GLASILO OBCINE ŽETALE • DECEMBER 2022 • LETNIK 22 t.82 š t. 82 SKOZI IGRO SE UCIMO Oh, kako hitro tece cas, še posebej hitro pa mine, ko se nam dogajajo zanimive stvari in tako so nas, kot že nekaj let zapored v vrtcu obiskali študentje medicine, saj je naš vrtec vkljucen v projekt »Medi medo«, kjer bodoci zdravniki otrokom predstavijo poklic zdravnika in pripomocke, ki jih zdravnik uporablja pri svojem delu. Glavni namen projekta je otroke podpreti pri premagovanju strahu pred zdravniki, zdravniškimi pregledi in posameznimi zdravniškimi rekviziti. Otroci preko igre spoznavajo potek zdravstvene oskrbe, rentgen in pravila obnašanja v cakalnici. Tako so si otroci ta dan v vrtec prinesli svoje plišaste igrace in jih peljali k zdravniku, kjer so jih le ti pregledali in oskrbeli. Tretji teden v mesecu novembru obeležujemo dan slovenske hrane in s tem tradicionalni slovenski zajtrk, naslov letošnjega se je glasil »Zajtrk z mlekom – super dan«. Na ta dan skušamo otrokom še posebej nazorno predstaviti pomen sveže, zdrave in domace hrane. Da pa je bil zajtrk še slajši, smo si lepo uredili prostor, izdelali pogrinjke ter na zajtrk povabili ravnateljico s sodelavci. Po slastnem zajtrku smo vzgojiteljice otrokom pripravile razlicne delavnice, kjer so ustvarjali na temo cebel, zdrave domace hrane, se ucili pesmice in prebirali pravljice. Po pestrem novembru nam je na vrata potrkal mesec december in tako smo na prvi decembrski dan vzgojiteljice pripravile predstavo z naslovom Kje sem doma in nanjo povabile ne samo otroke ampak tudi njihove starše, stare starše, bratce, sestrice, znance, sosede. Prostovoljne prispevke, ki so jih darovali obiskovalci bomo namenili za nakup igrac posameznim igralnicam, prinesel pa jih bo Božicek, ko bo obiskal naš vrtec. Vzgojiteljice se za prostovoljni prispevek in obisk najlepše zahvaljujemo. Predpraznicni cas v našem vrtcu popestrijo številne dejavnosti, med katere spada tudi tradicionalno krašenje smrecice, ki smo tudi letos odeli v številne okraske in slavnostno prižgali lucke. Veseli in ponosni smo ob smrecici zaplesali in nadvse uživali v pricakovanju prihajajocih praznikov. Kolektiv Vrtca Žetale Vrtec 2 Dober dan 4 Županov uvodnik 5 Nagovor župana Antona Butolna ob 23. obcinskem prazniku 6 Aktivnost Obcnega sveta Obcine Žetale 7 - 8 8 Spoštovani obcanke in obcani obcine Žetale! 9 Mesec požarne varnosti in 70 letnici delovanja naproti 10 - 11 Društvo upokojencev Žetale – kmalu 30 let 11 - 12 Jesenski, tihi cas 13 Poznojesenski dogodki v TD Žetale 15 22. Sekaško tekmovanje lastnikov gozdov Slovenije 15 Nabiranje mandarin in oliv v dolini reke Neretve 16 Primeri dobre prakse na Kozjanskem 17 Zbor pri Janezu 18 Slišim pesem, smeh… 18 Župnija Žetale advent 2022 19 - 20 Kolesarski maraton 20 Rdeci križ Žetale 21 Pogovor 22 Na obisku pri 23 - 24 Bilo je pred 50 leti 25 Od tu in tam 26 OŠ Žetale 27 23. obcinski praznik Javno GLASILO »ŽETALSKE NOVICE«, št. 82, DECEMBER 2022, Izdajatelj: Obcina Žetale, Naslov Uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale, urednistvo.zetale@gmail.com Odgovorna urednica: Marija KRUŠIC, Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO, Toni BUTOLEN, Jože KRIVEC Lektorica: Mojca KOPŠE, Marija KRUŠIC Prelom in tisk: Tiskarna Silveco, PE Stegne., December 2022 Naklada: 500 izvodov Javno glasilo »ŽETALSKE NOVICE« je na podlagi odlocbe Ministrstva za kultuo RS štev.: 006 - 24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. DOBER DAN Lepo pozdravljeni, spoštovani obcani in obcanke naše Obcine Žetale Mracno, zamegljeno nebo, polno vlage oznacuje tretji december, ki se imenuje »Ta veseli dan kulture« in ga zaznamuje rojstni dan našega najvecjega poeta Franceta Prešerna. Da je vesel, nasmejan dan, moramo poskrbeti ljudje, ki imamo radi kulturo. Zavijemo v prostor, ki je namenjen tej dejavnosti. Lahko že pred tem spominskim dnevom obišcemo domaco kulturno dvorano, se oziramo naokoli in zaznamo veselje in pricakovanje otrok, ki obiskujejo vrtec. Njim je bil namenjen prvi grudnov dan za uživanje kulture, ki so jo izvedle igralke, zaposlene kot vzgojiteljice v vrtcu Žetale. Obiskovalcem so razložile, kje so doma življenja, ki imajo za svoj življenjski prostor vodo. Ta je najprej potok, potem reka in nazadnje prostrano morje. Jasna beseda, ples in petje so razveselili mlade in starejše gledalce v tihem veceru, mocan plosk rok je izrazil naše zadovoljstvo in zahvalo izvajalkam, ki so nam popestrile cetrtkov vecer. Izvedba Deklevovega dela je korak za ljubiteljsko kulturo in vzgojo mladega rodu do spoštovanja izrazno lepe slovenske besede. Hvala vsem nastopajocim! Ostanimo pri kulturi. Popeljemo se do kulturnega hrama, cerkve Marija Tolažnica, vstopimo in prisluhnemo izvajalcem petja, mladi vokalni skupini ELINOR iz Podlehnika, in tako zakljucimo sobotni vecer s kvalitetno zapetimi pesmimi. Še sprehod po Sloveniji. Oblikovani so Obcinski sveti, župani so zasedli obcinske stolcke, minila je nedelja referendumov. Vlada po svojih zamislih izpolnjuje svoje predvolilne obljube. Na Žetalskem živimo mirno, smo zadovoljni, da nam tece življenje po naših navadah, da nam je toplo. Lahko se družimo in uživamo cas veselega decembra. Svet je nemiren, poln naravnih ujm, še vedno rožlja orožje, mnoge pesti mraz. Vemo, kam so izginili njihovi topli domovi, širijo se razlicne bolezni, znacilne za ta zimski cas. Lahko le socustvujemo z njimi. Kako lepo je, da mnogi v miru pricakujemo bližajoce praznike, pregledamo uspehe iztekajocega leta in prebiramo 82. številko Žetalskih novic. V organizaciji petih clanov Uredniškega odbora smo oblikovali 58 številk. Upamo, da ste bili zadovoljni ob branju, saj ste pomagali oblikovati vsebino s svojimi clanki. Vse, kar je zapisano, je tudi arhivirano in bo lep spomin zanamcem. Ob izteku leta 2022 Vam želimo: »Naj Vas spremlja trdno zdravje; ljubezen, zadovoljstvo, sreca naj bodo Vaši spremljevalci vsakodnevnega življenja prihajajocega leta 2023«. Z iskrenimi pozdravi UREDNIŠKI ODBOR in odgovorna urednica M. K. Leto, ki ga zakljucujemo, je bilo v politicnem smislu volilno leto. Že poleti smo dobili novo vlado. V teh dneh pa zacenjamo z delom v novem mandatu tudi izvoljeni na obcinskih volitvah. Za razliko od državnozborskih volitev, ki so prinesle drugacno koalicijo, se v Obcini Žetale ni nic spremenilo. Ne samo župan, tudi obcinski svet je ostal v istem sestavu in nadaljuje z delom. Malo kandidatov za obcinske funkcije ne samo v naši obcini, temvec v celotni državi, je zaskrbljujoce. Zgodilo se je celo, da v eni obcini ni bilo dovolj kandidatov za obcinski svet in bodo imeli še nadomestne volitve. Vzrokov je prav gotovo vec in se bo morala z njimi ukvarjati tudi državna politika. Upam samo, da se nam kaj takega ne bo zgodilo in bo na naslednjih volitvah vec kandidatov. Dolgorocno lahko nezainteresiranost in pomanjkanje kandidatov za obcinske funkcije ogrozi obstoj dolocene obcine. Tega si verjetno pri nas še ne želimo. Novi mandat obcinskega vodstva sovpada tudi z novim programskim obdobjem . nancne perspektive EU, ki se kot vedno, zacenja s triletnim zamikom in že v naslednjem letu bodo na voljo prvi razpisi. Ali bomo tudi manjše obcine res lahko kandidirale za evropska sredstva, še vedno ni povsem jasno. Cilji so zaviti v dnevnopoliticne .oskule, iz katerih je težko razbrati, kaj se bo dejansko .nanciralo. Upam, da ne samo »mehki » projekti, ki nam ne prinašajo dodane vrednosti. Kakor koli, pripravljenih imamo vec projektov in upam, da bomo vsaj z nekaterimi uspešni. Za hitrejši razvoj obcine je pridobivanje evropskih sredstev, dokler so še na voljo, izjemnega pomena. Storili bomo vse, da jih v najvecji možni meri pridobimo. V investicijsko podhranjeni obcini, kot je naša, so investicije izjemnega pomena, vendar je potrebno vedeti, da za kvaliteto življenja v obcini niso pomembne samo investicije, temvec tudi zagotavljanje predšolske vzgoje, ki je prej sploh nismo imeli, zagotavljanje kvalitetnih pogojev za osnovnošolsko izobraževanje, zagotavljanje prevoznosti cest, delovanje društev, zagotavljanje oskrbe za onemogle v domovih za ostarele in še bi lahko našteval. Marsikaj od tega nikoli nismo imeli v takšnem obsegu kot sedaj. Uspeh v novem obdobju pa vseeno ni odvisen samo od nas, niti od uspešnosti nove vlade, temvec tudi od mednarodnih odnosov. Nesmiselna in nerazumljiva vojna v Ukrajini, kot Demoklejev mec visi nad nami vsemi in usodno vpliva tudi na naše življenje. Upamo lahko samo, da prevlada razum in se cimprej konca. Kljub vsemu upam, da bo obdobje, ki se zacenja, uspešno. Želim, da v prijetnem vzdušju zakljucite leto, ki se poslavlja in optimisticno vstopite v novo leto, ki prihaja. Naj vam prinese zdravja, osebne srece in blagostanja. Vaš župan Spoštovani gospod podžupan, svetnica in svetniki obcinskega sveta, gospa direktorica z obcinsko upravo, clani odborov obcinskega sveta, vaških odborov, nadzornega odbora, uredniškega odbora, predsedniki društev, spoštovani gospod župnik, gospa ravnateljica, spoštovane obcanke in obcani obcine Žetale, lep in prisrcen pozdrav na osrednji prireditvi ob 23. prazniku Obcine Žetale. Prijeten je obcutek, ko lahko po treh letih ponovno praznujemo skupaj. Pregovor pravi, da gorje cloveku, ki v nesreci ali sreci ostane sam. Isto velja za skupnost, zato sem še posebej vesel, da na našem prazniku lahko pozdravim naše cenjene goste. Z zadovoljstvom pozdravljam županjo obcine Majšperk, gospo dr. Darinko Fakin, župana obcine Podlehnik, mag. Sebastjana Toplaka, župana obcine Videm gospoda Branka Marinica in druge predstavnike obcin. Pozdravljam poslovne partnerje. Obcinski praznik je že po tradiciji priložnost, da se ozremo nazaj, ocenimo postorjeno in usmerimo pogled naprej za novimi izzivi in projekti. Ker se letos izteka štiriletni mandat in ker v preteklih dveh letih ni bilo priložnosti, da se zberemo v takšnem številu, je prav, da ocenimo celotno štiriletno obdobje. Ta mandat je bil speci.cen in izjemno naporen. Zdravstvena kriza, ki je dve leti hromila prakticno vsa podrocja našega življenja v svetu in državi, je globoko zarezala tudi v življenje v obcini. Komaj se je pokazalo, da bomo lahko malo svobodneje zadihali, se je zacela, ne samo za Ukrajino, temvec za cel svet in predvsem Evropo, katastrofalna vojna v Ukrajini, ki nas je pahnila v humanitarno, energetsko in s tem gospodarsko krizo, ki se še poglablja in jo bomo še dolgo cutili. Dejstvo je, da vsaka kriza najbolj prizadene najranljivejše in najrevnejše, kar velja tako za posameznike, kakor za skupnosti. Ce k temu prištejemo še dejstvo, da v tej .nancni perspektivi prakticno nismo imeli možnosti crpanja evropskih sredstev, je jasno, da je za nami težek mandat. Kljub temu smo na obcini postorili vse, da s sredstvi, ki smo jih imeli na voljo, postorimo kar najvec. Vecino sredstev smo porabili za modernizacijo in vzdrževanje obcinskih cest. Modernizirali smo 22 odsekov obcinskih cest v skupni vrednosti 1,1 milijona evrov in v dolžini nekaj manj kot 10 km. Ce k temu prištejemo še približno 200.000 evrov, ki jih letno namenjamo za vzdrževanje obcinskih cest, 140.000 evrov, ki smo jih porabili za sanacijo plazu Ledinca in skoraj 60.000 evrov za odmero cest in urejanje lastništva obcinskih cest, smo za ceste v tem obdobju porabili vec kot 2,3 milijona evrov. So. nancirali smo nabavo novega gasilskega vozila v višini 250.000 evrov. Obnovili smo Pušnikovo domacijo, za kar smo porabili nekaj cez 70.000 evrov, aktivno smo z ostalimi haloškimi obcinami sodelovali v projektu Vizit Haloze. Glede na to, da obcina prakticno nima drugih virov .nanciranj kot primerno porabo, je obseg sredstev za investicije vsekakor izjemen. Veliko casa, naporov in tudi sredstev smo namenili spremembi Obcinskega prostorskega nacrta, ki je v sklepni fazi. Ravno v teh dneh smo uspeli pridobiti vecino od zahtevanih 6 ha stavbnih zemljišc, ki se bodo spremenila v kmetijska, kakor od nas zahteva ministrstvo za kmetijstvo, da bomo na drugi strani predlagana kmetijska zemljišca lahko spremenili v stavbna in koncno zakljucili dolgotrajno sprejemanje sprememb OPN in omogocili nove investicije posameznikom in podjetnikom. Po zahtevi ministrstva za okolje in prostor smo morali spremeniti Odlok o nadomestilu za stavbna zemljišca in kot ena zadnjih obcin uvesti komunalni prispevek, kar je prineslo .nancne posledice in slabo voljo nekaterih lastnikov. Vsekakor bi si, ne samo obcani, temvec tudi vodilni v obcini želeli vec, vendar se je potrebno zavedati, da smo obcina z omejenimi možnostmi s sorazmerno veliko površino in majhnim številom prebivalcev, kar posledicno prinaša manjše prihodke in vecje izdatke. Bi pa želel ponovno poudariti, da za kvaliteto življenja v obcini niso pomembne samo investicije. Skrb za predšolsko vzgojo, za primerne, celo nadstandardne pogoje v OŠ, šolske prevoze, placevanje oskrbnin v domovih za starejše in socialno varstvenih organizacijah, zagotavljanje pogojev za gospodarske javne službe, za javno zdravstvo, knjižnicno dejavnost, zagotavljanje pogojev za delovanje društev in še kaj, so tiste dejavnosti obcine, ki zraven investicij pomembno vplivajo življenja v obcini, zahtevajo velika sredstva, obenem pa se nam zdijo samoumevne. Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo sorazmerno visoko kvaliteto življenja v obcini, ki smo jo dosegli v preteklih letih, uspeli obdržati tudi v teh kriznih casih. Pred nami je nova .nancna perspektiva. Skupaj z ostalimi haloškimi obcinami vlagamo velike napore, da se situacija, ko smo v iztekajoci se perspektivi ostali brez evropskih sredstev, ne ponovi. Obcina ima pripravljenih veliko projektov, ceprav še vedno ni povsem jasno, s katerimi bomo sploh lahko kandidirali za evropska sredstva. Prav gotovo pa bomo sprejeli spremembo OPN, ki bo omogocila ureditev lastništva propadajocih objektov v Dobrini in ureditev obrtne cone v Dobrini. Narejena je projektna naloga za ureditev avtobusnih postajališc na celotni cesti od Kozmincev do meje z Obcino Rogatec in 700m plocnikov v Dobrini in Cermožišah. Sledi izdelava projekta, odkup zemljišc in izvedba. Pripravljena sta idejna projekta za ureditev vecgeneracijskega centra pri OŠ Žetale in ureditev Doma krajanov v Dobrini, s katerima je možno kandidirati na razpisih LAS Haloze. Pripravljeno je gradbeno dovoljenje za kanalizacijo v centru Žetal in projekti za vecstanovanjsko stavbo. Drugo leto bi vendarle naj stekla izgradnja širokopasovnega omrežja, kar sicer ne bo izvajala obcina, vendar smo skupaj z ostalimi haloškimi obcinami vložili ogromno naporov, da bi do izgradnje sploh prišlo. Vsekakor bo osrednji izziv v novem mandatu sanacija ceste Žetale- Majšperk. Komurkoli boste na prihajajocih volitvah zaupali vodenje obcine, mu dela ne bo zmanjkalo, pot do realizacije zastavljenih projektov pa bo naporna in mocno odvisna od razvoja dogodkov v Evropi in državi. Kljub trenutno negotovim casom sem preprican, da je prav, da ostanemo pozitivno naravnani, da gledamo optimisticno v cas, ki prihaja, predvsem pa ohranimo dostojanstvo in strpnost v medsebojnih odnosih, da kljub razlikam v pogledih stremimo k skupnim ciljem. Res nas je v obcini malo, vendar ne pozabimo, da so najboljše stvari vedno v majhnih embalažah. Cestitam obcinskim nagrajencem in diplomantom. Zahvaljujem se podžupanu in celotnemu obcinskemu svetu ter vsem ostalim organom v obcini za izjemno konstruktivno sodelovanje, zahvaljujem se obcinski upravi za kvalitetno opravljeno delo. S takšnim obcinskim svetom in obcinsko upravo dobi clovek dodatno motivacijo za delo in vsi problemi postanejo enostavnejši. Zahvaljujem se društvom za opravljeno delo in vsem obcanom za strpnost in razumevanje v teh težkih casih. Zahvaljujem se vsem, ki ste pripravili to prireditev. Želim vam prijetno praznovanje. Hvala za pozornost. Vaš župan Anton Butolen AKTIVNOSTI OBCINSKEGA SVETA OBCINE ŽETALE Obcinski svet Obcine Žetale je v zadnjem cetrtletju tega leta zasedal na eni seji, na 18. redni seji, ki je potekala 26. septembra 2022. Seja je bila sklicana zaradi obravnave petih vsebinskih tock. Pod prvo vsebinsko tocko so svetniki imenovali elektorja za bližajoce se volitve v državni svet, ki so potekale 23. in 24. novembra 2022. Državni svet sestavlja 40 clanov in sicer: 22 predstavnikov lokalnih interesov, 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti. Izvoljeni so za mandatno dobo petih let na posrednih volitvah v interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih preko predstavnikov (elektorjev) v volilnih telesih. V skladu s Sklepom Državne volilne komisije, Obcinski svet Obcine Žetale imenuje enega elektorja, kar je odvisno od števila prebivalcev v obcini. Na podlagi Pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve clana državnega sveta in za dolocitev kandidata za clana državnega sveta je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja podala predlog kandidata za elektorja, in sicer Janeza Voduška, ki je bil edini kandidat, katerega je Obcinski svet soglasno potrdil. Pod naslednjima dvema tockama dnevnega reda so obravnavali odloka, ki sta bila v prvem branju že obravnavana na prejšnji seji Obcinskega sveta in soglasno potrjen. Sedaj je bilo gradivo pripravljeno za drugo, in ker nanjo ni bilo nobenih pripomb, sta bila soglasno potrjena na tej seji, in sicer: Odlok o nacinu opravljanja gospodarske javne službe zavetišca za zapušcene živali na obmocju Obcine Žetale in Odlok o lokalnih turisticnih vodnikih na obmocju obcin Majšperk, Žetale, Podlehnik, Cirkulane, Zavrc, Gorišnica in Videm. V nadaljevanju so svetniki odlocali o podelitvi obcinskih priznanj za leto 2022. Zlato plaketo so letos podelili KIDRIC Viktoriji in Francu za dolgoletno delo na humanitarnem, kulturnem in družbenopoliticnem podrocju. Priznanja obcine Žetale pa so namenili naslednjim obcanom: • POTOCNIK Silvu-posthumno, za dolgoletno delo na kulturnem in družbenopoliticnem podrocju, • JUS Stanku za aktivno delo na podrocju požarnega varstva in gasilstva, • GAJŠEK Tatjani za dolgoletno uspešno delo v Planinskem društvu Žetale, • REŽEK Filipu za dolgoletno vodenje in vestno opravljanje dela v Društvu upokojencev Žetale. Na koncu so bili svetniki še seznanjeni s poletno realizacijo Proracuna januar-junij za leto 2022. 23. OBCINSKI PRAZNIK IN 30. KOSTANJEV PIKNIK V septembru in oktobru so v Obcini Žetale potekale prireditve v pocastitev 23. praznika Obcine Žetale in 30. kostanjevega piknika. V ta namen so se zvrstile številne športne, kulturne in druge prireditve, ki so dosegle vrhunec v soboto, 15. oktobra 2022. Tokrat ponovno tretjo soboto v oktobru, ki nas je razveselila z lepim vremenom. V petek je v prireditvenem šotoru potekala podelitev spominskih medalj ob 30-letnici samostojne in neodvisne države Slovenije veteranom vojne za Slovenijo iz Obcine Žetale v organizaciji Obmocnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, ki jih je prejelo tudi 21 naših obcanov. V soboto je ob 15.30 uri v sejni sobi potekala slavnostna seja Obcinskega sveta Obcine Žetale, zadnja v tem mandatu. Zacetek slavnostne seje je naznanil moški pevski zbor KD Žetale s himno. Nato je spregovoril župan obcine Žetale Anton Butolen, ki je v svojem govoru navedel aktivnosti obcine v letu 2022. Slavnostna seja se je zakljucila z zdravico prazniku. Sledila je osrednja proslava, ki je potekala v vecnamenski dvorani. Kulturni program je pripravila OŠ Žetale. Nastopali so tudi otroci vrtca, ki so se predstavili s pesmijo Deževna rima, plesom Tik tik tok dežek pada. Otroci 2. razreda so vse navzoce razveselili s pesmima Dežek pada in Mokri kuža, otroci 3. in 4. razreda pa s pesmijo ob Bistrem potoku je mlin. Osrednja tema nastopa otrok je bila »voda«. S svojim petjem sta popestrila program Ženski in Moški pevski zbor KD Žetale. Slavnostni govornik je bil, tako kot se za takšno prireditev spodobi, župan Anton Butolen. Spregovoril je o izvedenih investicijah v letu 2022 in iztekajocem mandatu. Osrednja tocka proslave je bila podelitev priznanj, in sicer Plakete obcine Žetale, ki sta jo tokrat prejela KIDRIC Viktorija in Franc za dolgoletno delo na humanitarnem, kulturnem in družbenopoliticnem podrocju. Priznanje Obcine Žetale so prejeli; — POTOCNIK Silvo-posthumno, za dolgoletno delo na kulturnem in družbeno politicnem podrocju, — JUS Stanko za aktivno delo na podrocju požarnega varstva in gasilstva, — GAJŠEK Tatjana za dolgoletno uspešno delo v Planinskem društvu Žetale, — REŽEK Filip za dolgoletno vodenje in vestno opravljanje dela v Društvu upokojencev Žetale Županovo priznanje sta prejela dva zlata maturanta; — PERŠAK Matija in — BER Uroš. Predstavljene so bile tudi diplomantke in diplomanti, ki so v preteklem obdobju uspešno zakljucili študij. Vabilu se je odzvalo kar nekaj nagrajencev, in sicer: 1. REŽEK Andrej – koncal študij na Višji strokovni šoli Ptuj, pridobljen strokovni naslov: Inženir mehatronike 2. GRM Valentina – koncala študij na Univerzi v Mariboru-Fakulteta za zdravstvene vede, pridobljen strokovni naslov: Magistrica zdravstvene nege 3. VREŠ Sabina – koncala študij na Univerzi v Mariboru-Fakulteti za zdravstvene vede, pridobljen strokovni naslov: Diplomirana medicinska sestra (VS) 4. FURMAN Kristjan – koncal študij na Višji strokovni šoli - Lesarska šola Maribor, pridobljen strokovni naslov: Inženir lesarstva 5. CEP Astrid – koncala študij na Univerzi v Mariboru – Pravna fakulteta, pridobljen strokovni naziv: Magistrica prava 6. GAJŠEK Tea – koncala študij na Univerzi v Ljubljani -Fakulteti za farmacijo, pridobljen strokovni naslov: Magistrica industrijske farmacije 7. STOJNŠEK Matej – koncal študij na Univerzi v Mariboru- Fakulteti za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko, pridobljen strokovni naslov: Magister inženir elektrotehnike 8. PULKO Rok – koncal študij na Univerzi v Mariboru- Fakulteti za strojništvo, pridobljen strokovni naslov: Diplomirani inženir mehatronike (VS) 9. PLAJNŠEK Tomaž – koncal študij na Univerzi v Mariboru - Fakulteti za strojništvo, pridobljen strokovni naslov: Diplomirani inženir strojništva (VS). Vsem diplomantkam in diplomantom še enkrat cestitamo za uspešno zakljucen študij. Nadaljevanje prireditve se je dogajalo v prireditvenem šotoru na igrišcu OŠ Žetale, kjer se je ob 20. uri zacel 30. kostanjev piknik z Ansamblom Štajerci. Organizator kostanjevega piknika je bilo podjetje Gastro d.o.o. iz Ptuja. Zakljucek praznovanja je bil v nedeljo, 16. oktobra 2022, kjer smo organizirali vsakoletno srecanje starejših obcanov v vecnamenski dvorani. Pred tem so se uelelžili svete maše v farni cerkvi Sv. Mihaela. Po proslavi, ki jo je organizirala OŠ Žetale, sta sledili skupna pogostitev in druženje. Obcinska uprava SANACIJA ZEMELJSKEGA PLAZU NA JP 741361 PEKLACA-PREVORŠEK PRI KOREZ, KOCICE 32 Mesec december je zmeraj v znamenju pricakovanja, toplih misli, praznicnega vzdušja. Tako tudi letos, ob iztekajocem se letu, ne bomo pozabili na naše najmlajše in najstarejše obcane. Tudi letos bo potekalo vsakoletno obdarovanje predšolskih otrok po obicajnem protokolu. Otroke, ki obiskujejo vrtec Žetale, bo obiskal »božicek« v casu veselega decembra v vrtcu, kamor bodo povabljeni tudi ostali otroci, ki so v domaci oskrbi ali našega vrtca ne obiskujejo. Prav tako tudi letos ne bomo pozabili na najstarejše obcane po posameznih zaselkih in jih razveselili z majhno pozornostjo. Tokrat bo župan Anton Butolen lahko nadaljeval s tradicionalnim obiskom na domu in jim darilni paket z novoletnim vošcilom izrocil osebno. Obcinska uprava Na podlagi 90. clena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB3, 45/2008, 83/12 in 68/17) izdaja Volilna komisija Obcine Žetale naslednje: POROCILO o izidu glasovanja za Obcinski svet Obcine Žetale na lokalnih volitvah dne 20. 11. 2022 Volilna komisija Obcine Žetale je na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve Obcinskega sveta Obcine Žetale na svoji seji, dne 21. 11. 2022, ugotovila naslednji rezultat glasovanja: — oddanih glasovnic: 461 — neveljavnih glasovnic: 1 — veljavnih glasovnic: 460 Kandidati so prejeli naslednje število glasov: 1. Franc VOGRINC Jožef Vogrinc in skupina volivcev 220 47,83 2. Matjaž KOPŠE Roman Gajser in skupina volivcev 218 47,39 3. Anton FURMAN OO N.Si 215 46,74 4. Ema VOGRINC Jožef Vogrinc in skupina volivcev 189 41,09 5. Nejc SAKELŠEK Jure Sakelšek in skupina volivcev 187 40,65 6. Janez VODUŠEK Jožef Vogrinc in skupina volivcev 178 38,70 7. Franc CEP OO SDS 147 31,96 8. Anton GAJŠEK OO SDS 143 31,09 9. Ingrid FIŠER OO SDS 121 26,30 10. Darja ŽERAK OO SDS 105 22,83 Na podlagi 1. odstavka 12. clena Statuta Obcine Žetale – UPB-1 (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 54/17) šteje obcinski svet 7 (sedem) clanov. V Obcinski svet Obcine Žetale so tako bili izvoljeni: 1. Franc VOGRINC 1 220 2. Matjaž KOPŠE 1 218 3. Anton FURMAN 1 215 4. Ema VOGRINC 1 189 5. Nejc SAKELŠEK 1 187 6. Janez VODUŠEK 1 178 7. Franc CEP 1 147 Skupni rezultat udeležbe na lokalnih volitvah za clane obcinskega sveta, dne 20. 11. 2022, v Obcini Žetale: — število volilnih upravicencev: 1078 — skupaj glasovalo: 461 — % udeležbe v obcini: 42,76 Številka: 041-02/2022 Datum: 21. 11. 2022 Roman MEDVED, univ.dipl.prav. Predsednik Obcinske volilne komisije, l.r. Le nekaj decembrskih dni nas še loci do božica in novega leta, od katerega si vsak od nas obeta le najboljše. Preživimo jih v družbi tistih, ki jih imamo radi in so nam vse leto stali ob strani. Napolnimo svoja srca z mirom in toplino ter se z optimizmom zazrimo v leto, ki je pred nami. Konec leta obicajno pregledamo aktivnosti preteklega leta. Bilo je naporno in polno novih preizkušenj, smo si pa skozi leto zagotovo nabrali nove izkušnje, zato iz njega stopamo mocnejši in pogumnejši. Zadnja cetrtina leta 2022 je moje delo v Državnem zboru zaznamovala s proracunom za prihodnji dve leti, spremembo zakona o dohonini ter tematiko povezano z obstojem kmetij na haloškem koncu. Le tem podrocjem bom v nadaljevanju namenila tudi nekaj vec besed. Spremembe proracuna za leto 2023 so dvignile proracunsko porabo na rekordnih 16,7 milijarde evrov ter planiranim primanjkljajem v višini 3,3 milijarde evrov. V letu 2024 se planirajo prav tako izredno visoki odhodki v višini 15,5 miljard. Še nikoli ni bila država tako potratna. Najhuje pri tem pa je, da državljani tega ne obcutijo, saj je pomoc v vecini minimalna ali pa je sploh ni. Po napovedih pa nas cakajo še dodatne obdavcitve premoženja. Višja obdavcitev dela je že uveljavljena s spremembo zakona o dohodnini, ki znižuje splošno davcno olajšavo, kar pomeni, da bodo prihodnje leto prav vsi, glede na do sedaj veljaven zakon, imeli nižje neto place. Prav tako ne bo uskladitve z indeksom rasti cen, kar pomeni, da bodo place realno še nižje. Delo bi se moralo splacati, a vladajoca politika s svojimi ukrepi pelje ta naš vlak žal v drugo smer. Trenutno razmere, ne v Sloveniji, ne drugod po Evropi in svetu, niso dobre. Pri nas se že soocamo s padcem gospodarske aktivnosti, naša najvecja gospodarska partnerica Nemcija pa že drsi v recesijo, kar pomeni le še slabšo napoved za nas. Zadnje mesece je in.acija v Sloveniji okoli 10-11%. Tisto, kar sami najbolje veste, je, da je dvig rasti cen dolocenih izdelkov, storitev in energentov tudi 20-40%, kar se seveda že odraža v previdnosti potrošnikov in posledicno nižji potrošnji. Spremenjen zakon o dohodnini nerazumno povecuje tudi obremenitve za slovenske kmete, ki kmetujejo na obmocjih omejenih možnosti za kmetovanje in so hkrati najbolj zaslužni, da se slovensko podeželje ohranja za naše zanamce ter pomembno prispevajo k prehranski varnosti države. Ob tem pa so še spremenili sitem tockovanja za placila za kmetije, ki delujejo na obmocjih z omejitvami (OMD) na nacin, da vec tock pridobijo kmetije na nadmorski višini nad 500m, strmina, ki bi morala bili kljucna pri tem, pa je skoraj popolnoma zanemarjena. S tem nacinom lahko izgubijo vse kmetije, ki delujejo na obmocju Haloz, saj je nadmorska višina tukaj le 300-600m. Obdelava pa je zaradi izrednega naklona, dostopnosti in kon.guracije terena izredno zahtevna. Bistveno bolj kot marsikje drugje na višji nadmorski višini. Zaradi izpostavljene problematike s strani vecih haloških kmetov, je bila na mojo pobudo v Državnem zboru sklicana nujna seja odbora za kmetijstvo, kjer so kmetje tudi predstavili nastalo situacijo. Ministrica si je isti dan v popoldanskem casu v živo ogledala nekaj kmetij na haloškem koncu in obljubila, da bodo pregledali kaj v dani situaciji lahko naredijo. Resnicno upam, da bodo ponovno preucili izhodišca in ustrezno korigirali model tockovanja na nacin, da bo le ta pravicen za vse, tudi za tiste, ki sicer kmetujejo na nižji nadmorski višini, a na zahtevnih obmocjih. Spoštovani, želim vam mirne in blagoslovljene božicne praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Leto 2023 naj bo zdravo, mirno in uspešno. Naj bo polno novih priložnosti za uresnicitev vaših pricakovanj in sanj. Kot je rekel Walt Disney: »Vse naše sanje se lahko uresnicijo, ce le imamo pogum, da jim sledimo.« Zato sledite svojim sanjam. Vse le dobro, Suzana Lep Šimenko poslanka DZ RS Operativno vajo PGD Žetale tradicionalno izvajamo ob mesecu požarne varnosti. Leto smo jo izvedli 7. oktobra. Tokratni scenarij je bil podrejen letošnjemu sloganu »Tudi baterije lahko zagorijo«. Scenarij: Napaka na UPS napravi v osnovni šoli Žetale je povzrocila zadimljenost do te mere, da je bila evakuacija mocno otežena. Ucenci v pritlicnih ucilnicah so bili evakuirani skozi okna ter hodnike, ujeti v nadstropju pa so objekt v spremstvu gasilcev zapustili preko lestev. Med ponesrecenci so se znašle osebe z oteženim dihanjem, ki je bil posledica mocnega dima. Napadalne skupine so jim dovajale zrak preko reševalnih mask, nekatere je bilo potrebno oskrbovali z dovajanjem kisika, potrebni so bili iznosi z nosili. Izvedeno je bilo tudi spušcanje ponesrecenca s pomocjo lestve, koritastih nosil in vrvne tehnike. Tekom evakuacije je prišlo do vžiga UPS naprave. Razvit požar je povzrocil kolaps stropne konstrukcije in tako zaprl glavno pot do prostora, kjer se je le ta nahajal. Posledicno so se izvajali napadi preko lestev ter posamezni preko še dostopnih prostorov pritlicja. Po zamejitvi ognja je sledilo nadtlacno prezracevanje ter pregled in zalivanje manjših žarišc. Ob koncu so bili prostori s strani vodstva vaje pregledani s termo kamerami in detektorji plinov. GVC-1 in GVM ter 9 gasilci. Naše društvo je participiralo z vsemi razpoložljivimi vozili GVC-1, GVC 24/50, GVV, GVM in 20 gasilci. Vlogo ponesrecencev je tokrat v spremstvu clanov odigralo 16 mladincev in pionirjev. Z veseljem se odzovemo na vsakoletno povabilo OŠ Žetale, ki v sklopu meseca požarne varnosti organizira vajo evakuacije šole in vrtca. Letos je bilo to 28. oktobra. Preventiva je najboljša zašcita. Simulacija podvrže otroke v šoli in vrtcu ter zaposlene realnemu možnemu scenariju, ki je ciljno usmerjen k hitremu in varnemu umiku na zunanje mesto zbora. Hkrati jih gasilci seznanimo z osnovami požarne varnosti, opremo, ipd. delovno nesreco, nesreco balona ter gorecim objektom. Zamišljeni scenariji so nas soocili z obširnim naborom intervencij, ki so v našem okolišu povsem mogoce. Tocke so zahtevale znanje tehnicnega reševanja, nudenja prve pomoci, požarne obrambe, idr. Celotna vaja je bila štabno vodena po principu aktiviranja in razporejanja enot. V soboto, 29. Oktobra, smo izvedli tradicionalno druženje z žetalskimi lovci. Lovci LD Žetale nas v obliki skupnega lova vsako leto popeljejo v svet lovstva, seznanijo z njihovim požrtvovalnim delom in hkrati namenijo cas za kvalitetno druženje. Zahvala LD Žetale, tudi letošnje druženje je bilo odlicno! Skozi jesenske in zimske mesece se ob petkih na raznih vajah in delavnicah ob pomoci naših mentoric v gasilskem domu zbirajo mladinci in pionirji. Z vajami in delavnicami krepijo svoje znanje o gasilstvu in utrjujejo medsebojne vezi. V mesecu decembru Vas bodo naši clani tradicionalno obiskali na domu ob raznašanju koledarjev. Seveda se v našem društvu že spogledujemo z novim letom in izzivi, ki jih prinaša. V naslednjem letu bo naše društvo obeležilo 70- letnico delovanja, ki jo bomo proslavili konec meseca junija. O tem jubileju bomo izdali tudi zbornik, prav tako nas cakajo vzdrževalna dela na gasilskem domu in zagotavljanje operativne pripravljenosti v obcini. Z novim letom in s prihajajocim obcnim zborom se koncuje 5-letni mandat trenutnemu vodstvu društva, zato dovolite, da se v imenu predsednika in poveljnika PGD Žetale zahvalim vsem clanicam in clanom, ki ste s svojim delovanjem prispevali k uspešnemu delu našega društva. Obcankam in obcanom pa se zahvaljujemo za podporo, s katero nam je uspelo uresniciti zastavljene cilje. Gasilci PGD Žetale Vam želimo vesel božic in srecno ter zdravo novo leto. Na pomoc! Jure Sakelšek Roman Gajser UVOD Društvo upokojencev Žetale je bilo ustanovljeno 27. novembra leta 1993. Takrat so bili na ustanovnem Obcnem zboru društva izvoljeni organi društva. Prva predsednica društva je postala ga. Marija Žerak iz Cermožiš. Leto 2023 bo torej jubilejno leto, ko bo društvo upokojencev Žetale praznovalo 30 let svojega uspešnega dela. Medsebojno druženje in solidarnostna pomoc starejših je bila in ostaja rdeca nit delovanja društva. Zacetki delovanja Društva upokojencev niso bili lahki. Društvo ni imelo svojih prostorov in sredstev za svoje delovanje. Ob pomoci takratne Krajevne skupnosti Žetale in velikemu entuzijazmu clanov društva gre zahvala, da je društvo premagalo zacetne težave in tako zacelo uresnicevati cilje, za katere je bilo ustanovljeno. Leta 1997 je društvu razvilo svoj društveni prapor, ki je simbol društva in spremlja clane društva ob veselih in žalostnih trenutkih. Številne družabna srecanja, prireditve, izleti in v zadnjem casu rekreacijske aktivnosti so zaznamovale delo društva v preteklih letih. Vec o bogati zgodovini Društva upokojencev Žetale pa v naslednjih številkah Žetalskih novic. Sodelovanje Društva upokojencev Žetale na 23. prazniku Obcine Žetale Društvo upokojencev Žetale se je aktivno vkljucilo v program prireditev ob 23. prazniku obcine Žetale. V ta namen smo organizirali tekmovanje v balinanju in kegljanju na vrvici. Tekmovanji sta bili zamišljeni kot odprto prvenstvo, na katerih so lahko sodelovali vsi obcani Obcine Žetale. a) Tekmovanje v balinanju: Tekmovanje je bilo izvedeno v cetrtek, 6. oktobra na balinišcu pri Osnovni šoli Žetale. Sodelovali sta dve ekipi in sicer bela in rdeca ekipa Društva upokojencev Žetale. Po napetem boju je z 2:1 zmagala bela ekipa v postavi: Majda KRIVEC, Milko VEK, Cvetka REŽEK, Alojzija RAMPRE. Drugo mesto je osvojila rdeca ekipa v postavi: Boris JAZBEC, Franc HORVAT, Filip REŽEK, Srecko RAMPRE. b) Tekmovanje v kegljanju na vrvici: Tekmovanje je bilo izvedeno na novem kegljišcu v Športnem parku Rim. Tekmovanja se je udeležilo 18 tekmovalcev v ženski in moški konkurenci. Doseženi so bili naslednji rezultati: — Ženske: 1. mesto – Angela KOPŠE, 2. mesto - Albina ŽELEZNIK, 3. mesto-Majda KRIVEC — Moški: 1. mesto- Igor ILJAŽ, 2. mesto – Franc HORVAT, 3. mesto – Jože KRIVEC Za zgoraj dosežena mesta so bila tekmovalcem podeljena priznanja na prireditvi, ki je bila v petek, 14. oktobra 2022 v prireditvenem šotoru pri Osnovni šoli Žetale. V nedeljo, 16. oktobra 2022 je bilo v Vecnamenski dvorani Žetale srecanje starejših obcanov Obcine Žetale. S srecanjem starejših obcanov so se zakljucile prireditve ob 23. prazniku Obcine Žetale. Na zacetku srecanja je prisotne pozdravil gostitelj srecanja župan Obcine Žetale g. Anton BUTOLEN, ki je izrazil zadovoljstvo, da je lahko Obcina Žetale po dveh letih omejitve zaradi epidemije spet pripravila srecanje starejših obcanov. V imenu Društva upokojencev je prisotne pozdravil predsednik g. Franc HORVAT, ki je prisotnim zaželel prijetno druženje na prireditvi. Bogat kulturni program so izvedli ucenci Osnovne šole Žetale in clani Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale pod vodstvom Kristjana Furmana. Na osrednji prireditvi ob 23. prazniku obcine Žetale so bila podeljena Priznanja obcine Žetale. Med dobitniki priznanj je bivši predsednik Društva upokojencev Žetale g. Filip REŽEK. V obrazložitvi ob prejemu priznanja je bilo poudarjeno njegovo zavzeto in požrtvovalno delo v Društvu upokojencev Žetale v preteklem obdobju, posebej v zadnjih dveh mandatih, ko je bil predsednik Društva upokojencev Žetale. G. Filipu Režeku ob prejemu Priznanja obcine Žetale iskreno cestitamo z željo, da še naprej zavzeto deluje kot clan Upravnega odbora Društva upokojencev Žetale. MARTINOVANJE 2022 IN PRVI KRST MOŠTA V OBCINI ŽETALE Na Martinov petek, 11. novembra 2022 je v Vecnamenski dvorani Žetale potekala tradicionalna prireditev v organizaciji Društva upokojencev Žetale Martinovanje 2022. Martinovanja se je udeležilo 58 clanic in clanov Društva upokojencev Žetale. Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik društva g. Franc HORVAT, ki je na kratko orisal delo društva v preteklem obdobju in zaželel vsem prisotnim prijetno druženje in obilo zabave ob pesmi in glasbi. Zatem je sledilo Martinovo kosilo, ki ga je pripravilo podjetje Gastro iz Ptuja. Harmonikar Jože Kores, ki že po tradiciji s svojo frajtonarico popestri naša srecanja, tudi tokrat ni razocaral. Njegove polke in valcki so poskrbeli, da so marsikoga zasrbele pete, da se je ob domaci glasbi veselo zavrtel. Ker je Martinovo dan, ko se mošt spremeni v vino, je bilo potrebno opraviti krst mošta. Krst mošta na šaljiv nacin se je v Obcini Žetale zgodil prvic. Obred krsta so opravili: Albert Mohorko kot škof Martin, njegova ministrantka je bila Rozika Žavski, v vlogi mošteka je nastopil Filip Režek. S krstom mošta je le ta postal vino, ki ga je vecina navzocih tudi poskusila. SKUPNA SEJA ORGANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽETALE V petek, 2. decembra 2022 je v Vecnamenski dvorani Žetale potekala skupna seja organov Društva upokojencev Žetale. Seje so se udeležili clani Upravnega odbora, Nadzornega odbora in Castnega razsodišca. Na seji so bili prisotni gostje: župan Obcine Žetale g. Anton BUTOLEN in predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja Ptuj g. Viktor Kokol. Uvodoma je vse prisotne in vabljene goste pozdravil predsednik Društva upokojencev Žetale g. Franc Horvat, ki je izpostavil, da je bilo delo društva v odhajajocem letu 2022 uspešno. V imenu društva se je zahvalil Obcini Žetale, Pokrajinski zvezi, vsem sponzorjem in vsem ostalim za sodelovanje in pomoc pri delu društva. Porocilo o izvedenem programu dela Društva upokojencev Žetale je podal tajnik g. Jože Krivec, ki je poudaril, da so bile vse aktivnosti, ki so bile planirane v programu društva za leto 2022, izvedene. V nadaljevanju je tajnik društva na kratko predstavil osnutek Plana dela društva upokojencev Žetale za leto 2023. Pri tem je posebej poudaril, da je možno na osnutek Plana dela za leto 2023 podati predloge vse do Obcnega zbora, ki bo predvidoma v mesecu marcu 2023. V razpravi je sodeloval župan Obcine Žetale g. Anton Butolen, ki je pohvalil delo društva v preteklem obdobju in podal pobudo, da bi postala prireditev Krst mošta širšega obcinskega pomena. Župan je podal informacijo glede ureditve Vecgeneracijskega centra na travnatem igrišcu pri Osnovni šoli Žetale. Povedal je, da je po volitvah cas, da se pripravi projekt in tako prijavi na ustrezen razpis za so.nanciranje projekta. Zbrane na skupni seji je nagovoril tudi predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja Ptuj g. Viktor Kokol, ki je posebej omenil solidarnostno pomoc med upokojenci, ki se izvaja skozi program »Starejši za starejše«. V ta namen je predlagal imenovanje koordinatorja tega programa s strani Društva upokojencev Žetale. Za koordinatorja je bil soglasno imenovan g. Štefan Kodric ml. Na seji je bil sprejet sklep, da se ob skorajšnjih božicno – novoletnih praznikih opravi obisk bolnih in onemoglih clanov društva. CESTITKA OB BOŽICNO NOVOLETNIH PRAZNIKIH Obcankam in obcanom Obcine Žetale želimo vesele in blagoslovljene božicne praznike, obilo srece, zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu 2023. Vse to in še mnogo vec Vam iz srca želimo clanice in clani Društva upokojencev Žetale. Jože KRIVEC Brskam po knjigah v svoji knjižni omari in razmišljam, da me bo kaj inspiriralo za vsebino clanka o aktivnostih Društva podeželskih žena, pa mi pride na misel le ta lep pozdrav: »Dober dan bralci, bralke našega lokalnega glasila Žetalske novice. Ce radi berete, preberite tudi clanek naših aktivnosti, ki so se nabrale od oktobra do božicno-novoletnih dni. S predsednico našega društva go. Darinko sva razmišljali, kako hitro drvi ta jesenski cas in v spominih je že dogodek, ki se nam je vtisnil v spomin 22. oktobra 2022. Pol desetih smo se zbrale clanice pred kraljico ucenosti OŠ Žetale, se pozdravile in nadaljevale vožnjo proti Rogatcu, da bi realizirale program, ki je vpisan v našem letnem delovnem nacrtu kot tradicionalni dogodek po OBCINSKEM prazniku. Ustavile smo se pred Muzejem na prostem Rogatec, sprejela nas je prijazna vodicka in nam povedala, da je to najvecji muzej ljudskega stavbarstva na Slovenskem, da je bil leta 1997 nominiran za evropski muzej leta in da je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Muzejska zbirka na prostem v Rogatcu ohranja ljudsko stavbno dedišcino Obsotelja od 19. do sredine 20. stoletja. Odgovorni konservator dr. Vito Hazler z Zavoda za spomeniško varstvo Celje v povezavi s krajani tega obmocja in predsednika Franca Žerdonerja so poskrbeli za obnovitev in ohranitev rojstne hiše pesnika JOŽETA ŠMITA iz Tlak pri Rogatcu (1922 – 2004). Prvi muzej Ljudskega stavbarstva na svetu je nastal v Stockholmu na Švedskem 1891. leta. ŠMITOVA rojstna hiša je subpanonskega tipa in je bila dograjena 1818. leta. Zgrajena je iz kostanjevih brun, ometana z ilovico in pobeljena z apnom. Streha je pokrita s slamo in daje videz prave stare hiše, ki je bila prenesena v originalu na izbrano lokacijo. Prostori v hiši so razporejeni: vstopiš v lojpo, v vecjo sobo, nato v štiblc in še v dekliško sobo in seveda v »špajzo« in obudiš spomin na mnoge kmecke hiše, ki jih že zdavnaj ni vec, je še le en spomin v Dobrini – Vukova domacija. Na hribcku se bohoticebelnjak, v katerem bivajo avtohtone cebele in nudijo ljudem cvetlicni, akacijev in kostanjev med. Zanimivo je gospodarsko poslopje kot vecnamenski obrat kmetije. Zanimiv je tudi kozolec toplar, ki je znacilen po celotnem slovenskem prostoru in služi za shranjevanje oziroma sušenje poljskih kmeckih strojev. Po trati pred poslopjem so preizkusile svojo spretnost s hoduljami ali štakorami Krista, Kristina in Veronika. Nato smo vstopile v trgovino z mešanim blagom. Nekoc so rekli trgovini lodn, v njem so lahko kupci nabavili vse za vsakdanjo potrebo. V bližini zagledaš kovacnico in zdi se ti, kot da bo kmalu vstopil tisti kovac, vzel kladivo in udarjal po nakovalu, spet se zamisliš v cas, ki je že zdavnaj minil. Na kmeckem dvorišcu je stal nekoc tudi vodnjak, obiskovalci si ga lahko ogledajo tudi v tem okolju in tak panonski vodnjak se imenuje štepih na capljo. Na podrocju »Muzej na prostem« stoji tudi vinicarska hiša, ob njej pa znacilne brajde. Vinicarji so bili delavci ali dninarji bogatega kmeta. Na hribcku tici v zemljo zgrajena stavba, ki se imenuje kamnarska bajta. Tako se zakljuci obisk MUZEJA na prostem in obiskovalec zakljuci svoje pohajanje z ugotovitvijo, da je veljal Rogatec za najpomembnejši spodnještajerski trg, ki si je pridobil trške pravice že 1283. leta in je še danes pomembna cestna povezava iz smeri Ptuj. Clanice smo zapustile MUZEJ in obiskale dvorec STRMOL, kjer je stal v 15. stoletju stanovanjski stolp v lasti Celjskih grofov. Dvorec Strmol je ohranil ime po plemiški rodbini Strmolskih iz Cerkelj na Gorenjskem. Dvorec je kulturno, turisticno in družbeno središce Rogatca. Zgradba dvorca se prepleta z razlicnimi umetnostnimi slogi renesanse, z barokom in s klasicizmom. Clanice smo se ustavile z zanimanjem v prostorih Rokodelski center Rogatec, kjer so profesionalno opremljene štiri delavnice: steklarska, pletarska delavnica – pletenje iz šibja, kjer ima veckrat letno svoj delovni prostor naša clanica društva ga. Zdenka Pulko. V tem prostoru smo si ogledale mnoge njene izdelke, ki so vredni obcudovanja in spoštovanja do te rocne izdelave iznajdljivih Zdenkinih rok, sicer pa clanice našega društva dobro poznamo njene izdelke, saj jih mnoge hranimo v svojih bivalnih prostorih. S sprehodom skozi loncarsko delavnico in tkalsko­šiviljsko delavnico in še pogled v porocno sobo smo zakljucile obisk v cemernem, malo deževnem sobotnem dnevu. Svoje vtise smo delile še v jedilnici gostinske stavbe Pod Donacko goro, zaužile dobro kosilo in se po 15. uri prijetno pocutile v domacem okolju. Zopet smo lahko rekle, da je super uspel sobotni dan pod skrbno organizacijo naše predsednice ge. Darinke KODRIC za 32 clanic našega društva. Naših aktivnosti tega leta še ni konec. Na IZLETNIŠKI kmetiji Darinke Kodric v Kocicah 63 sta se dogodila dva tecaja: — priprava enoloncnice — sladica v kozarcku- panakota Oba sta bila zadovoljivo obiskana. Nekatere clanice se družimo in razgibavamo v telovadnici OŠ Žetale. Vse clanice se pripravljamo na srecanje pri ge. Darinki Kodric in temu dogodku recemo: Zakljucek leta 2022. Tako bomo zadovoljno zakljucile leto 2022 z željo, da bi bili vsi zdravi, uspešni, tebi naša predsednica Darinka želimo, naj TI bo podarjeno tisocero moci, da boš uspešno zakljucila ta mandat in s svojimi dobrimi nameni stopila v leto 2023. Preberite spoštovani bralci, bralke naša razmišljanja, ostanite zdravi in veselo stopite v leto 2023 z željo, da bi vladal v svetu mir, da bi bila narava prizanesljiva in nam nudila obilo darov za vsakdanje življenje. Za Ž. N. M. K. Izteka se dokaj nenavadno leto, v katerem se pred našimi ocmi dogajajo globalne spremembe na mnogih podrocjih. Posameznik je vseskozi bombardiran z raznoraznimi informacijami o spremembah na podrocju prehrane, energije, podnebja in na podlagi razumevanja teh informacij v kombinaciji z lastnimi preteklimi in sedanjimi izkušnjami se odloca o poteku lastnega življenja. V sodobnem casu si zagotovo ni preprosto oblikovati mnenja, ce pa mislimo, da je to preprosto, potem se lahko s takšno preprostostjo tudi motimo. Bolj preprosto pa je delovanje Turisticnega društva Žetale v preteklem letu. Osredotoceno je na lokalno dogajanje, kot so: pohod PEP, pohod na Donacko goro, sprejem najavljenih skupin, Srnjakov tek in razlicne oblike druženja. V novembrskem casu smo izvedli prvi vecer družabnih iger v Dobrincku, ki je prav odlicno uspel in zadali smo si cilj, da z dogodkom še nadaljujemo. Živahno dogajanje ob izteku leta pa je vsekakor v sekciji Žetalski krampusi, ki deluje pod okriljem našega društva. Aktivnosti so se nepretrgano vrstile že vse od sredine novembra. Naša zelo dejavna skupina se je najprej udeležila »krampuslaufa« v Goricanah, kjer je bilo udeleženih kar 30 skupin iz Avstrije, Italije in Slovenije, skupno kar 7000 gledalcev. Teden kasneje pa tudi v kraju Kapele pri Brežicah, kjer nas je prav tako pricakalo okrog 400 gledalcev. Udeležili smo se tudi Krampus dogodkov v Kungoti in Benediktu. Prav s posebnim veseljem smo se odzvali tudi na organizirana Miklavževanja. Na povabilo TD Ptujska gora smo se udeležili dogodka na glavnem trgu 27.11.2022, teden kasneje pa v Trnovski vasi, kamor so nas povabili na veliko Miklavževanje v okviru obcine in lokalnega športnega društva. Na Miklavževo nedeljo smo razveselili tudi otroke v domaci župnijski cerkvi. Vsemu povrh smo na domu obiskali 110 otrok iz obmocja: Žetal, Majšperka, Vidma, Cirkulan ter Rogaške Slatine. Skratka, aktivnosti so dodobra okupirale vse zavzete clane skupine, ki so z veseljem poskrbeli za carobnost praznikov številnim otrokom ter širili prepoznavnost skupine Žetalski krampusi širom Slovenije. 21. avgusta je potekalo 22. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov v organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije. Letošnje tekmovanje je bilo posveceno tragicno preminulemu devetkratnemu državnemu prvaku Janku Mazej- u. Tekmovanje je potekalo po spremenjenih pravilih, ki so se sedaj skoraj v celoti približala tistim, ki veljajo na svetovnih prvenstvih profesionalnih sekacev na tovrstnih tekmovanjih. 41 tekmovalcev iz 14 ekip se je pomerilo v šestih disciplinah: menjava verige in obracanje letve, kombinirani rez, precizni rez, zasek in podžagovanje, klešcenje in podiranje droga na balon. Letos so ekipo OE Maribor zastopale naše mlajše moci. Mitja ŠIREC, Klemen BUTOLEN in Matjaž BUTOLEN so se uspešno kosali z ostalo Slovensko konkurenco. Ekipno so slavili Tolminci pred Nazarjem in Sežano. Naša trojica je dosegla deveto mesto. Posamicno pa je državni prvak postal Tadej RUPNIK pred Matijo BROŽICEM in Klemnom MAZEJEM. Mitja je osvojil 14., Matjaž 20. in Klemen 28. mesto. Tekmovanje se je zakljucilo pozno popoldan s podelitvijo nagrad in pokalov. Prijavili smo se tudi na 6. sekaško tekmovanje v organizaciji Društva lastnikov gozdov Spodnje Savinske doline in podjetja UNIFOREST d.o.o. Ker nismo vclanjeni v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije, smo lahko tekmovali izven konkurence. Poldi GAJŠEK, Matjaž BUTOLEN in Toni BUTOLEN smo tekmovali v zares ugledni konkurenci. Zraven dveh STIHL – ovih profesionalnih ekip, je tekmovala tudi slovenska reprezentanca, ki bo zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu drugo leto v Estoniji. Dogodek je bil zanimiv tudi iz organizacijskega pogleda, saj bo mogoce pridobljene izkušnje uporabiti pri pripravi naših lokalnih tekmovanj. tb V Strojnem krožku lahko recemo, da smo bili letos nadpovprecno aktivni, kot da bi hoteli nadomestiti vse, kar smo morali odpovedati v zadnjih dveh letih. Ker je v pozno jesenskem casu na kmetijah nekaj manj opravil, smo si vzeli dva dni dopusta in se odpravili na jug, natancneje v delto reke Neretve. Naš namen je bil dva dni preživeti delavno in pomagati hrvaškim kmetom obrati nekaj mandarin in oliv, a nam je prvi dan zagodlo vreme, saj je ves dan neusmiljeno deževalo. Zato smo program prilagodili in naši gostitelji iz podjetja Lopoc so nas z glasbo, hrano in animacijo razvajali vse popoldne, tako da je dan kar prehitro minil. Še pred vecerom smo se na poti v hotel cez mejo v Bosno popeljali po novem mostu, ki ga je skonstruiral Slovenec, na Pelješac. V Neumu ne sme manjkati obisk tamkajšnje lekarne, kjer za solidno ceno dobiš zdravila za vse tegobe, ki nas doletijo v življenju. Po vecerji pa smo najpogumnejši (vecina) izletniki noc preživeli ob živi glasbi in plesu. Do ranih jutranjih ur, saj smo bili na dopustu! Drugi dan našega delovnega potepanja se je že zjutraj pokazalo sonce in priklicalo nasmeh na lica vseh nas, zato smo hitro zapustili hotel in se z avtobusom odpeljali nazaj na delto Neretve, kjer so nas že cakale ladjice s kapitani in harmonikaši. Ves cas plovbe je bilo veselo s postrežbo dobrega sadnega razkužila in pogledom na plantaže mandarin, granatnih jabolk, pomaranc, limon in še kakšnih eksoticnih sadežev. Kmalu smo pristali, razdelili so nam vrece za mandarine in delo se je zacelo. Ker smo bili tam v zacetku novembra so imele mandarine že zelo sladek okus in je bilo najprej treba poskrbeti za »lušte«. Ko vec ni šlo, smo pa zaceli obirati v vrece. Zelo so nas pohvalili, saj smo poskrbeli, da v tistem nasadu ni veliko ostalo. Naložili smo vrece na ladje in že nas je cakalo novo delovišce, tokrat so bili sadeži bolj drobni in kar precej naših clanov se je pridušalo, da tega ne bodo obirali, ker je prevec zamudno. Gostitelji so izbrali preverjeno taktiko, za zacetek dobra malica in pijaca, potem pa v skupine in tekmovanje, kdo bo nabral vec! Verjemite, še tisti, ki so bili najbolj proti, so bili nadpovprecno pridni. Vmes ni manjkalo tudi zabavnih vložkov, ko je bilo treba koga prepricati, da je v tvoji skupini in ti je dodal nabirek. V dobri uri se je nabralo skoraj 200 kg oliv in pohvala, da se vidi, da smo Slovenci, posebej Haložani, zelo pridni in delovni. Ja, vse lepo hitro mine, natovorili smo avtobus z mandarinami do zadnjega koticka in z nekaj postanki ob poti prispeli še isti dan domov, ozaljšani z lepimi spomini na prijetno druženje z odlicnimi in veselimi clani krožka in gosti. Izidor Š. Na pobudo mladih clanov upravnega odbora Strojnega krožka Žetalanec smo se 1. oktobra odpravili na enodnevni izlet na Kozjansko. Najprej smo se ustavili na kmetiji Šket v Šmarju pri Jelšah. Mladi prevzemnik Rok Šket s pomocjo svoje družine in staršev uspešno vodi kmetijo, kjer redijo okoli 160 glav živine, od tega 85 krav molznic, ostalo so mlada goveja živina za obnovo crede. Letno oddajo okoli milijon litrov mleka v Mlekarsko zadrugo Ptuj. Kmetija je primer zelo dobre prakse predvsem po izgledu in opremljenosti. Po pogostitvi smo se odpravili naprej na Dobje pri Planini. Ogledali smo si klavnico Knez Gradic. Klavnica je moderno opremljena in na teden zakoljejo približno 40 komadov goveje živine. Nudijo tudi prevoz goveda v klavnico, razsek goveda in dostavo na dom po zelo ugodni ceni. Poskusili smo njihove domace mesne izdelke in videli prikaz razseka goveda. Ker pa je bil cas, da poskusimo še kakšne lažje prebavljive izdelke, smo se ustavili na kmetiji Sinkovic v Bucah. Katja Sinkovic nam je predstavila njihove zacetke delovanja in nas povabila na degustacijo njihovih mlecnih izdelkov. Imajo odlicne jogurte, namaze, sire… Izdelke prodajajo tako doma kot tudi v trgovinah Mercator, kjer najdemo njihov najbolj poznan sladoled Frozi. Naš enodnevni izlet smo zakljucili na Kmeckem turizmu Založnik v Loki pri Žusmu. Lastnik nam je razkazal kmetijo, kjer je do letos redil krave molznice, sedaj pa postopoma prehaja na rejo krav dojil pasme limuzin. Sledila je okusna vecerja, ki smo jo zakljucili z degustacijo vin. Turobno, nic kaj prijazno vreme prvih decembrskih dni nas je zaprlo v tople domove, od koder se odpravimo le zaradi nam potrebnih opravil. Tudi veceri v zimskem casu so nam predolgi, zato si jih radi na razlicne nacine krajšamo. Prav zaradi tega nam, clanom Moškega pevskega zbora, veceri z vajami kar prehitro minejo. Kljub težkemu obdobju, v katerem smo se soocali z izgubo pevovodij, se nekako »držimo« in vztrajamo v tem, kar radi pocnemo - pojemo. V jesen smo nastopili s tremi nastopi v okviru obcinskega praznika, kjer smo najprej zapeli na prireditvi društev, v soboto na osrednji prireditvi, ter še v nedeljo, kjer smo popestrili srecanje starejših obcanov Žetal. Imeli smo precej srece, da je prevzel vodenje zbora g. Luka Gojkošek, pod katerega taktirko vadimo in pojemo sedaj. Hvaležni smo mu za njegov trud. Kot sem rekel, v tem casu se delo na naših domovih umirja, zato smo si tudi v zboru »privošcili« en družaben, simbolicen zakljucek našega delovnega leta. Za idejo in organizacijo sta poskrbela kar naša clana Stanko in Milko. V PGD Žetale, katerega clana sta oba, so nam ponudili prevoz s kombiji prav za ta namen. Tako smo se iz Žetal popeljali v Maribor, kjer smo se ustavili v gostilni »Pri Janezu«. Tam nas je pricakal sam »oštir« Janez Antolinc, ki je mimogrede tudi lastnik vikenda in vinograda v Višnjevcu. Z veseljem nas je povabil za mizo, kjer je beseda kmalu gladko tekla. Naj samo omenim Janezovo izkušnjo, kako se je z rdecim vinom iz Žetal znebil holesterola. Tudi nam ga je postregel, zraven obilnega kosila seveda. Ampak to je bilo šele pozneje. Najprej, kmalu po našem prihodu k Janezu, se nam je pridružil njegov prijatelj Stane Kocutar, mestni vinicar, strokovnjak in skrbnik najstarejše trte na svetu. Pod njegovim vodenjem smo tako spoznavali Lent z njegovo zgodovino ter njegov trud pri ohranjanju trte, ki se je vpisala na svetovni zemljevid. Po prijetni degustaciji dveh znacilnih vin s tega podrocja in prav toliko odpetih pesmi pod oboki mogocne stavbe, smo se vrnili nazaj k »Janezu« na kosilo. Menda ni potrebno posebej omeniti, da nas je celo popoldne spremljala pesem, s katero smo si lepšali sobotni dan. Pa ne samo sebi. Kar precej oci in ušes se je obrnilo v našo smer, ko smo zapeli. Z nekaterimi od teh smo izmenjali kontakte ter obljubili, da se morda še srecamo. Dan se je že prevesil v vecer, ko smo se poslovili od Janeza ter se predali v varstvo našima voznikoma Janiju in Romanu. Njima gre zahvala, da smo varno in brez zapletov ter polni lepih obcutkov prispeli v Žetale. Za konec naj dodam, da sem vesel, da sem clan zbora, s katerim doživljam te lepe trenutke. Kljub oviram, ki se nam kdaj zdijo dokoncne, vztrajamo na poti petja in druženja, saj nas to bogati. Verjamem in preprican sem, da bo še dolgo tako. Franc S. DIŠI PO PRAZNIKIH! Po dveh »sušnih« letih smo si v Kulturnem društvu zadali nalogo, da ob koncu leta pripravimo praznicno prireditev. Prireditev namenjamo v pocastitev božicno novoletnih praznikov ter dneva samostojnosti in enotnosti. Med izvajalce smo povabili samo naše domacine, ki z lepo slovensko pesmijo in besedo bogatijo utrip našega kraja. Prav vsi so se z veseljem odzvali povabilu. tudi pri nas svoje talente, ki se nam upajo predstaviti. Kot že na veliko osebnih prireditvah so tokrat na odru dvorane naši Haloški cricki »zažgali« na polno. Zanimive in smešne dogodivšcine ter pripetljaje v gozdu so nam nazorno predstavili Toni, Silvo, Marta in Marija. Res je lep ta decembrski cas! Upamo, da nam bo po volji tudi prihajajoce novo leto, da bomo zmogli in se znali prilagoditi ter sprejeti vse izzive na poti življenja. Iz Kulturnega društva Vam vsem, ob vseh dobrih željah, želimo tudi veliko ustvarjalnega navdiha, smeha, petja in pesmi za dušo in osebno zadovoljstvo. Marta P. Tokrat se bom najprej sprehodil v mesec oktober, ko nas je v nedeljo, 9. oktobra v homiliji nagovorila s. Štefka Klemen. Poudarila je, kako velike cudeže naredi molitev rožnega venca in nas povabila, naj v družinah molimo rožni venec. S ponedeljkom, 10. oktobra je g. župnik Ciril Cuš pri verouku daroval za vsak razred sveto mašo, pri kateri jim je razlagal besedno in evharisticno bogoslužje. Otroci so bili zelo veseli, saj so skupaj z g. župnikom Cirilom in katehetinjo Andrejo sodelovali, peli, molili, prosili in se Bogu zahvaljevali. Ko se je mesec oktober poslavljal, je zadnjo nedeljo med nas prišel g. Antonijo Tkalec s svojo skupino, ki so nas s pesmijo nagovorili in tako z lepim petjem obogatili sveto mašo. V nedeljo, 5. novembra smo se Bogu zahvalili za vse poljske pridelke in za vse, kar smo v minulem letu z božjo pomocjo ustvarili. Na nedeljo Kristusa kralja se je cerkveno leto poslovilo in pri tej sveti maši smo se še posebej spomnili g. Silva Potocnika, saj so med nas prišli pevci zbora Sv. Viktorina iz Ptuja, s katerimi je Silvo dolga leta prepeval. V tednu Karitasa je v sklopu prireditve Ptujsko, završke Karitas v Ptuju na dobrodelnem koncertu prepeval tudi naš žetalski cerkveni pevski zbor. 26. novembra so otroci pletli in izdelovali adventne vencke, hkrati pa so tudi clanice ŽPS izdelale adventni venec za cerkev in tudi velik adventni venec, ki krasi prostor pred cerkvijo in nas nagovarja, da bo kmalu božic. 27. novembra nas je razveselil z obiskom Župnijski pevski zbor iz Pirana. Prepevali so pri sveti maši. Letos smo pricakali po premoru dveh let zopet v farni cerkvi Miklavža. Miklavževanje je obogatila veroucna dramska skupina z igro Pismo sv. Miklavžu, prav tako so cetrtošolci zapeli pesem o prihodu Miklavža. Otroci so se razveselili Miklavža. Spremljali so ga angeli, nekoliko bolj v ozadju pa so prihajali parklji – žetalski Krampusi, ki so se z veseljem odzvali vabilu. Krampusi so otrokom razdelili šibe, Miklavž pa jim je narocil, da jih lahko uporabijo za tepešni dan. Otroci so se razveselili Miklavževih daril. Hladne decembrske dneve skromno ogreva sonce. Kmalu bo nastopil cudovit trenutek, ko bomo obhajali Jezusovo rojstvo. Naj nam Jezusovo rojstvo v jaslicah prinaša mir in blagoslov skozi vse leto 2023. S.G. V okviru obcinskih prireditev, ki so potekale ob prazniku obcine Žetale, je Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja, organiziralo kolesarski maraton po obcini. Naš start se je zacel v športnem društvu Rim, nato pa smo pot nadaljevali po krajih v obcini Žetale, preko Nadol – Žetal – Dobrine in koncali v Kocicah. Jesensko vreme nam je bilo naklonjeno, za dobro hrano in pijaco pa je bilo prav tako poskrbljeno. Maraton je potekal v dobrem vzdušju. Ravno zaradi dobrega vzdušja vljudno vabljeni, da se nam prihodnje leto v sklopu prireditev ob obcinskem prazniku, pridružite. V jesenskem casu smo pri OO RK Žetale posvetili najvec casa pripravam na obdaritev obcanov v božicno-novoletnem casu. Obiskali bomo obcane, ki so prestopili prag 80. leta ter obcane, ki živijo socialno varstvenih zavodih. V paketih bodo tudi vošcilnice in drobni okraski, ki so nastajali pod spretnimi prsti naših prostovoljk: Marije, Nade, Marte, Marijice, Veronike, Duške, Milene, Rozike, Danice, Simone in Irene. Veselimo se, da nam bodo pri obiskih na domovih pomagali tudi ucenci Osnovne šole Žetale. Meseca novembra je bilo živahno na tecaju racunalništva, ki je potekal v racunalniški ucilnici Osnovne šole Žetale. Obiskalo ga je 22 udeležencev. Predavatelj je na zanimiv nacin podajal vsebine. A tako velika skupina bi potrebovala veliko vaj in individualnih nasvetov ter strokovnega individualnega vodenja. Meseca januarja 2023 bo tecaj ponovno organiziran, zato se lahko prijavite vsi, ki bi želeli znanje z delom na racunalniku obnoviti, osvežiti, nadgraditi. Naši poverjeniki vas bodo v mesecu decembru obiskali na domovih. Ob iskrenem stisku rok z najlepšimi željami po dobrem pocutju in trdnem zdravju v vseh dnevih novega leta vam bomo izrocili naše koledarje. Zadnji dve leti, v casu epidemije, smo vam jih dostavili po pošti. Veseli bomo pozitivnega sprejema in morebitnega prostovoljnega prispevka. Naši clani, clanice obiskujejo naše obcane in obcanke, ki so dopolnili oziroma dopolnile 90 let in vec na njihovih domovih. Tako nastajajo dragocene in nepozabne zgodbe, ki jih piše življenje. MARIJA ŽERAK (Simona Vogrinc) DANICA POTOCNIK (Simona Vogrinc) TEREZIJA ZAJŠEK (Veronika Pulko) JOŽE BELE (Marija Skok) POGOVOR Rok Pulko e mlad kmecki fant, doma na vzhodni strani Žetal, na Varvaselah. Ceprav je zelo zaposlen s študijskimi in službenimi obveznostmi, sva vendarle našla malo casa, da sva poklepetala. Obicajno prosim, da se mladi, s katerimi se v tej rubriki pogovarjam, predstavijo sami. Tudi tebe prosim, da storiš tako. Rok: Sem Rok Pulko, doma na Varvaselah, študent mehatronike na podiplomskem študiju v Mariboru. Zacniva na zacetku. Kako se spominjaš predšolskega obdobja? Si obiskoval vrtec? Rok: Veselo otroštvo sem preživel najvec z dedkom in bratom na domaci kmetiji. Ce se je le dalo, sem bil zunaj, seveda prisoten pri vsakem kmeckem delu. Kakšne spomine imaš na osnovno šolo? Imel si dolgo pot. Kaj te je zanimalo? Ti je kakšen dogodek ostal posebej v spominu? Rok: To je že dalec nazaj. Lepo je bilo v šoli. S sosedovim Matejem sva skupaj hodila. Najboljše je bilo podaljšano bivanje, športne aktivnosti in druženje s prijatelji. Kaj je vplivalo na odlocitev za srednjo šolo? Rok: Najprej nisem vedel, kaj bi. Nekateri, tudi brat, so mi svetovali, naj išcem nekaj takega, da bom potem dobil službo, ceprav to ni najpomembnejše. A službo danes dobiš, ce le hoceš delati. Mehatronika je bila prava izbira. Obiskoval sem srednjo racunalniško in elektro šolo na Ptuju. Sploh pozimi je bilo zoprno, ker smo se vsak dan selili iz elektro šole na srednješolski center in obratno. Za to selitev smo porabili dosti casa. Vendar pa nisem imel težav ne s profesorji, ne z ocenami. Najraje sem seveda imel strokovne predmete. Po koncani srednji šoli si se odlocil za študij. Kaj študiraš? Kje? Rok: Ce tako povem, štirje sošolci smo bili »ekipa«. Odlocili smo se za študij na fakulteti za strojništvo v Mariboru. Tam smo diplomirali in zdaj trije dalje študiramo na fakulteti za elektrotehniko, racunalništvo in informatiko. Lahko poveš kaj o samem študiju? Kako je potekal? Kaj te posebej zanima? Rok: Prvi letnik je bil precej napet. Velika razlika je med srednjo šolo, ko vedno nekdo bdi nad tvojim delom. Na faksu pa se sam odlocaš, kaj in koliko boš delal. Vozil sem se, ne predstavljam si, da bi stanoval v študentskem domu. Potem je prišla še korona. Delo na daljavo mi je ustrezalo, tudi s . nancnega vidika. V tretjem letniku je bil še prvo polletje normalen študij, nato praksa. V ptujskem podjetju sem zacel prakticno usposabljanje in hkrati diplomsko delo. Kar naporno je bilo usklajevati vse, a je šlo. Diplomska naloga je imela naslov: Portalni žerjav za montažo protipožarnih in montažnih plošc na Avtostare. Naloga je bila zahtevna, a zanimiva. Uspešno sem diplomiral. Cestitam za uspešno opravljeno diplomo. Kaj pa obštudijsko življenje? Kaj rad delaš? Kaj te sprosti, veseli? Rok: Hribi, gore, smucanje, to so moji hobiji. V letošnjem poletju sem imel le dva dni casa za vzpon na Stol in Raduho. Najraje pa sedem s prijatelji na domaco teraso, tam kaj spijemo in katero recemo. V zimskem casu se zacne rekreacija v šolskih telovadnicah v okviru strojnega krožka in športnega društva v Žetalah in Podlehniku. Sem reden obiskovalec. Pozimi rad smucam na Rogli. Morje pa me ne mika. Kako nadaljuješ študij? Kaj potem? Boš še nadaljeval? Rok: Študij bo trajal še dobri dve leti. Potem bom zacel z redno službo. Seveda se bom ob delu še dodatno izobraževal. Naštej nekaj stvari, ki ti veliko pomenijo in nekaj, cesar ne maraš. Rok: Veliko mi pomenijo: organiziranost, kariera, cas zase, mir. Ne maram pa, da me kdo zbudi pred budilko, ne maram gnece, kuhanega vina, pa tudi »cincanja«- pocasnosti. Kako gledaš na življenje v Žetalah? Bi živel tukaj ali raje v mestu? Rok: Nikoli se ne ve. Kdo ve, kam me pot odnese. Morda v tujino. Ce pa bi ostal v Žetal, bi pa vsekakor živel na Varvaselah, ker drugje takega razgleda ni! Se vkljucuješ v društveno življenje v kraju? Rok: Sem v športnem društvu, za drugo še ni casa. Ko bo, se bo pa potrebno kam vkljuciti in kaj delati, spremeniti… Kje se vidiš cez nekaj let? Rok: Trenutno je na prvem mestu kariera. Odpirajo se možnosti, gremo s casom naprej. Bomo videli, kam peljejo poti! Najlepša hvala, da si si vzel cas za pogovor. Želim ti vso sreco na tvoji poti. Delavnosti, zagnanosti, volje ti ne manjka! Pa zdravo in uspešno novo leto! M.S. ŽERAK MARIJI Že po tradiciji clani obcinske organizacije RK vsako leto obišcemo naše obcane, ki so dopolnili 90 in vec let. Zadnjega septembrskega dne sva Irena Vodušek in Simona Vogrinc obiskali našo obcanko gospo Marijo Žerak. Obiskali sva jo na njenem novem domu, pri sinu Antonu. Skupaj sinom in snaho preživlja svojo jesen življenja. Ob najinem obisku je bila dobro razpoložena, vesela obiska. S posebnim veseljem se je spominjala svojih mladih let, let, ko so imeli mesnico v Žetalah. Ob svojih castitljivih letih je izjemno dobrega spomina. S posebno iskrico pove, kako zelo rada je »šo.rala«, bodisi osebni avto, kot tudi kombi. Danes je ponosna babica in prababica. Clani Rdecega križa Žetale ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let v družbi svojih najdražjih. POTOCNIK DANICI 29. septembra sva clana RK Žetale Jože Polajžer in Simona Vogrinc obiskala Danico Potocnik, ki je pred nekaj dnevi praznovala castitljivih 94 let. Ga. Danica je za svoja leta . zicno še zelo dobrega zdravja. Deluje zelo mladostna in vedno urejena, za kar skrbi vnukinja Silvija. Ga. Danica živi skupaj s sinom Stankom in vnukinjo Silvijo ter njeno družino. Še posebej je ponosna na pravnuka Nina, ki ji vsakodnevno polepša dneve. Tudi gospe Danici želimo obilo zdravih in zadovoljnih let v družbi svojih najdražjih. Simona Vogrinc Clanice OO RK Žetale smo ga obiskale v novembru. V prijetno topli kuhinji smo posedeli in klepetali s slavljencem in njegovo leto dni mlajšo ženo Anico. Pred štirimi leti sta praznovala 60 let poroke. Cestitamo! To doživijo redki pari. Z veseljem sta pokazala fotogra.je. Gospa Anica je od takrat precej opešala, poseda ob oknu in opazuje naravo in dogajanje zunaj. Jože poskrbi za njiju. Poskrbel je tudi za nas, saj nam je najprej postregel s penecim vinom, da smo vsi skupaj nazdravili. Spomin mu dobro služi in tako nas je popeljal v mlada leta, ko sta s sosedovim Francem pripravljala » voglence«. Težko delo, denar je pa le bil! Potem ga je pot odnesla v razne službe, tudi na Dunaj. Od tam se je po dveh letih vrnil in potem delal v Cinkarni Celje. Žena je skrbela za dom in družino, on je pa po službi prav tako delal še doma na manjši kmetiji. Življenje je teklo. Otroci so odrasli in si ustvarili svoje družine. Vesela sta obiskov otrok, vnukov in pravnukov. V veselem vzdušju nam je cas hitro minil. Obema smo zaželele obilo zdravja in dobre volje, seveda z željo, da se drugo leto spet vidimo. M.S. TEREZIJI ZAJŠEK Zadnji septembrski dan, ko je jesen že kazala na stotine barv, smo se clani RK Žetale: Milan, Jerica in Veronika, odpravili v Kocice 37. Šli smo v PEKLACO h gospe Treziki, kot jo klicejo domaci. Pred kratkim si je naložila 92. križ življenja. Nasmejana nas je pricakala na dvorišcu, nato nam je v hiši tudi lepo postregla. Veselo smo poklepetali. Gospa Trezika še postori vse v kuhinji, pomaga ji tudi mož Jakec in hci Zdenka, ki živi v sosednji hiši. Pove, da jo rada obišce tudi hcerka Marica, pa vnuk in vnukinje. Povabila nas je, naj drugo leto zopet pridemo in obisk smo ji z veseljem obljubili. Gospa Terezija, v imenu OORK Žetale Vam želimo obilo zdravja in zadovoljstva med svojimi najdražjimi. Veronika Pulko Zdaj pa spet z mislimi v šolo, v tisti junijski cas, ko so zakljucili svoje osnovnošolsko izobraževanje ucenci, rojeni leta 1957 in 1958, in si zaželeli ponovnega snidenja v petek, 18. novembra 2023 v gostišcu Pri treh lipah v Vidmu. Tistih košatih debelih lip že dolgo ni, se pa bohotijo mlade in zaznamujejo prostor, ki je bil že zdavnaj, zdavnaj kraj za rekreacijo med odmorom ucencem, ki so bili vsakodnevni obiskovalci šolske stavbe v Vidmu. Vse ucilne zidane širšega štajerskega podrocja so bile podobne naši stari šoli, kjer sedaj domuje OBCINA Žetale. Soncni žarki so že odhajali k pocitku, v gostišcu Pal pa je bilo 10 žarkov, ki so sprejeli v svoj veselo razpoloženjski krog še ucenca Albina Skoka in razrednicarko M. Krušic. Krog veselih ucencev so sestavljali: Gelica, Nada, Marija, Majda, Marjana in možje: Stanko, Branko, Jože, Ivo, še en nasmejan Branko in še midva z Albinom, ki sva zadnja prispela in ob 22. uri odšla. Ta osnovnošolski krog je štel 12 veselih ljudi, ki smo dobro jedli, zmerno pili, nazdravili smo seveda z zlatorumeno kapljico. Peli nismo, tudi ne plesali, smo pa mnogo govorili, pripovedovali in se smejali. Vsakdo je povedal nekaj svojih misli, ki ne bodo nikoli pozabljene, saj smo sklenili, da ne bomo cakali na srecanje pet let. Dobimo se po enem, dveh, treh letih … Še nekaj doživetij: stali smo v krogu in izmenjavali dobre misli. Teknili so nam zlatorumeni rogljicki in slastno drugo pecivo izpod rok Gelice, Nade in Marjane. To so bile glavne organizatorke petkovega popoldneva. Sledila so presenecenja. Steklenicka borovnicevca s posvetilom: So dnevi, ki so vredni spomina, so dogodki, ki ostanejo za vedno in so ljudje, ki jih rad srecaš. Za to presenecenje je poskrbela Nada, nekoc Jazbeceva. Sledil je klepet po skupinah, v dvojicah. Mnogo lepih spominov je nanizal STANKO. Tudi Ivo je bil bogatih besed, pomagal je pri izvedbisrecelova, ki ga je pripravila gospa Gelica – nekoc Širceva. Gelica je poskrbela za bogato in zanimivo darilo, kar prikazuje fotogra. ja. Kazalci so brisali cas na uri, ob 21. se je prilegla vecerja, bila je okusna, nato spet peciva polna miza in še sadje, nekoc imenovano nešprli, ter mnogo lepih besed. V vazi se je bohotil lep šopek, ki sem ga sprejela kot razrednicarka iz Stankovih rok; beseda HVALA je lepa, naj bo za lep vecer plemenita, ucinkovita, vsem zares hvala za lep vecer. Tudi tebi, gospa Marjana, še enkrat HVALA, ker si izvedla vse pisne poteze za to nepozabno SRECANJE. Bili ste krog zanimivih ucencev in vesela sem, da Vam tece življenje v zdravju, zadovoljstvu; da vas obkrožajo ljudje, ki jih imate radi, in morda se bo ta petkov krog veselih ljudi ponovil in si bomo rekli: »Imamo se radi, tudi s tistimi ucenci, ki se iz razlicnih razlogov niso mogli udeležiti tako dobro organiziranega srecanja.« Še enkrat veliki HVALA z mojim znakom! Za Ž. N. razrednicarka M. Krušic OD TU IN TAM Posvetimo še nekaj misli casu, ko je obiskovalo OŠ Žetale vec kot 300 ucencev. Letošnji jubilanti ali zlati ucenci od odhoda iz OŠ so bili vpisani v š. l. 1964/65 kot prvošolci v Maticno knjigo s številom 55 ucencev z vzporednico A in B. Uciteljica prvih razredov je bila takrat ga. Vera Bedenik, ki je veljala za odlicno uciteljico tudi po pricevanju jubilantov. Zanimivo je tudi, da je koncalo osmi razred v š. l. 1970/71 le 20 ucencev (9 moških in 11 žensk). Tudi to je vredno zamisli, da je prvi razred ponavljalo 16 ucencev. Takrat ni bilo poletne cicibanove šole, ne vrtca. Po petdesetih letih so razmere popolnoma drugacne, ne poznamo vec osipa ali términa, ki je takrat oznaceval pridobljeno izobrazbo v osnovni šoli. Poglejmo še za kratek cas pod Donacko goro ali k naselbini Medgore pri Bukovskih, ta vzdevek se pri Kodricevih ohranja od davne preteklosti in lepo zveni. Vzpostavila sem telefonsko zvezo z gospo Marijo Kodricevo in hitro sva izmenjali nekaj lepih misli. V prejšnji številki Ž. N. sem bila v GLOBOCECU, spomladi pa bi rada poklepetala s Kodricevimi, to bo takrat, ko se bo narava odevala v nežno zelenilo. Z gospo Bukovsko bova prisluhnili morda tudi kukavici. Takrat bo imela gospa že vse urejeno v vrtu, še vedno skrbno gospodinji, z možem skrbita za lepo urejeno okolico, vzdržujeta zdravje. Vem, da sta se v življenju nadelala. Naj Vama tece življenje v zadovoljstvu in spomladi zares nasvidenje! V miru in zdravju naj bodo prazniki polni blagoslova, pišimo zgodbo leta 2023 v uspehu, sreci, spoštovanju in bodimo polni lepih želja. Vse najlepše Vam želimo: ŽUPAN, Obcinska uprava, OBCINSKI SVET in UREDNIŠKI ODBOR Žetalskih novic SEDEMDESETLETNIK Kdo bi lahko zanikal, da cas ne mineva hitro in se briše v spomin? Kot bi trenil, je minilo 10 let od zapisanega clanka v Žetalskih novicah, kjer smo prebrali, kako lepo navado imamo v našem kraju in primerno slavimo jubileje. Tako je bilo pred desetimi leti zapisano na simbolnem možu s številko 60. V tem casu išcemo voznika, ki bi popeljal traktor po žetalskih cestah. Na vozilu je napisana številka 70, torej praznuje voznik, kateremu je namenjen traktor, sedemdeset let ustvarjalnega življenja. Tale Žetalanec je izkušen voznik, zato mu bralke in bralci Ž. N. cestitamo k jubileju in želimo srecno vožnjo in trdno zdravje za vsakdanje življenje na domaci kmetiji. Tovarna traktorjev Žetale je izdelala UNIKAT, prikazuje ga fotogra. ja. Narocil ne sprejemajo. Uspešno in zanesljivo vožnjo želijo vsem traktoristom, saj bo prišla pomlad in njive bodo vabile na svoj teren spretne voznike. Sedemdesetletnemu jubilantu iskreno cestitamo! Za Ž. N. M. K. »MOJE, TVOJE, NAŠE ZNANJE!« V tednu od 8. 10. do 15. 10. 2022 je v Herakliomu na Kreti v Grciji potekalo strokovno izobraževanje v sklopu mednarodnega projekta »Moje, tvoje, naše znanje!«. Na izobraževanju, ki ga je organiziral Ifel institut iz Hamburga, z naslovom »Project management for cross-cultural exchange projects in Europe« je sodelovalo 44 udeležencev iz osmih evropskih držav. Kljucna cilja, ki smo jih želeli doseci, sta bila: nauciti se voditi (izvajati) mednarodne projekte in vzpostaviti cim vec poznanstev iz razlicnih evropskih držav. Znanja o mednarodnih projektih, razlicnih šolskih sistemih, spoznavanju drugih kultur in nacinih povezovanja smo pridobivali s pomocjo predavanj, razlicnih delavnic, mednarodnih vecerov, predstavitev in mreženja. Mednarodni projekt Erasmus+, ki smo ga na naši šoli izvajali dve leti, s 1. 12. 2022 tudi zakljucujemo. koordinatorka projektaLidija Šešerko TEHNIŠKI DAN – OGLED PODJETJA ELDAR Z ucenci 6., 7., 8. in 9. razreda smo se dne 30. 11. 2022 v okviru tehniškega dne Z u odpravili v Gornjo Radgono. Uspešno smo prepletli vsebine poklicne orientacije z od vsebinami zgodovine tega kraja. Obiskali smo podjetje Elrad International d.o.o., vs ki nam je tudi doniralo sredstva za prevoz, in muzej Špital Gornja Radgona. ki Podjetje in muzej smo si ogledali v dveh skupinah. Po V podjetju so nam najprej predstavili zgodovino in razvoj tega mednarodnega V podjetja ter vizijo razvoja podjetja in poklice, ki jih zaposlujejo. Podjetje izdeluje p elektroniko za številne uveljavljene kupce npr. Bosch, Miele, Stihl, Husqvarna e ... Povedali so nam, da so njihovi izdelki gotovo v vsakem izmed naših domov, . saj se njihova elektronika nahaja v številnih gospodinjskih aparatih, kosilnicah, avtomobilih … Po predstavitvi so nas povabili na ogled njihove proizvodnje. Pri izdelavi elektronike je potrebno v proizvodnji zagotoviti okolje brez staticne elektrike, zato smo se morali opremiti enako kot tamkajšnji delavci. Oblekli smo si antistaticne delovne obleke ter si taticne delovne obleke ter si na cevlje nataknili »smrk »smrkec copate«, kot jim v šali r ejo v podjetju. Nato v šali re c ejo smo si ogledali proizvodnjo, v kateri smo opazili razlicne poklice in delovna mesta. Opazili smo, da je delovni proces in prostor izjemno urejen, vse poteka po natancno dolocenem protokolu in vse stvari morajo biti skrbno na svojem mestu, saj delajo z velikim številom razlicnih sestavnih delov. Predstavili so nam tudi delo robotov, ki v današnjih casih lahko nadomesti delavce na nekaterih enostavnejših delovnih mestih, urejenost njihovega velikega skladišca ter nam na kratko predstavili tudi delo po pisarnah. Na koncu so nas še pogostili. Ogledali smo si tudi muzej Špital Gornja Radgona, v katerem so nas s popeljali od zacetkov poseljenosti na tem obmocju v pozni kameni dobi, i, do moderne zgodovine. Posebej smo se ustavili ob zgodovini »Mostu u prijateljstva« v Gornji Radgoni, ki povezuje obe strani meje. Prebivalci so so ga bili v zgodovini veckrat prisiljeni obnavljati, saj so ga odnesle poplav e ali je bil unicen med vojno. Za konec smo si ogledali zacasno razstavo avo šahovskih . guric, kar nam je bilo posebej zanimivo, saj je šah blizu velikemu mu številu ucencev. Katarina Kirbiš ŠIRIMO KULTURNA OBZORJA – TONE PARTLJIC NA OBISKU V petek, 2. decembra 2022, dan pred tem, ko smo praznovali ta veseli dan kulture, smo na OŠ Žetale gostili slovenskega pisatelja, dramatika, scenarista, dramaturga, publicista, ucitelja in politika Toneta Partljica. Srecanje je potekalo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in venskih pisateljev in Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije v okviru programa Povabimo besedo. Ko smo sprejeli gospoda Partljica, smo takoj opazili njegovo energicnost, iskrivost in neposrednost, in ko nam je vsem po vrsti segal v roke, bi težko rekli, da šteje 82 let. OŠ Žetale je obiskal že pred slabimi 20 leti in takrat nam je v posebnem intervjuju zaupal, da nekateri pravijo, da se da videti, ali so knjige pisane na roko ali na racunalnik ali na pisalni stroj, in da piše na elektricni pisalni stroj. Na racunalnik pa še ne piše, ker se ga boji. Povedal je tudi, da mu je najljubše tisto delo, ki ga sanja in s katerim je nosec. Zaradi psa Miška, ki ga ima njegova vnukinja Urška, pa so se v v bloku vsi pritoževali. In na deževni petek k smo bili zelo radovedni, kaj se je v obdobju u od zadnjega obiska spremenilo. V nastopu, ki smo mu prisluhnili zavzeto in z navdušenjem, nam je doživeto pripovedoval veliko zanimivih, napetih in tudi ganljivih zgodb iz svojega življenja od zgodnjega otroštva do današnjih dni. Med drugim smo izvedeli, da je bila v otroštvu njegova najljubša knjiga Domen Josipa Jurcica in da mu še zdaj odzvanja v ušesih stavek Ali veš, koga so danes pokopali? je vprašal Domen osorno. Dobili smo odgovore na svoja vprašanja: racunalnik je njegov spremljevalec že od casov, ko je bil poslanec v državnem zboru, njegovo najljubše delo je še vedno tisto, ki ga sanja in ga bo šele napisal, kužek Miško pa je menjal lastnika in zanimivo je bilo poslušati hudomušno zgodbo o tem, kako se je spremenilo življenje pisatelja in njegove žene, od kar jima družbo dela mali ljubljanski kosmatinec. Srecanje je bilo prepleteno s sprošcenostjo, srcnostjo, humorjem, z odkritim izražanjem mnenja in obcutkom za socloveka, naš gost pa ni varceval niti z izbiro besed. Druženje so na zacetku popestrile uvodne besede šestošolke Zarje in glasbena tocka posebej za to priložnost ustanovljenega terceta LNL, ko so nas z igranjem na klavir, violino in . avto navdušile Lara, Lana in Nuša iz 5. razreda. Za še dodatno obogatitev programa pa je poskrbel tudi sam gospod Partljic, ko nas je povabil k sodelovanju na odru. Veseli smo bili tudi, da se nam je na srecanju pridružil župan Anton Butolen, ki ga z gostom vežejo mocne prijateljske vezi. Kulturni dogodek, ki se je koncal z zahvalo gospe ravnateljice in izrocitvijo knjige pravljic, ki so jo zapisali drugošolci, in Anjine ilustracije crtice Ata in cebele iz pisateljeve zbirke Slišal sem, kako trava raste, bo zagotovo v vsakem izmed nas pustil l prijeten in trajen pecat. Saša Peršoh TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK »ZAJTRK Z MLEKOM – SUPER DAN!«. ot že nekaj let zapovrstjo smo tudi K ot letos, tretji petek v novembru, dan leto zaceli s tradicionalnim slovenskim zac zajtrkom. To je projekt, ki poteka v vseh zaj šolah in vrtcih, ta dan pa je razglašen šo tudi za DAN SLOVENSKE HRANE. tu Slogan letošnjega Tradicionalnega Sl slovenskega zajtrka je »Zajtrk z mlekom – s kom super dan!«. s Ob 7.50 smo sedli za lepo pogrnjene mize in si postregli s kmeckim kruhom, z maslom in sipo medom, ki sta ga darovala gospod Gustav med Bedenik in gospod Silvo Bukšek. Obema Bed se zahvaljujemo za donacijo. Pri zajtrku se smo pili mleko Kmetije Skok in pojedli sm jabolko Sadjarstvab Ber. Z nami sta ja zajtrkovala tudi gospod župan Anton za Butolen in gospod Ivan Ber. Dan smo B nadaljevali z naravoslovnim dnem. n Najprej nam je gospod Ivan Ber predstavil sadjarstvo, nato pa sem se p enci pogovarjala o prednostih lokalno pridelane z uc enci pogov hrane in o pomenu mleka in mlecnih izdelkov za zdravje cloveka. hrane in o pomenu mleka in mlecn Sledilo je delo po skupinah. Ucenci so ustvarjali v razlicnih delavnicah. Pripravili smo Sledilo je delo sk pinah Ucenci t arjali mlecni narastek s hruškami, žemeljni narastek z jabolki, zloženko z grškim jogurtom in višnjami, poslik n višnjami poslikali panjske koncnice. Dve skupini sta se odpravili na teren, kjer si je ena skupina ogledala Kmetijo Skok, drugi skupini pa je gospod Silvo Bukšek predstavil cebelnjak. Za fotogra. je in prestavitev sta poskrbela Lana in Maj. Valerija Krivec PRI RDECI KAPUCI V MARIBORU 27. oktobra smo se ucenci od 6. do 9. razreda v spremstvu uciteljic udeležili kulturnega dneva. Ko smo z avtobusom prispeli v Maribor, smo se odpravili v park in tam pojedli malico, ki smo jo prejeli v šoli. Po malici smo se odpravili v Slovensko narodno gledališce Maribor in si v njem ogledali gledališko predstavo Rdeca kapuca. Po ogledani predstavi smo si s pomocjo vodicke iz Zavoda za turizem Maribor ogledali mesto Maribor ter spoznali njegovo zgodovino in znamenitosti. Zelo lepo smo se imeli v središcu mesta, kjer smo se zabavali ob škropljenju vode in tekanju cez fontano. Po koncanem dnevu smo se z avtobusom odpravili nazaj v šolo. Kulturni dan nam je bil zelo všec in se že veselimo naslednjega. jjg Napisali: Vita P., Neža S. NAJ SE URESNICI … Želim si, da bi vojna v Ukrajini cim prej minila, da bi bili moja družina in jaz zdravi in veseli. Upam, da sem si izbral dobro srednjo šolo in da mi ne bo žal. Tudi prijateljem želim, da ostanejo srecni in zdravi. Žan Želim si, da ne bi bilo vec vojne v Ukrajini, da bi bili ljudje med seboj prijazni in da bi si med seboj pomagali. Za družino si želim, da bi se imeli še vnaprej tako radi kot do zdaj in da bi vedno držali skupaj. Zase pa si želim, da bi si izbral takšen poklic, ki mi bo všec vse življenje. Martin Vsem ljudem na svetu želim veliko srece in zdravja, da se jim uresnicijo vse želje. Svojim domacim želim veliko zdravja in ljubezni, sam pa si želim veliko veselja. Žiga Želim si, da bi bili vsi na svetu srecni, da ne bi bilo lacnih, revnih in ljudi brez domov. Želim si, da ne bi bilo vojn, da se ljudje ne bi kregali. Domacim želim, da bi bili zdravi in srecni. Tomaž Želim si, da bi se vojne v Ukrajini in tudi povsod drugod koncale in da ljudje ne bi umirali od podhladitve in lakote. Želim si tudi, da bi se razrešili spori in bi ljudje vsaj poskusili razumeti drug drugega. Želim si, da bi se pravilno odlocil za srednjo šolo in bil vesel zaradi tega, kar imam. Jan V prihodnjem letu si želim, da ne bi bilo na svetu lakote in vojn, upam tudi, da se covid vec ne vrne in upam, de smo se ga za vedno rešili. Tudi za najbližje si želim, da bi bili zdravi in srecni še naprej in da se jim izpolnijo vse želje. Zase pa si tudi želim zdravja in da se uspešno vpišem v srednjo šolo. Aleks Želim si, da v svetu ne bi bilo vojn, prepirov, pretepov. Da svet ostane cist, da ga ne onesnažujemo s plastenkami in z ostalimi odpadki. Želim, da ostanemo zdravi, veseli, nasmejani in dobre volje. Želim si, da dobro koncam osnovno in srednjo šolo ter da si najdem službo in naredim izpit za avto. Patrik USPEH NA LITERARNEM NATECAJU Mestna obcina Slovenj Gradec je v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti tudi letos pripravila natecaj za izvirno otroško likovno in literarno delo. Na natecaju so z literarnimi prispevki sodelovali tudi ucenci naše šole, ki so ustvarjali na teme Mi izpolniš željo?, Zrcalce, zrcalce in Pot naprej. Sodelovanje je bilo zelo uspešno in Zala Halužan je bila nagrajena za pesem Kakšne barve je zrcalo? Ob tej priložnosti je prejela priznanje in prakticno nagrado, njena pesem pa je objavljena tudi v posebnem katalogu. KAKŠNE BARVE JE ZRCALO? K zrcalu, ki se svetlika, previdno pride drobna Pika. Malo pogleda se in rece: Hej! Vidim te! Ob straneh zrcala je lep okvir, ki je bele barve kot papir. Drobna Pika tiho zašepeta: To zrcalo vso je iz srebra. Nato Pika malo se umakne, pogled njene mame se dotakne. In Pika vpraša ljubeco mamo: Kakšne barve je zrcalo? Mama se obrne in ji prijazno odvrne: Ne, Pika, zrcalo nima barve. Ce si vesela ti, bo veselo tudi ogledalo. Nato se Pika toplo nasmeji, odide pred zrcalo, obstoji in si rece: Lepa si! Zali iskreno cestitamo in ji želimo veliko ustvarjalnega navdiha tudi v prihodnje! mentorica Saša Peršoh (VZ)TRAJNOSTNA DEDIŠCINA – BOGASTVO GOB V ŽETALAH Med 24. septembrom in 8. oktobrom 2022 so potekali Dnevi evropske kulturne dedišcine in Teden kulturne dedišcine, ki jih letos združuje tema (Vz)trajnostna dedišcina. Z nekaj dni zamika smo 12. oktobra 2022 na OŠ Žetale za ucence od 6. do 9. razreda izvedli kulturni dan, ki smo ga posvetili gobarstvu, njegovi tradiciji in kulturi. Naši kraji so namrec gozdnati in izjemno bogati z jesenskimi darovi. V spremstvu izkušenih gobarjev iz GD Snežka Dobrovce smo se primerno obuti in obleceni, zašciteni proti klopi in s pletenimi košarami v rokah podali po delu Gozdne ucne poti do Debele bukve, kjer smo opazovali in nabirali gobe. Ugotovili smo, da jih na pobocju Maclja raste res veliko razlicnih vrst in da so poleg jurckov, lisick in marel užitne tudi številne druge. smo se vrnili v K o smo se vrnili v šolo, so ucenci ustvarjali v razlicnih delavnicah – urejali so fotogra. je in videoposnetke, beležili svoje vtise in mnenja, likovno ustvarjali, izdelovali plakat in letake o kodeksu nabiranja gob za hrano, o poteku dneva pa bodo izdelali še e-knjigo. Veliko dela so imeli tudi ucenci, ki so gostom iz GD Snežka v šolski avli pomagali pripravljati gobarsko razstavo. Potrebno je bilo namrec determinirati veliko število razlicnih gob, ki smo jih prinesli iz gozda. Ob zakljucku uspešnega in poucnega dneva smo se GD Snežka zahvalili s sliko osmošolke Anje, med iskanjem gob pa smo nabrali tudi žetalske kostanje. Razstavo, ki je bila res vredna ogleda, si je bilo mogoce ogledati v petek, 14. oktobra, ko so na šoli v popoldanskem casu potekale aktivnosti ob obcinskem prazniku. Saša Peršoh, koordinatorka dneva