Issued daÖy
Sunday* and Holiday».
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Ü!
ta apravnllki prestari i 1997 8. LawndaU Ava.
Off to« of PublU»tlea: MM South Lawn dal« Am Telephone, Rockwall 4904
LETO—YEAR XXIX.
Cena lista jo 960)0
Mtm January IS. 1IU. et tW poat-offW •t I'hloMlu. minute. un4ar tW Art of C«Mn«w of March I. UTS.
chicago, ux.. Četrtek. 2. januarja (jan. t>. m*
Subscription 90-00 Yearly
ftTEV.—NUMBER I
for mailiac si apodal rata of postato proridod for la
1109, Art «f O«! I. 191T, authorised oa
14. 19t«.
Mussolini prvič priznal, da ima velike težave v Afriki
Pojasnil je, da neugodni teren ovira prodiranje italijanskih čet v notranjost Abesinije. Uradno priznanje o neuspehu roparske militaristič-ne kampanje alarmiralo italijanski narod. Fašistična država se pripravlja na dolgo ekonomsko obleganje. Belgijski kralj mešetari v Londonu v prilog Italiji. Abesinska ofenziva
na severni fronti
ADDIS ABABA, 1. jin. — Italijanske bomb« «o včeraj razdejale švedsko bolnišnico Rdečega križa. Devet Švedskih zdravnikov Je bilo ubitih. Abesinska vlad« je takoj obvestila Liffo narodov o tem zločinu.
STOCKHOLM, 1. jan. — Po vsej Švedski je zavladala silna
ogorčenost proti fašistični Italiji zaradi masakra devetih švedskih zdravnikov po Italijan-Hkih bombah v Abesiniji. V Stuckholmu se pripravljajo velike demonstracije.
Rim, 31. dec. — Diktator Mussolini je na včerajšnji seji svojega kabineta pojasnil, zakaj pmršal Pietro Badoglio, vrhovni pove! jnik-italijanske armade v Afriki, ne more prodirati v notranjost Abesinije. Objavljen je bil kratek uradni komunike, ki vsebuje del Mussolini-jeve izjave in pojasnuje situacijo.	„V
"Vse vojne, zlasti kolonialne, morejo imeti pavze, posebno na tako težavnem in hribovitem terenu, kakršen je v provinci Tigre," pravi Mussolini v «voji fejavL •	« ,<>.
Diktatorjeve besede so popa-rile Ttalijane. Bile so prvo u-radno priznanje, da se bo afriške vojna zavlekla več mesecev in bo zahtevala še veliko število žrtev. Ljudstvo je sedaj uver-jeno, da ne more pričakovati hitre in odločilne zmage v Afriki. V Mussolinijevi izjavi, ki jo je naslovil italijanskemu narodu, je nadalje rečeno:
"Na severni fronti je v teku koncentracija jn konsolidacija naSih čet in pozicij, ki so okrog 120 milj oddaljene od stare meje Eritreje. Naglo prodiranje v prvih tridesetih dneh zahteva Redaj zapletene in težavne priprave, da se omogoči nadaljnja ofenziva naše armade. O-zemlje, ki so ga zasedle naše čete v Abesiniji, tvori eno eedmin-ko vse Italije.
"V bitkah, ki so se vršile v dobi od 15. do 22. decembra in kutere so bile najvažnejše od izbruha sovražnosti, so naše in abeainske čete pokazale veliko gorečnost in pogum."
To »o bile prve uradne informacije o obsegu ozemlja, ki so ga faAistične čete okupirale v Abesiniji. Italijansko ljudstvo je na podlagi prejšnjih poročil v fašističnem tisku domnevalo, da je že ogromen kos afriškega <-<*ftarfttva prišel pod kontrolo rimskega imperija, sedaj pa so ne te (tanje razblinile. Molk glede neaktivnosti italijanskih M na južni fronti se tudi smatra za nlabo znamenje.
Diktator Mussolini je včeraj tudi pokazal, da se boji dolgega ekonomskega obleganja Italije, ko je pod vzel korake, da izpopolni industrijske in gospodarske organizacije, ki kontrolirajo trgovske in druge aktivnosti italijati-kega naroda. To kontrolo bo odslej izvijalo dvaindvajset korporacij in o detajlih programa bodo razpravljali na izredni seji teh korporacij, ki se bo \ rAOa v februarju.
Addht Ababa, Si. dec. — Sem D* dosplo poročilo, da abesinska »fenziva na severni fronti do->ro napreduje. Abesinske čete Pripravljajo, da potisnejo I ilijan* iz okoliša Abbi Adde, rlsvneM me«ta province Tigre.
Domače vesti
Novice is Calumeta
Calumet, Mich. — Frank Ste-ptfč, gl. predsednik 8HS in re-lifni delavec, je pri delu težko obolel. Poslali so ga v bolnišnico. — John FranfkoviČ is Yellow Jackets je bil sadnje dni paMt pri delu v rudniku. Težka deska mu je padla ns roko in mu zlomila kost nad komolcem. Zdravi se v bolnišnici. — Rojak Franlk Žalec iz Oaceole namerava kandidirati za občinskega blagajnika pri prihodnjih volitvah.
Iz Minnesote
Gilbert, Minn. — Po neki lah-ki operaciji je naglo umrl Jerry Rakovec, star 68 let m doma od nekje z Gorenjskega. Bil je doigo let "pečlar" in govori se, da je zapustil precej denarja v rudniških delnicah — če so danes še kaj vredne.
Nov grob v Penni McKeesport, Pa. — Tu
2upaii La Guardia ošvrkal patriote
Lojalnost vsiliti
se ne more z zakoni
mrl
New York, 81. disc — Zupan Fiorelo H. La Guardia je včeraj vetiral ukrep mestnega sveta, da se mora razobesiti ameriška zastava na vseh Zborovanjih, katerih se udeleži petnajst in več ljudi, zaeno pa je podal izjavo, da mora biti patriotizem samonikel in se ga ne sme vsi ljevati z zakoni.
Odkar je mestni sv$t sprejel omenjeni ukrep, j« dobil več protestov od Unije za ameriške civilne svobodščine in drugih liberalnih in delavskih organi zacij, v katerih so ga te odločno pobijale.
"V polni meri se zavedam ciljev, katere je hotel mestni svet doseči s sprejetjem, ukrepa," pravi La Guardia v svoji izjavi. MMotlvi so mi znani, toda uverjen sem, da bi ukrep izzval
nasprotni učinek in ne takega* RooSmSie kakršnega je mestni svet pričakoval.. Patriotizem mora biti samonikel, ne vsiljen. Ze sedaj imamo zakone, federalne in državne, ki določajo kazni za sramotenje ameriške zastave, in ti zadostujejo." . .
Smith se pHprav-Ija na ofenzivo
Določen je za glavnega govornika na banketu Lige svobode
Waahington, D. C.-Bivši governor države New York in predsedniški kandidat demokratske stranke 1. 1928 Alfred E. Smith je bil itbran za glavt nega govornika na banketu Lige svobode, ki bo v WaShingto-nu 25. januarja.1 Municijska firma DuPont bo preko Johna Raakoba, demokratskega veljaka, plačala stroške*
DuPontovi interesi so potrošili že mnogo denarja za financiranje aktivnosti Lige svobode, ki vodi kampanjo proti Rooae-veltovi adminietraciji, toda se-daj so naznanili, da imajo nadaljnje milijone na razpolago, da preprečijo izvolitev Roosevel-ta pri prihodnjih predsedniških volitvah.
"Al*" Smith, John W. Davis, pravni zastopnik Wall streets, In drugi nasprotniki Roosevel-tovega "new deals," se pripravljajo na ofenzivo; Smith je dolgo molčal, čakajoč ugodnega momenta za naskok. Sedaj je uverjen, da je ta moment prijel in odločil se je za boj proti
ZNANOSTMORA IZBOLJŠATI ČLOVEŠKO DRUŽBO
Prof. Thorndike apeli* ra: "Ne'prepušča jmo tega reformistom!"
ZBOROVANJE V ST. LOU1SU
je u*
John Bevto, star M let. je%tt-*emo tri dni. Bfl je «lan društva 947 8NPJ in tu zapušča ženo, pet sinov in dve hčeri, v starem kraju, na Primorskem, ps mster in dve sestri.
Avto ubil rojaka
Crafton," Pa. — Na božični praznik je avto do smrti povozil Martina Kokala. Tu zapušča ženo a atirimi otrovi. Bil je član SNPJ.
Bombardirana lava
te noče okreniti
Hilo, Havajsko otočje, 31. dec. — Ameriški vojaški letalci so doslej zaman metali težke bombe na tok lave, ki se vleče iz vulkana Mauna Loa v smeri proti mestu Hilu. Bombe niso odvrnile toka lave drugam. Dali bodo letalci še poskusili z bombardiranjem, ni znano. Tok lave je še 14 milj oddaljen od rezervarja s pitno vodo, ki gs grozi uničiti.
Zadnja vest se glasi, da so ponovno zasedle Agulo, Mesto vzhodno od Makala. ki so ga nedavno okupirali Italijani.
Druga poročila javljajo de-zertacije domačinov, katere so Italijani mobilizirali v Svojih afriških kolonijah. To pofne-ni, da bodo morale fašistične čete same voditi bilke proti Abesincem. '
Pariz, SI. dec — Tu se širijo govorice, ki sicer niso potrjene, a so verjetne, da je belgijski kralj Leopold ob priliki svojega zadnjega obiska v U»ndonu o-sebno apeliral na. angleškega kralja, naj poareduje v prilog Italiji, ki jI preti polom v zvezi z roparsko vojno v Afriki.
Ta korak je belgijski kralj pod vzel na apel svojega svaka, italijanskega prestolonaslednika Umberta. Slednji je Leopol-du pojasnil obupno situacijo Italijanskega naroda, katere, as zaveda tudi Mussolini. Belgijski kralj je neto šsl v London in spelirsl ns sngleškegs vladarja, naj a svojim vplivom u-stavi afriško vojno, ki preti u-nlčiti ne samo fsšistični režim * Italiji, temvst tudi Italljsn-•ko monsrhijo.
Relifni delavci
irtve podelitja Milwaukee, 31. dee---Dva
relifna delavca sta izgubila življenje pri izpodkopavanju hribčka v parku Estabrook, štirje drugi pa so dobili poškodbe, ko se je udrla zemlja in jih zasula. Mrtva sta David Heinrichs in Stephen Gouldine, ranjeni pa so bili Samuel Semore, Joseph Copemzaro, Alex Jtonunski in Alex Horst. Pri Spodkopavanju hribčka je bilo uposlenih 140 relifnih delavcev.
Triaški bankirji
kaznovani
Trst, 31. dec. — Vladne avtoritete so obsodile 27 tukajšnjih bankirjev na plačitev denarne kazni pet milijonov lir (okrog $400,000), kd so bili spoznani za krive nepostavnih borznih aktivnosti. Sedem bankirjev je bilo obsojenih v večletno ječo, neki bankir iz Albanije je bil izgnan in vlada je zaprla dve privatni banki,_ .
Abetintki čaetnik
pobegnil iz Trsta
Atene, 31. dec. — Semkaj je dospel is Bel grada, Jugoslavija, abesinski častnik Zulmati Schlo» mo, ki Je menda prvi italijanski vojni ujetnik, kateri je ušel iz ujetništva. Ujet je bil takoj v začetku vojne in težko ranjen
Konfuzlja pa ne prevladuje samo v demokratski stranki, temveč tudi v republikanski. Stara garda je iprišla v škripce, ker je senator Berah naznanil, da bo predsedniški kandidat re. publikanske stranke, "če ga 11-l^ralci v tej stranki hočejo." Stara garda se ogreva za kan-saškega governerja Landona, toda pripravljena je podpreti tudi drugega kandidsta, ki nima "liberalnih" idej.
Prav za prav so zmešnjave na vseh koncih in krajih. "Fa-ther" 'Coughlin je v "načelu" podprl Townsendov penzijski načrt, čeprav ni po njegovem mnenju izvedljiv v obstoječih razmerah.
Coughlin je dejal, da Town-sendov načrt—ali katerikoli načrt za oskrbo starih ljudi—se ne more uveljaviti, dokler ne pride sistem federalnih rezervnih bank pod direktno ljudsko kontrolo in se delavcem in farmarjem ne zagotovi žlvljenska letna plača.
okreval, da je lahko hodil, je pobegnil v Jugoslavijo. Zdaj je na potu domov.	,
Avetrijeki kance-
lar gre v kioiter?
Dunaj, 3L dec. — Neuradna vest, ki je bila včeraj objavljena, se Klasi, da se bo kancelar Kurt fichuschntgg umaknil iz javnega življenja in stopil v klošter. Člani državne zbornice p rs v i jo, da se Je ksncelsr odločil zs ta korsk, dočim u-rsdni tisk to zanika. Bchusch-nigg Je silno potrt, odksr Je bl-Is njegova žena ubita v avtni nesreči, v kateri je bil tudi ssm rsnjen. Clsni njegovega kabineta mu svetujejo, naj obdrži avojo pozicijo, dokler se ne
poslsn v Trst. Tsm so gs imeli v bolnišnici, sit komaj jetottko «blati sedanja napeta medna-
rodna situacija« Hchuschnigg i ms ursd ksncelsrjs, odkar je t bil umorjen Engelbert Dollfuss.
St. Ixmis. Mo. — Ob otvoritvi tukajšnjega zborovanja znanstvenikov dne 30. decembra je zadonel mogočen apel, naj se moderna znanost enkrat loti izboljšanja človeške drušbe in naj ne prepušča te važne naloge.^« reformistom, moralistom, propagandistom in gobezda-čem!
Ta apel je povzdignil dr. Edward L. Thorndike, profesor na
univerzi Columbiji v New Yor-ku in predsednik Ameriške sveže za podvig znanosti, ki je od pri letno zborovanje te organizacije v St. Louisu.
Dr. Thorndike je obžaloval, ker ogromna večina ameriških znanstvenikov ignorira najvažnejše vprašanje: Kako irt>olj Šati človeško življenje? Znan stveniki se bavio le s tem, kar je in špekulirajo, kaj bo, ampak problem "kaj bi lahko bilo in kaj bi moralo biti" puščajo popolnoma v nemar.
"Človek lahko odloči usodo sveta in lastno usodo, ampak tega ne bo dosegel s molitvijo ali grošnjami, pač pa na znanstven način, to je » razumnim delom," Je rekel dr. Thorndlk«. "Dokaz +«mu J* zgodovina. Deterministični svet, baziran na znanosti, je najmanj fatallsti-čen, vzemite ps svet, ki je vlada n po željah bogov In i mali boste docela fatalistično sliko. Ali je kateri rçodernl mislec zmožen presojati potrebe in hotenja človeštva, ne da bi se po-sluiil metod In dejstev ekonomije, ; sociologije, psihologije, antropologije in drugih vad? Ali se more moderna vads Izogniti odgovornosti, da bi vsaj poskusila, kaj zmore njeno nepristransko delo na polju vsakdanjega vrvenja neštetih sporov in predsodkov?"
Dr. Thorndike je zbral številke, ki kažejo, da je bilo leta 1920 v Združenih državah potrošenih 17 milijard dolarjev za živila in pijačo, osem milijard za obleko, šest in pol milijarde za avtomobile, poldrugo milijardo za tobak in 700 milijonov dolarjev za kosmetiko in lepo-tičenje (ženske), Ce bi mogli Izračunati, koliko Je stal ljubezenski užitek Američanov v omenjenem letu, bi bila vsota naj-brže tako visoka kakor Je ona za živež in pijačo. To pomeni, da ameriški človek izda za uživanje dvakrat ali trikrat več kakor za — zaščito zoper bolezni, mrsz, vročino in zločin. Ns koncu kones: znsnstvenegs živ IJenjs med nsmi nI! — —
Med poročili o novih Isnsjd bah in odkritjih sta vsekakor najzsnimivejšl poročili dveh zdrsvnikov o novem zdravilu (Dalj« na 9. «traal.)
Nenavadna zima na ameriškem jugu
Mraz umoril 17 oseb; sneg v Floridi
New York. — Ves ameriški jug je zadnje dni drgetal v valu mraza, kakršnega še ni bilo tamkaj 30 let. V severni Geprgiji je divjal vihar s snegom in 17 oseb je podleglo mrazu. Sneg je dosegel Florido in pri Green-villu, Miza., je prvič po dolgih letih tenka ledena skorja pokrila mogočno reko Mississippi.
V Severni in Jušni Karollni je padlo 80 palcev snega. Debel sneg je pokril ves vshod In Novo Anglijo. Temperatura je selo padla. V mestu New Yor-ku Je bilo 80. decembra toliko snega na ulicah, da so morali najeti 45,000 mož, bresposlecev, za čiščenje ulic.
Nova relifna I
kriza v Illinoisu
Dajatve bodo ustavlja* ne, ¿e ne bo federalne podpore 1
Chicago, 81. dec. — Vsi relifni uradi v Illinoisu, ki morajo skrbeti za 188,000 družin brezposelnih delavoev, bodo morali zapreti vrata 18. januarja, ako na bo drftavna relifna komisija dobila najmanj tri milijone dolarjev is enega ali drugega vira. To je bilo nasnanjano po konfarenei mad govsrnerjem Homerjem in uradniki državne rellfne komisija.
Iz Washlngtona Je prišla vast da Harry I* Hopkins, načelnik federalna rellfne admlnistraei je, dela kolikor pač more, da im u posli nadaljnja število brezposelnih pri relifnih projektih, toda državna komisija bo morala sama preskrbeti sredstva zs nssičevanje revešev. * I
Ooverner Homer Je na seji relifne komisije izrekel upsnje, ds bo prlšls pomoč Iz Washlngtona, čeprav od tam še nI bilo odziva ns njegov spel. Zs oskrbo revešev v Januarju Je potrebna vsota 98.865,911, toda v državnem skladu je samo $2, 780,000. Ako ne bo federalna pomoči, bodo morale relifne družine stradati.
DELAVSKI ZAKON POJDE PRED VRHOVNOJiODlSCE
Priliv bo vsel zvezni delavski odbor v dveh slučajih
BURBONSKA KAMPANJA
Washington. - (FP) — Zvezni delsvski odbor je te dni zaključil, da bo akušit čim prej dobiti mnenje vrhovnega sodišča o vprašanju ustavnosti Wagnerjevega delavskega sa» kona.' V ta namen bo vsel pri-zlv proti odloku svesnega dl-»triktnega sodnika M. J. Otisa v Missouri ju, ki Je sadnje dni proglasil ta zakon sa neustavnega. Stično bo storil tudi v zadevi Pennaylvanske Greyhound avtcfcusne linije.
V slednjem slučaju je odbor že vložil peticijo na distriktnem sodišču v Phlladelphlji. naj zadevo te drušbe, ki je odslovila več delavcev, ker so se skušali organizirati in je s tem kršila zvezni delavski zakon, vsame v pretres prihodnjega Januarja, nakar bo stvar prišla pred vrhovno .sodišče. ,_'
ftdbor želi, da vrliovnf tribunal poda svoj odlok o tem zakonu do spomladi ter 9 tem napravi konec veliki konfuslji, ki ja nastala radi tožb pred nišjlml sodišči, kamor so sa podjetniki pričeli aatekatl v velikem številu.
Odbor bi rad napravil konec tudi veliki burbonski propagandi, ki trdi, da Je U zakon "neustaven tn brez pomena. "To delajo "podjetniške gvese In rasne odvetniške sit u p I s a,"
Od leve proti de*ni: H. A. Mer fan, svezai
Morgan.
Akcija za novo Jj delavsko stranko
Promoterji ustanove in< formacijski urad
New Haven, Con». — (FP) Skupine, ki delujejo za uatano-vitev farmarsko-delavske stran ke, mislijo v blltnjl bodočnosti ustanoviti Informacijski urad, ki bo pristašem dajal navodila in vodil gibanje za uetanovittfv nove strsnke. .	.
To Je rszvldno iz govors Kranclsca J. Gormana, vodja tekstilne unije in agitatorja nove stranke. Na jukajšnjem shodu Je poudsrjsl, ds Je vlsda — zvezna Hi državna — v rokah "'mogočnih zastopnikov korpo-racijakih Interesov" in da Ja potrebna nova stranka za boj proti reakciji in fašizmu.
Pod "novim deslom" so res-ntfh. i»l*<'«' - kupna moč 1 •luJ t* — padi* od pet do IN od-«lotkov, Jt rekel Gorman. V Istem časti pa so ae profit! korporacij zvišali nad 64%, V prvih dssetlh mesecih leta 10.15 Je trinajst demokratskih In dvs H'pjjblikansks governerja poslalo rn i liro proti stovkarjem To se hp dogajalo, dokler si «1«-j lavatvo ne Izvoli svojih vlad. Je naglaSal Gorman.
predvsem skupina korporacij -iklh odvetnikov burbonske ld^ berty lige.
"Posledics te vrste napada na takon, katerega Je sprejel zvezni kongres, vpliva na delavstvo in delavska organizacije, da ne pridejo s spornimi zadevami pred vladni trlbunal, krelfan po tem zakonu; nadalje vpliva tudi na delodajalce, " da ae pomlšljajo, če se naj drže zakona in se v delavskih odno-iajih drže predpisanih določb ali ne. Končno pa tudi administracija tega zakona nI tako efektivna kakor bi bila, če bi bili odstranjeni dvomi o njegovi ustavnosti," pravi delavski odbor.
Odbor je imel posebno sejo po akciji zveznega distriktnegs sodnika M. J, Otisa, ki Je odboru prepovedal zaslišanje zastopnikov delavcev in Majestlc Flour Mills družbe v Aurorl, Mo.,' o vprašanju tovarniških volitev.
Sodnik Otls se Je v Um slučaju Izkazal sa stoproeentnsga burbones. Njegov odlok, v katerem je proglasil Wagnerjev delavski zakon za neustavnega, Je velika openšaparska tirada. Hodniku Je treba dati to priznanje, da ne skriva svojih mrženj do delavske organIsjkIJe, niti ne svoj» pristranosil dO profil-nega sistema.. Svojih predsodkov ne skriva niti ne zavija v hlpokritlčne ter visoko doneče frsse Je odprt prlstsš kapitalističnega izkoriščanja.
Po delavskem zakonu Je udaril s dveh strani. Z ozirom na ustavno klavzulo o meddržavni trgovini, ns katrrl Je zakon legalno baziran, pravi sodnik O-Us, ds Izdelovsnje potrebščin (manufarture) nI nobena trgovina. In ker druži« izdeluje moko, njen biznls torej na spada v med«! rtu v no treovino. Dejstvo, da . družba produrirs zs trg <se\e^a zaradi profita), pri nJem nič ne štej«. Vsled tega tudi kongres nima nobene pra-vkV vmešavati se v njen biznia.
Na drugi strani U burbonski sodnik ae vsej črti pobija pravico in mnt vlade v svesl s i»ro-tUmij* as a

Tem debatam
atov le — nov manever, kakor ¿ravi "stara garda" lPQ mnenj« pisca ni, ker so se f&hunfstl s
PROS VET A
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
GLASIL* IN LASTNIMA BLDVSNSSS S A BOO H«
rooroans jbonotb W m4 MMll fer «k*	Ni

Mam liMW OUmmI la m tata. mM m m* tu. HM m Uto tm¡ to OU— «TJ« * «I» tato. M1I - tau ¿ a* »•
*	tor Um U»a«i SUM (
Chi««. .«4 Cto*r* ra H* rmr
Zanimive beležke
ta » to vršila v Ashland Audi-i toriumu, Ashland Boslevard in Vi« Buren ceatk, prišlek ob 7 t90 zvsfttr
' Ö tem naceinem vprašanju se
		jS>13S	
O—m t tki	Urpmt». tm *rimm	iVm. II. UUJ, f*	IJ A
Inas m	rM* h wmowèÊtm.	4» M i« m m «•<	
Snežinke iz »etrofoU
Cleveland. 0. — Poročil aem že, da aedaj stanujem v distri-ktu NoUinghem-Beeehland, ne i V Colllniroodu. Ntii LJuMjnnfa-til pa so to Mestno češrt kratili 'Bela LjubHena". Tod*. > odkar nem tu. ae <e aedai ide prvič godilo, da Je rea bela. P* ie kako! Tri dni skupaj je fcnežilo kot za atavo. «netiti j« pa pričelo badl na božični veéer, ko je priiel «as, da gremo'na veae-lico kleba it 49 J8Z. Morda «i je kdo rnislil, da jé tO kakšna "štra/nga" božja, ker pa je bila Izredno dobra udeležba, hismo anega smatrali za kakšno zlo, s katerim naa bi na* ljubi ne-Wki oče "štrafal".
Poročevalec lokalnega Pressa
Najlepia slika raketinkega sistema!
Ugrabljanje bogatinov ali njihovih otrok proti bogati odkupnini je zadnja leta dozorelo ▼ klasje v Združenih državah. Uhko ae reče, da je Amerika edinatvena dežela na avetu, ki trpi na tem ogabnem zločinu.
Ko je pred nekaj dnevi ibeial is Amerike letalec Undbergb, kateremu je bil ukraden in ubit prvi afn, je znana čaanikaraka veleklepe-tulja ttearat plaala, da so za sramoto Llnd-berghovega bega odgovorni "tujerodni gan-geži in komunlati, a kateremi je Amerika na gosto natrpana/' Po mnenju histeričnega Hram t a bi treba vae te "tujerodne gangeže, topove in komuniste poloviti, natiačiU z njimi parnlke in Jih poilili tja, odkoder so priltl/ Hearat je naravnoat Imel v mlallh nemškega priaeljenca Hauptmanna, ki čaka amrti na električnem atolu zaradi uboja Lindberghove-ga otroka. Med tujerodei, ki so ae hoteli v* Ameriki okoriatiti s zločinom ugrabljenja ali ropa, je ie nekaj takih propalic, poaebno Italijanov, ampak klepetavl Hearat vidi v vaeh priseljencih tločlnce in komuniate. Tudi komunlati ao pri nJem zločinci, ki "delajo ara-moto" Ameriki.
Zadnje dni ae je pa zgodilo nekaj, k«r je spet unikum za Ameriko. Dober teden pred bollčem ao čaaopisi zakričali« da je bil spet ugrabljen mlad dedič velikega tekstilnega podjetja v vzhodni Pennsylvanijl. Ta fant ae pile Caleb Jones Milne IV. in ater Je 2» let. Dva tedna so liatl kričali o njegovem Izginotju in o običajni sahtevi ugrabiteljev po odkupnini.
Zadnji teden ae je mladi Milne pojavil v l4ew Yorku. Vaa javnost je bila pod vtlaom, ds so ga ugrabitelji odvlekli nekam v New York in tamkaj izpuatili, ko so prejeli odkupnino. Tedaj pa je priilo na dan, kako je fant vlekel dva tedna za nos ne aamo časopisje, temveč tudi federalne in državne policijake oblasti.
• Nihče ga ni ugrabili Sam ae Je "ugrabil", aam je piaal piamo svojemu staremu očetu, zahtevajoč $20,000 odkupnine, in končno Je . aam tudi primal, da je bilo vae skupaj prevara. Fant Je hotel imeti publlclteto in aluŽbo v gledaliiču, katere ne potrebuje! Kljub temu je upriaoril ugrablteljako afero, da sadoati tvojim bedaatim fantasljam — da doseže, da bodo čaaoplsi pisali o nJem.
To je seveda dosegel, toda svojo igro bo drago plačal. Ce je verjeti federalnim detektivom, ki so Iz njega itvlekll priznanje, je zlorabil poito v sleparske namene in za vaako slorsbo te vrate Je določena težka denarna ali zaporna kazen ali oboje.
Tod s nam ni do tega pokvarjenega bogataškega fanta, ki nima drugpgt poals na avetu, kakor da tuhta blasne fantazije na račun javnosti. Za nas so večje važnosti amerlike ras mere, ki dopuščajo In dajejo možnoat? da ae kaj takega sploh more zgoditi. 0i ne bi bile te razmere na splošno tako prepojene, z zločin it vam tn raketiratvom, bi btk» kaj takega nemogočr.
Pant je videl, kako lahko pridejo šarlatani do slave, časti in twgastva, če jim blsnlško Ča sopisje dsla zastonjsko reklamo. Fant, dasi le mlad» Je simtnal, da ameriško časopisje je zmožno pretvoriti največjega aločinca v naj večjega narodnega Junaka in nasprotno nij večjeg« poitrnjaka v največjega lopova!
Vae to je mogoče v današnjem raketirskem ekonomsko-socialnem sistemu, ki poveličuje velike Izkoriščevalce na vrhu in preganja male izkoriščevalce, male sleparje) tatove in roparje na dnu druihe.
Raketlrski kapitalistični gosp(Mlar»kiv sistem je tak, da |»ctčira wleraketlrjev. ki si Z legal nimi stepariiami pfisVoji »nhlstva produkcij " dobrin, lahko izkoriičs, k rad«', ropa in Ubija kolikor hoče. Kszni za to ni in ne »me biti. T<ida vsi "žilavi individiji" nimajo priložnosti, da M prUHi \ tU velerafcftlfclkJ krožek — in . % ker se "11 lavi" tii ambickMMl« al hočejo pomagati do bogantvs na druge načine, po "krajši poti", in tedaj je ogenj v strehi. "
Radovedni amo, če Imi zdaj tllsterič«! Hearat zlaaal t« ga fanta kol "tujerodnega gangeža in komunista". Fant Je sin tekstilnega magneta m lleamt je dane* vnet z*f<>\ urnik vseh velikih magnetov, kakršen Je sam. ki 40 po nje-, govern "dvignili Amerik«! na najvišji standard življenja" na avetu.
razdrtjtttii taktiki, ki v , laM'id'tifcbijanju so-delavakib meje, je sev«l*<ttorala akra-
debata med Thomaaom in,hirati. Tudi to Je bilo zgodpvto wderj?m te vrtlU» V Newjito^Jy, oziroma^^e.
z najgršiml priimki) rojak Lo- ---------
vre Luna. Naše globoko fpa še Yorku. Prišlo jo je poalušat n*a	a.
k^Osoialje njegovim sorod- 20,000 oaeb. Veliko sanimanje za »togJ
S in prijateljem!"	. I to debato je ^^^^ Snf^U^^^^^
Takšna poročila ae morajo Clevelandu ae bo vršila 11. janu-ob »avl jati v naši metropoli, "ker j arja, v Detrc
zts sttigttit; r jas^^^^^s&Ai
LoilU. Ako pri* * raiporo-' radikalnim in t>rcirrc.iVBito de-l <><"«*««• noTafllnija" komurtl-
ke, a« molil, ie pHde do prete- J lavalVom je uhiljivo, rte valed pa je tiho. Razprave, vroie tega, ker ao p»rtnn«ij«i mJM»-.
itiiift ^i-rai u»«T»»
ročati. Sploh: depiei in novice polemične vsebine, morajo v kol. Lt zahvale imajo prednost, ker se "tako lepo čitajo " Tako Je pri naa, v naši javnosti. A kij rt) temu radi sprejmejo naročnino.
Vsekakor naia metropola potrebuje bojevnikov. Križ je le
placa teh vrsti*, ki i Utk torneare- ™ « BO	»J*»'
to — ali pa arečo — da ni ne k1«"*» namestb a pèstmi "drku»",
»ta deanliarji niti med
eblitanja in enotnosti delarstva.
nitf WnVTrtfnU-.l^j « î?^^ l^fj^
zdraviti alehernf zavedni delavec. Zblltanja pa sevedft ne to
Andrica, ki je rumunske na-rodnoati, ae Je vrnil a svojega potovanja po gvropl. Poaetil je tudi iugoalavifo. Pomudil ae je na Gorenjakem, bil je v Kočevju in drugih krajih Slovenije. Tudi mene je vprašal, če bi mu hotel dati naslove svojcev in aovaičanov mbje rojstne vaai. Ker o n|lh le malo vem, sem mu pisal, naj gre v Zagorje. Trbovlje in Hraatnik in naj poroča v Matu, v
tla potoval, kakšne ao razmere, ^ rudarjev in tOvarnUklh delav- ^J^lh koledar ev, p,• ireja-
nimi levičarji, n(lö le debate ne
"cirkus' mÊHFBÈÈtÉtÊÊÈ Definitivno pa značijo novo epo-ho odnošajev med komuniati in Hocialinti
("atara gard»* je
ms).
v Združenih državah brtz poltenoati z obeh atrjni, áe «PvpHa {71 p manj pa organake enotnosti bre« izje ¡Z£|ftt|enjB naèêlnih diferenc.
iar
U, kadar ima katerega, jo kma-J V zadnjih 1? ali letih, pol	¿"»¿Z
luodkuri v Chicago. Potem naa razkolu v aoclalistični stranki, u^J'
K,b ™?ga..,k1tizirf rtefiST ihiih MedTo:
bližno takole: "Kaj pg Je z va-. nientlraH a ^ pestmi. Med alo-	«.t-air«	_ ini
1..... takple: "Kaj pi
mi tam v Clevelandu I? fcaka j ne pridobite več naročnikov In članov? Itd., itd."
H mm, zakal pa val allfte v Ohlcago? No, nekaj naa je Ven-"3 ¡""-J <TT| darle »e tukal In dMrt^o kar ¿'A i* da. Prodali »mo W »tevllo
delavitvom v MfâjM^ - Î&
ae komunizem šicer ni mogel raz viti, razvil pa se je močno med
75c in en dolar. Debata je pdd vodatvom okrajne socialistične
cev v dotičnlh krajih. Dal aem mu naslov Mihaela Cobala, Delavska zadruga, Zagorje. Pa tam *«• nI oglkall. Se prej aem tudi piaal delavakomu vodji Co-balu, če ga obišče Andrica, naj mu da (potrebnih informacij, kajti te bi zahimale naše atare naseljence-delSvce.
Andrica je Iz Rumunije poročal o nekem "čudežu'% ki se Je pripetil nekemu pastirju, ko je videl "prikazen v božji podobi s brado", katere mu je dala
"boljAeviškem eksperimentu" ko tiransko diktaturo). Kljub ña-
mo veselice ln zabave, Daai bolj po malem, delujemo pa le. Nala metropola je precej katoliška, HRP ampak nam delavcem to ne delaiPrirm?r ne vidi nič drugega^ v toliko ¿kode kot nam jo dela samoatojni napredni element, ki ne ve kmn se hi dbrnil, na levo ali desno. Enkrat je tu, drugič tam. No, sHčno s« dogaja tudi v drugih naselbinah, vključivM
rhirngn.-	'
NaŠl "BeloljublJanČani" se pa hodijo tolažit k av. Kriatinl v 1 Euclid City. Kaj se hoče, Ljub-1 ljančanl ostanejo kar ao. Nf*fta Mary Prezelj nam pa rada po-
Hhrati in delotna tudi Srbi. Da|Rtrankel	O»^«»-
Pripomba gl. Urednika: Kkr je
v gnmjem dopiiu zahimivo, je trditev br. CaHhia, komuniati apreititoili. Tiste resolucije, ki so jih sprejeli na zboru komlnterip v Moskvi, m jih čez noč aprefoenife, da zda; sladko ljubijo "aoclalfaMste"! & SVeta, p res veta neumnosti Sprememba je res prilla med
do tega ni prijtto med nami, je tuObrte glavrti faktor dejatvo, da shio ml gledali1 a precej bolj pri-1 jaznimi očmi na aovjetsko Rusijo, kakor <pa le na primer gledala do nekaj let večina ameri-Iklh aocjsliatov (stara ¿ardft na
nalogo, "naj oznanjuje evan-
T« «e Je baje zgodilo v	Ve vMe lmftino v letaki
Hlavitu ob Donavi. Omenjeni	Rai|J1 Pa tud, mi yemo ^ Me
fante, ki je videl "čudež', ae je	Uw di Poznafno navdul€no
gotovo ta/ko silnega počutil kot	rojake k, HO jo hvA,i{i jn tudi
znana Vodfcška Johanca nz Oo-	|U ledat w k , hjtro n||.
renjakem in pa nal Strte V	^j^m. In«g b, & Mftfr^ tlneotalu pri Unlontownu v
ČETRTEK, 2. JANUARJA
Plimo ¡1 Clevelanda
. I'	• t » V' J -
O Cankarjevi eohi, aaradi, katere Je bilo dvi. gnjenega le toliko prahu, se zadnji ¿as ne sli>1 mnogo, da se zdi, kakor bi bila pozabljena od vaeb/ Pred več tedni sem čul, da je prispelo H LjUbljafte pismo, ki dovoljuje nekemu naše ttlu naprednemu kulturnemu druttvu, da sme Pfevftfctr eoho ter ji ¿lati primeren prostor, to-da^evno ta govorica ie iN bila potrjena Radoveden,aem, ali je ta govorica reanična? Kar ae tite šahe, rti je znano, da ie tedno leti v neki baraki v Gordonovem parku in delavci mečelo Okrog nje krampe, lopate in dru««, orodje, dA je aoha v nevarnosti, da se posko* duje.^To mi je povedal pred nekaj dnevi rojak, ki je ftarpoalen pri relifnlii deišh v tamoAnji okolici ki ki je soho videl.' Nallm klerikalcem Je pač vseeno, kje leži Cankarjeva aoha: v •meteh ali v blatu!
e • •
Enakopravnost je pred ncAtaj tedni priobčila urecMiiki članek ipod n«wlovom stradajoči umetnost In umetniki", v katerem je prigovarja)* rojakom, ki xa božič ali novo leto kupujejo darila za aftrodntke in prijatelje, da bi segli po delih našega umetnika Pfefuftka. Nato še je oglasil v Glasu Naroda btvii Cieveland-čan Franfk Kerže ter nasio^l na našo javnost enak apel. Ce je med nami dovolj denarja za rasitfc 44 presenečen j a", menita Enakopravnost >ta Kerže, bi ga morale biti nekaj tudi ea našega umetnika. Te je res. Dolžnost vsa-' liega kulturnega ljudstva je, da pedpira svoje umetnike, ki <pa«2 ne morejo jesti svojih u-metnin, ibile to oljne slike ali kamniti kipi. Brea hrarte tudi umetnik ne more živeti! In tUdi platno, barve itd. mora kupiti. Če nima denarja, si ne more kupiti ne kruha niti ¿0-plča ali dleta — ih brez prvega ne more živeti, .brez drugega pa ne ustvttrjati umetnin.
ŽLufturno zavednim ljudem tega pač ne bi ib treba vedno fcnova zabičevati.
šim simpatijam do sovjetske Rusije smo tudi rfovenski socialisti imeli več ali manj heprilik s komunisti. Do nedavnega smo bili tudi mi v njih očeh —- "socialfa-fciati" in izdajalci delavatva. Taktika tretje internkcionale je šla
"militanti" v stični stranki. Ti ao se prelevili v napol komuniste in kmalu bodo čeli. To svojo prelevitev oni vidijo v komunistih! Na ae-bi je ne vidijo. Podobni so naivnežu, ki je razbil zrcalo, ka
vea čas za uničenjem socialistic- tero ga ni hotelo pokazati lepe-j
Penni.
Dalje Andrica pripoveduje, da sedaj rumunsfcl kmetje in cigani sledijo temu pastirju, kakor so mu prej ovee in koitruni. Bale ima ta ipaatir večjo srečo v Kumuniji ko Magda Lupescu, ljubica kralja Karola, kajti o-na Ja vedno taatralena in se vosi le v oklepnem avtu! Ce Andrica sam viruje v ta čudei, ni omenil. Tudi pri A. D. se niso izrazili, če verjamejo v ta "Čudež", ciganske "šlogarce" tudi ne. Naši rojaki verjamejo In verujejo le v one "čudeže ki se "dogodijo" v Lemontu,, lil., ker so "naši", torej "čudeži" domačega isdelka in kate-rim načelujejo naši patri. (Naši metropotokl rojaki me od časa do časa radi pograjajo radi mojih do)ijsov. kako bi jih moral pisati. MoJ odgovor Je običajno, češe jim bi buli dnpa-dll taki dopisi, aoi bi israšali njih mišljenje, naj Jih kar sami pišejo po svojem okusu, Jas Jih bom pa pisal tako kot' se mmH sdi prav. Po njihovem mnenju bi moral pisati dopiae
tak de vsebinft-------—-
'MoJa
nega gibanja kakor tudi za uni ¿enjem strokovnih Unij, pa bile konservativne aH progresivne.
Sele z debaklom v Nemčiji, ki jo prinesel Hitlerja na krmilo, ae Je v MoskVl pričelo svitati, da taktika kominterne vendarle ni
$o|8ki odbor nekega farmskega okrožja je razpravljal o potrebi zgraditve novega W
amerilki^sodaM- ^	.pwlopja. Seveda nI manjkalo
amerisKi soCTai^ gugefl#ijf prec|logov in protipredlogov, to je pai
hekaj dbičajnega na vaeh sejah, toda najbolje «e je odrezal biatroglavi odbornik, ki je predlagal:fc '	' "" " n
"izgradimo novo in večje iolako poslopje lz opeki stare dole, katero dalje rabimo, dokler ne bo dograjena nova iola."
Zgodbica je zanimiva zategadelj, ker da-nafcljl evet, vključivii seveda našo veliko vsk, mrgoli takih "bistroglavcev" . . .
Rusijo, bi si tudi želela ipovrat-ko v "Belo Ljubljano" ob fcrl-eskem joaeru.
Ml, ki smo tukaj, bi lahko vse spremenili, ker amo mDč, tako da bi bilo v korist delavnemu ljudstvu v splošnem. Toda brezbrižno delavstvo tega noče, ker me razume in nofie ne razume in noč9 raaume-zna pa kritizirati socialiste. Posebno "komunistička partija alovenafkib komunistov", ki Je brez stranke, rada kritizira Zajca, urednika Proletarca. Edini boj, ki ga vodijo komunisti hrvatske in slovanske narodnoati, Je boj proti socialistom! Bežijo pa pred republikanci in demokrati. Tako bi storil tudi pue-bliki dt^ilsnik, ki Je zadnje čase napisal več dopisov.
Prank Uarbič. 53.
Debata med Thomuaom in Broader jem y ( hlcsgu -Chirago. — V pondeljek dne 18. Januarja se bo v Çhicagu vr
"edino prava", toda vzelo je ie precej čas*, do zadnjega kongresa kom interne, predno je zapihal drugi veter med komunisti. Teorija ''socialfašizma" Je bila česi noč pokopana^ nameato aekta-itva in razbijanja delavskih organizacij ae je komlnterna izrekla »zi "ljudako fronto", to Je za sodelovanje vseh delavakih% or-ga nizati j in tudi fneščanakih aku-pin v skupni fronti proti fašizmu, v katerem je nekaj časa videla "zgodovinskega" predhodnika — komunizma! Pokopan je bil tudi dualnl unionizem. "Nova linija" je seveda prišla mnogo let prepozno, toda bolje Je pozno ko nikdar. Med delavatvom Je aeveda ie mnogo ljudi, ki temu "apreobrnjenju" ne verjamejo. "Stara garda" med socialisti g« smatra le za nov manever.
Koliko je iskrenosti v novi ko-{ Wli(4*tični taktiki, bo seveda pokazala bodočnost. Da je v mno-j gfh ozirih oportunistična, se ne| da zanikati. Nisem eden tistih, ki «vrača vso krivdo za bratomorni boj med socialisti in komunisti
ga. Ce so ae komunisti tako čudoVito spremenili, kar čez noč, zakaj ae riiao spremenili napram "stari gardi" v aociall-stični atranki? Napadajo jo in blatijo kakor prej. To je naj* lepši dokaz, da komuniati so o-atall start komuniati, le sosiali-atični "militanti" so uakočili v komunistični tabor. Kadar se bodo komuniati dejanaki spremenili, bodo to spremembo p»> kaaali najprej v državi, katero imajo pod svojo kontrolo, v —■ Ruaiji. Tam bodo prenehali a terorjem nad socialisti. Tega ie niso storili. Teror v Rusiji ae nadaljuje. 1 Citaj,
U
br.
Gurden, najnovejši protest socialistične intemacionale proti terorju nad socialiati iti ostalimi levičarakimi skupinami v boljševlški Ruaiji. — Tale debata, ki jo zdaj uprizarjata Browder in Thomas po Ameriki, se mi zdi neklj sličnega, kar včasi počenja katoliški klefus, kadar uprizori "debato" z ateisti, toda "ateist" je klerik, na-zvan "satanov advokat", ki se drage volje pusti "raztrgati" v veliko zabavo — tepčev.
(MoJa Želja je bila, da ae Proaveta drži proč od notranjega kavsa v socialistični stranki, toda br. Garden izziva ta kava tudi v Prosveti. Poaledi
M haat
šila zanimiva debata med Normanom Thomasom, vodjem so-!v zadnjih 1B letih nn rarfle sled-Jee naj pripiše sebi.)
Karlom j njih. Tudi socialistično gibanje til brez grehov, kar se taktike v VeJnlJjh povojni dobi tiče. Valed tega Vidim razvoj komunistične-^
Koštrunu. Joletu Gevodu, Maj-'oprime ameriško delavstvo: so- trs gibanja v pove j nih letih za po-
ciallstlčne stranke, In Browderjrm, vodjem ameriških
iskrena hvala Janeiu vprašanju: "Katere poti naj se

ku Porkaiju, Kraneetu Koalu, cialiama ali komunizma? MariCki Plenica, Kosali Ji On-h.i lUaiki Sir in Anuikl Juha sa1 prijazno ianenadenle ali aur-j praja. ki ao mi ga prtfedili o'i| priliki moiega godu. Nikdar \ | svojim življenju nis«m priča-j koval kaj takega, tako velike« drtorote. Žatorei ie enkrst ft»v J lepa zahvala P* —
sabvale, It* da so mno-dolgovnne (da. klaftr-člUmo velikokrat V naših lokalnih listih, ki ni U na čin porabijo veliko prostora s br« rpomembnim besedičenjem. Ampak taka roba ae nnkaterim dopade, strašansko d«.pade! Tu je drugi primer:
"Pred par dnevi sta ae poročila Ma|k Pajk a Mihico Muho. ki Jo Je (ga Je) vjel (v)ela) v «voj» m rele." Ali pa: "Znani družini mr. in m rs. k<>saprr ae ie rodil sinček. Naše iskrene če •titker Dalje: "Umrl je.naš velepotnanl ln priljubljeni (dokler Je bil Ih', so gs obkladali igraaj» «a uolino.
Debs- jsv, ki ims zgodovinske vsroke.
K.

Zanimivo predavanje
( hirago. — V p^tek ŽVeČ*. dne !D * januarji, tw v Torti-novi podriiCnlcf; čikalke Javhe knjižnice na oglu t7. uiiee in Crawford ave. predavali o rU skem teatru znamenita ruaka dramska umetnica Marija A-»t rov a Lasarev. Govorila bo angleški. Uzareva Je pilila v Ameriko t znanimi moskovskimi "hudoienstvehlkr, znamenito skupino ruskih gledaliikih igralcev, leta '1928, nakar Je o» stala v Chicagv in Sdaj vedi dramsko iolo v snanem zavod« Jane Adamsove Hull House. 1 Atarevs bo demonstrirala po predavanju svoje dramsko u-metnost s uprizoritvijo kratke Inodejanke v tomanovi knjižnici. Vstop je prost
Poročevalec.
Utna seja RND Pittaburgh. Pa.—Vabim član-stve SND, da ae udeleži slavne seje Slovenskega doma afte ft. Jan. ob 2. popoldne. Ker društva poeojen denar noet vseh. da so zaetoBsna ste val nsvsoči. Iflii'ftl
LV
"Tudi površno -znsnje zgodovinskih dejstev in (paiboloških dokumentov (lokwuJ^ verodí)-stojnost haziranja, da ao raslične narodnosti, «veče v Madžarski, Cehoslovaški, Rumuniii in lutfoslaviji, ekonomsko, socialno in duhovno medsebojno odvisne", pravi elevelandski m»d-larski pisstelj Joseph Remenyi v svojem članku o knjigi slovitega madžarskega aodobnega komponista Bele Bartofka, ki Je bil priobïeft dite 1« decembra v elevelandskem dnevniku Pressu. Bartokova knjiga, ki je sad 30-let-netga raziskovalnega dela v področju- narodne t»ami, kaže na aorodnost narodnih pt«ai> v sredhji in jugovzhodni Bvropi. Bartok ie ribral In proučil tisoče madžandcih, slovaških, ttrmunrikih, sifcrtcih, hrvaških in slovenskih narodnih ipesmi ter priiel do prepričanja, da je tlsočlbtno sosedstvo vplivalo na ljudsko pesem teh narodnosti ter ji dalo svoj pečat. Bar-toku se vidi iznačllno, da ao nekatere narodno fcegmi sicer raatličnega besedila a identične melodije enako priljubljene med Madžari kot Slovaki, Hrvati, Srbi, ftumuni itd. Z drugimi besedami, ta Ijudatva nlrtajo nobenega vzroki sovražiti ae, igoepodarifto, družabno in duhovno so medodviana In bi lahko živela v nai-lepšem mihi drug froleg drugega, ¿e ne bi bilo eamogoltnih veleposestnikov in kapitalistov in nezmožnih, korumpiranlh politikov. Potem bi tudi ne bilo "hrvatskega pitanja", vpraša nja revidiranja trianonskih meja in Janka Puazt. tn Madžar, Romunec, Hrvát, Srt). Sto vak in Slovenec ne bi ljubili *amo lorodnih melodij, temveč tudi drug drugega.
* 1	!táM JonteZ, 53.
Najvišja zgradba na tvetu ~
Najvišjo zgradbo na avetu nameravajo grs dit] v Rusiji, v Moskvi. Atnerlikl inienirj. >->' fhhhijo nebotičnikov so le na pdti v Rusijo. ^ bi tms predložili svoje načrte. Prostor, kjer 00 U tgradba sUla, so si le isbrali, ps g» Američani še itajprvo temeljito preisksli. NsJ-viije poslopje na svetu se bo imenovalo H'** •evjfotov" in bo merilo v ViilnolMl pedi, bo te-¿4 as 874 pedi vlftje od Eiffelovegs stolpa v jjarisu in za 116 pedi vjlje od doslej najmo-
StnejAe sgrsdbe ns svetu, newyorikega ' r.m-a fUte Buildínga". Orjak bo vea iz jekla In marmorja. Po avoji kraaoti bo baje «vetrno č ud o
£*JUft¿a bo stala na meatu, kjer ae je dvigal-rej slovita moskovske Odrsšenikevs Ut^ra-i )fa vrh nove paleče bodo poatsvili 200 W k Leninov kip. Vse skupsj bo dowgl" fj 170 1* Boljieviki hočejo v tej zgradbi ^ nkibolj modeme izume. Uhnične prMebUJ :najWJo eleganco. V takšnem okolju v domov sle najvažnejše sovietske obUjti m mpha sovjetska uprava pod vodstvo!»* naj • mt mméÁ dilavnih funkcionarjev. Vse niti saV^ Ur Imajo, kïpoîttiléÉ, go^ëdâratva in umetnçitl •• . > ilV , J« kale tukaj. Sedaj zavili aamó še od Izvrde"1' «ne in Is j lie ltjave ameriških inženirjev. Irtfiu prWJ0 i gradbenimi deli. *	*
CETKTBK. 2. JANVAMA-^

rf «•* • f if " hll i j éí JiliiiHli	i
\II" Il ■■	O íwiMIITIJC.)
STARA NAVADA POllOtîCB-1 MJhevt ¡züíil sa kij Ravnikarja,
OA^VEMRMA
Eden mrtev, vet ranjenih
vTi» je zanesla med ljudstvo razne' navade In eerkev se «talno trudi, da bi uvajala Se nove običaj* Namen teh običajev je
,,o navadi, da se verniki kje zbe-ro h kMri i*rt>o*nos«, kjer pa ne
sme nazadnje manjkati pijača, H $ «ledi pretep, no«, koli, uboji, zapor itd. Tako je z iegna-njem po naši deželi, tako je z dragimi cerkvenimi proslavami, pa seveda tudi posvetnimi
Ena starih navad, ki se je na deželi Se amerom zvesto drže, je ta, da ljudje bedijo pri mrliču obe noči, ko leši na odru. Predvsem pridejo bedet domači fant-
P S 0 3 V
je in dekleta, pa tudi fantje h tujih, sosednih vasi ali sosedne
fare. Ko bedijo ob mrliču in svečah, molijo nekaj časa, nato , pa začno razne igre, pripovedujejo storije, pijejo čaj in žganje in vino, pa seveda tudi za-pojo "pobožne" pesmi. Pogosto pa se bedenje ob mrliču konča s pijanostjo iA pretepi med sovražnimi fanti dveh ali več far.
Tako poročamo danes spet o dogodku, ki se je dogodil na Prebačevem v Okolici Kranja. Tam je ležal na mrtvaškem odru pri Mežnarjevih mrlič in zbrali so domačini, pa tudi fantje iz Voklega, Šenčurja in Nakla. Pa so bttt sovražni med sabo in šentj urški fantje so se postavili pred hišo z noži v rokah ter Čakali sovražnika. Ko je stopil iz hiše Janez Pravhar (Kodov) iz Voklega, so planili nad njega in nekdo mu Je aasadil nož naravnost v srce. Pravhar je imel še toliko moči, da se je splazil v vežo in dejal: "Jaz imam že do-' »ti/* nato pa je umrl. 2e mrtvega je nekdo še udaril parkrat po glavi Na lirike umirajoče-' ga Pravharja je pritekel iz hiše sij Pavel Ruipnik in dobil tri rane v stegno in komc^ec* V pretepu, ki je sledil, je bilo še nekaj moških ranjenih, nato pa »o se iendurski fantje ukajoč in pdjoč vrnili domov. Zgodilo se je to okrog polnoči od 7. na 8. december. Mrtvega Pravharja so odpeljali v Voklo, ranjence pa v Kranj k zdravniku in nato v domačo oskrt>o, več šenčurskih fantov pa so naslednji dan odpeljali orožniki v zapor.
Navada bedenja in pretepanja je posebno v kranjski okolici še močno razpasena. Ravno Tla Prebačevem se je pred nekaj leti zgodilo, da je ob enaki priliki, ob bedenju pri mrliču, posililo neko deklo šest fantov in mož. Do pretepa pa pride tamkaj skoraj ob vsakem mrliču,-'
"Romantična ljubavna zgodba" je zapisalo "Jutro," ko poroča o dogodku, ki ni kaj posebnega, a je vendarle majhna senzacija. V aanatoriju v Ljubljani se je zdravil neki mlad go-sl*>d. pa se je zagledal v usmi-lj« nko-nuno, ki ms je stregla. Hotel je, da bi šla z njim. Ker je bila nuna že pokarana radi tega nedolžnega ljubezenskega razmerja, je pristala da pojde f- njim. Za j>omoč je prosila la~' boranta, ta pa ji je razodel, da m- tudi vanjo zaljubljen. Tn ta «Iva sta potem neki večer pobegnila is sanatorija, da začneta skupno življenje.
Ms pa odšel po svetu za kruhom in za izobrazbo. Najprej Je šel v Beljak, potem v Švico in Monakovo. Tam 10 ga izgnali in Je moral v Solnograško, odkoder so ga privedH "per šub" v Ljubljani in ha Vrhniko. Le-1860 je odšel na Dunaj, od-slušil vojaščin«)! v Ljubljani (1898) in bil nato več let monter v plinarni Ko je policija začela Zasledovati socialiste, m*d katerimi je bil Mihevc eden naK boljših organizatorjev, ker je bil kot govornik zelo priljubljen, je odšel Mihevc 1899 v Lienz k južni železnici. Toda kmalu so ga zaradi -socialističnega udejstvo-vanja odpustili in dobil je 1904 službo pri železnici v Trstu. Postal je strojevodja. Leta 1912 i« odpovedal službo, ker je cen-
UMRL JE IGNACIJ MIHKVC
Poročali smo že na kratko, da J* dne 5. dec. umrl v ljubljanski bolnišnici znani pionir socialističnega gibanja na Slovencem, sodrug Ignacii Mihevc, znnn predvsem po svojem delu z« socialistično strokovno organizacijo železničarjev in stro kovno organizacijo kovinarjev, znan z delavskih shodov po vsej slovenski zemlji, znan po svojih Podlistkih in povestih.	'
Mihevc je bil rojen 29.Juniia IH70 na Vrhniki. Bil Te torej r"J*k Ivana Cankarja^.s kate-rrm sta bila prijatelja, ko sta še hodila v "enajsto *olo pod mo-in su ostala prijateha Vh0 *'vljenje. Po Cankarjevi -mrli je objavil Mihevc v "Kre-J?" vt* *P«*ninov na prijatelja (-nkar^. Na Vrhniki se je
traia avstrijskih soc. strok, organizacij na Dunaju želela, da postahe Mihevc tajnik Avstrijske kovinarske zveze v Trstu. Po vojni se je naselil v Ljubljani, dobil službo v mestni plinarni kot monter—kakor pred 20 leti—in je bil do zadnjega še aktiven v službi. Zadnje leto je precej opešal, vendar je*btt še zmerom po starem šaljiv in za» baven, bister v zasledovanju vseh dogodkov in še zmerom je pisal povesti, ki Jih Je zadnja leta objavljal skoraj* izključno v naši "Prosveti."
Socialističnih idej se je na vzel v Delavskem izobraževalnem društvu v Beljaku, torej prav na čačetk u svojega delovnega življenja, in socialist je ostal vse do svoje smrti, le da se zadnja leta ni udejstvovai aktivno, in zadnji njegov govor je bil menda pozdrav izletnikom SNPJ leta 1930 v hotelu Tivoliju. Izletniki se njegovega govora gotovo še dobro spominjajo. Seveda je pa treba upoštevati sedanje politične razmere, 'ki že več let ne dopilščajo javnih delavskih govorov. Ce ne bi bilo te nesvobode, bi bil Mihevc gotovo še vsa zadnja leta nastopal na delavskih shodih, saj je bil še zmerom v najožji «zvezi s strokovnimi organizacijami in delom v njih. Stal je kot star, izkušen sindikalist vedno z nasveti ob vsakem strokovnem gibanju do zadnjega.
Beljaku se je torej "nale-zel" socialističnih idej in od tedaj je bil aktiven dolgo vrsto let tako žilavo, da ga vsi napori delodajalcev, ki so g/» odpuščali kar po vrsti, in vsi napori avstrijske policije niso niti za hip zlomili. Ohranil je svojo zrelo šegavost in d<*)ro voljo zmerom: v zaporih in pred sodniki, ko so ga gnali "per šub" in kadar je sedel s sodrugi v družbi ali kadar je govoril na javnem shodu. Ta njegova šegavost, dalje trezno presojanje, ostro definiranje vsakokratnega vprašanja in preprosta beseda, ki je zmerom znala vsako stvar imenovati s pražim imenom in S pravo primero—vse to -je napravilo njega za najboljšega organizatorja strokovnih in pffH-tlčnlh društev, kamorkoli je prišel, pa naj j« bil to Trst aH Dunaj, Lienz ali Moenchen, Ljubljana ali Jesenice. Nastopal je na delavskih socialističnih s h o-dih v Ljubljani tedaj, ko so jih silo razbijali klerikalci In ko
ktfo aoore govornike je socinli stično gibanje rodilo it vrst delavcev samih, dobro se zavedajoč, da sna delavec povedati stvari svojim tovaHŠem jasneje kakor doktorji Kreki in Lapipa-ti itd. To so bila leta preganjanja, a bila soVta rasti i in uspešnega, podrobnega dela, pa tudi leta hudega nasilja, n
Ko je odslužil vojaščino v Ljubljani, je ustanovil kovinar sko društvo za Kranjsko—tedaj js bil star 2T let!—-in ga pozneje priključil Avstrijski kovinar-rki zvezi fšociallstični). Organizacija jt imela sprva 80 Čla nov, a kmaki jih je imela 200, ustanovile so se podružnice po vseh krajih, kjer so bili kovinarji in kmalu je bilo Članov 600. Bil je na aejah, sestankih, bil v mnogih odborih, nastopal kot govornik na shodih in sestankih, pisal dopise in članke v nemške in slovenske liste, bil do svoje smrti sotrudnik vseh socialističnih listov, in še po vojn je bil on tisti, ki je oi^aniziral strokovno tako kovinarje kakor strojnike.
Bil je pred desetimi leti tudi nekaj Časa član občinskega sveta v Ljubljani in bil vnet dela vec tudf v Oifcanizaciji mestnih
lil
Zlata jama Afrike
so klerikalci na "zakotne" shode po predmestnih zakajenih gostilnah pošiljali svoje najboljše govornike, zavedajoč se dobro,
uslužbencev.
Zadnje meseee je opešal. 2e nekajkrat mu je postalo slabo.
K*<ie je 4 dec. mudil ravno pri magistratnem direktorju uradno. mu je postalo slabo, igrudil se je in prepeljali so ga v ljub Ijansko bolnišnico, kjer je naslednji dan podlegel.
Zapustil je sina, ki je snan arhitekt, in hčerko, ki se je po ročila^z učiteljem Svaro.
Spomin na pokojnega Ignaci ja Mihevca bo ostal med slovenskim delavstvom trajno!
Za 2 milijona 10 let ječe.—V Zagrebu se je vršila že dalj Časa razprava proti bivšemu blaga j niku zagrebške občinske uprave Ivanu Soštariču. Poneveril Je taksne znamke za znesek 197.-000 Din, poneveril pri Mestni hranilnici nad 1 milijon 800 ti soČ Din, poneveril pa tudi gasil skemu društvu zagrel>škemu ne kaj tisočakov. Bil je zdaj ob-sojen na 10 let robi je (j»oldrugo leto ima že za sabo), in na odškodnino 2 milijona v korist za grebŠki občini. Nekaznovan pa je še za poneverbo 428.000 Din v šikodo gasilcev.- Deset let bo torej presedel, potem pride ha svobodo, povrniti dveh milijonov pa najbrže nikoli ne bo mogel.
Ce ukrade kak brezposeln, sestradan delavec tri kile premoga z železniškega vagona, dobi najmanj S mesece ječe! Z velikimi sleparji se sploh povsod lepše postopa kakor pa s tatiči, in sodišče se prav nič ne ozira na to, da vpliki sleparji po na* vadi ne kradejo iz stiske kakor mali tatiči.
* Slikar Hodnik umrl.—V Bohinjski Bistrici je umrl slikar Valentin Hodnik, star »H let. Po rodu je iz Bohinja, llikarsko akadertiijo je dovršil v Zagrebu ter ostal poslej zvest svojim domačim planinam, kjer mu je tekla zibelka. Slikal je predvsem naše planine in mnogo slik je bilo reproduciranih v raznih turističnih revtfah In v Planinskem vest niku Pokopali so ga' 10: dec. v bohinjski Srednji vasi.
Novodobna mladina
Profesor: Kaj |>omenijo v slovenščini znamenite Arhimedove . I. 'Noli tanfflN < M^ Plftafett '"I blír.u, pi ka-
Culos meos'?" |
Dijak: "Ne pie*i tanga v mojem cirkusu!" ("Humoristk k* Listv "l
Ves italijansko-abeainski spor, ki ograža mir vsega sveta, ima v prvi vrsti gospodarsko osadje. Italijane skomina po pravljičnih zemeljskih zakladih, ki jih ima Abesinija in o katerih govore poznavalci te dežele. Treba je le energične podjetnost in modernih strojev, da postane ta dežela ne samo v podob . Ismveč tudi dejansko zlata |S» ma.
Tekme oktag koncesij v Abesiniji, ki smo jim bili priče zadnjih mesecih, samo potrju jejo te govorice, ker si jih drugače pač ne bi mogli razlagat Seveda visijo vse te transakcije sa sedaj v zraku, dokler ne vemo, kako se bo končala vojni v Abesiniji. Za primer, da bi zmagali, Italijani nikakor niso voljni priznati koncesije, ki jih je neguš podelil v tem času ino-stranim podjetnikom.
Italija sama se trudi, da b preiskala v oiemljih, ki jih js doslej zasedla, možnosti sa bodoče izkoriščanje naravnih za kladov. , Zlate rudnike so poznali v teh krajih *• sa časa faraonov, v delih Eritreje, ki mej na Etiopijo, so nekateri tlat rudniki do današnjega dne obratu. Največji podjetji te vrst« sbfjjV liamasien^ in med Toratym ter Barentujem, fclato nahajališče, ki so ga doslej malo izkoriščali in ki obeta mnogo, pa leži še pri Garavagllt tik ob abesinsko-eritrejski mej na pobočju poldrug kilometer dolgega griča, ki nosi značilno ime "Zlati grič".
Cela armada Italijanskih in ienirjev in delavcev pripravlja ta čas v zasedeni Abesiniji vse potrebno za bodoče pridobiva nje zlata in drugih rud na ve-liko. Italijani so sedaj, deloma pod vplivom sankcij, začeli tud natančneje prsiiskovati svojo kolonialno posest ob Rdečem morju in tako poročajo baš te dni, da iščejo na otokih Dahala ftke skupine, ki leži prsd Ma ssuo, petroleja. Ti otoki ao bil nekoč zbirališče lovcev na bisere, ki jim je pajaponska trgovina z umetnin^ .biseri vzela možnost zaiiulk& že dolgo ho menili, da eksistjrajo na teh o* tokih in v njihovi okolici petro-lejska ležišča, otočje je po no-vejških raziskavanjih le nada ljevanje tiste velike petrolejske žile, ki sega od Rdečega morja do Perziškega zaliva. Na otoku Ras Sole so prav te dni pričeli vrtati v zemljo in pričakujejo da se bo to delo končalo s najti bo močnejšega petrolejskega vrelca.
Italijani pa pripravljajo, še druge stvari. Ta čas raziskuje Jo Ob dankalski obali možnost načrta, ki je videti na prvi pogled fantastičen. Od Rdečega morja hočejo do Dankalske puščave, ki leži nižje nego morska gladina, napraviti prekop, ki bi vso to puščsvo spravil pod vodo. U načrt, ki U**l sliči Soergelotttffl načrtu o Saharski puščavi, bi nikakor ne Ml neizvedljiv, imel bi pa velike gospodarske, klimatske, politične in vojaške posledice. Pred vsem bi imeli Italijani potem udobno pot do province Tigre, ki so Jo zasedli. £e znani angleški raziskovalec Dankalije in baron Franchetti sta se za nI ms Is za tskšen načrt, kolikor so stvar
še, d« bi zgradba dovodnega prekopa iz Rdečega morja In ostala dela zahtevala nekako tri leta. Nadaljnji dve leti bi tra-
prvak, in Charles Chaplln, filmski Igrallc. Od leve proti desni: H. O. WelK znani
jalo, preden bi morska voda napolnila Dankalsko puščavo.
Kakor vidimo, se bavi Italija z velikopoteznimi načrti, ki so preračunani na daljšo dobo in ki predvsem z vso gotovostjo predpostavljajo, da bo njena sedanja akcija v črnem cesarstvu končala s ]M»poiuim uspehom. Da-li ni ta račun malo preveč Optimističen, nam bodo pokata-' M že bližnji mnsoci .....t
angleški piaatslj; Gene Tunney, Mvil boksarski
ZnaiHMtmara izboljšati človeško družbo
(Nadaljevanj» 9 J, .trtnI.i
zoper srčno hibo (angina pectoris).
Dr, John C. Krantz Jr, z ma-rylandske univerze Ji« poročal, da njegovo zdravilo, ki ae Ime nuj« "trichlorathylene" in kata» ro se potegne v nos, v trenutku ustavi napad srčne hibe. Itmsd 20 bolnikov, ua katerih Je poskusil to zdravilo, jih je 18 trajno ozdravelo.
Dr. James C. Munch is Phi-ladelphije je tudi poročal, da Je odkril novo zdravilo zoper srčno hibo. To zdravilo Je dobil v isločevinl if vranice, znane žleze v trebuhu. On pravi, da je preizkusil to zdravilo na 500 bolnikih in 86 odstotkom Je pomagalo. * . « i ■ i. ■ ■ ■ «• - i
Wagner za izua? z j an je stanovanjskega programa
New York. — Zvezni senator Robert F. Wagner Je ponovno opotorll javnost na dejstvo, du nad dvajset odntolkov hiA. luta re nazivajo domove, ne zaslužijo tega imena. Dejal Je, da bo v prihodnjem zasedaniu kongresa zahteval nadaljnje aproprladjs za financiranje gradnje cenenih delavskih stanovanj. H tem Imj vlada -ustvarila priliko za upo-slltev velikega števila delavcev, ki-so Še večino odvisni od Javne podpora. Wagner je dejal, da nobena delavaka družina, katere strti dohodki so manj ko flftOO, si ne mora privoščiti dostojne«« stanovanja br« zunanje pomoči. Celo v Iptu IU2H, v rlobl U-kozvane prospérité**, j* jm«.|o 42 odstotkov ameriških druftin nižje letne dohodke ko omen Je* na vsota. Naznanil js» ds bo red lagal v kongresu, naj via-i is aproprttra nadaljnjo v*ot<t 9400,000,000 ka ptutlraiije slum-skih dlstrttctov v velikih mestih In gradnjo cenenih delavskih stanovanj.
1 " — ■ 'T Jm ,"XU ; tt - ——~ — ■ "•"---
Revija 'Nation9 počastila Lewisa
H vali J njegove zaaluge v korist delavstvu
NeW tWt —'(FP) ~ Več o-sebnostlj katere so igralo važno vlogo v delavskem gibanju preteklega leta in so pokazale pogum, je prišlo na častno listo revije C "Natlon'7 liberalnega tednika, ki Izhaja v New Yorku.
John'Ji, Lewis, predsednik rudsrskfe unije UMWA, Je bil pohvaljen kot voditelj Komiteja sa industrijsko organiziranje delavrev, "Uwis Je po dolgi karieri v delavskem gibanju posvetil kvoje velike energije In sposobno«* 1 gradnji Industrij« skega up Ionian m, ki nudi de-lavcem v industrijah masne produkcije tisto moč, katero b| morali Uvajati v demokraciji," piše omfertjent tednik.
Howard Kostem od unije na-jemnUkih farmarjev na jugu in Tom Burke od Bhanecropper« unije sta tud j pohvaljena za-eno s drugimi uradniki teh or-iranizacfjV "ki so se v vednl nevarnosti za svoja življenja borili za osnovno praviue silno izkoriščanih najetnnlških far-msrjev In obiralcev bombaža."
Dalje so bill pohvaljeni kon grešniki taindaon, Maury Mave-riek in Vito Marcantonlo; Unija sa amoriike civilne svobod-sčlne in njen direktor Kogsr N. Baldwin*; Arthur C. Une In Karle M. WinSlow, profesorja na kolegiju Tut t s, "ki su nista hotela ponižati in položiti prisege lojalnosti"; sodnik Jeremiah T. 'Muhoney, vodja »policije proti sodelovanju ameriških atIStov pri olimpijadi v na-eijskl Nemčiji; Angelo Hern* don, nihkdi voditelj zamorskih delavce v»' ki se Je vrnil v Geor-gijo in hrabro boril proti ras-rsdnl MiHhei, ki iru je obsodila ua d vaj sat let zapora zaradi delavskih aktivnosti| Charles A. Heard, zgodovinar, ki Je obsodil časopisnega magnate Hearst a kot najvišjega sovražnika pls-oienitjh ameriških tradicij; Clifford Odeta in James T. Kar-rell, delavska kntritelja in pisatelja. «
l*rvs atan*%anjaae hiše v Ne« Yerli«. katere Je sgradHa I
Sodnih proti iovar-
niikini volitvam
Washlntfton. — Federalni sodnik Wheat je proti dlesni-Hkenm delavskemu odporu |>od-prl Atlantic Coast Upe Železnico^ ki U' ugovarjala ponovnim tovarniškim volitvam r njenih delavnicah. Pri prvih Je ima-gal/t kompanlfska Unija radt
boss»vske|/a pritiska nit delavce, nakar fe ŽeletnlAkln «x|h»r odredil preiskavo in nato nove fMItv*. . _ ^ j
Borba proti $tra-
dalnim mezdam
Milk Kock, Ark - Orgsnizl-rani delavci i#rer.poiu*inl In fsr-marjl so konsfilldirall svoje sile v boju pr<rti "1 r «(talnim mezdam, kl jili prejemajo delivcl, u po» i en I pri rHifnlh projektih. Ms konferenci, ki jo Je sklicala državna deisvska f«Uracija, mi «prejeti resolucijo, ki zahtev* unijfefce rf». wle pri 1#h projektih in odpravo diskriminacij.
1022315
— -	Vm4»m*mé hSMH, '
Marlin Ntemoelkr, prolealan lovakl pa*H»r v lier lin».
Dober spomin
, "I* kie sent takrat imela glavo, ko *e»i pristala, da *« t*»r»
rim « Mm) \ . . " "Ss mojih prelil, ure**k t"
lliimliftnder
M<K-ks, kaj je pa ht|»oh»n-der?"
"Htfsihoiuti r a I« « ek, ki' se |sWnli dobro I«- tedaj, kadar ae •lata počuti."
Delavski zakon pojde pred vrhovno tpdiUe
(Nsdsljsvsnjt i 1. «trsnl)v tekcljo delavstva. Cinlfno argumentira, odkdaj js atnsriškl delavec postal M*lan kakšne ne-olviliiirane rt»dbine Indijancev" ali pa "pravkar emsncipiran sušenj/' da bi ga morala vlada protektirati. ».
"Ta lakon smatra posamei« nega delavca za nekompstsntne-ša. Vlada ga mora protektirati cslo prsd lamlm teboj. Postal Je varovanec Zdrušenih dršav, katerega naj varuh protektira ko ^lana necivilizirane Indijanske rodbine ali pa pravkar emancipiranaga suinja."
Kam bi prišla dešela, de naj se dopusti, da bi vlada Mitila posameznega (lelavoa pred mi-tljomko aH mtltjardsko korpo-raeljol Varuha naj igra Is ns-civfliiirsnlm Indijancem (in seveda kapitalistom), katere so belokožci oropali njih domovi-ne In veliko število pobili. In ker niti na svojih rezervacijah niso bili varni prsd goljufi in izkoriščevalci, se Jim je vlada kontno sama postavila sa varuha. Upravičena Je protektirati tudi "pravkar smanoiplrano sušnje," toda modernih mesd-nlh sulnjev ne sms protsktfrati po soiinikovi logiki, ki Js logika vseh kapitalistov iu izkorišča-valesv. flodnikjt šsTIšdaU
nll, kaj bi se zgodilo i dešelo, če ki bil «prejet "amendment, ki Je sedaj pred kongresom," namreč amendment delavskih pravic. V tem slučaju bi liginile vse — Svobodščins! Ogromna večina "svolaalnlh" Amsrlčs-nov bi ptaitala varovanec «vetil«' vlade I Delavci bi se lahko nemoteno oruanlilrall 1 Kongres bi lahko sprejel kakršenkoli zakon za njih protekeijo in blagostanje) Se celo industrija bi lahko socialiiiral In nemote* ao reguliral I Pri teh mislih se sodniku OtisU lasje kar jete. Hilo bi roa strašno! Ukoriščs-vale I in profitarjl bi vsú ne ime-II svolaxlnih rok 1 In do Ugs ne sme priti!!! zaključuje sodnik Olli.
Med delavskimi voditelji Js iieirov odlok jaivirodll večjo senzacijo in ogorčenje, Tolaži-jo se s tem, da njegov odlok ni I merodajen, kakor pravi WJJU« am Orean, predaednik Ameriške delavce federacije. Toda vprašanje je, a čim se bodo tolatlli, ko bo enkrat vrhovno sodišče iz* reklo svoj i^llok o tem delavskem zakonu, katerega Je Ame-rtftkA delavska federacija sms-trala za največjo delavsko zmago ns imlju sakonodaje v zadnjih letih.
lia ga bo vrhovni tribunal proglasil za ustavnega, Je malo vMjtftfttti I(ftf "ima take navade. Delavstvo lahko računa le na dva ali tri liberalne vrhovne sialnike, am|tak tudi ne vselej, Večina je navadno prav tako burbotiaka kakor Je sodnik Otis. H tem v i\*«i Je trebs računati tudi z veliko burbonsko proti* "OewdeaJuko" kampanjo, s ka-tero mi zojiet okorsjlrni kapi-tslist¿ jtrMi poplavljati deše-lo. In vplivu takih kampanj so reakcionarna sodišča še naj-M J podi r še na.
Stavka delavcev
WPA v lowi od i o ie na
Des Meines, Iowa. — Odbor lowske delavske federacije Je za nedoločen čas odlošll stavko delavcev WPA, ki se Je Imela . začeti f.\januarja.	. ^
Prizor iz spominskih svečanosti narijem, ki go padli v bitki s policijo v «ja, L 1923.
yi'jpiï"
HOBVZTA
Dolina meseca
BOMAN
Spisal JACK LOWIKW—P«eW*enll TUJedr Levstik
Nekod jo je obiskal Bud fttrothtr.. 8ed,la j« v «prednji «obi in govorila » nJim; <*i »o j« kakor prikovane vi«ele na nje*>vih hlačnicah, Jd so bite tedaj raacrfrane. 1" neki drug. dan «e je oglasil poalovodja organizacije Rekla mu je kakor *e Budu Strothereu, da je vae v redu. da ji niieaar ne manjka in da bo zlahka Izhajala, doider ae Billy ne vrne.
Nato jo je jel preganjati moden atrah. C,e se vrne! Ne, tega ne. Drugega otroka ni «me-lo biti. Utegnil bi oetM» *iv. Ne, ne, ti«o<Skrat ns To ae ni smelo zgoditi. Rajši pobegne. Rajši ne vidi Biilyja nikoli vefi. Vae, «amo te-
gane. Vzs, samo tega ne!
Strah ze ni dal prepoditi. V «panju, ki «o ga zmerom motile težke zanje, je poztajal izvrtano dejztvo; pogosto «e Je zbudila vaa drgetoma. v mrzlem znoju in z glaznim krikom na ustnicah: Njeno zpanje je bilo čedalje bolj nemirno, vze bolj In bolj polno morečih zanj. Katerfkrat je bila prepričana, da voMe ne zpi; vedela je, da jo Ure nespečnost, in za nespečnostjo je bila umrla njena mati.
Nekega dne ze je zavedela v ordinacijzki «obi doktorja Hentleya. Nekam oaupld ji je gledal v obraz. -
" . "All imate dovolj jeetir jo je vprašal.
Pokimala je.
"Pa drugače — ali vaz Ure kaj posebnega?"
Zmajala je z glavo.
"Ne, nič mi ni, gozpod doktor ... zamo ,..
"Nu, nu," je dejal, da bi jo ohrabril.
In tedajci je vedela, zakaj Je bila prišla. PreproMto in odkrito mu je povedala. Zdrav-
vam ga zapizal. Ne pozabite nanj! In nikar zi ne preoblagajte ielodca, kadar ze vrne tek do jedi. Jejte kaj močnega in redilnega, zlasti ps flpčeno govedino, veliko pečene govedine. Pazite, da ne bo priamojena. Z Bogom."
Caaih je postalo S« zon i kar neznozno v prazni hišici; tedaj je navadno vrgla šal na glavo in krenila venkaj na Ogklandaki pomol ali preko železniškega ozemlja in po močavah na Peščeno obalo, kamor ze je hodi) nekdaj Billy kopat, kakor Ji je pripovedoval. Ali pa jo je ubrala na odlagališče, In če je Um po nerodni železni lestvi «plezala čez grmado drv, je pri* šla na Skalni nasip, ki ze je iztezal daleč v zaliv in ločil blatne močave v Oaklandakem ustju od preliva, ki ga prevlakujeU plima in ozeka. Tod je pihala z veža morzka aap« in Oakland ae je uUpljal za njo v dimni pegi, med tem ko je onkrraj zaliva videla drugo pego, ki je pomenila San Franciaeo. Prekomoraki parnJki ao pluli po uatju «em in tja in vlačilci z rdečimi dimniki ao prepeljavali jadrnice z viaokimi jambori.
Gledala je mornarje na ladjah, ae vpraševala, na kakšna daljna potovanja in v kake dalj* nje dežele neki odhajajo, in ugibala, kako ži*i vi jo avoje proato življenje. Ali pa je nemara tudi nje obdajal Ukiato neusmiljen fn okru« ten avet kakor oaklandske prebivalce?. Ali so bili tudi oni Uko nepošteni, Uko krivični in Uko aurovi proti «vojlm bližnjim kakor prebivalci me«t? Ničesar takega ni bilo videti, in Saxon je čaaih zahrepenela, da bi bila na kateri izmed teh odhajajočih ladij in «e peljala kamorkoli, v«e eno kam, samo da bi bilo kar najdelj proč od «veta, kateremu je bila dala
. nik j« počaai odkimal.
"To ni mogoče, draga ženica," je dejal.
.....*rm,	vikllknlla.	p» jo^rWlwt*rviU|jt«fcr
_ "Ni. mialim tega." Js odvrnil, "Mislim le da vam ne morem povedati.
Ne upam ae. kon prepoveduje. Prav zdaj aedi neki zdravnik zaradi tega v Leavenworthski jstnišnici."
Zaman je ailila vanj « prošnjami. Branil ae Je, 6eš da Ima nam ženo In otroke; zaradi njih ze ne ame naaUvijati nevarnosti.-
"Rasen tega pa zdaj ni verjetno," je rekel. "Ce ni, pa bo," je vztrajala. "Gotovo bo." Ali on Je le ialoetno zmajal z glavo. "Zakaj bi radi vedeli V jo je vprašal nazadnje.
Saxon mu je Izlila zrce. Povedala mu je, kako zračno aU prvo leto živela z Billy jem, kakšni talki ¿asi ao ae začeli zaradi delavzkih nemirov, kako ae je Billy izpremenll, da ni med njima zkoraj nikake ljubezni več, in kolikanj Jo je zdaj groza bodočno«ti. Ne tega, če bi omrlo, je končala. To bi še prene«la. Ampak tega, če bi živelo. Biilyja bodo kmalu izpu-atili in nevarnoat ae bo pričela isnovg. Saj gre zamo za par beeed. Živi duši ne bo povedala. Z divjimi konji ji ne bi Izdrli P A doktor Hentley je še vedno majal x glavo. "Ne morem vam povedati, Ženica. 8ramoU je, a ne upam ae. Roke ao mi zvezane. Misliti moram na avoje drage."
èaie ko je vaUla, da bi odšla, mu Je omahnila odločnoat. "Stopite semkaj," je dejal. "Hli že k meni eediU." fce ji je hotel šepniti na uho, ko ga Je obšla pretirana opreznoat. VaUl je, naglo atopil k vratom^, Jlh odprl in pogledal venkaj. Ko je «edel nazaj, je potegnil zvoj atol Uko bUsu k njenemu, da aU ae s komolcem dotikala drug drugega ; njegova brada ji je Megetala uho, ko je šepetal.
"Ne. ne." j» je otreael njene zahvale. "Ničesar vam niaem povedal. Prišli ate me vprašat zaatran avojega občega zdravja. Zdelani aU, v zelo alabem aUnJu —"
Tnko govoreč Jo Je tiščal proti vratom. Ko jih je odprl, je aUl zunaj bolnik, ki Je čakal aokarja v soeednji sobi. Doktor Hentley je po» vzdignil glas. "Treba vam Je krepilneg« sredstva, ki aem
ravnatelj. Vprašal me je, kaj
želim.
Odvrnil aem mu, da aem pravkar občudoval njegovega glum-ca, ki je mfcaril.
"A Henry V je amehljaje se za klical. Zavihal zi je brke in udaril z bičem po zvojih evet-I ih, grobo zakjpftutti lwn}»h "Da, on zna vae! Ni aamo giu-mec, tudi fatvraten jahač je, čeprav ima Uko kratke noge. No, žonfjer in gimnaat je itr vrsten. Naposled je še mojster krojaška dela. On aeáije vse
me naše dririfce." •To je rea mnogostrarako!" m odvrnil.
"Da! On ai hoče aamo firielu-žiti denar! Za tem stremi od jutra do noči in menda še ponoči r je nadaljeval ravnatelj za-ametiljivo. "Ce mu preoaUje čaaa trguje «udi a aadjem, tobakom in amotkami. Konja vam podkuje kakor podkovzki mojster. Če je treba ključavničar-ekifti popravil, jih on mojstrsko fcvi«.H "Neverjetno!"
Toda resnično! iMeni je nenadomestljiv! Skoda, da je tako, moKsč in zakrienjen! Zdi ae
mi, d| uio na «wri mnogo» ker mu to nič ne donaša.
Nocoj to fevajal občudovanj« vreden, velikanki skok »koti šest gorečih obročev. Ce pomi* alRe na njegove kratke nn»e, Je to naM 'pravlJičMga.1 Ker ae zanimate sanj, ai boste pač ogledati predata vol"
Ze je privlekel is lepa vstopnice. Kupil sem jih ieat za tri
olarjé*--------—■■?'
z doma. niti I U\ mi je, da niaem mogel
Četrtek
rwtum.
Monako v em. Nem.
I-' ' I
bil za pdta, preden je prišel k meni.
Zdaj pa pozdravljeni, gospodi Dsciea ai moram še mnogo prislužiti. Tudi bi si rad kupil nove škornje."
Smehljaje ae mi je pokazal razbito obutev, "gaj vidite, da ao stari odslužili."
"Se nekaj. Kakšen rojak je ta Little Henry V
Ravnatelj je «mignil z ramami:
"Sam ne vem."' " '
Dvignil je klobuk, pdčil z bičem in »pet pričel vabiti ljudi.
Dve leti kasneje aem ae vrnil v domovino. Neki dan me je gnala radovednost v okraj, ki aem- ga poznal iz svojih deških let. Tam sem včaal vsaAc dan postopal s šolsko torbo na ra-
ne, kam so jo nesle noge. Nekoč Me je zdramila v tujem delu Oaklanda. Cesta je bila široka, obrobljena z vrstami senčnih dreves. Haršunaate trate, ki ao Jih rezali samo cementne pločniki, «o «egale prav do žlebov. Hiše ao «Ule vsaka zase in ao bile velike. Ona bi jih bila imenovala palače. Tiato. kar jo je preau-nilo. da se je o«ve«tila, je bil mlad mož na vozniškem «edežu velikega potnega avtomobila, ki je «tal pred eno izmed hiš. Radovedno jo Je pogledal,, in ona je «poznala v njem Roya Blancharda, tistega, ki mu je bil Billy pred "Forumom" zagrozil, da ga bo pretepel. Zraven avtomoibla je «Ul razoglav neki drugi mlad človek. Tudi njega «e Je spomnila. Bil je ti-«ti, ki je takrat na nedeljski veselici, ko je 8axon prvič srečala Biilyja, vUknil tekaču palico med noge in s tem povzročil obči pretep. Kakor Blanchard, jo je tudi on radovedno gledal, in zdajci «e je zavedela, da je govorila sama s aeboj. Blebetanje njenih uatnic ji je še še zvenelo v ušeaih. Zardela je in žareča od «ramu po«pešlla korak. A Blanchard je skočil z voza, «e odkriL in ji stopil naproti.
"Ali vam ni dobro?" je vprašal.
Zmajala je z glavo, in dasi je obsUla, je bilo vendar razločno videti, da želi iti dalje.
"Poznam vas," Je rekel in ji pazljivo pogledal v obraz. "Bili ate a tistim «tavkarjem. ki ml je obljubil, da me preUpe."
"To je moj mož," je dejala.
"O! Dobro zanj," je rekel a prijaznim, odkritim pogledom. "A kaj je z vami? Ali morem kaj atoriti za vaa? Nekaj vam je."
"Ne, nič mi ni," Je odgovorila. "Bolna sem bila," se je zlagala, zakaj niti sanjalo se ji ni, da bi uUgnilo biti njeno čudno stanje bolezen.
"Utrujeni ate videti," je vztrajal on. MCe hočete, vaa lahko vzamem v voz in vaa zapeljem kamor vam drago. Casa imam dovolj."
Haaon je zmajala t glavo.
"Ce ... če bi mi hoteli povedati, kod vozi električna na Osmo costo. Malokdaj zaidem v U konec mesta."	(Dalj* prihodnjič.)
íogei
BÏÏ
Zmagovalec usode
" Neki dan «enr naletel v predmestju New Yorka na potujoč cirkus. Člani «o bili napravljeni v «likovKe noše. 8 pavkami in trobentami »o «e pripravljali na pohod po bližnjih ulicah In cestah
Eden izmeni njih je delil radovedni množici letake* ki ao proslavljali izredne zm«»in«M»ti cirkuških umetnikov' in vabili ljudi na večerno predstavo.
Tinti, ki je delil letake, je bil majhen, širok motiček. izredno kratkih nog. ki ga vendarle« niso «virale, d» bi ne švigal s ene •tras« uliee na drugo. NJega» komični pojav je še podkrepila kluvndka obleka, bel« našmin-kani Obraz in « rdečilom povečane ustnice.
Vat «o «e mu smejali. In ko je krčeviti» stisnil šop IrUkm pod pazduho t«r «e zakoUlil preko ceste kakor ogromen jet. ai bilo smeha ne konca ne kraja.
Čeprav je bil moi naiumljen. ne mi je vendar dosdeval čudno sasn. Te izredno kratke n«ge ¡m nad njimi krepko, plotat«» tri iSM moral že nekje videti To-
da zaman aem premišljeval, kje
je to Hlo.
Zvečer aem obiskal predstavo, ki nI bila «tata. Izvežbani konji so predvajali nekaj zanimivih todk. Spretni gimnastiki so se dobro odreaali.
Najbolj me je zanimal zadnji del: "Little Henry, najboljši klovn na svetu!"
Bil je oni. ki «em ga videl na c*«ti. Ae bolj «em bil uverjen; da «em ga moral «rečati nekje v življenju.
Ta mi«el mi ni dala miru. Jezil «em «e nad «vojim «latoim «iMtminnm. Drugo jutro «em jo pa mahnil proti cirkusu, da bi kaj izvedel o klovnu.
. PirkuH je «tal tamkaj, kakor bttt i*>mrli \ UjlUl i unjrt nfki. Ker je bil« večerna pred-«tk\M dolirt» obinkana. «em bil pre^tričan. <la «o m» sdaj kre^čali v kaki tH*anlci ali pa letali pijani. da bt pre«|Mili «vujeg« mačka.
M««t*l «em oditi. Tedaj »em tačul Asi* <#>!tča. ki je prodiral •kisu ponjavo na moje uho
I*<mUI Sem rad«»veden, kako |e za k Utaami teh pota)»čih igralcev Vntopil »em^ 8tal «em na siroti motu. ki sem ga jlelrl videti, ker je dražil mojo radovedno«t.	.
Little Henry, najbolj«! klovn ■veta, je «tal pred menoj. Oble-čen j«- »>il v volneno srajco in obut v t>rez|>etnike, Vi «o bili nekdaj pisane barve. Marljivo je obla I skakalno desko. Oblič je vodila vajena roka. kar se je takoj opazilo. Deska je bila že akoro pooblana.
Mdgtvll aem ga. Odkimal mi H «Smo z glavo, ne da bi ae ustavil pri delu
"VI ste kar rojen mizar," «em mu rekel, da bi pričel pogovor.
PaAkiljil je vame z enim oče-nom In ablal dalje. Mimogrede ml je odvrnil:
, "Ali mislite? V«e je mogo-
"Seveda! Lahko bi ae kmali z vsakim mkuirjem. Morda ste res hiti nekdaj mizai Godrnjajoč Je odvrnil: "Kakor vidite nem še vedno!" "Toda-aaj st^ vendar klovn v tem cirkusu T*
Tudi!" Je mrko odvrnil._ Se nekajkrat Je zletel njegov obiič čez gladko ploakev Nato je potegnil z roko po deski, io dvignil na ramo, vtaknil oblič pod pazduho in izginil med cirkuškimi vosov j.
tsmsn «m čskal. da bi se ^rtdl. .Namesto nj»»ga je prišel
čudovati tistega skoka. Bil sem zadržan. Zjutraj sarana aem že moral odpotovati proti zapadu.
C4z leto dni aem bil apet na vzhodni strani. Spet me je nekaj «pomnilo na mojega klovna. V nekem hesitatnem kraju aem na ljudski Veselici naletel na njegovega ravhaUlja. Moža je dbkrožala mhoiica radovednežev. Kaaal je dva dreeirana ponija. Neki deček je pa pobiral darove.
Ravnatelj že prej ni bil posebno kpo oblečen. Zdaj je bil kar eiromašert. Njegov suknjič je U izgubil Dravo barvo. Skor-n ji ao bili sUM in Uko «akipani. da ao ae kömäj še diiali Skupaj. Na eni atrani je «e silil palec na dan.
Ker mi je tedaj pravil ravnatelj, da je Henry Uk volk na denar, je U v mojih očeh i«ubil precej spoštovanja. Zdaj me je zanimal ravnatelj. Niti pomislil nisem, da me bo morda spet pretental In mi abeeil kup vstopnic. Kar prietopfl aem. Vprašal aem ga, kje je njegov cirkus.
Preaenečen me je pogledal. Vljudno me je poadravil, spravil denar, ki ga je prineael detok, in mu mešikaje rekel:
*1Spet dokaz, da me publika ni pozabila!
Torej ae tudi vi, goapod, spominjate,i ■ kako dobrimi predstavami amo zabavali ljudi?"
Vadfthnil je In potem nadaljevali • ' • I
"Moj cirkua? Vae je požrl ogenj, še moje dragocene konje.
Od tedaj bi ae ne bil dvignil nikoli več, ako bi mi ne bil pomagal nekdo, od katerega niaem niti v sanjaš) ¡pričakoval pomoči.
Imel sem glumea."
"Little Henry ja?"
'Torej ste fr* poznali? Videli ste ga pač pri meni? Zato me tembolj veseli, da vam morem priimvedovati o njeml Da, Henryk on me je rešil v najhujši stiski.
Razdvojen in reven kakor cerkvena miš sem čm>el na raavali-nah avojega Imetja.
Tedaj je pristopil Henry. Molče mi je sUanil nekaj v roko.
Pogledal aem In ostrmel: na dlani sem imel dve sto dolarjev.
Preden sem ae otreael presenečenje, Je moj zveati glumec izginil. Nič več ga niaem videl.
8 tem mi ta zvesti človek ni «amo pomagal. Tudi opogumil me je. da sem pričel iznova. £e se pogajam sa drug cirkus. Tudi «em včeral vložil v banko SOO dolarjev a obrestmi vred sa avojega dobrega darovalca."
"Zelo me veeeU. In o Henry-ju ni »te potem nič več aMšaH T sem poi7v r«lti\nl
"Slučajno aem izvedel, da gradi na šema nem
On
K«y ae je malo
meni, da bo uspeval v Ameriki aamo s svojim i-oikodelatvom, se ailno moti l Tak človek je izgub-jen! Tam je drugače! Ne samo
grabiti, kar se mu ti moramo reano hočemo! Le potem ai lahko ustvarimo pravo arečo!"
Iz nemičine; Gustav Strnila. ' -:-I—
breta /e peljal svojega otro-ka"v vozičku na sprehod. Cee pol ure je bil 2e nazaj. Zena je malone omedlela f ' ' "Saj to .vendar ni najin o-trok! Zamenjal ai voziček!"
Mož je prikimal:
"Otrok je otrok — voziček je pa tale lepši od našega!"
Med pravniki
"Ne zameri, Nace, tvoja ne-vesU ae mi zdi nekam grda!" "Priznam — a zato ima pol
iz
V
Nr*
Ko aem hitel mimo, so «e v moji duši jasno pojavljali različn spomini.
Spomnil sem se tudi marsikatere razposajenosti.
Neki dan bi jo bila jaz m neki moj zoiolec kmalu pošteno iz-kupila.
Tedaj sva se norčevala iz nekega mladega rokodelčiča. Komaj sva jo odkurila. Bila ava urnejša od njega, ker je ime zelo kratke noge.
Tedaj sem Obstal kakor pri kovan. Spomnil sem se. Little Henry, nihče drug ni bil ta ro-
Nehote sem se oorl v hišo, katere je tedaj pritekel deček ki je naju lovil. Hiša je bila popravljena. Nad vrati sem či tal % velikimi črkami napledkan nadpis:
"Pohištveno in umetno mizar-stvo Henrika Ciika."
In prav tedaj je prišel skozi vraU v modrem predpasniku z zavihanimi rdkavi—sam Henry Little.
2e sem stal pred njim. Omenil aem mu. da sem ga videl v Amferiki, kjer se je udejstvoval kot ghimec.
Nasmehnil se mi je in mi ponudil desnico.	>•
Povedal sem mu, da sem kasneje spet ftsletel na njegovega bivšega ravnatelja, 'ki mi je pripovedoval o njegovi uslugi.
Zardel je kaikor deklica. Zamahnil je z roko in za mrmral:
"Prav; prav! Bil je poštenjak!"
Spoznal sem, da mu ni preveč všeč, ker sem naleUI nanj. Toda zdaj se nisem dal odgnati. Naposled sem vendarle sedel pri mizi z njim in njegovo ženo. ki je bila lepa, mlada in debelušna goepa. Prijetno je bilo v beti, snažni sobici, kjer smo se veselo pogovsrjali ob steklenici vina. No, Henry ni kaj prida govoril.
S težavo sem izvlekel iz njega. da se je ncfcdaj zaljubil v tej hiši v mojstrovo hčer. svojo sedanjo ženo. Ker je bil siromašen pomočnik, si je ni upal zasnubiti. Mahnil jo je v Ameriko. da bi si nahranil nekaj de-narja.
Cm pet let se je vrnil s prihranki domov. Njegova delavnost, spretnost in prihranjeni denar ao oniebčsli mojstru srce. Umsknil se je mladima In |!ma prepustil obrt
Zena je poslušala z odprtimi ueti. Sama ni nič vedelk o trudu in amošnostih svojega mota. Niti slutila ni. kako aposobnegs ae je izkazal v Ameriki. Priznala je. da je Henry molčeč človek. ki ji ni nikoli zinil o vsem niti beeede.
Naposled je Henryju «lezlo vino mslo v glsvo. jsl as mu je jezik Dejal ml je:
"pa, gospod, rta je! Kdor
za tisto, čeaar se človek nauči mj|jjona olajševalnih okoliščin!" doma, temveč za vse mora	1 \ '
, "MOJ llšll MALI miti SEDAJ JE KOT MALI SPAČEK
Bil js zelo suh in ni imel nobene-gs »petits j nič več nisem vedele kaj mi je storiti."
Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je rsvno prsvo zdravilo ta *uhe podhrsnjene otroke. Njega vsebina so nSjboljie snovi, ki jih je zdravstve-aa_ veda iznajti mogla za odpravo zaprtnice. slabega ¿petits, glavobola, zgube spanc«, plinov, slabega diha, nečiste koie in sitnosti v zvezi s
Usluga za uslugo...........prebavnimi nerednostt. Prijaino u
piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah.
"Imenitno se vam poda nova obleka i Ali bi mi lahko povedali naslov svojega krojača?"
"Zakaj ne — a le pod pogojem, da mu vi mojega ne pove» ste!"
Joseph Tjriaer Company, Chicago
NARO&TE SI DNEVNIK PROSVETO
Sa Zdrvi, drftsve ta
t tednik ta.......
S tednika ta......
I tednike ta......
4	tednik« ta......
5	tednikov ta....
S« Cicero la Chicago H I tsMk ta».*»...»«•«•••»<*. WO
t tednika ta...............U«
S tednike ta...............M*
4 tednike ta............... tTf
. I tednikov ta..............U*
... ur*
........ ni l
Za Evrope je.......
lepotaite «podaji knpoa. pritailtaL potrebno Order v pisan ta ai Barollt« Proeveto, list. ki Je
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro k«t«rLt«h članov preneba biti član 8NPJ, ali Če «• preseli proč od druilne ta bo zahteval «asi svoj list tadaOt, bede moral tisti čl«a is dotičn« družine, ki j« tako skupno naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniti upravni!tvu lista, in obrnem doplačati detičn« vsote listu.Prosveta. Ako Ugs a« štora, tedaj mera upravniltvo znilsii datum m to vsoto naročniku.
vsoto de««rj«
tlDiK'
aH M«
PROSVETA. 8NPJ. 2M7 So. Uwndale Ave.. Chicago, in.
PHlotea« pdHQaai naročnino sa ll«t Proeveto veote O.......
I) Im.........................................CL drOtva Ot..
Naslov ..........................¿........................
Ustavite tednik ta ga pHpliiU k mmfi naročnini od sledsčth
«) .......................................
•Cl
a
cl CL
M.. it. draltvs M».

TISKARNA S.N.P.J
spadajoča dela
Tiska vabita sa veselice in abode, viaitnice, éaanika. knjige, koledarje, letake Itd. v alovenakem, hrvaUka». slovaškem, ¿eikem. nemikem, angleškem jesiku in drugih
VODHTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8TV0 S.N.PJn DA TISKOVINI NAROČA V SVOJI TISKARNI
Ves pojasnita Saje vodstvo Uek«rae
PUtte p« tafermncije ss
S.N.P.J. PRINTERY
2S67 S9 Sa LAWNDAI B AVENUS Tstefo« Rockwell 4IW
CHICAGO, ILL.