Številka 161 Trst v torek 13. junija 1905 Tečaj XXX. M- IshaJ* vaaJtl :sdi ob oedeliah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob ?. uri zjutraj. c>iDl^ir St^Tilkp w proaajajo po 3 novi (6 sTOtuik « mnofnh tor»*carnati t Tratu in okolici. Ljubijani. Oonci. fl. Krni u. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru, £eiani. Nabrežini. N ovemmentu itd. ^Ibk le mrorkf sprejema oprtva lista .Edinost", uiiea •Horrto Galatti «t. IS. — l radne are so oru, da pa ne more pn- . , j __voliti v mi. ki bi mu bila posledica: abdi- očena obema \ lađama in predsednik je ca ' -ti , . j . • • • i • „ kacija Rusije na skrajnem Vztoku. •o, kater dogov rjeno, objav;l svojo noto. J J J isija t;a se je zamaa trudila — prej nego1 V tem smislu ce izključujemo (da-si e v s prejela ponudbo — da bi ZjedinjeD« tudi o tem niemo prepričan), da pride riave vspre'ele moralno odgovornost glede P^janj o sklepu m ru. Ali pogajanja ►oljsan a nekih pogojev. ! pojenjajo še sklepa m ru. Pogajanja tičnimi nevspehi služiti daljnim strate^iSnim cdjtm. Ravno sadnje dm se množe veljavni glasovi ki potrjajo to in dajajo zadoščenje Kuropatkinu za mnogokat3re krivične Da pade. Sedaj se svet poplavlja z neštsviko se icrekli odklania so Kakor je dotnal »Standard« iz Wa-»hing- pot, ki eventuelto more dovesti do cilja, do ne le ali aa je mn.go nade, da se sklene premirje, o poslednje da je že molče sklenjeno in da stopilo v veljavo. niso — cilj sam ! ! Da vse ene vesti, ki govore o sklepu miru že kakor o gotovi stvari, mslo preveč hite pred dogodki, o tem pričajo razne izjave od veljavne ruske stran;. Urtd. list a »Slovo« btleži tc-'e izjc\o nekega zast)pnika ruske vojne uprave, ki je bil pozvan v Cirako Selo : Pogajanja o korgres Mi- sklepanju miru se ni doaedaj pričelo in se ae poljedelstvo, Buqnoy, j« pozdravil 1 mcra P: l5et;- Naj bi se pod dan mi okolnostmi povprašalo kstero-koli zagtopfetvo nareda, da-li je ugodneje nadaljevati vojno ali pa sklep miru, bi priznavala sicer, da js sklep m;ru ni dvomiti, da so na možii pogoji v Brzojavne vesti. Mednarodni botanični konsres. DUNAJ 12. Daaea ie bil slavnostno otvorjen mednarodni botaniSni nister za kongrea v imenu vlade, { Ogrska kriza BUDIMPEŠTA 12. Ogrski korfs^on-1 deačni urad pereča t Dunaja: Baroa Kejei-' , , , , ■ polrebeo, vendar pa varv je bil dane* predpoludne ob 1U. uri r . - J r r . . j - • L- • Bkrajnem vttoKu vsi danes vapreiet o l ce?arja v po3»bni avdijcnc:, ki je ' . .. ^ ' J r „ , . . . sed&niem položaju Kusne za isto nevaprejem- traiala blizu poldrugo uro. Po avdijenci j«; . J' * t, • w * J r 5 Ijivi. Samo za vspešen konec vojske gre tu šel taron Fejervaiv v cesarjevo kabinetno / -i ■ x - 4 ? 1 • . , in le v tem emislu je možno in verjetno, da pisarno, kjer ee je mudil soPet polirugouro, ^ ^^ ^^^^ ra zaBtopnikom na kar je obiskal ministra za zunanje stvari, j ^^ ^^ grofa G.-luch \v keg^, in vojnega Pittreiehe. . ^ . | V tem pogledu g r e 1 e DUNAJ 12. Cssar je danes preipc-|x___ ludne vsprejel baroua Fejervarvja v poldru-, ^^ p&vpr£Šan po nekem gcurco avdijeaco. Fejervarv je na to obiskal k ndeQtu lj9ta ,Rn8 da miniatra Goluchow,kega in P.ttreicha, a po j ^ q u Rugov ^ mQrju n| napravila poludne je odpotoval v Budimpešto. ikodljivega vt ga na na kopnem v po- 'gledu vojaškega navdušanja. Taisti vojvoda se je zcazil nadepolno o vojni, biti na kopnem. Na roj-tni dan TRST, dne 12. junija 1905. ;v ogovoru na 5ete izraz i nado, da ee v Zaani nemš&i gr-njral M tekel, ki je bil , pr:h )dnje erina razveseli s brzojavko v ka-rganizat r ntm^k-ga generalnega etiba, je teri bo čitati: »Zmagali smo, J-ponci beže !« v ntkem pogovoru z dopisnikom lista — »Novoje Vremja« pr psuje veatsm o po-»Neue Freie Pre sj« izuatil te le baaede : sredovanju miru, nekako vežnost le v to'iko, »Vedno sem smatral Kuropatkina za v kolikor kažejo ta vesti da so Japonci do- in neosnovano je mnesie, da nadaljevane vojne na morju neraožno. za vprašanje ! č a s a. Kusko-japonska vojna. ki se ima car.ce je P O I> L ISTEK. 228 Prokletstvo. lf i ic Tinski roman Ar g ta ta Šenoe — Nadaljeval in dovrSii X. E. Tomlć. VreveJ M. 0-6. Ta sgn^ra ni bila preveč mlada; veter in m r U '.u halje časa je odpihni.a s obraza čar prve mladosti, ali obraz jej je bil vendar kr^ e?, fin n pravilen pod bujnimi črnic.i 1 . I j z asr;t kakor je ti'a :a visoka ženska vc ino oblečena v Črno, -vfck.r je črna Untier, pribo e-a z veliko dato iglo f aicla po Črn h kiteb in preko •ledega o r za na ram-ne, je vsakdo obsta jai zsčujeno prt d to lepo prikaznijo in ni niti cpsial tistih finih zares po obrazu, ie sater h morfš včzsih čitat prošlost celega loveka. Vrlu tega ;e Lukrecija svojima . | drobnima nož cama v visokih čeveljčkih krepko et)pala podobno možkemv, dvigala glavo visoko, ki jo je stmo npgibala, ko je hotela koga prijtf, a z belima drobnima rokama je vedno znala Bliskati na pra h črni si robec. Ij3 jedna jedina hiba je pačila Lukreri o. Grlo jej je bilo zamolklo ia hii-pavo, podobno pavjemu. Nu, kaj sa to ? Mcžki ne vprtšnjejo pri ženski za grlo, ali po Lukreciji so ee zanimale tolike možke glave po Zagrebu, Lukr€c;ja je vračala željne pr giede možkega spola vsikdar milo in drago, mla-jim is-pod obrvi sladko in ljub=zojivo, sia-rejim živo in p'ašno, ker hladneji krvi treba več ognje, da se ugreje. Lahko je umeti, da sj v oaem »pjbož nem« času ni posebno častno govorilo o sdravnikori sestri, ker je bil zakoa tak, da ženska pred szft.m vedno sramežljivo gleda v tla, pa Če je tudi že kako leto omožena. Lukrecija pa je obračala oči š.rom po svetu, izlasti pa po tnožkih brkah Ženske po mestu, vršili svoje priprave in da se ima pričeti boj z nova. Iz B^rolina poiočajo, da tam traja dalje regotovost g e le na sklenaaje mira v vzhodni A eij i. Dovolj je eai-'co; zi t j, da je Rusija v resn'ci odločena za nadaljevanje vojne. V berolirskih poučen h krogih sodijo v tem pogledu splošno, da ireba s tem dejstvom resno račuuit', čeprav dohajajo iz amerikanskih in aegleških virov nasprotne vesti. Ruski pr.slaniški svetovalec grof Kru-venskv je zagotovil uredniku »Italie«, da so vesti o sklepanju miru popolnoma naosnovane ter da je konečna uaoda vojne zavisna od dejatva, kako se bodo držale vojne čete v Mardžuriji do sedaj aa intaktne. Istotako da je izmišljena vest o odstopu grofa Lamadoitfa in o njegovem nadonešče-nju po posleniku Muravjevu. Poročilo admirala Eukista o pomorski bitki. Brzojavka, ki jo je dce 5. t. m. ob 11. uri 55 m'n. po naSi odposlal z Manile carju Nikolaju admiral Enkist, poroča: Dno 27. maja ob 1. uri 45 m. pop&ludne sneo na eeveru med otokom Tsueima in Ko Tsušima zagledali japinako trodovje. Nebo je bilo jasno in pihljal je luhek veler. Na južnem horizontu je bilo zelo oblačeo. Pričel sa je boj. Taktika Japoncev je kazala, da na i nočejo pustiti v Vladivostok. Kolikorkrati je naša eakadra hotela prodreti pr..t"' ssveru, vsaki-krat jo jc sovr ž a: k, (ker ai njegova ladije bile h i t r e j i) dohitel ter so sovražne oklopnjače obstreljevale nsšo oklop nučo, ki je plula na č?Iu kolone. Devet japonskih križarjev tsr oklopnjača »C n Jen« so plule ob strani tc-r ao ekuaale spraviti nase oklopnjača v navzkrižni ogerj. Naše križarke ao morale ves ča* boja operirati proti njim, vsled česar so bile zelo nadlego-vane naše trsnsportoe ladije. Ko je boj traial 50 minut, sa je pričela potapljati »Oaljablja« in »Boro lino« je postal nesposoben za boj. Ktnalo na to je postal nesposoben za bej tudi »Knjaz Suvorov«, ker jo na njem nastal požar in ker je irgu-bil jarbole in dimaike. Naša flota se je okrenila, da ščiti »Suvorova«. »Borodino«je zopet zavzel avojo prejšnjo pozicijo. V tem trenotku je bil na čelu »Aleksander IIF.< Ob drugem spopadu se je potopil »Ural«. Njegovo rrožtvo je rešil neki transportni parnik. Taktika Japoncev je prisilila našo eskadro, da smo Be morali gibati v krogu okolo nf»š h trenap( rtnih ladij in (orpedovk, dočim so se Japonci gibali v zunanjem krrgu. Radi manjša hitrosti naših ladij je bilo težko zapvstiti to pozicijo, vendar se je našemu brodovju pred njega poginom posrečilo, da je zam rlo predirati preti ssveru. V tem trenotku je neka blizo »Suvarova« nahajajoča sa torpedov ka dala Bignal, da je admiral Rož 1( s.venski odstopil poveijatvo admiralu Nebogatovu. »Imperator Aleksander III.« je. izlasti pa grde, so ee prekrižavale ob imenu Lukreeijicem. pak so jo neusmiljeno mlat le z jezikom, za kar pa sa lepa Italijanka zopet ni brigala, ker ne le da je imela zdravnica sa brata, ampak je imela tudi raznih dragih mcgjčnih zaščitnikov, med katerimi ni bil zadnji gospod Lučsnuc, ban Slavonije, kaker se je govorilo po meetu. Cavagnoli ee ni to treba priznati, posebno brigal za krepost svoje sestre, pa je zatiskal obe očesi, kajti težko je prigovarjati visoki gospodi tudi tedaj, kadar greše. K tamu je bila Likre-cija rezka in zobata, dočim je bil Cavagnoli velik neprijatelj Vrakemu razburjanju živcev. Zdravnik je stanoval v nekaki zidanici pod mestnim zidom bliz> beneške ul ca. Aii kako sa je živelo v tem brlogu, kako je bilo tu notri, to je vedel sam Bog, ker ie tudi solnoe imelo malokedaj prilike pogledati v te mračne z«kotke. Ali glasovita zdravnikova koliba ni mogla biti ravno skrinja miru božjega, kajti ljudje bo pripovedovali, da je bilo večkrat čuti v tihi noči, kako se nekdo močno poškodovan, zapaBt;.l vrate. »Boro-dino« je ostal na čelu in je bil sedaj izpostavljen koncentričnemu ognju sovražnika. Ob aolnčn€m zah du je »Borodino« oddal zadnji strel ter se potopil. Naše brodovje je odplulo tedaj v južni smeri, ker je zapazilo veče število japonskih torpadovk. V tem času so že manjkale ladije »Knjaz Suvarov«, »Borodino«, »Odjablja«, »Kimčatka«, »Ural« in »Rus«. Japonski križarji so med bojem s svojimi krogljami velikega kalibra ob3fcreljevali križarke, ki so bile pod mojim poveljstvom. Po neči so pričeli napadi s torpedi. O njih učinkih ns morem poročati ničesar, ker nisem mogel ruskih ladij razločiti od japonskih. Jaz sem večkrat poskusil ubežati proti severu, vendar so me ponovni napadi sovražnika prisilili, da sem moral odpluti proti jugu. Ne da bi vede', kje da se nahaja brodovje, sem dne 28. maja, ker sem bil v nevarnosti, da Brečam skupno japonsko brodovje, in ker bo bile moje ladije močno peškedovane in mi je tudi pričelo primanjkovati premoga, sklenil pluti proti Manili. Vedenja možtva ne morem grajati ni najmanje. Y stvari glagoliee. Zadnje spljetako »Jedin3tvo« piše : »Po dobrih vesteh, ki smo jih prejeli, je vprašanje glagol:c9 napredovalo in to mnogo, Ni treba verovati inozemskim listom. Po informacijah, ki smo jih dobili, so naši škofje storili, kar so mogli«. Ločitev Norvegije od Švedske. Te prazoike so došle nastopne vesti: Z ozirom na bojazen inozemskih listov da se utegne samostojna Norvežka spuatiti v politične kombinacije z eno ali drugo velesilo, je vprašal zastopnik lista »Verdens-Gang« predsednika stortinga, Bernerja in ministra vnanjih sivari Lovlanda, v koliko je opravičena ta bojazen. Prvi je izjavil, da bo Norvežka popolnoma nevtralna država ter ae bo og bala^VBakih velikih političnih kombinacij. Da se odnosaji na poluotoku pomirijo, je nade, da bo Norvegija s Švedsko in Dansko razmišljala o sredstvih, kako bi Be zavarovala nevtralnost teh treh severnih držav. To gospodarsko razmišijanjo bo tem lagije, ker vsled razrušitve unije odpade vsaki povod za nesporazumljenje s Švedsko. V iBtem smislu ae je izjavil tudi Lovland, ki je še dodal, da bi bila vsaka velikopolitična zveza z eno ali drugo velesilo za Norvežko naj-veČa nevarnost sbog komplikacij, ki bi utegnile nastati vsled tega. Norvežki adjutant de jour kralja Oskarja in ravno tako tuli nervežki vojaški konsu • lent v Stokholmu sta zppustila Švedsko. Kralj ae je prijazno poslovil od njiju ter izjavil, da smatra ta korak korektnim, ker so norvežki generali prisegli zvestobo novi vladi. tjlča in ps.ije v nerazumljivem jeziku, ali vendar se je moglo razločevati Cavagnolijevo renčanje in Lukreeijino ostro kričanje. Ni še minol en csl dan, odkar so se oni trije redovniki namestili v križarskem samoBtanu, ko se je popoludne pod zdravnikovo hišo zaustavil črnikaBt človek, srednjega stasa in starost'. Sodć po temnem in suknenem jopiču se svilsnim pasom, po nizki okrogli kapi in po kratkem plašču, bil je ta človek trgovec in to od prekomorskih strani, kakor jih je vsako leto lepo število prihajalo v Zagreb, osobito za časa Štefanovega in Markovega somnja. Trgovec je udaril dva, trikrat ae sekirico na zdravnikova vrata. Za hip se ni nikdo odzval. Trgovcu se je zmračil obraz od nestrpnosti in z^-pet je udaril na vrata. Sedaj ee je začulo is hiše drsanje papuč, luknja v vratih se je odprla in črno oko je pogledalo ven. (Pride še.) Domače vesti. Boj za pravo na>e?a jezika Gjr. Josip, Andrej ia Matej Kccjan5ič o I sv. Marije Magdalene spodnje, oziroma iz Trudk ■o predali nekfttu poeestciku v Truškah koa eencieti. Pugcdba je Li a nap sana v slovenskem jeziku. Na to so dobili bratje Kcojaneifi od okrajnega eodisča v Kopra (riiok, ki jih obvešča, da se je c me njeni ko« stmlje v zemljiški knjigi prepiaal na ime kupovale . Ker pa je bil ta odlok spisan v italijsnekem jezikr, ga je Jcsip Kocjacč č vrnil sjd ecu s pripombo, da zahteva odkk v onem jeziku, v katerem je b ia napisana pozo:lM. Okraj 10 sodišče pa mu je bitro zopet vrnilo odlok b pripembo. da s d žčs ni do'.žno prevajati spise. It te pripombe je razvidno, da je isti c. k. notar v Kopru, Stark, ki je napravil slo-**en-ko pogoibo, ki torej zna slovenski, ulo iii prošnjo «a cemljeknj'žai prepis v italijanskem jeziku. To postopanje c. k. notar,a treba oži gtaati najostreje. Dejstvo ž®, da stranki za htev&ti slovensko p< godbo, mu ni dcvt Ijevalo not ene dvembe na tem, v katerem jeziku želita strank-, da se itvede vse to postopanje. To je mogel g. c. k. notar vedeti Um bolj, ker ga js J:sip Kocjančič tudi apostfcfiral v tem smislu in mu je celo zagrozil, da ga napade v »Edinosti«, ako bi uležil italijansko prošnjo. C. k. notar js torej prav dobro vede7, kaka je zahteva in želja ntsih ljudij. Vin dar je vzl c t: mu drsno preziral zahtevo in jTfevico fetranke, ki ga je poiteso p'sčala z8 njegovi delo. Ta dogodek Lam pravi, kako trdovratno se etavljajo zapreke uveljavljanju cnikoprav-n sti nr&ega jezika v uradnem poslovanju. Ali tu li sami smo krivi. Naše madice študira vendar toliko, da bi se mogel p-imeren del atj pjsvefoti tudi notarijatu ! To bi bilo ne zmerne vf žoosti. Izlasti v naši Istri so ravno c. k. notarji nsjveči povspešjvatelji italrat skega uradovanja. In mi smo uver-jeai, da bi že marsikateri naš nct.r posloval v Istri, ako — bi bil zaprosi'. Zdi se nam, da je cedaj v Butetu rszpitano mesto no tar>. Radovedni steo, je li kdo naš h zaprosil za to meito. Oa ni, pride tja Italijan. Potem pa ss bomo gotovo tečno oglršali in jadikevali, kako prezirajo neš jezik in kaka krivica se nam gedi. Predavanja prof. dra. Lončarja. V soboto zvečer je g. prof. dr. Lončar pričel v »Del. demuc svoj napovedani ciklus prede soj b predavanjem: »Kako je navfctalo delavsko vprašanje?« Glavne misli so bile: Vsaka stvar mora imeti, predno navstaoe, vzioke in pogoje. Tudi delavsko vprsšanje ni vzraslo k&r čez noč iz tal, kakor goke po dežju, temveč je moralo imeti predpogoj«- V starem veku se delavsko vprašanje ne pojavlja, kajti ljudje, ki so imeli državljanske pravice, ee po tedanjih nazorih niso smeli pečati z delom. Ljudem, ki so se pečali z delom, ee ni priznavala niti 03šbna pravica (bili so sužnji) kar so opravičevali celo tedanji naj^eči filozefi (Aristotel). V srednjem veku gospode r^kega raz voja, to je od 11. do 16. stoletja, delavci niso dobili polit ča h pravic, pač pa osebne. Niso bili več stvari, ž vina, suŽDii, o ktterih pravicami razpolaga gospodar po tvoji volji, kakor je bilo v starem \e' r. Obrtniki so se združevali v zsdruge »cebec. Veaki ud ?ceha« je m gel po izvrseaem mojaterskem izdelku (M?isterttujk) pjat.t; sem molsUr. Bilo pa je določene, kcliLo b'aga in kdaj ga snee kdo prcduc:'rat:. V tej d.»bi je bilo VEe delo korc?ntriraoo v nre t h V začetku IG stolitjs s j se Jjadja tu-moma izseljevali v novi svet. Propa ile so ljudovlade ib sie.lozemskem oaor u, ki so prej cvetele (Bsnetke, Genova), in povzdig nile so se države cb Atlants'-em morju (Španska, PortirgaleV?, Fraccija). Začela se je kolonijalna j o iti a, konaum je posti. 1 veči. Veled te a so »ceh « p'opcdli in trgo v na se je razvila. Denar, menjica, bankovci, C-eki in kredit so igrali vi žao vlego. Z* večo, hitreji», natančnejšo produkci o so izumili s'.roje. V produc ranju in konsumiranju se je razfila pcpilua svoboda, a, žalibog, le na kerist ktp ta!a. Govornik je t i pok znl na temno stran svobode: kapital s cv za dela\C2: ča kapital propade, so vBi n egovi delavci na C:St;. Će delavce, ki zna ssmi eno de'o, izgub', še to, mu je pietrgana nit življenja. Otroci in ženske nadomeščajo možke pri strojih — s tem propada druž ni. Vsled draginje stanovanj po velikih mestih morajo delavci stanovati po nezdravih stanovanjih. Kulturno delo ne more pri delavcu vspevati vepričo prevelike skrbi za vrakdanji kruh. Slednjič se moderni delavec ne more nadejati samostojnosti, ki jo je v srednjem veku lahko dosegel vsaki ud »ceha«. Vsled vseh teh slabih etiani delavskega vprašanja je razvidno, da je isto opravičeno. In ker je v akutnem stanju, bodi .skrb vsakega, da pcmsga v ugodno rešitev tega vprašanja za vsa prizadete. Prede, vanje je bilo poh.alao v sprejeto in so poslušalci (ki pa so prišli v p člem številu, kar je obžalovat) pazno sledili govorniku. O predavanjih v nedeljo in ponede ljek prine emo poreč li v pribodaj b šte vilkah. Rosskij kružok t Ljubljani. Na daljnem Vzhodu boić se uaši bratje za vse belo pleme proti bemim rumcaokožcsm in vsa Evropa glada ta žaicstni procas z ravnoiuš-noštjo, kakor da bi se tu ne šlo tudi za interese drugih narodov. In še celo škodoželjno 89 ti E ropejci posmelujejj v pest, posebno na Nemškem in Angležkem in v Ita-lij . Sovražno časopisje je tudi nekEj ntših ljudij potegnilo do brerčutja za naše brate na azijskem bojišču in napravilo iz nj^h kritike in — zabavljače. Imamo pa tudi, hvc a Begu, se veliko večino rodoljub3v, ki občutijo rusko kakor našo nesr?.čo in verujejo v konečao rusko zmago. Med take rodoljube b s i»e'io štel tudi vse marljive člene »R skega kružk'* v Ljubljani. Učenci tega dicštva se zb;iajo brez vsake reklame ssozi vae leti po 2 kiat ra teden v svoji učni dvortni, kjer poi vodstvom svojega ueitelja; g. dr. L ud. Jeohs, pridno delujejo na kuhutnem polju s priuče njem ruščine. Kak-^r sL»r 51 n, imel sem topet enkrat priliko pcsit:t: en tak večar letošnjega kursa. In glej koliko presenečenje. Veliko število dam ii gospodov je deklamovalo, čitalo in konverz;ralo v tako gladki ruščini, da sem sjm sebi komaj verjel, da s m med svojimi rojaki, ko eem začel zopet ž njimi govoriti slovenščino. Da se zamorejo kurziet: v teku enega sdmestra naučiti tako gladke ruščine, pripisovati je le obojestranski ambicij'. Posebno praktični konverzaeijs^i večari prebl. gospe dr. Jtnkove eo mi zelo ugajal''. Vsaki leto se priučuje ruščini lepo štsvilo udov in želeti je le, da bi 89 moji rojaki še bolj z\ nirnali zi to društvo. Kružok razpolaga tudi s krasno knjižnico. Ruskemu kružku pa kličem : le tako naprej in na mnogaja lje a ! S. Smrtna kosa. Umrl je v St. Lovrenci pri Neblem na Goriškem tamošnji župnik, g. Andrej Ge r g o 1 e fc v 41. letu 6tsrosti. Janez Trdina častni meščan. Občinski zastop v Rudolfovem je v svoji seji dne 9. t. m. povodom 75-letn ce profesorja in veledičnega našega p satelja, gospoda Janeza Trdine, istega soglasno imenoval čs8tuim meščanom meita Rudolfuvo. Slavljercu čaztitamo iskreno! S r e b r d i s k i. V Opatiji je bilo od dno 1. septembra pa do 7. junija l'.»188 oseb. Od 1. junija do vštetega 7. junija je priiastlo 324 oseb. Dne 7. junija je bilo v zdravil šču 973 o:eb. Nov Tržačan. Domovinsko pravico v Tr^tu je zadobil goapod J ;s:p Kocjanč č pri sv. Mariji Magdaleni spodi j', škah in pristojen do sedaj v Kopra. Slovensko petje in — Pjedsinočnjim okolu 1. ure po polni Či jo šH tra'a druž' a s^venskih mlaleaičev preko velikega tr^e. M j pot o =o mladsuiči poluglasno prepeval' Bloven^ko p 3cm (cekatsri prav jo, da so p9vali »Na »rej !«, a m; ne vemo tega za gotovo). To {a ni bilo vš:č nekaterim irredentovccm (Vide, Menesini, Raskovič in dr.), ki so se le1.i prel kivarn » »Al Muaicipic«. Ti so vstali ia zahtevali od Slovencev naj molče. S.veda ge Slovenci niso niti zmenili ta njihovo 'zahtevo. Zastop niki Š3 neolreš:ne Italije so pa pograbil za stolice in jih zače i mctc ti proti S'ovencem, ki so pa njim vrž?ns stolice t koj pobrali in jih Zhlu'ali nszaj. Stopica so bile tnko viž:ne večkrat sem t-r ij.®, razbio seje j ar koz^r cev in slednjič je ta hrup prizval dva redarja, ki sta arrej napadli ulici Riborgo Ivana Kuoiarja, mu vzeli 20 kroa denarja in ga povrhu še naklestilf, a nekemu Petru Comini je bil Calafatti iztrgal raz telova;ka zlato veriž o in uro in ta dva predmeta izročil enemu ostalih treh. Comini ga je pa prijel in izrečil redarjem. Pol ure pozneje so pa redarji aretovali še oitale tr. Društvene in zabavne vesti. Rodoljubke ! Zsn3ka podruža'ca družbe sv. Cirila in M-1 dija bo imela let šnji svoi obČai zber v nedeljo, dne 18. t. m. ob 5. uri pop. v nekdanjih prostor h »Čitalnice«. Kedo bi neki botal še razlagiti, kako po trebaa je ta podružnic s tu v Trstu ? ! Kedo bo pravil ti stoinstokrat, da mora ta pedruž-nioa sama vzlržzvati 3 otresle vrtie?! 18. leto deluje itta v prosp»b naroda, a v teh let h bi se bila rr.ogla in morala pot spati šs na višjo stopinjo delovanja, nego ee je. Prve mej žsnikim: podružnicami ee je rodila naša tržaška, a prvom bi morala biti po intenzivnosti delovanja. PriLiitita t rej, rodoljubke, polnoštevilno na ob5ai zbor, prinesite u Inino, ali pa nakupite vsaj vsaka malo kolekov, ki jih imajo ntšs odbornice ! Pridit?, da ob računimo ! CXXXIX. odborova seja »Slovenske Matice« bo v Izubijani, v ponedelje'r, dre 19. rožnika t. 1. ob p t:b popo'udne v društveni pi&arni. Spored: 1. Nnznaaila predsedujštva. 2. Potrditev zapisnikom o 138. odborov.i seji in o XLT. rednem clčaem zbjru. 3. Volitev predsednika, I. in II. podpredsednika, blagajnika, ključarjev in odsekov. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Eventualija. V Ljubljani, dae 8. rožaika 1905. Predsednik: F r. Leveč. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Akcija o miru RIM 12. »Tribuna« poroča, da je italijanska vkda Bvojim poslanikom v inozemstvu poslala instrukcije, po katerih naj isti dokler možno podpirajo ru^ko japonska mirovna po-gajanja. WASHINGTON 12. Roosevelt je daces prejel o Igovor od Rusije, katera re iz;avlja pripravljeno imenovati pooblaščence, ki naj bi s3 aesli z japonskimi pooblaščenci v avrho razpravljanja mirovnega v prešanja. Javni ples priredijo fantje iz Dan pri Sežani dne 2. julija t. 1. MlaHflnip knjigovodstva z večletno prakso, zmožen slovenskega, italijanskega, hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter deloma tudi nemškega išee službe. E -entiivelno tudi samo pol dneva. Ponudbe pod »Bodočnost« na upravo »Edinosti«. Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov 3frati Campe TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST 3 krat 11a dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladeiee itd. Sprejema naročbe~za sladeiee. Alojzij Gallierti Naslednik: Fr. Hittv TRST ul. Barriera vecchia št 13. Zaloe tu- ju ii Map za moške obleke ^ Perilo. Flatenina. Zefir. === Perkal. - Izbor drobnarij. Sprejema narovbe za obleke. m •••••••••••••••• Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52 A (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje) Cene; da se ni bati nikake konkurencc. Sprejemajo se vsakovrstna dela torti po posebnih načrtih. Ilustrovan cenik brezplačno in franko. j^farodni kolek je vdobiti pri upravi Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA D! RISPARMJO 5 MEBLOnNJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. Razstava Ulica Chiozza (dvorana Tersicore). in prodaja pohištva izdelanega od najboljših delavcev se otvori v kratkem. Obiskati se jo zamore vsaki dan, Zahvala. Ugodne cene. Podpisana se i/, dna svojega srca zahvaljuje vsem onim milini osebam, ki so jej ob smrti nepozabnega nje Eduaa*05. Rodbina Drašček.