo, jih brž spet skušajo poslati nazaj na fronto. Toda vedno pogosteje se dogaja, da se vojaki upro in se dajo rajši postreJiti. In res imam poročilo iz najnovejšega časa, da so v nekem kraju na Francoskem na en dan čez 300 takih upornikov na licu mesta ustrelili. Dalje imam točna poročila, da katoliški škofje in duhovniki naravnost urgirajo pasivni odpor zoper "Nazizem. In se jim nič ne zgodi. Tako se vidi, da Hitlerjeva zvezda ugaša." "In kaj pride za njim?" "To je težko reči. O pruskih generalih ne morem reči nič priporočljivega. Toda moral se bo najti kdo med njimi, ki bo vsaj začasno vodstvo prevzel. Eno vidim: Nemčija ne bo dolgo v Hitlerjevih krempljih. Zlasti ne, če bo Amerika znala izrabiti položaj, pa se bojim, da ga ne zna. Toda kaj pride potem, nisem tako brez skrbi. Strasser? Ne veriujem. Preveč misli, da bo vse njegovo, ko Hitler konec vzame. Pa je le preveč njegova osebna domišljavost in ambicija." "Kaj ste mislili reči glede Amerike in potrebe, da se sedanji položaj dobro izrabi?" "Amerikanci ne znajo pritegniti v svoj propagandni voz rojenih Nemcev, ki so s Hitlerjem skregani. Niti na radio ne de-nejo takih. Amerikanci so tudi preveč domišljavi, če je kdo od njih bil nekaj let v Nemčiji, že misli, da pozna Nemce do dna! In si domišlja, da bo njegova beseda kar čez noč odvrnila Nemčijo od Hitlerja. Toda Nemci bi samo rojenega Nemca poslušali in mu verjeli." "Ali bi se vi sami hoteli spustiti v te in take reči?" "Nikakor ne. Jaz nisem poli Drugič pa, kakor sem že omenil, bomo ta dan obhajali tudi god našega društvenega patro-na in vseh naših Josipov ter Pepc. Pridite torej vsi; začetek seje bo točno ob 7:30. Naš novi tajnik, brat L. Šimenc se zelo trudi in potrpežljivo dela za večji napredek društva. Na tej seji, potem pa še cel mesec vam bo delil pri pobiranju asesmenta tikete za proslavo 20 letnice društva in god-benega koncerta na Belo nedeljo v dvorani S. D. na Holmes Ave. Nikar se tiketov ne branite, ampak vzemite jih radovolj-no. Ako se pa morda ne boste mogli tega koncerta in proslave udeležiti, pa skušajte tiket komu prodati. O programu, ki bo izredno zanimiv, bomo še kasneje posebej poročali. Obljubljeno nam je, da se bo te naše proslave udeležil tudi naš glavni predsednik sobrat John Germ iz Pueblo, Colo., obljubil je tudi sodelovati na programu koncerta s svojim lepim petjem in igranjem na harmoniko. Torej program bo v resnici izboren in zanimiv. Odbor in naša društvena godba bodo storili vse, kar bo v njih moči, da se nameravana proslava izvrši v čim lepšem redu; vi pa storite svojo člansko in narodno dolžnost in sezite po vstopnicah. Z bratskim pozdravom, John Pezdirtz, preds. -o- Lorainska pomožna akcija št. 14 tikar. Iz ozadja opazujem stva-1 ali da se vam primeri kaj take ri. Govorim le, če me kdo vpra- j ga, da bi v resnici ne mogli biti V nedeljo, 22. marca, zvečer priredi naša pomožna akcija svoj "Card party," kjer se bo delilo lepe nagrade za moške in ženske pri mizah, poleg tega pa bo še posebna nagrada, ki jo bo deleže eden izmed navzočih in sicer v obliki obrambnega bon-da v vrednosti $25. , v narodu in proti beguncem. Ko Razume pa se, da ceste si pre- pa SQ oblast y zasedenih kra_ skrbeh vstopnico v predprodaji jih prevZeH ^^ žiyljenje in bi morali tisti večer na delo, I pGstalo neznosno> Pred priho_ "Prihajam iz Splita" i. Buenos Aires, 4. februarja (JČO)—Argentinski list "Naša Sloga," ki izhaja v srbohrvaščini v Buenos Aires-u prinaša sledeč zanimiv članek o stanju v Dalmaciji: "Mnoge stvari so vam že zna. ne, je začel gospod, ki je pred dnevi prispel iz Splita, res ne vem, kaj bi vas in vaše čitalce zanimalo. Beda, pomanjkanje, stiska, glad, ponazorujejo stanje v vseh zasedenih krajih, v Dalmaciji pa še posebej. Nezadovoljno ljudstvo, težko življenje pod tujo oblastjo, strah pred neprijetnostmi, ki se utegnejo pripetiti vsakega dne, ustvarja od dne do dne večjo razjarjenost. Danes v Dalmaciji in v "neodvisni," kakor imenujejo italijansko kolonijo, kjer vlada Ante Pavelič več ne govorijo "Ante Pavelič," temveč "Antipavelič," s čimer narod hoče pokazati, da je proti Paveliču in vsemu, čemur Pavelič služi. Fašisti so neznosni V začetku, ko je Italija zasedla 'večji del Dalmacije, je bilo pod italijanskimi oblastmi še nekako znosno. V ta del so bežali Hrvati Srbi in Slovenci, ki so jih dogodki presenetili v "neodvisni," kajti tam je bilo neznosno. Kar so počenjali vstaši ni mogoče popisati. Njihova zverinstva so presegla vse meje. V delu Dalmacije, ki ga je zasedla Italija, se je v kratkem času zbrala velika množica beguncev iz vseh delov Jugoslavije. Italijanske oblasti niso delale sitnosti, če so le imeli sredstva za življenje. Tako je bilo, dokler je bila na oblasti italijanska Vojska. Italijanski vojak se ni zdel nasajen ali sovražen proti ša." Nasmehnil se je in nam očitajoče pogledal v oči. Nardriž. -o-- Vabilo na godovanje Ker vem, da mnogo naših članov čita tudi naš lokalni dnevnik "Ameriško Domovino," zato 2 oglašem na tem mestu z nastopnim vabilom. V četrtek, dne 19. marca, je praznik sv. Jožefa, patrona našega društva. Ta večer bomo imeli našo redno mesečno sejo. Da pa bomo ta praznik malo bolj obhajali, je odbor sklenil pripraviti po seji malo brezhrupne zabave z okrep-čilom; pogostili bomo na ta način naše Jožete, Josipine in Pepce, člane in članice tega društva, ker bo ravno ta dan njih god. Poleg tega imamo zopet nekaj naših članov, ki bodo dne 2. marca odšli k vojakom. Vem namreč za tri in sicer; br. Wm. Planišek, Frank Kenik in Frank Baraga; prijazno vabimo na to V septembru 1G27 je tajnik tržaškega fašja naznanil, da bodo morale izginiti vse slovanske zadruge. To zahtevo je takoj podprl tržaški fašistični časopis "II Popolo di Trieste." Kmalu zatem sta morali prenehati s svojim delovanjem obe zadružni federaciji, tržaška in goriška, od katerih je imela Slovanska manjšina v Julijski Krajini take ogromne koristi. Z dekretom od 18. januarja 1928 je goriški prefekt razpustil upravni in nadzorni odbor goriške zadružne federacije in ji postavil na čelo vladnega komisarja. Goriški fašistični časopis "Vedetta d'Isonzo" je to odredbo navdušeno pozdravil ter obdolžil prejšnje slovenske direktorje zadružne federacije, da so rabili zadružni denar za vzdržavanje laži-kulturnih ustanov, kot Alojzijevišča, Mohorjeve družbe, časopisa Goriško stražo in druge podobne ustanove, ki so imele namen prilivati olje panslavizmu za Alpami. Ko je vladni komisar Petrella prevzel vodstvo federacije, je pronašel skupnega deficita v vsoti 600,000 lir. Toda če se je vzelo v račun rezervo federacije, se je deficit znižal na 100,000 lir. Toda po treh letih uprave pod komisarjem Petrellom, je narasel deficit na 3 milijone lir, katerega so morali kriti člani federacije. Ker bi bilo to porazno za vse sejo še vse druge, za katere še "Pa kaj bi se dalo zlasti pove- ne vemo, da bodo tudi poklicani v armado. Pridite, da si pred slovesom bratsko stisnemo roke in vam želijo srečno vrnitev med nas. Posebno apeliram na naše članstvo, da se prihodnje seje v dati o položaju v Nemčiji?" "Recimo tole: Nemčija je zgubila na z&padni fronti komaft nekaj tisočev svojega vojaštva, v poljski kampanji nekaj več, na Balkanu že kakih 55,000, v Rusi ji najmanj dva milijona in pol. | četrtek udeleži v izredno veli-Zdaj jih Hitler že sam priznava I kem številu; prvič zato, da s poldrug milijon, pa jih bo mo- ten1! pokažemo odhajajočim čla-ral še mnogo več. To se silno nom našega društva, da jih ce-pozna. Nemci so prepadeni. nimo in smo jim hvaležni za vse Kaj takega ni nihče pričakoval, >'fve, katere bodq morali pre-Javnost se vsak dan bolj odvra- našati za nas in za našo domo-ča od Nazizma. Silno slabo vpli- j vino v tem vojnem času. V tava dejstvo, da ranjence pošilja- j kem slučaju dragi mi sobratje jo v bolnišnice v podjarmljene : in sestre nam ne sme biti vse-kraje, zlasti v Francijo. Ne upa- ene, ampak vsi moramo nasto-jo se jih pokazati domačinom, piti, to je naša sveta dolžnost. navzoči omenjeni večer in bi slučajno bilo vaše ime klicano za nagrado obrambnega bonda, da ga boste dobili, pa če ste navzoči ali ne. Vstopnice dobite pri vseh naših društvenih tajnikih in tajnicah, le sezite po njih. Vse, kar boste prispevali, beste dali ubogemu in od diktatorjev izmučenemu bratu in sestri v stari domovini. Poleg naše pomožne akcije v našem mestu pa imamo še našo ameriško dobrodelno organizacijo—Rdeči križ. Na banketu smo bili nabrali $41.00 in drugo pa je dodala pomožna akcija, da se je odposlalo vsoto $50.00. Ker je kvota za Rdeči križ v našem mestu vsč kot odsežena, pa skrbimo za v bodoče, da kadar nas bo Rdeči križ zopet vprašal za sodelovanje, da bomo pripravljeni še z večjo vsoto kot zadnjič. V ta namen bo na našem "Card party-ju" še nekaj posebnega, kar bo v korist te organizacije. Seje naše pomožne akcije št. 14 JPO se vrše vsaki četrti v' dom fašistov je bilo življenje delih, ki so postali del "neodvi. sne" mnogo hujše. Italijanska uprava v Splitu Italijanska uprava v Splitu .je sedaj fašistična. Prefekt je Zerbini, njegov tajnik je dr. Cosentini, podprefekt, kvestor policijski načelnik) je Del Ita-la in njegov namestnik Mata-na, najhujši med vsemi. Ta uprava skrbi za "varnost" meščanov, boljše, za varnost maloštevilnih italijanašev. Ta uprava zapira ljudi v ječe zaradi 'vzdrževanja reda' in za uničevanje vsakega javnega izražanja narodne zavednosti meščanov. Uprava je podložna samo fašistični stranki, ki vlada v Dalmaciji. Lažne ovadbe Nekaj časa so malone vsak dan klicali na policijo veliko število meščanov. Nekatere so naznanili zaradi poškodovalnih del; druge, da so govorili proti Italiji; tretje, da pripravljajo zaroto proti fašistom itd. Mno. ge so kaznovali in mnogi pri- \ ft ausp'c dem flUTRl V času od 9. do 14. ap'1 bodo vršile v Cleveland*: rodeo predstave pod a American Legion kluba to, 11. in v nedeljo 12 bodo tudi popoldanske P1' j ve. Pri teh predstavah " vo izredna posebno nastop Autry "Flying A Sta»Pe£ Skupina, ki bo nastop Clevelandu sedaj tr Houston, Texas, da bo "aS tukaj z vso popolnostjo- predstava bo trajala 3 sebnost bo gotovo Gene ^ svojimi slavnimi konji (^ pion" in "Champion, Jr>' sta zavzemala odlično teh predstavah. Nastopih liko raznih jahačev in Ja ^ nikdar poprej v Cle^ ^ Vstopnice si lahko žes • zervirate in so po $1-25 $2.10 vključivši davek. ^ jih lahko tudi po P0^' P i na, 37C0 Euclid Ave • i. vs1 Naročilu pfi 1 ožite vstopnice in pa kuvert0 ko in vašim naslovom- lllll< h ali Ii tt Pob, !a ] Jen: K« 1 pc 'k I »ejev fn "0, 8V "K; \ Na j 'In nT ^iiiiiNI' Predno je šla Ameri^ no, je vsa Evropa cl1 ( Lisbono na Portugal0 i, » . lini« wav "Če N > Kg] Kx k rb ) ver ja p; M da bo tukaj mog°ce parnik ali clipper čez ^ ,orJ' ii »JU, bljubljeno deželo čakali cele mesece 0n Kd«r J! šc vedno čakajo), že kupljen prostor P? . ga je lahko prodal, & ^a tisoče dolarjev. _ Tako je prišel tudi » Ski Judek k ameriške^ up"0 !u v Lisboni in ga za >od A šal: "Prosim, gosp-- ^ nec, ali je kaka mož" . •prišel jaz v vašo kr»sfl bedno deželo?" $ Konzul, ki je morf^l jati vsak dan na tlS i > R; spet * fcfc M n «6 c i »K: 'Je'N in e2e] L f i hi k K f« V vprašanj, ves izmu^en„. -jI • je nevoljno odgov«1' krat je to nemogoče- ( vprašat čez kakih d^ Judek se je ves kal proti vratom, ven enkrat poskušal: "Pa naj pridem popoldne?" v »je slovanske zadruge in zelo neprijetno za fašistične voditelje, so se zedinili na 40', poravnave. Končno je federacija proti koncu 1931 prenehala poslovati. Vse zadruge, ki so bile včlanjene v tej federaciji so bjle močno prizadete. Štiri od njih, hranilnica v Podmelcu, Hudijužni, Št. Viški gori in Kanal u, so morale iti radi tega v likvidacijo. c, , , jatelji so se zaradi teija snrli. mesecu v Slovenskem narodnem j Kajti u,otovill s0, da jePdo_ domu ki nam daje vse prostore gajalo> da je priše, nekdo ,a a seje m prireditve brezplačno! kvesturo fa ovadu k ogeb na razpolag-o in poleg tega pa je ! kot naznanilca pa podpisal naj-^domr prispeval $25.00 v boljšega .Hjatdja te osebe, blagajno nase akcije Tem po- nekoga, ki je z njo bil vsak dan tom naj bo upravi Slovenskega skupaj) se z njo pogovarja] in narodnega doma izrečena naj- fcmenievnl mi«li ifnonnKlU lepša zahvala. Piškur Hardware pa nam je preskrbel vstopnice za naš "Card party." Poleg tega pa so tudi posamezniki darovali večje vsote, za kar jim najlepša hvpla vsem skupaj v upanju, da bo vaš dar dosegel trpine v stari domovini. John Kozjan, za publ. odbor. -0-- "Skimp to Beat a ★ * ★ MAKE EVERY PAYDAY BOND DAY izmenjeval misli. Ko so oblasti spoznale, da so take naznanitve zlagane, so jih po večini puščale v nemar. Bratje Kal al i nič Rodbina Katalinič je znana in stara splitska rodbina. Trije bratje, trije orjaki, so imeli trgovino s cvetjem sredi mesta in svoje posestvo pod Marjanom. Dva med njimi sta bivala v Zagrebu in vstaši so ju ujeli, obtožili, da sta Jugoslovana in ju ustrelili. Malo pozneje so fašisti ustrelili tudi tretjega brata v Splitu. To se je zgodilo pred kratkim, ko sem odhajal iz Splita. (Dalje prihodnjič) A bleach V^^ifl/ J- you may need r than sunshine—// y°U£rjsl, ) moisture in the final rinsing. The (j|4 fabric—the better th« I will do in bleachin«1 Then buy deF"^'.Vj stamps instead of " ^ that the sun will on an America »' P** prils! d ,usPit; V s«" m bo«1' ped iOp1 renif. iasi J SATAN IN ISKARIOT ž Ne bodete jih djali v žep. e zato ne, ker ga vobče nima. e' Pa bi se vam tudi zmočili." tj,>, pa Jih mislite shrani. "Na otok bom pritrdil listni-tam se ne bo zmočila. Vi pa ""JJ* Pazili nanjo." pazil pa bom> pazil, Kakor Punčico svojega očesa! Ampak - kaj pa če zdrkne 1 vodo?« Ne bo- Naložil bom dračja in^evia na zadnji del otoka io še na njega listnico Pa pj P°Sebej pritrdil z vejami. la J« bodete spet za menoj in J žili,* druga ne bodete pa-^ ,'kf° na denar." Well —j Bom, ■ , ;Vt ,50žakal bom na vas, da se . if ete z obiska''"" -HlV .. * Med 4 , K ilo i ?el ^ Pogovorom sem tipal po njJu Za vejami. Z grmovja lla8em smel lomiti, nalom-Ks mesta bi me bila izdala. ClJe ležalo dovolj suhi j a-grmovju, zložil sem jo na , iejevjg0 otoka in pritrdil med Var„ • dra&°ceno listnico. vJebila- »svatih b°Va!" sem deja1. Mit ^ p0 reki navzdol do šo la v Werner " P11, !ie* 30» Vs lil'!!1 am?>> "Kar "a gotova-% 4. dama ni sama v šoto- ^ekli ir#aive. ste, da jo straži j o ^ tiste "te bodo pri njej vfo. So tlste stare ženske v S°spa Werner go Jf V Zakaj?" , J|Wn a dama rajši uživa rp^Cff d.olgo sveži i iseparUavza" %>> °toru v družbi starih šotoru niže pod 8pft ,pm Sva Is pet obstala. ^Poh 86 pot°Pn ter zle. <;;kotoka. '>oC5,. rft, skrbno pazite na tovo r t" sem opomi-5e zgodi z ifi mirno odplujte straž in rešite rioj^a. «Naj Sinjih e r5' p življenje je 0fl • ^ejse, Pazite tudi je k;i Po Pobočju t sem slutil. • 8°tor in Pred menoj' je fh teki 1 .nekaJ v stran, pa H šotor JG sedela Marta, lov*' »i m"1 So čepele Indi" Sžbi la sedeti v nji- L '?žel odmaknila se je. ?k 0nSem »a dva koraka Me. 0o«°Hti sem jo moral kf 611 Posel t O ni kj Ha a divi Vajena življe" zaPadu in žen- ^ Hnj^' Ali bo obvladala ' S J; ko me bo slišala ta " Kaj, če bo krikni. ftie «S» SftV Pričakovala, pre-3) hf, J.e bilo, če sem sclmenu- šepnil. •>e in 'prestrašena m Vsu k ob mi J -oa sreča, da ni V h H s &31a °braz. Nema me ! lo ^ila se ni. je\?teme spoznali'/" V rr>e r Je naP°l k meni, V n« slišala. Indi. 6 ženile za njo, %S °ti taboru in po-V»fi J°rovanje še i vedno 1 %8 in Vam rad' du scm ki^'Saj,, da se vam ni tre. 'X *ti!>> r°ke. B °8U Po nemikem Izvirnika K. Majn Ampak kaka predrznost!" "Prav nič ni nevarno. Saj ni nikogar blizu." "Kako pa ste prišli sem, da vas nihče ni opazil?" Pozorneje me je pogledala. "In čisto mokri ste —! Ste priplavali?" "Da." "Neverjetno —! Kako pa ste vobče vedeli, da sem v taboru Mogollonov? In vprav v temle šotoru?" "Vse vem. Vaš vodnik Dun-ker —." "Tisti je pobegnil —." "— pa naletel na mene in na Winnetoua. Vse nam je povedal, kako je našel Murphyja, da ste se jima pridružili v Al-buquerqui, da so vas napadli Mogolloni in spravili semkaj. Tamle v vodi tiči, nekaj korakov v stran." "Za Boga —! V kako nevarnost se podajate —! In Franc, moj brat —?" "Je na varnem. Srečali smo Nijore in jim ga izročili v varstvo, ker ga tod ne rabimo." "Pri Nijorah je —? Tam ni na varnem!" "Ker jih bodo Mogolloni napadli, mislite?" "Da. Tudi to veste?" "Nijore sami so mi pravili, srečali smo se ž njihovim poglavarjem Naglo puščico. Domenili smo se z njimi in poskrbeli bomo, da se bo Mogollo-nom njihov napad ponesrečil. Zato se vam tudi za brata ni treba bati. Le čisto mirni bodite!" "Ampak paziti morate na sebe! Melton mi je pravil, da pojde z Mogolloni nad Nijore in da vas bo spotoma prijel. Pazite, prosim, na sebe! Ne izpostavljate se preveč!" "Melton se prav tako malo bojim ko Mogollonov. Ne bo on nas prijel, mi bomo prijeli njega in njegove. Melton torej misli, da pridemo za njim?" "Se zdi. In če vas najdejo spctuma, vas mislijo poiskati v 1 istem gradu, tam, pravi, vas gotovo dobi." "K sreči nas ni več v gradu. Sumi torej, da vemo, kam je Zbežal?" "Menda že. Grozil mi je. Ko dobi vas, Winnetoua in Emeryja, je pravil, nas bo vse spravil s poti." "Tako —? Seveda! Zanaša se na Mogollone! Pa iz njegovih groženj vsaj lahko posnemate, da se vam zaenkrat še nič ni treba bati. Vsaj dokler se Melton z Mogolloni ne vrne, odet z zmago —. . In Mogolloni, kakor vidim, ne ravnajo trdo z vami. Niste zvezani —. Straži j o vas pa tudi ne prehudo." "Ne smem se pritoževati." "Kje pa je Murphy, neprevidni odvetnik iz New Orlean-sa?" "Globlje v taboru. Močno je zastražen." "Menda je Melton tako zahteval?" "Da. Murphy g| je silovito napadel, ko ga je zagledal. Kako pa se je vam godilo? Tisti grad ste torej le našli?" "Našli smo ga. In našli še marsikaj druga. Pa o tem vam bom pripovedoval pozneje. Le toliko vam povem, da je položaj za nas ugoden. Od treh Meltonov nam manjka še samo eden." "In druga dva?" "Harry Melton je mrtev, njegov brat Thomas Melton je v naših rokah, poslali smo ga k Nijoram, kjer nam je varen. Jonatana pa upamo, da primemo v nekaj dneh." "In denar — ?" "Nekaj smo ga že dobili v gradu, bratu smo ga dali. Drugo pa mislim že tudi imamo." "Imate —V." ZAPISNIK seje slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršila v Morrison hotelu, Chicago, 21. februarja, 1942 Predsednik Vincent Cainkar otvori sejo ob deseti uri dopoldne. Pozdravi navzoče zastopnike slovenskih podpornih organizacij, nakar izpove, da je bila sklicana ta seja, da se pogovorimo glede pomožne akcije in njenega delovanja v bodoče, da razmotrivamo o enotni vojni prav dobro, pa vendar nekaj smo napravili v danih prilikah, ako vzamem v poštev sedanje razmere in stanje naših ljudi. V prvi svetovni vojni je bilo lahko nabirati denar med našimi ljudmi, ki so takrat imeli na splošno še boljše vezi s svojo, staro domovino. Veliko teh ljudi danes več ni, ker so pomrli. Kar jih imamo danes, so starejši bolj navezani na svoj tukajšnji zarod in imajo sedaj le rahle zveze z domovino. Naša mladina pa ni bila vzgojena tako, klavzuli za naše bratske organi-1 da bi imela pravi narodni čut do zacije in da rešimo vprašanje naše zemlje onkraj morja. Poglede politične akcije, .katero bi leg tega je danes v Ameriki to-zavzeli za združenje vseh Slo- i liko drugih pomožnih akcij, da je vencev v stari domovini. Za zapisnikarja je izvoljen Janko N. Rogelj. Navzoči na seji so sledeči za- nam težko razširiti naše udej-stvovanje med druge narodnosti in Amerikance. Mi smo bili zadnji, ki smo pričeli s pomožno stopniki: Za Slovensko narod- akcijo. Koliko uspeha so imeli no podporno jednoto: Vincent Cainkar in Ivan Molek; za Kranjsko slovensko katoliško Grki, ko je vsa Amerika sočuv-stvovala ž njimi radi vojne. V poštev moramo vzeti tudi jednoto: Joseph Zalar in Louis nesoglasja. Naše časopisje nam železnikar; za Ameriško brat- i v tem ni dalo pričakovane soško zvezo: Janko N. Rogelj in; glasne opore. Na eni strani se Anton Krapenc; za Slovensko; je hotelo omaloževati naše delo, žensko zvezo: Marie Prisland in! na drugi strani pa se je pripove-Josephine Muster; za Slovensko; dovalo, da- ni uspeha. Vse to jc dobrodelno zvezo: John Gornik napravilo razburljiv vtis na po-in Frank M. Surtz; za Zapadno' sameznike, kar je škodovalo na-slovansko zvezo: - Leo Jurjevec šemu pombžnemu delu. In še in Candid Grmek; in za Jugoslovansko podporno zvezo "Sloga": John Ermenc. Zastopnikov niso poslale sledeče organizacije: Družba sv. Družine, Slovenska moška zveza in Progresivne Slovenke. Na sejo pride Mr. Zvonko No- predno smo vse to preboleli, napadena je bila naša nova domovina, kateri moramo pomagati v prvi vrsti. Ameriški rdeči krjž je pričel z nabiranjem denarja, prodajanje obrambnih bondov in znamk se je povečalo: vse smo morali podpirati. Jaz sem pre- vak kot časnikarski poročevalec! pričan, da smo prav ravnali, ko za tednih Proletarec. Vpraša smo podvzeli korake/za skupno navzoče, če mu dovolijo, da pri- pomožno akcijo in moje priporp-sostuje razpravam. Se mu soglasno dovoli. Predsednik Vincent Cainkar poda svoje poročilo: Kmalu bo eno leto, odkar smo ustanovili našo pomožno akcijo. Takrat so čilo tej seji je, da delamo tako naprej. Jaz sam sem pisal o pomožni akciji in v svoji k<5loni priporočal isto, a osebno pa se nisem mogel dosti udejstvovati, ker nam prerokovali, da ne bomo j sem imel toliko izrednega dela z mogli sodelovati radi naših raz-j združitvijo SSPZ in SNPJ in s ličnih prepričanj. Toda pokaza-'konvencijo, a potem je prišlo še !o se je, da je to mogoče. Če ne pokonvenčno delo. Toda konven- cija SNPJ je darovala v ta sklad $5,000.00. Tudi posamezna društva SNPJ so prispevala ter pošiljala svoje prispevke na moj urad. Imena darovalcev so bila priobčena v Prosveti. Uradni pisalni papir, koverte in potrdil-ne knjižice za JPO je preskrbela naša tiskarna brezplačno. Pozneje bom predložil resolucijo, katero bi poslal ta odbor na predsednika Združenih držav, kakor tudi izjavo, katero bi poslali državnemu tajniku. V slednji bi razjasnili položaj rojakov iz okupiranih krajev in zlasti naših primorskih Slovencev, kateri so podaniki Italije Potrebno je, da se naše organizacije zavzamajo za nje, da se jih ne bo smatralo za sovražne inozemce. Zahvaljujem se za prijatelj sko kooperacijo vseh odbornikov. Sedaj sem prepričan bolj kot kdaj poprej, da res lahko delamo skupaj za dobro in skupno stvar. Le tako deluj mo naprej za naše uboge in trpeče brate in sestre onkraj morja. Poročilo se sprejme. Joseph Zalar, tajnik JPO,SS poda sledeče pisano poročilo: Mislim, da ne bo škodovalo, le omenim, da imamo sedaj 23 podružnic ali postojank. Te postojanke se nahajajo po naslednjih naselbina: 1. Joliet, Illinois. 2. Cleveland, Ohio. 3. Chisholm, Minnesota. 4. Sheboygan, Wisconsin. 5. Milwaukee, Wisconsin. 6. Ely, Minnesota. 7. St. Louis, Mo. 8. Chicago, Illinois. 9. Waukegan, Illinois. 10. Lloydell, Pa. 11. Butte, Montana. 12. Pittsburgh, Pa. 13. Farrell, Pa. 14. Lorain, Ohio. 15. Clinton, Indiana. 16. Salida, Colorado. 17. Rock Springs, Wyoming. 18. Barberton, Ohio. 19. Aspen, Colorado. • »i11'Ici «l> 20. Pueblo, Colorado. 21. Denver, Colorado. 22. La Salle, Illinois. 23. Johnstown, Pa. Ker je naše delovanje podvr- , družbo Wilks and Co. v Chica-jgo, 111. Sporazumeli smo se, da bodo to delo napravili za $20 letno, da ne bomo imeli preveč stroškov iz našega sklada. Nadalje poroča, da je bil za ženo nadzorstvu federalne via- layne zgz y Den_ de zato se zahteva, da redno v - Col0., kjer je kazal pre- vsaki maann nnolimvi/i " ' ' * micne slike iz Jugoslavije ter našem vsaki mesec pošljemo poročilo o našem delovanju na urad drža-!T"""". "" , . .v, Tir , . J; I da je tudi tam govoril o vnega tajništva, Washington, D. i « ,, . . n _ ' ' pomožnem odboru m njegove I jo Gornja slika je bila poslana iz Londona in nam predstavlja ameriške vojake, ki se izkrcava jo v neimenovanem irskem pristanišču. V -tej skupini so krepki mladi ameriški fantje in veterani slavne (42) Rainbow divizije iz prve svetovne vojne. Saj sem Smt Nemcem. lovu za bežečimi Nemci, Sliko je šele ................Gornja slika nam kaže rusko vojmtvo na ----— ko jc ruska armada zopet zavzela Rostov na Donu v novembru lanskega leta. „„„„ sedaj dalo v javnost rusko vojno ministerstv o. Na desni je videti truplo ubitega ruskega vojaka. C. .Taka poročila so bila redno vsaki mesec poslana. Od državnega tajništva sem prejel tudi obvestilo, da se zahteva, da so knjige in računi vsake tri mesece pregledani po računskih veščakih. Od teh pripravljeno in zapriseženo poročilo mora biti poslano državnemu tajništvu. O tej določbi in zahtevi sem obvestil brata blagajnika, ki mi je obljubil, da bo poskrbel, da se zahtevi drž. tajništva ugodi. Več o tenf bo gotovo poročal blagajnik, brat Jurjevec. Dne 4. novembra 1941 sem br. blagajniku poslal bančni draft za $70.00. To so darovali sledeči : Društvo Marije čistega Spočetja št. 85, KSKJ Lorain, Ohio..................$10.00 Dr. sv. Frančiška Sal. št. 29, KSKJ, Joliet, 111..... 25.00 Mrs. Frances Dorniek, Joliet, Illinois ...............'.. 35.00 Dne 25. nov. lanskega leta je bil br. blagajniku poslan bančni draft za $20.10. To vsoto so darovali : člani Družbe sv. Družine, Joliet, Illinois, Frank J. Wedic, $2.00; Joseph Klepec, $1.00; Joseph Buchar, $1.00; Mr. in Mrs. John Barbich, $1.00; Joseph in Elizabeth Russ, Sr., $1.00; John D. Kren, 50c; John Zajc, 50c; Frank in Elizabeth Buchar, Sr., $1.00; Math Rogina, 10c, Jerry Mutz, $1.00; Frank Setina, $1.00; skupaj, $ip.l0. Dr. Marije Pomagaj, št. 78 KSKJ, Chicago, 111., $10.00. •Dne 19. dec. 1941 je bil br. blagajniku poslan bančfti draft za $20.00. To so darovali: Dr. sv. Jožefa št, 195, KSKJ, N. Braddock, Pa.........$ 5.00 Slov. izobraževalno podporno društvo "Triglav" Joliet, Illnois.................. 10.00 Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8, KSKJ, Joliet, 111. 5.00 mu delovanju. V Denverju imamo lokalni odbor naše pomožne akcije, kjer pridno deluje za nas. Končno blagajnik priporoča, da JPO.SS kupi za $10,000.00 obrambnih bondov, za katere bi plačali $7,400.00. Tudi moje blagajniške knjige naj pregleda danes naš nadzorni odbor, da njegovo poročilo priobčimo v današnjem zapisniku. Poročilo blagajnika se sprejme. Predsednik poz?ve John Gornika, John Ermenca in Louis Železnikarja, da odidejo v sosedno sobo ter pregledajo blagajnikovo knjigo ter pozneje oddajo svoje poročilo seji. (Dalje prihodnjič) BUY UNITED STATES) SAVINGS AND3EAJ4R9 MALI OGLASI Kuharica dlobi delo Sprejme se kuharica za re-stavrant; delo je od 4 popoldne do polnočj in samo šest dni v tednu. Oglasite se na 390 E. 156. St. (66) Zidano poslopje naprodaj Po j ako zmerni ceni se proda zidano poslopje, v katerem sta dve prodajalni, tri stanovanja i in dve garaži. Nobenih izbolj-' šav ni potreba. Nahaja se na 14301-03 Sylvia Ave. Pokličite Dne 2. feb. t. 1. sem poslal br.1 ENdicott 8262. (66) blagajniku $27.00. To svoto so I--- Hiše poceni! Naprodaj je hiša za dve družini na Holmes Ave., štiri sobe spodaj, štiri zgorej in v 3. nad- Istropju dve sobi; je v jako do- darcvali člani dr. sv. Jan. Evangelista št. 65, Milwaukee, Wis. Imena darovalcev so: Rev. Anton Schiffrer .....$5.00 John Androjna ................ 5.00 John Pauc .......!................ 3.00; brem stanju. Hiter kupec jo Frank Repenšek .............. 4.00' dobi P° ^k0 zmerni ceni- Frank Jamnik ................ 1.25 j K™fic Realty John Cernovšek................ 1.00 [ 18603 St. Ciair Ave. Frank R.Staut.................. 1.00 IVanhoe 7540 zvečer KE 0288 Martin Jenich .................. 1.00 j g0ba se 0dda Anton Novak .................... 1.00j yelika opremljena soba se John Vedergar ................ 1.00 odda za enega ali dva fanta z John Jamnik .................... 1.00 ,VSo udobnostjo. Vprašajte na Mary Jamnik.................. 1.00; 563 e. 103., telefon GLenville 9812. Pokličite po štirih popol- (64) Stanovanje se išče Želi se dobiti stanovanje 4 sob s kopališčem in furnezom, med Addison Rd. in 79. cesto, ter med St. Clair in Superior. John Oblak .......................7o Ignatz Gorenc ...................50|dne. Frank Jenic.h ...................50 Tukaj pa izročam br. blagajniku še $22.00. To vsoto so darovali : John Pdntar, Burgettstown, Pa., $20.00, in brat Frank Ko- , . bilšek, tajnik dr. sv. Družine!Pošlte ali Pokličite Max Vlasi-št. 5, KSKJ, La Salle, Illinois.! cek, 638 E. 118. St. (64) mi je poslal $2.00. j Ves nov 1942 stenski papir! To je moje poročilo za sedaj, Cena na debelo za vsakogar o raznih zadevah bom pa poro-| Vsa S znižanih čal pozneje. ; cenah Jos Zalar i Glenville Wallpaper & Paint Poročilo se sprejme. ' ' j Leo \Jurjovec, blagajnik;-r^Tr;—. .'. ' - JPO, SS poda sledeče poročilo: • Šivilja dobi delo Direktorju publicite sem da-! Del° dobi Ženska' ki ima 1Z_ nes izročil pisano poročilo o do-jkušn-'e v šivanJu moške obleke' hodkih in izdatkih. V naši bla- j Vprašajte na 6905 Superior gaj ni z dnem 17. februarja je e'__^^ $13,799.43. Stroškov je bilcod;" Zelo lepa prilika zadnjega poročila le $2.00, kar J Naprodaj je gostilna in re-sem plačal za tiskanje denar- stavracija, ki ima licenco D-5. nih nakaznic. Poročilo bo pri-|xma vso najmodernejšo opre-občeno v časopisih. Z ozirom'mo. Nahaja se na najbolj proT na zahtevo državnega depart-!metnem vogalu na St. Clair menta v Washingtonu, D. C., j Ave. v sredini slovenske nasel-da se mora moje knjige pre- bine. Cena je jako ugodna. Ne gledati vsake tri mesece po za- zamudite te prilike, ki se vam priseženih javnih pregledoval-1 nudi. Lastnik mora prodati, cih ter isto poročilo poslati v- ker sta sama s ženo. Naslov iz-Washington, sem preskrbel veste v uradu tega lista. (x) * * * * Za las je manjkalo ROMAN * * * Mož ju je odvedel do Mechi-, Njegova obsodba je bila najina netove pisarne ter jima odprl! poročna ceremonija. Ce je res, vrata. Nato se je obzirno od-' kakor pravi stari oče, da zakon stranil. Jacquesova mati je ležala zaprtih oči in napol odprtih Ust v naslonjaču.' Bila je videti kakor mrtva. Samo od časa do časa se je stresla kakor v krču. Gospod de Chandore in markiz sta stada vsak na eni strani ter jo žalostno motrila. Vsi so bili videti, ka^or zadeti od strele; odkar je padla usodna obsodba, ni nobeden njiju spregovo. ril besedč. Zdelo se je, da je samo Eiana ohranila kontrolo nad seboj. Toda njena lica so bila temnor-deča, v njenih očeh je gorela bolečina in telo ji je drhtelo, kakor bi jo tresla mrzlica. Kakor hitro sta odvetnika vstopila, je vzkliknila: "In to imenujete človeško pravičnost?" Ko sta molčala, je nadaljevala : "Jacques je obsojen na prisilno delo, to se pravi, da je osramočen, izgubljen, za vedno izključen iz človeške družbe. On je nedolžen; toda to ne šteje. .Njegovi najboljši prijatelji se ga bodo poslej izogibali, kakor bi bil okužen." "Jaz le predobro razumem vašo žalost, gospodična," je de. jal Magloire. Ona je odgovorila: "Večje kakor moja žalost, je moje ogorčenje. Jacques mora biti maščevan, in bo maščevan! J az sem dva j set let stara, on še ne trideset in pred nama leži še celo življenje, ki ga bova lahko porabila za rehabilitacijo, kajti jaz ga ne nameravam zapustiti. Nesreča, ki je ni zaslužil, mi ga dela tisočkrat dražjega kot mi je bil poprej. Danes zjutraj sem bila še njegova zaročenka; zdaj sem njegova žena. ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k prepoveduje kaznjencu, da bi sc poročil, tedaj—nu, tedaj bom postala njegova brez poroke!" Diana je govorila na ves glas, kakor bi hotela, da jo sliši ves svet. "Gospodična jo je ustavil Folgat, "saj ni tako hudo, kakor si predstavljate. Obsodba še ni končnoveljavna." Markiz de Boiscoran in gospod de Chandore sta se zdrznila. "Kaj mislite 's tem?" "Gospod Galpin je nekaj prezrl, vsled česar je postala cela sodna procedura neveljavna Vprašali boste, kako je mogel mož njegovega značaja,, tako natančen in formalen napraviti takšno napako. Morda ga je zaslepila strast. Zakaj ni nihče opazil te pogreške? Zato, ker nam je usoda dolgovala to odškodnino. O stvari ni nobenega dvoma. Napaka je bila storjena, obsodba se mora preklicati in mi bomo dobili novo obravnavo." "Zakaj nam tega niste prej povedali?" je vprašala Diana. "Ker smo se sami bali misliti na to," je odgovoril Magloire. "To je bila ei\a tistty tajen, ki si jih človek ne upa zaupati niti blazini pod glavo. Pomnite tudi, da je ves čas obstojala možnost, da bi kdo vsak čas tekom obravnave odkril to pomoto ter jo popravil. Ampak zdaj je prepzno. Zdaj imamo pred seboj dovolj časa; in nastop grofa Claudieuseja nas je rešil obzirnosti. Zdaj bomo krinko raztrgali." Vrata so se nenadoma odprla in vstopil je dr. Seignebos, rdeč od jeze in srdito pogledujoč skozi svoja očala. "Grof Claudieuse?" ga je vprašal Folgat. "Je v sosednji sobi," je odgovoril zdravnik. "Tam so ga položili na modroc in njegova že na je pri njem. Takšen poklic, kakršen je naš! Tu imam opra- meni, da vidim, kaj morem sto riti za vas. Imel sem velik' viti g člo'vekom! ki" bi mi,"Y največjim zadoščenjem zavil vrat uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61at St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. namesto tega pa se moram na vse kriplje truditi, da ga rešim in mu olajšam bolečine . . _»» "Ali se mu obrača na bolje?" "Nikakor ne. Ce se ne bo zgodil kak čudež, bo zapustil to le poslopje z nogami naprej in to preden bo minulo štiri in dvajset ur. Grofici tega nisem prikrival ter ji povedal, če želi, da bi njen soprog izdihnil spravljen z Bogom, tedaj naj kar pokliče duhovnika." "Ali je poslala ponj?" "Ne. Pravi, da bi se njen soprog ob pogledu na duhovnika na smrt prestrašil. Saj je odpravila celo dobrega duhovnika iz Brechyja, ki je prišel iz lastnega nagiba, da bi mu nudil poslednjo tolažbo." "Nesrečna ženska!" je vzkliknila Diana. Čez čas pa je po kratkem premisleku pristavila: "In 'vendar nam utegne to služiti v našo rešitev. Da, gotovo. Zakaj bi oklevala? Počakajte me, vrnila se bom." Nato je odšla ven. Njen sta. ri oče je hotel za njo, toda Folgat ga je ustavil, rekoč: "Pustite jo, naj izvrši svojo namero." Ura je odbila deseto ponoči. Poslopje sodnije, še malo prej nagneteno in šumeče kot če-beljnjak, je bilo zdaj prazno in zapuščeno. V veliki dvorani, ki jo je slabo razsvetljevala kadeča se svetilka, sta bila samo dva moška—župnik iz Brechyja, ki je klečal pri nekih vratih in molil in čuvaj, ki je korakal gori in doli po dvorani in čigar koraki so odmevali gluho kakor v cerkvi. Diana se je napotila naravnost k slednjemu. "Kje je grof Claudieuse?" "Tam notri,'gospodična," je odgovoril nočni čuvaj in pokazal na vrata, pri katerih je klečal duhovnik. "V privatni pisarni državnega pravdnika." "Kdo je pri njem?" "Njegova žena, gospodična in služabnik." "Pojdite in povejte grofici, ampak tako, da ne bo slišal njen moj:, da želi govoriti z njo gospodična Chandore." Čuvaj jo je ubogal. Čez nekaj trenutkov se je vrnil in sporočil : "Gospa grofica pravi, da ne more zapustiti svojega moža, ki je zelo slaboten." . Diana ga je nepotrpežljiyo prekinila in mu velela: "Vrnite se in povejte grofici, da bom prišla noter, če ne pride ona ven; da si bom izsilila pot noter, če bo treba; da bom Admiral Thomas C. Hart, bivši poveljnik zavezniške mornarice na D a l j n e m Vzhodu je pred kratkim dospel z letalom na LicGuar-dija letališče v Neiv Yorku in je rekel, da, se prav dobro počuti. Japonci so poročali, da je admiral mrtev. Admiral Hart je na patu v Washington, da poda svoje poročilo predsedniku. Martin Bor man, velik prijatelj Hitlerjev in zagrizen nazijec, je bil imenovan na mesto Rudolf Hess-a, kot zastopnik v nacijski stranki. Kakor znano je Ness pobegnil iz Nemčije in je sedaj interniran v Angliji. Poživite vaš radio zdaj z Philco tubi! i Prinesite vaše tube k nam in mi vam jih preizkusimo zastonj. Izrabljene in oslabljene tube nadomestite zdaj z novimi. Glas vašefca radija bo s tem mnogo izboljšan. Vprašajte vedno za Philco radio tube. V zalogi imamo tudi slovenske in hrvaške gramofonske plošče. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. 819 E. 185. ST. poklicala pomoč; da me ne ustavi nobena sila. Jaz jo moram videti." Čuvaj jo je po krajšem oklevanju ubogal in ko se je čez čas vrnil, jo je povabil v majhno predsobo. Sobo je razsvetljevala velika svetilka. Grofica je stala sredi sobe. Bila je videti bleda, toda mirna in zbrana. "Ker vztrajate, da me morate videti," je nagovorila Diano, "sem prišla sama, da vam povem, da vas ne utegnem poslušati. Ali se res ne zavedate, da stojim med dvema smrtnima posteljema—ono moje uboge hčerke, ki umira doma in moža, ki umira tamle notri?" Nato je napravila kretnjo, kakor bi hotela zapustiti predsobo, toda Diana jo je ustavila s pretečim pogledom ter dejala s tresočim glasom: "Če se vrnete v sobo, v kateri umira vaš soprog, bom šla za vami in bom govorila vpričo njega. Jaz* vas bom vprašala vpričo njega, kako si upate, od-poditi od njega duhovnika ob uri smrti in če ga nameravate zdaj, ko ste ga oropali zemeljske sreče, onesrečiti tudi za vso vačnost." Grofica se je instinktivno ustavila. "Jaz vas ne razumem," je dejala. "O, dobro me razumete, gospa, prav dobro. Kaj bi tajili? Mar ne vidite, da vem vse in da sem uganila, kar mi vi niste po. vedali? Jacques je bil vaš ljubimec; in vaš soprog se je maščeval nad njim." "Ah, to je preveč!" je vzkliknila grofica; "to je preveč!" "In vi ste v to privolili!" je nadaljevala Diana z vso naglico. "Vi niste prišli sem, da^bi vpričo vseh povedali, da je bil vaš soprog krivoprisežnik! Kakšna ženska morate biti! Nič vam ni mar, da pošilja vaša ljubezen nedoilžnega moža na galej?. In samo zato, ker se bojite, da bi utegnil duhovnik pripraviti vašega moža do tega, da bi preklical svoje pričanje, ne pustite župnika iz Brechyja k njemu. In kaj je namen vaših zločinov? Ohranitev vašega zlaganega slovesa poštene žene. Kako zlobno, kako nesramno!" Zdaj se je v grofici zganilo. Česar Folgat ni mogel doseči, je Diana s svojo strastno gorečnostjo v hipu dosegla: grofica je odvrgla svojo krinko ter razburjeno kriknila: "To ni res! Ne, to ni res! Jaz nisem tega storila, vsega tega dovolila, zato, ker sem se bala za svoj ugled. Moj ugled? Ha, kaj pa pomeni? Nič. Komaj pred enim tednom, ko se je Jacquesu posrečilo pobegniti iz 1889 1942 NAZNANILO IN ZAHVALA Glcboko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebrldko vest o veliki izgubi naše preljubljene in nikdar pozabljene soproge in matere ROSE JANIK ki je previdena s sveimi zakramenti v bolnišnici izdihnila svojo blago dušo in mirno za vedno zaspala dne 12. februarja, 1942, v starosti 52 let. Po opravljeni sveti maši v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na E. 41st St. in Superior Ave. smo ja položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče. Doma je bila iz Žužemberka. V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno zahvalimo Rev. James Moran za spremstvo iz Joseph Žele in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in za opravljene cerkvene pogrebne obrede.' Naša iskrena zahvala naj velja Mrs. Julia Marolt in hčere, ki sc nam bile v prvo pomoč in tolažbo v teh žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so jo prišli pokropit, vsem, ki so pri njej čuli in molili ter se udeležili svete maše in! pogreba. Prisrčna hvala za podarjene krasne vence, ki so v zadnji pozdrav okrasili krsto pokojne in sicer: Miss Bobby Skrlac. Miss Stefanie Matjašič, družina Mrs. Marolt in Mr. in Mrs. Frank Ma-rclt, Mr, Louis Virant, Skrlac družina, Mr. in Mrs. Frank Čebul in družina. Employees of The Herold Manufacturing Co., Herold Manufacuring Co., podružnica št. 25 SŽZ. Iskreno S3 želimo zahvaliti vsem, ki so darovali za svete maše za pokojno in sicer: Mr. Anton Fink in hčere, Mr. in Mrs. Loulš Fink, Mr. in Mrs. L. Boldin, Mrs. Mary Sraj, Mr. in Mrs. Andrew Poklar, Mr. in Mrs. L. Debevc, Miss Anna Chumbrek, Miss Stefa-nie Matjašič, Miss Antonia Matjašič, Mrs. Mary Condus, Mrs. Matt Strumbly, Mrs Mary Bolko, Mr. in Mrs. Frank Brimsek. Mr. in Mrs. Nick in Jean Grbovac, Private Micky Grgovac, Ramblers Club, Mr. in Mrs. Ed Gorisek, Mr. in Mrs. Paul Kekic, Mr. In Mrs. Vic Leben in družina, Mrs. Josephine Ogrin, Mr. in Mrs. George Kovacs, Mr. in Mrs. Pete Kekic in družina, Mr. in Mrs. J. Scofca, Mr. Tony Dragonic, Mr. in Mrs. Frank Jesenovich, Mrs. Angela Janz, Mr. Ferdinand Misic, Mrs. Rose Sintlc, Mrs. Louis Modic. Mrs. Mary Nosse, Mr. Robert Schull, Mr. In Mrs. Jos. Dolinar, Miss Ivanka Sever, Miss Mary Mramor, Mr. Peter De Lembo, Mr. Louis Kosmac, Mr. Matt Strumbly. Ravno tako iskrena hvala vsem sledečim, ki so dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu namreč Mr. Richard Heller, Mr. Joe Potochnlk, Pvt. Mike Grgovac, Mr. Tony Kwasntak, Mr. Frank Brimwk. Nadalje se želimo prisrčno lepo zahvaliti članicam podružnice št. 25 SŽZ, ki so se udeležile skupne molitve ob krsti in za udeležbo pri pogrebu, posebno pa onim, ki so nosile krsto in jo spremile In položile k večnemu počitku. Ravno tako lepa hvala St. Vitus Cadets, No. 25 SŽZ za častno stražo ob krsti. Iskreno zahvalo želimo izreči pogrebnemu zavodu Josip Žele in Sinovi za vso točno in prijaano postrežbo in za lepo urejen pogreb. Preljubljena m nikdar pozabljena soproga in mati, dokončalo se je Tvoje zemeljsko trpljenje in morala si nas zapustiti. Globoko nas je užalostila Tvoja izguba ln sedaj pošiljamo prošnje k Bogu, da Ti podeli večni mir v zasluženem počitku v ameriški zemlji in večna luč naj TI sveti. Žalujoči ostali: > JOHN JANIK, soprog. JOHN, MARTIN, JOSEPH in EDWARD, sinovi. ROSE, ANNA in FRANCES, hčere; ROSEMARIE, pastorka: JOAN, vnukinja. Zapušča tudi sestrlčno JENNIE DULAR; v stari domovini pa sestro ANO. Cleveland, O., 1«. marca, 1942. ječe, sem se ponudila, da zbe-žim z njim. Če bi bil rekel le eno besedo, bi bila jaz zapustila svojo družino, otroke, domovino—vse, vse!—in šla z njim. Toda on mi je odgovoril: Rajši na galeje!" Vzlic mukam, ki jih je pretrpela, je postala Diana spričo teh besed nepopisno srečna. Zdaj ni mogla imeti več nobenih dvomov o Jacquesu! "Vidite, on se je sam obsodil," je nadaljevala grofica. "Jaz sem bila pripravljena, ri-skirati vse zanj, ne pa za drugo žensko." "S tem mislite mene, kajne?" "Da—vas, zaradi katere je mene zavrgel; vas, ki vas je nameraval 'poročiti in uživati z vami srečo—nI bežno, pregrešno srečo kakor je bila najina, temveč pošteno zakonsko sre- čo." V Dianinih očeh so tre solze. Zdaj je vedela, la ljubljena. Kako hudo®; biti oni drugi, ki ni 1 jublj^ "Jaz bi morala biti bolju kodušna," je zamrmrP Grofica se je divje M la. "Jaz mislim resno," Je vorila mladenka. "V je lahko moja ponudba. "Ponudba?" I Dalje prihodnji*' FOR ICTORt buy y ■ UNITED STA« BONDS * STAMPS V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR pi LJENEE DOBRE ^MATERE Pauline Lekse ki so dne 18. marca, 1941 mirno v Bogu zaspali. Leto dni je že poteklo, kar srce zlato našlo je pokoj, ki vedno je zanas skrbelo, ves čas do zadnjega dne. nate';. Bog odvzel drago ki svet je nam ne m onavliJl V Z Bogom! van srce na Vaš grob spomini Naj Vam večni Bog poplača za vsa Vaša dela in skrbi, in za vse trpljenje tu na zemlji, v nebesih naj Vam plača Bog. Žalujoči ostali: LOUIS LEKSE. sin. PAULINE DEBEVC, ANNA POKLAR in MARGARET hčere. B Ob Cleveland, O., 18. marca, 1942. AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti vsaki slovenski hiši UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLESKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA n 6113 St. Clair Ave. Cleveland U