Poštnim plačana t gotovtaL Leto XV., štev. 23 Ljubljana, torek 30. januarja 1934 Cena 2.— Din UpravniStvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratru oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga dislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Poljsko-nemški pakt Poročilo, da sta Nemčija in Poljska podpisali pakt o prijateljstvu in nena-padanju na deset let, je prineslo pravo senzacijo v mednarodni politični svet Senzacionalnost je resnična, ne le navidezna, zakaj s katerekoli strani pogledamo novico, vedno nam ostanejo na njej v obilni meri značilnosti presenečenja. Kar se tiče vsebine nove pogodbe, je njeno bistvo v izjavi, da se obe državi odrečeta sredstvu vojne, in sicer v vsakem primeru, pa naj se pojavijo med njima še taka nesporazumljenja. Pogodba pa se izrecno naslanja na dosedanje slič-ne pakte, pred vsem na Briand-Kellog-gov pakt iz 1. 1928. Obenem tudi izrecno pravi, da ne zadeva obvez in pogodb, ki jih že imata pogodbenici z drugimi državami ali jih bosta imeli. Presenetljivost nemško-poljskega pakta je v dveh pogledih. Prvič je znano, da je nemška vnanja politika vsa povojna leta kazala na nemško-poljsko mejo kot na veliko krivico, kot na ono zlo, s katerim &e Nemčija nikdar ne bo mogla, niti hotela sprijazniti. Tako imenovani »koridor«, pa Zgornja Šlezija, potem še Gdanska in končno tudi Poznanj, to so oni kamni spodtike, ki se zaradi njih berlinska politika ni nehala pritoževati, izrabljajoč jih bodisi v Ženevi za svoje pritožbe glede zaščite narodnih manjšin, bodisi za svojo široko razpredeno propagando, ki je uspevala zlasti v Angliji in Ameriki. Domala vse nemške povojne vlade z ministri od socialnih demokratov do skrajne desnice so porabile sleherno priliko za protipoljske enunciacije v navedenem smislu. Narodno socialistična stranka pa je že celo vso svojo vnanje-poiitično ideologijo zgradila na načelu najbrezobzirnejše protipoljske ekspan-zivnosti. Med Nemčijo in Poljsko traja že nekaj let v gospodarskih stikih nesoglasje in napetost, ki se da najtoč-neje označiti kot gospodarska vojna; motivi tega nenormalnega, sovražnega stanja prav gotovo niso toliko v ekonomskem kakor v političnem območju. Ali glej' Ravno Hitler gre in ponudi Varšavi roko sprave, dočim se je splošno pričakovalo, da bo napetost ravno po popolnem zavladanju Hitlerja dosegla s~Toj Viseli. Že razgovori, ki jib je imel berlinski poljski poslanik v novembru s Hitlerjem, so senzacionalno pokazali na ta preokret, ki se je dovršil s sedanjim paktom tudi v formalnem pogledu. Pri podrobni analizi pa se senzacionalnost brž precej skrči. Zakaj v Berlinu in po vsej Nemčiji hiti časopisje zagotavljat, da se Nemci z novim paktom nikakor niso odrekli svojim zahtevam po spremembi poljske meje, marveč so se le odrekli vojni kot sredstvu za dosego svojih zahtev. Pristaviti smemo in moramo: za dobo desetih let. 2e s tem se stvar prav znatno spremeni, in če smo pozorni na enodušnost, s katero daje nemško Časopisje tak komentar k sklenjenemu paktu, je videti, kakor bi se nova pogodba sistematično porabila za staro propagando glede »koridorja« in Šlezije. Nemčija potemtakem ni nič žrtvovala; če se slovesno odreka sredstvu vojne, ni storila s tem bistveno drugega, nego da porablja mednarodno običajen način diplomatskega izražanja. Saj se tudi najbojevitejša država skrbno ogiba, da bi kdaj povedala, da misli te ali druge svoje cilje doseči z vojno. Tudi v tem pogledu ni dal Berlin nikake žrtve. Prav gotovo pa se mu je kljub temu posrečilo, dokumentirati spravljivost in miroljubnost, zakaj nihče ne more zanikati, da zveni nemško-poljski pakt popolnoma miroljubno in da se mora ta miroljubnost po vseh formalnih pravilih resno vzeti na znanje. Težko more biti dvoma, da nam je ravno v tem gledati poglavitni namen in pomen pakta. Berlin hoče pokazati, da je v zagotavljanju mirovnih nagibov vsem drugim kos in hoče s tako dokumentirano miroljubnostjo dosegati nove uspehe v raznih smereh. Zakaj da je iniciativa za pakt izšla z nemške strani, o tem ne more biti prav nikakega dvoma, in da hitlerjevci svoje mentalitete v vnanjepolitični sferi niso prav nič izpre-menili, o tem tudi nihče ne more dvomiti. Novi pakt bo bržkone pri bodočih nemških diplomatskih podjetjih, ki se mora Evropa kar pripraviti nanje, igral še prav pomembno vlogo. Druga osnovno važna stvar pri novem dogovoru je dejstvo, da je Poljska šla na nemško iniciativo ter da je podpisala pakt v tej obliki, ki ni pokazala nikakih priprav z vidika vnanjih čini-teljev. Sicer je na prvi pogled čudno, da se tako vprašanje na račun Poljske sploh postavlja. Aii mnogi časopisni komentarji pričajo, da smo s svojim vprašanjem na pravi poti, zakaj Nemčija je slično pobudo, predlog za približno enak oakt, naslovila tudi na druge svoje sosede, pa je n. pr. od francoske strani lobila nesarivon odgovor, češ. da ima ^rav tako vsebino že Kelloggov pakt :ar je gotovo točno. Francosko stališče d moglo biti merodajno ' adi za njene '"■eznike. zlasti v srednji Evropi Pa je ndarle Poljpka storila drugače. Podo-a je, da je zares hotela pokazati Pa- DALADIER DOBIL MANDAT Težaven razplet francoske vladne krize — Javnost zahteva avtoritativen režim, ki naj očisti korupcijo in obnovi zaupanje naroda v parlamentarni režim Pariz, 29. januarja, AA. Predsednik republike Lebrun je včeraj ves dan nadaljeval konsultacije. Sprejel je voditelje skupin iz senata in poslanske zbornice. Posebno se je opazilo, da je bil Louis Marin, bivši minister in voditelj desnice, včeraj dvakrat v elizejski palači Značilno je tudi, da so mnogi prvaki, ki jih je včeraj konsultiral predsednik republike, izjavljali novinarjem, da po njihovi sodbi novi vladi ne bo potrebna samo večina v parlamentu, temveč tudi pristanek naroda. Danes je predsednik republike Lebrun povabil k sebi Daladierja in mu ponudil mandat za sestavo vlade. Daladier bo svoj definitivni odgovor sporočil šele drevi. G. Lebrun je bil poprej poklical k sebi predsednika senata in poslanske zbornice, toda oba sta mandat odklonila. Ko je Daladier odhajal iz elizejske palače. je novinarjem izjavil: »Moj namen je, sestaviti vlado energičnih mož, ki uživajo spoštovanje, da bodo mogli obnoviti avtoriteto države in vrniti deželi neomajno zaupanje v republiko.* Daladier je nato obiskal po tradicionalnem običaju predsednika senata in poslanske zbornice Jeaneneya in Bouissona ter predsednika odstopivše vlade Chautempsa. Pravijo, da je del socialističnih radikalov sprejel Daladierjevo misijo precej rezervirano. Med osebnostmi, ki jim hoče Daladier ponuditi portfelje se imenuje tudi desničarski poslanec Ibarnegarev, ki je, kakor znano, s svojo zahtevo, da naj se imenuje za preiskavo v aferi Staviske-ga parlamentarna preiskovalna komisija, mnogo pripomogel, da je padla Chautemp-sova vlada. Daladier namerava pravosodno ministrstvo poveriti senatorju. V njegovo vlado bodo stopili tudi nekateri člani skupin od francoskih socialistov do skupine Louisa Marina na desni. Skupina radikalne levice je že izrazila v posebni resoluciji toplo željo, da bi Daladier sestavil vlado na širšem temelju. Prav,tako so tudi radikalni socialisti, čeprav niso uradno izrazili svojega zadovoljstva, odobrili apel predsednika Lebruna na bivšega premierja Daladierja ter mu ne bodo delali nikakih ovir pri sestavi vlade na širši osnovi, v skladu z željami ne samo radikalno socialistične stranke, temveč tudi levičarske delegacije. Daladier upa, da bo mogel jutri zvečer predložiti predsedniku republike listo svojega kabineta. Zahteva po vladi nacionalne rešitve Pariz, 29. januarja AA. Pri vsaki ministrski krizi, ki so se vrstile v Franciji po zmagi levičarskega kartela pri volitvah leta 1932 se je vselej postavljalo vprašanje, ali naj 'še ostane pri levičarskih kombinacijah, ali naj se pa sestavi vlada sirse koalicije, ki naj bi eventualno segala tja do nacionalne unije. V sedanji krizi so pa nade v čisto levičarsko vlado znatno manjše kakor kdajkoli pri dosedanjih vladnih krizah, še več, v političnih krogih Je prevladalo mišljenje, ki ga posebno zagovarja centrum v poslanski zbornici, da je Franciji potrebna tako imenovana nacionalna vlada narodne rešitve. Takšna vlada bi imela nalogo pomiriti strankarske razprtije. potolažiti ulico in energično in pravično razčistiti vse afere, ki so zadnje čase prišle na dnevni red. Seveda bi takšna vlada tudi najlažje dosegla proračunsko ravnotežje ln za-vzela tudi v zunanji politiki najprimernejše stališče. Za zdaj obstojita torej samo dve resni kombinaciji: vlada širokega nacionalnega bloka Edvarda Daladierja, ki bi pristala na ustanovitev parlamentarnega anketne- Po sinajskem sestanku Kralj Boris se Je danes vrnil v Sofijo — Sinajski sestanek fe znatno zbližal Bolgarijo in Jtomunijo Bukarešta, 29. januarja AA. Bolgarska suverena sta snoči ob 20. uri odpotovala v Sofijo. Sofija, 29. januarja AA. Davi ob 9.23 so se pripeljali v Sofijo kralj Boris in kraljica Ivana, predsednik vlade g. Mušanov in ostali člani kraljevskega spremstva. Na postaji so jih sprejeli princesa Evdoksija, princ Kiril, ministri, metropolit Štefan, glavni tajnik zunanjega ministrstva Radev, načelnik generalnega štaba general Bakar-džijev, poveljnik sofijske garnizije general Stolarov, rumunski odpravnik poslov Zabo-rovski z gospo rumunski vojaški ataše g. Popescu, ravnatelj železnic Bojkov in šef protokola Stojlov. Kralj in kraljica sta bila odlično razpoložena in sta se razgovar-jala z večino izmed navzočih uglednih osebnosti. Rezultat razgovorov bolgarskih in rumunskih državnikov Bukarešta, 29. januarja AA. O priliki obiska bolgarskih suverenov so imeli predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Mušanov, predsednik rumunske vlade Ta-tarescu in zunanji minister Titulescu več sestankov, na katerih so v atmosferi medsebojnega zaupanja in prijateljstva proučevali vprašanja, ki zadevajo obe državi kakor tudi politični položaj na Balkanu. Ministri so ugotovili potrebo, da se stori vse, da se obstoječi prijateljski odnošaji med obema državama kar najbolj okrepijo. Zedinili so se, da bodo predložili svojima ministrskima svetoma v nujno rešitev vprašanja, na katerih sta zainteresirani obe državi, da bi mogli obe stranki skleniti zadovoljiv sporazum zlasti v vprašanjih, ki se nanašajo na obojestranske terjatve in ki vsebujejo izvedbo zakona o agrarni reformi in izplačilu pokojnin. Glede šolskih in cerkvenih vprašanj so zastopniki obeh vlad našteli ukrepe, ki jih mislita v danih okoliščinah izdati glede prizadetih manjšin. Obe vladi sta izrekli svoje zadovoljstvo nad izmenjavo mnenj. Prepričani, da bo ureditev teh vprašanj zajamčila še večje prijateljstvo med obema državama in pomirila duhove, so ministri proučevali tudi sredstva za konsolidacijo miru na Balkanu. Manjšinsko vprašanje Bukarešto, 29. januarja p. »Dimineaca« poroča v zvezi z razgovori, ki so se vršili o priliki poseta bolgarskega kralja med bolgarskimi in rumunskimi državniki, da je Mušanov v imenu bolgarske vlade predlagal v prvi vrsti rešitev manjšinskega vprašanja. Bolgarija zahteva, naj bi se za bolgarsko manjšino v Dobrudži uvedel isti režim kakor je bil dogovorjen leta 1913. Rumunski državniki so pristali na to za-hlevo pod pogojem, da se dovolijo enake koncesije za rumunske narodne manišine v Bolgariji. Kralj Karol bo posetil Sofijo Bukarešta, 29. jan. g. Po še nepotrjenih vesteh bo Kralj Karol vrnil obisk bolgar ske kraljevske dvojice v Bukarešti prvp dni marca. Budimpešta, 29. jan. AA. »Az Est« pri naša poročilo svojega sofijskega dopisni ka, ki je doznal iz dobro poučenega vira. da namerava predsednik bolgarske vlade Mušanov v kratkem odpotovati v Budim pešto, da vrne obisk predsednika madžar ske vlade Gombosa. Dan obiska Mušanova v Budimpešti še ni določen. Borba za državno prvenstvo Zagreb, 29. januarja b. Nocoj se je vršila v Zagrebu napovedana konferenca zastopnikov Hajduka iz Splita, Primorja iz Ljubljane ter zagrebških klubov Haška Gradjanskega tn Concordije. Na konferenci s0 soglasno sklenili, naj se ligaško prvenstvo za leto 1934. odigra v smislu pro-pozicij, sklenjenih na 15 in 16. redni letni glavni skupščini JNS, to je da letos tekmuje 10 ligaških klubov, tako da finančni pogoji napram Hajduku v Splitu ostanejo neizpremenjeni v smislu lanskih proposi-cij. dočim vsi ostali sodelujoči klubi poberejo ves čisti dohodek od tekem na last nih igriščih. Na konferenci zastopani klu bi najodločneje nasprotujejo kakršnikoli izpremembi odigravanja državnega prveu stva za to leto. zlasti pa se najodločneje izjavljajo proti event. sklicanju izredne glavne skupščine JNS, ki naj bi izpreme nila sedanji sistem, določen na rednih let nih skupščinah JNS Ob enem prosijo JNS naj sporazumno z zainteresiranimi kluni takoj določi pare in termine, da bi se mo gio tekmovanje pričeti 4.. najkasneje 11 marca 1934. Tokio, 29. januarja AA. Na otoku Da-geletu blizu Koreje so našli 41 oseb zmrz-lih. Otok je zaradi hudega viharja, ki še zmerom divja, odrezan od vsega sveta. Boje se, da bo zmrznilo vse prebivalstvo otoka. rizu, da more delati tudi samostojno no-litiko in ne mara, da bi veljala samo za trabanta. Zakaj v Varšavi so zelo užaljeni od takrat, ko je Francija sklenila pakt štirih velesil; tu pa moramo poleg pomislekov, ki 9o jih imele tudi države Male antante. prišteti še staro težnjo Poljske, da se ji prizna značaj velesile Pakt štirih velesil je pomenil potemtakem zanjo dvojno razočaranje. S podpisom nemško-poljskega pakta ni Poljska nič žrtvovala, pridobila pa vsaj pomirjenje na splošno, dasi je treba še počakati, če bo nova pogodba vplivala ugodno tudi v konkretnih težavah, ki so v odnošajih med obema državama, n. pr. v gospodarskih nasprotstvih, v manjšinski politiki itd. V Varšavi se iluzijam pač ne prepuščajo, o tem pričajo že rezervirani komentarji poljskega tisfca. Sklep poljsko-nemškega pakta se tiče enega najkočlji-eišib evropskih problemov. Zato je in bo še sprožil najrazličnejša premotrivanja, od zelo optimisti nih in hvale polnih do iako skeptičnih in nezaupnih. Kdor bolj gleda na vsebino nego na formo in več da na deiania, nego na besede ta bo vztrfia' v modri rezervirano?*! tehtajoč ' pravo mero realnost in videz. ga odbora, ali pa vlada radikalno-sociall-stiGne stranke pod Edvardom Herriotom, ki bi pritegnil k sodelovanju tudi republikansko levico ln sestavil kabinet republikanske koncentracije. V tem primeru bi Herriot rajši pristal na ustanovitev nacionalnega častnega sodišča kakor pa na parlamentarni preiskovalni odbor. Komentarji tiska »Echo de Pariš« piše: Mislimo, da Daladier, ki pripada glavnemu štabu radikalnosocialistične stranke, ne bo mogel razčistiti sedanje dušeče politične atmosfere. Razen tega je Daladier zaradi svojega stališča v zunanji politiki zelo nevaren, pa čeprav bi ostal na vodstvu države samo en dan. »Matin« pravi, da je imel Herriot v soboto več nade, da bi mogel sestaviti vlado, kakor Daladier, včeraj so pa zrasle šanse Daladierja, ki je največ zato, ker stoji čisto zunaj sedanjih parlamentarnih prask, pridobil mnogo terena. Daladierjev sloves in njegova energija sta mu pridobila mnogo simpatij. Pripisujejo mu, da ima namen sestaviti vlado široke unije, ki se ne bi ozirala n* posamezne skupine ne na politične nianse in ki bi mu omogočila zelo široko raztegniti večino in ji vzeti tesni značaj bloka proti bloku. »Excelsior» pa pravi: Zdi se. da bo bodoča vlada sestavljena v glavnem iz mladih ljudi, med katerimi nekateri sploh še nikoli niso bili v nobeni vladi. Mlajša generacija stopa na plan Pariz, 29. jan. č. V zadnjem času se francoska politična javnost vedno boli zanima za pofcret miajše politične generacije, ki se je že odločno izrekla proti dosedanjemu atranfcarsJco političnemu sistemu. Tako med socialisti kakor med radikali v cencrmmii in na desnici se pojavljajo mladi Ljudje, ki kažejo odiločno tedenco proti razmeram, kj jih je v politiki ustvaril parlamentarni režim. Včerajšnja nedelja je s svojimi mnogimi političnimi zborovanji in sestanki še posebno jasno pokazala, da se pojavljajo nove smeri v francoski notranji politiki. Cela vrsta mlajših narodnih poslancev ie na svojih zborovanjih ostro nastopila proti dosedanji obliki režima, ki ga vodu o izključno le stari ljudje, ki presede desetletja na poslanskih k'!opeh zato. da se po vzpnejo od ministrskih stolčkov in se z njii1 spet vrnejo v zbornico. Pokret mlade generacije uživa že od vsega početfka velike simpatije med širokimi ljudskimi sloji. Francoska mladina zahteva oblast v državi zase ter poudarja pri vsem, da je Franciji potrebna tako v notranjem kakor v zunanje političnem pogledu energična akcija, ki bi edina mogla rešiti bodočnost francoskega naroda. Mladi radiSkali so jntrejeli včerai na nekem tukajšnjem zborovanju resolucijo, ki zahteva vlado absolutne avtoritete, režim, kateremu bi narod popolnoma zaupal. Novo vlado je treba za vsako ceno sestaviti z novimi poštenimi ter politično in moralno aktivnimi ljudmi, ki imajo odločno volno delovati za državo in narod. Poletg tega zahtevajo v resoluciji reorganizacijo javne uprave, v zunanje političnem pogledu pa mednarodno obram/bo mii.ru s pomočjo realistične diplomacije. Zborovanje in resolucija, ki so jo sprejeli zastopniki mlade radi-kalske generacije, sta vzbudili v politični javnosti posebno pozornost Listi mnogo komentirajo radfikaiisko resolucijo in »Fx-celsior« pravi, da skoraj ni dvonA, da bodo znali postaviti državne in narodne interese nad strankarske. Tudi »Intransi-geant« meni, da bo nova vlada sestavljena tako, da ji bo lahko narod zaupal. To je toUco bofli potrebno, ker Chauo+erosa ni vrgel parlament, marveč francoski narod. Balkanska konferenca v Beogradu Na Svečnico se sestanejo zunanji ministri Jugoslavije, Rumunije, Turčije in Grčije k zaključni redakciji balkanskega pakta Beograd, 29. januarja M. Dne 2. februarja se sestanejo v Beogradu v svrho nadaljnjih razgovorov o balkanskem paktu h konferenci rumunski zonanji minister g. Titulescu, turški zunanji minister g. Tevfik Ruždi bej, grški zunanji minister g. Maximos in jugoslovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič. Ankara, 29. januarja g. Ministrski svet je imel včeraj več ur trajajočo sejo, na kateri je po poročilu zunanjega ministra Tevfika Ruždi beja razpravljal o balkanskem paktu. Sprejeti sklepi niso bili objavljeni. Doznava se, da je Turčija predlagala še nekatere dopolnilne klavzule k osnutku balkanskega pakta, o čemer bodo razpravljali v Beogradu na konferenci zunanjih ministrov, ki bo 2. februarja. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je nocoj odpotoval v Beograd. Bukarešta, 29. jan. č. Kakor trdijo dobro poučeni krogi sta se bolgarski (ministrski predsednik Mušanov ia ru-tnuji'ski zunanji minister Titulescu raz-govarjala tudi o balkanskem paktu-Mušanov je obvestili rumunskega ministra, da Bolgarija balkanskega pakta, 'kakor ga predvideva njegov sedanji načrt, ne more sprejeti. Izjavil pa je, da se bo pogajal še nadalje za izboljšanje odnošajev z onimi državami, s katerimi Bolgarija ne živi baš v najlepšem prijateljstvu. Bukarešta, 29. januarja p. V sredo zvečer odpotujeta v Beograd turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej in rumunski zunanji minister Nikolaj Titulescu. V Beogradu se sestaneta z zunanjima ministroma Jevtičem in Maksimo-som. Ženeva, 29. januarja 6. Grški zunanji minister Maksimos odpotuje v sredo s simplon-orient-ekspresom v Beograd, kamor prispe v petek ob 7.45. Odgovor Anglije Nemčiji V posebni spomenici je angleška vlada obrazložila svoje predloge — Izjava zunanjega ministra v zbornici London, 29. jan. g. Kakor je izvedel vaš dopisnik, je bila angleška spomenica glede razorožitvenega vprašanja že izročena v Berlinu, Parizu in Rimu. Vsebina bo objavljena šele tedaj, ko bo v Franciji sestavljena nova vlada. Sedanja spomenica temelji na Macdonaldovem razorožitvenem osnutku iz marca 1933, ki pa vsebuje številne spremembe, da bi se premostila nasprot-stva med Francijo in Nemčijo. London, 29 januarja, g. O vsebini angleške spomenice, ki jo je danes angleški po slanik v Berlinu izročil državnemu kance-larju Hitlerju, poroča »Daily Telegraph«, da vsebuje naslednje predloge: 1. Odpravi naj se poskusna doba. 2 Prizna se Nem-či ii defenzivno orožje, katerega število se določi sorazmerno. 3. Uniči se postopoma vse ofenzivno orožje. Varnostni problem je rešen tako, da države podpisnice, če ugotovi kontrolna komisija kršitev konvencije, avtomatično niso več obvezane, da bi zmanjševale oborožitev. Razen tega se velesile sestanejo na posvetovanje, da najdejo sredstva, s katerimi bodo lahko preprečila nevarnosti po kršitvi konvencije. London. 29 ianuaria. s- Danes se |e po božičnih počitnicah spet sestala spodnja zbornica Zunanji minister Simon ie sporočil da ie vlada dne 19 t. m. nreiela nemški odsovor na zahtevo o podrobnem obve stilu slede pravih namer in ciliev v iziav' ki io~je podal državni kanoeW Hitler, po tem ko ie nanovedal da ho Nemčija zaou stila razo roži tveno konferenco. Vlada ie z veliko pozornostjo zasledovala izmenjavo mi sli med francosko in nemško vlado in ie prišla do sklepa, da ie prišel sedaj čas, ko mora za- vzeti svoje stališče glede položaja, ki je očividno zelo resen. Angleška vlada je svoje stališče obrazložila v spomenici, ki so jo preieli njeni zastopniki v inozemstvu, da obvestijo o njej vse vlade, ki so najbolj interesi rane pri teh pogajanjih. Vlada bo spomenico objavila, ko jo bodo utegnile proučiti ostale vlade. V odgovoru na razna vprašanja ie izjavi] zunanii minister Simon, da eo vsa z reformo Drištva narodov združena vprašani a postranskega pomena, ker je trenutno najvažnejše vprašan ie razorožitve. To stališče sta potrdili tudi italijanska in francoska vlada. Ker vlada od sedanjih prizadevanj, ki sredo za sklenitvijo razoro-žitveno konvencije, ne pričakuje uspeha, vsai za enkrat nima namena storiti v zadevi kakšne korake. Berlin. 29. januarja, e. Po uradni vesti, ie državni kancelar Hitler popoldne v navzočnosti zunanjega ministra Neuratha spreiel angleškega poslanika, ki mu ie izročil spo menico angleške vlade kot odgovor na n" davno nemško noto glede razoroži tven p-vprašanja. Zasedanje finančnega odbora Beograd, 29 jan. p Za jutri dopoldne sklicana seja finančnega odbora Na njt bo predložil finančni minister nove pred loge glede rezerviranih členov zakona o nt posrednih davkih taksah in trošarinah ■ sm'slu zahtev finančnega odbora Raču' se. da bo finančni odbor nato v nekaj dr končal razpravo o davčnih zakonih in tak pričel razpravo o proračunu. Sir Herbert Samuel t Ozdravljenje angleškega gospodarstva Sir Herbert Samuel je član angleške poslanske zbornice in eden najuglednejših voditeljev liberalne stranke. Bil je že večkrat minister, nazadnje notranji minister v Macdonaldovi prvi nacionalni vladi. Co • London, 24. januarja: Ozdravitev Anglije na finančnem in in* dustrijskem polju je vzbudila v drugih državah najvtčjo pozornost. Povsod se sprašujejo, v kakem obsegu se je posrečilo to ozdravljenje, a ako se je izvršlilo in da-Iš bo ostalo pni njem. Pred vsem ne smemo pozabiti, da depresija v Angliji od vsega začertka ni bila povsod enakomerna. Izvestne panoge industrije so bile močno prizadete, druge pa razmeroma malo. Severni del države je hudo trpel, južni pa ni bil tako resno ogrožen. V Londonu se težko opazijo vidn. znaki depresije: angleško denarništvo ni čutilo udarca, saj niti ena banka ni ustavila svojega poslovanja. ^ Od poletja 19.30 na Angleškem sicer nikoli ai bilo mani ko 2 milijona brezposelnih, toda upoštevat: je treba, da niso bile vedno iste osebe brez dela in da se ie beda s tem vedno delila. Pretežni del brezposelnih fe brez dela samo po nekoliko tednov, včasih po nekoliko mesecev. Ti so dobivali podporo iz zavarovalnega fonda, ki so ga stvorili delavci s pomočjo vlade, od države pa ne prejemajo nikakršne posebne pomoči.. Od one množ'ce. ki je danes brez posla, je en milijon delavcev brez dela maraj ko en mesec, ostali (1.300.000) pa so brez posla manj ko tri mesece, nesrečnikov, ki so brez dela že eno leto i.n še dlje, pa je kakega pol milijona. Glavni de! stalno nezaposlenih tvorno predilniški delavci, rudarji jn profes-iomsti v ladjedelnicah, znatnejše število delavcev brez posla odpada tudi na jeklarsko in železarsko industrijo ter na stavbinsko deiav-stvo. Vendar pa je on zadnje imenovanih panogah že nekaj časa opažati izboljšane, fel pa seveda še ni obseglo vseh brezposelnih. Tudi v sip!ošnem se opaža olajšanje v primeri s položajem v preišnii>h letih. V teko lanskega leta se je število vpisanih brezposelnih znižalo od 2,723.00« na 2 milijona 224.000. Spiošik nivo cen v veletrgovini se leta 1933. ni Distveno izpremenil, kar velja tudi ia stroške življenja. Uvoz se je znatno Zmanjšal, izvoz pa je v glavnem ostal na Isti višini. Dohodki na davkih so bili zado-voljivj, izdatki pa so bili manjši, nego so bili predvideni. Prezgodaj bi bilo podati zaključno stanje za finančno leto 1933. ker se to končuje šele 5. aprila, vendar pa se po dosedanjih podatkih upravičena domneva, da bo zaključeno s prebitkom 50 miliionov funtov. Poslovni svet je poln veselih nad. Nekatere panoge trgovine so nenavadno živahne, v nekaterih tvornicah so že uveden® nadure, dogodek, kj ga že štiri ali pet let ne pomni delovni svet. Po vsej priliki gre razvoj povsod navzgor. Ne more se trditi, da država plava v blagostanju, vendar ie mnogo upanja na boljše čaSe v tem pogledu. Vzroki takeea razvoja leže v notraniost" 5o v inozemstvu. Med notranjimi raz'oe\ Iti povzročajo zboljšanje, je po moiem mnenju najvažnejša stabilizacija angleških ti-nanc. L. 1931. je bilo državno gospodarstvo spravljeno v ravnotežje in ie tako tudi ostalo. Zaradi tega už'va vlada zrenno zaupanje in kredit, obenem pa ie slab eo-»podarski položaj nudil ma'o možnosti za naložbe v notranjem trgu ali pri udeležbi na zasebnih aH državnih posojilih. KreCit vlade ;.n slabi poslovni poiožai sta 1. 1932 omogočila velike konverzije posojil, s čimer se je obrestno breme angleške vlade zmanjšalo za eno tretjino. Denar je postal zato cenejši in je ta okoliščina rrišla prav ne samo državnemu zakladu, marveč tudi industriji. Znižanje vrednosti funta je bilo koristno tudi za zunanjo trgovino Na angleško prekomorsko trgovino je tudi zeilo ugodno vplivalo dejstvo, da si je Avstralija, eoen izmed najboljših trgov angleške industrije, znatno opomogla, kakor tudi to. da je v Južni Afriki zaradi visoke cene zlata zopet zavladalo blagostanje. V koliki meri pa je bila koristna ali škodljiva uvedba zaščitnih carin, je danes še zelo sporno vprašanje, o katerem se ne upam izreči zaključne sodbe. Razvoj v bodočnosti pa- nujno zavisi pred vsem od tega, s kakim uspehom se bo ostali svet boril z gospodarsko kr'zo. Voltaire je nekoč zapisal: »Človeške zadeve so pač tako urejene, da je želja po veličini lastne države enaka želji po nesreči sosedine države.« To načelo, ki ie značilno za 18 vek. pa je v temelju zgrešeno in popolnoma napačno. Pravilno in resnično ie namreč ravno nasprotno. Veličina ln blagostanje domače države nista odvisna od bede, marveč od blagostanja sosednih držav. Vsaka država pride lahko do blagostanja samo v svetu, kjer vlada blagostanje. Ozdravitev Anglije zavisi od ozdravitve sveta. V tem pogledu pa si ne bo nihče upal reči kakega prerokovanja. V kolikor se da v domači državi kaj storiti, bi bilo pred vsem potrebno olajšanje davčnih bremen. Proračunsko ravnotežje 1. 1931. je bilo mogoče samo zaradi znatnih žrtev. Davčna bremena so v Angliji daleko težja nego v drugih državah. Poklici z zelo zmernimi dohodki morajo •plačevati polno četrtino vseh dohodkov za davke. Kdor ima 5000 funtov letnih dohodkov, mora odšteti državi od tega celo tretjino. Razen tega je v Angliji v veljavi nenavadno visok davek na zapuščine. Ako se angleški", milijonar hoče zavarovati za davke, odpadajoče na njegovo zapuščino, mu je v ta namen potreben dohodek ene*a celega leta. L. 1931. je bilo izvedeno tudi znatno znižanje piač v vojski, mornarici, policiji in ostali upravi. Celo podpore onim brezposelnim. ki so bili izločeni iz zavarovano«, so bile skrčene za 10 odstotkov. Vsi sloji so morali doprinesti svoj delež k tem potrebnim žrtvam. Ako nastopi zboljšanja, ■morajo vsi sloji biti deležni olajšanja Trgovina m Industrija si ne moreta lastiti monopolnega stališča, da bi moralo vsaso zboljšanje zadeti samo ti dve panogi. Glavn-i čini te ln v angleškem gospodarstvu je prekomorsko povpraševanje po bfiagu. kar je pa zopet odvisno od tega. da-H se prekomorska trgovina lahko svobodno razvija Dokler pa vse države, ne izvzem-ši Anglije, oviraio uvoz z vsemi mogočem' sredstvi. bodo morale vse države, ne iz-vzemiši Angliie. gledati, kako iim zastaja izvoz Vsak uvoz .ie namreč izvoz neke druge države. Dok'er ne bo splošnega sporazuma za odstranitev vseh ovir. dokler ne bodo znižane carine, odpravljeni kontingenti 'n druge omejitve, toliko časa ne bo pravega blagostanja niti v Angliji niti drugod. Stalin o položaju Rusije »Nikogar ne ogrožamo, a kdor nas bo napadel, bo poražen — Za druge ne gremo v žerjavico po kostanj" Moskva. 29. januarja, r. Na kongresu m mistične stranke ie imel Stalin velik govor, v katerem se ie obširno bavil e svetovnim političnim položajem in je med dru-rm naglasil. da tudi Sovjetski uniji grozi nevarnost vojne. Napadalci pa ne emeio živeti v zmoti in se morajo zavedati, da bo bodoSa vojna za vsakega napadalca najbolj nevarna. Vsi narodi, prav posebno pa še nar*li Sovietske iniie se bodo branili na življenje in smrt. Sovietska unija ie odločen pobor-nik miru. kar je pokazala zlasti v zadnji dobi s sklenPvijo novih pogodb, ki zasledujejo ta edini cilj Sem sipadaio v prvi ^rsli pogodbe, sklenjene s Francijo Poljsko in Italiio- Tudi (»ni nemški politiki, ki smatralo to za politično preorientaciio Sovjetske uni ie. so v zmoti- Res pa je. da ee Sovjetska unija nikdar ne bo ogrevala za fašistični sistem narodnega socializma: toda Č« zahtevaio meni interesi zbližani* = to ali ono državo, vlada ne bo Domišljala stopiti e temi državami v tesnejše stike. V svojih nadaljnjih izvajanjih se ie Sta lin obširno bavil z odnošaji med Sovjetsiio unijo in Nemčijo. Naglaeil je, da se >e že pred sedanjim režimom pričela v Nemčiii borba med dvema političnima osnovama, med >s*aro« politiko, ki je prišla do izraza v pogodbah. &klenienib med Nemčijo in Sovjetsko unijo ter mod sedanio >novo« politiko. ki v bistvu ni nič drugega kot nadaljevanje nekdanje imperialistične politike bivšega nemškega cesaria. Odgovarjajoč na razne nemške očitke, je Stalin končno naglaeil. da Rusiia ni izprs-menila svoiega stališča v pogledu versai9ke mirovne pogodbe. Rusija ne bo nikdar pristala na to. da bi se zavoljo izpreniemb" te pogodbe strmoglavil svet v nov vrtinec svetovne voine Nai vedo vsi. da Sovjetska jni-ia ne bo hodila po kostanj v žerjavico za druge, niti ne misli koga napasti ali osraža-ti. Toda vsakdo, ki so bo napadel, jiai ve že v naprei. da bo strahovito poražen in tepen Liska p iroga zopet zasnezena Zagreb' 29. jan. n. Železniška direkcija je objavila komunike, da je zaradi hudih snežn h viharjev v Liki brzovlak prispel v Split s 7 urno zamudo Na zasneženi de! proge je direkcija odposlala večjo skupino delavcev z motornimi plugi, da čimprej očistijo progo in preprečijo nadaljnje motnje prometa. Uspel koncert bolgarskih pevcev v Beocradn Beograd 29 jan p. Snoči je priredilo bolgarsko pevsko društvo »Gusle« 'Z Sofije koncert v Kolarčevt univerzi ki je bil od lično obiskan Med drugim' so se ga udeležili tudi notranji mmisfer g Z'ka l.azič in bolgarski poslan k g Kiuseivanov poleg mnogih drugih od';čn kov Ko so se poja vili pevci v lepih bolgarskih narodnih nošah na odru. so bilj sprejeti z burnim aplavzom. Koncert so otvorili z jugoslovensko in bolgarsko državno himno, nato pa so odlično izvedli svoj program in želi vsestransko priznanje Danes so si gostje ogledali mesto in njegove zanimivosti, drevi pa se vrnejo v Sofijo. Smrt mladega beograjskega književnika Beograd, 29. januarja p. Danes popoldne je preminul po daljšem bolehanju mladi in nadarjeni beograjski književnik in novinar Branimir čosič. Pokojnik je bil eden najbolj talentiranih književnikov mlade generacije in je mnogo obetal. Star je bil 30 let. Hitler ne mara monarhistov Berlin. 29 januarja. AA Protimonarhič na propaganda postaja čedalje hujša. Tako je imel na študentovski proslavi v Frank-furtu na Maini zastopnik ministra za pro pagando izredno oster govor proti bivšemu nemškemu cesarju Razen tega so oblasti prepovedale sestanke bivših bojevnikov, boječ se, da ne bi prišlo do incidentov. Sklicanje banovin-skega sveta Zasedanje se bo pričelo 5. februarja Na dnevnem reda je poleg proračuna vprašanje trošarine in uredba o občinskih uslužbencih Banska uprava razglaša: Dne 5. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne se sestane na svoje peto redno zasedanje banovinski svet dravske banovine. Predmet zasedanja bo: 1. obravnava predloga banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1934-35 s pripadajočim pravilnikom in uredbami v smislu čl. 11. pravilnika o organizaciji in delu banskih svetov; 2. sklepanje o uvedbi banovinske trošarine na vino in žganje v smislu čl. 14. uredbe o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1933, št. 30.408 (Službeni Ust št. 225-99 z dne 9. decembra 1933> (Službene Novine z dne 23. novembra 1933, št. 2G9-761), in 3. sklepanje o uredbi o občinskih uslužbencih v smislu zakona S 85 zakona o občinah. Svetosavske nagrade na beograjski univerzi Beograd, 28. januarja. Be-ograjski visokošolci se pač ne morejo pritoževati, da jim ni poskrbljeno za olajšanje njihovega življenja m učenja. Gotovo ni uči-fošča v naši državi, kateremu bi bili prijatelji na-rodme prosvete in kulturnega napredka namenili toliko denarn h sredstev, kakor so jih beograjskemu vseučilišču. Večinoma so bili dobrotniki ljudje 1® naroda, ki so vzrasid iz malega, sami brez šolske izobrazbe, a so si z napornim delom pridobili veliko imetje. Spoznavajoč pač po sebi S3'tnih, kolikega pomena je šolska izobrazba za posameznika in ves narod, so cela svoja milijonska imetja volili univerzi in njenemu dijaštvu. Bilo je tako in tako je tudi še dandanes, ko se pokojnim dobrota kom učeče se mladine priključujejo vedno novi, čeprav na žalost vedno redkejši. Velik del podpor, namenjenih visokošolskemu dijaštvu, je po želji voliloev i-n darovalcev zvezan s posebnim dokazom učnega napredka dljaštva. Te podpore v obliki nagrad za naj'bolje obdelane teme, izbrane po tekmovalcih samih ali pa določene po darova-lcih nagrad, se po stari tradiciji razdeljujejo na veliki praznik narodnega prosvetitelja sv. Save. Dogajalo se je prošla leta, da se nfso razdelile vse svetosavske nagrade. Bile so celo nagrade, za katere se nihče ni potegoval. Tako se n. pr. nagrada češkoslovaške vlade za najboljše obdelano temo o odno-šajiih med obema državama dve leti ni podelila, ker ni nihče posegel po taki temi. Podelile se tudi ns*o nekatere druge nagrade, ker atli ni b'1-o tekmovalcev, ali pa se njihovi izdelki niso mogli nagradite. Letos pa je bilo nagrad premalo Akademskemu senatu je bilo namreč predloženih 146 nalog tako da je nagrad zmanjkalo. Razdelilo se je 72 tekmovalcem 73 nagrad v skupnem znesku 87.100 Din. med temi za vsako šestih fakultet po sna kraljeva nagrada v znesku 2000 Din. Na juridlčni fakulteti se je razdelilo 19 nagrad (8 po 2000 dinarjev, 4 po 1500, 4 .po 1000 in 3 po 500 dinariev) skupnem znesku 27.500 Din. Med nagrajenci sta dve dijakinji s temama: »Zgodovinski razvoj in kazeui odvzetia svobode v srbskem kazenskem pravu« (2000 Din) in »Balkanska carinska unija« (1500 Din). Na filozofski je bio nagrajenih 15 tem s sku.pnim zneskom 13.800 Din (dve nagradi po 2000, 4 po 1000, ena 800, dve po 750, dve po 700. ena 600. tri po 500 Din) S 1000 Din je b!'!a nagrajena tudi naloga Vo.iislava Jankoviča: »Prispevki za strato-grafijo in tektoniko vzhodnih Karavank«, za nagrado češkoslovaške vlade pa naloga Koste Novakoviča: »Kjalj Samo in njegova država zapadmih in južnih Slovanov«. Tri nagrade so dobile dijakinje. Tehnična fakulteta je dobjla 6 nagrad v skupnem znesku 11.300 Din (ena 2300, 4 po 2000, ena 1000 Din); medicinska 6 nagrad v skupnem znesku 12.000 Din. vsaka po 2000 Din (dve dijakinji); poljedelsko-gozdarska 6 v skupnem znesku 6500 Din (ena 2000. ena 1500. dve po 1000 in dve po 500 Din); bogoslovna 21 nagrad v skupnem znesku 16.000 Din (3 ro 2000. dve po 1500 ena 1000. 5 po 600, dve po 500 in pet po 300, fcri po 200 Din) Poleg nagrad v gotovini je bilo na jur> dični fakulteti še 6 nalog nagrajenih s pohvalo in darilom komipetentnega »Arhiva za pravne i društvene nauke«. Na modroslov-ni fakulteti je bilo 8 nalog nagrajenih s pohvalo. Naposled se je razdelilo še šest na grad po 1000 Din d-viakom šesterih fakultet. ki- so leta 1933. napravili z najboljšim uspehom diplomski izpit. S temi vred se je torej na včerajšnji svetosavski proslavi na beograjskem vseučilišču razdelilo vsega skupaj 79 nagrad v skupnem znesku 93.100 dinarjev, kar je brez dvoma izdatna izpod-bu-da di'jaštvu. da se še z večjo vnemo posveča Študifa. obenem pa vsekakor tudi ne brezpomembna podpora tistim nagrajencem, kj se morajo, boreč se z revščino, preživeti skozi vseučlliško življenje. Atentatorji pred državnim sodiščem Beograd. 29 januarja, p Pred državnim sodiščem se je pričela danes razprava pro ti štirm obtožencem, ki so sodeloval pr prenašanju in nastavljanju peklenskih stro iev v Beogradu spomladi lanskega leta Ka kor znano, je eden teh peklenskih strojev eksplodiral v Oficirskem domu. pri Jemei je bil ubit nosač Diuro Kresovič. Glavn' obtoženec Luborče Stankovič bo sojen in contumaciam štirje njegovi sokrivci pa se osebno zagovarjajo pred sodiščem. Hitlerjeva obletnica Proslava prve obletnice je pod vtisom velikih notra* njih težko* narodnosocialističnega režima Berlin, 29. januarja, g. Narodni socialisti obletnice, odkar je prevzel Hitler oblast, ne bodo slavili s sicer običajno svečanostjo. Iz tega se lahko sklepa, kako resen je položaj in kako resno tudi vlada sama presoja obstoječe težave ki niso samo gospodarskega, finančnega in socialnega značaja. Notranje-politične prilike v državi »o namreč vse prej kot razveseljive. V zadnjih dneh je postopanje proti monar-histom in krščanski opozicji najbolj presenetljivo. Če smatrajo narodno-socialistič-ni voditelji, med njimi tudi državna ministra Frick in Gobbels za potrebno, v javnih govorih nastopati proti reakciji in posebno proti monarhistični struji, morajo imeti za to gotovo važne razloge. 75. rojstni dan bivšega cesarja Viljema se je zdel monarhističnim krogom najprimernejši, da so dali izraza svojemu razpoloženju Samo po sebi je umljivo, da so imeli monar-histi pri tem propagandistične namene in so upali, da bodo našli s tem razumevanje v najširših ljudskih plasteh Nepobitno je, da se je monarhistična ideja v času Hitlerjevega režima v marsikateri ljudski struji zopet dokopala do velikega ugleda in vzbuja zaradi tega pri narodnih socialistih vedno večje pomisleke. Narodno-sociali-stični oddelki so zaredi tega na rojstni dan bivšega cesarja izvedli temeljito raci- jo, da bi preprečili vse monarhistične svečanosti. V Berlinu »o preiskali njihovi ljudje vse kavarne in restavracije, našli pa niso mnogo, ker so se monarhisti pravočasno umaknili, tako da je ostal pretep r dvoranah Zoa med govorom generala von der Goltza prilično osamljen. še večje nerazpoloženje povzročajo spori v luteranskih cerkvenih krog.h Dasi je režim zaprl usta duhovniški organizaciji, ki šteje okoli 9000 članov in je zahtevale odstop državnega škofa Miillerja, razburjenje vendarle ni ostalo omejeno samo na teološke kroge, temveč se je razširilo tudi v cerkvene občine, kjer so se začele pojavljati za režim težave, ki do sedaj sicer niso imele političnega značeja. pa bi se lahko spremenile v takšne Preganjanje monarhistov in opozicionalnih bofvlne vetrove, zlasti v Primoriu. V zarwrfno Ev rrrvo prodira nov barametrpki m^Vninitiro Dnnai«ka vremenska napoved rn ♦n^olir Vainre; naibrii 5e marsikie sne«?. Spvero-vzhodni vetrovi. Temperatura ,>Vn1i nifle * tendenco padanja. Ni gotov«, ali bo manj oblačno. Naši kraji in Ifudfe Prva seja uprave gasilske zveze Beograd, 29. januarja Od 24. do 26. t m. se je v Beogradu v prostorih Gasilske zveze vršila prva seja zvezne uprave. Seji so prisostvovali vsi člani in sicer: starešina gasilske zveze g. Ra-doslav Georgijevič iz Beograda, I. podsta-rešina g. Josip Turk iz Ljubljane, II. pod-starešina g. Mirko Kleščič, lekarnar iz Sombora ter upravni člani: gg. narodni poslanec Jernej Cerer iz Kamnika, poštni kontrolor Jernej Vengust iz Celja, indu-strijec Franjo Bule iz Novega mesta, inž Anton Smit iz Osijska, direktor I. hrvatske štedionice Vlado Andraševič iz Zagreba, dr. Milan Matic, odvetnik iz Novega Sada, inž Josip Sajfert iz Zagreba, inž. Fa-bijan Lukas iz Splita. Stojan Bijelič, upokojeni ravnatelj trgovske šole iz Banjaluke. inž. Bogdan Djukič iz Tuzle dr. Pera Mar-kovič, odvetnik iz Zemuna, Milan Steva-novič. industrijec iz Niša, Boža Martino-vič, poveljn;k gasilske čete iz Cetinja, generalni tajn'k gasilske zveze Peter T.ekič in vrhovni inšpektor gasilstva Ilija Pi.itar. Seje so se nadalje udeležili tudi delegati oblastev in raznih ustanov, med njimi tudi predstavnik Zveze mest. Starešina Gasilske zveze g. Georgijevič je dal kratek pregled oživotvorjenja zakona o gasilskih organizacijah v vse'i banovinah s poudarkom, da so ta zakon z navdušenjem sprejeli prebivalci vse države. Naglasil je, da se je v dveh mesecih organiziranja prostovoljnih gasilskih čet doseglo zadovoljive rezultate tudi na našem jugu, kjer je bilo gasilstvo zelo slabo razvito in kjer so se ponekod morali položiti šele temelji gasilskim organizacijam. Zadovoljivo je bila izvedena tudi reorganizacija gasilskih čet, žup in zvez. Zborovalci so poslali vdanostni brzojav Nj. Vel. kralju ter pozdrave ministru za fizično vzgojo naroda, ki je pozneje tudi sam prišel na sejo ter želel upravi zveze srečno in uspešno delo. Starešina gasilske zveze dravske banovine g. Josip Turk je na čelu posebne delegacije g. ministru izročil diplomo in kolajno za zasluge, ki si jih je pridobil za gasilstvo sploh in posebej še pri uvedbi zakona o gasilskih organizacijah. Prva seja uprave gasilske zveze je rešila razna vprašanja, ki tvorijo temelje gasilstva v naši državi. Tako je sprejela predpise o poslovanju zvezne uprave in Gasilske zveze, nadalje uredbo o prispevkih zavarovalnih društev v banovinske gasilske fonde ter navodila za delovanje gasilskih organizacij. Ni pa se razpravljalo o predpisih gasilske službe, o enotni uniformi, o strokovnih gasilskih izpitih, o pisarniškem in blagajniškem poslovanju pri gasilskih organizacijah in pri zvezi, ki so sicer že izdelani, a je treba počakati, da se o njih izjavijo posamezne organizacije. Jugoslovenski reprezentančni ples v Pragi Praga. 29. januarja Na predvečer praznika sv. Save se je v vseh dvoranah Obecnega doma vršil X. jugoslovenski reprezentančni ples, ki je po splošni sodbi bil največji družabni dogodek letošnje zimske sezone v češkoslovaški metropoli. Kakor vedno doslej je bila prire-ditev tudi letos pod protektoratom kralja Aleksandra in prezidenta T. G. Masarvka. Kralja Aleksandra je zastopal poslanik dr. Prvislav Grisogonr, prezidenta Masarvka pa poljedelski minister dr. Milan Hodža. Bila vam je to v pravem pomenu besede revija vsega praškega političnega, umetniškega in družabnega življenja. Pred vhodom v dvorano je stala častna straža praških grenadirjev, katere poveljnik je vsakemu ministru ob prihodu podal raport. Grenadirji so tudi napravili špalir ob priliki svečanega defileja častnih gostov iz primatorske dvorane na estrado. V tem svečanem sprevodu smo poleg df. Griso-gona in dr. Hodže z gospema videli predsednika parlamenta dr. Staneka. zunanjega ministra dr. Beneša, trgovinskega ministra dr. Matouška, ministra dr. šrameka, rektorja univerze dr. Domina, rektorja tehnike dr. Milbauerja. praškega primatorja- župana dr. Baxo, generalnega Inšpektorja češkoslovaške vojske generala Sirovega, načelnika češkoslovaškega generalnega štaba generala Krejčija, opolnomočena ministra dr Krofto in dr. Štrimpla, francoskega poslanika Noela, poljskega poslanika dr. Grzvbovvskega. bivšega češkoslovaškega poslanika v Beogradu dr. Fliederja, urugvaj-skega poslanika z gospo, ki je Jugoslovenka iz Zagreba, in še mnoge druge predstavnike diplomatskega zbora večinoma z gospemi. Ko so častni gostje zavzeli prostore na estradi je profesor \Viederman na orglah odigral jugoslovensko in češkoslovaško himno. Nato je poslanik dr. Grisogono z gospo soprogo ministra dr. Hodže otvoril ples. Obisk te velike reprezentančne prireditve je bil izredno številen. Prostorne dvorane Obecnega doma so jedva mogle sprejeti vase tako veliko in pestro množico. Do polnoči se prav za prav ples sploh ni mogel posebno razviti. Bilo pa je vendar vse zadovoljno. Kakor naglašajo češka poročila sama, velja v praški družbi za družabni ugled in dober glas, da se pojavil na jugoslovenskem reprezentančnem plesu. Da se omeji nesreče na železnicah Ljubljana, 29. januarja Razne ljudske nezgode na železnicah, porab no na železnišk;h prelazih, kakor povožen je oseb, kolesarjev, živine, vprege, avtomobilov itd. se izredno množijo. V pretežni večini se ugotovi, da so take nezgode zakrivile privatne osebe same, ker so proti veljavnim zakonskim predpisom neupravičeno ali nepazljivo prevozile ali prekoračile prehod ali hodile po progi, ali pa se protizakonito vedle pri vožnji na železnici. Šolska mladina dostikrat meče na vozeče vlake različne predmete, polaga kamenje na tirnice ali pa se obeša na žice, ki vodijo k signalom aH zapornicam in s tem onemogoča njihovo delovanje. Vse to ima lahko nedogledne posledice. Da bi se prepre-r:lo tako nezakonito ravnanie in nesreče je kr banska uprava izdala razglas, v katerem opozarja dogovorno z direkcijo državnih železnic v Liubljani na naslednje prednise zakona o železnicah, veljavnega od 19 julija 1930: Hoja po železniški progi, nasipih, mo-stov;h in drugih železniških "napravah je prepovedana. Proga se sme prekoračiti »a- s Danes poje Marta Eggerth r veseli opereti V avdijenci pri carju Sodeluje slavni komik Szflke Szakall ZVOČNI KINO DVOR Tel. 28-30 Predstave ob 4., 7. ln 9. zvečer Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din, ® _ mo tam, kjer so prelazi za vozila ln peS-ce. Ako so na prelazih zapornice, ne smo nikdo na teh mestih prekoračiti proge, dokler so zapornice spuščene. Kdor pride do prehoda čez železniško progo, ki ni opremljen z zapornico, pa naj bo peš, jahaje aH na kateremkoli vozilu, ali kdor pride s čredo živine, je dolžan ustaviti se pred prelazom in se prepričati, ali ne prihaja vlak; šele ko se je zadostno prepričal, da je proga prosta, sme čez železniško progo. Večja čreda se ne sme gnati čez prehod 10 minut pred pričakovanim vlakom. Železniška uprava ima na prehodih, ki so opremljeni z zapornico, opozorilne table, ki opozarjajo liudi, da morajo biti zaradi svoje varnosti pazljivi pri prekoračenju prehoda. Tudi kjer so zapornice, a niso spuščene, se je treba pred prevozom ali prekoračenjem proge prepričati, ali ne prihaja vlak. Prepovedano je zapornice odpirati, preskakovati, na nje kaj postavljati ali obešati, puSčati živino na progo in na ostale ieles- niške naprave. Posebno se mora paziti, da živina in drobnica, ki se pase ob progi, ne zaide na progo. Seveda je prepovedano poškodovanje železniške proge in njenih naprav, naj si bo vagonov, signalov, žic, zapornic in drugega, kar lahko vpliva na varnost vlakov. Dokler je vlak v gibanju, se ne sme nihče spenjati na vagone, ne iz vagona stopati, niti se ne smejo vrata odpirati. Zabranjeno je poškodovanje in onesnaženje vagonov v notranjosti in nošenje upaljivih in eksplozivnih snovi (bencin, petrolej, smodnik, dinamit itd.) v vagon. Tudi iz vlaka se ne smejo metati predmeti, če bi to moglo povzročiti škodo. Interes ljudstva samega in države zahteva, da se nesreče na železnicah omeje do skrajnosti. Zato pozivamo celotno javnost, da se z navedenimi zakonitimi določbami do dobra spozna in da jih ob vsaki priliki, kadar kdo vozi ali gre čez železniške prelaze, ali kadar se vozi z železnico ali pa pride v kakršenkoli stik z njo, točno uvažuje in se po njih ravna. Potniki in ostalo občinstvo morajo spoštovati predpise, ki so izdani v korist reda in varnosti železniškega prometa in morajo se pokoravati odredbam železniških in varnostnih uslužbencev. Šolska vodstva naj pouče tudi mladino. Obenem opozarjamo, da se bodo v bodoče vse k-šitve navedenih določb zakona o železnicah strogo kaznovale. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenji v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah . Starosta slovenskih kolesarjev in popotnikov Josip Jakopič, ki ga župnik Vrhovnik omenja v svoji knjigi o trnovski fari kot izrazitega reprezentanta trnovsko-krakov-skih planincev in kot starosto slovenskih kolesarjev, je prehodil vse slovenske gore in doline in prevozil s kolesom daljavo Štirikratnega ekvatorja, pa še nekaj tisočev kilometrov več. Bil je v Nemčiji, Švici, Franciji in še marsikod drugod. Druščino tega obče spoštovanega poštenjaka in idealista so iskali najodličnejši slovenski možje, saj ga omenja župnik Vrhovnik tudi v življenjepisu Podlimbarske-ga, s katerim sta obredla vso njegovo pokrajino. S pokojnim zdravnikom dr. Stare- Danes velika premiera prekrasnega filma Sen &Ceftetne Gustav Frohlich $ene To je filmsko delo prelepe godbo to razkošne rettfe topih melodij la NORA GREGOR Reitja: GEZA BOLVART Godba: ROBERT STOLZ NOV ZVOČNI fURNAL ob 4, tn 9«. Predprodaja od 11—&1S. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 illllllffl tovariša planinskega pisatelja dr. L C. Oblaka, s katerim ga veže že izza mladih dni nerazdružljivo prijateljstvo, saj sta bila Matevžetov Pepe in dosti mlajši Jurč-kov z Luže na Cesti dolgoletna soseda. Ko se je leta 1879. na Dobraču skoro ponesrečil, ga je to odvrnilo od gora, dokler ga ni pridobil zopet zanje med tem dorasli njegov prijatelj Josip Jakopič je vzgojil res cele rodove za vnete kolesarje. Z dr. Oblakom in Franom Gombačem je prevozil 1925 v dveh mesecih celo Italijo in Sicili- jo ter obiskal pri tem še Afriko CTunis). V zadnji dobi se mu je pridružil tudi inšpektor Wester. Napravila sta pi Triglava peš ▼ Ljubljano . redvsem planinsko pot s in mu je zlasti spremljevalec, kadar pobegne Oblak v inozemstvo na Visoke Ture, Tatro, Dachstein, na jug v srbske in bolgarske gore in bogve kam še. Kolesarstvo, planinstvo in pa doi>n volja sta g. Jakopiča ohranila večno mladega. Je brat slikarja Riharda Jakopič« in gospodar Matevžetove hiše na Mirju. Domači vrt za rimskim zidom ga je napravil za numizmatika, ko je tam našel prve rimske novce. Jakopičeva zbirka starega denarja je pa seveda bolj znana v inozemstvu kakor doma. Imel je že lepe ponudbe, toda idealni mož zbirke ne da iz rok, ker ima a njo lepše namene. Največje vrline njegovega značaja so: plemenitost, poštenje in točnost, ki jih vedo ceniti vsi nešteti njegovi znanci. Ko bi bili vsi ljudje na svetu 6ami Jakopiči — se glasi splošna sodba — bi ne bilo treba sodnije in sitnosti. — Da-net bo Josip Jakopič praznoval ?01etnico rojstva in ob tej priliki mu vsi želimo nadaljnjega zdravja, saj jubilej sam pomeni zanj itak le zanimivo mladostno prigodo. LOUIS GRAVEUR poje T veseli opereti Pevčeva ljubezen m tom in majorjem Huttigom je izvršil Jakopič ture, ki »o trajale po več tednov. Največ je hodil v družbi svojega zvestega Zanimiv prizor i najčanl ln Btidimi na Bleda: tekma med Doprineslo včerajšnje »Jotroc Alkohol in njegove žrtve Kamnik, 29. januarja Iz Radomelj poročajo: Preteklo nedeljo so odigrali v radomeljskem Sokolskem domu igro »Mlada Breda«. K igri so prišli tudi fantje iz bližnjih Rov. Razigrane volje so odšli po predstavi ▼ gostilno, kjer so se mirno zadržali. Za njimi »o pa prišli fantje iz Radomelj, okrog 30 jih je bilo. Prišli so očividno s namenom, da družbo napadejo. In res je okrog 10. ure ponoči nastal prepir. Radomeljski fantje so navalili na rovske. Najhujše se je godilo Koširjevemu Hironimu iz Rov. Podrli »o ga na tla in suvali po njem. Prizadejali so mu baje do 70 ran, aa je onesveščen obležal in so ga ob 5. zjutraj morali dati ▼ sv. olje. Kakor se čuje, je zadobljenim ranam tudi podlegel. Prejšnjo nedeljo okrog polnoM pa je se- Po eksploziji peklenskega stroja Levo ožgani vagon od zunaj ln desno pogled po katastrofi T notranjost vagona hteval alkohol drugo žrtev v Selah pri Kamniku. 36 let stari posestnik k Markovega pri Selih, Resnik Janez, je mirno, nič hudega sluteč, posvaril dva razgrajajoča faa-ta, 361etnega D. F. in 181etnega P. J, iz Sel* Zato sta navalila nanj in ga tako potolkla, da jo moral iskati zdravniške pomoči i Kamniku. Zdravnik je ugotovil, da je dobil močan udarec na levo temenico zadaj, ki je povzročil zlom osnovne lobanje. Drugi udarec ga je zadel na desno ramo, da mu je otekla roka, tretjega pa Je dobil v levo piščal. Poškodba je bila torej »mrtnooe* varna m bo najbrž kaka dva meseca bolehal na tem. Zadevo »o orožniki prijaviH sodišču. V ponedeljek zvečer p« Je zopet iskal na kamniški orožnlškš postaji pomoči sred-njestar okoličan, ki so ga v bližini neke gostilne na Vrh polju brez vsakega vzroka napadli pijanci. — Smo v času krize, pomanjkanja dela in denarja, toda alkohol neomejeno vlada in zahteva žrtve. DANES ZADNJIKRAT film bojev in 1 ju besni CONRAD VEIDT kot General Platof To Je delo bojev ln napetih seen KozaSka ljubezen Zvočni kino IDEAL Not zvočni turmil Predstave ob 7. in 9»4 ssl ULTURNI PREGLED Dve ljubljanski premieri Opsra: Ples v Savoyu V soboto ie z opereto »Ples v Savoju« Paul Abraham tretjič 6topil na naš oder. to pot celo erečneie kakor z »Viktorijo in nie-nirn huzarjem« ter kmalu nato s »Havajsko rožo«. To pa zaradi tega. ker so mu do res močnega uspeha pomagali naši najboliši operni pevci, v prvi vrsti ga. Zlata Gjungje-nac. ga. Tbierryieva, g. Gostič. tudi g. Zupan. nato pa g- Peček. gdč. Smerkoljeva. g. Danes. zbor. balet, kakor tjdi imenitni in spretni režiser g. Šest. «*enograf g. Uljani-šc*'v in končno pri pultu g. Štritof. ki ;e prav gladko prevedel tudi libreto Griinfel-da in Lohneria - Bedi. Z na men ie časa je. da se povsod za glavne, izrazito pevske ulose v novih operetah zavzemajo prominentni operni pevci. Morda ie to nekak beg pred moderno, boli ali manj v tradicionalnem smislu nepevno operno mu-ziko žplia po lahkem pevskem izživetiu in sentimentalno veselem poigravanju, hrepenenju po nriznavaniu široke operetne publi ke. ki ie mnogo b.>li hvaležne kakor serinz-na operna, sai pevca za lepo odpeto senti mentalno oprtno pesmico obsiieio g evet-iern. z neskončnimi aplavzi, v kakšni novi operi pa se lahko do smrti izmuči, a se za to noben vrag ne zmeni. Mislim tudi. da so za >Ple6 t Savoju« naši prei imenovani operni pevci črpali iz prebitka svojih umetniških in pevskih srl. obenem pa so hoteli našemu, v finančnih zadregah ee nahaiaio-čemu erledališeu pomafratii do zanimivih, polnih predstav, pa nai si bo tjdi operetnih, ker so blagajni krvavo potrebne. To se ie v polni meri posrečilo pri premieri in 6e bo naibrž pri vsaki nadaljnji ponovitvi »Plesa v Savoiu«. Seveda s tem, da v opereti sodelujejo izvrstni operni pevci, delo samo na umetniški vrednosti ne more pridobiti, toda njegovo izvajanje je, kolikor se da. najpopolnejše. Naibolj oimnel kiplet. najbolj preračun iona sladkobna pesem dobiva re«no umetniško lice. ki dostikrat tudi izbirčnega poslušalca glede svoie vrednosti prekani. Tako ima vsaka stvar svojo luč in svoio senco. Nikakor pa udeistvovanje re*nih opernih pevcev v opereti ne ponižuje, zlasti še. če to store v službi za poživitev in ohrano svoiega teatra. In to ie v »Plesu v Savoiu« naibrž tudi glavni, ganliivi namen. Predstava ie biLa izvrstna v vsakem ozi-ru. J6peh »Plesa v Savoiu« udaren, gledališče razprodano, publika vesela in zado voljna, namen v polni meri dosežen. —f. Čitaite tedensko reviio „ŽIVLJENJE IN SVET" Drama: Gospodična V nedelio zvečer se je vršila prva predstava francoske komedije — kakor avtor imenuje svoie delo — »Gospodična«. Avtor JacQues Deval je eden tistih redkih pisateljev v sodobnem svetovnem slovstvu, ki tako iz dna zaiemaio vpo tragiko in vso smeš-nost današnjega človeka, da moramo kloniti pred niimi. Komedija, H se duši v svojem smehu. Je v resnici najbolj pretresljiva tragedija, ki jo nio-p**- militi: to ni tragedija, ki v nii človek pade, tu ie trasediia v tem. da se človek rodi. Komedija, ki jo žiive znamenit, bogat pariški odvetnik (Gregorin). njegova žena (Nablocka), z niima nujna lepa. čista hčerka Christine (Saričeva) in njena stara »gospodična« družabnica (Marija Vera), je v resnici do vnebo vpijoča tragedija francoske družbe, tragedija drjžbe, ki pri vsem razkošju ne more dati mesta novorojenemu otroku. Delo ie v Skrbinškovi režiji pivi večer napravilo silen, neizbrisen vtis. Obširnejše poročilo sledi- Fri. Bilanca trek češki k kulturnik naprav Češka akademija znanosti in umetn 061 i je imela 17. januarja redni zbor. Akademija, ki ie razdeljena v štiri razrede, je štela do konca lanskega leta 1 častnega člana. 66 inozemskih. 151 rednih, 70 izrednih in 15 dopisnih članov. Nanovo so bili lani izvoljeni v IV. (literar- no • umetnostni) razred pisatelj Jos. Gregor Tajovakr, slikar Vvncenc Beneš in glasben-nik Ferdinand Vach. Publikacijdka delavnost Akademije izkazuje na literarnem področju Izdanje zbranih spisov Otokarje Bfe-zine v treh zvezkih, nekroloe Viktorja Dyka od H. Jelinka in Antala Staške od Miloslava Hyska, dva zvezka Zbornika svetovne poezije (Gumilev. Izbrane pesmi. Poljsko sodobno pesništvo), trije zvezki knjižnice iz sklada Julija Zeyerja (Karasova. Slabr, Svoboda) in dva zvezka Knjižnice i® sklada R. L. Novaka (Hrbek, Rudlova). Temeljno imetie Akademiie znaša 617.300 Kč; obresti t znesku 24.000 Kč predstvljajo letno obratno glavnico. Mimo tega upravlja Akademija rezervni sklad (780-000 Kč). gradbeni sklad (168.000 Kč). pokojninski sklad (320.000 Kč) in ostalih 59 fondov, štipendij in volil v celotni vrednosti 7 milijonov Kč. Njih obresti se v 9mislu statutov podeljujejo kot nagrade, stipendiie in podpore znanstvenikom, književnikom in umetnikom. Vrh vsega tega dobiva Akademija državno dotacijo (lani 400.00 Kč) in deželno subvencijo (100.000 Kč). kakor tudi razna darila. Lani ie s te strani preiela skj-pno 737.500 Kč. Gospodarska kriza pa je tudi Akademiio težko udarila. Nieno prvotno imetie, plemenito volilo Mecena arh. Hlavke. ie po voini zaradi devalvacije padlo na desetino prvotne vrednosti. Državne dotacije se zmanjšujejo od leta do leta in vrb tega še zamudno izolačuieio. Edin up. čigar izpolnitev bi mogla znatni poživiti delovanie Akademiie, so — pričakovani meceni. Ali jih bomo .učakaH v doslednem času?! Petdeset let Na rodnega gledališča v Pragi, sedaj oficielnega državnega gledališča, je tisk krasno in častno proslavil, teater je dajal poseben rikliM predstav, izšle ao razne publikacije o Narxl-nem gledališču, prirejena je bila eledali&a razstava v prostorih »Manesa«. Zopet se je pokazalo, da je bilo Narodno gledališče, kakor sploh gledališče, važna sestavina ne samo naše narodne kalture, marveč vsega našega narodnega preporoda. Niti danes, k> ae je njegov pomen spričo tekme filma in radia premaknil na področje kulturne zabave, ne bi bilo prav. če bi ga podcenjevali, tem bolj, ker ima danes neko ulogo tudi v stikih med Čehi in Slovaki. Prosvetni minister dbenem t galeriio stare umetnosti Društva domoljubnih priiateliev umetnostno znamenitost Pra ge Nevšerno 'e pri Moderni galeriji, da 1-ži na obodu Prage, v tihi Stromovki. ne pa sredi mesta, kakor bi zahteval njen pol »žaj. Dvakrat na leto ož'vi ta del Prage od deset tisočev ljudi: namreč v marcu in v septembru ob priliki praškega velesejma. Lanskega «er>tembra ie unrava Modeme galerije izkoristila priliko veleseima v Obrtni palači in je r otvoritvi io zazidanih vrat omogočila pri-ston vele^eimskim Jvskovalrem. Po«led<*k ie bil ugoden: 21 739 olačiiiočih obiskoval cev ?e v »»nem sam^m ledn i obiskalo ta hram sodobne umetnosti — vpč kakor sicer v treh lptih Misel ie bila dobra. Tako so celo npkatpri stari Pražnni prvi? videli, kat vse r>remore umetnostna "alpriia v Stri movki Nemara bi kaj podobnega knrietilo tudi enako nomembni in m širše občinstvo le zanimivejši galeriji starih moistrov k1 jo upravi i a češka dežela: le-ta H je nošo*"1?1 tudi rvrnstore Tmefe «*» danes renl na 100 milijonov K?1 Na ?e!n cralerMe le kuratori? ki skrbi hid' m nakune Galeril« rfntir«!« državs in dežela z letnimi subve^tami Državna dotacija, ki le znašala lani 200.-00 KS. je namenjena samo nakupom za bodočo • Milijonska odškodnina za stari grad grofov Erdddyjev. Za grad, ki ga Je eks-propriirala varaždinska mestna občina ter uredila ▼ njem svoj muzej, zahtevata sedaj prejšnja lastnika Terezija in Koloman Erdoay odškodnino 3 ln pol milijona Din. Odškodninska zahteva je seveda pretirana, kajti starinski grad, ki je bil ves zanemarjen, so leta 1919. cenili na 120.000 kron, mestna občina pa je za njegovo preureditev porabila preko 300.000 Din. Mestna občina se s prejšnjima lastnikoma sploh noče pogajati o kaki odškodnini. • Beda steklarjev v Paračlnu. Srbska tovarna stekla d. d. ▼ Paračinu je ustavila svoj obrat, ker so baje prenapolnjena vsa njena skladišča z Izdelki, ki Jih ne morejo spraviti v promet. Ko Je bilo delo ustavljeno, vodstvo tovarne delavcem ni izplačalo vseh zaslužkov, tako da imajo vsi delavci znatne terjatve od podjetja. Delavski zaupniki so te dni sklicali zborovanje, na katerem se je zbralo okrog 300 steklarjev Na zborovanju »o izvolili poseben odbor, ki je od podjetja zahteval Izplačilo zaostalih mezd. Vod ♦ vo podjetja Je obljubilo, da bo zaostale mezde izplačalo v nekaj dneh, delavce pa je tolažilo tudi s tem, da je ustavitev obrata samo začasna ln da bodo v kratkem spet vsi sprejeti v službo Zaradi neizplačanih zaslužkov so steklarski delavci in njihove druiine v toliki bedi, da Je morala paračinska občina najeti posojilo sa nabavo najnujnejših živil. • poplavna škoda v Bosanski Krajini. Strokovna komisija, ki Je cenila škoie zadnjih poplav r Bosanski Krajini, Je končala svoje delo. Največ škode je bilo v Sanskem mostu, ▼ Bosanskem Novem, v Dušici, Bosanski Gradišk! in Prijedoru Vsa Skoda snaša preko enega miljona Din in bo treba oškodovanim posestnikom na kloniti pomoč Iz javnih sredstev, ker do-brodoine akcije ne morejo nuditi zadostne pomoči. • Preiskava zaradi umora begat« vdove v Velesu je spravila na dan toliko indicij da bo zaprli nekega sorodnika umorjenke, ki prebiva ▼ Skoplju. Ta sorodnik, ki je krojaški mojster, je ie 20. t m. odpotoval iz Skoplja, vrnil pa se je šele po razkritju razbojniškega dejanja. Moi ne more povedati in dokazati, kaj vse je delal med svojo odsotnostjo Očividno je, da je bil morilec dobro znan s svojo žrtvijo. Bogata vdova, ki je bila zelo nezaupljiva, gotovo ne bi odprla kakemu tujemu človeku svoje sa motne hiše, na kateri ni videti nobenih sledov vloma aH odpiranja s ponarejenimi ključi V sobi, kjer so našli umorjeno vdovo, sta bili tudi dve skodelici kave, iz česar sklepajo, da je vdova svojega obisko valca, ki jo Je potem umoril, celo pogostila Znižana cena od Din 35." na Din IO,-! Največje veselje napraviš svojemu prijatelju ali prijateljici, če mu (ji) podariš za darilo znameniti roman ,Prokletstvo ljubezni4 Id ga dobiš pri upravi »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, sa Din 20.- (oba dela); v platno vezana oba dela skupaj Din 40.- (a poštnino Dm S.- več). • Oderuška zastavljalnica v Zagrebu. Preiskava proti Leonu Fogliardiju, ki Je v Zagrebu financiral oderuško zastavljalnico, je spravila na dan kričeče primere oderuštva. Med njimi je posebno značilen naslednji: Lastnik neke manjše tiskarne, ki ni imel dovolj gotovine, da bi izplačal zaslužke svojim uslužbencem, se je zatekel k Fogliardiju. proseč ga, naj mu posodJ 13.000 Din proti zastavi novega avtomoDi-la, ki je bil gotovo vreden blizu 60.000 Din. Dolžnik se je moral obvezati, da bo za posojilo ▼ S mesecih izplačal 20.000 Din. Podpisati je moral dve bianko menici po 11.800 Din. Ce ne bi bil plačal, bi bil Fogli-ardi Iztožil ti dve menici ln si povrh še pridrial avtomobil. Fogliard! je Imel pri svojem oderuškem poslovanju poleg Jan koviča še dva druga pomočnika in so tako trije dajali ime njegovi oderuški zastavljalnici. Fogliardl živ! 2e dolga leta v Zagrebu ln Je Se vedno italijanski driavljau. Predletl je imel dobro poslujočo sirarno, a jo Je kmalu opustil ter se bavil samo s špekulacijami in oderuštvom. • Fiance Kralj: Moja pot. (Slovenske poti. zvezek XII.) Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena: vezan i»-vod 40 Din, s poštnino 41 Din. V tej ljubko opremljeni ln razkošno ilustrirani knjigi, ki sodi m«d najlepše in najzanimivejše zvezke »Slovenskih poti«, pripoveduje eden izmed predstavi telje v povojne slovenske likovne umetnosti France Kralj, o svojem rojstnem kraju in o svoji zgodnji mladosti. Njegove sočne in nenavadno iskrene slike iz ljudskega življenja na Dolenjskem razodevajo močnega pripovednika-slikarja V II. delu te nad vse zanimive avtobiogra-fije se pisatelj bavi s svojim šolanjem ln z dozorevanjem v umetnika; pove nam marsikaj iz življenja mladih upodabljajočih umetnikov, o njihovem šolanju, o boju za samostojni izraz in za pravilno usmerjenost v času ln okolju. V tretjem delu se bavi t umetnostnimi razmerami v domo vini. »Moja pot« je spisana Izredno živahno in je po svoji vsebini in obliki nenavaden pojav v naši književnosti, pojav, ki Je vreden pozornosti vsega čltajočega občinstva, zlasti pa prijatelja likovne umetnosti Knjigo krase večbarvna reprodukcija avtorjeve slike »Moja žena«, njegova slika in faksimile in 15 prav dobrih posnetkov Kraljevih slfk, kipov ln risb. S tem zvezkom »Slovenske poti« bo imel zla sti vsak prijatelj likovne umetnosti posebno veselje. * Obledele obleke barva v različnih barvah In plislra tovarna JOg. REICH. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V SISK1. — Telefon 83-87 Hans Albers kot kapelnik slovitega Jazz-orkestra v filmu lepih šlagerjev m jazz—mu- zike Nocoj ali nikdar Zlasti saksofon Predstave v torek ta sredo ob H 7. ta uri zvečer Dopolnilo nov zvočni tednik. PRIDE ▼ četrtek PRIDE »PLAČANA LJUBEZEN« Iz Ljubljane Petnajstletnico slovenskega dramskega gledališča bo naš teater proslavil s uprizoritvijo Finžgarjevega »Divjega lovca« 17. februarja. Predpustno sezono smeha in zabave bo drama zaključila s pre-miero »Charleyjeve tetke« najbrž 8. februarja. Nato pridejo na vrsto »Bratje Kara-mazovi« v dramatizaciji in režiji Cirila Debevca. Za velikonočne dni bo drama obnovila »Pasijon«, prav na veliko nedelio pa bo prva predstava »Čevljarja Hita«. S tem bo delo za tekočo sezono ▼ glavnem zaključeno. Vodstvo gledališča Je v zadnjem času prejelo od domačih avtorjev tudi več izvirnih del, ki pa letos menda ne bodo prišla v poštev. u— G. H. Nučič In ga. Podgorska jposto Jeta v slavnostni predstavi 17. februarja, ki Jo priredi Udruženje gledaliških igralcev za 15 letnico, odkar Je drama ▼ lastni hiši. u— Okrajna organizacija JNS za Kole-zljskl okraj bo Imela v soboto ob 20. ▼ gostilni pri Breskvarju, Cesta na Loko, svojo redno letno skupščino. Občnemu zboru bosta prisostvovala tudi sreski poslanec minister g. dr. Albert Kramer ln poslanec g. dr Stane Rape, ki bosta poročala o ak tualnib političnih ln gospodarskih vpra šanjih Vsi člani organizacije so vablient na občni zbor. u— Samarltansklm odredom sporočamo, da se v torek ln sredo 30 ln 31. t m. sa-maritanski tečaji ne bodo vršili. Popolnoma zastonj je za naročnike »JUTRA« njih nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici »Jugoslaviji«, saj točnosti v plačevanju ni smatrati za kako protidajatev. Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, če Se niste nnstnli naročnine državno galerijo. Z nakjpi in darili so doslej dosegli ie 12.000 inventurnih Številk, izmed tega pa ie razstavljenih samo 40ft slik. 150 plastik. 140 grafičnih listov. Ze dolga leta razpravljajo pri nas o zgraditvi nove palače za državno galerijo, ki nai bi stala bodisi na Kampi ob Vltavi ali na Letni. V letošnjem proračunu ministrstva javnih del je v ta namen določen znesek 100 tisoč K8. Ali pa je t današnjih gospodarskih razmerah sploh mogoče misliti na sko-raišnie uresničenje teh krasnih načrtov? Vse kaže. da bodo sedanji prostori Modeme galeriie ostali še dalje časa njen provizo-rij. Zaradi tega Jih bo treba še razširiti in adaptirati. Adolf V«n>ely (Praga). NaUl umetniki r Beogradu. V soboto, dne S. februaria koncertrirata v Be.>gradu violinist Karlo Rupel in pianistka Zora Zamikava. — Pia in Pino Mlakar študirata za beograjsko Narodno gledališče balet Riharda Stranska. Gostovanje Marice Lubejeve v Mariboru Sedanja zagrebška operetna suhreta gdč Marca Ltihejeva. ki ie izSla iz Ma ribora kjer je bila dolgo vrsto let članica gledališča in je prvotno nastopala izlemo ma celo v dram? ima v Mariboru še ved no velik kroe starih prijateljev in obože valcev kar so pokazala vsa njena dosedanja gostovanja V letošnji sezon' se nam ie nokarla Se dru^f v naslovni vlogi »Gro flce Marice«. zadnjič v soboto 20 t m Das? ie število njenih kreacil veliko le ta nedvomno med najboljšimi. Kot grofica Marica osvaja s svojo iskrenostjo, lahkoto in vedrino vedno znova, pa tudi s svojim glasom, ki postaja vedno bolj kultiviran Tako je dosegla kar najlepši uspeh Pri-sobotni uprizoritvi »Grofice Marice« smo pa imeli spremembo tudi v ulogi Penižka, katero je odigral g Gorinšek. ki stopa na mesto v Ljubljano odišlega g D-aneša Gospod Gorinšek ima naraven talent za ko-miko in se bo ob vestnem študiju in vživetju lahko povzpel do prav dobrega igralca tega žanra Sicer se pa pripravlja te dni še drugo gostovanje zagrebške Mariborčanke. V opereti »Vijolica z Montmar-tratr bo stalno gostovala operna pevka gdč Erika Druzovideva. ki stopa v Zagrebu med mladimi najbolj v ospredje ter dozoreva v prvovrstno umetnico. R Rehar. Zbrane spise Stevana Sremea napovodiie beograjska založba Narodno delo v novi popolni in kritični izdaji. Nove knjige Tiskovne zadruge. V bližn ib dneh izda Tiskovna zadruga dolgo pričako vano knjigo »Slovenski protestantski pisci«, ki bo dogodek na našem kn>iž nem trgu ne le oo svoji trajni vrednosti, mflrvef tudi po okusni opremi Prav zaradi opreme se ie izdaia nekoliko zavlekla. 7a to pa bodo naročniki tem boli odškodovanj z vrednofttio publikacije. — Dokončitie se Hsk Zola levega mogočnega romana »O e r m i n n 1« v prevodu Alfonza Gsrvana Klasično delo svetovne socialne literature bo prihodnji mesec ratrdno v rokah čitate liev — Prve dni februarja izide drugi zvezek »L|\ibi janskesta Zvona< x dalj- u— Komorni koncert državnega konservatorija, oddelek prof. šlalsa, bo v ponedeljek. 5. februarja ob 20. ▼ Filharmoničnl dvorani. Na sporedu so S skladbe komornega značaja ln sicer Corellijeva sonata za violino in klavir, dalje Brahmsov trio za rog In Arenskega klavirski trio. Vstopnice bodo od srede dalje v predprodaji po minimalnih cenah v knjigarni Glasbene Matice u— žensko muzičko udruženje, najboljši ienski zbor naše kraljevine, koncertlra v v Ljubljani v petek 9. februarja ob 20. v r Filharmoničnl dvorani. Podrobnosti sleda. u— Ljubljansko učiteljsko društvo bo zborovalo v sredo 31. L m. dopoldne na 'II. deS. osnovni šoli s predavanjem o temeljih državljanske vzgoje, ki ga je iz prijaznosti prevzel univ. prof. g. Karel Ozvald. Poleg članstva so vabljeni tudi vsi v Ljubljani stanujoči učiteljski abiturijenti. u— Upokojeno učiteljstvo Ima svoj se stanek na debeli četrtek, dne 8. februarja (ne 1.) ob 15. uri pri »Novem svetu«. Vabljeni vsi! u— Dar tobačne delavke za gluhonemo mladino. Prejeli smo: Podporno društvo za gluhonemo mladino Je prejelo te dni uradnoo bvestilo, da je 2 t. m. umrla Frančiška Zieglerjeva, upokojena tobačna de lavka. volila v svoji oporoki za gluhonemo mladino 500 Din. Kaj neki bo ob plemeniti gesti porekla vest nekaterim visokim gospodom, ki niti zastonj ne marajo sprejeti naše propagandne brošurlce o usodi gluhoneme mladine, ampak nam jo vračajc z golo pripombo: Nazaj! u— Zimski Izlet na Belopeška Jezera, V nedeljo so šolarčki ln dijaki, ki so se bili udeležili božičnega smučarskega tečaja državne šolske poliklinike na Rakitni, pod vodstvom smučarskega učitelja g. Tinte tn sester zavoda napravili izlet na Belopeška jezera.. V soboto so prenočili r Ratečah, naslednje Jutro pa so nadaljevali pot če^z mejo. Naša oblastva na Jesenicah so mladim izletnikom šla v vBakem pogledu na roko. Prav tako tudi Italijanske obmejne straže niso delale ovir. Dijaki so se vrnili tako navdušeni, da so sklenili, prirediti te en tak izlet. u— Film »Sen sleherna žene«, ki ga predvaja Elitni kino Matica Je res filmsko delo, vredno imena Geze Bolvaryja ln z njim Roberta Stolza. Film, ki nam pokaže v lepi komični obliki moralo one družbe, katere naloga je polniti zabavišča Med nji ml so vsi tipi družbe, ne manjka tudi ce mednarodnih pustolovcev. Film se bo predvajal samo nekaj dni. — »Sezona v Kairu« nas nato popelje v deželo Faraonov, na obalo zelenega Nila, ▼ senco piramid ln sfinge. Tam na pobu Sahare nam pokaže-ta Willy Fritsch tn Renata Miillerjeva lepoto Egipta ln življenja onih. ki Jim Je denar postranska reč. u— Galipoll je kraj Salostnega, a tudi slavnega imena. Ob njemu se je odločila tudi naša usoda Tu so se spoprijele angleške in turške vojne ladje. Boj za Dar-danele Je bil gigantska borba dveh narodov To borbo nam pokaže filmsko delo »Galipoli«, ki se bo predvajalo v petek v Elitnem kinu Matici kot film ZKD. u— Zvočni film Iz slavnostnih dni prvega pokrajinskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani bo t kratkem predvajan pri nas. Zvočni poBnetkl so bili izdelani na dobri aparaturi pod vodstvom zvočno-filmskega strokovnjaka g. Rudolfa Omota v Ljubljani, ki Je man naši Jav noeti zlasti v radio-tehnični stroki ln Je Izdelal že mnogo brezhibnih zvočnih kino aparatur. Našo Javnost že ▼ naprej opo zarjamo na ta zvočni film, Izdelan v doma čem Jeziku, ki bo vzbudil v vBeh udeležencih slavnostnih dni najlepše spomine. u— Uradi mestnega načelstva v Trgov-akem domu (Gregorčičeva ulica 27.-III) bodo » soboto, 3 februarja, zaradi čiščenja za stranke zaprti. u— Zveza gospodinj opozarja, da s« bo ▼ njenih prostorih Breg St. 8, Jutri ob 1« predvajalo nazorno pranje po najboljšem načinu. — Predvajalo ee bo tudi pran le s Sehichtovim radionom. Vabljene vse gospodinje Vstop prost! u— O ta tiskarski škrati Sedaj se Je spravil še na naše upodabljajoče umetnike. V članku »Naši umetniki se organizirajo« Je ta šment v nedeljo samovoljno degradiral umetnike ter Jih prestavil iz sta leža kulturnih faktorjev prvega reda v drugo skupino A to mu ni bilo dovolj Pustil jim ni niti njihovega ie več let udomačenega naslova ter je izpremenll likovne umetnike v lokalne. Manjkalo bi samo še, da bi izvajal to beBedo od glagola lokati! . —1. u— ženili se LJubljantanl lani niso posebno vneto. V zakonski stan Je stopilo vsega 640 parov, v seznam iupnih uradov pa Je bilo prijavljenih 1248 novorojencev Umrlo Je lani 1165 oseb, tako da presega število rojstev za 92 število smrti. u— Koliko koles ima LJubljana. V teku lanskega leta Je bilo prijavljenih ▼ Ljubljani 10.050 koles, od katerih jih Je bilo v teku leta odjavljenih 599 V LJubljani imamo torej sedaj 9451 koles, kar značl. da je na kolesih nekako šeBtina LJubljane. u— železna cev mu Je padla na glavo. V mestni plinarni se Je včeraj ponesrečil delavec Mihael Jagodic, stanujoč v Mostah i» v*4 Med delom mu Je padla na glavo precej težka železna cev in ga zrušila na tla. Ob-litega s krvjo so Jagodica nemudno nak> žili na pozvani reševalni voz, ki sa 1« odpeljal v bolnišnico. u— Zgodba o plašču. Začetek me«ec& smo objavili notico, ki pravi, da je krojaški pomočnik Ervin Struna odnesel plašč Mariji Goršičevi, stanujoči na Mišičevl cesti. Pozneje pa se je izkazalo, da je Struna samo premenil stanovanje in ga Goršičeva zaradi tega ni mogla najti zaradi česar je Struno prijavila na policiji. Struna je imel njen plašč na svojem novem stanovanju in ga je lastnici vrnil. u— V strugo Ljubljanice je padel. Na za-mrzll Ljubljanici se večkrat pode cele grn-če otrok. Drsajo ali pa tudi sankajo se na pobočjih, kjer je nagromadenega veliko snega Včeraj dopoldne je šel za tovartfci v strugo tudi 8 letni Uroš Tršan, sin n*> listke na Poljanski cesti 73. Na snegu pa mu je spodrsnilo ln Je treščil s precejšnje višine prav trdo na led. Razen zunanjih, je dečko dobil najbrže tudi notranje škodbe. Iz struge so za Izvlekli delavci, zaposleni v Pollakovi usnjaml, potem ra Je prišel ponj reševalni avto, ki ga Je prepeljal v bolnišnico. 1 FEBRUARJA TATJANIN VEČER III. družabni večer kluba primorskih akademikov se bo vršil 1. februarja v prostorih Trgovskega doma pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja. Pr^ del večera obsega lep spored, pri katerem sodelujejo: gdč. Poženelova (klavir) gd-č. Gnus Mira (sopran) gg. Banovec (tenor) Janovskv (bariton) ter moški zbor klub%. V drugem delu se bo pa plesalo ln *ab&-valo do rane ure. O polnoči se pripravlja zabavno presenečenje. Opozarjamo, da se bo spored pričel točno ob 20 ln pozivamo celokupno občinstvo, da do te ure zaseds prostore. Cene so zelo nizke in bo »sak-> mur dano, da v letošnjem predpustu preii-vi nekaj prijetnih ur ▼ vesel! druibi ptV-sklh akademikov. u— Havajski guverner v Ljubljani. Pr>> Jeli smo brzojavno vest: S februarja prispe havajski guverner v Ljubljano putacije In korporaelje bo sprejemal pri Sokolu III., ki priredi ta dan maskera^o »havajsko noč« Slavnostno koračnico mu bo zaigral priznani The Falctone Jat* Z nJim pride veliko spremstvo tajnikov, žJ-plomatov, Havajcev, pa tudi lepih plesalk ne bo manjkalo. u— Za predpustne zabave priporoča vs«m cenj. društvum razne papirnate čepice, maske, kotiljone. koriandoli, bombice, kon-feti, krepasti papir kakor tudi papirnate servtete In krožnike v največji l»fcerl tvrd-ka M. TICAR, LJubljana Selenburgova o?J-ca 1, in Sv. Petra cesta 26 Cene konkurenčno. Iz Celja e— Pri So'skl proslavi sv. Save J« v soboto dopoldne pel pri cerkvenem obredu novo ustanovljeni pevski zbor pravoslavne cerkvene občine pod vodstvom g, inž. Mar-janoviča, e— O zakonu sezlje bo prodava! v četrtek 1. februarja ob 20 v Narodnem doma g dr. Fortunat Mlkuletič. Predavanje bo priredila celjska »Soča«. Vabljeni »o tnll nečlani. e— Občinska organizacija JNS v it. Patru v Sav. dolini bo imela na Svečnico cb pol 9 občni zbor v narodni šoli Udeležita se tudi narodni poslanec g Ivan Prekor-šek ln predsednik sreske organizacije JN3 g. dr. Ernest Kalan Po občnem zboru bo predaval sreski veterinar g. M. Srlbar o iivlnoreji Za člane Je udeležba obvezni, pristop pa Imajo tudi drugi somišljeniki, ki se hočejo na občnem zboru organiziraJl e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje tn okolico bo v torek 6. februarja od 8. do 12 dopoldne v posvetovalnici Zdru-tenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. e— Umrla Je ▼ nedeljo »večer ▼ Celju (Kralja Petra ceBta 26) t starosti 81 kt ga Lia Straškova, roj Grilčeva. kontortst-ka pri tvrdki D Rakuseh. Pogreb bo dani 9 ob 15. iz mrtvašnice okoliškega pokopališča Pokojni bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! a— Takoj si nabavite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« ▼ Celju, ker je samo še nekaj dni časa. šim esejem Vladimirja Levstika o našem jeziku. s prispevki Otona Zupančiča in Juša Kozaka, z gledališko anketo in drugim zanimivim gradivom. Poljska Akademija literature je podelila svoio prvo litetrarno nagrado v znesku 3000 zlotih mlademu tridesetletnemu pisatelju. Rusu Mihajlu Horomai6kemu. ki je spisal v poljskem jeziku roman »Ljubosumnost in zdravilo« Horomajski je prispel v emigracijo šele 1. 1924. in se je v teku let tako naučil poljščine, da je že 1. 1931 vzbudil pozornost s svoio poljsko povestjo >Beli bratie«. O. JirAnf. profesor klasične filolodle na Karlovi univerzi v Pragi in prevajalec i* antične literature, je umrl dne 24. t. m. v Pragi. Arhiv slovanske umetnosti t Pragi. Slovanski institut v Pragi ie minule dni priredil predavanje profesorja Nikolnia Oku neva o arhivu slovanrfce umetnosti v Pra gi Predavateli ie izdelal po^-ohen načrt, kako bi 6e ustanovil tak arhiv slovanske unodabUiinČe umetno«H v d*našniem centrn slovanskih študij, v Pragi Nekn^V.t "-"^va rani »e predavatelj že /bral Po polkih orof Okuneva se ie nriodasilo s podatki *a nameravani arhiv 554 riskih izmed katerih iih 2R4 živi v Parizu Prlcrla sila pa se je polovica vseh "Vnvnl kov ki bivaSirom »veJa 7am'«el nrnf Okuneva. da bi v Pra en ocre^ot.-^il ve« material o slovanskih unodnhlinlnttb umetnikih. le nedvomno prikimna. čeprav le ne bo lahko izvesti. 0 IzvrSitvl se ie na ome- njenem predavanfJ. ki ga je vodil predsedn k Slov. instituta univ. prof. dr. Murko, razvila živahna diskusija. Finančno omogoč^ nje takega arhiva si prof. Okjnev obeta od neznanih mecenov Klic kulture po mecenih je v teh časih' zopet dokai pogost, zdi se pa, da je ljudi te vrste čedalje mani na svetu. Vsekako pa tudi mi pozdravljamo praško izpodbudo in ji želimo, da bi tu čim pr^j beseda meso postala Zgodovina narodnega »ocialirma t Nem-fiji iz peresa Conrada Heidena je izžla pri Stocku v Parizu z naslovom »Histoire du national-social;£me« Uvod obsežni knjigi is spisal znani filozof Julien B e n d a. Georges Dnhamel. avtor po Otonu Župančiču v slovenščino prevedenih .Prizorov bodočega življenja« (izdala Tiskovna zadruga). ie pravkar izdal knjižico esejev vR®. maroues sur les Memoires im^ginaires« in drugi del pririovedne sprijp »CroniQue de« Pasouier« i naslovom »Jardin des B^tee sauvages« Migne! ITltrillo. znameniti katolonski slikar. ie umrl v ^tigesu (Katalonija)- Njegovo ime se češče omen;a v pregledih sodobne »vronske umetnosti u..«»i!MiimHm»HUlllHUIH"HIIIHIIHIHt!!f AH si že član e— Dve nesreči v soboto m Je peljal 44-1 etni posestnik Ivan Leve lz Crnove pri St- Ilju z vozom v Velenje. Ko ga je na cesti pri Vedenju dohitel neki voz. se je Leve premalo izognil Pri tem ga je voz zadel ▼ levo nogo in jo zlomil. V petek je padel 81etni sla upokojene učiteljice Franc Majcen iz Celja na povratku iz Sole tako nesrečno, da si je zlomil levo podlektnico. Ponesrečenca sta v celjski bolnišnici. e—Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20.30 zvočni velefilm »Radio patrolac in tri zvočna predigra. Iz Maribora a— Pri »Sveto»av»ki be&edi« nai se glasi poročilo o koncertnem delu pravilno tako!«: Skrbno izoran program so dovršeno iacvedla naSi domači umetniki, sooranistka ga. Mimerteclinerjeva. violinistu ga. brand-lova dalj« men sloviti trio, pian.stka ga. Rusy*eva, ga. Kostičev* nevski Zbor Feui-jamei« saveza pod vodstvom proiesorja g. Sch^eigcrja m pa orkester mariborske vojaške godibe. a— Tudi trije Mariborčani so bili Ie«tos deieini svetosavskib Krajevih nagrad, in sicer cand. mr. g. Rudolf Trofemk za razpravo »Dvodomno narodno predstavništvo«, cand- iur. g. Ivo tlumar za raz/fravo »Oznaki povojne mdrnstr jske politike« in cand. ph:L g. Karel Kožuh za delo »Sokrates v starogrški komediji«. G. Troienik je prejel razen tega še svetosavsko nagrado Zveze jugoslovenskih zavarovalnic za temo »Zavarovanje in kazenski zakon«. a— Drugi zgodovinski večer bo v sredo 31. t m. ob v čitatoci Studijske knjižnice. Poročala bo profesorica dr. Silva Trdinova o sodobni slovenski liriku Udeležen-oi naj prinesejo s seboj po možnosti knjigo: Ložar-Vodnik: Slovenska sodobna 'i-riia. a— V poročilo o občnem zboru NSZ moramo popraviti neke netočnosti, ki so nastale pn oiežkočena teiesonski transmisiij: mariborska oodružnica NSZ šteje 1277 članov. v odboru pa so bali pomotoma iaou-ščem še gg. Nabergoa, Kristan ia Peče&nik. Odbor se še ni konstituiraj m ie zato tozadevna omemba tajnikov in blagajnikov v aovem odboru še preuramena a— Poživljeno delovanje naših obrtnikov. Sloveasko obrtniško društvo v Mariboru je sestavilo na zadnji odiborovi seji razne gospodarske odsekei, ki so se v nedeljo na skupnem sestanku tudi že konstituirali. Odseku za davčne zadeve predseduje g. Justin Gustinčič, ostalih članov pa je 22. odšel« za borbo proti šmšmarstvu vod,, g. Štefan Koter, odseit za predavanja pa prof. g. Fink. a— Brivski pomočniki so zborovali v nedeljo dopoldne v mah dvorani Delavske zbornice. Zborovanja, ki ga je vodil predsednik mariborske piačilnice Zveze brivskih in lasničarskih pomočnikov g. Franjo Knez. se je udeležil tudi daegat g. Trtanja iz Zagreba. Sog'asno j« bil sprejet sklep, da se piačilnea preosnuje v samostojno podružnico, da se osnujejo odseki, kj bodo vodili kontrolo nad šušmarji. o odpiralnem ia z*pnralnem času in o zaposlitvi tujih pomočnikov pri na-s. Ker je dosedanji zashiž-ni predsednik t- Knez odložil svoie mesto, j« bil za predsednika izvoljen g. Jeronim DabošČ. za podpredsednika pa g. Gjuro Ce rinski. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Torek, 30-: Sonjkin in jijegova sreča. C. Sreda. 31.: Kariera kanclista Vinciga. Sreda. Četrtek, 1. febnaria: Gospodična. Četrtek. OPERA. Začetek ob 20. Torek. 30.: Zaprto. Sreda, 31.: Jtnufa. B. Četrtek. 1. februarja: Tičar. A. ★ Kariera k&nclista Vinciga je ena najbolj načelih veseloiger letošnje sezone. Na premieri je bila sprejeta z velikim zadovoljstvom. Ponovi se v sredo 31. t. m. za red Sreda. :>Jenufa« spada med najodličnejle predstave našega opernega repertoarja. Ponovno se poie v sredo 31. t m. za red B. — Večno lepe melodije Zellerjevega »Tioarja« pa se bodo ponovno slišale z našega opernega odra v četrtek, ko se ponovi ta stara, izredno priljubljena opereta za red A. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Torek. 30.: Okence. B. Sreda. 31.: Zaprto. Četrtek. 1. februarja: Grofica Marica. Znižane cene. Zadnjič. Gostuje operetni tenor Ivan Gonaky. Petek. 2. ob 15-: Študentje smo. Najnižie cftne. Zadnjič. — Ob 20.: Deseti brat. Ntinižje cene. Sobota, 3.: Stambuleka roža. Premiera. Nedelja. 4. ob 15.: Trnjulčica. Znižane cene. — Ob 20.: Štambulska roža. ★ Operetni tenor Ivan Gorsky gostije v četrtek. 1. februarja kot Tasilo v Kalmanovi opereti »Grofica Marica«. Gorsky ie znan tenor ter ie bil član skoro vseh jugoslovenskih operetnih odrov. Mariborskemu občinstvu ie gotovo še v najboljšem spominu izza gostovanja beograjske operete, ko ie med drugim odlično odpel partijo carieviča v isti opero ti. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4 relativna vlaga, v %, 5. smer In brzina vetra, 6. oblačnost 1_10. 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo 29 januarja Ljubljana 7, 763 8, —0.2. 96. mirno, 10, 0.2, sneg; Ljubljana 13. 764 3, —0.4. 90. S3. 10. 1.6. sneg; Maribor 7. 764.1. 1.0, 90. N2, 10. 1.6. sneg; Zagreb 7. 764.3. —2 0. 90. ESE2. '0, 6 0 sneg: Beograd 7, 763 9, —4.0, 90, TI, 10. 0 1. sneg; Sarajevo 7. 762.2, —3 0. i. mirno 10 11.0. sneg; Skoplje 7, 762.0, 2 0. 85. W2. —, —• r-a Splita Kumborja. Raba ln Visa o! de-$ _ Temperatura: Ljublajna —, —2.0, . —; Maribor 1.3. —2.0: Zagreb 0.0, i; Beograd —4©. —5.0; Sarajevo —, o: Skoplje —, —3.0. :')lnce vzhaja ob 7.23, zahaja ob 14.59. GOSPODARSTVO Pridobnina in davčna praksa V beograjski »Politiki« je te dni (25. tega meseca) izšel članek pod naslovom »Poreske izmene i varoška privreda«, v katerem pliec Dj. N. navaja argumente, ki naj bi bili merodajni za nameravano spremembo načina odmere pridobnine po zunanjih znakih Pisec tu mnogo operira s številkami tn s statističnimi podatki, ki pa jih ne zna pravilno uporabiti in oceniti in tudi dobro ne pozna sedanjega zakciia, zato prihaja do popolnoma pogresnih zaključkov. V glavnem pravi naslednje: Od 24. novembra, ko je bil objavljen načrt za davčno reformo, se v naših gospodarskih krogih živo razpravlja o predlaganih spremembah in se vse mestno gospodarstvo (varoška privreda) čuti prizadeto. Na številnih konferencah so pred-stavniKi mestnega gospodarstva v obPki resolucij pokazali več ali manj pristranosti neposredno prizadetih. Te resolucije smatrajo. da predstavlja predlagana reforma pretiran fiskalizem. ki preti udušiti mestno gospodarstvo. Predstavniki mestnega gospodarstva se zlasti spodtikujejo nad onim delom predlagane reforme, ki se tiče ugotavljanja minimalne osnove za pridob-nino, ker vidijo v tem kršenje načela sa moobdavčenja. Pisec potem razlaga, da je glavni namen predlagane reforme ta, da se državi zasi-gura od pridobnine oni dohodek, ki bo v večjem skladu s pravo davčno močjo obveznikov in da se izvede načelo enakomernega obdavčenja. Da donos pridobnine n: v skladu niti s finančnim, niti s social-nopolitičnim principom obdavčenja, je deloma posledica nezadostne davčne morale mnogih davčnih obveznikov, deloma pa nezadostne objektivnosti davčnih odborov, ki ugotavljajo davčno osnovo z« pri-dobnino. Zato je razumljivo, da je predlog za reformo prišel iz vrst davčne administracije. Pridobnino plačujejo najrazličnejši zavezanci: industrijci, trgovci, obrtniki in osebe, ki imajo svobodne pokPce Jasno je. da vsi ne morejo voditi rednih trgovskih knjig, zato je potrebno, da se pri ugotavljanju dohodkov vzamejo v poštev določeni zunanji znaki. Seveda se taka praksa ne more smatrati kot popolna, vendar je pod silo okolnosti neizbežna. Taki zunanji znaki se morajo uporabljati tako pri onih. ki ne vodijo knjig, kakor tudi pri onih, ki zaradi čuvanja poslovne tajnosti nočejo pokazati knjig ali predlagajo knjige in bilance, ki niso zanesljive. Zato je v takih primerih priporočati, da se davčna osnova ugotavlja po objektivnih momentih, kakor so najemnina za stanovanja in lokal, število služinčadi itd. Za pridobnino je zakon priznal načelo sa moobdavčenja. Davčno osnovo ugotavlja davčni odbor, v katerem so zastopani predstavniki obvezancev za pridoh-ino. Tudi v državah, kjer je davčna morala na višji stopnji, nego pri nas, se opaža, da so davčni odbori bolj naklonjc; davčnim obvezancem nego fiskusu. To je v še večji meri pri nas kar nam pričajo naslednje številke: Za 1. 1932. so davčne uprave v naši državi ocenile čisti dohodek davčnih obvezancev za pridobnino na 2864 milijonov Din, davčni odbori pa so ta dohodek zman jšali za 1099 mili ionov dinarjev, ker so ugotovili le dohodek 1766 milijonov. Pavčni odbori so torej zmanjšali od davčnih uprav ocenjeni čisti dohodek za 40 odst., v nekaterih finančnih direkcijah celo do 56 odst Tako postopanje ie dovedlo do tega, da plačajo davčni obve-zanci za pridobnino davek na čisti dohodek. ki znaša povprečno na mesec in na • obvezance le 316 do 360 Din. Te številke, pravi pisec, najbolj dokazujejo, koliko drže trditve predstavnikov mestnega gospodarstva, da se ono duši zaradi finančnih bremen V svojih nadaljnjih izvajanjih navaja pisec nekaj primerov iz davčne prakse, ki naj bi pokazali nezadostno davčno moralo obvezancev za pridobnino. Navaja med drugim primer nekega trgovca ki je samo oreko pošte izplačal preko 466.000 Din za kupljeno blago, pa je prijavil kosmati dobiček od trgovine v višini 14.000 Din in po odbitku režije (12.800 Din) letni čisti dohodek od 1200 Din, vrhu tega je prijavil poslovni promet v višini od 30.000 Din in še ta nizko prijavljeni poslovni promet je davčni odbor zmanjšal na 20.000 Din. V istem mestu živi drugi trgovec, ki je prijavil promet v višini 50.000 Din, ki ga je pa še davčni odbor reduciral na 15.000 dinarjev, pri tem pa ie ta trgovec samo na fakturah izplačal 788.000 Din. Tudi v splošnem vidi pisec v sedanjem sistemu veliko krivičnost pri odmeri davka. Tako navaja med drugim, da je povprečni dohodek davčnih obvezancev za pridobn;no v območju direkcije Zagreb in Ljubljana manjši od državnega povprečja, in to pri najvažnejših dveh skupinah, to je pri skupini I in Ha, čeprav sta na področju navedenih direkcij industrija in trgovina najbolj razviti. Dočim ie bilo na območju beograjske finančne direkcije predpisano 14.939 davčnim obvezancem 35.8 miliiona dinar iev pridobnine, ie b;lo v liubDanski finančni direkciii 40.407 obvezancem predpisano 25.7 miliiona Din na območiu zagrebške finančne direkci-e pa 59.716 obvezancem 48.7 miliiona Din pridobnine. Do takih razlik je moglo priti samo za-adi sistema samoobdavčenja. Pisec potem zaključuje z nado. da bodo gqrnji podatki vnesli več Jasnosti v vprašanje cavčne obremenitve mestnega gospodarstva. Neka} nasprotnih ugotovitev Na podlagi gornjih podatkov, ki jih je iznesel g. Dj. N., bi človek sodil, da je glede pridobnine dejansko potrebna reforma dosedanjih predpisov in da je na drugi strani davčna praksa v dravski banovini naimilejša. V resnici je pa stvar precej drugačna. Članek g. Dj. N. je vzoren primer, kako se s statističnimi številkami lahko navidez pokaže docela drugačno stanje. kakor je v resnici. Radi priznavamo, da je v naši davčni praksi mnogo primerov, kjer se faktično davčni obvezanci uspešno izmikajo obdavčenju mnenja pa smo. da je takih primerov baš v dravski banovini najmanj Pisec članka v »Politiki«. prip;suje te nepravilnosti predvsem sistemu samoobdavče-nja Očividno dobro ne pozna zakona, kajti sicer bi vedel, da je princip samoobdav-čenja že v sedanjem zakonu hudo okrnjen, predvsem zaradi tega ker ima državni zastopnik v davčnem odboru v vsa- kem primeru pravico pritožiti ie na re-klamacijski odbor, v katerem pa so, kakor znano, predstavniki samih davčnih obvezancev v manjšini. Nadalje navaja pisec, da so davčni odbori v naši državi znižali od davčnih uprav predlagano davčno osnovo (ocenjeni čisti dohodek) od 2864 na 1766 milijonov Din, torej za več kakor eno milijardo ali skoro 40 odst. K temu moramo pripomniti, da je bila, kakor smo to že navedli pred tedni iz predsedstve-nega poročila na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI v Ljubljani (glej »Jutro« z dne 29. decembra 1933) davčna osnova za pridobnino za 1. 1932. na območju ljubljanske finančne direkcije od strani davčnih odborov znižana le za 15 odst. od 193 na 158 milijonov Din, dočim so davčni odbori v vseh drugih banovinah osnovo v mnogo večji meri znižali, tako da je v držav nem povprečju znašalo znižanje 40 odst. V dravski banovini so se morali davčni odbori ravnati po navodilih finančnega ministrstva, da se predlogi ne smejo znižati za več nego 20 odst. Omenjeni nizek odstotek znižanja osnove v dravski banovini pa je predvsem pripisati okolnosti, da v dravski banovini davčna administracija točno in v redu funkcionira. Če pa je v drugih banovinah odstotek znižanja mnogo večji in gre celo do 56 odst., je temu kriva v prvi vrsti slaba davčna administra cija v dotičnih banovinah, kajti sedanji za kon daje davčni administraciji dovolj in še preveč sredstev na razpolago proti zlorabi načela samoobdavčenja. Povprečje davčne obremenitve Nadalje trdi pisec, da je pri direkcijah •r Ljubljani in Zagrebu v najvažnejših skupinah I in Ila ocenjeni dohodek manjši nego znaša državno povprečje, čeprav sta baš na območju teh dveh banovin industrija in trgovina najboij razviti. Ta trditev je, vsaj kar se tiče dravske banovine, docela neresnična. Tudi v tem pogledu smo že objavili številke iz predsedstvenega poročila ljubljanske zbornice, ki kažejo baš obratno. Po teh podatkih (iz statistike finančnega ministrstva) je znašal v dravski banovini povprečni ocenjeni dohodek davkoplačevalca v skupini I {trgovina, industrija, gostilničarstvo, ki plača osnovni davek 10 odst.) 16.434 Din, dočim znaša povprečje za vso državo le 7701 Din. Ocenjeni dohodek v tej skupini torej nikakor ni bil manjši nego znaša povprečje v državi, temveč kar za 113 odst. večji. Tudi v skupini Ila (večji obrtniki, svobodni poklici; osnovni davek 8 odst) znaša povprečni ocenjeni dohodek v dravski banovini 6100 Din nasproti državnemu povprečju od 6033 Din. Edino v skupini Ilb (mala obrt; osnovni davek 6 odst.) je povprečje v dravski banovini nekoliko nižje in znaša 2400 Din nasproti državnemu povprečju 2632 Din. Da pa je v tej skupini v dravski banovini povprečje manjše, je prav za prav le dokaz, da davčna administracija pri nas v redu funkcionira. Na to skupino odpade v dravski banovini 46 odst. vseh davčnih obvezancev za pridobnino, namreč 18.723 Davčna administracija v Sloveniji zajame tudi najmanjšega obrtnika na deželi, dočim se v drugih banovinah zlasti v tej skupini mnogi mali podeželski obrtniki sploh ne pritegnejo k obdavčenju. Naravno je tedaj, da mora povprečje ocenjenega dohodke pasti, če davčna administracija zajame tudi majhne in najmanjše podeželske obvezance za pridobnino (n. pr. obrtnike, ki od same obrti ne morejo živeti in se preživljajo tudi s kmetijstvom). Ce bi v drugih banovinah baš v tej skupini davčne uprave postopale enako rigorozno in pritegnile k plačevanju davkov prav vsakega, ki se le malo peča s samostojnim pridobitnim delom, tedaj bi tudi tam povprečje ocenjenega dohodka v tej skupini padlo. Gornja skupina Ilb bi morala dati v naši državi po številu (ne po dohodkih) pretežni del davkoplačevalcev 2e primer s sosedno savsko banovino pa nam kaže, da se v drugih banovinah očividno ne zajamejo v tej skupini vsi davkoplačevalci. Po številkah, ki jih navaja g. Dj. N., je v dravski banovini 40.407 davkoplačevalcev pridobnine, v sosedni savski banovini pa le 59.716, torej le za 48 odst več, čeprav ima savska banovina za 160 odst več prebivalcev nego dravska. Ta razlika nastaja predvsem zaradi tega. ker se že v savski banovini očividno zaradi slabše davčne administracije ne pritegnejo k plačevanju davkov tudi vsi mali in najmanjši obvezanci pridobnine. Še očividnejša pa bi bila gotovo razlika, če bi napravili primer še s kako drugo banovino. Tudi gornji podatki nam kažejo, da ni toliko kriv princip samoobdavčenja, nego je kriva davčna administracija, če pobiranje pridobnine ne funkcionira povsod tako, kakor bi bilo treba v smislu zakona. V tej zvezi naj še zavrnemo napačno tolmačenje dejstva, da se giblje povprečni ocenjeni dohodek vseh obvezancev pridobnine v naši državi med 316 in 560 Din mesečno, češ, da je to dokaz, da davčna obremenitev mestnega gospodarstva ni tako znatna, kakor se vedno zatrjuje. To nizko povprečje pa je edino posledica minimalnih dohodkov obvezancev pridobnine na deželi, ki tvorijo v skupnem številu obvezancev za pridobnino večino in se iz te številke nikakor ne more sklepati, da bi bila obremenitev mestnega gospodarstva, torej večjih trgovcev in industrijcev. majhna. Neprimerno večji dohodki ostalih gospodarsko močnejših obvezancev za pridobnino ne morejo mnogo vplivati na državno povprečje dohodkov obvezancev za pridobnino. kajti na deželi so dohodki malih obrtnikov-kmetov in malih trgovcev zares minimalni in znašajo komaj par sto dinarjev na mesec: dohodek teh malih obvezancev pridobnine pa predstavlja pogosto le nekak postranski zaslužek. Zal. nam niso na razpolago ostale podrobne statistične številke finančnega ministrstva, n« katere se opira g. Dj. N., da bi to vprašanje še bolj razčistili. Nadalje moramo pripomniti, da tudi ne gre primerjati podatkov o številu obvezancev in višine odmerjenega osnovnega dav ka v beograjski direkciji z ustrezaiočinr podatki v osatlih direkcijah Pisec članka v »Politiki« ugotavlia da je bilo v Beogradu 14.939 obvezancem odmerjeno 35.7 milijona Din osnovnega davka pridobnine, miot^m > rr v ljubljanski direkciji pa 40.407 obvezancem 25.7 milijona Din osnovnega davka. Iz tega bi sledilo, da je povprečje osnovnega davka v ljubljanski direkciji mnogo nižje nego v beograjski. Seveda pa tu primerjava ni mogoča. Beograjska direkcija obsega le upravno področje Beograda, Ze-muna in Pančeva, torej v glavnem le našo prestolnico, kjer ima sedež veliko število najmočnejših gospodarskih podjetij in veletrgovin, ki plačujejo visoko pridobnino, ne obsega pa prav nič podeželskih obvezancev pridobnine, kakor področja ostalih direkcij. Če pa bi na primer sestavili statistiko o številu davkoplačevalcev in višini osnovnega davka samo za mesto Zagreb ali Ljubljano, bi morda dobili prav tako veliko povprečje, kakor v beograjski. Primeri izmikanja davčni obremenitvi Docela pa se strinjamo z g. Dj. N., da je treba odločno odpraviti prakso, kakršna je razvidna iz posameznih navedenih primerov, kjer plačujejo trgovci z razmeroma velikim prometom smešno nizke davke. Da pa se take nepravilnosti in očivid-ne krivičnosti za vedno odpravijo, ni baš treba, da se spremeni v sedanjem zakonu določen način odmerjanja pridobnine. Pisec navaja primer, da je davčni odbor v nekem mestu (ki najbrž ne leži v dravski banovini) odmeril trgovcu letni čisti dohodek na 1200 Din in letni poslovni promet na 20.000 Din, čeprav je dotični trgovec sam prijavil 30.000 prometa in je plačal samo za fakture 460.000 Din. Nadalje navaja primer, da je v istem mestu drugi trgovec prijavil promet v višini 50.000 Din, ki mu ga je davčni odbor reduciral na 15.000 Din, čeprav je ta trgovec na fakturah izplačal 788.000 Din. Če bo finančno ministrstvo dejansko ugotovilo gornja dva primera, bo moralo takoj staviti pod disciplinarno preiskavo tako upravnika dotične davčne uprave kakor tudi uradnika, ki je zastopal finančno upravo v davčnem odboru, ker je tako postopanje v najostrej-šem nasprotju z zakonom. Jasno je, da davčni odbor ne more znižati ocenjenega prometa pod višino, ki jo je sam davčni obvezanec prijavil, temveč more znižati le od davčne uprave ocenjeni promet, ki je vedno višji nego prijavljeni. Če pa je vrhu tega davčna uprava ugotovila, da sta do-tična dva trgovca plačala na fakturah 466.000 odnosno 788.000 Din. tedaj državni zastopnik v davčnem odboru ne bi smel dopustiti nobenega zmanjšanja ocenjenega prometa pod ugotovljeno vsoto plačanih faktur, kajti naš davčni zakon izrecno določa v § 120, da davčni odbor pri ocenjevanju ne sme sklepati po nižjih, nego uradno ugotovljenih podatkih, ki jih je zbralo davčno oblastvo in jih je predložilo davčnemu odboru, razen če se pred odborom ne dokaže nasprotno. Davčni odbor je torej v navedenih dveh primerih s pristankom zastopnika davčne uprave postopal docela protizakonito, za kar mora odgovarjati skupaj z upravnikom davčne uprave. Gornji drastični primeri, ki jih je navedel pisec v »Politiki«, zato ne morejo služiti v dokaz, da je treba spremeniti zakon, temveč le v dokaz, da je treba energično poklicati na odgovornost vse one uradnike finančne uprave, ki v nasprotju z zakonom dopuščajo, da se dogajajo taki primeri. Ne leži torej krivda na samoobdavčenju, niti na davčnem zakonu, temveč predvsem na davčni administraciji, ki jo je treba dvigniti na nivo, kakor je v dravski banovini, pa ne bo treba prav nič spreminjati zakona. Če pa se bodo nadalje dopuščale take drastične kršitve zakona, kakor jih navaja pisec v »Politiki«, potem tudi reforma v smislu odmere po zunanjih znakih ne bo nič pomagala. F. S. Gospodarske vesti = Pred ustanovitvijo centrale trgovskih združenj. Kakor smo že poročali, je bil prejšnjo nedeljo v Zagrebu ustanovljen 3av«z trgovskih združeni za savsko banovino, »ako da imamo sedaj v naši državi že 4 take zveze, ljubljansko, ki obstoja že preko 10 let, nadalje nedavno ustanovljeno zvezo v Beogradu za teritorij beograjske, skopelj-in velikobečkereške zbornice, v Osijeku za teritorij tamošnje zbornice in v Zagrebj za teritorij savske banovine- Priprave pa se vršijo še za ustanovitev sličnib zvez za primorsko, drinsko. vrbasko in duaavsko banovino. Kakor poroča beograjsko »Vreme«, bodo ti savezi, čim bodo vsi organizirani, ustanovili centralo zvez trgovskih združenj s sedežem v Beogradu. Predsednik beograjske zveze g. Nedeljko Savič, ki je prisostvoval ustanovnemu zboru zagrebške zveze, je po tem zboru odpotoval v Ljjbljano, kjer ie imel konference s predsednikom Zveze trgovskih združeni g. Kavčičem in ostalimi predstavniki trgovstva v dravski banovini. Na teh konferencah ie bilo sklenjeno, da se v aprilu okliče kongres predstavnikov rseh trgovskih združenj naše države, ki se bo vršil v Skoplju- Na tem kongresu se bo oklepalo o organizaciji centralne zveze v Beogradu. Kongres bo tudi manifestacija solidarnosti vsega trgovskega stanu v naši državi. Stanovska organizacija jugoslovenskih trgovcev, kakor vidimo, naglo napreduje, tako da bo tidi iugoelovensko trgovstvo v kratkem imelo svojo vrhovno stanovsko reprezentanco. kakor jo ima trgovstvo že v mnogih drugih državah. Trgovinski provizorij s Nemčijo. Kakor znano, smo lani v poletju sklenili po večmesečni carinski vojni z Nemčijo trgovinski provizorij na podlagi klavzule o največjih ugodnostih. Ta provizorij se je pričel izvajati 1. avgusta pret. leta in bo te dni potekel. Zaradi tega vlada med trgovskimi kroji boiazen. da ne bi zopet nastonilo brez-oogodbeno stanie. kakor ie bilo lani. Nem-čiia ie že pripravila material za nova poga-ianja in ie tudi že stopila v stik z našo dr žavo Pričakuj* se, da se bodo nova poga-iania pričela v naikrniSem času = Preložena konferenca zaradi revizije obrtnega zakona Konferenca gospodarskih zibornic zaradi revrzHe zakona o obrtih. ki i« bila sklicana za 29 Januar, je sedai preložena na 5 februar Konferenca ne bo prekinja de'a. dokler ne bo ves zakon predelan. Posebno bo konferenca razpravlja- J La o seznamu trgovinskih strok, o statistiki Jrgovai«, o organizaciji sodelovanja zbornic pri delu v zvezi s trgovinskimi pO" gajanji in končno o predlogu zagrebške zbornice o zavarovanju trgovcev. — Kontrola za plačilo trošarine na cement Uredba o izvajanju javnih del z dne 22. novembra 1933 je uvedla trošarino na | cerrresit, z okrožnico davčnega oddelka fi-j nanonega ministrstva pa je bilo odrejeno, j da se morajo pri tvornicah cementa popisati zaloge in osnovati orošarmske knjige. Da se bodo te trošarinske knjige pravilno vodi'le, je davčni oddelek finančnega ministrstva odredil: 1. da dado finančna ravnateljstva izdelati trošarinske knjige za tvornice in za skladišča cementa po posebnem obrazcu. Stroške za te knjige bodo nosile tvornice odnosno skladišča za cement; 2. postavke o prejemkih morajo biti dokumentirane v tvornici z navedbo o proizvodnji, v skladišču pa z unikatom spremnice, s katero je bil cement poslan iz tvornice, postavke o izdatkih za plačanje trošarine pa s potrdili o plačani trošarini; 3. ob koncu meseca se mora v tvornici hi v skladišču izvršiti mesečni zaključek z obračunom, ki se pošlje davčnemu oddelku v cenzuro; 4. ob koncu perode. t. j. meseca avgusta vsakega leta, se mora tudi trošarinska knjiga z letnim obračunom poslati davčnemu oddelku. Borze 29. januarja. Na ljubljanski borzi sta danee devfei lfew- york in London v sklad i i zunanjimi notacijami le nebistveno popustili. Avstrijski šiling ie v privatnem kliringj nekoliko popustil ter se je trgoval po 9.12 (v Zagrebu po 9.06, v Beogradu po 9.05 in 9.04). Grški boni so bili zaključeni v Beogradu po 36.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojng škoda prilično čvrsta in je bila zaključena po 274 in 278. Tudi v ostalih državnih papirjih je bila tendenca prijazna. Promet ie bil v 7°/o Blairovem zosojilu po 38.25 in 38.75, v 4% agrarnih obveznicah po 30. ▼ delnicah Narodne banke po 40C0. v delnicah Priv. agrarne banke po 238 in 24o ter v delnicah Trboveljske po 100 in 105. Device. Ljubljana. Amsterdam 2297.63 — 2308.99, Berlin 1354.03—1364.83. Bruseč 796 35 do 800.29, Curih 1108.35—1113.85, London 179.08—18068. Newyork 3580.50—3608.76, Pariz 224.68—225 80, Praga 169.40—170.26 Trst 299.90—302.30 (premija 285%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.12. Zagreb. Amsterdam 2297.63 — 2308.99, Berlin 1354.03 _ 1364.83. Bruselj 796.35 do 800.29. London 179.08—180.68. Milan 299.S0 do 302.30. Newyork kabel 3602.50—3630.76, ček 3580.50 - 3608.76. Pariz 224.68—225.80. Praga 169.40 — 170-26, Čirih 1108.® do 1113.85. Curih. Pariz 20.2675. London 16.19. New-york 324.75, Bruselj 71.85, Milan 27.10. Madrid 41.3750, Amsterdam 207.35. Berlin 122.30, Dunai 57.12, Stookholm 83.50, Oslo 81.30, Kobenhavn 73.30. Praga 15.2850, Varšava 58-05, Bukarešta 3-06. Dnnai (T^čan v r>riv klirinO0 S v zlatu 128 S pap. Rfrkti. Ljubljana. Volna škoda 275 den., 7*/» investicijsko 58 den., 7°/o Blair 38 den.. 8*;» Blair 40, 7°/« Drž. hipotekama banka 54 den., 4% agrarne 30 den. 6®,'» begluške 42 den. Zagreb. Državne vrednote: Vo|na škoda 275 — 278. za februar 270 _ 272, za marc 269 — 272, za april 265 — 272. 7«/• investicijo 60 — 64.75. 40/o agrarne 29 — 32, 7°'o Blair 38.25 - 38.75. 8°/o Blair 40.75 d-42, 7°/o Drž. hipotekama banka 55 — ^9, 6% begluške 44.50 — 45.75; bančne vrednote: Narodna banka 3900 _ 4100, PriviL agrarna banka 239 50 — 241; indu6tri?ske vrednote: Sečerana Osijek 140 den«. Trbovlje 100 — 110. Beograd. Vojna Skoda 275.50. 274 zaklj., za februar 276 zakli.. za marc 274—276.50, 7°/o investicijsko 61.50. 61 zakli., 4% agrarne 31 — 31.50. 6°/o begluške 45.75. 45 zakli., za marc 46. 45 zaklj.. 88/o Blair 42 zaklj., 7°/o Blair 39 zaklj.. 7°/« Drž. hipotekama banka 56 den.. Narodna banka 3930. 3920 zaklj., Priv. agrarna banka 240 zaklj. Dunaj. Državne železnice 16.10, Trboveljska 12.65, Alpine-Monian. 9.50. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 29- Ianuarja. Začetni tečaji I Plenica: za maj 89.375, za julij 88, za september 89: koruza: za ma' 52.125. za julij 54. + Winnipeg. 29 januarja. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 68. za maj 69.125. + Ljubljanska borza (29. t m.) Tendenca mirna — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v So dneh): pS^oi* ra (po mlevski tarifi): baška 79-80 ko po 140 - 142 50; sremska in baramska. 78-79 kilogramov po 137 50—140. koruza (po ?ia-»adni tarifi): promptna po 12fi — 127 50; nova suS^na 115 — 117 50. nova suHena za tanuar 122 50 — t25. moka; baška >0« po 240 _ 245 banatska po 250 - 255 + Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca čvrsta, promet ie bil srednji. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednje-baška, sremska 96 — 98; baška, okolica Sombor 95 — 97; gorniebaSka 97 _ 99; baška potiska in slavonska 98 — 100; gornie-banatska (77 kg) 93 — 95; lužnobanateka (77 kg) 92 — 94. Oves: baški. sremski. slavonski 51 — 53. Jermen: baški. sremsk (64 65 kgl 66 — 68 Kornza: baška in srem 9ka stara 76 _ 78; nova 53 — 55; bašk nova sušena 68 — 70: sremska sjšpv 69 — 71: banatska nova 50 — 52; sušen 65 — 67 Moka: baška. ban*t«ka >0<^ i »Ocgc 172-50 - 192.50: »2« 147 50 - 167 5f »5, 132.50 - 152.50; .6« 102 50 _ 112.5r >7« 75 - 85: >8« 6750 - 72 50: sremsk slavonska »0?« in >0gg« 167.50 — 182.5(1 .2« 145 - 165: >5« 127.50 - 147 50: >6 102 50 - 112.50: >7« 75 _ 85; »(k 67 do 72.50 Otrobi: baški in sremski 58 — 60: ban a tek i 55 — 57. Fižol; baški, sremsk; beli 124 — 12& >JUTRO« St. 23 6 — Ibnk, 80. L 2981 ima §oncc bo mrknflo Priprave za opazovanje letošnjega popolnega sončnega mrka V dnevih 13. in 14. februarje bo sonce za neka redka ozemlja popolnoma mrkni-lo. Razen obročnega sončnega mrka 10. avgusta bo to edini nebesni pojav *e vrste v tekočem letu. Kdor je imel kdaj priliko, da je opazoval popoln sončni mrk, ve, da j« to dogodek, ki ga ni mogoče kmalu pozabiti. Celo astronom, ki si zna takšen dogodek do sekunde natančno izračunati, s« ne more popolnoma osvoboditi težečega vpliva sence. Kaj šele primitivec in žival, ki se od strahu stiskata po kotih, dokler ne gre njima nepojmljivi pojav mimo. In vendar je stvar v svojem bistvu tako preprosta! Ko je sonce 3. avgusta 431. pred našim štetjem mrknilo in je Perikles s svojim brodovjem plul po visokem morju. je vrgel tresočemu se krmarju svoj plašč čez glavo, rekoč: »Ni razlike med senco, ki jo daje moj plašč, in med senco, ki peda z neba.« Saj je sončni mrk končno samo posledica dejstva, da stopi mesec med zemljo in sonce ter ga bolj ali manj prekrije. Popoln sončni mrk pa je seveda vsej za naš pes zelo redka stvar. Običajno »e moramo zadovoljiti z delnim sončnim mrkom. Tudi letos bo romala glavna senca od Vzhodne Azije proti Ind-skemu oceanu, Sundskim otočjem, Avstraliji, skozi Pacifik, k zapedni obali Severne Amerike do Aljeske. A tudi po teh ozemljih bo mrk večinome delen. Kakor ob vsaki tekšni priliki, se pripravljajo tudi letos številne znanstvene ekspe-dicije k opazovanju velikega dogodka. Za znanost ima to velik pomen, saj se dado na ta način reševati mnoga vprašanja, ki so nam danes še nejasna. Največji obisk bo imelo peč Karolinško otočje, ki je da- nes japonska last Ob drugih pril&ah j« strogo prepovedano obiskovati te otoke, ker »o si jih Japonci izbrali z« središče svojih utrjevalnih del na Pacifiku, letos pa bodo napravili izjemo. Sama vojna ladja »Kasuga« popelje mednarodno sestavljeno ekspedicijo t vsemi potrebnimi instrumenti, letali itd. na otočje. A celo ta ekspedicija bo imela samo do 23. februarja pravico muditi se na njem. Zdaj gre samo še za to, da bi na dan sončnega mrka imeli ugodno vreme, ki bo omogočilo opazovanja. Drugače bodo vsi stroSki m ves trud zaman. To bi pa bilo tem bolj neprijetno, ker »o sončni mrki *r velikem stilu« zelo redka stvar. Zadnji obročni mrk smo v Evropi opazovali n. pr. 17. aprila 1912., naslednji popolni mrk pa bo Evropa gledala šele L oktobra — 2135. leta, torej šele v 201 letu! Zrakoplovi za vojno nesposobni »Ameriški zrakoplov „Macon" trikrat sestreljen" km na uro malo da ne brez moči proti Ob južnozapadni obali Kalifornije »o se vrSili veliki manevri ameriške vojne mornarice, katerih rezultate je javnost pričakovala s tem večjim zanimanjem, ker se je teh manevrov udeležil prvič tudi največji ameriški in svetovni zrakoplov »Macon«. »Macon* je spremljal del brodovja lz velikih bojnih ladij proti sovražnemu bro-dovju. Naloga mu je biLa opazovati in fungirati kot ladja matica za letala. Pri t.em je zašel dvakrat v območje sovražnih ladijskih topov, ki so ga tudi obakrat — seveda fingirano — sestrelili Enkrat ga je napadlo sovražno letalsko brodovje in pri tem se je izkazalo, da je s svojimi 130 Avstrijske težave Bivši nižjeavstrijski deželni vodja »Heiraat-nehutza« dr. A 1 b e r t i, Id je bil aretiran zaradi nezvestobe nasproti samostojni avstrijski republiki ČE BEREŠ TO, IZVEŠ: da so v St. Johnu na Novem Fundlandu aretirali poljedelskega ministra zaradi tatvine treh albunov, ki jih je odnesel iz muzeja za kmetijstvo ter s tem oškodoval državo za 6000 dolarjev; da so na otoku Cipru odkrili dobro ohranjeni Heraklejev kip, ki je bil zakopan v zemlji; da so Francozi odpovedali že najavljeno svetovno razstavo v Parizu 1. 1937. zaradi finančne krize, ki pesti francosko državno in pariško mestno blagajno; da je startala znana francoska letalka Marysa Hilszova iz Villacoublaisa naravnost v Tokio. Proga je dolga 18.000 km; da je obhajala »babica ruske revolucije« Katarina Konstantinova Breško-Breškov-ska te dni v Chvalyju pri Pragi 901etnico rojstva; da je zgorel v WiImingtonu enokrovnik »Columbia«, s katerim je preletel oceanski letalec Chamberlin po Lindberghu Atlantski ocean iz Amerike v Evropo. da je ugotovil predsednik Bioterapevtlč-ne družbe v Chicagu, da premočno sončenje posuši kožo in povzroča zgodnje gube in velost telosa; da je absolviral italijanski kapitan Giuseppe Pulisi vožnjo z malo barko, s kater je preplaval 11.000 km daljave na 13 rekah od Argentine do Venezuele ter s tem dokazal, da je vožnja z ladjami po Južni Ameriki mogoča. da je prošli teden več dni zaporedoma snežilo v Jeruzalemu — dogodek, ki ga ne pomnijo ondotni prebivalci že nad dvesto let; da je končan proces zaradi zgorelega >Atlantiquea« in da so zavarovalne družbe obsojene na plačilo 170 milijonov frankov škode, poleg tega pa morajo poravnati tudi vse pravdne stroške; Za dobro in slabo voljo Katehet: »Torej, v očenašu molimo za vsakdanji kruh. Zakaj za vsakdanji? Zakaj ne za ves teden skupaj?« Peter: »Zato, ker nihče ne je rad starega kruha.« • »No, Mina, ali vam nisem že večkrat rekla, cto ne smete razsipavati in zdaj ste prižgan kar dve sveči!« »Ne. milostiva to je samo ena sveča, ln sem jo prerezala na dvoje!«: # Gostilničarka: »Torej so me priporočili iradi hrane?« Dama: »Da. Neka moja prijateljica je -tanovala pri v^s štirinajst dni, pa je shujšala ap. celih devet kil!« gibčnim in hitrejšim letalom. V resnem primeru bi ga ta. letala v nekoliko minutah uničila s težkimi strojnicami in tudi z bombami. Rezultat tega poskusa je vplival na ameriško mornariško vodstvo tako porazno, da se je izjavilo proti temu, da bi zgradili nadomestilo za bojni velezrakoplov »Ac-ron«, ki se je raztreščil že na poskusnem poletu. »Macon« ostane torej brez para in gotovo je, da ga v vojni ne bodo uporabljali — vsaj ne v sprednjih vrstah. Posledica je bila tudi ta, da so se odločili razdreti veliki zrakoplov »Los Angeles«, bivši nemški »Zeppelin R m.«, ki je za vojno še manj poraben nego »Macon«. Pač pa so Američani prepričani, da se dado zrakoplovi bolje nego letala izkoristiti za miroljubne namene, kot prevozno ln prometno sredstvo na dolgih progah, v čemer jim dajejo tudi Nemci prav. Tako bodo nove zrakoplove gradili samo z namenom, da ustvarijo prepotrebne redne zračne zveze med celinami preko oceanov. ——^^ Italijansko - angleški spor v Afriki Jx Kaire poročajo, da je angleška vlada poslala oddelek letal in oklopnih voz na severoozapadno mejo Sudana. Te mere so naperjene v prvi vrsti proti Italiji, ki draga preko svojih libijskih mej. Baje so Italijani zasedli pred nekaj tedni oazo Ain Daua. ki leži 16 km južno od 22. vzporednika, ki velja kot meja med Libijo in Sudanom. Italijanske čete so potem takem prekoračile angleško mejno črto. Stvar je zelo kočljiva in tembolj delikatna, ker ni bila meja med Anglijo in Italijo v teh krajih nikoli točno določena. Hrana in značaj Razni preroki prehranjevalnih sistemov kaj radi naglašajo, da vpliva hrana na značaj ljudi. Mesna hrana naj bi vplivala n. pr. bojevito, rastlinska pa pomirjajoče. Y resnici pa so takšne trditve precej iz trte zvite. Japonci, ki se preživljajo skoraj s samim rižem, so n. pr. znani kot hrabri in bres-obzirni vojaki, isto tako Arabci, ki Jedo skoraj same dateljne. Bernard Shaw je zagrizen vegetarijanec ln če bi tista teorija držala, bi moral pisati samo pohlevne stvari, v resnici pa se ga vsaj njegovi rojaki kaj hudo bojijo zaradi njegove bojevitosti ln strupenega jezika. Hrana utegne v posameznih primerih rea imeti kakšen vpliv na človekov značaj, a tega vpliva ne smemo precenjevati. Eskimi, ki so izraziti mejojedci, so najpohlev-nejše ljudstvo na sveta. Tudi v tem velja načelo, da si mora biti vsakdo na Jasnem, kaj mu najbolj prija. Rastlinska ali mesna hrana — to je brez pomena. Gotovo je le to, da utegne ta kakor ona učinkovati kvarno, če pretiravamo in smo preveč enostranski. Neznani Dickens V decembru lanskega leta je umrl ▼ Londonu 841etnl sin angleškega pisatelja Charlesa Dickensa. Po njegovi smrti »e je izvedelo, da je pokojnik hranil vse svoje življenje rokopis svojega očeta z naslovom »življenje Odrešenikovo«. Dickens je baje izrekel to željo v svoji oporoki in ain jo je do svoje smrti zvesto izpolnjeval. V nasprotju s poslednjo voljo svojega očeta pa je Dickensov sin prepustil rodbinskemu svetu, naj se izjavi o tem, če naj se rokopis izroči Brit. muzeju v shrambo a>11 če naj se objavi. Rodbinski svet se je odločil za zadnje. Tako bo v kratkem zagledal beli dan spis, ki ga je spisal angleški romancier 1. 1846 r. naslovom »The life of Our Lord«. Rokopis obsega 60 listov in je imel protno naslov »Novi testament za deco«. Doslej je znana vsebina tega dela samo najožjim članom Dickensove rodbine in nihče ne ve. zakaj je pisatelj ravnal tako tajinstveno z njim. Vladna kriza na Francoskem Edvard Daladier, dosedanji vojni minister, je dobil sa sestavo nove vlade Kamil Chantempa, dosedanji ministrski predsednik, ki je podati ostavko zaradi afere Staviskega Novosti na dunajski cestni železnici Kako je drugod in kako je pri nas O Dunajčanih je znano, da. niso bili s svojim tramvajem nikoli zadovoljni. V tem pogledu so pravo nasprotje Ljubljančanov, ki so s svojo cestno železnico izredno zadovoljni. Ko so se na Dunaju vozili poceni, so zabavljali na tramvaj zaradi silne gneče. Pozneje, ko se je tramvajska tarifa podražila, pa so zabavljali zaradi visokih cen. Hvalili pa so cestno železnico zategadelj, ker je biio tedaj v vozeh vsaj dosti prostora in je bila vožnja, čeprav draga, vsaj udobna. Na koncu leta pa je bilanca pokazala, da se takšno gospodarstvo slabo obnaša. Zdaj ao razdelili na Dunaju tramvajske proge v nove oone ln so uredili novo tarifo za kratke vožnje do 2 km. Takšna vožnja ne stane niti cel dinar. In čudno se sliši, ampak je res. da bodo imeli ravno potniki Nesposobni Trocki Ruska vojna akademija je obhajala v drugi polovici januarja 151etnico svojega obstoja ln je ta datum proslavila zelo slovesno. General Sapošnikov, ki je začel svojo kariero v povojni dobi, je ob tej priložnosti objavil članek, v katerem obravnava vlogo Trockega kot organizatorja rdeče vojske. V članku hudo napada Trockega, kateremu očita nesposobnost v vsakem pogledu. Trocki je bil slab organizator in vojna akademija ni Imela od nJega nič drugega kakor teatraličen pomp. Trocki je proteži-ral caristične generale. Sele ko je prišel na vodilno mesto v rdeči vojski Frunse, »o se razmere izboljšale in rdeča vojska je postala to, kar je danes, namreč sila nove Rusije. Honec prestolonaslednika (Hudol^a 45 letnica maye\tini&e ttagodlfe - ff3$ etapa nad d\%aio ln nad lastno utodo" Danes se 45ič obnavlja dan mayerihi5ks tragedije, ko je strel iz samokresa pretrgal nit življenja avstrijskemu prestolonasledniku cesarjeviču Rudolfu in njegovi ljubici Mariji Večeri. Ta samomor, ki je povzročil neSteto verzij v bivši avstroogrski monarhiji, ker je cenzura zatirala vse vesti o resničnem koncu sina cesarja France Jožefa, je še najbolj stvarno pojasnil grof Josef Hovos, ki je v zečetku februerja 1889 opisal dogodek tako, kakor mu je bil še v svežem spominu. Njegovo pospremno pismo k spominom o maverlinški tragediji se končuje z besedami: »Preobilna izraba duševnih in telesnih sil je Rudolfa najbrže oropala razsodnosti in mu skalila čute. Tako se je zgodilo, da v njegovem življenju nedosta-ja logike, s katero bi se dali pojasniti dogodki, ki so ga napotili v smrt« Avtentične priče izpovedujejo, da Je Rudolfa že do-igo pred maverlinško tragedijo obhajala misel na prostovoljno smrt Že 1. 1883. je na lovskem izletu v Gorge-nvju pokazal za Franca Ferdinande d' Este z besedami: »Ne jaz, marveč ta, ki prihaja, bo avstrijski cesar.« Zgodovine pe je ukrenila, da se niti ta napoved ni obisti-nila... Da ni bila tragedija v Maverlingu slučajni dogodek, izhaja tudi iz Mitisovih zapiskov o ceserjevičevi smrti. Dvorni lo- Na levi: grob baronice Marije Večere v Heiligenkreuzu na Nižjem Avstrijskem Na desni: Rudolfov spomenik v Mayerlingu vec PBche!, M je Imel službo pri Rudolfu tik pred usodnim dnevom smrti, poroča o Grad Mayerling aa Nižjem Avstrijskem tem Mitisu: »Cesarje vič nri je de je?: »Odpeljem se že danes, naročil sem voz za 12. uro. Preden se odpeljem, pa pričakujem le nujno brzojavko in pismo.« Ob enajstih je res prispelo pričakovano pismo, ki sem ga odnesel Rudolfu. Našel sem ga v spalnici, kjer je stal pri oknu. Držal je uro v roki, vrtel je regulator in je imel pogled uprt na Francev trg. Bil je zelo zamišljen in ko sem vstopil, sem imel vtis, da me sploh ni opazil. Pol uro pozneje so prinesli še brzojavko. Ko sem stopil z njo v sobo, je stal cesarjevič še vedno tam. Se je držal uro v roki in zrl na Francev trg pod sabo. Z veliko naglico je raz-pečatil telegram, naglo preletel besedilo, zopet zganil papir in ga vrgel na mizo z razburjeno roko, rekši: »Da, tako mora biti!« Italijanski pisatelj Borghese skuša ▼ svoji knjigi »Maverlinška drama« prikazati Rudolfovo smrt kot tragičen zaključek ljubevne pustolovščine. To pa je prepovršna sodba, ki ne upošteva globljih vzrokov. Nedvomno je mnogo boljše zapope-del Rudolfov problem zgodovinar Srbik, ki poudarja, da se je Rudolf ustrelil »zaradi notranje razdvojenosti, iz obupa nad državo in nad svojo osebno usodo.« To so bile činjenice, ki so potisnile tedanjemu avstro-ogrskemu prestolonaslednik« morilno orožje ▼ roko. na kratkih progah še posebno Rodnosti. Smeli bodo med vožnjo sedeti, medtem ko so dotlej potniki na kratkih progah morali stati spredaj pri sprevodniku ali zadaj na. pločniku tramvaja. Nadaljnjo ugodnost bodo uživali v tem, da ne bodo pčačevaii vo®-nine naravnost sprevodniku, ampak bodo metali novce v posebno puščico. Ker se bodo ti potniki naglo menjavali, pe bodo sprevodniki tem češče kontrolirali potnike na dolge proge, ki bodo morali večkrat pokazati vozovnice. Potnike na. kratke proge bodo oddeljevale od ostalega občinstva posebne verige, da bo lažje njih nadzioro-rv nje. Kakor vidimo, se povsod i»a svetu trudijo, da bi t teh hudih gospodarskih časih zmanjšali ljudem stroške za tramvajsko vožnjo, samo v Ljubljani je vse pri stareri in nikomur m pride na misel, da bi tud* tukaj bi bilo potrebno ukreniti nekaj v pric» splošnosti ter uvesti znižano voznino za kratke proge, ker dolgih prav *a prav nimamo. Poljsko prevodno slovstvo V V&ršavt je bila nedavno razstava, te je pokazala poljsko prevodno slovstvo v jarki luči. Razstavljenih je biio 405 publikacij, med njimi 259 primerkov lepega slovstva. Največ prevajajo Poljaki is angleščine (117 knjig), dalje iz francoščine (100 del), potem iz nemščine (72), na četrtem mestu so prevodi iz ruščine (42). Vse to so prevedli na Poljskem v enem sft-mem letu. V inozemstvu pa ima še vedno največji uspeh poljski pisatelj zgodovinskih romanov Sienkievicz, in sicer najbolj čitajo roman »Quo vadiš«. Miška — krotllževa smrt V neki rimski bolnišnici je umiri zaaal krotilec levov ln tigrov Leona rdi. Mož je dosegel komaj 56 let. V svojem poklicu je večkrat postal žrtev dresiranih živali, ki so ga. bodisi napadle, oklale ali opraskale, toda vselej se je srečno izmazal. Pred kratkim pa je preganjal miško, na katero je naletel pri čiščenju kletke mačje averi. Miška ga Je ugraznila v prst ln ke* je rano zanemarjal, je nastopilo zastrupljanje krvi, kateremu je slednjič podlegel. KARIKATURA HITLER KOT PRIJATELJ MIKU »Ftihrerjev« portret in njegova vsebina (»Magvarag«, Budimpešta* ANEKDOTA štiridesetletnega Gouitoda so vprašali pri prvih skušnjah za njegovega »Fausta«, kako si zamišlja starce. Skladatelj je odvrnil: »V normalni starosti približno šestdeset let.« Dvajset let pozneje je neki režiser ponovil pred šestdesetletnim Gounodom isto vprašanje. Dobil je v odgovor: »V normalni starosti približno osemdeset let.« VSAK DAN ENA »Zelo ste kratkovidni. Kakšen je vaš poklic V« »AatrooomU (»Paastng Sbow«) N P O R T Letošnje državno prvenstvo v smučanju 2. in 4. februarja v Ratečah—Planici Letošnje smučarsko državno prvenstvo obeta biti posebno zanimivo z ozirom na rezultate zadnjih prvenstvenih tekem. Vrsta tekmovalcev se je razširila tn so se tekmovale- tako izpopolnili, da je rezultat povsem negotov. Mogoča so največja presenečenja. Ravno ta izravnana kvaliteta daje upanje, da bomo dosegli prvovrstne rezultate in se znatno približali mednarodni kvaliteti. Imena Janša, Smolej, Dečman, Baebler, 2emva, Godec, Knap, morda še Zingerlin morda Jakopič ali Delničani, vsi so danes v negotovosti, Kako se bodo plasirali, vsakdo lahko preseneti. Enako je v skokih. Naši skakači so se prav izredno razvili tn ni izključeno, da bomo dosegli tudi v skokih odlične rezultate. Inozemska udeležba bo letos malo šibkejša, v kolikor ne bodo izpadle tekmovalce izravnali Nemci, ki so v odlični formi. Poleg Nemcev so že prijavljeni Bolgari, »najmlajši smučarski narod«, ako jih smemo tako imenovati. Toda oni imajo sijajne smuške prilike tik ob Sofiji. Pričakujemo še definitivne prijave Čehov, Poljakov in Avstrijcev. Čehi bodo sicer sami imeli svoje prvenstvo, vendar pa je verjetno, da bodo branili naslon jugo-slovenskega državnega prvenstva, ki so ga že dvakrat osvojili. Otvoritev naše največje skakalnice bo v nedeljo popoldne. Ta lmpozantna športna naprava je ena največjih skakalnic v jugovzhodni Evropi ter bodo skoki na tej skakalnici nekaj, kar se v naši državi še ni videlo. Treba je samo upoštevati, da smo dosegli v skokih na Bledu 64 m z Jahrom, naši pa tudi že 55 m in da gremo v daljavah rapidno naprej. Skakalnica bo sposobna za skoke preko 80 m, vendar pri sedanjem zaletu, ki ni do konca dograjen, je pričakovati skoke največ 75 m. 75 m pa je že skok, ki je bil pred dvema letoma še nedosegljiv v Evropi, a kaj šele pri nas! K takim prireditvam, za katere vlada največji interes, bo odšel iz Ljubljane poseben vlak, ki bo vozil za četrtlnsko ceno. Za 27 Din se bomo peljali v Planico ln nazaj! Vlak bo vozil samo 2 uri, od 6. do 8. In enako zvečer nazaj. Treba se bo le pravočasno Rumunska reprezentanca : komb, Ilirija-Wintersport-klub Danes ob 15. iia drsališču Ilirije ob Celovški cesti V nameri po-tuizau naaeiau športnemu občinstva prvovrstni kanadski hockey, je aiigazuaia za aanes popoldne Ilirija ru-muiisKO reprezentanco, ki bo nastopila ob 15. na drsališču Ilirije proti kombiniranemu moštvu Ilirije m igralcev VVintersport-kiaba, prvaka blejskega turnirja. Rumunom bo slviziia današnja tekma kot zadnja priprava m preizkušnja aa start v svetovno prvenstvo v hot,keyju na ledu, ki se bo vršiio od 3. do 11. februarja v Milanu. Po končanem mednarodnem turnirju na Bledu, kjer je dosegla Ilirija zelo lepe uspehe in bi z malo več sieče zasedla ceio drugo mesto, je zavladalo med našim športnim občinstvom za. tekmo v Ljubljani veliko zanimanje. Kako velik interes vlada za današnjo tekmo proti Rumumji in jutrišnjo tekmo proti VVintersportklubu. nam najbolje govori dejstvo, da je Ilirija prejela z več strani vprašanja, zakaj ne priredi gornjih tekem pri umetni razsvetljavi. Prvotno je Ilirija res nameravala izvesti gornji tekmi v večernih urah pri električni razsvetljavi, a ji zaradi tehničnih zaprek to ni uspelo in se oosta obe prireditvi vršili v popoldanskih urah. Moštvo Ilirije, ki bo nastopilo danes proti reprezentanci Rumunije, bo kombinirano z igralci Wintersportkluba v ožji obrambi, dočim bosta opravili napadalni posel izmenoma prvi napadalni vrsti Ilirija in V/intersportkluba. Z ozirom na povsem nepričakovani napredek naših fantov, ki so bili v splošnem najboljši in najhitrejši drsalci blejskega turnirja, smemo pričakovati, da "bo današnje kombinirano moštvo doseglo jakost rumunske reprezentance. Zato nam obeta današnja tekma šport evropskega razreda in za Ljubljano atrakcijo prvega reda. Postava kombiniranega moštva Ilirlja-Win tersport klub: inž. Zadražil, Megler, Kačič, Reichl Gianilia, Nehammer, drugi napad Luce, Pavletič, Gregorič. Začetek tekme točno ob 15., vstopnina običajna. Garderoba za občinstvo ln drsalce ;ia razpolago po končani tekmi. Sezonske vstopnice danes ne veljajo. Smučarski klub LJubljana Je založil krasne diplome v večbarvnem tisku, ki so zelo primerne kot priznanice za tekmovalce :n udeležence smuških tekem. Diplome se .obe po ceni 15 Din za komad v trgovini L. Goreč, d. z o. z. pri g. Kurnerju, Tyrše-va cesta št. 1 ali pa pri Smučarskemu klubu Ljubljana pri g. Koprivi. Aleksandrova cesta" št. 14. Isto ima klub stalno v zalogi plakete v garniturah po tri plakete v zlatu, srebru in bronu za prvo tri plasirane tekmovalce in za vse panoge smučanja. — Garnitura stane 180 Din in se dobi isto-tam. Smučarski tečaj v Kamni gorici. V času od 5. do 11. februarja se bo vršil v slučaju ugodnih vremenskih prilik in zadostnih prijav v Kamni gorici na Gorenjskem smučarski tečaj pod vodstvom izprašanega smučarskega učitelja JZSS g. inž. čiro Pogačnika Okolica Kamne gorice ne nudi samo začetnikom vseh pogojev za priučitev te prekrasne bele umetnosti, nego tudi iz-vežbanim smučar jem s hvaležnimi izleti na visoko planoto Jelovca. Smučarji se bodo nastanili v pensionu »Jelovca« v lepih, zračnih ln dobro kurjenih sobah proti celodnevni popolni oskrbi 30 Din za osebo. — Prilave se spre^^majo do petka 2. februarja do 11 dopoldne v mestnem gospodar-ske m uradu (soba št. 16), Mestni trg St. 27-1 Tahle-tenls turnir za prvenstvo Celja v I. 1934. V nedeljo od 9. do 12. ln od 14. do 16 je bil odigran v Celju table-tenis turnir za prvenstvo Celja v 1. 1934. Turnirja so se udeležili 4 član! Sokolskega društva v Celju ln S članov SK Jugoslavije, iz- prijaviti pri Putnlku ln v športnih trgovinah. Enako pripravlja poseben vlak Zagreb. Prilika, videti tako odlična športna tekmovanja, se nudi pač samo enkrat v letu in tako priliko je treba izkoristiti. Priprave v Planici Planica sama je divno zasnežena. Dva do tn metre snega pokriva vso dolino, ki je popolnoma izpremenjena. Sijajen pršič in dn-na smuka je napravljata za pravi smučarski raj. Prvenstva si skoro ne moremo misliti v lepših okolnostih, kot nam ga nudi Planica s svojo zimo. Ako tudi zima v Planici še nikdar ni razočarala, vendar je letos tako bohotna, kakor da se je hotela celo narava sama pripraviti za smučarski praznik naše države. Spored smo 2e objavili le s to razliko, da se vrši na svečnico slalom pod Jalovcem ln v soboto tek v Planici, ker je bila ta Izpre-memba zaradi olajšanja sporeda nujno potrebna. V nedeljo bodo dopoldne in popoldne skoki. Za stanovanja in hrano bo poskrbljeno poieg v vasi Rateče tudi v Podkorenu in Kranjski gori. Pokroviteljstvo nad temi velikimi športnimi prireditvami je prevzel minister za telesno vzgojo g. dr. L. Hanžek. Predsedstvo prireditev je v rokah saveznega predsednika g. dr. Draga Marušiča, tehnično vodstvo pa vodi dr. Janko Brce. Slalom prireditev vodi dr. Zdenko švigelj, tek na 18 km Ivo Marzelj in Ivan Tavčar, skoke pa Stane Pelan in dr. Stane Kmet. Savezno pisarno, ki bo v vasi Rateče, vodi sa vezni tajnik Joso Goreč. Prehodno darilo ministra za telesno vzgojo narcda g. dr. Hanžeka, namenjeno najboljšemu Jugoslo-venu v kombinaciji, brani Albin Jakopič, k1 bo imel težko delo za ohranitev pokala. Zmagovalci v posameznih skupinah dobe darila, a ocenjuje se: za državno prvenstvo kombinirano tekmovanje, to je tek in skoki popoldanski) skupaj, za savezno prvenstvo pa tek posebej, slalom in skoki na veliki skakalnici, ki se bodo vršili kot mednarodna pr bedite v. ven konkurence pa 2 člana ISSK Maribora. Igre so bile povprečne in niso nudile presenečenj. Dosegljivih je bilo 5 točk. Rezultati prvenstvenih iger so: 1. Joško čoh (SK Jugoslarija) 5 točk, letošnji prvak Celja; 2. Viktor Furlan (SK Jugoslavija) 4 točke; 3. Franc Colesun (SK Jugoslavija) 1 točko; 4. Nikola Latinovič (Sokolsko društvo Celje) 0 točk. Izven konkurence: 1. Dušan Vodeb (ISSK Maribor) 3 točke; 2. Sergej Senekovič (ISSK Maribor) 2 točk*. Službene objave LHP. Jutri ob 18.30 v damskem salonu kavarne Emona redna seja upravnega odbora. Ljubljanski zimskoeportnl podsavez. Drevi ob 20. seja upravnega odbora v restavraciji »Emoni«. Vsi in točno! ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15.30 naprej trening jimiorske skupine. Od 17. naprej trening liginega in prvega moštva. Vsi igrilci, ki so zadržani preko 17 ure v službah, morajo se javiti trenerju točno ob 18 30. — Lahkoatletska sekcija. Danes ob 19.15 trening v telovadnici na učiteljišču, Resljeva cesta. Vsi atleti polnoštevilno in točno. SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes ob 18. gimnastične vaje v telovadnici na Ledini. Obvezno za vse. Boža, Hafner, Marta sigurno; Jutri ob 17.45 v klubski sobi kavarne Evropa seja sekcijskega odbora. — Lahkoatletska sekcija. Drevi ob 18.30 v telovadnici na Grabnu gimnastični trening. Polnoštevilno in točno. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 19.15 strogo obvezen trening vseh igračev v telovadnici učiteljišča. Pozivajo se Kos, Glavič, Mikluš, Perharič. Loboda, Košenina, Kretič. Bračič, Sinčič. Franetič, Sasič, Zalokar, Martinšek, škrjanc, Kova-čič, Sernec, Barducky ter ostali, da se treninga gotovo udeleže. — Občni zbor sekcije bo v soboto ob 19.30, na kar se opozarjajo igrači. Vremensko poročilo JZSS ln SPD od 29. t. m.. Bistrtca-Boh. Jezero; —l, io cm pršiča na podlagi 100 cm, smuka idealna. Bled-Jezero; —2, pooblačeno, sneg Južen, snega 60 cm, led uporabljiv, debelina 25 centimetrov. Kranjska gora, Rateče-Planl-ca: —5, mirno, zimec, na 110 cm sreža 15 cm prsiča. Vršič in Tamar 350 cm pršiča. — Od 28. t. m. Goreljek: —12, Jasno močno sonce, mirno, snega na podlagi 190 centimetrov 20 cm pršiča, smuka idealna možne vse visoke ture, iz?ledi nafboijši' Krvavec: —5, jasno, mirno, 5 cm pršiča na stari podlagi, smuka ugodna, izgledi dobri Sreda, 31. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12 45- Poročila- - 13: Čas, plošče. _ 18: Komorna ghsba radio - kvinteta. - 18.30: Radio orkester. — 19: O narodni vzgoii (dr. Goga-la). — 19.30: Literarna irra: Ob lOoletnici Prešernovega sonetnega venca (Vera Dostalova. — 20: Prenos opere iz dedališča, v odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.30: Jucroslovenske pesmi. --17: Klarinet. _ 20: Prenos iz Liubljane — Lahka godba orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere Ljubhane. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.35: Koncert h Brna. _ 20.05: SiovnripVa poeriia. — 20.50: Orkester. _ BRNO 19.35: Godba na oftiala. — 2010: Ves nrocrram iz Prage. — VARŠAVA 20: Koncert orkestra ?n solistov. —. 21 15: Komoma glasba. — 22: Godba 7s nles — DUNAJ 12: Lakira godba. — 17 30: Sodobni »vstritski sMadatelii. — 19: KonceH orke- etr*. — 20.15; B idimpeštanski ve?er. _ 2130: Godba na piha'«. _ P^THJN ?(l|n Nemška — K^VTocrpro 20.10: Prenos iz Berlina. — MtTHLACKER 20.10: T r raritstneg* kabineta. — 21.05: Koncert Mozartove sbe. — 22.45* Zabaven oro-pokušnja vina« pa bo nudila prvovrstno namizno in steklenično kapljico najuglednejših veletrgovin z vinom ter odličnih vinogradnikov. Vsakdo bo imel priliko, da se prepriča o izborni kvaliteti raznih vrst vina. Posebe opozarjamo na »VII. vinski sejem« vse gorenjske gostilničarje. Sejem bomo otvorili na Svečnico ob 18. uri. Iz Tržiča č— Naznanjam ceni. občinstvu, da preneham z večerno gledališko vožnjo za nekaj čas« zaradi slabe ceste in premale frekvence. Avtopodjetje I. Goričan. Iz Litije f_ Sresko učiteljsko dru$h>o za litijski okraj bo zborovalo 16. februarja v Ljubljani. i— »Turške kumare«. V nedeljo zvečer smo prav za prav pričeli s predpustom. Številna publika se je imenitno zabavala ob »Turških kumarah« na sokolskem odru. Tgralci so se dobro potrudili, prav tako režiser, ki je zlasti lepo opremil sceno za tretje dejanje: v turškem haremu. Igro bodo ponovili, saj smeha in zabave se nihče ne brani. i— Plačeval )e t avstrijskimi kovanci. Te dni so se pojavili v Litiji in okolici stari avstrijski kovanci, s katerimi so plačevali nekateri svoje račune. Tako na primer so plačevali s staro krono račun za 50dinarski novec. V gostilni pri Urški so 50dinirski novec V gostini pri Urški so prijeli dva sumljiva mlada nopotnika, ki sta se hotela iznebiti avstrjskega denarja. Iz TrboveH t— Smo Carski odsek SPD Trbovlje priredi 6 dnevni smučarski tečaj za začetnike v okolici Trbovelj. Vadi se popoldne. Prijaviti se je do srede v podružnici »Jutra«. + D. M. V POLJU. Koncert, ki ga bo priredilo sokolsko društvo pri D. M. v Polju za odhodnico skladatelju Mihaelu Rožan-cu 3. februarja, se ne bo vršil, kakoT smo poročali, v restavraciji v Vevčah, marveč ▼ dvorani osnovne Sole pri D. M. ▼ Polju. N« sporedu bodo izključno le Rožančeve skladbe. Baletni ples na skladbo »Halo, Radio Ljubljana« in »Baletno sceno« bo plesala članica baletnega zbora opernega gledališča gospodična Smerkoljeva. Oktet pevskega zbora sokolskega društva Polje pod vodstvom pevovodje g. učitelja Cer-nača pa bo zapel naslednje Rožančeve skladbe: »Hčere svet«, »Mak žari«, »Roža«, »Kaj bi te vprašal?« Mladinske skladbe: i"Giga«, »Menuet«, »Gavota in Muzeta« pa bo ob spremljevanju klavirja izvajal na violini član opernega orkestra g. Jermol. Ta bo nadalje še izvajal violinske skladbe s spremljevanjem klavirja »Romanco« in »Spominski list«. Pesmi za sopran so!o in klavir »I. Intermezzo« in »II. Intermez-zo« ter »Pismo« pa bo zapela konzervato-ristinja gospodična Dragica Sokova. Baletni ples na skladbo »Na črnobeli reduti«, Valse elegante, pa bo prav tako plesala gdč. Smerkoljeva. »Iz jugoslovenskih gajev in logov«, fantazija za violino in klavir, bo igra' že preje omenjeni član opernega orkestra g. Jermol. Moški oktet, žel. glasb, društva »Sloga« pod vodstvom dirigenta Hcri Svetela bo zapel »Ljubavni darovi« in »Kaj nam za žalost«. Solo točke pa bo zapel g. Premelč Mirko. »Magnifikat« za sopran solo ob spremljevanju harmonija pa bo zapela še gdč. Dragica Sokova. Artistično vodstvo koncerta je prevzel iz prijaznosti dirigent Heri Svetel. Spored je torej prav pester in se je bati, da bo ob tolikem zanimanju, ki vlada za koncert že sedaj, šolska dvorana znatno premajhna. Začetek koncerta je točno ob 8. zvečer. Po koncertu, ki ga bodo izvajale, kakor vidimo iz sporeda, priznane moči, se bo vršil prijateljski sestanek v Sokolskem domu. Za udeležnike iz Ljubljane bo po normalnih cenah na razpolago avtobus podjetja Grad. SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Društvo kmečkih fantov in deklet je uprizorilo 20. in 21. t. m. Tiranovo igro »Za staro pravdo«. Režijo Je imel g. Hajnšek. Igra je prav dobro uspela Tudi obisk Je bil dober. Igralci, skoro sama kmečka mladina in začetniki, so pokazali mnogo dobre volje. Društvo se sploh trudi nuditi članstvu in tudi drugi kmečki mladini čim več izobrazbe. Priredilo je v letošnji zimi tri tečaje. Kuharski tečaj za dekleta vodi ga. Knez-Goričanova na banovlnski gospodinjski šoli. Udeležuje se ga 18 deklet. Drugi tečaj za šivanje ln ročna dela na osnovni šoli poseča 16 deklet; vodi ga šolska upraviteljica ga. Mila Schrelnerjeva. Kme-tijsko-gospodinjskl tečaj za fante pa vodi učitelj g. Fran Hajnšek. Obiskuje ga 16 fantov. Ta tečaj, ki je bil za časa priprav za igro prekinjen, se bo zdaj nadaljeval. Sokolstvo Glavna skupSčtna Škofjeloškega Sokola se je vršila te dni Vodil jo je zaslužni dolgoletni starosta br. Dolenc starejši. Ko je bila izročena br. Zahrastniku, bivšemu podstarosti, za njegove zasluge krasna diploma, so sledila poročila funkcionarjev. Za tajništvo je poročal br. Janko^ Potočnik, za blagajno, upravni odbor in smučarski odsek br. Dolenc mlajši, za tehnično delo in knjižnico br. Horvat, za prosveto br. Goljar. za dramo br. Zega, za strelski odsek br. Meničan'n, za mladinski odsek br. Sovre, za pevski odsek br. Adamič in 7.a zdravstveni dsek br. dr. Brezi ga r Dela v društvu je bilo skozi vse mesece ogromno, saj je naraslo število sokolskih pripadnikov na 574. Naj omenimo samo, da sta imela društvena uprava in izvršni odbor lani skoro 50 sej. Kruta smrt je posegla s svojo roko tudi v loško društvo in je iztrgala iz njegove srede Ankeleto-vo, Potočnika, Burdvcha, ustanovnika Ca-deža in Komana. Prizadevanje Sokola je vedno podpiral komandant prvega planinskega polka polkovnik br. Radovič, ki mu je bila izrečena najlepša zah ala. Kritične gospodarske razmere seveda niso Sokola obšle, zato je bilo uvedeno varčevanje, kjerkoli se je le dalo. Izvoljena je bila uprava, ki jo vodi spet br. Dolenc starejši. Sokol v Moravčah. V nedeljo 14. t. m. je bil občni zbor moravškega Sokola, ki ga je otvoril starosta br. Toman Janko. Po prečitani poslanici SKJ so sledila izčrpna poroč:")a društvenih funkcionarjev, iz katerih je razvidno, da je društvo pridno delovalo. Društvo si je v preteklem letu ustvarilo tudi letno telovadišče, ki je bilo otvorjeno z uspelim okrožnim nastopom. Odbor je z majhnimi izpremembami ostal Isti pod starostovanjem br. Tomana. Sokol t Trebnjem je lansko leto slavil 25 let svojega dela in na letni sk rpš&ni, ki Je bila lepo obiskana, podal po svojih funkcionarjih vestna poročila. Tudi nova društvena uprava, ki ie bila izvoljena t malenkostnimi izpremembami, bo pod vodstvom sivolasega staroste br. Tomica Viljema nadaljevala svoje delo. Sokol v Konjicah Je Imel nedavno ▼ Narodnem domu glavno skupščino. Iz poročil posnemamo, da je bilo društveno delovanje v preteklem letu zelo živahno. Društvo_ ie imelo letni nastop, se ie udeležilo okrožne smuške tekme, okrožnega zleta. pokrajinskega zleta v Ljubljani. vseh sokolakih prireditev v dravinjskem sokolskem okrožju, proslave v Ptuju in priredilo zelo lepo uspelo akademijo 1. cfccembra- Tako starešina, kakor načelnik sta ee pritoževala nad pomini-kaniem primerne discipline in vestnosti pri nekaterih članih. Društvo ima «muški odsek, glasbeni odsek z izvrstnim salonskim orkestrom in tamburaški zbor. knjižnico, ki Šteje 1109 kniig lutkovni oder, ki je priredil v teku leta 10 predstav in gledališki oder, na katerem ee je uprizorilo 5 predstav. Sokolski delavci so organizirali gospodarske dneve v Konjicah in sodelovali pri raznih gospodarskih tečajih. V narodno obrambnem in socialnem oziru je drvštvo v neštetih primerih storilo svojo dolžnost. Društvo ima dve Peti: v Konjiški vasi in Spi-talifj. Z drugimi nacionalnimi organizacijami v kraiu in okraju ie bilo društvo v stalnih stikih. Akcija ta »gradbo Sokolskega doma je bila ves ?ns poslovnega leta v evidenci unrave. Gradbeni fond ee ie povišal za ROOn na 52.000 Din Stanie Planeva je b'ln ob koncu Ista 85 JHanov ln 47 fflanic. sokolske mladine ra 120 Za novo društveno noravo so nredlagani: »»arošipa dr Meiak Ervin. nodstarešin« dr. Rudolf Ivo. ki le obenem drn»tven? »dravnlk tablic* ?n nafelniea Križmaivčev* Milka, nafelnik Nar-din Nande. prosvetar Nemec Tvnn. VI Is obenem referent za Me. blagaMV Fortunat. gosoodar Podlogar Rudolf, nntri-karica Nardinova Marica, knjižničar Mast-nak Avgust, narodno obrambni referent šel Hinko, referentka za lutkarstvo ReSabek Marjana, socialni referent Kulterer Filip, zapisnikar Valiier Srečko in odbornika brez funkcije Jereb Rado in Blažon Davorin. Revizorji eo Ferenc Josip, Gselman Božidar in Stergar Franc. Častno sodišče sestavljajo Mi-helič Gvido. dr. Suhač Mate. dr. Berlic Leon. Mastnak Avgust in Vončina Milan. Sokol v Ormožu bo imel redni občni zbor v torek 30. t. m. ob pol 20. v risalnici meščanske šole Zmaga požrtvovalnosti, potrpežljivosti In vztrajnosti. Poročali smo 2e, da pripravlja tudi sokolsko društvo Vršovice na juinozapadnem koncu Prage gradnjo doma. Danes je društvo že Izvedlo preselitev vsega svojega imetja, svojih telovade-člh oddelkov in ostalega v novo stavbo, ležečo na krasnem prostoru sredi mesta In nasproti mestnemu vrtu. Sokolski dom v Vršovicah je velika, Štirinadstropna stavba, ki ima tri telovadnice ic vse potrebne stranske prostore za uspešno delo. Dokaz je velike delavnosti, požrtvovalnosti in vztrajnosti članstva društva. Ako pomislimo, da je bilo osnovano že leta 1870. in je taelo takoj spočetkoma velike težkoče glede telovadnice, potem vidimo, da si je društvo lom v resnici postavilo samo po lastni pridnosti ln močeh. Selilo se je tz šole v šolo in nabiralo, dokler ni pred 27 leti sklenilo, da * nabranim denarjem postavi svoj dom. Da bi se ne zadolžili, so stavbo odlagali od leta co leta, In šele sedaj, ko so Imeli dovolj denarja, da se poleg stavbe doma osigura tudi redno društveno življenje In obstanek. so postavili res nekai velikega Sokolske skušnje sposobnosti v COSL Tekmovalni način češkoslovaških Sokolic je povsem različen od onega pri članih. Dočim tekmujejo člani še po dosedanjih načinih, kjer dobe tekmovalne vaje že nekaj mesecev poprej in se jim tako nudi prilika, da se jih nauče. tekmujejo članice v petih oddelkih, vendar pa se jim vaje šele prečitajo na samem tekmovališču S tem ravno pokažejo vso njihovo izdatnost in izurjenost. Navedeni tekmovalni način je bil uveden prvikrat leta 1931 in se vt-še takozvane tekme sposobnosti od tedaj vsako leto. Sicer niso še prodrle v prav vsa društva, vendar pa kaže statistika Iz leta 1933.. da je bilo glede sposobnosti preizkušenih od 33 135 povprečno vpisanih telovadk nad 60 odst. t. j. 20.013. Isti način tekmovanja je uveden tudi pri ženskem naraščaju ter se tudi tamkaj ot»»«i velik napredek napram prvemu letu. Lani je izvedlo svoje tekme nad 62 odst. vseh naraščajnic. Vsi navedeni podatki se nanašajo na atletični del tekem. Orodne pa do konca leta 1933 še niso bile zaključene, vendar je tudi tukaj na osnovi podatkov iz že odtekmovalih žup razviden lep napredek. Kako «o razvite Igre v COS. češkoslovaško Sokolstvo Je malo časa po prevratu zavedlo v svoja druStva postopoma igro za Igro, med njimi odbojko, hazeno, koško-vo, dalje tenis Itd. Zadnji podatki, ki pričajo o priljubljenosti Iger med češkoslovaškim sokolsklm članstvom in naraščajem pravijo, da je bilo po društvih 591 odsekov za hazeno, 2192 odsekov za gojitev odbojke, dalje 117 odsekov za koškovo Igro, 76 odsekov pa Je gojilo namizni tenis. Seveda raste '.z leta v leto ne samo število članstva r poedlnlh odsekih, temveč tudi šte. vilo tekem; pa tudi sodniški zbor se Je £e tako Izpopolnil, da Je dane« Sokolstvo na Češkoslovaškem r igrah po 8t*vilu članstva In urejenoatl poslovanja v vseh ozl-rlh na prvem me«tu. Glavna pa nra je zasluga, da je uvedlo Igre ▼ Uroke plasti naroda. Čitafte tedensko revifo „ŽIVr.JENJE IN SVET" Nezaposlenost in delo-mržnost Kr. banska uprava je poslala sreskim načelstvom, policijskim oblastvom, mestnim načedstvom in predsedstvom občin tole okrožnico: V zadnjem času se zopet dogaja, da prihaja z dežele v mesta ali pa tudi obratno čedalje več ljudi, ki se izdajajo za nezaposlene. Med njimi se nahajajo največkrat zdrave in dela zmožne osebe, ki bi pri malo dobre volje lahko našle vsaj zasilno zaposlitev. Mnogi izmed njih se pa rajši vdajajo beračenju, ker pričakujejo od njega več koristi kakor pa od dela. Nekateri se naravnost hvalijo, da jim beračenje več donaša kakor delo in da se jim še nikoli ni tako dobro godilo kakor danes. Vse to ustvarja po eni strani nerazpolo-ženje m nezaupanje imovitejših slojev do dela voljnih nezaposlenih, ki so pomoči res potrebni, po drugi strani pa jemlje moralo dela voljnim nezaposlenim in zaposlenemu delastvu. Ker se je bati, da bodo tako pohajkovalci in izkoriščevalci javne dobrodelnosti za v§ako resno pridobitno delo izgubljeni, podeljuje kr. banska uprava individualne podpore le v posebnih ozira vrednih primerih (starost, onemoglost, bolezen, veliko otrok itd.) Vse dela smož-ne osebe se pa imajo zglaslti pri pristojnih sreskih načelstvih in predsedstvih občin v svrho zaposlitve pri javnih delih. Ker obseg javnih del do danes še ni tako velik, da bi bilo mogoče z javnimi deli zaposliti vse nezaposleno delavstvo, zlasti pa, ker zimski čas ovira delo na terenu. J« umevno, da se bodo še zmerom našli taki nezaposleni, ki bodo še nadalje nadlegovali javna oblastva in zasebnike s prošnjami za podporo. Da se pa omeji beračenje, odnosno odstranijo v tem pogledu vse zlorabe po osebah, ki se bavijo s poklicnim beračenjem, se opozarjajo vsa sreska ln mestna načel-stva. policijska oblastva ln predsedstva občin na predpise »Naredbe o podpiranju brezposelnih in pobijanju delamržnosti« (Službeni list št. 204/31 z dne 15. aprila 1933), po katerih si mora vsaka nezaposlena oseba priskrbeti pri občini bivališča posebno razvldnlco za nezaposlene. Ako občine nimajo razvidnic na razpolago, naj si jih same priskrbe po obrazcu, ki je natisnjen na koncu cit. naredbe. Nadalje naj občine seznanijo vse nezaposlene, ki bivajo v občini, na krajevno običajen način s predpisi navedene naredbe, zlasti s predpisi glede nabave in noše razvidnic, kakor tudi poselskih tn drugih takih obveznih knjižic ter jih opozore na posledice, ki bi jih zadele, ako si v najkrajšem času ne priskrbe razvidnic. Sreskim načelstvom ln policijskim oblastvom se pa posebej naroča. naj nastopijo nasproti kršilcem z vsq strogostjo M > Izjava V zvezi z Izjavo akademskih društev, ki Je Izšla v »Jutru« dne 25. I. 1934, ugotav« lja Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete v Ljubljani, ki je sklicala sestanek zastopnikov ljubljanskih akademskih društev in ki odgovarja za pravilno izvedbo sklepov tega sestanka: 1. da je bila resolucija, sprejeta na tem sestanku formulirana ob osebnem sodelovanju predsednika in zastopnika JNAD Jadrana ter Društva slušateljev juridične fakultete g. Draga Zalarja ter so zastopniki udeleženih akademskih društev, med njimi predsednik in zastopnik akad. podr. CMD g. Lah, odnosno g. Jeruc, zastopnik »Edinstva« g. Tomšič, odnosno g. Colarič nanjo posamič, ustno, Javno ln brez zadržka pristali; 2. da je bila ta resolucija na podlagi sklepa sestanka Izročena na merodajna mesta In Razširjena med akademsko Javnostjo v popolnoma Isti obliki, kot Je bila ne omenjenem sestanku sprejeta. Spričo tega odločno zavračamo očitek potvorbe, ki zveni lz Izjave v »Jutru«. Zveza strokovnih klubov tehniške fakultete Marjan Tepina, s. r., t. č. predsednik; Robert Tepež, s. r., t. č. tajnik. Zakaj uporabljam Puder Tokalon s smetanovo peno .NOS NIKDAR NE BLESTI" Puder Tokalgn , se drži vkijub vetru V podrti Tokalon je čisti eold cream, stoičen v lepo nežno peno in potem zmešan z najfinejšim na zraku posušenim pudrom. A. Chrlstf: 40 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Mame ne moreš razžalM, ona je v tem oziru pravi nosorog. Ce £ rečeš kaj neprijetnega, te samo debelo pogleda s svojimi prav" Ijičnimi sinjimi očmi, drugače se pa vraga zmeni zate.« Katarina je molčala na to opazko, ki ni bila baš polna otroškega spoštovanja, in dekle je nadaljevalo: »Včeraj si po tem takem kosila z Derekom. Ali ti ugaja, Katarina?« Katarina je pomislila. »Sama ne vem,« je rekla počasi. »Šarmanten je.« »Da, šarmanten.« »Kaj ti torej ne ugaja pri njem?« Katarina na to vprašanje ni odgovorila, ali vsaj ne naravnost. »Govoril je o smrti svoje žene.« je dejala. »Rekel je, da mora, če se noče hliniti, odkrito priznati, da pomeni ženina nenadna smrt zanj veliko srečo.« »In nad tem si se bržkone zgrozila?« je vprašala Lenox, Obmolknila je, in njen glas je bil nekam izpremenjen, ko je nadaljevala: »Sicer te pa zelo rad vidi, Katarina. To sem opazila že prvi večer, ko je prišel k nam. Način, kako te je gledal... In prav za prav niti nisi njegov tip. A tako, kakor postane večina ljudi v neki dobi pobožnih, prav tako bo najbrže tudi on v neki dobi svojega življenja odkril veliko, čisto ljubezen.« »Gospodična, telefon vas kliče,« je naznanila sobarica skozi odprto okno. »Gospod Hercule Poirot bi rad govoril z vami.« »Očividno nadaljevanje kriminalnega romana. Brž, Katarina, detektivi ne čakajo radi.« »Ali je tam gospodična Greyeva? Gospod van Aldin, oče madame Ketteringove, bi rad govoril z vami nekaj besed, mademoiselle; ali v vili .Margueriti' ali pa v svojem hotelu.« Katarina je pomislila. Bala se je, da se sestrična ne bi vsiljivo in netaktno vedla proti milijonarju; zato je rekla Poirotu, da se rajši sama pripelje v Nizzo. »Izvrstno, gospodična Greyeva. Pa pridem z avtomobilom po vas. Cez tri četrt ure, ako vam je prav.« Poirot je bil točen. Katarina ga je že čakala, in v naslednjem trenutku sta zdrevila proti Nizzi. »Nil, gospodična Greyeva, kako je?« Pogledala mu je v mežikajoče oči, in njen vtis, da ima Hercule Poirot nekaj privlačnega v sebi, se je utrdil. »Vidite! Obljubil sem vam, da bova skupaj doživela detektivski roman, in mo.a navada je, da držim, kar obljubim.« »Kar predobri ste,« je zamrmrala Katarina. »Ali ne bi hoteli kaj zvedeti o nadaljnjem razvoju stvari?« Katarina .ie pokimala, in Poiirot ji je s kratkimi besedami načrtal sliko grofa de la Roche. »Torej mislite, da jo je on umoril?« »Policija je takega mnenja,« je previdno rekel Poirot. »Kaj pa vi?« »O sebi tega ne morem trditi. Kako pa vi mislite, mademoiselle?« »Kako naj vem? Jaz o takih rečeh nič ne razumem. Če pa naj bom odkrita —« »Nu?« je dejal Poirot, kakor da bi io hotel ohrabriti, »Po vsem, kar mi pripovedujete o grofu, se mi ne zdi tiste vrste človek, da bi bil zmožen umora.« »Bravo!« je vzkliknil Poirot. »Vidim, da sva enakih misli.« Bistro /o Je pogledal. »A povejte mi, ali ste se seznanil! z gospodom Derekom Kette-ringom?« »Srečala sem ga v hiši lady Tamplinove in sem včera{j celo kosila z njim.« »To vam je nepridiprav,« je dejal Poirot in zmajal z glavo. »A ženske imajo to rade, kaj ne?« Pomežiknil je Katarini in se zasmejal. »Izmed tistih moških je, ki iih človek nehote opazi,« je nadaljeval Poirot. »V ,sinjem ekspresu' ste ga gotovo tudi va opazili.« »Da, opazila sem ga.« »V jedilnem vozu?« »Ne. Videla sem ga samo enkrat — ko je stopil v ženin oddelek.« Poirot je pokimal. »To je čudna zadeva,« je zamrmral. »Ako se prav spomimjam, ste izpovedali, da ste se v Lyonu zbudili in pogledali skozi okno. Ali niste morda videli visokega, temnolasega moža, kako je stopil iz vlaka?« Katarina je zmajala z glavo. »Mlad fant v površniku m potni čepici ie res da skočil iz vlaka, a mislim, da je šel samo nekajkrat po postajnem hodniku sem ter tja. Potem se spominjam še debelega, bradatega Francoza v pidžami, ograjenega v plašč, kako se je sklanjal dol in zahteval kave. Razen teh dveh sem videla, če me spomin ne vara, samo železničarje.« Poirot ie nekajkrat pokimal z glavo. »Stvar je namreč tale: grof de la Roche ima alibi. Alibi je zmerom grdobija. Kdor ima prenatančen alibi, se mi zdi že sam po sebi sumljiv. A zdaj sva tu.«' Stopila sta v dvigalo in se zapeljala v van Aldinovo stanovanje, kjer ju je sprejel Knighton. Takoj nato je prišel van Aldin in z iztegnjeno roko stopil Katarin! naproti. Cene malim oglasom ženitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna priti o jbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm l.— za besedo »e zaračunajo nadalje vst oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto»Kapital«, »V najem«, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« m »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za •t. • f .'••S •.. Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro aH za dajanje naslova Vsj ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro eli za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunalo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NafmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10,—t pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. i 1 m m m Kdor »ttoii», j>!a 6a besedo po 1 Din; ia dajanj« naslova aii xa šifro pa 5 Din. (5) Provizij, potnika *č°mo « Gorenjsko. Reference in ponudbe ne Tek-»t)i'iM> tovarno »Elia« v Ce.ja. 2545-5 Plačilno natakarico z 2keg»i, t 2—J m.zredč m-e^čan^ke šole, epre-jmejn v trgovino mešanega blaga na deželi. — Prilika tudi praktiicirenja na poilti za pogodbenega poSta.rja. — Predinurt farni z dežele. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jatra« pod šifro »St. 99*. 2505-44 Vajenca pridnega in poštenega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem iekoj v trgovino mešanega blaga v Ljubljani. Pocudbe na oglasnii ■oddelek »Jmtra« pod šifro »MarViv 88«. 2539-44 I Ugiaai trg. »načaj* po 1 Din beseda; dajanj« aii xa šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaj* vga ka beseda 50 par; zs dajanje na^I^-va a.li za šifro pa 3 Din. {",) »Kollergang« reVjen al; nov, premer tekačev 650 do 12000 mm. s-e ku.pi. Ponudbe na naslov: TaHon ica, Topu ako. 262S-7 Več prtov namiznih, rabljenih, kupim Nnslov v oglasnem oddelka »Julra«. 2540-7 LHHAJJ Oelasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi »ocialnpga značaja vsa ka beseda 80 par; za dajanje naflova aM za Sfro pa 3 Din. (6) Francis spiral, turb. za 13—20 Ks, 5—8 m padca. 230—300 1 vode, 400— 500 obratov na minuto, pcpolmoma dobro ohranjen, njen, p-odamo. Ponudbe in ogled pri Remec Co., Duplica, pri Kamniku. 2043-6 Radio-aparat peteev.ni, z močnim dinaic. zvočnikom na omrežje 150 volit, ist-o^meraik, prodnm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2523-9 Posest Vsak« beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za iifro pa 5 Din. (20) Lesna industrija naprodaj z vsem Inventarjem, blagom. Plačila, lega najugodnejša. Interesenti pošljite naslova na ogl. odd. »Ju. tra«. 2375 20 Vogalno hišo z gostilno in kavarno v I. nadstr. 15 sob. v pri-•tlič-ju 2 kuhinj« in 4 lokali, prodam. — Naslor v oglaemem oddelku »Jutra« 2140-20 Trgovsko hišo na prometni točiki prodam. Potrebna četrtina v gotovini, oetanek vioine knjižice Kmet^ke hran. ljub ! ja.neke. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »400«. 2107-20 Vrednote IM nes^d* 1 Dm ta dajanj« naslora aH 'a «!fro t* 5 Din. /W) Vsakovrstno zlato kupuje po najvižjih eenab CERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Vsaka beseda 1 Din: ia dajanj« naslova ali sa Šifro pa 5 Din. (12) O. rtL Kntman: BiH, Bobifev sin Ker je bil0 prišlo tisti dan že nekaj pritožb o Bilijevem vedenju, je nadzornik sklenil storiti njegovim pustolovščinam hiter konec. Sklical je vse svoje redarje In jih naložil na velik tovorni avtomobil. Tutututu je pričel! rrr! Strašni lov na cpico se Lesna industrija »Javor«, Logatec Ljubljana, M asa ry kova ce-«ta št- 12, proda pohiitvo 2 zaloge na hranilne knji žice in aa obroke. 1937-12 Lokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (18N Brivnico dobro idoč-o, poceni prodam na dežolii v bliiioi železmike postaje. Naslov v oglasnem oddeiku Jutra 2522-19 Gostilno dobro idočo, prodam ob državni cesti pri Celju. Naslo-v pove podruž. Jutra v Celju, 2514-19 Službe išče Vsaka beseda 50 par; za da jen je naslov« aH z« Šifro pa 3 Din. (2) Mlad kovač ■z večletno prakso, i ž č e do 15. februarja mesto pomočnika. Ponud'be na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen«. 2501-2 Šiviljska pomočnica marljiva, išče kjerkoli za po«litev. Naslov v oglas, oddelku »Juitra«. 2504-2 Prodajalka izničen« mešane «.tmoke — želi prem eni ti mesto v Ce Ije aH Ljwhi!jarvo. — Po-nud'be ne oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva«. 2505-2 Absolvent drž. trg. šole želi mesto v pisarni ali trgovini. Dveletna prukrn. vešč stenografije, strojepisja im praktičnega risa n;n. Nastop mogoč takoj. Nac-Iov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Vojaščine prost«. 2506-2 Službo šteparice želii dekle z nedokončano učmo dobo. Opravlja'a bi tudi vs« hišna dela. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Marljiva«. 2531-2 ____:_ Šivilja se priporoča cenj. damam, ako bi ji naklonile de o in zasluižek. Izvršuje obleke, kostume, plašče, nivo močko, žensko in otro^-ko perilo ter kt>pa tudi staro penilo. Ker mora 3 šivanjem preživljati sebe in 80 let staro mater, zato vljudno pro«i dela in zaslužka. Naslov v og'as. oddelku »Jutra« t Lnb-ilnani. 2326-2 Najkulantnejša posojila dajemo n« vse vioge vele-bank, vredn-)«tne papirje, v-oj-no škodo, državne bone, Blairova posoj'la in na k uran t no blago. Naloge iz province promptno izvršu jemo. — Pučka štediona, Z«gieb, Meduličeva br. 31. Telefon 90-03. Naš zastop niik za dravsko banovino je Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št, 12, na katerega se obrnit«. 62-16 Frizerka dobro izurjena v vseh delih, i^če sta^o službo. — Ponudbe n« og^as. oddelek »JutTa« pod »Mlajša moč«. 2530-2 »Mikado-jazz« se priporoča z« predoust-. Dopise na naslov: »Mika-do«, Ljubljana, Univerza. 2550-2 Službo sprejme gospod z dobrimi spričeval. — Gre kot in-kasant, sluga, preddeia.vec ali šofer. Sem zanesljiv v vsakem ozira, ter mi je vsako delo dobrodiošl'0. Ponudbe na podružnico »Jntra« v Celiu pod »E-no ali drugo« 2466-2 Kapital Vsaka besed« 1 Din; za lajanj« naslova al; za šifro pa 5 Din. (16) Vloge bank Nakup, proda;« zastavitev in posojila, kakor tudi vsa istala naročila izvršujemu najugodneje. Poslovni za vod. d. d.. Zagreb. Praška ulic« 6TI — telefon 38-38 Za odgovor priložite znam ko za 3 Din. 52-16 Kupim knllžice Ljudske posojilniice, proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na oglasni oddeVk »Ju tra« pod znnčko »Takojšnje plačilo 29«. 5543-16 Posojilo 120-e00.000 Din i S 5 e m. Dobre obresti, vknjižba nn prvo mesto. Sprejmem tudi knjižico Ljudske posojilnice v Ljubljani, v po'ni vrednosti. Ponudbe n« oglasni oddelet »Jutra« pod šifro »Kratkoročno«. 2549-16 Hranilno knjigo Knvetske posojilnice ljubljanske okolic« v Ljubljani, v znesku do 50.000 Din kuipim protii takojšnjemu plačilu v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2503-d6 S m UjuUm Vsaki beseda 1 Din: za dajanje naslova aii šifro pa 5 Din. (17) Pekarno pež znamke »De bog«, * inventarjem oddam v na-j>em v eent.Tu industrije podjetnemu samou. Bodočnost zamgurana. Nizka najemnina. Dopisi na: Ai. Peče, Cmia pri PrevaJjah. S56-I7 Trgovino z mešanim blagom, c Inventarjem. ulogo in st« novanjem oddam v najem v prometnem kraju. Ponudbe na og asni oddelek •»Jutra« pod značko »Go tovina 50.000«. 195-3-17 Vsaka oesi-da 1 Dm u dajanje oaslora ali ia Šifro pa 5 Din (34" Jabolka najokusnejSa po 5 DVn postaja kupca, od 50 kg povze-tmo a n d i Post.ržin, Maribor. 2176-34 Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslov« ali ia Šifro pa 5 Din. (15) Lesni trgovci! Kupimo vsako množimo desk; 9, 10, 11, 12, 13, 18, 24 mm, pod mero 9—16 cm mc-dia 12/13 cm, ravjio tako kratice vseh navedenih dimenzij, da;j« deske III-vr»te, od 18—IS mm in tudi transe po not;. Ponudbe u« oglasni oddelek »Jutra« pod »Suh les«. 2554-15 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (26) Kratek klavir za 2600 Din proda Smol-nik. Zelena jama. Tovarniška ulica 24. 253S-26 Planine od 10.000 Din naprej na obroke po 350 Din — in harmonije od 2000 Din doba.vlja tivor-niča klavirjev Ivan Ka-cin, Domžale. Zahtevajte cenik! 2812-26 ILLL Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (2il) Petsob. stanovanje z vsemi pritiklinami, v II. nadstropju, v sredini me sta oddamo • 1. majem. Na»!ov v oglasnem oddelka »Jutra«. 1415-21 Enosob. stanovanje s pritii-kinnami in deiom vrta oddam takoj t Sto-žicah 111. Poizve »e v trgovini Bartoi, Tvrševa Sil. 2274-S1 Enosob. stanovanje s kuhinjo, oddam » 1. februarjem v Rožci do'ini — oes-ta VI St. 4. 2515-31 Štiri sob. stanovanje z vsem komfortom, oddam Naslov v oglasnem oddellku »Juitra«. 2512-31 Stanovanje od-^a >pnniemo i okalom, »e škovi »Taca 25. isarno, ln r ^om-2535-21 Trisob. stanovanje lepo, v Tavčarjevi uKci. prvo nadstropje, z vsemi pritiklinami oddam z« prvi maj. M«S"čna najemirin.! z vsemi dokladami 1250 Din — informacije: Novi trg 3 2356-31 uri Vsaka beseda 50 par; m dajanj« naslova ali ul »ifro S Din. (21-a) Stanovanje .tri- ati Stirisobmo, t prrbi-kl'inxmi. v miinti hiši, ne daleč od mesta iščem ki stalno za majev termin. Ponudbe na og^as. oddelek .»Jutra« pod »Profesor«. 2200-il/a Stanovanje dvo- aH trisobno, poceni iščet« 2 stari ženski. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutira« pod »Dobrotnik«. 2525-21/a Dvosob. stanovanje išče s 1. marcem mirna stranka odrasle družine. — iPonud-be na Ekspozituro »Jutra« Lju.hVsne Vn — pod iifro »Toč-ni plač-nVk«. 2541-31/a Stanovanje 2—asota-o, komfortno, r novi hiši, a kopalnico — i S 5 e m « 1. majem. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod značko »1000« 2552-21/a rl]lli Vsaka beseda 50 par; z« dajanj« naslova ah za šifro 3 Din. (33^.) Uradnica i desetletnim sinom, i£?e »zračno in svetlo s o b o z »vso osikrbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod "značko »Točna plačnica«. 2511-23/a Sobo odda Vsaka beseda 50 par: n. dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23) V starosti 91 let je mirno v Gospodu zaspala moja mati, gospa &ti€i 8?d* (Dolar roj. Formacher pl. Llllenberg Pogreb bo iz hiše žalosti v sredo, dne 31. t. m., ob 11. uri na pokopališče v št. Rupertu pri Mokronogu. Kot pri Mirni, dne 29. januarja 1934. PRIMUS DOLAR z rodbino v imenu sester, vnukov, vnukinj, pra-vnukov, pravnukinj in drugih sorodnikov Suho sobo prijazno, čisto im zračoo, parket, elektrik«, poseben vbod, sploh z vbo oskrbo, na željo s prvovrstno do mačo hrano, nudim po niz ki ceni gospodu ali gospo dični » Tovarniški uiici št. 27 — visoko pritličje. 1929-23 Sobo lopo im sraftno, s ptw»ebin'm vhodom, v vili blizu banske palače oddam 1 ali 2 osebama, Cesta na Rožnik 5. 2417-23 Gospoda «pre)n>etn kot sostaiMralca v prijetno suho in na zelo dobro domačo hrano. Ne »lov pove oglasni iddeiek »Jutra«. 2337-33 Sobo « Štedilnikom, prs riH> »li op-emljeao, oddam- Tsto-tiam sprejmem gospoda kot sostanovalca. Idrijska U. 2271-23 Sobo ntiropo separirano, oddam •1. ald 15. Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. 2507-2-3 Opremljeno sobico oddam solidnemu gospodu ali goepod-ičtvi v Florijan-eki ulici št. 35, pritličje. 2510-23 Sobico oddam solidnemu gospodu v Dalmatinovi uilioi št. 1. VprašoSi pri hišnici. 2508-23 Separirano sobo t 2 pufiteVama, ta.koj od-da.m. Naslov t og"'3snem oddelku »Jutra«. 2513-23 Opremljeno sobo takoj oddam boljšemu gospodu v Rožioi dolini, ee-sta VI št. 4. 2616-23 Svetlo sobo zračno in toplo, j vso oskrbo ali brez oddam eni ali dvema osebema po nizki ceni. Naslov v og'asnem oddelka »Jutra«. 2537-23 Veliko prazno sobo parket.rrano, s posebnim vhodom, v centru mesta oddam. Naslov v ognsmem oddellku »Jutra«. 2535-23 Lepo sobo separirano. oddam mirnemu gospodu ali gisipodič-ni na Domobranski cesri. vilo Barborič. 25^6-25 Sostanovalca z vso oskrbo spre-mem v zračno sobo po nizki cen!. Ietotam sprejmem tudi več abonentov Flori jonska ulrca št. 19/TT. 2554 -2T, Vsaka beseda 1 Din: ia dajanj« naslova ili la šifro pa 5 Din. (30'i Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hibšer Hugon, Ljub :.ana. Sv. Petra cesta 25. Telefon 8911. 6o-30 Vsaka beseda 1 Din. sa dajanj« naslova ali za frifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva Direktrisa t pf-ettjai stroki, »6e r*- meičenje za aaioj. Vefča v vseh modat, krojih, vzorcih, barvnih Unte a ■ oijah. komertE.ih predm^-.ih itd. Vse znaaja prid bljs-na v doligoletn? praksi v prvovrstnih h:e«h. PoTudbs na Ašoma Oomp«ffly, d. s o. i., Ljuttjena, Ale&sto-drova oesta 2. 1514 Drva in premog pri rv. SCHTJMI Dolenjska cesta i št 2951 POGAČNIK ^ _ . ,, ,, » Tyr6eva (Dunajska) Bohoričeva ul. št. Sls- 36 Zah-evajte tr Šofer, šola E. Ceh prospekt. Opremi leno sobo t separa.taim vhodom, oddam soVd^emu uradniku ali uradinici ra Sv. Petra ces« št. 40.T. r5>3-2C ODremlieno sobo oddam v vili blifeu Tab"-« Naslov v oirlae. odd^^ku »Jutra«. 21547-? Veliko sobo s posebnim vhodom, v centru meMa oddam s 15. februarjem samo boljSč osebi event. tudi za pisB.rno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2551-23 Vsaka beseda l Din. za dajanj« našteva ali z« Šifro t» ^ Din. (29) Sostanovalca sprejmem takoj v lepo Iti somčco sobo v Vnhovčevi nlioi S/n. 2520-23 Kabinet lepo opremljen, t vso oskrbo ali brez oddam. Naslov oglasnem oddelku Jutra 2518-23 Solidno gospodično sprejmem na stanovanje v zračno »obo na Aieksan-drovi oesti St. 7/TI. levo. 2519-25 Sobo s Štedilnikom ali uporabo kuhinj« takoj oddam v pritličja — Gerbičeva ol. št, 9 (Kolerija). 2524-23 Motor na sesal, piin rabljen, v dobrem stanju, od 50—60 HP. rabimo takoj. Ponudbe na Upravo vlastelinstva grofa DraSko-viča, Veliki Bukovec — pošt« Mali Bukovec. 2227-29 Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; za dajanj« na sir Ta ali z« šifro pa 3 Din. (28) Damska ura j« bile najdena. Dobi se v trafiki na Krekovem tngu. 2512-28 Glacee rokavica zelena, je bila izgubljena na poti od salona »Mila« ne Dunajski Gesti, do Dalmatinove ulice. Pošten najditelj se prosi, da jo proti nagradi odda v Zvezni knjigarna, nasproti glavne pošt«. 2558-28 VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVEATEH postrezi s pristnim BERMET• VINOM Dobi ga že v sodčkih od 50 1 naprej pri MARINKO V, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino r Fruške gora Gorafebački mlin išče sposobnega a&a&iopnifia za Ljubljano in vso Slovenijo. Ponudbe Je poslati pod »Gomjebački mlin« na oglasni oddelek »Jutra«. 1512 Vsak naročnik „JUTRA" — je zavarovan — — ia 10.000 Din! — Zahvala Vsem, ki so v znak spoštovanja in priljubljenosti spremili nagega nepozabnega sina, brata, gospoda Pepi Brezovska v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, se najprisrčneje zahvaljujemo. Celje, dne 29. Januarja 1934. 1516 Žalujoč! rodbini: BREZOVŠEK in REICKER. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na poslednji poti naSega nepozabnega Mirka Barachiitlfa uradnika kemične tovarne v Hrastniku naSa iskrena zahvala! Posebno se zahvaljujemo vsem neštetim darovalcem lepih vencev in cvetja. Obenem naša iskrena zahvala vsem, ki ste nam pismeno izrazili so-žalje in skušali kakorkoli olajšati našo žalost. Hrastnik, Maribor, Ljubljana, Crmošnjice, Kralnpy nad Vltavou (C. S. R.), Zagreb, Litija, dne 28. januarja 1934. Herta Barachini 1468 in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravijea. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak« Vsi s Ljubljani.