Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost Železarne Ravne Ureja uredniški odbor: Jože Delalut, Alojz Janežič, Marjan Kolar, FrančiSka Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 8G 031, int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka ODLOČAMO Z REFERENDUMOM Združevanje dela in sredstev in samoupravno urejanje odnosov sta perspektiva našega razvoja. tej razvojni poti pa v delovni orQanizaciji železarne Ravne po-t ■ st0Pamo v etapo, ki na najbolj demokratičen način odpi-s jWata združevanju dela in sredstev ter samoupravljanju. ' w • temu da smo še pred nedavnim razpravljali o osnutku o združenem delu in ana-f tzirali dosedanje uspehe na pre- I 0]eni poti samoupravnega ure-(jan]a in uveljavljanja odnosov, pa II ^e o^točamo o novih kvali- i> M jih skladno z zakonom \ in ki jih bomo v na- i ednjem obdobju uveljavljali. i . referendumom v vseh naših J emeljnih organizacijah in delov-( m skupnostih sprejemamo sa-f _ oupravni sporazum o združeva-1 yu dela delavcev v TOZD in de-i skupnostih in sprejemamo ' zd »e’ °henem pa odločamo o ruzevanju v delovno organiza-1 m° zetezarno Ravne in spreje-• aT£.° statut delovne organizaci-', i° bomo še izvolili delegate • hr, }>s^ci svet železarne Ravne, ' tmeli vse pogoje, da se kon- hv jlramo- Ne z namenom samo-dle lahko ugotavljamo, da smo Prvimi, ki smo pristopili k ' n„es evanju zakona o združe-ern delu, smo med prvimi, ki dtnvljamo nove odnose in mo-t bo ^0rno ^tti tudi med prvimi, ki nJ71.? Prezentirali rezultate teh m?- sarnov-pravnih odnosov. Ko djamo nove odnose v združe-rd delu, imamo svoj namen in 1 iz VSEBINE > ® Proizvodnja Slovenskih že-ezarn v decembru 1976 .• Uresničevanje sklepov 5. se-Je CK ZKS ® Komunisti v železarni so Pregledali svoje delo -Analiza poškodb pri delu v (letu 1976 J Zakaj izostajamo z dela ,, ^ Porast bolniških izostankov v letu 1976 ® Mnenja delavcev: Želje so i možnosti pa drugo ( rmT Naš intervju: V Mežici po-P tudi za letni -turizem 0^3 ^eJcaterl vidiki kulture v , *Duhovna« proizvodnja člo- ® Gostje o nas ■ J Rekreacija in šport * r> ® Pust, pust — karneval bo na Ravnah cilj. Namen združevanja dela je jasno določen s sporazumom o združevanju dela delavcev v TOZD: združevati delo s sredstvi v družbeni lasti — delati in ustvarjati ter odločati o rezultatih dela. Z drugimi besedami povedano: s sporazumom smo se dogovorili, kako bomo delali in odločali o pogojih dela in odločali o rezultatih dela. Vemo, da smo po svojih izdelkih znani ne samo v domovini, ampak tudi prek meja. Znamo delati in z delom tudi dokazati, da ustvarjamo materialne pogoje dela. Z referendumom pa moramo dokazati, da nismo samo dobri delavci pri proizvodnem delu, ampak tudi zavestni samoupravljalci, ki si sami ustvarjamo pogoje dela, razrešujemo razmerja v združenem delu ter ustvarjamo nadaljnje pogoje za krepitev materialne baze dela in svobodnega odločanja delavcev in delovnih ljudi. Nove temeljne organizacije bodo tista sredina, kjer bomo to uresničevali. Z nadaljnjim združevanjem dela in sredstev ter povezovanjem v delovno organizacijo pa ustvarjamo pogoje za pospeševanje dela, za večjo produktivnost z večjim dohodkom in krepitev materialne podlage združenega dela. Edino v takem povezovanju lahko utrjujemo in vsestransko razvijamo samoupravno odločanje. Odveč je govoriti, kako smo v železarni med seboj povezani, vendar bomo še ugotavljali, da le v še tesnejši povezanosti lahko ustvarjamo pogoje, da vsaka temeljna organizacija resnično zaživi. In temeljna organizacija mora močneje zaživeti, saj v njej ustvarjamo sredstva za zadovoljevanje osebnih potreb delavcev, za skupne potrebe in za splošno porabo. Referendumski sprejem temeljnih splošnih samoupravnih aktov pomeni začetek novega procesa samoupravnega urejanja odnosov v združenem delu. Ti akti zato pomenijo le začetek in dober začetek je že prvi dokaz o sposobnosti in pripravljenosti za nadaljnje delo. Težko je sedaj realno oceniti materialno vsebino začete poti; vsekakor pa je potrebno že sedaj usmeriti vse sile k uresničevanju vseh samoupravnih pravic, ki izhajajo iz dela. Sprejem samoupravnih splošnih aktov pa nam pri tem nalaga nove obveznosti. Ti akti so le temelj, na podlagi katerih bomo jutri določali nove samoupravne akte — predvsem pra- vilnike, s katerimi bomo konkretno določali posamične naše pravice in obveznosti ter postopke uresničevanja le-teh. V skladu z zakonom o združenem delu in na podlagi sporazumov in statutov bomo s pravilniki urejevali delovna razmerja, delitev po delu, stanovanjske pravice, varstvo pri 22. januarja je bila v Domu že-lezarjev letna skupščina konference osnovnih organizacij sindikata Železarne Ravne. Izhodišče delu in drugo. Združevanje dela in sredstev je življenjski proces, ki ga sami uresničujemo in usmerjamo in ki je v samoupravni socialistični družbi določen. Ko stopamo na volišča, naj bo naš korak siguren, strumen in odločen, naš »za« pa zavestna odločitev za še boljšo prihodnost! za razpravo je bilo obsežno poročilo o delu sindikata, ki ga je prejel vsak član, zato ne kaže (Nadaljevanje na 2. strani) Naše delo Sindikat — notranja sila samoupravljanja Z LETNE SKUPŠČINE SINDIKATOV ŽELEZARNE Leto XIV Ravne na Koroškem, 15. februarja 1977 (Nadaljevanje s 1. strani) ponavljati že zapisanega. Iz poročila predsednika sindikata tovariša Polanca povzemamo naslednje: Napačno bi si razlagali, če bi rekli, da zakon o združenem delu daje sindikatu samo pravice, pravilno pa: sindikalne organizacije so tiste, ki imajo odgovornosti in dolžnosti pri uresničevanju širših interesov. Tudi ni naloga zakona, da bi odrejal, kaj mora katera osnovna organizacija storiti, pač pa je to predvsem naša naloga. Zakon sam zase ničesar ne pomeni, mi moramo njegovo vsebino vtkati v našo vsakdanjo prakso, toda to lahko storimo šele tedaj, ko bomo zakon zares dobro poznali. Praksa kaže, da v okolju, kjer je vsebina samoupravljanja odmaknjena od delavcev, tudi proizvodni rezultati niso zadovoljivi. Tako to poleg drugih dejavnikov narekuje takojšnjo ustanovitev centra za samoupravo in informiranje. Vedeti pa je treba, da v naši družbi ni bližnjic, zato ne pričakujemo od centra, da bo prav on tisti, ki bo razrešil vsa nasprotja in napake v našem samoupravnem sistemu. Ni pa narobe pričakovati poglobljeno in sistematično delo ter skrb za dograjevanje samoupravljanja v železarni. Kaže, da bomo ta center tudi kmalu dobili, saj ne gre več brez pozitivnih organizacijskih in vsebinskih sprememb naše samouprave, to pa je tudi bistvo delovanja centra. Deljeni delovni čas postaja predmet razprav. Pred leti se je taka rešitev zdela racionalna, danes pa tega ne moremo trditi. Število delavcev se je v tem času močno povečalo, pri tem pa ni videti ekonomske utemeljitve, ki bi upravičila vsem tem delavcem deljeni delovni čas. Sindikati smo na tem področju neučinkoviti, zato bo treba znova pretresti sporazume, ki opredeljujejo naš delovni čas. Na lanski skupščini smo izrekli zaupanje samoupravnemu sporazumu o delitvi dohodka, ker vsebuje temeljno načelo socializma: nagrajevati po delu. Danes nam je jasno, da bo treba ta sistem dograjevati. Odgovoriti je treba na vrsto vprašanj, ki jih v zvezi s tem postavljajo delavci. Gre za številne nejasnosti in napake, ki zdaj dobivajo čistejšo obliko in tu ne pomaga nič drugega, kakor storjeno škodo popraviti. Ob koncu pa je predsednik opozoril še na naloge sindikatov, ki so vsebinsko usmerjene k zakonu o združenem delu in k uveljavljanju politike, izražene v kongresnih sklepih. Sekretar sveta sindikata železarne tovariš Dornik se je v svojem poročilu omejil predvsem na tiste sklepe, ki so jih v preteklosti sindikati sprejeli, uresničitve pa do danes še niso doživeli. Povzemamo : V razvit družbeni standard spada tudi prehrana med delom, saj ne moremo mimo tega, da pomeni topli obrok višjo produktivnost, večji dohodek, boljšo politično klimo in zdravje delovnemu človeku. Slednje pa je zelo pomembno. Treba se bo enkrat zares temeljito pomeniti o tem problemu, da ta ne bo več retorična točka dnevnega reda. Slišati je tudi, da bodo posamezne temeljne organizacije same organizirale prehrano, takoj ko bodo registrirane. Kaj to res ni dovolj resno, da bi terjalo rešitev družbene prehrane? Na naslednje področje sodijo stanovanja. Ni kaj reči, izgradnja teče v skladu z razvojem naše delovne organzacije. Ta ugotovitev pa nikakor ne velja za samoupravni sporazum o delitvi stanovanj in stanovanjskih kreditov. Družbena dogajanja so ga že prerasla, zato je nujno, da čimprej sprejmemo nov sporazum, ki bo vseboval taka merila in kriterije, kot jih predlagajo sindikati. Pereča problema sta še zdravstveno varstvo delavcev in letni oddih. K prvemu tole: v obratni ambulanti zdravstvenega doma imamo le dva zdravnika, ki zmoreta zaradi preobremenitve le kurativno zdravljenje. Srednjeročni plan razvoja predvideva gradnjo obratne ambulante v železarni. To pomeni dosti pozitivnega na področju zdravstvenega varstva delavcev. K drugemu: sindikati so za stališče, da je treba čimprej povečati počitniške kapacitete in se odločati tudi za primerne cene, vendar tako, da to ne bo vplivalo na slabo počutje delavcev. V razpravi se je tovariš Cigler strinjal, da je treba samoupravni sporazum o dodelitvi stanovanj spremeniti in je hkrati opozoril na zaposlovanje invalidov, ki gre nekako mimo samouprave in mimo investicijskega razvoja, ki to vse premalo upošteva. Tovariš Borštner je govoril o družbenem standardu. V letu 1976 smo namenili za družbeni standard 105,7 milijona din, od tega 77 milijonov za stanovanjsko izgradnjo, ki vključuje tudi obveznosti iz prejšnjih let, anuitete, sofinanciranje ipd., za toplovod 9,8 milijona, družbeno prehrano 8 milijonov, za rekreacijo 1,9 milijona in za šolo na Javorniku 10,7 milijona. Vedeti moramo, da Januar se je obrnil že v drugo polovico, pa še vedno nisem ničesar napisal o decembru in preteklem letu. Ob koncu leta že običajno nekaj kasnijo podatki iz delovnih organizacij, dolgi novoletni prazniki in preverjanje podatkov za zaključek letnega planskega obdobja s slabimi rezultati pa h kasnitvi še nekaj dodajo. Meni se pisanje tudi zatika, ker bi raje pisal o odličnih dosežkih, visoki produktivnosti in lepih perspektivah. Kar je, je in tudi o slabih rezultatih je prav, da ste obveščeni in tako sem se končno le spravil k pisanju. Leto 1976 je torej za nami in najprej moramo ugotoviti, da so doseženi proizvodni rezultati slabši od dosežkov iz leta 1975. Proizvodnja jekla je za 17.441 ton manjša, blagovna proizvodnja za 26.823 ton, vrednost prodanih proizvodov je za 95 milij. din nižja od dosežene v 1. 1975, le izvozili smo za 5,8 milij. $ več kot preteklo leto. Število zaposlenih se je povečalo za 2% in je ob naštetih dosežkih razumljivo, da je produktivnost na zaposlenega toliko sredstev v enem letu še nikoli ni bilo na razpolago. Srednjeročni plan razvoja predvideva: nadaljnjo izgradnjo stanovanj, gradnjo centra za varstvo pri delu, ureditev družbene prehrane, razširitev objektov za rekreacijo v kraju, nadaljevanje izgradnje toplovoda in dograditev šole na Javorniku. V bodoče bomo seveda razpolagali z manj sredstvi za takšne objekte predvsem zaradi investicijskih naložb v osnovna sredstva. Poudarek bo na razširitvi materialne proizvodnje. Predstavniki tovarniške mladine so opozorili na napake pri dodelitvi stanovanj, na slabe medsebojne odnose pri delu, posebej na odnose med podrejenimi in nadrejenimi, sočasno pa so nazorno predstavili svoje delo in opredelili svoje mesto v družbenopolitičnem življenju železarne. Konkretnejši prispevek k razpravi je dala Silva Metulj iz TRO, ki je nakazala številne nepravilnosti te temeljne organizacije, kot so očitna privilegiranost nekaterih, nezainteresiranost kadrovske službe za pomoč delavcem, ki se izobražujejo ob delu in podobno. Govorili so še: Matej Smrtnik o rekreaciji, Jože Zlof o delegatskem sistemu, Edo Javornik o krepitvi materialne baze in nekateri drugi. Svoj prispevek je dal tudi gost tovariš Mlinarič, sekretar odbora kovinarjev. Besede glavnega direktorja Franca Faleta pa vzemimo za zaključek razprav, saj je dejal, da naj bo parola tega leta: »Več, boljše in ceneje delati!« Udeleženci konference so pokazali svojo pripadnost samoupravljanju in ustvarjalno kritičen odnos do družbenih dogajanj. Gre le še za to, da njihovi sklepi ne bodo znova in znova ostajali v predalih, kot se vse prevečkrat dogaja — tako sami priznavajo. Z. S. po količini in vrednosti nižja kot v letu 1976. Načrt investicij je bil v gospodarskem načrtu za leto 1976 dokaj optimističen in precej višji, kot je predvidevala dinamika srednjeročnega plana. Realizacija porabe investicijskih sredstev je sicer 2% večja, kot je predvideval za leto 1976 srednjeročni plan, vendar za 22% nižja od načrtovane vrednosti v letnem gospodarskem načrtu. Podobno, kot se je godilo slovenskim železarnam, se je tudi drugim jugoslovanskim železarnam in ponovno je preteklo leto, v katerem ni bila dosežena res že magična meja 3 milij. ton. V razvojnih programih jugoslovanskega železarstva je bilo načrtovano, da bi morali že 1. 1970 doseči 3,2 milij. ton surovega jekla. Proizvodnja jekla v Jugoslaviji bo tudi v letu 1976 manjša, kot je bila leto poprej. Preden bomo pregledali decembrske rezultate, poglejmo še, kako smo delali v zadnjem mesecu leta 1975. Proizvodnja surovega železai znašala 17.913 ton, - Proizvodnja jekla 70.360 ton, Blagovna proizvodnja 60.694 ^ Eksterna realizacija 584 mit ' dinarjev. jr December je običajno meS iz prizadevanj in bolj uspešen, S vi je zadnja prilika, da se izbolj med letom dosežene rezultat p Tudi zadnji december je pr« n šnjim podoben in zato po reza p, tatih med boljšimi meseci p! v teklega leta. v Proizvodnja surovega železa I ®‘ znašala 16.011 ton, Z1 Proizvodnja jekla 68.544 ton, Blagovna proizvodnja 60.842 n Eksterna realizacija 668 mit 1. dinarjev. si Mesečni plan proizvodnje S' ^ rovega železa ni bil dosežen z* ^ radi težav pri delu plavža št. 1 g) Železarni Jesenice. Mrzli M prisilna posedanja in na splošt slabša kvaliteta vsipa so vzr« za to, da je mesečni načrt pr* izvodnje surovega železa ® I Jesenicah izvršen le z 92 % 1 " skupno 96 %. Letni načrt je bil izvršen 101%, kar je 3% več, kot je zn* šala vsa proizvodnja surove! železa leta 1975. Letni načrt pl1 daje surovega železa iz Zelezarf n Store je bil izvršen s 94 %. n zadnjih mesecih so imeli teža< 0 zaradi zakasnele dobave ustreZt q uvozne rude in razpoložljiv r, ruda ni ustrezala zahtevam * n proizvodnjo specialnega surove! fj železa za nodulacijo. , n Proizvodnja jekla je bila prf sj od meseca aprila nad mesečni1 r, planom, in to za 2 %. V vseh tre r, železarnah je bil presežen m1 p sečni načrt, tudi v Železa!1 Ravne zopet prvič od aprila. u V blagovni proizvodnji želf zarn je bila izvršitev mesečne! načrta zelo različna. V Železa!1 ^ Jesenice so izvršili mesečni n1. črt s 107"/» in je bila blagoVf^ proizvodnja menda samo v dfS| cembru 1974 višja. Letni načrt dosegli le v Železarni Štore, kjfn so pa v decembru dosegli le 81 g plana. Skupna letna izvršite znaša 95% in je za 4% nižja c j dosežka v 1. 1975. Pri predelovalcih, razen Žični, je bil december ugoden. Plamenu so izvršili mesečni n* črt s 102%, v Verigi 112% in z Tovilu so edinkrat v letu izvrši z mesečni načrt proizvodnje in !j za 8% celo presegli. Zaradi sl* j-bega uspeha v Žični je meseč! ^ izvršitev 91% in samo toli^ znaša tudi skupna letna izvršit! blagovne proizvodnje predel^ valcev. Količinsko je to 3 j manj, kot je bilo doseženo 1. 19^‘ Zaostanek za mesečnim n* Črtom blagovne proizvodnje Sl£ venskih železarn znaša 2%, 1 letnim načrtom 5 % in za dose>5 kom v 1. 1975 pa 4%. Pregled izvršitve načrta bW ,, govne proizvodnje po grup!^ proizvodov in po posamezn' proizvodih kaže, da se je da' sorazmerno dobro prodajaj toplo valjano žico, debelo *r srednjo pločevino, vlečeno žic*s jeklo litino in sivo strojno litih1 ^ nekatere žične izdelke in stroj1 Vsi drugi proizvodi, tudi tisft ki so za proizvodnjo kvalitetni jekel značilni, so pa predsta'^ ljali med letom problem za pr°z izvodnjo in prodajo, kar v nL kaj omiljeni obliki še vedii2 traja. Proizvodnja slovenskih železarn v decembru 1976 Mesečni načrt izvoza je bil zopet presežen, saj je bila dosežena vrednost izvoza v decembru zopet nekaj nad 4 milij.$. Letni Količinski načrt je bil dosežen, Pn slabih cenah na svetovnem rgu^ je bil pa vrednostni načrt izvršen le z 89 “/o, kar je pa še vedno 7»/» več kot leta 1975. Ob sorazmerno dobri blagovni Proizvodnji je vrednost prodaja blaga v decembru 4°/» nad Poprečno načrtovano mesečno rednostjo prodaje. Letni načrt rednosti prodaje je bil dosežen to i° sicer 2 a/o manj, kot m°^ načrtovali, vendar proti osezeni količini in vrednosti Proizvodnje, preveč. Količina in vrednost blagovne proizvodnje a nižja kot v 1. 1975 in sta nižja Ur esmcevanie CK tudi storilnost po količini in vrednosti na zaposlenega. Navedeni podatki o doseženem v preteklem letu ne obetajo nič dobrega ob zaključnih računih. Poslovni uspeh bo gotovo slabši od načrtovanega, kar pomeni manj sredstev tudi za realizacijo srednjeročnega načrta in za realizacijo načrtovanih investicij. Nekatere delovne organizacije v okviru SOZD SZ so že sprejele svoj gospodarski načrt za 1. 1977, nekatere ga še potrjujejo. Drugo leto srednjeročnega načrta je že v polnem teku. V februarju bodo samoupravni organi potrjevali tudi gospodarski načrt SOZD SZ za to leto. Načrt bo višji od realizacije v 1. 1975 in precej višji od realizacije v 1. 1976. Surovinski in energetski pogoji so ugodni, upajmo, da bo tudi dovolj naročil. Milan Marolt, dipl. inž. it rr Občinska konferenca ZKS je na svoji 9. redni seji dne 31. ja-uarJa 1977 obravnavala poročilo !t r^Ur7Tničevanju sklepov 5. seje 1 Program dela ZK, po-0 realizaciji finančnega fi . ? za ^e*-° 1976 in predlog unančnega načrta za leto 1977 ter vi a Podlagi gradiva in razprave stališča in sklepe. Iz pore 7^*'^ sekretarja komiteja OK it Ravne tov. Eda Pogorevca H vzemamo bistvene ugotovitve. ^ U^ljavljanje novih samo-1< Pravnih in družbenoekonomskih °'r”°.sov ie po 5. seji CK ZKS, , CJ še v času javne razprave )< j zakonu 9 združenem delu bilo f. eono prisotno. V tem času so 1 Premagani različni odpori, ki se kazali v pasivnosti, čaka-na sprejem zakona o združe-či«^1 u’ zgovarjanju na neraz-'ena J16 ®Ieme zakona itd. Aktiv- 0 Hy>i -i0ga sindikata in drugih B bfnopolitičnih organizacij je . aBlSpe la ustavno organiziranje avcev v združenem delu. Tako tl m s® izvršile kakovostne spre-■'ziy -° sam°upravnega organi-Slzara v naslednjih OZD: Zele-, Ravne, Rudnik Mežica, '£ Prr. f. r Prevalje, Stavbenik fvKmetijska zadruga Prezrl ‘,e’ Koroške lekarne, Koroški •e „r^ravstveni dom, TOZD Konfek- >(c drugod reValje’ TOZD Lesne in 1 ,i Uresničevanje zakona [C o združenem delu JšnUuZe}ezarni Ravne so iz prej- ort/ ■ reh TOZD izvršili novo rgan DQ g predlogom> 9i riu. uu ustavno organizira v «nW°ZD in 3 DS SS. V ta na-‘ n ., so že izvršili predzaznambo 1sny‘h,.TOZD v register OZD, ’j: eJe9 Pa so tudi SS o zagotav-!ria?'liU *n *^elitvi OD, ki vključuje " So a delitve po delu. Prav tako v P0 opravili sistemizacijo mer un mest ter izoblikovali ;Pev on 23 Pridobivanje in deli- Vosrf t avno razpravo je bil dan ^zmvT samoupravnega spora-£in ° združevanju TOZD v DO ^ zdn -sanaouPravni sporazum o uruzevanju delavcev v TOZD. sklepov 5. seje ZKS Komite ZK v železarni Ravne o akciji sproti razpravlja in jo usmerja. Podobno aktivnost izvaja tudi sindikat. V Rudniku Mežica so prav tako izvršili predzaznambo novih TOZD, dali v javno razpravo SS o združevanju TOZD v DO, začeli pripravljati nov SS o pridobivanju OD, se strokovno lotili preučevanja delitve dela in upravičenosti predlagane samoupravne rešitve. Inštalater Prevalje se je iz enovite OZD reorganiziral v 3 TOZD in 1 DSSS. Opravili so predzaznambo, sprejeli SS o združevanju TOZD v DO in sedaj pripravljajo posebni SS o razdelitvi premoženja. V februarju bo izvršeno dokončno konstituiranje. Stavbenik Prevalje je prej bil samostojno gradbeno podjetje. V letu 1976 so se organizirali v TOZD ter se povezali v novo ustanovljeno DO »Koroški zidarji« s sedežem v Dravogradu. Imajo svoj žiro račun, sedaj se dogovarjajo za finančno službo ali interno banko in o delitvi premoženja. Kmetijska zadruga Prevalje je povezana v Koroško kmetijsko zadrugo. Ponovno teče razprava o boljši samoupravni in dohodkovni povezanosti z željo, da bi se dokopali do boljše kvalitete medsebojnih odnosov. Integracija Koroških lekarn je bila izvršena v letu 1976. Imajo sprejet SS o združevanju, bilančno razdelitev sredstev po TOZD in sedaj čakajo na rešitev za registracijo. Enako ali podobno so storili v OZD Koroški zdravstveni dom in v TOZD Konfekcija Prevalje. Težave se kažejo v tem, da so se v nekaterih OZD prepozno lotili nalog, delno tudi zaradi objektivnih razlogov. Za ustavno organiziranje in urejevanje medsebojnih odnosov se to najbolj odraža v organiziranju finančnih služb, knjigovodstva po TOZD, niso razdelili premoženja in uredili vse potrebno za dejansko registracijo TOZD v register združenega dela. Predzaznamba TOZD, ki so jo skoraj vsi po vrsti izvedli, naj ne bi predstavljala le psihološke pomiritve samoupravnih in političnih hotenj, ampak mora pomeniti začetek akcije za uresničitev novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v združenem delu. Zaradi tega je komite OK ZKS zastavil v svojem programu za leto 1977 takšno aktivnost, ki bo imela pozitivne učinke in dejanske spremembe v skladu z zakonom o združenem delu. V ta namen se je ponovno izvršil seminar za sekretarje ZK o spoznavanju sistemskih zakonskih rešitev in nalog ZK, enako se je izvršil posvet z direktorji TOZD. Združevanje sredstev in dela Kljub nekaterim kvalitetnim premikom na tem področju ne moremo biti zadovoljni. Združevanje sredstev in dela se obravnava preveč podjetniško. V občini Ravne nimamo večjih investicijskih projektov, kjer bi se OZD dogovorile za skupne naložbe. Tudi notranje združevanje sredstev TOZD v DO pri nekaterih poteka okorno. Nekatere TOZD bi morale bolj spoštovati ustavno načelo, da TOZD ne more biti TOZD, če ne združuje sredstev in dela v svoji DO. Vzroki za takšno obnašanje so gotovo v tem, da takšno združevanje še sedaj ni dovolj samoupravno urejeno, in tudi v nepravilnem razumevanju ustavne vloge TOZD. Oblast delavcev se najbolj lahko meri v tem, če so upravljalci ustvarjenega dohodka, če ga razporejajo in gospodarijo z njim, če ga imajo v vseh finančnih tokovih pod kontrolo itd. Očitno pa se je videlo v SS, da ni bilo v tem smislu prevelikega razumevanja, saj se je v večji meri želelo priti do takšnih finančnih služb in knjigo vodstvenih rešitev, kjer bi se združevala in prelivala sredstva brez ustreznih SS in odločanja delavcev v TOZD. V poslednjem trenutku je zakon o kreditnem in bančnem sistemu te stvari dovolj jasno postavil in omogočil nadaljnjo družbenoekonomsko aktivnost ustanavljanja internih bank na samoupravni osnovi. Tako imajo sedaj pogoje v Železarni Ravne, Rudniku Mežica, Koroški zidarji, Lesna Slovenj Gradec in v Koroški kmetijski zadrugi, da se tozdi združujejo v interno banko na samoupravni osnovi. Podobno velja tudi za SIS, KS in druge OZD. Ne glede na nekatere kritične pripombe pa lahko trdimo, da se je v razvoju samoupravnih in dohodkovnih odnosov naredil korak naprej, vendar bo v prihodnje najpomembnejša naloga, da na tem področju čimprej uresničimo zakon o združenem delu. Enotnost delovanja komunistov Uresničevanje ustave, zakona o združenem delu, zakona o planiranju in drugih sistemskih rešitev, s katerimi se krepi vloga in položaj v združenem delu, si je brez enotne akcije in prizadevanja komunistov v samoupravnih organih, v delegatskem sistemu ali v drugih družbenopolitičnih organizacijah težko zamisliti. Zato je komite OK ZK skupaj z osnovnimi organizacijami ZK tako zastavil delo, da se je enotnost delovanja ZK kar najbolj čutila. Enotnost delovanja se je tudi izkazala še v sindikatu, ZSM in SZDL pri razpisu posojila za ceste, tednu Komunista in v nekaterih drugih akcijah. Spoznanje, da se akcije mnogo lažje vodijo, če so medsebojno usklajene in koordinirane, je za nadaljnje delo pomembno, kajti komunisti morajo svojo družbeno vlogo vršiti v konkretni praksi. Večina sekretarjev OO ZK meni, da je ta enotnost po 5. seji CK ZKS bila dosežena v ZK občine Ravne, in da se je mnogo bolje kot kdaj koli prej uveljavila družbena vloga ZK. Uresničevanje kongresnih resolucij zagotavlja enotnost prizadevanja vsega članstva ZK. Osnovne organizacije so bile dolžne obravnavati sklepe in stališča 7. kongresa ZKS in jih konkretizirati v svojem okolju. Podatki kažejo, da je po obravnavi resolucij skih stališč 33 OO ZK sprejelo konkretne naloge in zadolžitve, druge so se samo seznanile z vsebino. Preverjanje uresničevanja sprejetih sklepov ni formalno opravilo, ampak ima svoj vsebinski pomen. OO ZK, ki kontrolirajo izvajanje, hkrati zagotavljajo enotnost delovanja komunistov v svoji osnovni organizaciji. Ocenjevanje lastnih razmer je bilo po 5. seji CK ZKS med pomembnejšimi nalogami ZK. To nalogo je uresničevalo 46 OO ZK, nekatere izmed njih pa celo večkrat. Te OO ZK so si na ta način zagotovile pregled nad Naša zimska jutra Črno in belo stanjem v lastni sredini in so lahko sproti ukrepale ter se dogovarjale za akcijo. Uresničevanje kadrovske politike Ena izmed osrednjih nalog ZK je podružbljanje kadrovske politike. Pri kadrovanju na pomembnejše funkcije mora sodelovati kar največ ljudi in družbenopolitičnih organizacij, šele tedaj lahko govorimo o po-družbljanju. V praksi pa se kar naprej dogaja, da se izvršijo kadrovske spremembe, ne da bi o moralnopolitičnih kvalitetah teh ljudi razpravljali v družbenopolitičnih organizacijah in še posebej v OO ZK. Zaradi tega pogosto napredujejo ljudje, ki družbenopolitično niso aktivni, niti se kaj prida ne zavzemajo za uresničevanje ustave, kar pomeni, da v takih primerih izvaja kadrovsko politiko družbenopolitično neangažirana struktura ljudi. Zakaj te tako? Odgovor je na dlani, če upoštevamo, da 35 osnovnih organizacij sploh ne sodeluje pri kadrovanju na odgovorna delovna mesta, niti ne ocenjuje moralnopolitičnih kvalitet posameznikov, kar lahko pomeni veliko odsotnost družbenega vpliva na kadrovanje. Največ takih OO ZK je v železarni, ker se vse zanašajo na kadrovsko komisijo. Kadrovska komisija pri komiteju ZK Železarne Ravne razpravlja o kandidatih za vodilna in vodstvena delovna mesta, vendar pa bi kazalo zaradi podružabljanja kadrovske politike to razširiti na vse OO ZK. Uveljavljanje delegatskega sistema problemi, ki še zavirajo razvoj delegatskih odnosov. Komite OK ZKS, pozneje pa še OK SZDL in skupščina občine Ravne so obravnavali oceno o delegatskih odnosih in sprejeli dokaj dobre zaključke in smernice za nadaljnje delo. Od tega je minilo že več kot leto dni. Sklepi konference SZDL in skupščine se slabo uresničujejo. Cernu tako? Vzrok je v tem, da o sklepih v delegatski in samoupravni bazi niso več razpravljali. Zato morajo osnovne organizacije in stalni aktivi ZK ter osnovne organizacije sindikata te zaključke ponovno obravnavati in sprejeti konkretne ukrepe za izboljšanje stanja. Med poglavitnimi vzroki, da se delegatski odnosi prepočasi razvijajo, je v tem, da odgovornost delegatov ni opredeljena v samoupravnih splošnih aktih, da jim ni mogoče kontaktirati z delegatsko bazo, da se jim ne nudi pravočasna in razumljiva informacija itd. V praksi še ni razvito povratno informiranje, zato se ne uveljavlja komuniciranje delegata z delegatsko bazo in obratno. Komisija za spremljanje in uresničevanje ustave pripravlja analizo o uresničevanju dogovora o uveljavljanju delegatskih odnosov v občini, sprejetega na seji OK SZDL in SO. Analiza bo v razpravi v družbenopolitičnih organizacijah in SO Ravne na Koroškem. Šola za delegate Po dolgotrajnih prizadevanjih in iskanju ustreznih rešitev se je končno začela šola za delegate. Sola usposablja delegate dvakrat na teden, tako da se delegati ne glede na izmensko delo lahko izobražujejo po predvidenem programu. V letu 1976 je šolo obiskovalo 208 delegatov, ki so ob koncu napravili tudi preizkus znanja. Rast in razvoj ZK V Rudniku Mežica razen ene OO ZK vse aktivno sodelujejo pri kadrovanju in od časa do časa ocenjujejo moralnopolitične kvalitete posameznikov. V prihodnje bomo za podružbljanje kadrovske politike in ocenjevanje moralnopolitičnih kvalitet morali uveljaviti prakso, da bodo osnovne organizacije ZK imele aktiven odnos do vseh kadrovskih vprašanj. in da je delovanje ZK v tej smeri prisotno. Kljub temu pa imamo še 10 OO ZK, ki v letu 1976 niso sprejele niti enega novega člana. Sekretarji teh OO ZK v glavnem navajajo, da so se angažirali za pridobivanje članstva, vendar je struktura zaposlenih takšna, da ni upati na uspeh. Idejnopolitična diferenciacija v osnovnih organizacijah je delno prisotna. V letu 1976 je bilo izrečenih kritik v 24 OO ZK, v devetih primerih pa je bil izrečen vzgojnopolitični ukrep. Vzroki kršitev so v neupoštevanju izvajanja sklepov OO ZK, v treh primerih pa zaradi udeležbe pri cerkvenih obredih. Organiziranost ZK Sprejemanje novih članov v ZK je bilo vseskozi prisotno. Tako smo v letu 1974 sprejeli v ZK 158 novih članov, v letu 1975 145 članov in v letu 1976 150 članov. To je gotovo uspeh prizadevanj vseh osnovnih organizacij ZK. V občini je sedaj organiziranih v ZK 1234 članov ali približno 12 °/o vseh zaposlenih oziroma 5 %> celotnega prebivalstva. Analiza strukture članstva kaže, da imamo od skupaj 56 OO ZK in 6 stalnih aktivov še OO ZK in 3 stalne aktive, kjer še ni dosežena delavska večina. Kot je bilo že rečeno, je v letu 1976 občinska konferenca ZKS obravnavala celotno organizacijsko problematiko. Stara organizacijska oblika je v določenem smislu zavirala enotnost delovanja ZK. Posebno v večjih OZD se je ta problem zelo čutil. Zato smo na podlagi sklepa OK ZKS sprejeli novo organiziranost ZK v občini Ravne, in sicer: Najvažnejša naloga glede organizacijske in kadrovske krepitve bo prav gotovo aktiviranje in delovanje ZKvvseh tistih sredinah, kjer se je do sedaj premalo čutilo spreminjanje družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Na področju sprejemanja v ZK bo potrebno več angažiranja članstva in uveljavljanja družbene vloge ZK, saj ne moremo biti zadovoljni z dejstvom, da je 10 takšnih OO ZK, ki niso sprejele nobenega novega člana, nekatere že več let zaporedoma. Na novo moramo preučiti delovanje ZK na vasi in na nekaterih področjih dejavnosti ter najti takšne organizacijske oblike, da bo postala ZK učinkovita in enotna v svojem delovanju. Marksistično izobraževanje in idejnopolitično usposabljanje V letu 1976 je bilo zelo prisotno sprejemanje v ZKS na predlog mladinskih osnovnih organizacij. To metodo sprejemanja kaže še naprej uporabljati, saj lahko pri tem aktivno deluje tudi ZSM s svojimi OO mladine. Izdelana je bila ocena o uveljavljanju delegatskega sistema, kjer so bili razgrnjeni vsi tisti V ZKS občine Ravne imamo organizirane samo 4 kmete komuniste, ki so zadolženi za delo s kmečko mladino, vendar niso uspeli pridobiti v letu 1976 niti enega člana. Smernice za nadaljnje sprejemanje v ZK je nakazala občinska konferenca na podlagi 5. seje CK ZKS in se izražajo v tem, da je treba delovati v smeri krepitve ZK, kjer še sedaj ni dovolj prisotna. Iz analize je razvidno, da se stanje izboljšuje — Družbeno planiranje in P* IV prave na sprejem srednjeročni planov. — Metode dela, priprava s* Stankov in ostala organizacijsl vprašanja. — Seminar o zakonu o zdtf ženem delu. dc o: Seminarji so bili realizirani f jn planu. di Do sedaj se je pokazalo, da ! Sl ni presežena praksa organizid je nja seminarjev in drugih obli te usposabljanja brez vidnih p ret pc stavnikov in funkcionarjev j V( republike. S svojimi predavatelj K čeprav so kvalitetni, običaju p( nismo zadovoljni. To se naj bo je odraža v osnovnih organizacij3 in zveze komunistov. Po 5. seji C- fi ZKS so bili zadolženi komunisj n< da se individualno izobražuje) oc in da se vključujejo v usposat Ijanje v svoji osnovni organi# ciji. Iz odgovorov pa je razvide da osnovne organizacije ZK naloge niso opravile zadovolji? Skupno je bilo obravnavan 54 študijskih tem, iz lastnih Vi pa je teme podajalo 39 komut stov. 32 tem je služilo za razi Sevanje problemov v konkret praksi, ostale teme pa so ime namen izobraževanja o z. i roli usposabljanja. V letu 1977 bo morala vsal OO ZK imeti svoj program usp sabljanja in določiti, katere ted bo kdo naštudiral in posredoV na študijskih sestankih, sicer 1 bomo napravili koraka napd Tudi prav bi bilo, če bi im® vsaka OO ZK svojo komisijo idejnopolitično usposabljanje W munistov. Program usposabljanja za leto 1977 t V vsakoletni program dela celotne Zveze komunistov v občini vključujemo tudi teme, ki jih moramo obravnavati zaradi spoznavanja problematike in sočasnega usposabljanja. Komite OK ZKS je za sekretarje ZK, člane OK ZKS in predsednike komisij organiziral seminarje za naslednje teme v letu 1975: — Vloga delavcev in družbenopolitičnih organizacij v sistemu samoupravnega planiranja, ustavna vloga KS. — Pridobivanje, ugotavljanje in delitev dohodka v TOZD, OZD in TSS. — Pomembnost uveljavljanja delavske kontrole. Vse teme so bile predhodno obravnavane z vodstvi ZK. Za usposabljanje članstva Z' so predvidene teme: — Jugoslavija v mednarodni ekonomskih odnosih — obve* nosti, ki izhajajo iz konferen* neuvrščenih držav v Colombu. — Uresničevanje zakona , * združenem delu na podroži š družbeno-ekonomskih odnosov,* * se morajo uresničiti v letu 1977 * c — aktualni zunanjepolitič* I dogodki — po potrebi. V osno? * nih organizacijah se morajo d? r govoriti, kako bodo te teme rc * alizirali in določili komuniste, * ' bodo posredovali snov. Tisti* 1 osnovnim organizacijam, ki tei 1 ne bi zmogle organizirati, & 1 komite pomagal. 1 Za usposabljanje vodstev : so predvidene teme: — splošno o pridobivanju, ra* 1 porejanju in delitvi dohodka, — svobodna menjava dela, — vloga interne banke, t? ] melj ne banke in drugih bančni' organizacij v zvezi z novim z* konom o bankah, — razvoj marksistične misli- Program usposabljanja v letu 1976: 1. Usposabljanje vsega članstva ZKS. — Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. — Zakon o združenem delu. — Aktualni zunanjepolitični dogodki in razmere. 2. Usposabljanje vodstev ZK. — Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. — Sistemski zakoni. V letu 1977 bomo posebej d' komisiji za organiziranost in ra* voj ter na komisiji za idejni politično usposabljanje ZK ra* pravi j ali o ustanovitvi marks> stičnega centra v občini Rav# na Koroškem, ker se kažejo i* redne potrebe po takšnem centr? Marksistični center bi mor* skrbeti za izobraževanje preda vateljskega kadra za OO ZK, *: aktiviranje in delovanje večer#1 politične šole, za teoretično ra* čiščevanje odprtih vprašanj i1 še za vrsto drugih nalog. >r MNENJA delavcev ni — --------------- v l Zelje so eno, možnosti pa drugo e biin * Yni dc* teSa poročila je il ni ^di poročilo o uresničeva- > in ,_S«rePov komiteja OK ZKS \t° ske konference ZKS. c a Podlagi stališč in sklepov sir« f ZKS in 6. seje občin-gn . konference ZK je komite * snrnl- program dela, ki ga je J pr0 dopolnjeval z akcijskimi 1 :n Srami za posamezna področja I f *0n?is«e Pri komiteju in kon->' Ki,, n.ci- Poročilo kaže, da so bili f realizirani v skladu z II nekateri pa zaradi I cer razlogov tudi ne, si- > u Pa. so bile akcije in naloge niiteja tako usmerjene, da smo II uresničevali sklepe in ! knr,1/ vseh treh sej občinske 1 lerence ZK in višjih organov e komunistov. čali to ali ono šolo. Mislim, da bomo le morali v tej smeri največ narediti, da bodo tudi naši otroci imeli zaposlitev. Mogoče bomo morali zopet dati sredstva oziroma štipendije za nekatere šole, ki smo jim pred leti to ugodnost ukinili. Ne vem, zakaj smo postali tako vase zaprti in ne vidimo potreb po odpiranju novih šolskih poslopij, da bi se lahko naši otroci tudi doma izšolali za več poklicev. Sicer pa sem mnenja, da bi morali mi delavci v železarni tudi pomagati za razširitev nekaterih zdravstvenih ustanov, še posebno zdravilišč, saj imamo med našimi delavci že kar precej invalidov, ki nedvomno potrebujejo rehabilitacije v zdraviliščih. Predvsem pa sem za to, da se tokrat da prioriteta izgradnji šole na Javorniku in otroškim vrtcem.« Ivan Mlakar, strojnik v kisi-karni: »Smatram, da je vprašanje o prioriteti gradenj objektov družbenega standarda nekoliko pre-uranjeno, kajti zares so želje eno, možnosti za to pa niso zmeraj idealne. Sem dokaj šen pesimist glede sredstev za letošnje leto. Ze doslej smo vlagali predvsem tam, kjer je bilo nujno potrebno: stanovanja, šole, vrtci, redne dotacije SIS in podobno. Letos pa bomo šele po zaključnem računu ugotovili, kaj sploh zmoremo. Gradnja stanovanj je najbrž področje, ki bi mu dal prednost. S samoupravnimi sporazumi smo se odločili, da bomo zgradili letno 100 stanovanj, in mislim, da od tega ne smemo odstopati. Vse preveč je še prosilcev, ki so stanovanja potrebni. Ravne se iz leta v leto bolj razvijajo, šole in vrtci so zato nujnost. Predvsem kapacitete vrtcev so premajhne. Želel pa bi poudariti, da bi bilo prav, da bi otroci imeli možnost bivanja v vrtcu tudi v popoldanskih urah, saj je precej staršev, ki morata delati oba popoldan. Kot dolgoletni aktivni športnik si seveda ne morem kaj, da ne bi spregovoril nekaj besed tudi o gradnji športnih objektov. 2e Ivan Mlakar 12 let bo od tega, odkar smo zgradili Dom telesne kulture. V lanskem letu pa smo zgradili novo večnamensko telovadnico. Seveda si ne moremo privoščiti razkošne hale, kot jo imajo v Velenju, pa vendar opažam, da bo čez nekaj let telovadnica premajhna. O gradnji kegljišča na Ravnah je bilo v zadnjih nekaj letih precej povedanega, narejenega pa ničesar. Skoraj ne morem verjeti, da merodajni forumi ne sprevidijo, da bi s kegljiščem veliko pridobili. Danes dajemo precej sredstev drugam — tu predvsem mislim kegljaški klub Fužinar in rekreacijo naših delavcev, ki so v veliki večini zainteresirani za gradnjo kegljišča na Ravnah. Smo razvita občina, pa vendar ne premoremo kegljišča, ki ga ima že skoraj vsaka vas v Sloveniji (npr. v Murski Soboti, ki je dotirana občina, jih je kar pet).« Peter Cas, žarilec: »Kljub temu da ne stanujem na Ravnah, sem ponosen na vse, kar se v tem kraju zgradi in Peter Čas postavi. Pri vsem tem pa mislim, da ni prav, da se samo v enem kraju tako hitro napreduje. Ni prav, da ljudje pozabljajo na nas, ki smo delavci železarne, stanujemo pa na podeželju. Že pred leti smo si hoteli stanovalci Tolstega vrha zgraditi letno kopališče in dvorano za več namenov. Seveda je vse še danes tako, kot je bilo. Nimamo kopališča in ne kulturne dvorane. Mislim, če je že denar namenjen za gradnjo, bi bilo prav, da ga del dobijo tudi tisti, ki stanujejo izven krajevne skupnosti Ravne oziroma občine. Lani smo pričeli graditi cesto na Tolsti vrh z razumevanjem gozdarskega obrata, pa tudi železarna nas ob tej priložnosti ni pozabila. Delavci s Tolstega vrha si želimo, da bi tudi letos, ko se bodo dela pri gradnji ceste nadaljevala, dobili pomoč svoje delovne organizacije. Predvsem pa menim, da bomo morali v tem letu zelo smotrno razdeliti sredstva, saj jih morda ne bo toliko kot prejšnja leta.« Adi Šumnik, avtomehanik na prometu: »Ce že gre za prioritetni red gradenj objektov družbenega 'C' , delavci — samoupravljalci, nvrfati in občani se v TOZD, f SIS, krajevnih skupnostih in občini večkrat odločamo bo-I 21®* 0 financiranju dejavnosti J • . bodisi o investiranju v ob-jekte družbenega standarda. Pri rf1? dokai rado dogaja, da so *j P°;r°be večje od možnosti, želje ti v-0?0 od razpoložljivih sredstev, it n i ravnati v takih primerih, '0; P°' kakšnih merilih izdelati ob-jektivno zaporedje pomembnosti 1 r nato po tem zaporedju tudi st ln.ancirati, o tem smo vprašali pi ^katere naše delavce. Takole so odgovorili- it Jožefa Čegovnik C trolor*^*1 ^'egovn‘k: končni kon- ko>Ja’ k?r. slabe volje postani ii Pomislim, koliko staršev 1 k-p ne,s na Ravnah, ki zjuti I (lat- °.v službo, nimajo k t n tv/ sv°iih otrok. Mogoče s II kiiAt zaradi tega prišla do : 0 m -d končno le moi e krt •-UVnah kakor tudi v dru, 1 ,, v Mežiški dolini re otroško varstvo. Druga m i viri l- da bi tudi občani sp h vik6/ potrebo po odpiranju i tovarn ali vsaj novih deli gai m®st- 2e sedaj se nam < j Kn ’ da ne moremo v železa] Jeti vseh učencev, ki so ki Adi Šumnik standarda, sem mnenja, da bomo tokrat le morali malo bolj pomisliti, kaj je najbolj potrebno, da zgradimo. Sem za to, da se v naši občini končno reši šolstvo, saj tako naprej ne more več. Kje je logika, da morajo otroci, ki stanujejo visoko nad dolino, hoditi v kar triizmenski pouk? Prav tako me tudi precej moti to, da je še precej staršev, ki ne morejo dati svojih otrok v vrtec. Smatram, da smo (vsaj tako nam kažejo zadnji podatki o gradnji družbenih objektov) precej zaostali za drugimi občinami. Sicer pa moram povedati, da ne nasprotujem gradnji športnih objektov. Res je, da jih imamo na Ravnah že kar precej in da stremimo še za nekaterimi. Čeprav vemo, da ni preveč razpoložljivega denarja, so ljudje, ki vztrajajo. Mogoče bomo morali v bodoče le bolj smotrno deliti sredstva, ki so namenjena za gradnjo. Vsekakor je poleg šol in vrtcev potrebno graditi kulturne objekte, trgovine in seveda stanovanja. In ne nazadnje dati preostala sredstva za izgradnjo tistih športnih objektov, katerih pri nas v Mežiški dolini še nimamo.« Franjo Miklavc, kovač: »Vsekakor bi jaz dal prioriteto tistim objektom družbenega Franjo Miklavc Franc Kravzer standarda, ki so namenjeni za izobraževanje in vzgojo. Več ali manj nam je vsem znano, da pri nas na Ravnah ne primanjkuje športnih objektov, prav nasprotno, toliko jih je že, da jih naši delavci ne uporabljajo dovolj. Sicer pa sem mnenja, da bomo morali končno na Ravnah misliti tudi na zgradbo za družbenopolitične organizacije, saj so sedaj te prav raztresene po vseh mogočih pisarnah, tako da jih ljudje komaj najdejo. Res je tudi, da na Ravnah na leto zgradimo vse premalo stanovanj. Kaj rado se zgodi našim gradbincem, da V času, ko sem v Železarni Ravne kot absolventka višje šole za socialno delo opravljala trimesečno prakso, se je odstotek izostankov z dela, predvsem bolniških, precej dvignil nad občinsko poprečje. Zaradi tega se je pokazala potreba po analizi teh izostankov. Zavedam se, da zaradi prevelikega časovnega razpona med zbranimi podatki in interpretacijo rezultati niso naj novejši, zato ne nameravam objavljati številk. Kljub temu pa sem prepričana, da je pozitivno, če se člani kolektiva seznanijo z zaključki, do katerih je privedla analiza, saj je bilo informiranje eden od osnovnih ciljev raziskave. Problem izostankov z dela se pojavlja pri nas v vseh panogah gospodarstva. V črni metalurgiji je pogojen z značajem dela, ki poteka v težkih delovnih pogojih. Veliko je tudi nekvalificirane delovne sile. Pri izostankih z dela igrajo važno vlogo naslednji dejavniki: 1. posameznikova neprilagojenost na zaposlitev in delovno situacijo, 2. zmanjšana socialna adapta-bilnost, 3. splošna osebnostna nestabilnost. Tisto, kar delavci navajajo kot opravičilo, zakaj so bili odsotni, so v večini primerov razlogi izostankov, dejanski vzroki pa osta- jih gradijo oziroma v končni fazi izdelajo preveč površno. Mislim, da če že damo sredstva za izgradnjo delavčevih stanovanj, naj bodo tudi v redu izdelana.« Franc Kravzer, delovodja v stroj nem remontu: »Mislim, da smo se okrog izgradnje šole na Javorniku že pred časom dokončno pomenili. Sola je potrebna in jo moramo zato tudi zgraditi. Ni pa še znano, kako bo z izgradnjo novega vrtca na Javorniku. Verjetno bomo morali tudi tega čimprej zgraditi, saj je v tem novem naselju že precej otrok, ki nujno potrebujejo otroško varstvo. Kar pa se tiče gradenj športnih objektov, menim, da bi končno bilo prav, da tudi na Ravnah dobimo svoje avtomatsko kegljišče, saj bi ga morali že pred leti dobiti. Kar pa se tiče financiranja SIS, bi ob tej priložnosti hotel spregovoriti o ustanovitvi SIS za varstvo pred požari. Prav pri tej SIS bomo morali mogoče že v začetku delovanja dati največ. Zakaj? Mislim, da je naše gospodarstvo v Mežiški dolini in dolina sama v zadnjih nekaj letih največ izgubila ob velikih gozdnih požarih. Ogenj, ki pride na površje, postane neusmiljen in požira vse, kar mu pride naproti. Da bomo lahko gasilci dovolj močni pred njim, potrebujemo sodobno gasilsko opremo. Do te pa bomo lahko prišli prav z ustanovitvijo SIS za varstvo pred požari. Mislim, da je to zares področje, ki se ga splača financirati.« F. Rotar raziskave) nejo prikriti oz. se jih niti sami delavci ne zavedajo. Ob dobri motiviranosti za delo bi lahko šli preko manjših ovir in prišli na delo. Za vsakega posameznika je odločilno njegovo doživljanje dela in obrata, ne glede na mesto v OZD. Delavec mora imeti pregled in povezavo s celotnim proizvodnim procesom in končnim proizvodom. Le v tem primeru bo lahko precenil vrednost izdelka in vrednost lastnega dela v sklopu OZD. Posledica tega je večji občutek pripadnosti OZD, delavec bo pri delu bolj vitalen, manj utrujen in redkeje odsoten. V raziskavo izostankov z dela sem zajela delavce iz neposredne proizvodnje v obratu industrijskih nožev, ki so v času od 1. 1. 1975 do 1. 11. 1975 izostali z dela. Omejila sem se na celodnevne izostanke, čeprav je tudi kategorija izhodov in zamud precej problematična in povzroča veliko materialno škodo. 1. Izostanki z dela se spreminjajo glede na dane razmere, tako da upravičeno smatramo, da so reakcija na določene pogoje. 2. Neopravičeni izostanki so se v obratu industrijskih nožev zelo redko pojavljali. Sklepam, da se krijejo za enodnevnimi bolniškimi izostanki ali pa so evidentirani kot opravičeni izdstanki. Najpogosteje so se pojavljali izostanki zaradi bolezni. 3. Izostanki ženske in moške delovne sile imajo različne značilnosti. Zenske izostajajo bolj poredkoma, a dalj časa, moški imajo pogostejše, a krajše izostanke. 4. Zakonski stan vpliva predvsem na trajanje izostankov. 5. Pomemben faktor izostankov je kvalifikacija. Čim višja je, tem večja je osebna angažiranost pri delu in tem bolj so razviti interesi za delo. Nizka kvalifikacija poraja problem prilagajanja na delo in s tem stopnjuje absentizem (odsotnost). 6. Najmanj izostankov imajo zelo mladi delavci (do 20 let) in najstarejši (med 51. in 60. letom). Mlajši delavci se hitreje podrejajo disciplini v OZD in avtoriteti nadrejenih. So še premalo samostojni, poleg tega jim privatno življenje in družinske dolžnosti ne nalagajo obveznosti, ki se pojavljajo izven delovnega mesta. Izostanki, ki se pojavljajo pri starejših delavcih, spadajo v glavnem v kategorijo bolniških izostankov in so pogojeni z zdravstvenim stanjem. Največ izostankov se pojavlja v kategoriji od 21. do 40. leta. V teh letih je človek vsestransko najbolj aktiven. Značilna je tesna povezanost absentizma in ostalega ritma življenja. 7. Na vrsto in trajanje izostankov vpliva tudi družinska odgovornost posameznikov. Tisti, ki nimajo otrok, imajo krajše izostanke, veliko enodnevnih. Delavci z večjo družinsko odgovornostjo pa izostajajo večkrat in tudi več dni. Pri zbiranju podatkov sem v kategoriji bolniških izostankov opazila veliko izostankov zaradi nege družinskega člana. 8. Delovna doba, ki jo je kdo preživel v OZD, je kazalec stabilnosti določene osebnosti. Delavci, ki so v OZD že dalj časa, imajo manjši absentizem, ker so to že starejši delavci z neizrazito fluktuabilnostjo. To so usmerjene, stabilne osebnosti, prilago- Izostanki zaradi bolezni so se povečali za 0,49'%, skupni izostanki pa za 0,80% v primerjavi z letom 1975. Najbolj so se povečali izostanki zaradi bolezni nad 30 dni, indeks 118,4. Vzroki za povečanje dolgotrajnih bolezni so v precejšnji meri zaradi težav pri zaposlovanju delavcev na druga primernejša delovna mesta, zaradi zmanjšane delovne sposobnosti delavcev. Znano je, da je delovnih mest, primernih za invalide, zmanjkalo in so zaradi tega velike težave zaposliti delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo. Poleg zasedenosti jene na delovno situacijo * poklic. Največ izostankov imajo df lavci, ki so zaposleni od 2 do 1 s let. Vzroki so predvsem v drugi r aktivnostih, ki jih ima delaV* poleg službe. > 9. Izostanki glede na trajanj I so pokazali, da je bilo največ iz* ; Stankov, ki so trajali od 3 do i dni. Veliko je bilo tudi enodne' 2 nih bolniških izostankov, ki so ( večini primerov posledica niz' 1 delovne morale. Pri teh izostal j kih ne more biti govor o nek® j resnem obolenju. Želela bi povedati, da je > . proizvodnjo primarnega pomet , število nastalih izostankov in t toliko trajanje. 10. Izostanki se precej spre® njajo tudi glede na posamezt mesece v letu. Izredno veliko iz® -Stankov je bilo v septembri . nato so sledili junij, avgust, j* . nuar in april. Visok procent bil v mesecih, ko je največ d® z obdelovanjem zemlje. V žel* -žarni je zaposlenega precej P0* , proletariata. 11. Oddaljenost kraja biva® ne vpliva bistveno na izostane z dela. Delavec, ki se vsak d*1 . vozi na delo, je veliko bolj nav* zan na svoje delo. Kategorij »vozačev« ima celo nekaj mat izostankov kot ostali. To je bilo le nekaj dejavniko' ki vplivajo na obseg in kategt rije absentizma. Verjetno bi bi'1 poleg navedenih faktorjev Pc trebno analizirati tudi določen dejavnike znotraj samih obrato* kot so delovna disciplina, obliif vodenja, odnos med delavci s vodilnimi delavci, vpliv sam5 upravnih organov, status post meznih skupin in odnose v nj£ S tem bi dobili o izostankih dela realnejšo sliko. Alenka Mičovič Literatura Ana K. Čuk: Psihosocialt aspekti absentizma v industriji. Dr. Stane Možina: Delovni cill in uspešnost podjetja primernih delovnih mest pa | prisoten še odpor nadrejenih d zaposlitve delavcev z zmanjšan sposobnostjo. Dokler se išče pr* merno delovno mesto in uspe zt posliti delavca, pa teče bolnišj* dopust tudi po več mesecev i1 povečuje izostanke. Odpor vod' stvenih delavcev do sprejem1 delavcev z zmanjšano delovfl' sposobnostjo je večkrat upravi čen, saj so med invalidi tudi zel( problematični, ki povzročajo ve like težave obratovodstvom ' delovnih procesih. Veliko izosta nejo z dela, zato težko izvršujej( svoje proizvodne naloge. Nadalj1 Zakaj izostajamo z dela (Povzetek Porast bolniških izostankov v letu 1976 v primerjavi z letom 197S Poprečje v letu 1976 1975 IndeH — bolezen do 30 dni 3,25 % 3,08 % 105i' — bolezen nad 30 dni 2,05 % 1,73% 118, — nosečnost in porod 1,32% 1,00% 132,' 6,62 % 5,82 % 113, so med iskalci primernih delovnih mest tudi taki, ki izsiljujejo brezdelje za enak dohodek, kot so ga imeli na prejšnjem delovnem mestu. Ukrepi za odpravo takega povečevanja bolniških izostankov bi bili v večjem sodelovanju zdravnika medicine dela pri ugotavljanju sposobnosti delavca za primerno delo in pri odločanju 0 bolniškem staležu. Nadalje je nujno potrebno podvzeti vse Potrebno za odpiranje oziroma Prilagajanje delovnih mest za delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo. In nazadnje je treba ugotoviti ter informirati člane TOZD o spremembah pogojev dela in okolja, ker še vedno obstaja stara miselnost, da so pogoji in okolja dela ostali nespremenjeni in škodljivi. Mi vsi pa vemo, da so bila vložena velika sredstva za odpravo neugodnih razmer v obratih in da so se razmere spremenile in se še spreminjajo. Dokaz o tem je tudi podatek, da ni več zaslediti nobenega primera poklicnega obolenja. Vzroki izostankov v primerjavi 1976 1975 Indeks bolezen delovnih dni 40.879 34.981,5 116,8 — nesreče pri delu 5.385 6.286,5 85,6 nesreče izven dela 14.780 12.093,5 122,2 ' nega bolnika 2.412 1.873 128,7 spremstvo bolnika 218 157 138,8 ~ nosečnost in porod 16.340 11.628,5 140,5 Skupaj izgubljenih dni 80.015 67.200 119,0 Najbolj so se povečali izostanki M nosečnosti in poroda, ndeks 140,5, na kar je vplivala Prememba predpisov o podalj-‘m porodniškem dopustu, .drugem mestu porasta so ga m spremstvo bolnikov. Sle-'30 nesreče izven dela, ki v Primerjavi z nesrečami na delu astejo nenormalno. Po podatkih, več l? imam°. je bilo v 1976 letu , kot Polovica prijavljenih de-nozS°d pri zdravniku črni v, * oc* sbjžbe VPD in prikaza- v Plačanih kot nesreče iz- ▼ dela zaradi različnih vzrokov. x_,. “ natančna analiza vseh teh are*11 nezgod bi pokazala, ali n- za dejansko izboljšanje stadij kažejo podatki izpada dei„Vnii- zaradi nesreč pri ian i 3 gre za prikrivanje de- vi j fa stanja in kratenje pra-delavcev. V zvezi s tem so ceir • Prisatne pritožbe delav-stilaPn 'z^a^'lu višine nadome- ***■ porasta bolezni ni naj-197«’ i ?da je kljub temu bilo v nern !tu vefi izostankov v skupim številu za 5898 delovnih dni, n Pomeni 0,49 % več kot v letu Poprej. ništu!rav ie Indeks porasta bol-'zostankov v primerjavi z J975 ugoden, je še vedno nv.„ °lek bolniških izostankov v v ri U rezalno orodje 6,29% v _ocembru, kar je nadpoprečno deinlmeriavi z ostalimi obrati v uelovm organizaciji. Pove canje v obratih v 1976 1. je naslednje •Jeklarna Jekioiivarna Valjarna Novačnica Jekloviek KalUnieaSlUŽbe TOZD MP °brat strojev in- delov 9brat ind. nožev Obrat Phevmat. strojev Vzmetarna ^kupne službe MO pmmgetska služba ktrotehnične službe c>tro" Trans jnogradbena služba port Indeks 76 :75 107.7 108,6 104.3 103.5 65.0 101.9 122,1 122.3 98.1 133.9 98.1 104.7 91,5 141.7 121.5 67,9 Skupne službe tehn. sektorja 111,0 Tehnični sektor 111,1 Ostali sektorji 138,5 TRO Prevalje 80,2 V letu 1976 so znižali bolniške izostanke le v šestih obratih, in sicer tisti obrati, ki so bili v 1975 letu z bolniškimi izostanki zelo visoko. Na primer TRO Prevalje je v letu 1975 imela poprečni odstotek izostankov 8,44%, to je visoko nad poprečjem železarne. Uspelo jim je znižati na poprečnih 6,77 %' v letu 1976, kar je še vedno visoko. Nasprotno pa je v obratu elektrotehnične službe indeks porasta najvišji 141,7, ker so bili izostanki v letu 1975 le 2,92 % torej pod poprečjem in celo najnižji, pa se je v letu 1976 dvignilo poprečje na 4,14% (tudi to je pod poprečjem), je indeks porasta sorazmerno velik, čeprav v primerjavi z ostalimi ni višji pri izostankih. Največja pozornost je potrebna v obratu pnevmatičnih strojev, kjer je indeks porasta 133,9% in je poprečje izostankov zraslo že v letu 1975 na 7,78%, v letu 1976 pa na 10,42%. Res je, da so v tem obratu zaposlene ženske s 3,31 % izostankov zaradi nosečnosti in poroda ustvarjale velike izostanke. Brez upoštevanja teh izostankov pa je še vedno 7,86% v decembru samo bolniških izostankov, kar je za ta obrat v primerjavi z jeklarno ali valjarno zelo neugodno. Ze dalj časa prižigamo rdečo luč, da bi se v tem obratu stanje normaliziralo, toda zaenkrat se stanje še ni uredilo. Obratovodstvo bo moralo zadevo predočiti samoupravnim organom in kolikor obstajajo objektivne okoliščine za tak stalež, te okoliščine po najkrajši poti odpraviti. Fanika Korošec Nekateri vidiki kulture v OZD Diskusija na konferenci ZKOS Tov. Tito je dejal, da delavci brez kulturnega napredka ne bodo zmogli upravljanja. Tisti, ki izhajamo iz OZD, se zlasti sedaj, v času intenzivnega uresničevanja ustave in zakona o združenem delu, še kako zavedamo teže in pomena teh besed, ko ugotavljamo, da tehnično tehnološki razvoj marsikje prednjači pred kulturnim razvojem. Se zmeraj sorazmerno pogosti pojavi tehnokratizma, birokratizma, in vseh mogočih »iz-mov« in drugih negativnih pojavov, so vse prej kot ugodna podlaga za napredek kulturnega razvoja delavca. Vzpodbujajo pa anarhični in svobodnjakarski odnos do samoupravljanja, do pravic in dolžnosti delavca v združenem delu; so ugodna osnova za razvoj potrošniške miselnosti in v končni posledici odtujenost človeka, ki bi morala biti v samoupravno organizirani družbi, temelječi na načelih humanega socializma, neznan pojem. Ko govorimo o kulturi v OZD in o kulturi nasploh, je zlasti pomembno, da imamo ob tem v mislih kulturo in njen napredek v vsej njeni celovitosti. Ko razpravljamo o kulturi, namreč vse prepogosto pojem kulture kot celote jemljemo preozko, jo praktično identificiramo z neko dejavnostjo oziroma z odnosom d

, v ZDA za 9,7 %>, na Japonskem za 5"/» in v Zah. Nemčiji za 5®/o. Navedeni podatki kažejo, da je bilo sicer 1976 slabo leto, kar nam bodo po-kazale še primerjave z najboljšimi dosežki preteklih let, vendar 1® boljše, kot je bilo leto 1975. V obdobju zadnjih petih let so v industrijsko razvitih državah zahoda in Japonci dosegli svojo najvišjo proizvodnjo in tudi najmočnejšo krizo v jeklarski industriji. Prav zato je zanimiva tudi vzporedb® proizvodnje teh zadnjih petih let, predvsem za nekaj največjih proizvajalcev in za gibanje svetovne proizvodnje. 1976 683.5 147,« 116.5 107/ 42/ 23/ 23/ 22/ V Rusiji se ob planski proizvodnji tudi proizvodnja jekla redn® dviga in je najvišja v letu 1976. Pri ostalih velikih proizvajalcih S® najvišji dosežki podčrtani v letu 1973 in 1974, pri vseh, kjer tržni p<®" goji vplivajo na proizvodnjo, je bila ta najnižja leta 1975. Kot že prej navedeno je bil dvig proizvodnje proti letu 1975, dosežen v letu 1976, samo posledica izboljšanja v prvih mesecih, medtef® ko je bila druga polovica preteklega leta za mnoge železarne zahodn® Evrope najtežja preizkušnja. Po podatkih mednarodnega inštituta za železo in jeklo je znašal® proizvodnja jekla v Jugoslaviji preteklo leto 2,7 milij. ton. Zadnji!1 pet lot se je gibala takole (v milij. ton): 1972 1973 1974 1975 1976 2,6 2,7 2,8 2,9 2,7 V letu 1976 smo bili torej zopet na nivoju leta 1973. Najvišjo proizvodnjo smo dosegli leta 1975. Kapacitete imamo večje in ob normalni!1 pogojih možnosti prodaje na domačem tržišču ter pri normalnih pogojih izvoza, predvsem pa pri normalnem izkoriščanju proizvodni!1 zmogljivosti, bi morali že leta 1976 preseči 3,5 milij. ton. V državah SEV je gibanje proizvodnje enako kot v Rusiji v stalnem povečanju in povsod najvišje v zadnjem — 1976. letu. Tako S« dosegli v preteklem letu: Poljska 15,9 milij. ton ČSSR 14,7 milij. ton Romunija 10,0 milij. ton Vzh. Nemčija 6,6 milij. ton Madžarska 3,8 milij. ton Bolgarija 2,5 milj. ton Trenutno zaostaja za jugoslovansko proizvodnjo samo Bolgarija Letošnje leto za svetovno proizvodnjo jekla glede na trenutno stanjc na svetovnem tržišču ni prav nič obetavno. Visoka komisija za premog in jeklo zahodnoevropske gospodarske skupnosti je proglasila v jeklarski industriji krizno stanje. Proizvodnja jekla v prvih tednih letošnjega leta v ZDA pada. Naj novejši podatki govore o tem, da se stanje naročil popravlj® prav tako iznenada, kot je iznenada nastopila kriza v drugi polovic1 preteklega leta. Ponekod se torej svetlika, razjasnilo se pa, kot kaže še ne bo in verjetno bo marsikje tudi letošnje leto prineslo s seboj še kako neurje. Za jugoslovansko železarstvo bo letošnje leto pomembno, ker t>° proizvodnja jekla prvič večja kot 3 milij. ton in po načrtih naj bi dosegli skoraj 3,8 milij. ton. V Slovenskih železarnah naj bi tudi presegli doslej nedoseženo mejo 800.000 ton, za kar so dani vsi pogoji samo zadosti naročil je treba. Upajmo, da bo za nas leto 1977 boljše, kot je bilo preteklo, in ista želja velja vsem železarjem sveta. Milan Marolt, dipl. inž. SVETOVNA PROIZVODNJA JEKLA V LETU 1976 Mednarodni inštitut za železo in jeklo v Bruslju je letos že zelo zgodaj objavil podatke o proizvodnji jekla v svetu za preteklo leto. Podatki so zanimivi in skušal bom povzeti vsa tista gibanja v proizvodnji, ki bodo verjetno zanimala tudi vas. Leto 1976 je ob pričetku kazalo, da je kriza v prodaji jeklarskih izdelkov minila in da se bo stanje na svetovnem trgu zopet normaliziralo. V prvih mesecih se je proizvodnja jekla v zahodnoevropskih državah sorazmerno naglo dvignila in tudi v Ameriki ni še bilo očitnih znakov nazadovanja. Tem prvim mesecem pripisujejo tudi največji vpliv, da se je svetovna proizvodnja jekla v letu 1976 dvignila proti letu 1975 za 5,8'°/o oziroma od 646,3 milij. ton v letu 1975 na 683,5 milij. ton v lanskem letu. Najmočnejši proizvajalec je ZSSR s 147 milij. ton in Rusi so že od leta 1973 dalje najmočnejši med velikimi. Do leta 1973 so bile ZDA namreč v proizvodnji jekla, in še bolj po razpoložljivi kapaciteti vo- Sončne smreke KOMUNISTI V ŽELEZARNI SO PREGLEDALI SVOJE DELO 7. februarja 1977 je bila konferenca ZK Železarne Raivne. Na Sj so komunisti — železarji pregledali svoje delo v obdobju od 18. marca 1976 do tega dne ter sprejeli program dela za leto 1977. Danes objavljamo poročili sekretarja ormteja ZK Eda Javornika in organizacijskega sekretarja Konra-a Bezjaka ter program dela. ovzetek razprav in sklepe bomo javili v naslednji številki. POROČILO SEKRETARJA KOMITEJA ZK bogato in razgibano je bilo Politično življenje in s tem tudi eio v obdobju, za katerega dajem Poročilo. Toliko je bilo novih pro-lernov, da smo zanemarili neka-Področja dela, ki smo ga za-tali v programu kot permanent-e naloge. Predvsem nismo pose-eJ ocenili dosežkov na področju azvoja samouprave, dela drugih .jjzbenopolitičnih in samouprav-n organizacij v železarni, dela Poslovodnih organov, delovanje oeiegatskega sistema itd. Kljub Pa lahko k tem kritičnim m Pripombam našega dela , j?1’ ^a smo posredno veliko nn L- *la teil Področjih. Razprava konferenci bo prav gotovo po- nnK3' vse ie freba v bodoče posebno negovati in razvijati v našem političnem delu. j ,.ai naštejem in vsebinsko opre-lo^ekaj najpomembnejših naši, ki smo jih na komiteju in osnovnih organizacijah s posebno Pozornostjo obravnavali. . ‘ cena obstoječega samo- v družbenega planiranja 9 d in Železarne Ravne. • Preobrazba srednjega šolstva usmerjeno izobraževanje in t ovna zamisel konkretizacije v koroški regiji ter celodnevna šola. nra v^as^®dovanje ekonomskega letželezarne v več obdobjih a 1976 in razprave o akcijskih Programih za izboljšanje posiova- , 4' Razprave in ocena samoupravnega sporazuma o delitvi 7ru.' ?azPrave o osnutku zakona o zaruzenem delu. t' Razprave o analizi pogojev TO9^m°liPravn0 organiziranje v 7 R V elezarni Ravne. s ' Razprave o samoupravnem l^uzumevanju 0 delitvi OD, de-i” normah in sistemizaciji de-mvmh mest. Razprave o kulturi na temo 9 Aeu’-d210 in kultura«. ' Akcija posojila za ceste, ki je ja Pozitivno zaključena. Sn ' Razprave o samoupravnem nVaiumu o združevanju TOZD v V Železarne Ravne, br,]'. Razprave in sprejemanje tPr^ ln manj pomembnih sklepov naijf č s področja operativnih Nekatere od teh nalog so bile r Se družbeno usmerjene, nekateri« S0 ?Pec'fične za našo delov-nii .urbanizacij o. Zal je težko oce-re o ? se bodo in do kake me-t„uS0 se ze realizirale nekatere od . . Pomembnih družbenih nalog, ,so sicer v celoti dohile podporo zahtevajo pa veliko material-n sredstev za realizacijo. Tu mi- slim predvsem na preobrazbo Slednjega šolstva. Nekatera pod-Ja je naša delovna skupnost že do sedaj imela dobro urejena, dodatne razprave in ukrepi so samo še izboljšali kvaliteto. Od navedenih področij naj posebej poudarim nekatera, ki so še danes močno prisotna in bodo v bodoče potrebovala veliko političnega, samoupravnega ter strokovnega dela, da jih bomo razvili do tiste kvalitete, ki jo želimo. Gospodarski razvoj železarne je gotovo tista materialna osnova, na kateri bomo lahko razvijali tudi boljši (hitrejši) ali slabši (počasnejši) splošni razvoj. V srednjeročnem planu imamo začrtana znatna investicijska vlaganja v osnovna sredstva (1,85 milijard din). Od pravočasne realizacije investicijskih vlaganj, od naše vsestranske organizacijske sposobnosti aktivnega prilagajanja zunanjim in notranjim pogojem poslovanja bo odvisen naš nadaljnji vsestranski razvoj. V preteklosti je železarna dosegla relativno dobre rezultate. Leto 1975 je bilo seveda izjemno. Prineslo nam je močan dvig družbenega standarda (stanovanjsko gradnjo, rekreacijske objekte, toplovod 'itd.), ni pa nam prineslo tudi močne materialne podlage za nadaljnjo proizvodnjo. Zato bomo morali v bodoče prav temu posvečati večjo pozornost. Leto 1976 prav gotovo ne bo tako bogato. Vendar bo gotovo mogoče zagotoviti nadaljnji razvoj, če bomo sicer dobro pripravljeni, če bomo imeli izdelane projekte, če bomo vsi imeli dovolj ambicij. Samoupravni sporazum o delitvi OD je tudi tako področje, ki smo mu posvetili ogromno časa in dela, da smo ga končno sprejeli, ne da bi dokončno rešili nekatere pomembne elemente tega sistema, kot so elementi kolektivne in individualne stimulacije. Zal, kakor koli so že težave strokovnega značaja, bo treba samoupravni sporazum razviti naprej, ker tak, kot je, ne vpliva pozitivno na rezultate dela in ustvarja precejšnjo mero nezadovoljstva. S področja samoupravnega organiziranja je bila Železarna Ravne deležna posebne družbenopolitične pozornosti. V »akciji 120«, ki jo je organiziral CK ZKS, je bila Izbrana kot organizacija, v kateri je treba posebej analizirati uspešnost samoupravnega organiziranja. To je obenem tudi naša prioritetna naloga, ki smo sli jo zastavili v programu, tako da smo lahko dobili od predstavnikov CK nekatera teoretična izhodišča in napotke. Smo sredi najpomembnejših odločitev o bodoči samoupravni organiziranosti v Železarni Ravne. Sprejeti moramo tako samoupravno organizacijo, ki nam bo zagotavljala nadaljnji optimalni gospodarski in samoupravni razvoj, zato pa jo bo treba po sprejetju še negovati in dopolnjevati. Povezovanje iv DO je po zakonu obvezno, načini povezovanja pa so lahko različni. Zato se prav na tem področju pojavljajo nekatere negativne tendence posameznikov, da ustvarijo TOZD, ki bo delovna organizacija v malem. Take samoupravne organizacije in združevanja zakon seveda ne pozna. Samoupravna organiziranost v Železarni Ravne mora biti taka, da bo celota optimalno delovala in se razvijala. To je naš skupni interes. Razbitje sedanje delovne organizacije na predvideno število novih neodvisnih organizacijskih tvorb, ki bi se obnašale neodvisno druga od druge, pomeni gospodarsko stagnacijo, če že ne nazadovanje, obenem pa konec solidarnosti, ki smo jo tako močno zapisali v naših samoupravnih dokumentih in ki bo nam še kako potrebna za premagovanje večjih težav. Pri tem oblikovanju stališč moramo posebej poudariti odgovornost. Nli samo TOZD ali vodja in kolektiv TOZD odgovoren za poslovne rezultate. Težko bi opredelili, katera organizacijska enota v celem sistemu je odgovornejša. Poslovni uspeh je rezultat nekaj poslovnih funkcij, od katerih nobena ne sme izostati. Zato proizvodna funkcija (sicer ena najpomembnejših) sama še ne pomeni poslovnega uspeha. To trditev podpirajo najnovejši zakonski predpisi s področja plačane realizacije. Samoupravno in dohodkovno povezovanje v SOZD bo treba v bodoče s stališča izboljšanja, pridobitve novih kvalitet, strokovno in samoupravno ° tedna Komunista z geslom jf °vek, delo, kultura«. Poseben 1® „arnen je bil temi dati vsebino. 0-, °, neke mere smo uspeli, saj je S ■ “urna klima v železarni in kraju i z?, ° P°rastla. Za uspeh že lah-W štejemo to, da se je sestalo s.vseh 21 osnovnih organizacij ZKS, »£ ?° ocenjevale naše kulturno l'YenJe v sredinah, v katerih pač J?.010- To klimo je treba izkori-1 l’ Posledice morajo biti daljše-ea Časovnega značaja, to je kul-v Vej^a ras*- našega delovnega člo- We navezuje stike z ostalimi ciio .uzo®nopolitičnimi organiza-Ui J Y žetezarni. V zadnjem letu *rlte Partija nasploh za- 1- n bolj e sodelovati z mladinsko j-„ °a“lzacijo. v glavnem vsi novi °*Drpb-Jem* v naže članstvo gredo jam Predlogov mladine in mora-•jitr ,.r®oi, da so sprejemi uspešni. j-n drugače skušamo najti skup- poti organiziranja. Z mladinski , ?,rgan'7-acijo iščemo poti, kako y t.,,, mladina bolj uspešna pri 3' špm° ve^Jtem številu mladih v na-ja j. Podjetju: 1700 jih je, v mla-ri lp^on0 brganizacijo je vključenih lSdin- * - ve^a imajo tudi pri mla-n .* težave, veliko mladih živi zu->-rp , aven- Sicer je treba reči, da vžh,u' jStv° m'adine zelo trudi po-* 1 delo mladih v železarni. -m^ru?a^e ie pri povezavi dela ie .^.^mdikatom in partijo. Veliko ' pen st,vari, kjer smo našli sku-p , Jezik našega sodelovanja. 3sarv, Sem smo sodelovali pri po-vah°^nih v.Prašanjih — odločit-:adeio so ž‘ržeSa pomena za našo ovno skupnost. Tukaj gotovo snriniSmo Okoristili vseh možnosti iedr,K Vanja> vendar začeto delo je R im!>r0 zastavljeno, saj vendar m° sindikati in partija veliko 0r„Pn,eSa. Sindikat je masovna so arLlzacija v podjetju, komunisti jrarno uveljaviti tudi v nje-y cm delu. j, ^0,nite ima tudi dve komisiji: ji šanjakomisii° za kadrovska vpra- iV dn7-Kkomis«° za delo z drugimi zbenopolitičnimi organizacij a- 1 in,Ka(lrov^a komisija se je sesta-u 5 P° Potrebah. Reševala je vse 0 tovste potrebe za komite in ' turiOVne organizacije, dajala pa je za moralno — politične ocene y ^dOna delovna mesta v žele- lo.-.111' Pri zadnjem nastopajo do-ene težave. Zaradi podružblja- Skladovnica Grafika nja kadrovske politike bo treba to prakso spremeniti. Karakteristike bo moral še zmeraj nekdo pisati, vendar bomo morali komunisti v bazi, torej tudi osnovne organizacije, imeti vpliv na kadrovsko politiko v železarni. V razpisnem postopku komunisti moramo biti obveščeni, kdo kandidira za vodilno delovno mesto v železarni, tudi rečemo lahko, komu damo svoj glas. Je pa komisija dajala poštene, realne ocene za vse kandidate, naj so bili komunisti ali ne. V glavnem komisija ni imela izbire, saj se za razpisano delovno mesto javi en kandidat, razen morda v dveh primerih. Komisija za delo z drugimi organizacijami se ni sestajala, je pa njen predsednik hodil na nekaj sej sindikata, odborov, delavskih svetov. Ta komisija bo v bodoče več delala, s svojim delovanjem razbremenjuje sekretarja in člane komiteja. Pri kritičnem pregledu dela komiteja moramo povedati, da smo premalo naredili za idejnopolitično izobraževanje našega članstva, tistega, ki ga tudi sami zmoremo. V tem letu mora komite angažirati sile v to smer, da postanemo idejno močnejši. Moram povedati, da so vsi člani komiteja svojo funkcijo sprejeli zelo odgovorno, saj nismo imeli neopravičenega izostanka. Na 11 sejah je bil obisk 84%>. V tem letu smo okrepili tudi sodelovanje s komitejem občinske konference Ravne. Organizacijsko smo se skupno organizirali, skupno načrtovali akcijo tedna Komunista »človek, delo, kultura«. Občinski komite ima pod svojim okriljem izobraževanje naših sekretarjev, skupno organiziramo določena predavanja za sekretarje o zakonu o združenem delu, o družbenem planiranju itd. Velja omeniti, da smo v zadnjem času bolje informirani o delu komiteja in pripravah na konferenco. Skupna želja nas vseh mora biti, da bomo te stike samo še poglobili. Dcl,o osnovnih organizacij in aktivov Kot sem že omenil, imamo v železarni 17 osnovnih organizacij in 4 stalne aktive, ki skupno vključujejo 424 komunistov, kar pomeni 9,22 %> od skupno 4596 zaposlenih. Zena je v železarni zaposlenih 1036, od tega je članic ZK 38 ali 3,66%. Naš kolektiv je zelo mlad, okrog 1700 članov kolektiva je mladih, kar pomeni, da so stari 28 let in manj, vendar je od teh samo 115 komunistov, torej 6,8 %>. Imamo tudi pregled, da je poprečna starost komunistov v železarni 35 let. V direktni proizvodnji dela 175 komunistov, ostali so infra in vodstvena struktura. Pri bolj de-taljni analizi teh številk se lahko zamislimo, saj nam povedo marsikaj: kje so naše žene, kje je naša mladina? Med našo mladino in ženami moramo najti več naših članov. Imamo vendar veliko mladih, dobrih delavcev, predanih delovnih žena, le pravilen pristop do teh ljudi moramo najti in naše vrste se morajo pomladiti. Mladi vendar prinašajo v naše vrste nov duh, svežino in pa tudi kanček revolucionarnosti, katero mnogokrat pogrešamo na naših sestankih. Vendar moramo povedati, da smo ravno na tem področju v zadnjem letu naredili precejšen korak naprej. V naše vrste smo sprejeli 21 novih komunistov, in to v glavnem mladih in še to, večina iz direktne proizvodnje (27). V bodoče mora biti to naša permanentna naloga; pomladitev naših vrst iz neposredne proizvodnje. Osnovne organizacije so imele pri spejemih precej stroge, vendar objektivne kriterije. To se kaže v tem, ker se ti člani uspešno vključujejo v samoupravno in družbenopolitično delo. Po statutu bi morali pri kandidatih za članstvo imeti predkandidacijsko dobo. Nekateri to že imajo. Kjer je mogoče, bi to prakso spet uvedli. Bodoči član naj bi v tem času spoznal partijske dokumente in način dela v naši organizacija. Odkrito je treba povedati, da imajo naši sekretarji veliko težav pri iskanju novih članov zaradi visoke partijske članarine; določenim ljudem pomeni to velik izdatek. Pri svojem delu so se sekretarji srečevali z različnimi težavami. Nekateri namreč delajo v zelo težkih, skoraj nemogočih pogojih. Vzroki so različni. Tisti, ki dela za strojem, se ve, kaj mu je prva dolžnost, to mu nalaga delo in nadrejeni. Tu je problem tipkanja zapisnikov in vabil, ker v obratu enostavno ni koga za to delo. To se naredi doma. Če na vodstvih takih obratov niso komunisti, se to še posebej pozna in nazadnje so težave tudi tam, kjer to so komunisti. Sedaj bodo zaživele nove TOZD, vodstva le-teh bodo morala urediti ta problem, partijski sekretarji ne bodo in ne smejo delati v tako slabih pogojih. Vsi mi komunisti in ostali moramo dojeti, da je partijsko delo sestavni del našega dela v železarni. Pri sklicevanju sestankov imajo več težav tisti sekretarji, pri katerih je večizmensko delo. Del je pasivnega članstva. To je bil tudi vzrok, da je bilo nekaj sestankov nesklepčnih in so se morali ponoviti. Sicer imamo tokrat zelo vztrajne in delovne sekretarje, svojo obveznost so sprejeli kot partijsko dolžnost, kar se pozna v aktivnem delu vseh osnovnih organizacij in nazadnje tudi v številu sestankov. Še zmeraj velja tista, kjer je dober sekretar, tudi delo nekaj velja, kar pa ne bi smelo biti pravilo. Pravo partijsko disciplino so sekretarji pokazali tudi na sejah komiteja, saj imajo 87°/o udeležbo. Na splošno pa velja tudi za osnov- ne organizacije, da so za izobraževanje članov naredile premalo. Razen nekaj izjem študijskih sestankov nismo imeli. Zanašali smo se na individualno izobraževanje naših članov, to je pa veliko premalo. Po osnovnih organizacijah so se sestali (štev. sestankov, štev. sej sekret.): sestanki seje Jeklarna 5 8 Kovačnica 6 3 Valjarna 5 7 Livarna 7 5 Jeklo vlek 6 6 Vzmetarna 6 — Stroji in deli 7 4 Indust. noži 6 4 Pnevmatski stroji 5 2 Kalilnica 5 2 Energetski 5 3 Priprava proizvodnje 5 2 Raziskave iin razvoj 5 3 Kontrola kakovosti 5 8 AOP 5 — TRO Prevalje 9 10 DSSS 7 5 Komerciala 8 2 Transport 5 2 SGV 6 6 ETS 3 2 Strešica Na sankanje Za osnovno organizacijo ETS moram povedati, da je bila ustanovljena avgusta 1976, zato ima manj sestankov. Sestanki osnovnih organizacij so bili v glavnem dobro pripravljeni, saj smo glavne teme skupaj načrtovali. Sekretarji so dodajali reševanje sprotnih zadev, proizvodno problematiko svoje sredine, partijsko disciplino, obveščali članstvo o zunanjepolitičnih dogodkih, podali zaupne informacije, izvedli akcijo tedna Komunista. Pri sprejemu novih članov so bili eni bolj uspešni, drugi manj. Precej organizacij je govorilo o visoki partijski članarini. Na osnovnih organizacijah so tudi razpravljali, zakaj nismo komunisti bolj uspešni v samoupravnih organih oziroma nismo včasih za delovno organizacijo zelo važnih odločitev, katere so sprejeli ti organi, dali na dnevne rede naših sestankov. Prav ti zadnji kvalitetnejši posegi v samoupravne odnose morajo pomeniti tudi aktivnejše delovanje komunistov v samoupravi. Sedaj imamo v praksi, da se s samoupravnimi organi vabimo navzkriž na seje. Osnovne organizacije opozarjajo na večjo doslednost pri našem delu, torej na izvrševanje zavzetih sklepov na naših sestankih. Pri tem moram povedati, da komunisti nismo imeli težav, kadar smo potrebovali pomoč v KSS, sektorju za gospodarjenje, AOP, nekako pa nismo našli pravega stika prav z vodstvom podjetja; morda smo temu tudi mi kaj krivi. Komunisti posebej opozarjajo na precej slabo delovno disciplino, da marsikje šepajo medsebojni odnosi. Se bi lahko naštevali, vse z namenom, da bi pri svojem delu postali bolj kritični, uspešnejši. Oceno o našem preteklem delu bi vendarle morali dati, gledano na splošno za vse komuniste. Potem moram reči, da smo bili prisotni v vseh sredinah našega življenja. Trudili smo se po svojih močeh, pač tam, kjer delamo, živimo in povemo, da smo uspevali, vendar bi lahko bilo bolje. Ocena, kakršno nam je dal konrte občinske konference Ravne, je realna. Nekih posebnih odstopanj v negativnem smislu nismo imeli, z vzgojnopolitičnim ukrepom smo obravnavali dva primera, dva člana smo izključili iz naših vrst. Se naprej vabim vse sekretarje in člane komiteja k dobremu sodelovanju. Z dobro voljo se da veliko narediti. Dosedanjemu sekre- tarju tovarišu Javorniku hvala za trud, ki ga je vložil v partijsko delo. PROGRAM DELA KONFERENCE IN KOMITEJA ZKS ŽELEZARNE RAVNE ZA LETO 1977 Ta program dela in naloge za leto 1977 je sprejela konferenca osnovnih organizacij ZKS železarne Ravne na svoji tretji seji dne 7. 2. 1976. leta. Program obsega nekatere pomembne naloge programa občinske konference ZKS Ravne, vendar predlagamo okvirni program, ker se zavedamo, da bo diskusija na seji konference dala določene predloge in dopolnitve. Ker na sami konferenci ne bo mogoče takoj oblikovati dopolnitev, predlagamo, da program konference konkretizira in podrobno dodela komite konference, in to najpozneje 15 dni po tej seji konference. Naslednja seja konference mora morebitne spremembe potrditi. Sklepi 9. seje občinske konference ZKS Ravne so sestavni del našega programa dela. Te sklepe bodo osnovne organizacije in komite obravnavali na svojih prvih sejah oziroma bodo preverjali, kako se uresničujejo v praksi. NEKAJ POMEMBNEJŠIH NALOG KOMITEJA Januar 1977 1. Priprava materialov in teme razprav za 3. sejo konference ZKS železarne Ravne in 9. seje občinske konference ZKS Ravne na Koroškem. 2. Za sejo konference ZKS železarne Ravne mora kadrovska komisija pripraviti predlog za novega sekretarja komiteja in člana komiteja. 3. Komite mora pripraviti predlog programa dela konference in komiteja za leto 1977. 4. Kom;sije morajo pripraviti svoje programe dela za obdobje 1977. Februar 1977 1. Samoupravna organiziranost: vloga, naloge in položaj delavcev v združenem delu. 2. Ponovno pregledati, kako se družbena samozaščita in splošni ljudski odpor prilagaja novemu zakonu. 3. Spoznati se z aktivnostjo, katero moramo imeti to leto v okviru tedna Komunista in dogovor za akcijo. Marec 1977 1. Komite in osnovne organizacije morajo organizirati predavanja za vse komuniste v okviru idejnopolitičnega izobraževanja članstva. Sodeluje odgovorna komisija. 2. Ocena naše samoupravne organiziranosti glede na zakon o združenem delu. 3. Priprave na siprejem novih članov ZKS. April 1977 1. Vključevanje v proslavljanje 40. obletnice ustanovnega kongresa KP Slovenije. 2. Samoupravno sporazumevanje o srednjeročnih planih SIS. 3. Razprava o doseženih in tekočih gospodarskih gibanjih. Maj 1977 1. Prisotnost komiteja in osnovnih organizacij v kadrovski politiki delovne organizacije v smislu podružbljanja kadrovske politike. 2. Delovanje in vloga komunistov pri delu drugih družbenopolitičnih organizacij. Junij — julij 1977 1. Predpriprave na 8. kongres ZK Slovenije. 2. Urejanje aktov .in pregled dela komisij. Avgust — september 1977 1. Razpored aktivnosti v okviru tedna Komunista. 2. Pregled polletnih gospodarskih rezultatov. Oktober 1977 1. Delovanje delegatskega sistema v TOZD, DO, SOZD, SIS. 2. Sprejem novih članov v naše vrste. November 1977 1. Ocena uresničevanja zakona o združenem delu. 2. Pregled gospodarskih rezultatov treh kvartalov leta 1977. December 1977 1. Priprave na 8. kongres ZK Slovenije. 2. Obravnava letnega načrta dela in sredstev za delovno organizacijo in TOZD. II. PROGRAM KONFERENCE OO ZKS ŽELEZARNE RAVNE Februar 1977 — 3. seja konference ZKS železarne Ravne, — volitve novega sekretarja in člana komiteja, — sprejem programa dela konference in komiteja, — samoupravno organiziranje v železarni Ravne, — kako uresničujemo ustavna načela v praksi. V letu 1977 načrtujemo še 1 — 2 seji konference ZKS železarne, na katerih moramo obravnavati še: — družbenoekonomske in samoupravne odnose v novo ustanovljenih TOZD naše železarne, — obravnavati letošnji tedf| Komunista. Videti, kako visoH imamo razvite proizvajalne si‘|__ koliko je prisotna inventivna d javnost, kakšna je produktivno dela itd., gr — akcijo začeti pravočasno, <">,(] govoren tudi OK Ravne. je nc TRAJNE NALOGE sr ,nc Komite in osnovne organizaci bomo v letu 1977 poleg terminsl opredeljenih nalog obravnavali;ce določene skupne naloge ZK, ki' hajajo :iz sklepov občinskih, replje bliskih, zveznih organov in drui(jc naloge. Torej bomo še: te — skupaj z drugimi organizaC jami v železarni organizirali kolne kretne oblike 'idejnopolitični izobraževanja za vse člane ZKruj posebej za novo sprejete člane, — v okviru tedna Komuni^kj vzpodbujali družbeno produktni nost dela, organizacijo dela, sn"vi trno izkoriščanje delovnih sre' stev in časa, negovali inventivne dejavnost itd., — organizirano spremljali tranja družbena in zunanje p°-, tična dogajanja, politiko ZKS J;1 SFRJ do ostalih komunistični®' partij, se do problemov konkretf opredeljevali, enotno zagovarj8 ^ politiko ZKS med delovnimi ljif^ mi ter se borili proti vsem poj’ vom, ki so tuji politiki ZK in ni(j( čelom socialistične družbe, — aktivno delovali v družbel"j0 političnih organizacijah v DO, ftg. občini, ter kot delegati v sanfl*gi upravnih organih in delegacij8v< zagovarjali politiko in usmerit'ta ZK, — poseben poudarek in podp1 ro moramo komunisti dati uVf ljavljanju samoupravne delavsi kontrole, — delitev dohodka in osebi" dohodkov, _ — spoznavanje z razvojni" I programi in investicijami, — kakšen namen dosega n"-članstvo v SOZD SŽ. Komunisti železarne moramo J® naprej dobro sodelovati s komi^ jem občinske konference pri p" pravah na njegove seje, biti mor!j( mo aktivni tvorci oblikovanja p°n litike ZK v občini Ravne. Uresničevanje tega prograi"n dela je skupna in trajna nalof]( vseh članov ZK železarne RaVFr Beli dan TEDEN KOMUNISTA 77 Občinska konferenca ZK Ravne je letos že januarja zastavila prodam dela za akcijo teden Komunista 77. Ali jo bomo izvajali z geslom »delu čast in oblast« ali s kakšnim podobnim, ni tako važno. Bistvena le vsebina, ta pa letos obsega skrb za boljše, bolj disciplinirano, varč-°» Prizadevno in osebno odgovorno delo na vseh ravneh in v vseh sredinah. Gre za krepitev in razvoj proizvajalnih sil na novih družbenoekonomskih in samoupravnih osnovah. ?! Področje je zelo obsežno in kompleksno, zato bo tudi dejavnost pre-oj široko razvejana. Tako je zastavljeno delo: Zakon o združenem delu nas zavezuje, da moramo do konca p‘let; uj> Rznicah kot z zmernejšimi cenami v knjigarnah. i 77 Sestanke je treba racionalizirati, saj lahko s tem prihranimo uosti časa. »In Nosilec akcije bo ZK skupaj s sindikatom in ZSMS (posebno v de-W , organizacijah) ter s SZDL (zlasti v kraj« Si vnih organizacijah) ter s SZDL (zlasti v krajevnih skupnostih). Organsko pa bodo vanjo vključene strokovne službe v TOZD, DO in dru-!8vod-iamoupravnih skupnostih, SIS in IS SO. Koordinacijski odbor bo t«talr .akcii° na ravni občine, po delovnih organizacijah pa bodo prav imenovani odbori. K. analiza poškodb PRI DELU V LETU 1976 itieo PYe-l?.nU številki Informativ-«Podau uzinaria smo že objavili IhpJč x 0 P°g°stnosti in resnosti 'msrJv pri delu> ki prikazujejo rš„ P , nosl varstva pri delu v de-yj,„ 1 organizaciji Železarne Rav-lo h U Ugotovljeno je bi- ifnp Pa se je pripetilo skupaj 268 i( ]0v delu ali 5,87®/» na sta- 0^ cm U,U( / 1 iti O L. CA radi apostenih delavcev (4565). Za tniKi- nesreč je bilo pri delu izriva Jepih skupaj 5268 delovnih Mnn«. ..„x :__________ „ dela Mnogo več izostankov z le nastalo zaradi boleznin 16 idn . ’ porodniškega staleža l4 7nl\ *n Poškodb izven dela izost ,Poleg tega ie bil° še 2412 bolno °Y z dela zaradi nege Po v in 218 zaradi spremstva, zaporednem vrstnem redu so izocf . . v I ali lun i itruu ou deli J1 i z dela zaradi nesreč pri ■ šele na četrtem mestu. Ugo- dpiJarno Pa> da je izostankov z Sora zaradi poškodb izven dela rai, zrnerno veliko in bomo mo-Va v hodoče voditi v službi za cjj s Y°. Pfi delu posebno skrb tu-0 mj kategoriji izostankov. Vzroki nesreč pri delu Prf^ri*309 anabza vzrokov nesreč slu->iv^U’ ki smo i° opravili v odp varstva pri delu skupaj z Cj j Ornimi vodstvenimi delav-stoiZ P°sameznih obratov in pr' 'mi organi inšpekcije videla hen organi inšpekcije dela bili, edn° Po nastanku, nam je Eflairna i:i_ :____1___ eri uuoiuimu, J ~ teko « avno vodilo za izvajanje linjih in najprimernejših varstvenih ukrepov. To je gotovo tudi pripomoglo k zmanjšanju pogostnosti nesreč in registriranju samo tistih primerov, ki se po predpisih o invalidskem zavarovanju štejejo za nesrečo pri delu. Vsakoletna natančna razčlenitev nesreč pri delu po posameznih vzrokih nam veliko pomaga pri usmerjanju celotne politike varstva pri delu in pri sestavljanju ter izvajanju kratkoročnih in dolgoročnih programov, s katerimi se predpisujejo za izvajanje in pospeševanje varstva pri delu ustrezni varstveni ukrepi. V grobi razčlembi vzrokov nesreč na osebne in materialne ugotovimo, da odpade od skupno 268 nesreč kar 241 ali 90 odstotkov na osebne in 27 ali 10 % na materialne vzroke. V veliki večini še vedno prevladujejo vzroki osebnega faktorja, iz česar je pri detajlnejši razčlembi razvidno, da posamezni delavci še vedno ne opravljajo svojega dela dovolj smotrno in zanesljivo, ker ga premalo strokovno obvladajo ali premalo upoštevajo navodila, predpise in ukrepe za strokovno in varno delo. Pri tolikih vzrokih osebnega faktorja ne moremo naložiti celotne odgovornosti na neposredne delavce — oziroma poškodovance same, marveč odpade velik del odgovornosti na neposredne in posredne vodje del, ki mo- rajo v okviru svojih delovnih obveznosti skrbeti za tehnološki in delovni nadzor, za ustrezno organizacijo dela, za red in humane medsebojne odnose. Ugotovitve raziskav vzrokov nesreč pri delu kažejo tudi na precejšnjo nedisciplino. Mnogi delavci svoje pravice in obveznosti v zvezi z varnim delom dobro poznajo, saj so bili o škodljivostih in nevarnostih ter predpisanih varstvenih ukrepih poučeni na uvajalnih seminarjih in pozneje pri delu. Prav tako so dokazali zadosten uspeh ob preverjanju znanja iz varstva pri delu. V praksi pa zahteve varnega dela omalovažujejo ali jih vzamejo premalo odgovorno in vestno, zato se kažejo posledice v nesrečah, ki jih lahko ocenimo kot edini vzrok v nezadostni disciplini. Glavni vzroki nesreč pri delu, ki so se pripetile v letu 1976 v Železarni Ravne, so naslednji: Največ nesreč je bilo zaradi nesmotrnega ali nezanesljivega načina dela pri posamezniku. Teh primerov je bilo 129, v odstotkih pa 48,13. Na drugem mestu so vzroki nesreč zaradi kršitev predpisov o varnosti, ker delavec ni bil poučen o pravilnem načinu dela ter zaradi nediscipliniranosti. Teh je bilo 43, v odstotkih 16,05. Slede vzroki zaradi prometnih nesreč, ki so se pripetile na poti na delo ali z dela. Teh je bilo 29, v odstotkih 10,83. Med ostalimi nesrečami jih je še po osem ali 8,98% nastalo zaradi motenj v tehnoloških procesih dela in zaradi tega, ker delavci niso uporabljali namenskih sredstev za osebno varstvo pri delu. 7 primerov ali 2,61 % nesreč je nastalo zaradi tega, ker stroji niso brezhibno delovali, po 6 primerov ali 2,24 odstotka nesreč je nastalo zaradi nepravilnega vzdrževanja delovišč in delavnic ter zaradi zatrpanih prehodov in delovišč, po 5 primerov ali 1,87 odstotkov nesreč je nastalo zaradi slabe organizacije skupinskega dela in zato, ker sredstva in delovni prostor niso bila v redu urejena. Zaradi poškodovanih ali odstranjenih varstvenih naprav so se pripetile 4 nesreče ali 1,49 odstotka. Po trije primeri nesreč ali 1,12 odstotka so nastali, ker delavec ni imel potrebnih poklic- nih izkušenj, zaradi slabo vzdrževanega in nepravilno izbranega ročnega orodja, zaradi utrujenosti delavca na delovnem mestu ter zaradi ostalih razlogov, ki jih ni bilo možno opredeliti med nastale vzroke. Dva primera nesreč pri delu ali 0,75 odstotka sta nastala zaradi opustitve splošnega nadzorstva pri delu. Po enkrat ali 0,37 odstotka pa je bil vzrok za nesrečo nezadostna razsvetljava delovnega mesta, pomanjkljiva električna naprava oziroma instalacija, akutna bolezen delavca in višja sila. Razčlenitev nesreč pri delu po vzrokih, ki je prikazana za celotno delovno organizacijo železarno Ravne, velja v glavnem tudi za posamezne TOZD in DSSS. Pri vseh organizacijskih enotah so na vrhu vzroki nesreč zaradi nesmotrnega in nezanesljivega dela pri posameznikih in vzroki zaradi kršitve predpisov o varnosti, nepoznavanje nevarnosti ter nediscipliniranosti. Za zmanjšanje teh naj pogostejših vzrokov nesreč bomo morali v bodoče v organizaciji podvzeti učinkovite ukrepe, s katerimi se bo zlasti spremenil osebni odnos do dela. Res je, da je nujno potrebno vzporedno doseči tudi višjo strokovno raven delavcev zaradi zahtev sodobnejših tehnoloških, delovnih in produkcijskih procesov, ki pa je vezana na razne oblike strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Skrajni čas pa je že, da se vodstveni delavci, ki so odgovorni za izpolnjevanje proizvodnih programov, poglobijo tudi na področju delovne discipline, splošnega reda, nekontroliranih izostajanj z dela in drugih pojavov, ki so bistveno pomembni za izpolnitev poslovnega uspeha. Prav to pa je večkrat v širokem razkoraku t.i. nihanje med redom in neredom za stalno vzdrževanje tistega delovnega okolja, ki ga znamo le občasno urediti. Nesreče po času opravljanja dela in starostni strukturi delavcev Razdelitev poškodovanih delavcev po času opravljanja dela, na katerem so se poškodovali je razvidna iz naslednje razpredelnice: Previsoko in nepravilno zložene skladovnice gredic ogrožajo varnost delavcev. Z dograditvijo nove gredične hale v valjarni je bilo lani poskrbljeno za pravilno zlaganje ter urejene transportne in prehodne poti. S tem je postalo delo v valjarni bolj varno. 7* ■ \ ■; :. , 7" :................................................... primerov % 0 ni na delu 35 13,06 1 do 1 leta 124 46,27 2 1—4 leta 32 11,94 3 5—9 let 70 26,12 4 10—19 let 4 1,49 5 20—29 let 3 1,12 6 nad 30 let — 0,00 Skupaj 268 100,00 V koloni 0 — ni bilo na delu so se štele nesreče, ki so se pripetile na poti od doma do delovnega mesta in od delovnega mesta do doma. Do onega leta dela je bilo največ primerov nesreč, to je 124 ali 46,27%. Če upoštevamo, da se je v letu 1975 na novo zaposlilo v železarni 461 delavcev, v letu 1976 pa le 282, lahko zaključimo, da je pogostnost nesreč te strukture velika. Iz teh podatkov lahko zaključimo, da delavci v tem času še nimajo zadostnih delovnih izkušenj za samostojno strokovno in varno de- lo. Premalo upoštevajo varnostna navodila in ukrepe ter so zato bolj izpostavljeni nevarnostim pri delu. Prav tako jim na začetku dela nudijo vodstveni delavci premalo pomoči, da se pravilno in strokovno uvedejo v delo. Z upoštevanjem dejanske številčne strukture delavcev po času zaposlitve vidimo, da se število nesreč po daljšem času zmanjšuje. Delavci si pridobijo več znanja in delovnih izkušenj, zato so nesreče pozneje redkejše. Podatki, prikazani po starostni strukturi poškodovanih delavcev, nam prikazujejo, da je več nesreč pri mlajših delavcih, kar je v sorazmerju s časom opravljanja dela na delovnem mestu. Podroben razpored nesreč po starostni strukturi je razviden iz naslednje razpredelnice: primerov % do 20 let 33 12,31 — od 21 do 25 let 71 26,49 — od 26 do 30 let 51 19,03 — od 31 do 35 let 29 10,82 — od 36 do 40 let 39 14,55 — od 41 do 45 let 21 7,84 — od 46 do 50 let 19 7,09 — od 51 do 55 let 5 1,87 nad 55 let — 0,00 Skupaj 268 100,00 Med poškodovanimi delavci so torej v večini primerov mladi ljudje. Posledice nesreč se med drugimi težavami kažejo predvsem v zmanjšanju delovne zmožnosti in pojavih invalidnosti, zato so ti pri mlajših delavcih za celotno družbeno skupnost še bolj obremenilni. Kvalifikacijska struktura poškodovanih delavcev Po mnenju vodstvenih delavcev — obratovodij in delovodij, so poškodovani delavci v večini primerov imeli potrebno strokovno izobrazbo za delo, ki so ga opravljali ob nesreči. Po nji- primerov % 0 — brez izobrazbe in 1—3 raz. osn. šole 21 7,84 1 — nepopolna osnovna šola 4—7 razredov 45 16,79 2 — osnovna šola — 8 razredov 101 37,69 3 — šola za kvalificirane delavce in drugi strokovni kader 45 16,79 4 — šola za visokokvalificirane delavce 42 15,67 5 — srednja šola 12 4,48 6 — višja šola 1 0,37 7 — fakulteta in visoka šola — 0,00 8 — neznano 1 0,37 Skupaj 268 100,00 Podatki o visoki pogostnosti nesreč pri delavcih z nizko stopnjo šolske izobrazbe kažejo na to, da delo v železarni ni tako enostavno, preprosto in brez nevarnosti, da ne bi bilo potrebno z delavci bolj temeljito strokovno dopolnjevanje s posebnim poudarkom na varnosti dela. Z dosedanjimi oblikami izobraževanja in izpopolnjevanja s področja varstva pri delu je bil gotovo do- že usposobljen za samostojno opravljanje dela. Ne smemo dovoliti, da bi strokovno znanje delavcev zaostajalo za hitrim razvojem tehnike in tehnologije, marveč moramo skrbeti, da poteka razvoj obeh področij vsaj istočasno. Na ta način pa je zagotovljeno produktivno in varno delo. kvaliteta in funkcionalnost nih zaščitnih sredstev tako tf predovala, da ne sme biti več i X govorov za neuporabo, zato K ’ hovi oceni je od skupnega števila poškodovanih delavcev — 268 imelo predpisano strokovno izobrazbo 232 delavcev, brez nje pa je bilo le 36 delavcev. Podatki so vzeti iz izpolnjenih obrazcev prijav o nesreči pri delu. Razporeditev poškodovancev po šolski izobrazbi pa kaže, da je bilo nad polovico primerov nesreč pri delavcih, ki so brez izobrazbe — oziroma imajo nepopolno osnovno šolo ali največ osnovno šolo. Od 268 primerov je teh kar 167 ali 62,32 %. Podrobnejši pregled poškodovancev po šolski izobrazbi je razviden iz naslednje razpredelnice: Poškodbe po vrstah in delili telesa Po vrstah poškodb je bilo največ udarcev in zmečkanin — 188 primerov ali 70,14 %, slede urezi in ubodi — 28 ali 10,45 %, prelomi in zvini — 19 ali 7,09%, očesne poškodbe — 15 ali 5,60%, opekline — 13 ali 4,85% in ostale poškodbe 5 ali 1,87 %. Po delih telesa je bilo največ poškodb na zapestju rok — 119 ali 44,40%, slede poškodbe na stopalih 68 ali 25,37 %, spodnjih okončinah — 26 ali 9,70%, očeh in ušesih — 16 ali 5,97 %, glavi — 16 ali 5,97 %, ustih in dihalih — 3 ali 1,12% in na ostalih delih telesa — 14 ali 5,23 %. Analizirane poškodbe tako po vrstah kot po delih telesa nam prepričljivo pokažejo najmočnejše pojave udarcev, zmečkanin, urezov in ubodov na najbolj izpostavljenih delih telesa — zapestju rok in na stopalih. Za preprečevanje teh kot tudi ostalih na manj izpostavljenih delih telesa, zlasti oči in glave, je izredno pomembna osebna zaščita delavcev s predpisanimi sredstvi osebnega varstva in osebne varstvene opreme. 2e pri vzrokih za nastanek nesreč smo ugotovili, da je velik odstotek nesreč prav zaradi tega, ker se ta sredstva nedisciplinirano in nenamensko uporabljajo. V zadnjih letih je jih pri delu ovirajo ali druž neutemeljenih izgovorov. Pri V gre pretežno za očitno nediscip no, ki se pogostokrat konča poškodbo. Tu lepega prepričeV nja za doslednejšo uporabo * ščitnih sredstev na predpisa® delovnih mestih dolgo ne bo V* sr Obstaja pa še sankcijski uk® denarne kazni, s katero lahko & 16 špektor dela kaznuje delavca, kljub opozorilu ne uporablja P trebnih sredstev osebnega v® Zi stva ali če z delovne priprave 1 naprave namerno odstrani v® P stveno napravo. Prepričani smo, da bo v P* hodnje potrebnih več sankcij sl® k ukrepov, da bo izboljšala upo® a bo sredstev in opreme za osebi si varstvo pri delu. Preventivni varstveni ukrepi v V skladu s predpisi o varsh s pri delu in programi za izboljŠ* v nje varstva so se v železarni R®’ n ne v letu 1976 izvajali nasled® s varstveni ukrepi: ® — varstveno izobraževanje ki bi se morala graditi že ta 1976. Vse TOZD so podpisale sPorazum za gradnjo negospodarskih objektov, vendar do sedaj oga sporazuma niso upoštevale, rav ob zaključku leta 1976 smo ugotovili, da so nekatere delovne organizacije izpolnile svojo obvez-n°ft, druge pa ne. Po zagotovilih nekaterih predstavnikov delovnih organizacij upamo, da bodo te obveznosti v čim krajšem času realizirane. Iz teh sredstev je po prioritet-em redu prva gradnja telovad-* saj do sedaj za eno samo tg^bJko še ni bila izplačana tn vsota (v našem denarju je ra .^ot 5 milijonov din). Na azstavi v Toki ju je bila ta znam-a zavarovana za 750.000 dolar-JoKv, a dan in noč so jo stražili oroženi stražarji. Znamka je Zg ?a^^‘tena pred ognjem, od o|0raj pa s specialnim steklom, g P°rnim proti strelnemu orožju. 1 ,Xfba ni bila na prodaj in so jo nk° obiskovalci občudovali le °d daleč. ^Rajske znamke so vedno bolj zanimive sJ*Jno več zbiralcev vsega ® a zbira znamke LR Kitajske, j., zadnji razstavi azijska filate-, v Vesterburgu, SR Nemčija, bilo od 68 eksponatov trinajst ®mo »Kitajska«. težk^rav znamk zelo v,. Priti (nabavljanje je neza-orii xV°)> se zbiralci kljub temu Zna u° za P°Rročje, ker so svarnke še precej poceni in Kitaj-škiK bima nikakršnih špekulacij-thot- *-Z^ab Tbme so vzhodnjaški dm Rar jma vsekakor posebno z za evropske zbiralce. F. U. tekmovalcev iz 11 tujih in šestih domačih klubov. Tako je prireditev prerasla dosedanji četvero-boj. Organizator prireditve^ si je zagotovil kvalitetno udeležbo, s tem da je določil limite za nastop. Pri plavanju pomeni limita že določen dosežen čas za razne letnike v vseh disciplinah, ki so na sporedu. Pri Fužinarju so si jih »priplavali« naslednji tekmovalci: dekleta: Andreja Brumen, Andreja Cesnik, Metka Kolmančič, Marta Kos, Tanja Kotnik, Meta Levar, Polona Levar, Vlasta Pisnik, Zora Pšeničnik in Maja Rodič, fantje: Miran Balant, Damjan Berložnik, Drago Kos, Miran Kos, Aljoša Medvešek, Boris Pesičer, Marko Pogorevčnik, Darko Rapnik, Tomaž Rodič, Bogdan Sovine in Dimiter Vočko. Vsi navedeni tekmovalci in tekmovalke so uspešno zastopali barve Fužinarja v mednarodni plavalni areni. Med tekmovanjem je bilo doseženih osem rekordov, od tega pet rekordov SFRJ. Pri posameznikih moramo posebej omeniti najuspešnejša tekmovalca mitinga, ki sta po mednarodnih plavalnih lestvicah dosegla največ točk: Boruta Petriča iz Kranja, ki je v disciplini 400 m kravl dobil 931 točk, in domačinko Majo Rodič, ki je za nastop na 200 m prsno dobila 861 točk. Med našimi tekmovalci so osvojili prva mesta: Dimiter Vočko — trikrat, Miran Balant — dvakrat, Miran Kos — dvakrat, Tomaž Rodič — enkrat, Maja Rodič — dvakrat in Zora Pšeničnik — enkrat. Oceno o organizaciji in izvedbi plavalnega mitinga »Ravne 77« so dali gostje in zastopniki plavalne zveze Slovenije: Za organizacijo in tehnično izvedbo same pohvale in čestitke, za bazen: premajhen prostor izven kopalnega bazena, predlog za prihodnje: uvrstitev ravenskega mitinga v mednarodni koledar. Ravne so poznane po odlični organizaciji in kvalitetnih sodniških zborih že po drugih panogah. Plavalni miting »Ravne 77« pa je ponesel glas o naših odličnih organizatorskih sposobnostih tudi izven meja naše domovine. Vsi sodelujoči so dosledno opravili svoje naloge. Vendar je izstopala trojka, ki ima največ zaslug: Rado Pšeničnik — kot odličen organizator, Jože Rodič — za brezhibno tehnično izvedbo, Henrik Medvešek, ki je vzgojil takšne mlade plavalce, ki se lahko enakovredno borijo z najboljšimi v Evropi. SPREMEMBA URNIKA ZA REKREACIJSKO KEGLJANJE Po sklepu komisije za rekreacijo pri svetu sindikata železarne Ravne in sporazumu med športnimi koordinatorji TOZD se spremeni urnik kegljanja na kegljišču pri Lečniku. Od 1. februarja 1977 dalje je veljaven naslednji razpored: torek 18.30—20. ure TOZD II 20. -—22. ure DSSS sreda 19. -—20. ure ženske 20. —22. ure TRO petek 19. —20. ure invalidi ZR sobota 9. —11. ure TOZD I 11. —13. ure TOZD II 15. —17. ure DSSS 17. —19. ure TOZD I Rekreacijske kegljače opozarjamo, naj še nadalje vpisujejo svojo navzočnost v evidenčno knjigo. NAJBOLJŠI POSAMEZNIKI IN ŠPORTNI KOLEKTIVI V NASI OBČINI Na skupni seji izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti, predsedstva zveze telesnokultur-nih organizacij, predstavnikov športnih panog in sekretariata članov ZK, ki delajo v telesni kulturi, so na Prevaljah 7. januarja 1977 podelili priznanja za leto 1975 in proglasili najboljše v preteklem letu. Priznanja za leto 1975 je podelil predsednik ZTKO občine Ravne magister Jože Zunec naslednjim: Nadi Šober za uspešno nastopanje v državni reprezentanci in osvojitev državnega prvenstva v kategoriji mladink, Igorju Filipančiču kot edinemu državnemu reprezentantu iz Slovenije, ki je sodeloval na balkanskem in evropskem mladinskem prvenstvu, Gorski reševalni službi — postaja Prevalje — za prizadevnost in humano delo. Za leto 1976 pa so proglasili naslednja najboljša posameznika in kolektiv: Maja Rodič pri ženskah in Miran Balant pri moških za izredne uspehe pri plavanju in nastope v državni reprezentanci. Odbojkarsko sekcijo TVD Partizan Mežica za uspešno nastopanje v republiški ligi. ODBOJKA V zaostali tekmi republiške članske lige je ekipa Mežice z lahkoto premagala Jesenice s 3:0. S to zmago so Mežičani osvojili prvo mesto v jesenskem delu s prednostjo dveh točk pred Mislinjo. Ker imajo v spomladanskem delu ugoden razpored, lahko utemeljeno prognoziramo, da bodo osvojili republiško prvenstvo in s tem dobili pravico sodelovanja v drugi zvezni ligi. Članska ekipa Fužinarja je v okviru priprav za nadaljevanje prvenstva odigrala tri tekme: proti prvoligašu iz Reke so bili dvakrat uspešni s 3:1 in 3:0. Drugouvrščeno ekipo slovenske republiške lige Mislinjo pa so premagali s 3:0, s tem da so igrali predvsem mladi, perspektivni igralci. V Innsbrucku je bil mednarodni mladinski turnir, na katerem je sodelovala naša občinska ekipa in osvojila drugo mesto. Bolj kot uspeh na igrišču je pomembno dejstvo, da so tokrat sodelovali res najboljši mladi odbojkarji naše občine. S tem je bil narejen prvi uradni poseg, ki daje možnosti, da bomo v bodoče nastopali v vseh kategorijah s selekcijskimi ekipami. NAMIZNI TENIS Na regijskem ekipnem prvenstvu za pionirje je zmagal Maribor, ki je v odločilnem dvoboju premagal Fužinar s 5:3. V Hrastniku je bilo tekmovanje za Rajkov memorial. Pri članicah je zmagala Verstovškova iz Ljubljane; naši tekmovalki Ač-kova in Režonja pa si delita tretje mesto. Pri mladinkah so prva tri mesta osvojile igralke Fužinarja v zaporedju: prva Ačko, druga Logar, tretja Horvat, četrta je bila favorizirana Cadeževa iz Ljubljane. V Zagrebu je bilo odprto prvenstvo za pionirje in pionirke, na katerem je sodelovalo kar 351 posameznikov. Pri fantih je ekipa Fužinarja osvojila drugo mesto, potem ko je v finalu izgubila proti Mariboru s 5:3. Med posamezniki se je izkazal Pavič, ki je osvojil drugo mesto za Riz-vanovičem iz Bosne. Tretje me- Ravenski in prevaljski planinci pod Velikim Klekom sto deli Janežič, Giinter pa se je uvrstil od 5. do 8. mesta. Dekleta so osvojila ekipni pokal. V finalnem dvoboju so premagale Borca iz Travnika s 5:1. Med osmerico najboljših posameznic so se uvrstile: Ačko, Horvat in Logar. S. F. Z OBČNEGA ZBORA PD RAVNE Občni zbor planinskega društva Ravne je bil tokrat posebej slovesen, saj je bil posvečen spominu na dan, ko je skupina planincev pred 25. leti obiskala Raduho in tam sklenila, da bodo ustanovili svoje društvo. Ustanovni občni zbor je bil nato 25. julija 1952. leta. Za prvega predsednika je bil izvoljen pokojni tov. Janez Gorjanc, v upravni odbor društva pa vsi pobudniki, ki so tudi še danes naši člani. To so Pavel Cesar, Bolti Puh, Karel Fanedl, Gregor Klančnik, Vlado Kukec, Barbika Savine in Andrej Stiplošek. Ob ustanovitvi je imelo društvo 160 članov, danes pa jih ima 1443. Leta 1961 je dobilo društvo v najem od rudnika Mežica stanovanjski objekt, ki ga je z vztrajnim delom številnih prostovoljcev uspelo preurediti in z raznimi dograditvami povečati, tako da je sedaj prijetna planinska postojanka, ki nudi toplino in zavetje tudi utrujenemu fužinarju, ki je prišel semkaj iskat miru in tišine. Eden od osnovnih motivov za dobro delo društva je temeljito delo z mladino. V društvu je včlanjenih 400 pionirjev in 250 mladincev, za katere skrbi štirinajst mladinskih vodnikov, ki so opravili zahteven vodniški tečaj. Posebej je pohvalno, da v vseh dvajsetih letih, odkar deluje ta odsek, zaradi skrbnega vodstva ni prišlo do kakršnekoli nesreče, čeprav je bilo v tem času mnogo izletov tudi v visokogorje. V preteklih dveh letih je bilo več kot šestnajst izletov, na katerih je bilo mnogo pionirjev. Obiskali pa so: Pohorje, Raduho, Vogel, Okrešelj, Češko kočo, Golico, Kamniško sedlo in mnoge druge vrhe. Za popestritev dejavnosti pa so imeli planinsko šolo, katero je končalo 44 pionirjev, razna tekmovanja v orientaciji, smučanju in sankanju. V bodoče namerava odsek razširiti svojo dejavnost tudi na razne krožke. Ustanovili bodo foto krožek, dopisniški krožek itd. Kajti le zdrav in aktiven član bo lahko koristil svoji domovini. Za odrasle člane in ljubitelje planin pa je propagandni odsek organiziral štiri zanimiva potopisna predavanja in pripravil trinajst izletov. Zaradi slabega vremena in drugih težav pa je bilo izvedenih samo devet. Tudi v bodoče bo težišče dela tega odseka na organizaciji in vodenju izletov, ki pa bodo morali postati tudi vsebinsko bolj pestri. Na zboru sta bila podana dva zanimiva predloga, ki naj bi ju uresničil odsek. Ustanovil naj bi se planinski pevski zbor, naši člani slikarji amaterji pa naj bi prikazali svoja dela na temo »človek in gore«. Prizadevali si bomo, da bomo to tudi uresničili. Vse več težkih nesreč v gorah pa nas opozarja tudi na to, da hodimo na težje ture preveč lahkomiselno in da bo v bodoče treba organizirati tudi planinsko šolo za odrasle, v kateri bi udeleženci dobili potrebno znanje o nevarnostih v gorah. Na občnem zboru je bil ponovno potrjen tudi sklep z lanske konference o dvigu članarine, in sicer za člane na 50 din, za mladince na 20 din in za pionirje na 15 din letno. Članarina za mladince in pionirje je ostala na minimalni višini, ki jo je predlagala skupščina PZS, za člane pa je na predlog članov PD Ravne bil sprejet sklep, da se namesto za predlaganih 10 din poveča za 20 din. Menimo, da dvig članarine ni tako hud, saj pri 40a/o popustu pri nočitvah že z dvema nočninama dobimo vrnjeno članarino. K. V. PUSTNI CAS Nekoč sem bil precej navihan, zdaj se skoraj z vsemi »zgliham«. Delat tudi več ne grem, ker kot upokojenec ne smem. Bom povedal še okroglo, da se bo zastopit moglo. Naj bo zraven nekaj »hejca«, bom prinesel tja brez nejca. Avto se v moža nabaše, konj pa jezdeca zajaše. Pišče kokljo izvali, mesar raz kost meso dobi. V času novega smo veka, šofer velja nam zdaj za peka. Traktor zdaj je za orača, travo kosilnica obrača. Časi hlapcev so minili, od kmetov so se razgubili. Nikjer ni videti več dekle, v pozabo vse so sc iztekle. Krape zdaj dobiš v štacuni, kaj še človek vse izumi. Kakor danes vsa jedača, dobi vse sorte se pijača. Tako pisal sem novice, se zresnilo mi je lice. Za kratek čas in za spomin naj bo teh nekaj pustnih rim. Jernej Krof V RESNICI SE PIŠEJO... Charlie Chaplin — Charles Thonstein Doris Day — Doris Kappelhoff Kirk Douglas — Isur Danie-lovič Sofia Loren — Sofia Sciccolone Marilyn Monroe — Norma Jean Mortenson Michčle Morgan — Simone Roussel Ginger Rogers — Virginia Katherine Mc Math Simone Signoret — Simone Kaminker Romy Schneider — Rosemarie Albach — Retty Mike Todd — Aaron Hirsch Goldbogen Roger Vadim — Roger Vadim Plemianikov NEKAJ ZNANIH PSEVDONIMOV Collodi — Carlo Lorenzini Georges Duhamel — D. Thčve-nin Kasimir Edschmid — Eduard Schmidt Hans Fallada — Rudolf Ditzen Anatole France — Jacques Anatole Thibault Maksim Gorki — Aleksej Maksimovič Peškov Jack London — John Griffith Alberto Moravia — Alberto Pincherle Sandor Petofi — Istvan Petro vies Felix Salten — Zsiga Salzmann Ignazio Silone — Secondo Tranquilli Italo Svevo — Ettore Schmitz Frčderic Stendhal — Marie Henry Beyle Mark Twain — Samuel Lang-horne Clemens ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi na' šega dragega očeta in brata Aloj' za Lesjaka se najtopleje zahvalju' jemo vsem sosedom in sorodni' kom za darovano cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo sode-lavcem obrata topilnice I za da' rovani venec ter govornikom Francu Zabevu in Roku Goren' šku. Žalujoči: žena Ivana, sih Zdravko, sin Ivan z drU' žino, sestra Fanika tef drugo sorodstvo Fotografije za to številko so prispevali F. Kamnik, F. RotaTi S. Jelen, V. Krevh in informacij' ska slušba. Spet bo veselo PUST, PUST - KARNEVAL BO NA RAVNAH Na pustno nedeljo, 20. februarja, ob 14. uri bo na Ravnah na Koroškem pustni karneval. Organizator je krajevna skupnost Ravne, ki vabi občane in delovne skupnosti iz Crne, Mežice, Prevalj in Raven, da se v maskiranih skupinah ali posamezno vključijo v karneval. Sodelovali bodo tudi otroci otroškega vrtca ter šolarji osnovne šole in drugi. Zbirališče bo ob 13.30 pri avto garažah ob Suhi nasproti zdravstvenega doma, od koder bo ob 14. uri šel karnevalski sprevod skozi Trg svobode, Prežihovo ulico, mimo gasilskega doma na Cečovje. Tam bo pred Trgovskim domom in Domom železarjev po ocenjevalni komisiji razglasitev in podelitev denarnih nagrad, ki so razpisane takole: za skupine za posameznike dinarjev dinarjev I. nagrada............... 2.000 600 II. nagrada............... 1.600 500 III. nagrada............... 1.300 400 IV. nagrada................. 900 300 V. nagrada................. 500 200 Pri ocenjevanju bodo odločilni predvsem kriteriji: AKTUALNOST — SODOBNOST, IZVIRNOST, SPLOŠNI UČINEK IN PODOBNO! Karneval bo le ob lepem vremenu. V primeru, da bi na pustno nedeljo deževalo, snežilo ali bil hujši mraz, bo karneval preložen na pustni torek ob istem času in kraju. Vabimo občane in delovne skupnosti na območju občine Ravne na Koroškem, da se posamezno ali v skupinah vključijo v karneval in tako prispevajo več vedrine in sproščenosti k sicer vsakodnevnim naporom naših delovnih ljudi in občanov. Krajevna skupnost Ravne na Koroškem