Prenovitveni krči sindikata
Osnutek programa novega neodvisnega sindikata Slovenije, ki je v javni razpravi že požel številne kritike, nejasnosti okoli zakona o podjetju in vlogi sindikata, zakona o temeljnih pravicah iz delov-nega razmerja, so narekovale sklic posveta, ki sta se ga v prostorih skupščine občine Ljubljana Šiška poleg predstavnikov IO OO ZS in konferenc OO ZS udeležila tudi Miha RAVNIK, predsednik repu-bliškega sindikalnega sveta in Jože ŠKETA, predsednik mestnega sindikalnega sveta.
Miha Ravnik je že uvodoma opozoril, da nobenega dvoma ni, da se sindikat mora spremeniti, saj ga k temu silijo razmere v na-ši občini. Poudaril pa je, da se bodo morali spremeniti tudi dru-gi, kajti če ne bodo zavzeli dru-gačnega stališča do sindikata, z njegovo spremenjeno vlogo ne bo nič.
Očitke, da je osnutek progra-ma preobsežen, da so nekatere formulacije vprašljive, nejasne oziroma preveč načelne oprede-
litve samoupravljanja in sou-pravljanja, da družbena lastnina ni opredeljena, kar je eno od pomembnih vprašanj v primeru stečajev (na splošno se opredeljuje, da je družbena lastnina), ne glede na kakršna lastnina, ne glede na vlaganje delavcev z delom ustvarjenih sredstev v razširjeno reprodukcijo - investicije - saj se je prav z delom delavcev vred-nost družbene lastnine povečala. Preveč načelno je opredeljen stavkovni sklad. Iz teksta ni raz-vidno in se tudi ne da točno raz-brati, ali bo sindikat politična ali stanovska organizacija delavcev in še bi lahko naštevali, je Miha Ravnik strnil v nekaj področij, ki so poglavitna za delovanje sindi-kata:
— najprej je treba ustvariti po-goje za učinkovito delo sindikata od komune do federacije;
-   ločiti   samoupravljanje  od upravljanja - delavec mora so-odločati o deležu, ki je njegov;
-   uvesti kolektivne pogodbe
-   ter zagotoviti socialno var-nost in zaščititi delavca - ustva-riti je treba materialno osnovo za zaščito delavca. To je še posebej
pomembno v primeru stečaja. Žal si stečaje vsak razlaga po svoje. Največ stečajev je na ra-čun delavca (na zahodu se deni-mo zavzemajo za stečaje, vendar delavci ostajajo, menja se le vod-stvo in vnaša nov kapital). Skrat-ka, sindikat v podjetjih bo moral biti enoten in močan, kajti le tak se bo lahko pogovarjal z vod-stvom podjetja ter postavljal svo-je zahteve. Na vprašanje, ali je tudi direktor lahko član sindika-ta, je Miha Ravnik odgovoril pri-
trdilno: »Kajti poznatn številne direktorje, ki si želijo biti člani sindikata, saj se že zavedajo pra-ve vloge sindikata.«
Seveda se za takšno pogajal-sko mizo lahko vsedejo le z zna-njem oprtani sindikalisti, ki bo-do te funkcije opravljali profesi-onalno.
Dileme torej ni, sindikat je in bo predvsem delavska organiza-cija. Vendar je treba opozoriti, da bo v tem sicer zahtevnem pre-hodnem obdobju tudi politična organizacija, kajti Miha Ravnik zatrjuje, da sindikat v teh razme-rah mora biti sokreator in ne samo sopotnik. Zato do kongre-sa ostajajo v politični areni. Tudi sicer do kongresa leta 1990 ne bodo ničesar ukinili in ničesar spremenili, tudi financiranje bo ostalo, takšno kot je. Zdaj so v pripravi le nujne statutarne re-šitve, ki bodo omogočile, da do kongresa opravijo nekaj organi-zacijskih sprememb. Program neodvisnih sindikatov Slovenije pa je odprt za vse predloge, za njegovo dograjevanje in izboljša-nje.                                 V.V.