<l9b
šMJenje
ЈШШЈЈМЈЈШЈЈЈИШШЈШШШШЈМЈШШЈЈЈЈ
'-ETNIK 26
Naš skupni cilj ni samo borba za preživetje
_ »Alpina je kakor zelo težak voz, ki ga moramo vleči na-V tem momentu je še veliko težji, ker je trenutna situa-4a v naši branži in v našem okolju zelo kritična. Če se bo-o v ta voz vpregli prav vsi in ga potegnili v želeni smeri, ga ®mo lahko premaknili in vlekli naprej.«
To je ocena novega glavnega direktorja Bojana Starma-Bojan Starman je bil rojen leta 1950. Po končani eko-,P^ski fakulteti se je kot pripravnik zaposlil v Alpini leta .. '4. Najprej se je ukvarjal z raziskavami tržišča, kasneje je let	programa plastike, vodja tozda Prodaja, nato eno
'O direktor Poliksa, pa spet direktor prodaje, vodja komer-Тп-у ^в^ке obutve, zadnje štiri mesece pa je bil direktor UZD Proizvodnia.

Starman, glavni di-tor od 1. maja 1988 dalje
2a Delo-življenje je ob na-°Pu svojega mandata še "Predvidevanje re-rew je v času, ko se tako n iz dneva v dan spremi-Jajo pogoji gospodarjenja, Y ° nezanesljivo in tvegano, pa to nikakor ne sme И Vzrok za obup in za »me-puške v koruzo«, tem-У spodbuda za boljše delo
v delovni organizaciji. Za	leto 1988 leto boja
ka	in preživetje,
pa nikakor ne pomeni, smo brez možnosti za j^speh. Težak položaj mora ' vsem delavcem Alpine močan izziv za kvali-g^®jše delo, kar pomeni, da v ostro bitko, da pre-Pr	vse ovire, ki jih
оког	postavlja kruto
'Je in čas. Le z odločnim
in enotnim spopadom z zunanjimi razmerami in nami samimi, bomo uspešni.
Toda ne gre le za preživetje, temveč bo uspeh samo eden v nizu zmag, ki jih bo še potrebno izbojevati, da bomo zgradili dolgoročno perspektivo Alpine. To pa bo tovarna, ki bo z razvojem, tako po kvaliteti kot tehnologiji, zasedala vidno mesto v svetovni konkurenci in ne bo omogočala samo preživetja od danes do jutri, temveč veliko bolj solidno življenje vsem zaposlenim, kakor tudi našim kasnejšim rodovom. To moia biti naš skupni cilj, ki je dosegljiv z dobrim in kvalitetnim delom vseh nas. Pri tej oceni pa pridemo do majhnega problemčka. Kajti vsi bomo ugotovili »da smo tudi dosedaj delali dobro in
kvalitetno«. Kdo bi se upal trditi, da nek posameznik ne dela dobro, ali da se vsaj ne prizadeva delati dobro, pa vseeno ni rezultatov. Nekateri posamezniki in oddelki so že v preteklosti dosegali dobre rezultate in jih še dosegajo. Kljub temu pa z vsem ne moremo biti zadovoljni in bi lahko marsikje bilo bolje. Kar pomeni, da bomo morali postati bolj samokritični in se pričeti spraševati: kaj bi lahko naredili bolje, kako bi se lahko bolje organizirali, itd.
Naši Alpini bomo morali dati več dela, znanja, inovacij, če bomo hoteli od nje dobiti več. Če bomo dajali samo toliko kot dajemo sedaj, se bomo vedno borili samo za preživetje. Če pa bomo v Alpino s svojim delom in prizadevanji poskusili dati še nekaj več, potem bomo od nje dobili ne samo možnost preživetja, temveč tudi perspektivo in boljše materialne pogoje našega življenja.
Skratka, ustvarili bomo pogoje za boljše življenje zaposlenih in njihovih družin ter perspektivo, ki bo omogočila soliden zaslužek in delo tudi našim otrokom,« je zaključil Bojan Starman.

I
ŽIRI, MAJ 1988
fS.
15. maj je tu in znani ukrepi gospodarske politike, ki kratko ročno zahtevajo boljše delo in omejeno porabo.
Za nas v Alpini ne velja nič drugače. Seveda moramo od ugotavljanja slabega položaja in postavitve ciljev za izhod preiti h konkretnemu razreševanju problemov. Poznavalec lahko kaj hitro ugotovi, kje so naše šibke točke; tu pa se začne sistematično in poglobljeno strokovno delo, kako stvari izboljšati.
Trdim, da je v Alpini veliko ljudi, ki nekaj znajo in vedo, le vključiti jih je treba.
Zaostrene razmere so tako lahko tudi priložnost, da za posebne nagrade za dodatno strokovno delo opravimo tudi kaj takega, kar posameznik v rednem delovnem času ne more, ali nima časa, da bi se stvari lotil dovolj poglobljeno. So pa tudi področja, kjer smo šibki, ker za to ni nikogar, ki bi skrbel. To bo tudi neke vrste preizkus znanja, volje in nagnenja za ustvarjalno in tudi timsko delo. Razmisliti moramo tudi o naših prednostih in ugotavljati, kako jih izkoristiti. Skratka, samo nekaj ljudi ne more opraviti vseh stvari dovolj dobro, vsi skupaj pa lahko.
Nejko Podobnik
Jubilanti s 30 let delovne dobe
DOGOynRinfflO (E -DOCOYORIll mo IE



Ob rob sklepom delavskih svetov
Delavski sveti so se v aprilu sestali dvakrat. Zadnja seja je bila sklicana predvsem zaradi obravnave in potrditve periodičnega obračuna za prve tri mesece in analize zaključnega računa za leto 1987.
Delegati so sprejeli začasni sklep, da se na podlagi spremembe zakona o združenem delu, periodični obračun obravnava in sprejema na delavjkem svetu. Informacija o poslovanju bo vsem delavcem posredovana na oddelčnih sestankih, predloge in vprašanja, na katera na teh sestankih ne bi dobili ustreznega odgovora, bi še naprej posredovali v službo za samoupravna in pravna vprašanja, ki bo poskrbela za odgovore preko Informatorja.
Vsi delavski sveti so tako sprejeli sklep, da se potrdi začasna delitev dohodka in čistega dohodka za prvo tromeseč-je 1988.
Sprejeli so še sklep o povišanju osebnih dohodkov tako, da se s 1. aprilom 1988 povišajo urne postavke za 10 %.
V panogi so trenutno naši OD na ravni Planike in precej višji od Peka, nekoliko pa zaostajamo za žirovskimi DO in večjimi DO v občini. Zavedati se moramo, da bo tudi to povišanje OD potrebno upravičiti z boljšimi poslovnimi rezultati.
Delavski svet TOZD Proizvodnja je razpisal še javno razpravo sprememb in dopolnitev razvida del oz. nalog, ki je trajala do 6. maja, odobril dodatna finančna sredstva za izvedbo elektro zanke v industrijski coni Žiri ter potrdil predlog za odpis in odprodajo osnovnih sredstev na licitaciji, s tem, da se spisek dopolni in pred razpisom licitacije izdela sistem ponudbe ter ga posreduje zainteresiranim.
Delavski svet TOZD Prodaja je poleg omenjenih točk obravnaval še predloge komisije za delitev sredstev za osebne dohodke, ki je ugotovila, da je bila degresivna skala od januarja dalje prenizko postavljena in se je pokazalo preveliko zaostajanje OD delavcev v MPM.
Sprejeli so naslednji sklep: S 1. 4. se poviša degresivna skala
za 25 % in izvrši poračun osebnih dohodkov za prve tri mesece leta 1988 za MPM.
V primeru, da degresivna skala začne delovati previsoko, se o tem takoj ponovno razpravlja in uvede ustrezno korekturo.
S 1. majem 1988 se tudi za prodajalce uvede stimulacija od obrata zalog, in sicer v višini 50 % stimulacije, ki jo prejemajo poslovodje.
Delavski svet DSSS in DO sta potrdila predlog razpisne komisije, da se na razpisane delovne naloge »individualni poslovodni organ — glavni direktor DO Al-pina Žiri« imenuje Bojan Starman, ki izpolnjuje vse pogoje razpisanih del in nalog, za dobo 4 let, od 1. 5. 1988 do 30. 4. 1992.
Delavski svet DO je obravnaval in sprejel še poročilo o poslovanju firme Alpina Sports Corporation ZDA v letu 1987, s tem, da se znesek dobička, ki odpade na Alpino v višini 40 % prenese v Jugoslavijo, 60 % pa se zadrži v firmi za njeno kapitalno jačanje.
Sprejme se samoupravni sporazum o združevanju in sodelovanju pri uvajanju, uporabi in
razvoju enotnega mednarodnega sistema numeriranja in označevanja artiklov na osnovi EAN določil v Jugoslaviji. Obravnavali in potrdili so predloge cen novih proizvodov za sezono jesen—zima 1988/89 za lahko obutev, 50 % povišanje cen za smučarsko in tekaško obutev in potrdili cene za smučarsko obutev iz sezone 87/88, s tem da razlika v ceni gre za razvoj trgovine.
Delegati so se strinjali še s podpisom aneksa k samoupravnemu sporazumu za zobozdravstvo, vendar le v okviru razpoložljivih sredstev, in s povišanjem odškodnin delavcem, ki se poškodujejo pri delu, za 123 %.
Potrdi se še spremembe stimulacije — doseg parovnegB plana za linijo, ki se je obračunavala za oddelek orodjarne, tako da se nadomesti s povprečno stimulacijo TOZD Proizvodnja-razlika pa poračuna za nazaj za tri mesece, ker delavci orodjarne, za razliko od ostalih delavcev v RPS, nimajo tolikšnega vpliva na doseg parovnega plana linije.
Л. K.
V prvem četrtletju približno tako kot lani
v prvem četrtletju smo pokrili vse stroške in obveznosti, hkrati pa še četrtino revalorizacijskih odhodkov iz leta 1987. Izdelali smo 526.722 parov obutve, kar pomeni 8,4 % ali 48.159 parov manj kot v enakem obdobju lani. Tromesečni plan je bil dosežen 93,4 %, količinsko je bila proizvodnja za 37.158 parov pod planom. Zaostajanje za planom je nastalo predvsem na liniji modne obutve, in sicer zaradi sprememb v strukturi proizvodnje (več je bilo izvoza na Zahod), bolj zahtevnih modelov in kas-nenja dobav materialov.
Največ smo izdelali ženske nizke obutve (155.000 parov), moških Colorado (115.000), smučarskih čevljev (90.000) in sandal 75.000. V aprilu smo zaostanek za planom nadomestili, saj smo aprilski mesečni plan dosegli že nekaj dni pred koncem meseca. Po vseh prodajnih poteh smo v I. tromesečju 1988 prodali 493.845 parov obutve, kar je 10 % več kot v enakem času lani. Parovno smo prodajo povečali na vzhodnem tržišču za 87 %, na konvertibilnem tržišču pa 33 %, na domače tržišče pa smo odposlali več kot enkrat manj obutve.
Skupna realizacija prodane obutve v TOZD Proizvodnja znaša 9.933,8 milijonov din in je za 195 % višja kot v I. tromesečju 1987. V strukturi realizacije je za letošnje I. tromesečje značilno predvsem povečanje izvoza, tako vzhodnega kot zahodnega. Lansko I. tromesečje smo 48 % realizacije ustvarili z izvozom
52 % pa na domačem tržišču, letos pa kar 80 % realizacije predstavlja izvoz (Zahod 30 % in Vzhod 50 %), delež domačega trga pa je 20 %. Skupni parovni izvoz predstavlja 80 % celotne proizvodnje, na Zahod 46 % in na Vzhod 34 % (v I. tromesečju 1987 je skupen izvoz predstavljal 48 % celotne proizvodnje, 32 % na Zahod in 17 % na Vzhod).
Zahodna (neto) realizacija po tekočem tečaju znaša 2.2 milijona ameriških dolarjev (US$) in je za 93 % večja kot v enakem času lani, vzhodna realizacija pa znaša skoraj 4 milijone klirinških dolarjev in je večja za 66 %.
V	MPM smo v prvem tromesečju prodali nekaj manj kot 130000 parov Alpinine obutve in okoli 185000 parov dokupljene obutve, skupaj torej preko 310000 parov obutve.
Na deviznem področju imamo velike težave z oskrbo z materiali iz uvoza zaradi premajhnih deviznih pravic. Zaradi tega se v večji meri poslužujemo začasnega uvoza materialov in poslov preko proizvodne kooperacije.
V	prvem polletju smo skupaj nabavili za skoraj 14,5 milijard din materialov.
Poraba materiala je bila v I. tromesečju leta 1988 le 1 % večja od nabave materiala, zaradi česar so se zaloge materiala od 1.1. do 31. 3. 1988 zmanjšale za 2 % oz. 187 milijonov din.
Kljub temu, da je razmerje med nabavo in porabo materiala v obdobju januar—marec 1988 napram enakem obdobju lani slabše, pa je obrat zalog boljši.
Nabava materiala je namreč porasla za 293 %, poraba za 267 %, povprečne zaloge pa le za 147 %.
Zaloge materiala, nedovršene proizvodnje, gotovih proizvodov in zaloge v MPM.
Zaloge v DO Alpina so od 1. 1. 1988 porasle za 1.482 milijonov din oziroma 6 %, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani (10%), skupaj pa so se v enem letu povečale za 127 % (v tem je že vračunan tudi preračun planskih cen).
Parovno so zaloge gotovih izdelkov in zaloge v MPM kar 25 % nižje kot 31. 3. 1987, kar pomeni 194.000 parov obutve manj. Tako parovno kot vrednostno so povprečne zaloge v obdobju 1. 1.—31. 3. nižje od zalog po sta-
s
nju 31. 3., kar kaže na rast zalog-Povečevanje zalog pa je posledi; ca kopičenja sezonskih zalog. so značilne za DO Alpina.
Poleg samega gibanja zalog jf treba torej upoštevati tudi koefi' cient obračanja, ki nam realneje kaže naše prizadevanje na te# področju.
Poslovni in proizvodni proces smo ves čas usklajevali s potre; bami kupcev in skušali poslovat) tako. da bi dosegli čim večj' obrat kapitala.
V I. tromesečju leta 1987 so bile zaloge vezane v poslovne# procesu — torej od nabave ni®' teriala do odpreme iz skladišč® končnih izdelkov — 142 dni in/ MPM 92 dni. V enem letu se J® čas vezave materiala, nedovrše-

Na sestanku vodij samoupravnih delovnih skupin in pre''' stavnikov DPO je poročal glavni direktor Tomaž Košir
DOGOVnRjnmO St -DOGOYORIU ШО fE
r
z delovnimi navadami in smislom za varčevanje tudi v obdobje, ki prihaja
»Pomembno je, da tovarna hitreje napreduje na področju delovne informatike, da se vključuje računalniška tehnologija (najprej v Razvoju) in da se z izdelki hitro prilagaja zahtevam tržišča.«
ko je jubilante s 30 oz.
let delovne dobe pozdravil P ^dsednik izvršnega odbora pOnference zveze sindikatov Ivo spregovoril glavni direk-Košir, ki je ocenil go-Podarske razmere v zadnjih le-in še posebno razmere v Al-Med drugim je povedal:
Dr'i	1980, ki je nekako
гал	dobili »na mizo
®cune« za preteklo desetletje.
j tedaj čutimo krizo in zaosta-L Tudi naša panoga se je našla v težkem položaju. Vemo,
j® v Jugoslaviji kar okoli sto : tovarn obutve, ki skupaj delajo okoli 120 milijonov pa-» ^ (čevljev letno. Domače tržiš-Da	okoli 50 milijonov
f vso ostalo obutev pa je izvoziti.
„ y®P^o, da precej tovarn ni spo-. ^nih izvažati na Zahod. Nekaj Па^л ventil predstavljal izvoz vrVi	kjer ni bilo potrebno
nunske kakovosti, pa so se „ ®®no dosegale cene, ki so omo-sOcale primeren dohodek. Sedaj
se i
^ J® spremenilo tudi to, saj je 'hodno tržišče postalo zelo zah-
tevno in ne prinaša ustreznega dohodka.
V teh razmerah smo lani poslovali tako, da smo na koncu leta zaključili s pozitivno ničlo, to pomeni brez akumulacije.
Letošnje prvo četrtletje smo pokrili vse stroške in obveznosti in četrtino prenešenih revalorizacijskih odhodkov iz lanskega leta. Ob tem pa je spodbudno vendarle dejstvo, da smo razvili program, ki ga uspemo prodajati, kar nam zagotavlja tudi delo, saj so z naročili zmogljivosti praktično zasedene.
Kljub težkim razmeram imamo nekaj razlogov za optimizem. Če stvari analiziram po programih, lahko rečem, da imamo obetajočo kolekcijo ženske modne obutve in zlata vreden dejavnik — močno maloprodajno mrežo. Seveda se bo morala kolekcija še prilagoditi, tako, da bi približno polovico tovrstne obutve prodajali doma, nekaj v Sovjetsko zvezo, nekaj pa na Zahod, če bodo izdelki na primerni ravni.
, Proizvodnje in končnih izdel-- g skrajšal za tretjino oziroma d®,.°8 dni, v MPM pa se je po-dni na 102 dneva oz. za 10
gJ^^jvečje izboljšanje je bilo v "em letu doseženo pri obrača-zalog končnih izdelkov, rok je predvsem v velikem iz-P^'^cerjev v Sovjetsko zve-"krati pa je kasnila proizvod-Celotne kolekcije za sezono ■J.	poletje za domači trg.
° pa je po drugi strani vplivalo , ® slabšo prodajo v MPM in s Pičenjem sezonskih zalog tudi j^p^oslabšanje obrata zalog v
^^>rat zalog materiala se je f na lansko I. tromesečje izza 50 %, kar je pripisati
Sledi
Zal odprodaji nekurantnih 'og, deloma pa se čas nabave žat	skuša čim bolj pribli-
začetku proizvodnje.
^sebni dohodki r°^rečni neto osebni doho-za redno delo je v Alpini 338.578,— din in je bil za lan-° kot v enakem obdobju ЗЧп'Ј> ^ TdZD Proizvodnja ^"-128, v TOZD Prodaja 336.041 v DSSS 392.377.
''eUte""' prihodek in njegova
tromesečju je celotni nodek znašal v delovni orga-
Kar zadeva smučarske čevlje, se v svetovnem merilu uvrščamo takoj za najboljšimi, s tekaškimi čevlji pa smo v samem svetovnem vrhu. Vse to predstavlja neko jamstvo, da bo tovarna lahko uspevala, če se bo dobro delalo.
V	tej situaciji bo treba doseči namreč čimvečjo učinkovitost in racionalnost. Doseči bo treba, da bo poslovni proces čim krajši.
V	letošnjih prvih mesecih smo že dosegli nekaj uspehov kar zadeva obračanje zalog, saj je čas (na zalogi) za 36 dni krajši kot lani.
Se na nekaj ne smemo pozabiti. Čeprav so časi težki, je razvoj v svetu hiter, zato bo treba veli-
ko sil vložiti v posodabljanje, čeprav obstoječa oprema niti ni tako odpisana (65 %).
Vi ste v tovarni že dvajset oz. trideset let, zato veste kako je treba delati in tudi varčevati. S tem ste lahko zgled mlajšim.
Na drugi strani pa je treba z večjim zaupanjem spremljati novo tehnologijo in tudi nove kadre.
Ob vašem jubileju vam iskreno čestitam, želim veliko zdravja in uspehov pri delu,« je končal Tomaž Košir.
Jubilanti so nato prejeli še nagrade, po kosilu pa so se še nekaj ur zabavali ob zvokih ansambla Mirana Mravljeta.
N. P.
nizaciji 18,2 milijonov din in je za 152 % večji kot v lanskem prvem tromesečju. V TOZD Proizvodnja je porast znašal 192 %, v TOZD Prodaja pa samo 110%. Porabljena sredstva so porastla za 164 %, torej več kot celotni prihodek. Med porabljenimi sredstvi predstavljajo največji porast stroški iz naslova revalorizacije. To je zato, ker je zakonsko predpisan način obračuna revalorizacije drugačen kot v lanskem prvem tromesečju, razen tega pa smo morali stroške pokriti iz celotnega prihodka 1/4 nekritih revalorizacijskih odhodkov iz leta 1987.
Zaradi večjega porasta porabljenih sredstev od celotnega prihodka je dohodek, ki znaša 5 milijard din, porastel le za 124%. Obveznosti iz dohodka so večje za 149 %, od tega so največ porasle realne obresti, ki znašajo na TOZD Proizvodnja 562 milijonov din in na TOZD Prodaja 80 milijonov din, čisti dohodek pa je porasel za 113 %.
Čisti dohodek smo razporedili na osebne dohodke, ki so 134 % večji od lanskega tromesečja, manjši del preostanka pa na skupno porabo — stanovanjski del in rezerve.
iz poslovnega poročila
Jubilanti z 20 let skupne delovne dobe
DSSS:
1.	Burjek Ana
2.	Demšar Ciril
3.	Kopač Zoran
4.	Mlinar Franc
5.	Oblak Uršula
6.	Tolar Marinka
7.	Vehar Marija
8.	Žerjal Cveta
TOZD Proizvodnja:
1.	Andreuzzi Irena
2.	Bajec Sonja
3.	Bizjak Marija
4.	Bogataj Ivanka
5.	Bogataj Nada
6.	Bozovičar Dominik
7.	Čadež Darinka
8.	Gantar Marija
9.	Gregurovič Francka
10.	Grošelj Andreja
11.	Honomihl Silva
12.	Jereb Cecilija
13.	Jereb Milan
14.	Jereb Štefka
15.	Jereb Vinko
16.	Kavčič Helena
17.	Kavčič Marija
18.	Kavčič Vincencija
19.	Koren Magda
20.	Kosmač Zorislava
21.	Miklavčič Vera
22.	Novak Mira
23.	Oblak Stanislav
24.	Plesec Marija
25.	Podobnik Marija
26.	Rant Marija
27.	Šifrar Albin
28.	Sparovec Ivan
29.	Tinauer Darinka
30.	Tratnik Marija
31.	Trček Marjan
32.	Urbančič Marija
TOZD Prodaja:
1.	Aladrović Ankica, Slavonski Brod
2.	Bratkovič Alojz, Murska Sobota
3.	Burek Stjepan, Koprivnica
4.	Četojević Drago, Zagreb 2
5.	Deljanin Dragica, Zemun
6.	Dorič Matilda, Mežica
7.	Fučka Janja, Ajdovščina
8.	Gogala Marija, Kranj
9.	Gotovuša Uzeir, Sarajevo 1
10.	Jankovič Manda, Slavonski Brod 2
11.	Klepej Danica, Celje
12.	Kobal Lidija, Ljubljana 5
13.	Kovinčič Vlado, Vukovar
14.	Likar Marija, 701
15.	Mandarič Iso, Mostar
16.	Miškič Ivanka, Split
17.	Pešut Boro, Sarajevo 2
18.	Petkovič Milena, Čačak
19.	Sinko Ida, Murska Sobota
Docovnmmmo st -
DOGOVORIH Ш0 SE
Jubilanti s 30 let skupne delovne dobe
DSSS:
1.	Arhar Janez
2.	Jesenko Majda
3.	Justin Jože
4.	Kosmač Peter
5.	Logar Jožefa
6.	Mlakar Vincenc
TOZD Proizvodnja:
1.	Bogataj Ciril
2.	Bogataj Ivanka
3.	Čuk Ana
4.	Istenič Ludvik
5.	Jereb Franc
6.	Kopač Berta
7.	Kranjc Franc
8.	Kranjc Pavla
9.	Mlakar Marija
10.	Mlinar Janez
11.	Pisk Frančiška
12.	Pivk Marija
13.	Pečelin Ivanka
14.	Podobnik Štefanija
15.	Prezelj Julijana
16.	Pustavrh Marija
17.	Pustavrh Vida
18.	Rupnik Ivan
19.	Seljak Janez
20.	Stržinar Francka
21.	Škvarč Bruna
22.	Ušeničnik Julijan
23.	Zalar Antonija
24.	Žakelj Ivanka
TOZD Prodaja:
1.	Bilić Dominika, Ljubljana 4
2.	Kastelic Mirko, Ljubljana 6
3.	Kondič Karmela, Split
4.	Kostelnik Milica, Osijek 1
5.	Ribič Anica, Varaždin
6.	Ribič Mirko, Varaždin
Še nekaj mnenj jubilantov
VIDA PUSTAVRH iz Gorenje vasi:
Do upokojitve imam le še leto dni. Do tedaj si želim seveda čim boljšo plačo, da bo potem tudi pokojnina nekaj višja.
Sicer pa mislim, da mlajši dobro delajo in da bodo tako nadaljevali.
MILAN JEREB iz montaže:
Mislim, da bi morali dobrega delavca dobro plačati, potem pa lahko zahtevamo, da bo tudi dobro delal.
Seveda pa je za dobro delo potrebna tudi ustrezna organizacija. Zato mislim, če je nekdo za to postavljen, naj svoje res naredi, ne da bi samo debatirali. To velja tako za pripravo dela in organizacijo.
DANICA KLEPEJ, Celje:
Če se v kolektivu dobro pogovorimo, se delo lepo odvija in tudi težav ni.
Pomemben se mi zdi tudi odnos do dela. Če je nekdo vesten in predan delu, se da veliko narediti.
S to zavestjo bi morali v službo vsak dan.
TONČKA ZALAR:
Mlajše delavke včasih dela ne opravijo najbolje; me starejše jih kar enostavno opozorimo naj bolj »merkajo«.
Sicer pa sama osebno nisem zadovoljna, ko so razformirali trak. Težave imam tudi s hrbtenico, ker nimam ustreznega dela.
mi

Postavljamo nekaj trditev oz. izzivov. Upamo, da se boste oglasili z vašimi mnenji.
Organiziranost
Pri nas je veliko strokovnjakov, ki bi z boljšo medsebojno povezanostjo lahko napravili veliko več.
Ko tarnamo, kako smo šibki, bi morali šibke točke poiskati in jih odpraviti (odpravljati).
Poiskati pa moramo tudi naše prednosti — in jih izkoristiti.
Kadri
Po tipu ljudi imamo stratege, organizatorje, oblikovalce — ustvarjalce, izvajalce — in to vseh ravni in izobrazb. Kaj pomeni, če na primer izvajalca prisilimo, da postane organizator?
Kadri
Človek je največji strokovnjak za tisto, kar rad dela.
Denar
Če bi gospodarili vsaj tako kot gospodinje, bi bili naši dohodki večji.
Z denarjem gospodari bolj modelir kot finančnik.
Uredništvo
Mladi začeli poletno
Pred kratkim smo mladi v Alpini izvolili novo vodstvo in začrtali program dela.
2e v prvih mesecih smo poskrbeli malo za znanje, malo za sprostitev. Sodelovali smo pri organiziranju tečajev tujih jezikov, v osnovni šoli uspešno organizirali začetni plesni tečaj, šli smo smučat na Kanin ... Pripravljamo tudi letovanje mladih v Novem Vinodolskem in še kaj.
Seveda so naloge organizacije ZSMS še dosti širše, zato smo med mladimi izvedli anketo, da bi izvedeli, koliko le ti poznajo razmere v Alpini, kaj mlade v Alpini zanima, kaj menijo o pripravništvu in o vlogi organizacije mladih pri reševanju problemov.
Na podlagi rezultatov ankete bomo pripravili program, ki bo zajel čimveč interesov mladih.
Nadaljevali pa bomo tudi s priložnostno dejavnostjo. Mesec maj je v tem pogledu zelo razgiban. Mladi Poljanske doline smo združili svoje moči in že do sedaj pripravili več prireditev. Že 30. aprila so selanski mladinci pripravili kresovanje pri Selaku v Jarčji Holini. V TVD Partizanu smo se zabavali ob zvokih Obvezne smeri in tudi stari glasbi po izboru Zvone-ta Tomca; organizirali bomo še košarkarski turnir, gledali video posnetke, 25 maja pa bomo v svoje vrste sprejeli še nove člane.
Vmes bomo poskrbeli še za kakšno zabavo.
Tanja LAZAR
Oddelek plastike predstavlja pomemben del naše proizvodnje
Odmevi — odmevi — odmevi
Organiziranost:
V.saka organizacija mora dati določene uspehe in rezultate. Problem organiziranosti je v tem, ker postavljenih ciljev ne spoštujemo. Preveč vidimo le kakšen »stolček« bo za.sedel v piramidi organiziranosti tvoj sodelavec in n® premišljujemo dovolj, kaj napraviti, da bi organizacija zaživela in bi dosegi' večje uspehe.
Kadri:
Nekoč sem poslušal priznaneya psihologa, ki je dejal nekako takole: -Problem kadrov je v tem, ker na delovnem mestu planirajo in premišljujejo, kaj bodo delali v pro.stem času, oziroma kako ка bodo izkoristili. Za vodilno in vodstveno mesto bi morali kadrovati takšne ljudi, ki bodo v prostem času premišljevali in načrtovali, kaj bodo delali na delovnem mestu.«
Kadri:
Vsak strokovni delavec se bi moral zavedati, da je njegova naloga tudi^ tem, da ni ozko zaprt na delovnem mestu, ampak, da mora s svojega področij posredovati tudi informacije širši javnosti v kolektivu, najsi bo preko sredstev obveščanja ali v drugih oblikah. Preveč je postala praksa, da je dolžnost in naloga samo to, kar nam daje neposredno osebno korist. Zavedamo se sicer, da je za uspešno opravljanje delovnih nalog potrebno potovati po domovini, še rajši po tujini. Premalo pa se zavedamo, da moramo svoja opažanja sporočati sodelavcem ali širši javnosti. To pa že smatramo za čenče! Ali 18*' šen strokovnjak ni sposoben, ali pa je tako »raziskovalno« usmerjen, da je vse poslovna tajnost. Ce je tako, da je vse, kar vidijo in doživljajo tajnost, potetn ni čudno, da v firmi ni več uspehov.
Sodelavec
КОКО UfTVnRjnfflO
—	
	
	
	
	
v Šentjoštu v idealnih pogojih premalo ljudi, v Rovtah ...
p
^ Sentjoštu so delovni pogoji zelo dobri, le delavcev je pre-
•nalo
, "Delo kar dobro teče«, je zatr-, mojstrica Francka Kavčič,
'uvaja mlade delavke in vodi eia v Šentjoštu vse od odprtja orata. »Tudi norme sedaj kar aobr ■
'i"o dosegamo, prav tako je v ®QU kakovost. Je pa še vedno . težav, ker je za normalno de-№v dela premalo zaposlenih. , ^«0 pa mora posamezna delav-®li delavec delati po več faz. posamezne artikle delamo časa, ljudje delo tudi obvla-®®jo.
. Kakšnih drugih posebnih pro-Vodnih težav nimamo; tu in kak material mudi (gornje
dele sekajo na Colu). Tudi za delovne pogoje je sedaj dobro preskrbljeno, saj je več odsesoval-nih naprav. Za prihodnje si želim, da bi bilo tu zaposlenih vsaj 30 ljudi; tako bi tudi delo lahko bolje organizirali. Vemo, da smo tu predvidevali zaposlitev okoli 70 ljudi (na obeh izmenah), tako bi bilo tudi manj stroškov.«
Podobnega mnenja je tudi vodja obrata Vinko Podobnik, očitno si tako mislijo tudi delavci v obratu, ki sicer tarnajo zaradi prenizkih osebnih dohodkov, kar pa je trenutno v Alpini splošen pojav.
^dmevi — odmevi — odmevi
inovacije
j®di, da je zelo važno, kdo predlaga kaj koristnega — stop jj® spravljaj komisijo za inovacije v zadrego — stop j®iarna nagrada te še naprej čaka — stop P pozdrav — stop	Sodelavec
Inovacije
BRZOJAVKA. BRZOJAVKA. HR70JAVKA VSEM DELAVCEM, VSEM DELAVCEM,VSEM
predlagaj kaj koristnega stop komisija z a inovacije ćaka slop ćaka te tudi ustrezna nagrada stop lep pozdrav sto;:,
uredništvo data stop
Hitimo v Rovte. Pogoji dela se seveda v teh prostorih niso spremenili niti za las. Bolje je le to, da sedaj vsaj nekdo skrbi za obrat.
Delo se vseeno kar dobro odvija; tudi norme nekako dosegajo ... Najprej se ustavim v pripravi. Gneča, lepljenje, hlapi, ki jih sicer delno izsesavajo naprave. Toda zraven dela še več delavcev, tako da pogoji res niso ustrezni, prostora je tudi premalo. Kati Jereb, ki vodi dela na eni od izmen, je pripovedovala: »Težave so bile in so še s transportom; tako zaradi stopnic, kot v samih delavnicah.
Nekateri materiali včasih zamujajo, forniture še posebno. Zgodi se tudi, da posamezni deli niso celi ali niso pokosmateni in jih je treba zamenjati. Se dobro, če to opazimo takoj, da ni nepotrebnega dela. Seveda računamo, da delavke takoj, ko opazijo kakšno pomanjkljivost, na to tudi opozorijo.
Največje težave pa so ob menjavah artiklov. Tudi stimulacije v proizvodnji niso prilagojene menjavam.«
»Problemi so tudi zaradi razdrobljene proizvodnje«, je pripomnil vodja obrata Vinko Podobnik.
»Kar zadeva kontrolo, je seveda važno, da napako čimprej odkrijemo, sicer pa moramo stvari popravljati (defekti). Zaenkrat imamo kontrolo na obeh izmenah in še končno kontrolo. Če pride do napak, jih pogosto pomaga reševati tako mojstrica, kot kontrolorka.«
Skratka, v Rovtah nič posebno novega. Niso pa pozabili raznih obljub o gradnji obrata, prav tako je še živa misel o podaljšanju pritličja stavbe, da bi lahko res uredili industrijsko proizvodnjo. Ne morejo pa tudi pozabiti misli enega od naših vodilnih: »Bolje je iti domov kot imeti material na zalogi.«
Nejko Podobnik
Gneča v Rovtah

RnZCOYOR Zfl URCDfllKOYO fflIZO

na temo: Sindikati v kriznem času
lO ОО^^тпуТр	Alojz MODIC, predsednik
OOS TpZD Prmz^dnja m Bojan KONČAN, namestnik predsednika OOS TOZD Prodaja.
Anuška^^fS^vUF"''"	PODOBNIK, zapiske je uredila
Delo-življenje:
Kateri so problemi, s katerimi se srečujejo delavci v vaši osnovni organizaciji?
L
Alojz MODIC:
Če govorim o proizvodnji, lahko rečem, da smo se v montaži, kjer se pokažejo tudi napake drugih, srečevali z mnogimi težavami, ker ni bilo materiala. Tako smo zamudili roke, predvsem za domače tržišče, saj smo delali le s tričetrt izmene. Poleg tega pa so nas pestile še številne menjave, slaba kakovost priprave nekaterih artiklov in s tem slaba kvaliteta izdelave. S tem, ko nismo dosegli norme, ni bilo tudi plana, kar je vplivalo na nizke osebne dohodke, ki so že tako precej nižji, kot je republiško povprečje. To velja za celotno delovno organizacijo.
Poleg tega smo imeli tudi slabo organizacijo dela, kar menim, da je ena naših največjih pomanj kij ivosti.
Tudi z ukinitvijo težkega traku šivalnice so nastali določeni problemi, ko je bilo treba delavke premestiti na druga dela. Precej nezadovoljstva je bilo predvsem med starejšimi delavkami, ki so ves čas svojega dela v tovarni šivale težko obutev.
Kljub temu pa lahko rečem, da delavci zaupamo v naše vodstvo, pri tem pa kritično obravnavamo delo strokovnih služb. Vsaka napaka v teh službah se pri nas zelo močno pokaže; imeli smo kar nekaj takih primerov. Vemo, da proizvodnja, če je material za razpolago in da je delo kolikor toliko dobro organizirano, lahko dobro dela in veliko naredi. Lahko rečem, da je bilo prve tri mesece precej kritično. Marsikateri delavec z osebnim dohodkom, ki ga je prejel, ni mogel normalno živeti. V aprilu
pa se je stanje že nekoliko popravilo in lahko rečem, da je zdaj precej bolje, tako z delom v proizvodnji, kakor tudi pri osebnih dohodkih.
Drugače pa je naše delo šele zaživelo in kakšnih posebnih sestankov še nismo imeli, razen širših sestankov (vsi D PO skupaj), kjer smo se o vsem tem pogovarjali.
Bojan KONCAN:
Vsi ti problemi se prav tako odražajo tudi v prodaji. Če kasni material, priprava in proizvodnja, tudi v naših prodajalnah obutev ni pravočasno. Vemo pa, da če smo zadnji na trgu in nas konkurenca prehiti, ne bomo mogli doseči dobrih rezultatov.
V prodajalnah je na ta račun precej nezadovoljstva. Prodajalci menijo, da nima smisla hoditi v prodajalno, če ni obutve, ki bi jo lahko prodajali. Opozarjajo nas na obutev, ki jo ima konkurenca in so zelo nezadovoljni, ker ne morejo dosegati plana, ki bi ga lahko, če bi imeli naročeno obutev pravočasno. Sprašujejo se zakaj obutve ni in kdo je za to kriv.
Na poslovodski konferenci so poslovodje predlagali, da se od-premijo samo prve količine, ostalo pa gre na odpoklic, ker se bojijo, da ne bo prodaje in bi jih zaloge preveč bremenile. Drugo področje, kjer se v zadnjem času pojavlja veliko problemov, so osebni dohodki. Kupna moč pada in prodajalne ne dosegajo več posebno dobrih rezultatov, kar se odraža na osebnih dohodkih, poleg tega pa se pojavljajo še druge nepravilnosti in ponekod je situacija dokaj kritična.
Pripombe so bile tudi na račun dneva žena, saj ljudje dvomijo, če smo stroške pričeli zniževati na pravem koncu. Sindikat TOZD Prodaja je skušal sam organizirati obdarovanje, ker smo imeli nekaj denarja, vendar ni bilo možno, ker ostale delavke v DO ne bi dobile daril.
Tudi glede letovanja smo vedno bolj omejeni. Kapacitete so majhne, zmogljivosti, predvsem med kolektivnim dopustom, pa so takoj zasedene. Se več problemov je v prodajalnah, ki so raztresene po vsej Jugoslaviji; ob vsem tem pa so omejena še sredstva za regres.
Lahko pa rečemo, da je osnovna organizacija sindikata v TOZD Prodaja zelo aktivna in razrešuje vsa pomembnejša vprašanja, kljub temu, da so jim informacije težje dostopne in so odvisni predvsem od nas (vodij rajonov in služb v centrali), in Informatorjev ter obvestil ostalih strokovnih služb.
Tudi stanovanjskih problemov po terenu je še precej in v večjih mestih je še toliko težje dobiti stanovanje, kot na deželi.
Delo-življenje:
Kako se bo v reševanje težav vključil sindikat oz. osnovna organizacija? Kakšna je po vašem mnenju vloga samoupravnih delovnih skupin?
Alojz MODIC:
Naša prva naloga je, da uredimo in poskrbimo za nemoteno delo proizvodnje in nadoknadimo zaostanek za planom. Delavci v proizvodnji se zavedamo tega in smo pripravljeni delati tudi ob sobotah in praznikih, čeprav so stroški na ta način večji in za nedelo nekoga v strokovnih službah, morajo »plačevati« delavci. Lahko rečem, da so delegati delavskega sveta, ki so hkrati tudi vodje samoupravnih delovnih skupin, precej aktivni, čeprav so med njimi tudi taki, ki so popolnoma »zaspali«.
V tem času nisem še doživel, da bi se samoupravna skupina nekega oddelka dobila na kratkem sestanku in izoblikovala svoje mnenje, ali posredovala probleme na delavski svet. Oglašajo se le posamezniki, ki jih kaj zanima. Tako so stališča, ki jih delegati zagovarjajo na seji, bolj osebna in ne tista, za katere so se odločili vsi delavci, ki jih zastopajo.
Bojan KONČAN:
Kar zadeva prodajalne, predlagam, da bi pismene predloge pošiljali sindikatu ja-sicer bolj pogosto, kot je to sedaj, ko dobimo povratno informacijo ponavadi samo ob obravnavi periodičnega ali zaključnega računa.
Opažamo pa tudi. da predloge posredujejo le bolj eni in isti.
Delo-življenje:
Ugotavljamo da je v strokovnih službah tak način dogovarjanja bolj zaživel in se samoupravna skupina sestane vsaj pred sejami delavskih svetov.
Alojz MODIC:
Nekaj stvari se pogovorimo na oddelčnih sestankih; in v zadnjem času so se tudi problemi zmanjšali in osebni dohodki izboljšali, tako da bi bilo bolje, če bi bili sestanki le po potrebi, kadar bi morali kakšen problem razrešiti. Takrat pa bi morali zagotoviti ustrezno strokovno razlago in čim hitreje ukrepati.
In kako bomo reševali težave?
Ne samo sindikat, temveč vse družbenopolitične organizacije znotraj bi morale vztrajati vsaj pri tem, kar smo se dogovorili na sestanku po novem letu.
Skrbeti bi morali, da bi delo nemoteno potekalo in se zavedati, da bo zagotovljena socialna varnost delavcev le, če bo dela dovolj in s tem tudi zaslužek.
Vse preveč pa si za te cilje prizadevamo vedno eni in isti. Tudi na sestankih sedimo več ali manj isti ljudje; pri večini pa ni zainteresiranosti za skupno razreševanje problemov.
Opažamo, da nekateri na sestanke, ki so med delovnim časom, še kar radi prihajajo, če pa je izven delovnega časa, pa že nimajo toliko zavesti, da bi žrtvovali nekaj svojega časa za razreševanje težav v tovarni. Vse preveč nalog je na ramah predsednika.
Na vsak način bo vodstvo delovne organizacije moralo pritegniti ljudi.
Bojan KONČAN:
Glede predlogov, ki bi jih kazalo obravnavati v bodoče, bi omenil reševanje problemov na področju letovanj.
Verjetno bi bilo bolj smiselno, da bi ves denar, ki je zdaj namenjen za regres, porabili za obnovo in nove kapacitete za letova; nje. Letos vemo, da smo ostali pri istem, ena prikolica je celo manj, ker je uničena.
Lojze MODIC:
Naš prvi cilj bi moral biti, da se rešimo težav, pridemo iz krize in zagotovimo denar tudi za sklade.
Zaključek:
Težave je treba hitro in sproti reševati in sodelovati na vseh področjih. Vzpostaviti stike ljudmi; komisije pri konferenci sindikata bi končno morale za* živeti. Vse preveč specialnih nalog zdaj rešuje izviini odbor.
Nekatere stvari, predvsem pH nagrajevanju bo treba poenostaviti (problemi izračuna osebnih dohodkov).
Pobude za sodelovanje bi lahko dajali tudi preko našega časopisa. Lahko tako, da bi predlagali, kaj naj bi obravnavali, al' tudi kaj sami napisali.
Sindikati v kriznem času
KflHO UfTYARMfflO
-t
Značilnosti priprave kolekcije — vzroki za zaostanek
Le
s pravimi modeli bomo uspešni
Franci Kavčič, vodja programa modne obutve.
Preden začnemo z izdelavo kolekcije, je potrebno narediti analizo tujega tržišča, zlasti italijanskega, kjer ugotovimo modne težnje (trende) in oblikovanje (kreacije) določenih vrst obutve.
Vendar se že z izdelavo prvih vzorcev pojavijo težave, ker na našem trgu ni pravih materialov, ki bi jih želeli uporabiti v kolekciji.
Naši dobavitelji usnja in druih dodatnih stvari, ki spremljajo čevljarsko industrijo, ne sledijo konkurenci, zlasti Italijanom, ki proizvajajo dobro, kvalitetno usnje z ustreznimi efekti. Idealno bi bilo, ko bi nam finančne možnosti dopuščale, da bi določene kvalitetne materiale uvozili in iz njih naredili izredno kvalitetne modne grupe, pri katerih bi lahko dosegli tudi dobre rezultate. Pri izdelavi kolekcij, zlasti zadnje za jesen—zimo 1988/89, je bilo premalo informacij o novih grupah, ki naj bi se pojavile na tujih tržiščih v naslednji sezoni (ali pa tudi pri nas). To je tudi večni problem — kako do čisto novih informacij. Šele sejem v Bologni nam je odprl vrata v nove grupe. Tako smo imeli nekatere grupe v kolekciji že pripravljene, vendar smo na sejmu ugotovili, da moramo nekaj modelov črtati iz kolekcije in vključiti še tri nove, modno atraktivne grupe, ki so bile prisotne na sejmu v Bologni. Sejem v Diisseldorfu, kjer so kelekcije že izkristalizirane, je pokazal, da smo na pravi poti. Problem pa je v tem, ker razvoj novih grup potrebuje svoj čas. Tako je prav zaradi razvoja novih Srup, ki smo jih zasledili šele na sejmu, in zaradi določenih problemov, ki spremljajo izdelavo kolekcij, le ta za določeni Srupi mudila. Prav zaradi tega bo potrebno vnaprej za čisto najnovejše grupe, ki so pri tujih modelirjih šele v začetnih fazah, dobiti te informacije s pridobitvijo tujega modelirja in to Italijanskega, kajti Italija diktira modo, kreacije. Zadnji čas ?o kolekcije vse bolj zahtevne, vse več je kombinacij, vse več
modelih vključenega dela in modeli postajajo zaradi naših obremenitev vse dražji. Šele s pravimi, novimi modeli, di-^ajni, si bomo ustvarili dober image (imič). Kupna moč je v padanju, rešitev lahko iščemo v dobrih kreacijah, tehnično dovršenih modelih in čimboljšo marketinško usmeritvijo.
Franci KAVCiC
Nekaj čevljev, ki smo jih izdelovali prejšnji mesec
Utrinki
Odgovorni
smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo.
VOLTAIRE
najde? miru v sebi, ga zaman išče* drugje.
10-9725 MOJCA
35 41
art. 9725
Ženska sandala, izdelana iz naravnega usnja, z modnimi kovinskimi okrasi in praktičnim poliuretanskim podplatom z imitacijo plute. Ta artikel smo izdelovali v treh barvah za domače tržišče (črn, natur, bel).
35.-9723
MAXIES
aipina
art. 3903-1 JR225
Otroški čevelj, namenjen smučarjem rekreativcem. Obutev je sodobne oblike, z udobnim notranjim čevljem, ki je prilagojen zgradbi otroške noge.
5138-1 NNN 140
art. 9723
Ženska sandala, izdelana iz mehkega naravnega usnja, z anatomsko oblikovanim notranjkom in s praktično peto, platojem iz poli-uretana, kar daje sandali praktičnost, udobnost in mehkobo. Izdelovali smo jo za zahodno in domače tržišče.
art. 5138-1 NNN 140
Tekaški čevelj, izdelan iz PURKO BOKSA; s sodobno oblikovano flex cono. mehkim ovratnikom in posebno toplotno izolacijo, ki daje čevlju mehkobo in udobnost. Podplat je za NNN sistem.
Vladimir Pivk

indUBcije
Ko razmišljamo o inovacijah, je prav, da vemo tudi tole:
Jože Štucin in Ivan Podobnik sta na komisijo posredovala predlog o izboljšavi tehnološkega postopka pri izdelavi kopirnih modelov in osnovnih odlitkov za mozaike. Že dalj časa je bila namreč postavljena zahteva, da je pri izdelavi kopirnih modelov in osnovnih odlitkov, zaradi obremenjenosti rnodelirjev, potrebno skrajšati čas izdelave. Z raziskavo novih materialov sta predlagatelja pripravila umetno zmes, ki se izredno dobro obdeluje (brusi — bodisi ročno ali strojno). Prednost nove zmesi je v tem, da se je izredno skrajšal postopek v prototipski modelirnici. Poleg tega pa se pri izdelavi kopirnih modelov izdelajo še vsi pripomočki za vsako številko posebej, in vlivajo še razni detajli, kar pred uvedbo tega postopka ni bilo možno.
Karla KRIŽNAR
La ROCHEFOUCAULD
ноко umoRinfflo
Z manj dela in stroškov do boljših cen
Na Salzburškem sejmu razstavljajo proizvajalci modnih in športnih izdelkov, med njimi tudi skoraj vsi večji proizvajalci smučarskih čevljev in tekaških čevljev: Dalbello, Kof-lach, Nordica, Tehnica in drugi.
Svojo kolekcijo je predstavila tudi Alpina, ki je svojo stojnico spet združila z Elanom. Sejem smo si ogledali tudi nekateri delavci iz Alpine. Predvsem so nas zanimale tehnološke novosti — novi materiali, novi potegi, nove vezave med sestavnimi deli, nove kombinacije.
Ko stopiš v razstavni paviljon in pogledaš po stopnicah, najprej opaziš barvitost — od črne, bledo sive, bele. zelene, vijoličaste, rdeče, do kričeče rumene. Nekateri čevlji imajo dvobarvne ovratnike, pri nekaterih pa je kontrast dosežen le s preslikači na zunanjem delu ali z zaklopkami.
Čevlji so nekoliko lažji od naših, verjetno zaradi uporabe drugih materialov.
Pri notranjih čevljih, vsaj na oko, pri materialih ni dosti razlik. Skoraj vsi za ovratnike oz. kombinacije uporabljajo materiale, ki so vezani na visokofrekvenčno izdelavo. Nekaj razlik je v obliki, dezenu in barvi.
Nekateri tuji proizvajalci pa so le razstavljali neko posebnost (ne novost, ker se je pred leti v ta namen, le v drugi obliki še izdelovala), imenovano SNOW BOARD čevelj.
To je čevelj, ki je namenjen hoji po gorskih terenih in hkrati smučanju — ima obliko »pancer-ja«. Notranji čevelj je klasičen (z vstopom spredaj), vendar nekoliko mehkejši in na vezalke, kar omogoča res dober oprijem noge.
Zunanji del čevlja (školjka) je iz mehkejših materialov, z manj zaklopkami. Na podplatu prilepljena rebrasta guma pa omogoča dobro prilagajanje terenu, torej je primerna za hojo. Ob ogledu sejma smo sicer dobili vtis, da Alpina kar dobro sledi razvoju oz. konkurira na celotnem trgu. Morda znajo tujci le nekaj, kar nam še vedno ne uspeva najbolje — vložijo manj dela in materialov v čevelj kot mi, pa je kljub temu kakovosten in ima svojo ceno.
Tanja BUKJEK
I

t
Iz prodajalne Mežica
Mežica je mestece z okrog 5.000 prebivalci. Večina naših potrošnikov je zaposlenih v rudniku svinca v Mežici. Prodaja je odvisna od finančnega stanja rudnika in vremenskih razmer, ki se pri nas hitro menjavajo zaradi visoke gore Pece.
Trgovina Alpina je v Mežici že 15 let. Največje povpraševanje je po športnih copatah, v več barvah in modelih. Ljudje predvsem iščejo športno obutev v modri barvi.
Naši potrošniki so zaradi bližnje Avstrije zelo zahtevni in izbirčni. Za povečanje prodaje moramo imeti širok izbor modelov, tedaj pa nas bremenijo zaloge. Vemo pa, da se moramo čimbolj približati željam kupcev.
Novi prostori za razvoj športne obutve.
Selitev razvojno pripravljalne službe
V novih prostorih s sodobnimi sredstvi
Že več let ugotavljamo, da je eden od problemov sodelovanja v razvojno priffravljalni službi športne obutve tudi prostorska zaokrožitev delavcev, ki delamo na tem področju.
O tej zadevi smo več razmišljali že lansko leto, in sicer v širšem obsegu, vendar do realizacije ni prišlo, med drugim tudi zaradi prevelikih stroškov. 2^to je bilo kasneje odločeno, da se preuredi del tretjega nadstropja stare stavbe za najnujnejše in zaokroži skoraj vse dejavnosti v neposredni bližini, v drugem nadstropju bo ostala le prototipna mode-lirnica, ker je niti zaradi prostora niti zaradi narave dela ni bilo mogoče premakniti v 3. nadstropje. V vsakem primeru se bomo delavci, ki tu delamo, v novih prostorih, lažje sporazumevali in sodelovali že zaradi bližine.
Istočasno s selitvijo sovpada tudi dobava CAD/CAM sistema, ki ga bomo ravno tako postavili v novih prostorih; tudi zaradi tega je bilo treba razmišljati o preureditvi in prilagoditvi na nove razmere dela. Koristniki sistema bodo zaenkrat modelirji obeh linij na enem mestu, dokler zadeve ne bomo razširili na potrebne kapacitete.
Selitev pa nima samo dobrih strani (čeprav mislim, da te prevladujejo); ima seveda tudi kakšno slabost.
Miro KAVCiC
Razvojne in nabavne delavce čaka veliko zahtevnega dela
Kako zmanjšati stroške in ostati zanimivi za tržišče
Konec aprila so Alpino obiskali predstavniki ameriške firme Alpina Sports Corporation: Rolf Schaer (solastnik firme) in oba product managerja (za smučarske čevlje Rick Hodge in tekaško obutev Steve Quinlaugh).
Namen tega sestanka je bil, da postavimo osnove kolekciji za sezono 89/90 in dopolnimo kolekcijo za obdobje 88/89.
Sestanek tistih, ki delamo na razvoju te obutve, je bil namreč na sejmu ISPO precej nedorečen; od tedaj pa so se nekatere strateško pomembne stvari izkristalizirale.
Sedaj je že bolj jasno, kaj in kako bomo morali delati na obeh linijah v prihodnje.
Vse sile v razvoju bomo morali usmeriti v naše šibke točke-Modernizirati se bo treba, uporabljati cenejše materiale in z manj stroškov doseči primerno ceno tudi v nižjem cenovnem razredu, če želimo ustrezno finančno pokritje. Ne moremo namreč prodajati samo najdražjih

Vflžno IE
Dfl VEMO
kci<lroy/№^\ norice ^
Trenutno, kar velja tudi za Pravkar iztečeni mesec april, v ■laši delovni organizaciji ni zaposlovanja novih delavcev, več P^ je prenehanj delovnega razmerja. V mesecu aprilu in v za-*^etku maja je odšlo kar 23 delavcev.
.2 delom so v TOZD Proizvod-jlJa, v oddelkih v Žireh preneha-Marica Mlinar, Ana Prosen, Hudmila Oblak, Vinko Bogataj, ^nia Čibej, Frančiška Guzelj, "rago Pisanec, Stanislava Kav-Js Marjan Kepec, Vincenc *ojjč, Drago Jereb ter Roman ^Ubic in Robert Mazzini, ki sta "''irla. Iz obrata Gorenja vas sta
prenehali z delom Ivana Kosmač in Silvestra Bogataj. Iz delovne skupnosti skupnih skužb sta Klemen Bergant in Tomaž Čižman odšla na služenje vojaškega roka, Eva Dolenc, Mirko Končan in Martin Bogataj pa so prenehali z delom.
V TOZD Prodaja so nehali delati: Vera Koder iz prodajalne Idrija, Alenka Šetinc iz prodajalne Ljubljana IV in Mara Glu-šič iz prodajalne Ljubljana V.
Ob odhodu v pokoj:
Našim dolgoletnim sodelavcem iz TOZD Proizvodnja: Marici Mlinar, Ani Prosen, Ivani Kosmač, Ljudmili Oblak, Vinku Bogataju, Irmi Čibej, Frančiški Guzelj, Dragu Pisancu, Stanislavi Kavčič, Marjanu Kepcu, iz delovne skupnosti skupnih služb: Evi Dolenc, Mirku Končanu ter iz TOZD Prodaja; Veri Koder iz prodajalne Idrija, ob odhodu v pokoj, želimo predvsem trdnega zdravja, še mnogo zadovoljnih let, predvsem pa sreče in prijetnega počutja v domačem krogu.
фососШ 6o
Na novo življenjsko pot sta stopila sodelavca Mihaela Novak in Bojan Zakelj. Iskrene čestitke, obenem pa veliko sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja v zakonu, jima želijo sodelavci.
^aši upokojenci na sprejemu pri direktorju, od leve proti 2.®sni: Francka Pustavrh, Ana Pustovrh, Marica Mlinar,
p, —.. Francka Pustavrh, Ana Pustovrh, Marica Mlinar, ^•"anc Cadež, Marija Krumpačnik, Anica Cokan, Ljudmila ^"42elj in Franc Oblak
Kaj delajo naši strokovnjaki? Namesto visoko strokovnih opravil, se pogosto ukvarjajo г drobnarijami.
iz samoupravnih delovnih skupin
če je še tako težko, moramo poiskati rešitev; ne moremo namreč vnaprej načrtovati izgub.
iz razgovora strokovnjakov
Ko govorimo o različnih metodah dela, se zaf^.:>uoljimo s tem, da jih poznamo, delamo pa po starem. Tako za vrednostno analizo rečemo: »Saj vedno mislim, kako bi stvar naredil najceneje in najbolje.« Ali mrežni plan: »Imamo dobre in natančne plane, le izpolnjujemo jih ne.«
Ob vsem tem pa so naši stroški vedno večji in časovna neusklajenost vedno usodnejša.
iz razgovora strokovnjakov
Za navedbo novih metod dela je poleg poznavanja ciljev in metod potrebno vsaj še dvoje: zavest o potrebnosti, dogovor in uvedba sama. Vse te stvari so včasih druga od druge oddaljene bolj kot so planeti našega ozvezdja.
iz razgovora strokovnjakov
Kdor ima znanje, bo imel denar, kdor ima denar brez znanja, ga bo izgubil.
na skupščini v Slov. Konjicah
direktor TOZD TURNISCE
Če ne bomo razvijali razvoja in vzorcev, tudi ne bo naročil in dela!
na strokovnem posvetu
vljev. Zato smo se odločili, da , ° prihodnjega leta pripravimo ^ezvijamo in preizkusimo) za Proizvodnjo celotno serijo smu-^rskih čevljev v nižjem cenov-razredu, od številke 30 do
stP° i linija, ko bo prihodnji se-ђ nek, moramo tako pripraviti predloge designa in barvne Otnbinacije. Iz tega naj bi se iz-j^'^t^lizirala kolekcija, ki naj bi У Potrdili letos septembra. Za-пак se, da zlasti razvojne in ^abavne strokovnjake čaka
M in zahtevno delo. o fi sestanku smo govorili tudi 5tr®.^4'h za smučarski tek, kjer ^Jimo bolje, saj je tudi konku-šibkejša. Toda tudi tu pri du** Y 'Nižjem cenovnem razre-По	med lastno in prodaj-
bo	ugodna za nas, zato
ig, pri tej obutvi treba po-lii	nas in tržišče sprejem-
®Jše rešitve. Tone KAVCiC
Na razgovoru o zasnovi nove smučarske kolekcije so sodelovali: Steve Quinlaugh, Rolf Schaer, Jože Bogataj, Boris Mar-kelj in Tone Kavčič
Darovali so za mrliško vežico
Namesto venca ob smrti Rada Kavčiča — 80.000 din — sosedje
OD TU
# Ф $
Ф # *
im Tmm
Skupščina stanovskega združenja v Slovenskih Konjicah
V tretje tisočletje z novimi kadri
v začetku aprila je bila v novi poslovni stavbi Konusa v Slovenskih Konjicah redna skupščina Društva usnjarjev, čevljarjev in galanteristov Slovenije. Skupščine se je, poleg delegatov iz vseh slovenskih tovarn, udeležil tudi tajnik zveze društev SFRJ dr. Restek iz Zagreba.
Letos praznuje društvo 32-let-nico dela in obstoja in smo lahko ponosni na prehojeno pot. Rezultati so iz leta v leto boljši in obsežnejši, res pa je tudi, da brez zagnanosti in vztrajnosti pionirjev — začetnikov ne bi mogli govoriti o teh rezultatih. Letošnja skupščina je bila na nekem prelomu, ko je bila potrebna tako generacijska, kakor tudi vsebinska prenova.
Izpostavljena je bila prevelika zaprtost OZD. Problem ni toliko v tem, da dela željni ne bi bili pripravljeni sodelovati, temveč, da v OZD ni toliko enotnega dela, kolikor je enotnih dogovorov. Opazna je tudi odsotnost vodilnih kadrov v delu društva in z društvom. Namen društva je namreč, da združuje napredno misleče strokovne delavce v organizacijah združenega dela, da bi v skupnem delu razvijali sebe in stroko. Zato je bilo na skupščini zahtevano, da novo vodstvo razmišlja o novostih v organiziranosti društva in vsebini dela: — razširiti aktivnosti
Neizprosna usoda nam je iztrgala ROBERTA MAZZINIJA
Hudo nas je prizadelo, ko smo izvedeli, da se je v prometni nesreči hudo poškodoval naš sodelavec Robi. Zaman smo nekaj dni upali, da bo premagal poškodbe in se vrnil med nas.
Komaj pred letom dni se je Robi po odsluženju vojaškega roka vrnil v lahko montažo, kjer je zelo uspešno delal. Pridno si je nabiral znanje na raznih zahtevnih delih, ki jih je opravljal vestno in natančno.
S tem in pa tovarištvom do sodelavcev, si je med nami pridobil ugled in prijatelje.
Zapustil nas je v najlepšem mesecu, ko še ni dopolnil niti dvaindvajset let.
Sodelavci
NE POZABIMO
—	sekcije društva vsaj po večjih OZD
—	uvesti konferenco
—	obnoviti statut in zamenjati ime za Društvo delavcev usnjarske in usnjarsko predelovalne proizvodnje SR Slovenije.
V razpravi je bila rdeča nit vzgoja in izobraževanje kadrov. Zlasti je bilo poudarjeno, da se nikakor ne sme ukiniti posebna izobraževalna skupnost (PIS) za našo dejavnost in da se sredstva, ki so dana za izobraževanje, morajo vrniti za vzgojo kadrov v naši dejavnosti. Prav usposobljeni kadri bodo nosilci razvoja in napredka dejavnosti ter vključevanja stroke v izvoz. Na področju izobraževanja bo nujno potrebno izboljšati vsebino in tehnično izvedbo. Zavedati se moramo, da bodo kadri, ki jih danes vzgajamo, čez deset let prevzeli razvoj stroke v posameznih OZD in ga popeljali v tretje tisočletje. Pospeševati bo treba tudi strokovne ekskurzije, ki po eni strani vzgajajo, po drugi strani pa združujejo in zbližujejo ljudi, da lahko strokovno problematiko rešujejo v sodelovanju s tovariši iz drugih OZD.
Po končani skupščini so si delegati in gostje ogledali še tovarno KONUS v Slovenskih Konjicah.
Vladimir Pivk
Piše: Mira Kalan,
Kustos pedagog Nadaljevanje
Potres leta 1511 ni prizanesel niti gradovom. Zgornji stolp na Kranclju so po potresu porušili in material uporabili pri obnovi Škofjeloškega gradu, medtem ko so s Starega gradu sem prenesli le vrednejšo opremo in ga pustili kljubovati času. Obnovo je vodil sposobni škof Filip (1498—1541). Leta 1521 je bil obnovljen osrednji stolp, leta 1527 pa so postavili jugovzhodni stolp s kapelo. To svojo podobo je grad nato obdržal do prve upodobitve Škofje Loke, ki datira v začetek 17. stoletja.
Glavni bivalni prostor je bil gotovo od temeljev na novo postavljeni 35 m visoki stolp tipa donjon. Njegove stranice so merile 18 m, debelina zidov 3 m. Na vrhu je imel konzolni venec in nadzidak, namenjen obrambi, na jugovzhodnem in severozahodnem vogalu stražna stolpiča in piramidasto streho. Obdajalo ga je obzidje, v katerem sta bila na južni strani dva stolpa — v jugovzhodnem je bila kapela, v jugozahodnem ječe. Vmes med njima so bila na zid pri-slonjena gospodarska poslopja. Severovzhodni in severozahodni vogal obzidja sta bila le poudarjena, zadnji je izgledal kot stolp in skozenj je bil prek mostu možen dostop v grad. Med kapelo in severnim vogalom sta bila vzhodni in severni trakt, ki sta doživela v 18, stoletju več sprememb in prezidav. Zahodna stran grajske-
ROMAN ŠUBIC je odšel
Vse nas je presenetila vest o mnogo prerani smrti našega delavca Romana, ki je v Alpini delal od leta 1973, ko je končal osnovno šolo, kot nekvalificiran delavec.
Pet let je uspešno delal v sekalnici in v plastiki. Pri vojakih je zbolel in od tedaj je skupaj z nami opravljal dela, ki jih je glede na svojo bolezen zmogel, vse do 18. aprila, ko smo zvedeli žalostno novico, da je iz naših vrst odšel še en mladenič.
Sodelavci
ga dvorišča je bila zaprta z visokim zidom, po katerem je tekel obrambni hodnik. Tak je grad v muzeju predstavljen z maketo. Svojo podobo je ohranil do leta 1892, ko so uršulinke pričele s preureditvenimi deli in ga spremenile v šolo.
Nastanek tretje utrjene postojanke, Starega gradu pod Lubnikom, je zavit v temo. Stoji na hribu nad Vin-carško grapo in bolj bi mu ustrezalo njegovo nemško ime Wildenlak, to je Divja Loka. Lega gradu govori o veliki starosti in zgodnjefevdalnem nastanku. Njegovi obrambni sposobnosti so lastniki posvečali veliko pozornosti, kot govorijo podatki iz let 1317—1320. Takrat so obnovili obzidje, utrdili jarek in obdali staro postojanko z zunanjim zidom. Dela so veljala 400 mark, za kar bi npr. lahko kupili 40 kmetij. Tudi v naslednjih letih je mogoče ugotoviti stalno skrb za vzdrževanje. Nekdanja trdnost pa je vidna še danes, 450 let po opustitvi. Tloris zunanjega, dober meter debelega in nekaj metrov v višino dvigajočega se obzidja je elipsaste oblike z večkrat zalomljenimi vogali Pred vhodom na vzhodni strani je vidno še dodatno zidovje. Notranji prostor, ki ga oklepa obzidje, meri 40 m v dolžino in 18 m v širino.
Poleg teh treh je bilo na ozemlju loškega gospostva še nekaj gradov, vendar je v primerjavi z velikostjo ozemlja njihovo število majhno. Povezani so z nekaterimi rodbinam' (Ix)ški vitezi s Starega gradu, Puštal-ski, Lambergi, Siegersdorferji, Ra; spi), ki so se kot grajski oskrbniki ali gradiščani gospodarsko dvignili v službi treisinških škofov. To so; pu-štalski in starološki grad v enako imenovanih naseljih, Ajmanov grad pri Svetem Duhu in Šempeter v Stražišču. Grad Wartenberg pod Šmarjetno goro pa so dali škofje y 13. stoletju, potem ko so ga odkupil' od Ortenburžanov, podreti. Se nadaljuje
Umrl je
ZLATKO BOBINAC
Prejšnji mesec je umrl naš dolgoletni poslovodja Zlatko Bobinac iz prodajalne Rijeka.
Pod njegovim vodstvom se je prodajalna razvila v eno največjih.
TO JC nnl KRfll
^bert Kopač na razglasitvi rezultatov v Sarajevu. Zmaga mednarodni tekmi pomeni obetajočo sezono
Zaključena najuspešnejša (tekmovalna) sezona skakalcev
A.Smučarski skakalni klub ALPINA
je z letno konferenco konec Pfila uradno zaključil doslej naj-'Pešnejšo tekmovalno sezono. Enotna ocena vseh je bila, da se '■Id napredka ni ustavil, da je bil J^rjen korak naprej, saj so bile pre-^^ane nekatere velike ovire.
^ To bi bila v kratkem ocena sezone, kateri so posebej izpostavljeni na-®dnji rezultati: osvojitev prvih točk ^^®tovnega pokala, prva zmaga v ev-I^Pskem pokalu, večkratne stopnič-I ® alpskega pokala, ter številne ko-Jfie. (tudi zlate) s prvenstev Slove-kaf "'"Roslavije ter skupnega po-aia Cockta. Zanimiv je podatek, da mo v seštevku kolajn z državnega y^enstva in prvenstev SRS na ■mestu s 14 osvojenimi kolajnami. • klubskem prvenstvu SFRJ, kjer ^ določenem ključu dodana tudi ednarodna tekmovanja, pa je vr-4i red sledeč: 1. Elektrotehna Iliri-•f 1427 točk, 2. ID Triglav 1335, 3. Al-1056, 4. Titovo Velenje 777, • "'esenice 514 točk.
Na konferenci smo se spomnili tudi najuspešnejših tekmovalcev, ki so nas dobro zastopali na mednarodnih tekmovanjih, ali pa so osvojili kolajne na domačih prvenstvih; to so bili: Robert Kopač, Primož Kopač, Andraž Kopač, Jože Vehar, Zoran Zupančič, Sebastjan Jereb, Matej Oblak in Jernej Kumer.
Tekmovalni cilji bodo v novi sezoni postavljeni še višje, člani kluba ter starši tekmovalcev, pa so obljubili, da bodo pomagali tudi pri zastavljenih načrtih v zvezi z gradnjo objektov, po katerih naj bi letos plasti-ficirali 15 m skakalnico, ter dokončali zemeljska dela na 50 in 70 m skakalnici. Ob koncu je bilo tudi poudarjeno, da vseh načrtov in uspehov ne bi uresničili, če nas žirovsko združeno delo ne bi podprlo. Člani kluba, predvsem pa mladi tekmovalci so zlasti hvaležni pokrovitelju DO Alpina.
Niko Dollnar
Plastična skakalnica je nujnost
Za pionirje — skakalce iz Poljanske doline je bila sezona kar uspešna. V Planici, pred množico gledalcev in pred TV kamerami sta na zmagoslavnem odru stala dva skakalca Alpine — Zoran Zupančič in Sebastjan Jereb. V pokalu COCKTA sta v kategoriji mlajših pionirjev do 13 let z odličnimi rezultati na skakalnicah do 50 m osvojila zlato in bronasto medaljo za sezono 1987/88. Varovanca trenerja Mira Pivka sta dokazala, da se ob vztrajnem delu lahko uspe in postane najboljši mlajši pionir v Sloveniji.
V	kategoriji mlajših pionirjev — B
—	do 11 let nismo bili tako uspešni. Velja pohvaliti Andreja Gladka, Davida Pagona in Gašperja Poljanska. Vsi so osvajali točke in se med osemdesetimi tekmeci v pokalu COCKTA
—	uvrščali do 15. mesta.
V	skupini najmlajših, do 9 let, imamo gorenjskega prvaka — Roka Oblaka, slovenskega podprvaka Jerneja Kumra in še vrsto tistih, najmlajših, ki bodo v naslednjih sezonah pokazali svoje znanje in sposobnosti.
Prav ti najmlajši pa želijo skakati tudi takrat, ko ni snega. Imajo le eno željo, da se spuščajo po skakalnici, pokriti s plastično snovjo, tako kot
njihovi vrstniki po Sloveniji. Želijo biti domu, trenirati in učiti se skakalnih veščin v domačem okolju. Torej, takoj moramo zgraditi 15-metr-sko skakalnico, pokrito s plastično snovjo.
Janez Poljanšek
Pokal ALPINE -ekipno tekmovanje pionirjev
SSK Alpina Žiri je vzorno organiziral tradicionalno tekmovanje za prehodni pokal Alpine na 30 m skakalnici. Po več letih je pokal zopet ostal doma. Domača ekipa v postavi Zoran Zupančič, Sebastjan Jereb, Andrej Gladek in David Pagon so premagali vrsti Triglava iz Kranja in Ilirije iz Ljubljane. To je še en dokaz, da so pionirji v tej sezoni dobro delali in napredovali.
Janez Poljanšek

/
1
^ prvi komisijski trgovini v 2ireh, ki jo je odprla Mojca ^гак, lahko kupite rabljene, pa tudi nekatere nove predme-^ Veseli so tako ponudnikov, kot kupcev.
Tri najboljše ekipe na Pokalu Alpine, med katerimi je prvo mesto zasedla ekipa Alpine v postavi: Zupančič, Jereb, Pagon in Gladek
TO IE nol KRAJ
Cesta Trebija—Žiri je bila prejšnji mesec spet zasuta. Komaj lahko upamo, da je bilo to zadnjikrat
*
w
Gradnja stanovanjskega bloka se je vendarle pričela in lepo napreduje
Kndpf'i^ Obutnfk dch' provično
Joz 5(2 m dobil ma)o praveC vzemi n-oj<2


Nova cesta Jurišnega bataljona bo kmalu potrebna temeljite prenove
Po prvi večji nesreči bomo lahko odpravili tudi take pomanjkljivosti, kot je tale na Čevljarski ulici!
Za kaj neki je rezervirano, če je »samo za «
»DELO-ŽIVUENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Tatjana Dolenc, Nada Govekar,
Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 22(W izvodov. Fotografije: Bri-gita Zemljarič. Tisk: ТК Gorenjski tisk,
Kranj