Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka stane 1.— din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, ČOPOVA 1 —DELAVSKA ZBORNICA — TELEFON ST.: 85—29 — POST. ČEK. RAČUN ST. 17.548 — NAROČNINA. ZA. ČLANE ZZD 2.— DIN MESEČNO — (24— DIN LETNO) ZA DRUGE NAROČNIKE 3.— DIN MESEČNO (36._
DIN LETNO) — CENE OGLASOM PO DOGOVORU — LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
LJUBLJANA, SOBOTA 16. APRILA 1938.
ŠTEV. 15,
MILOSTNA VELIKA KOC
Ni praznikov, če ni z njimi čiste, jasne misli, ki se izvije in iztrga iz objema vkle-te miselnosti mnogih, ki mislijo vedno tako vsakdanje, kakor da v življenju ni nobenih dni, o katerih bi po pravici trdili, da v njih vsa duša poje.
Prazen je božič, ne ogrejejo nas binkošti) pa tudi v veliki noči je samo še večji Poudarek razširjajoče se praznine, če va-nio ne posije resnično Sonce in jo vsaj z en>«v žarkom vse ne ogreje in ne napolni 8 svetlobo, da vse drugače čutiš in misliš, kakor si gledal v življenju tisočkrat.
življenje je na videz nujno kakor pepelnična sreda in čas pokore, pusto in prazno. V njem si prizadevamo, da bi doprinesli njega vreden sad. V ostrosti življenjske borbe smo tako zavestno na strani pravice često do zob oboroženi in pripravljeni na spopad z odločno voljo: Zmagamo, če pa ne, naša krivda ne bo. Tako nam je življenje strašna realnost, ki nosi s seboj bore malo svetlega upanja.
V celih predelih sveta je tako boj med »vetlobo in senco, a v tem ozračju je še svetloba mrzla, neprikupna, premalo člo-Veška, pa prav nič božja in zato ne more do srca. V celem svetu je tako in v ozkem krogu naše zemlje ni drugače, ko so naše Šeste odrezane in naše besede rezke, enobožne kakor vojaška povelja, da se še za sP°znanje boreča duša do njega prebiti ne more.
Kdo še ni tako srečal mnogih, ki jih je nekoč ljubezen stesnila v eno skupnost dela in veselja, pa je brušena ozkost po nekaj letih z naslado iskala, kako bi našla v trpljenju odprto rano in vsekala vanjo čim globlje, čim izdatneje.
Tako gledamo življenje vsak dan, tako tehta ljudi naša pravica, vsakdanje, mrzlo in napak. V resnici je v slehernem srcu vsejana kal dobrega, ki hoče rasti iz vsakdanjosti po svoji notranjosti sama zase
in v skupnosti v veliki praznik vstajenja k boljšemu in lepšemu življenju.
Toda, kakor zemsko življenje ni od sebe, tako more to drugo duhovno življenje zase in za druge še mnogo bolj zajeti svoj začetek le iz Boga. Davno pokopana sanja svetega hrepenenja, zapečatena z mnogimi človeškimi zablodami, more ob Bogu nenadoma vstati iz groba. Vsak dan je v milosti mogoče doživeti novo velikonočno jutro.
Da, ob milosti! Prosimo kot katoliki, da bi se ji mi sami in mnogi med nami ustavljati ne mogli. Njena silna moč, ki teče iz križa božjega trpljenja, naj presnovi naše čutenje, da ne bomo več v blodnji in v temi, in da v resnici ne bomo ob luči brez ognja ljubezni odbijajoče mrzli. Na to mislimo v teh dneh, ko hočemo vstajenja nam vsem, na novo slovensko milostno veliko noč.
dr. Marko Natlačen:
Slovenskemu delavstvu v -:n ” j	za	Veliko
noc
Delavstvo je del naroda.
Dolžnost vsega naroda je zaradi tega, da delavstvu pomaga v njegovi borbi za pravice, zlasti, da se mu ustvarijo pogoji za človeka dostojno življenje. Čim bolj bo delavstvo z ostalim narodom povezano, čim bolj se bo v narodni skupnosti znalo uveljaviti, čim večji bo njegov vpliv v politični organizaciji naroda, tem uspešnejša bo tudi borba za koristi in pravice delavstva.
Ker je delavstvo del naroda, pa je tudi dolžnost delavstva, da s svoje strani stori vse, kar je v njegovih močeh, za koristi in za vsestranski napredek naroda. Napačno bi bilo, ako bi se čutilo delavstvo nezavisno od narodne skupnosti in od skupnega narodnega življenja. Škodljivo bi to bilo za delavstvo samo, a škodo bi zaradi tega trpel tudi narod.
Delavstvo, ki je organizirano v Zvezi združenih delavcev, se tega zaveda in zato odklanja načelo razrednega boja in naglaša načelo stanovske vzajemnosti. Duha vzajemnosti in smisla za skupnost je nam Slovencem prav posebno treba. Zato pošiljam delavstvu, organiziranemu v Zvezi združenih delavcev s posebnim veseljem svoj velikonočni pozdrav, želeč mu, da bi ZZD v svojih vrstah združila čim več slovenskega delavstva in ga pridobila in navdušila za idejo stanovske vzajemnosti. r
Dr. Pavel Robič:
Pomen okrožnice Leona XIII, „Rerum novarum44
XI.
Socializem škoduje državi.
Kamor seže socializem, tam seje nesrečo in dela škodo. Videli smo že v preteklih sestavkih, kako kvarno vpliva socialistični nauk na poedinca, na družine in na delavstvo samo. Končno pa škoduje celi državi, ki je po njem urejena. In to je novi razlog, zaradi katerega je socializem od Cerkve obsojen.
Odpravite zasebno lastninsko pravico, kakor hoče socializem, s tem boste zadeli skorO vse ljudi, ki kaj imajo: vsem boste krivični. Vzeli boste vsem očetom neobhodno potrebna sredstva za vzdrževanje družin, ubili boste zavest in pridnost in podjetnost. Delo, ki ga zdaj vsak išče, bo potem osovraženo; na mesto svobodne volje do dela, bo začel peti valpetov bič, in iz nepregledne množice svobodnih ljudi, bo nastala čez noč masa zagrenjenih, brezpravnih sužnjev. Odprli boste na
široko vrata medsebojni zavisti, sporom, nemirom. Skratka, človeška družba bo postala podobna hlevu živine, ki jo z bičem goniš na pašo in na delo.
Sledilo bi zaradi zmanjšanja podjetnosti in zaradi brezskrbnosti splošno pomanjkanje pridelkov. In tista enakost, ki si jo umišljajo socialisti, bi ne bila drugega kot splošna beda ne le nekaterih, marveč vseh.
Iz vsega tega, povzema Leon XIII., je lahko uvideti, da je tisti nauk socializma o prenosu posesti od zasebnikov na skupnost, treba odločno zavreči; zavreči zato, ker tistim samim, ki jim je treba pomagati, škoduje; ker naravnim pravicam posameznikov dela krivico, ker dolžnosti države in splošni mir in red meša. Ostane torej, da je tedaj, ko skušamo dvigniti ljudstvo, treba vzeti najprej za temelj: ohraniti nedotaknjeno privatno posest. Ko ,to stoji, potem in na podlagi tega pa je treba gledati, odkod dobiti zdravilo.
PRETEKU TEDEN PO TUJINI
Pretekli teden je bila pozornost sveta obrnjena predvsem na velike dogodke, ki so se odigravali v treh sosednih deželah, v Nemčiji, Franciji in Španiji.
Nemčija je pretečeno nedeljo izpeljala z ogromno propagando svoj plebiscit za Veliko Nemčijo ali bolje rečeno za priključitev avstrijskih dežela k skupni Nemčiji. Ogromne priprave za časa plebiscitne agitacije so ves nemški narod tako mogočno okupirale, da ni bilo nikomur mogoče, da bi v tem vrvežu govorov, zborovanj, manifestacij, odetih v nenadkri-ljiv zunanji videz, v teh dneh ohranil popolno jasno razsodnost. Nemški narod je bil takorekoč v vsej svoji celoti pod vtisom največjega zgodovinskega dogodka v nekaki ekstazi in vnaprej je bilo pričakovati, da se bo v celoti izrazil za združitev in za svojega vodjo Hitlerja.
Bil pa je v dneh pred glasovanjem na nogah ves državni aparat z vsemi svojimi silami. Železnice, avtobusi, časopisje radio postaje, na tisoče zvočnih ojačevalcev, vse vrste nacionalnih organizacij, vse je delalo s polno paro, da doseže plebiscitni dan čim enotnejši izraz skupne nemške volje, ki naj hoče kakor en mož eno s svojim vodjem.
Volitve so zato tudi izpadle, kakor je bilo pričakovati, in je 99 odstotkov vseh upravičencev pri volitvah oddalo svoj glas Hitlerju, proti pa ni bilo niti za en odstotek glasov.
Naj bo s tem plebiscitom kakorkoli, naj še toliko pripišemo na rovaš ogromne agitacije in moralnega pritiska, vendar ni mogoče mimo tega dejstva brez priznanja, da je Nemčija znala pokazati svoje pravo strumno organizacijsko obliko življenja, ki v nezlomljivi enoti združeno hoče uspehov.
Francija je med tem po krivdi gospodarsko nezmožnih vodstev grup, ki so ustvarjale ljudsko fronto in po krivdi marksističnih voditeljev delavstva tekom enega meseca doživljala že drugo težko
vladno krizo. Kakor je bilo pričakovati, je moral Blum kljub vsemu prizadevanju, da bi se ohranil na krmilu države, prepustiti svoje mesto dosedanjemu ministru vojne Daladieru.
Marksisti so v usodnih dneh poloma španskega boljševizma napeli sicer vse sile, da bi rešili sebe in španski boljševizem, toda moč stvarnega življenja je bila daleko silnejša kakor pa vpliv ljudsko-frontaških demagogij. Nič niso zato pomagale stavke delavstva, nič protestna zborovanja, nič pošiljanje množic na ulico in pred senat. Senat je z ogromno večino izrazil Blumu nezaupanje, da je moral iti.
Ko narodi vsega sveta zbirajo vse svoje sile, da v teh usodnih dneh pokažejo enotno svojo moč, je Francija kolebala po notranji razdvojenosti v sočasnih vrtincih in se lovila tako rekoč za vetrom. Njeni prijatelji in zavezniki so to življenjsko nesposobnost doživljali tudi v svojem lastnem življenju. Zato so se zamajale stare vezi in so se zrahlala stara prijateljstva. Francija je postala manj pomembna država.
Franko v Španiji nadaljuje svojo ofenzivo in počasi prodira naprej v komunistične predele. Osvojil je v enem mesecu stotine mest in vasi, zemeljske površine za približno tri bivše kranjske dežele in ogromne elektrarne, ki so doslej preskrbovale republikansko Španijo in njeno industrijo s svetlobo in energijo. Sedež republikanske vlade Barcelona je tako brez luči in vojna industrija v njej, brez električne energije, je obstala. Vlada se pripravlja, da zopet pobegne drugam. Med tem pa republikanske čete in civilno prebivalstvo beži v tisočih preko Pirenejev v Francijo, prepričani, da ni nobene rešitve pred zmago nacionalne Frankove armade.
Z nastopom Daladiereve vlade v Franciji je ugasnilo še zadnje upanje, ki so ga imeli Španski komunisti. Daladier se nam-
Očetu za veliko noč.
V urah večernih iščem tvoje poti, iščem tvoje roke, da bi jo stisnil na srce. Veš, meni je težko in v meni je vse
bolno,
ozdravi me s tvojo rolko ...
Mračni so dnevi in sonca ni, gostota noči me k tlom tišči.
Ah, ti si daleč preko naših daljin, kako naj do tebe jaz bedni sin.
Ves izmučen ne vem se kam, na zemljo se vržem in ihtim, da tvoj glas ulovim iz groba globin.
O, ti pa spiš
in zdi se mi, da mi veliš:
Ni še čas!
Vesele velikonočne praznike teli na-vočniko in čiiaie-l|em - uprava in uredništvo ^Slovenskega delavca“
reč dobro zaveda, da mora najpreje napraviti red doma in vrniti domovini po ljudskih frontah zapravljeni ugled ter da bi bilo skrajno nesmiselno radi razkrajajočega španskega komunizma zapravljati že itak dovolj omajane francoske moči in francoski vpliv.
Anglija in Italija sta se za hrbtom tega velikega vrveža mimo vsedli za mizo in se pogovorili o svojih interesih ter sta sklenili v njihovo varstvo, pa tudi v interesu evropskega miru, medsebojen spora-zem. Anglija je še posebej v teh dneh povedala po svojem ministrskem predsedniku vsemu svetu, da hoče ohraniti mir
sveta in da naj zlasti nikdo ne pričakuje, pa tudi Čehoslovaška ne, da bi šla Anglija v vojno radi katerihkoli .tujih koristi, ki niso obenem življenjske koristi angleškega naroda.
Čehoslovaška je tako v boju proti velikim narodnim manjšinam v svoji državi vezana samo na svoje moči in se ne more zanašati na nobeno resno pomoč od kod drugod. Zahteve narodnih manjšin so zato tudi čimdalje večje in verjetno je, da bodo z njimi prodrle; v nasprotnem slučaju bi bil pritisk Velike Nemčije, pa tudi gospodarsko močne Madžarske zanjo lahko usoden.
ZVEZA ZDRUŽENIH DELAVCEV
IZDA V ZALOŽBI DELAVSKE KNJIŽNICE,
3. ZVEZEK SVOJIH IZDAJ:
BODI LUC
Javna izpoved bivšega brezbožnika KAUER ALFONZA iz Inomosta,
ki jo je na željo pisatelja prevedel
Janez KALAN
Knjižica v kratkem izide in bo stala izvod din 3'-Sežimo pridno po njej, širimo jo med prijatelji in med nasprotniki, da tudi njim zasije LUČ!
VRAČANJE
Dvajset let ni videl domačije. Dvajset let ni videl materinega obličja in ni čul njene sladke besede, ki vse odpušča in ki je je sama ljubezen. Dvajset let ni čul domačega zvona in dvajset let ni videl domačega hrama božjega, kjer je molitev najiskrenejša in najtoplejša, kjer se duša zmehča do solz in najde srce miru in utehe, kot nikjer.
Trdo delo v jami mu je izpilo rdeče zdravje z lic, ojeklenilo pa roke, da bi mogle .treti kamenje, osivilo mu je lase in zarezalo v čelo in lica globoke brazde, v katerih je ždela vsak dan večja skrb, porojena iz negotovosti, kaj bo jutri, kaj bo drugi teden. Morda se ustavijo stroji in morda poreko bogatini, sedaj nam je pa vsega dovolj, svobodna vam pot in sreča z vami drugod. Morda odnehajo opore in se vsa teža ogromne gmote zruši na utrujena .telesa in jih pokoplje za večno. In nihče ne bo na strašni grob rož nasadil in nihče sveče prižgal in niti očenaša zmolil.
Vsako pomlad, ko se je odpiralo popje češenj in so ob stenah začrnelih hiš zacvetele marelice in je pomladansko sonce privabljalo tudi trobentice iz premražene zemlje, se mu je zazdelo, da je blizu doma. Toda ko se je ozrl na enolične hišice, vse črne in zaskrbljene, v katerih utripa na tisoče bednih življenj, tedaj mu je bil ves ta svet tuj. V prav tako začmeli kapeli mu domača, materina molitev ni šla od srca in zdelo se mu je, da so svetniki v nizkem oltarju mrki in vase zagledani in
da nimajo ne misli in ne srca za vernika, I ki se zateče v svetišče. Pesem, ki se je glasila v tujem, skoro lajajočem jeziku, ga je od molitve odbijala in prazen se je vračal od službe božje. Kar po več mesecev ga ni bilo v cerkev, vest mu je otopela, le ob spominu na dom ga je spet prevzelo in raznežilo, da se je spet skesal in si na tihem prosil odpuščanja.
Mati je molila zanj in se ga spominjala podnevi in ponoči. V pismih mu je opisovala vso domačijo tako svetlo, da je zadišala iz pisma njiva v ajdovem cvetju in mu zagorela rdeča detelja. Popotni fotograf je slikal tudi mater. Prvič v življenju se je dala slikati, pa še tedaj le radi sina, ki jo je prosil za sliko. In ko mu jo je poslala, jo je obesil nad .trdim ležiščem in kadar mu je bilo bridko pri srcu, je našel tolažbo pri njej, ki mu je zmerom govorila: »Potrpi, tudi to mine. Trenutek trpljenja utone v morju sreče, ki nas čaka onstran pozemskega!«
Dvajset let mu je minilo v delu in v skritem pričakovanju, da se vrne k materi in ji ponese iz .tujine trdo prisluženo bogastvo, ki bo rešilo bajto, dodalo trem njivam še dve ali tri, povečalo travnik in razširilo gozdiček in slamnato streho zamenjalo z lepo rdečo opeko, da ne bo treba toliko nadlegovati sv. Florijana, naj varuje dom pred večnim in časnim ognjem. Dvajset let se mu je mahoma zazdelo le kot malo daljši trenutek, v katerem se je utrudil do starosti in osive-losti in v katerem je pozabil na sedanjost in preteklost in v katerem je bilo vsaj proti koncu tako malo molitve.
Tisto leto pred veliko nočjo, dvajseto
leto tujega sveta, dvajseto leto med tujimi ljudmi, dvajseto leto ritja pod zemljo, mu je pisala mati grenko kot še nikoli.
Dragi in preljubi moj sin!
Najprej Te lepo pozdravim čez hribe in doline in Ti sporočim, da sem slaba in najbrž ne bom dolgo. Tine je tudi slaboten. Rada bi Te videla in pa da bi doma ostal. Če le moreš, pridi domov, bo že kako ...
Nič več ga ni držalo v začrneli hišici. Kadar se je ozrl na materino sliko, se mu je zdelo, da ga kličejo njene oči: »Zakaj se obotavljaš, ko te vendar tako težko ^čakam!« Še vse bolj se mu je pristudilo. življenje med .tujimi ljudmi in še prebujajoča se pomlad se mu je zdela dolgočasna, umazana in vsa od premoga in dima okužena. Snel je sliko s stene in naložil svoje bore premoženje ter se poslovil. Žalostno so gledali za njim prijatelji, ki jim je bila prava domovina daleč za gorami in ki so tudi čakali, kdaj zazro oči svojih mater.
»Za najlepše dni bo že doma,« je menil starec, ki je že odslužil in za zmerom zlezel iz rova, ki pa ni več daleč do groba.
»Za veliko noč...« je žalostno dodal mladec, ki je vsak teden po dvakrat pisal nevesti. Ta pa se je pisem naveličala in se omožila.
»Kar žal mi je zanj,« je dodal njegov tovariš, ki je z njim vsa leta ril pod zemljo.
»Nikoli več ga ne bomo videli,« je menil starec in si obrisal solzo.
Vlak je vozil prepočasi in prepočasi so zginjala pred njegovimi očmi mesta, gozdovi in planote, prepočasi je polzel dan
in strahotno počasi je kopnela noč. Zdaj in zdaj ga je predramila hripava, tuja pesem, smeh zajetnega dekleta in krohot čokatega fanta z golimi koleni in zeleno obšitim suknjičem. Nič ni občutil lakote in še žeje ne, čeprav je bil zrak v vozu suh in dušeč.
Domača vas se je kopala v soncu in slive in češnje so se košatile v cvetju. Okrog bajte je bil sam cvet in med tem cvetjem se je motala mati in čistila stezo za veliko noč, morda pride iz tujine njen sin, morda ravno za velikonoč še pred vstajenjem.
Zjokal se je od neznane radosti, ko je stopil na stezo, po kateri se je preganjal v mladosti. Domača bajta se mu je zazdela kot svetišče in na tisoče spominov, samih sladkih in opojnih, se mu je porodilo iz mladosti in v vseh se je blestela materina podoba.
»Mati!« je kriknil sin in objel mater kot še nikoli.
»Janez!« se ga je oklenila mati in se zjokala od presladke ginjenosti.
Ne zanj in ne zanjo še ni bilo tako lepe velike noči.
m
ž ddovsluk kjist
Jesenice
Nasprotno časopisje še vedno neprestano ponavlja laži, da je ZZD v preteklem !etu spravila v tovarno KID 600 delavcev j*1 da je zato izid volitev obratnih zaupnikov zanjo porazen. Ko bi bila prva številka resnična, bi bila njihova trditev pralna in morda bi imeli še v tem prav, ko v® nas sedaj krivično zmerjali s podjetni-0 organizacijo.
Moramo zato pribiti, da smo bili pri sprejemih pretečeno leto presneto malo Protežirani. Znani so nam podrobni podatki, ki natančno navajajo, koliko novih ^Prejemov je šlo na ta ali oni račun in reči moramo, da je naša ZZD sama zase med zadnjimi, ki bi se jim mogla očitati kaka protekcija s strani podjetja.
Mi s sprejemi pa tudi splošno z uspehi naših intervencij pri podjetju nismo zadovoljni. Nam je samih obljub in samih besedi dovolj. Mislimo, da smo to upravičeno zapisali in pričakujemo za naše ljudi polne pravice.
Slov. Konjice
2e dalj časa ni bilo o nas nič slišati, j^sliti si pa ne smete, da nas ni več. še člani Narodne strokovne zveze nam ponujajo roko, da bi se nam pridružili in vsto-Pili v Zvezo združenih delavcev. A tako, *akor si oni mislijo, jim mi kot zavedni delavci ne moremo ustreči. Hočejo nam-da bi vodili organizacijo sami pred-elavci, ki so sedaj člani NSZ. s Nismo pa nevoščljivci, prav radi jih Zv ■*Qlemo' pristopijo v organizacijo deje2e združenih delavcev delavci s pravo pa aVsk° zavednostjo. Vsak posameznik lav^N Premisli, da gre tu za interese dene .> ne Pa za interese podjetnika. Tu se Je^a’ da ^ organizacijo vodili tisti, ki del Podkupovati od podjetja v škodo t /a^stva. Nočemo v svojih organizacijah a«ih, ki bi jim potem podjetnik dejal: Ti oos dobil toliko in toliko denarja, zato pa rzi z menoj in ne z delavstvom. Prav v naši tovarni se je zgodilo, da je na listi NSZ izvoljeni delavski zaupnik preddelavec našemu članu dal odpoved in potem, ko je podružnica radi odpusta posredovala, so zaupniki NSZ bolj držali s podjetjem, kot pa z našim odpuščenim delavcem, kljub temu, da se imenujejo »delavski zaupniki«. Take ljudi mi odklanjamo. Radi sprejmemo vsakega dobro mislečega vra*Vca’ ki je svojo zmoto spoznal in se Se i k organizaciji, pod katere vodstvom _. 2a najosnovnejše pravice svoje z or-
	Centrala ZZD želi
lipi i'"'	vsem organizacij-
. ,Y 1	skim podružnicam
	in vsemu članstvu
	blagoslovljene
	velikonočne
	praznike
j	s slovenskim po-
iM|£n	zdravom:
pfe?” n	Kristus je vstal!
ea^acij° boril in zmagal!
elanom Strokovne organizacije ap "arjev ZZD sporočamo, da se bo dne 24 «a ob 9 uri dopoldne v Društvenem do-v Slov. Konjicah vršil redni letni obč-ni zbor.
sipfSe ^ane vabimo, da se občnega zbora SUrno udeleže in tako izpolnijo svojo Josnovnejšo dolžnost.
Preska—Medvode
^Naše društvo ZZD v Preski se prav le-ofl.'Razvija, članstvo stalno narašča, novi V j® naredil natančen načrt za letos.
avnem so člani sprejeli sledeči pro-°kor ■ Organizirati vse delavce v bližnji jati	še	niso	nikjer	včlanjeni, vzga-
vcenvlavce v katoliškem duhu, delavcem vedar stanovski ponos, da se bomo za-vešk da smo mi enako vredni člani člo-družbe. Svojim članom povsod po-slufo • in 86 zanje boriti pri plačah in v Prpou^ brezposelnosti prirejati igre sfa ohin brezposelnih z živili in prositi Dlasti za podpore.
Naši člani se vedno bolj zavedajo, da
jim je ZZD že veliko koristila in jim bo še več.
Naj izrazimo še veliko veselje, ki nam ga je naredila centrala z našim glasilom. Prav ta teden nam je napravila že drugo veselje, ko smo bili iznenadeni nad tako krasno izdelanimi znaki, ki jih bomo vsi s ponosom nosili, saj nam izražajo ves naš program.
Tovariša, ki sta se udeležila tečaja, sta prinesla veliko gradiva za sestanke in ne moreta prehvaliti odločnih Jeseničanov, in korajžnih Štajercev.
Pošiljamo vsem tovariške pozdrave! — Bog živi!
Ljubljana
V petek dne 22. t. m. ob 8 uri zvečer se bo v prostorih centrale ZZD, Čopova ul. 1. vršil članski sestanek Strokovne organizacije splošnih strok ZZD v Ljubljani. Vse tovariše in tovarišice vabimo, da se sestanka udeleže. Na sestanku bo kot zastopnik centrale govoril tov. Luzar.
Za mesečne sestanke je že določen cel niz predavanj zanimive vsebine, ki bo vsakogar zanimala. Pridite sigurno vsi in s seboj privedite tudi druge svoje tovariše, da bo udeležba čim večja.
Vsem članom in članicam Strokovne organizacije splošnih strok ZZD v Ljubljani, želimo srečne in blagoslovljene velikonočne praznike. — Odbor.
Stavbinci. V nedeljo 10. t. m. smo imeli stavbinci člani ZZD, svoj ožji sestanek, na katerem smo razpravljali o dosedanjem pogajanju za našo kolektivno pogodbo, kakor tudi naredili program za bodoča pogajanja. Naše zahteve so popolnoma upravičene, radi tega vztrajamo na tem, pa če pridemo še tako daleč.
Na svoji seji dne 11. t. m. smo določili med drugim tudi to, da bo redni občni zbor na belo nedeljo, dne 24. t. m. in sicer ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Delavske zbornice, Čopova 2.
Občni zbor je nekaj najvažnejšega za vsakega člana. Zaradi tega ne sme nihče izostati in zato iskati izgovorov, da se ne bi mogel udeležiti. — Na svidenje!
Mestinje
Kapitalistična diktatura se je zasidrala pri nas, katero nismo mogli sami odpraviti. Morali smo zato seči po poslednjem sredstvu in se obrniti na oblast, da nas po zakonu zaščiti. Mi namreč dobro vemo, kakšna je melodija ,te pesmi, ki izvira iz grla našega gospoda podjetnika, vendar pa ne bo prišel on do svojega cilja, za katerega se tako strastno in odločno, čeprav tajno, bori. To je namreč to, da bi preprečil organizacijo, katera se je pa na njegovo žalost in naše veselje že preveč zasidrala, tako, da bodo njegovi sklepi oziroma nameni, popolnoma brezuspešni. V četrtek dne 14. t. m. smo imeli pogajanja v sfnislu čl. 15. odstavek'1. uredbe po za-koiiti za zaščito delavcev na šrezkem načelstvu v Šmarjah, o katerih Vam bomo, kakor vsej javnosti, poročali v prihodnji številki.
Celjsko okrožje ustanovljeno!
V nedeljo, dne 10. aprila ob 10. dopoldne se je vršil v Domu v Celju sestanek delegatov naših organizacij iz krajev, ki jim je Celje zemljepisno središče. V Celjski okolici je naša organizacija tako močna, na drugi strani pa tako zelo potrebna stika s centralo, da je bilo treba radi oddaljenosti od Ljubljane odpomoči temu z ustanovitvijo okrožja, ki je nekaka podružnica centrale. — Od centrale se je udeležil sestanka in sestanek vodil tov. Grebenšek. Podal je najprej poročilo o
stanju naše organizacije in stanju delavstva v celjski okolici. Ta pregled je bil poučen za vse, kajti čeprav so bili delegati vsi iz celjske okolice, vendar niso poznali položaja svojih tovarišev v svoji soseščini. Sledila je razlaga pomena okrožja in pojasnilo poslovnika ZZD glede okrožij. Po daljšem razgovoru, pri katerem so vsi delegati podali svoja mnenja, se je sklenilo, naj okrožje vzdržuje s pomočjo centrale posebno pisarno in posebnega tajnika v Celju. Od začetka naj posluje pisarna vsaj dva dneva v tednu ali pa dnevno dve uri. V odbor so bili izvoljeni 4 celjski člani, ostali pa od podružnic Radeče, Polzela, Mestinje, Rimske toplice. — Podrobnejše poročilo in razna tozadevna določila prejmejo podružnice v posebni okrožnici: — Z odobravanjem in veseljem je bilo sprejeto na sestanku sporočilo, da je Jg. di\ Voršič, advokat v Celju, radevolje na razpolago našim organizacijam s pravnimi nasveti in z zastopanjem v strokovnih zadevah delavstva.
Celje
Kakor smo že zadnjič poročali, je v teku še nadaljna intervencija pri podjetju v zvezi s § 220 obrtnega zakona. Po uvidevnosti vodstva podjetja bo naša intervencija pri podjetju v zvezi s § 220 obrtnega zakona. Po uvidevnosti vodstva podjetja bo naša intervencija tudi tu uspela. Mirno in solidno delo brez vsake demagogije hoče naša organizacija nadaljevati. S takim delom pridobiva organizacija na ugledu tudi pri tistih, ki so bili proti njej nahujskani. Delavstvo sprevideva in se oklepa naše organizacije. To je pa tudi naravno. Naše delavstvo je pošteno in hoče biti v organizaciji, kjer se pošteno dela, ker se s poštenim delom tudi najlažje doseže pošten zaslužek. — Radi pogodbene zaščite v obratu, kjer je največ našega članstva, se vrši v kratkem poseben sestanek samo članov (članic) tega obrata. Tega sestanka naj se delavci (delavke) polnoštevilno udeleže. — Delavci, delavke! Oklenite se svoje najboljše organizacije! Gre za vas in vaš pošten zaslužek!
Naša bratovska skladnica
Jesenice, 10. 4. 38.
"I
Zadnjič smo na kratko omenili, da se je vršila skupščina naše krajevne bratovske skladnice. Danes prinašamo v izvlečku iz poročila upravnega odbora najvažnejše, kar člane zanima.
Bolniška blagajna je imela v preteklem letu dohodkov Din 3,117.300.58 izdatkov pa Din 2,768.954.09. Poslovni pribitek je znašal 348.346 Din. Najvažnejši izdatki iz te blagajne so: Hranarina 658.665, zdravniki 265.538, bolničarsko osebje 146.038. Bolniška kontrola din 23.044. Zdravila 734.112 Din, specialno zdravljenje 54.921 din. Oskrba v bolnicah 427.967 din, porodniške podpore in babiška pomoč 33.661 Din. Dečja oprema in podpora za dojenje 31.200 din. Pogrebnine 31.890 din. Drugi izdatki niso tako važnega značaja. Poročilo navaja, da so se vsi izdatki iz te blagajne razen izdatkov za zdravila v odstotkih znižali napram prejšnjemu letu. Izdatek na račun zdravil pa je zato večji, ker skladnica ne uživa več nikakega popusta pri zdravilih. Vodijo se sicer med interesiranimi strankami pogajanja, ki pa še niso dovedla do pozitivnega uspeha. Vsled izdatnega porastka članov je bil upravni odbor primoran sprejeti v službo še enega bolničarja in enega uradnika, ker bi sicer s prejšnjim staležem usluž-benstva dela več ne zmagovali. Bolniška blagajna je imela dne 31. dec. 1937 za-zarovanih članov 3905 (v prejšnjem letu 2872), prijavljenih družinskih članov 5131 (4525). Blagajna je nudila svojim članom zdravljenje v 2491 (1555) slučajih. Ambulantno pa se je zdravilo 4154 (3553) članov. Hranarina se je izplačala za 32.939 (17.862) dni. Družinskim članom se je nudilo zdravljenje v 6240 (5231) slučajih. V bolnicah se je zdravilo 1598 ( 968) članov v 11.472 (8316) dnevih in 911 (863) družinskih članov v 8352 (7788) dneh. Smrtnih slučajev je bilo 19 (17). ‘ih
Pokojninska blagajna: Dohodkov je imela 3,702.20 izdatkov pa 1,871.988.50. Glavni bratovski skladnici se je poslalo 1,712.749.—. Ta znesek nam je dokaz, da je naša pokojninska blagajna visoko aktivna in bi mi ne rabili sanacije, če bi bila naša krajevna skladnica samostojna. Tudi pokojnine bi bile precej drugačne lahko nego so. V pokojninski blagajni je bilo ob koncu leta 1937 zavarovanih članov 3613 (2632), njihovih žen 1972 (1685), otrok 2950 (2644), novo upokojencev 233 (232), vdov 134 (130), sirot 75 (74). Sorodnica 1. Na novo je bila priznana pokojnina 11 članom, 13 vdovam, in 12 sirotam. Umrlo je 10 upokojencev in 8 vdov.
Zobozdravstveni sklad je imel dohodkov din 610.200.50. Za zdravljenje članov je bilo izdanih 98.503.50, za družinske člane pa Din 166.555. Nakazil za zdravljenje je
DROBNE DOMAČE
Slovenski železničarji so v svojem težkem delu preobremenjeni. Belgrajskemu železničarju je treba prevoziti povprečno 3245 kilometrov, dočim odpade na zagrebškega železničarja 4095 kilometrov, na sarajevskega 3815 kilometrov, na suboti-škega 4215 kilometrov — na ljubljanskega pa kar 4560 kilometrov. Pri tej statistiki so všteti vsi uslužbenci od načelnikov kurilnic do zadnjega delavca in vsi lokomotivski kilometri. Slovenski železničarji so, kakor je iz gornjega razvidno, najbolj prizadeti. Da se ta preobremenitev zmanjša, je potrebno zvišati število uslužbenstva najmanj za 350 ljudi.
Ubijalci slovenskega inž. Peklarja iz Jesenic so bili pred sodiščem v Kruševcu obsojeni. Ivan Novakovič je dobil 18 let robije, dočim njegov tovariš Jovan Majkič 17 let. Državljanske pravice izgubita oba za vse življenje. Ubijalca sta se izgovarjala, da nista imela namena ubiti inž. Peklarja, temveč sta vse izvršila v hipni razburjenosti in nepreračunano. Sodišče je smatralo, da je bil uboj preračunan, zato jima je naložilo tako visoke kazni.
Minister notranjih zadev g. dr. Korošec je z odredbo od 10. marca določil, da se ustanovi v Kranju predstojništvo mestne policije. V področje predstojništva spada teritorij občine Kranj in Stražišče. Novo ustanovljeno predstojništvo je začelo poslovati 15. t. m.
Komunistom nobeno društvo ni dovolj nedotakljivo, da je ne bi začeli minirati in je skušali pripeljati v svoje vode. Vsled omenjenega dejstva je Banska uprava v Ljubljani razpustila »Klub esperantistov«, ki je prekoračil svoj delokrog. Da je bilo v omenjenem klubu precejšnje število komunistov, je dokaz to, da so se na espe-rantskem kongresu odposlanci pozdrav-. Ijali s stisnjeno pestjo, kar je znak marksističnega gibanja. Banska uprava je to početje prestrigla z močno roko.
Svoj dom je zapustila in je šla v gozd nabirat suhljad prevžitkarica Gungelj Marija iz Gornjega Gašteraja. Šest dni so jo zastonj iskali, nakar so jo našli trohnečo v globokem jarku. Sodijo, da je v onemoglosti zašla v jarek, v katerem je izdihnila.
Ljotič hodi iz kraja v kraj in navdušuje ljudi za svoj jugofašizem. Njegovi zbo-raški časopisi pa mu pojejo papirnate slavospeve. V nedeljo je naznanil tako predavanje tudi v Banjaluki. Še preden je mogel povedati, zakaj je prišel v Banjaluko, se je zbrala pred hotelom Bosna množica demonstrantov. Policija je za-stražila hotel in dala možnost Ljotiču, da je svoj začeti govor dokončal. Takoj po govoru pa je odšel v vas Delavišina v tra-pistovski gozd, kjer je cbral svojih 200 pristašev. Ljubljanski »Zbor« bo brez dvoma ta neuspeli Ljotičev nastop opisal kot velikanski uspeh.
Bizamske podgane lovijo prebivalci okrog Mure in Murice v Prekmurju. Podgana je znana za veliko škodljivko med ribami in nasipi, ki so za te ljudi življenjskega pomena, kot bramba proti poplavam. Za lepo ohranjeno podganjo kožo dobijo 30 do 40 dinarjev. Kljub vnemi lovcev na podgane je nevarno, da se bo zalega razpasla, zato je nujno potrebno, da oblast priskoči denarno tej akciji na pomoč.
Nebo je zažarelo pretekli teden nad vasjo Volka, oddaljeno pol ure od Poljan. Gorelo je pri lesnem trgovcu in posestniku Jakobu Demšarju. Vsled suhega in vetrovnega vremena se je ogenj hitro razširil ter vnel zraven stoječi hlev. Živino so pravočasno rešili. Požrtvovalni gasilci, ki so bili kmalu na mestu požara, so ogenj omejili, da se ni razširil na sosednja poslopja. Škoda je večinoma krita z zavarovalnino. Ogenj je nastal zaradi neprevidnosti kakšnega berača, ali pa ga je zanetila hudobna roka.
Sestanki in zborovanja ZZD
PETEK 22. APRILA: LJUBLJANA: članski sestanek Strokovne organizacije splošnih strok v Ljubljani ob 8 zvečer v prostorih centrale, Čopova 1.
NEDELJA 24. APRILA: PREDOSLJE: ustanovni občni zbor ob 7 zjutraj v Prosvetnem domu. LJUBLJANA — STAVBINCI: občni zbor ob 10 dopoldne v mali dvorani Delavske zbornice.
SLOV. KONJICE: članski sestanek ob 9 dopoldne v Društvenem domu.
bilo izdanih 1566 članom, od teh je bilo odobrenih 1394, ostali pa so neizrabljeni.
Iz poročila še posnemamo, da je krajevni odbor imel 12 sej, ožji odbor pa 15. Nadzorstvo je štirikrat pregledalo poslovanje in ugotovilo, da se poslovanje vrši pravilno in v redu. Isto je ugotovila tudi revizija s strani glavne bratovske skladnice.
Minister dr. Krek
o delu vlade za državo in za Slovenijo
Maribor, 11. aprila.
Na občnem zboru krajevne organizacije JRZ v Mariboru je po poročilih o njenem lanskem delu govoril tudi minister dr. Miha Krek in poročal o zunanje in notranjepolitičnem položaju Jugoslavije v sedanjih dneh. Posebno pozornost je v svojem govoru posvetil gospodarskemu delu vlade dr. Stojadinovica in dejal med drugim:
»V preteklem letu smo rešili pereče vprašanje razdolžitve našega kmeta in oživitve našega kmečkega zadružništva. V tem oziru smo od prejšnjega režima prejeli slabo dedščino. Z uredbo o razdol-žitvi kmeta smo na tisoče kmečkim družinam popravili domove in smo mogli kmetu in njegovemu zadružništvu v Sloveniji dati ogromno vsoto 200 milijonov din razpoložljive gotovine, ki bo spet pognala v obrat naš gospodarski mlin. V kmetu je zrastla ljubezen do njegovega kreditnega zadružništva, ki ga je v zadnjih desetih letih pred krizo čuval kot punčico svojega očesa. Za delavstvo je sedanja vlada storila toliko, kot še nobena druga vlada v naši državi. Socialna zakonodaja je pridobila toliko, da se more naša država danes postaviti v vrsto najbolj naprednih držav. Sanirala je rudarsko zavarovanje za trajno, tako da morejo naši rudarji mirno gledati v bodočnost, ker bodo na starost primerno preskrbljeni. Sanacija rudarskega zavarovanja se je izvršila tako, da bosta slovenski rudar in rudarstvo razmeroma najmanj žrtvovala. Našemu rudarju pa smo pomagali tudi zato, ker smo oživeli gospodarsko delavnost našega rudarstva.
Sedanja vlada je razširila obveznost pokojninskega zavarovanja na vse zasebne nameščence po vsej državi. Tega vprašanja nihče ni hotel sprožiti, čeprav smo v dosedanjih vladah imeli tudi Slovence za ministre za socialno politiko. Mi smo razširili .to zavarovanje tako, da smo naš Pokojninski zavod ohranili neokrnjen in avtonomen. V preteklem letu smo uzakonili splošno starostno zavarovanje za vse de-lastvo. Priznamo, da s tem začetkom vprašanje še ni dokončno rešeno, vendar moramo poudariti, da je že ogromnega pomena načelna uzakonitev .tega zavarovanja. Za to zavarovanje nismo mogli delati slabih računov, pa tudi naše gospodarske delavnosti nismo smeli preveč obremeniti, ker bi to povzročilo večjo škodo kakor pa korist. Zdaj se bavimo z invalidskim zakonom. Lanskoletna novela .tega zakona nq,m je dala 11.000 novih upravičencev do invalidskih podpor. Hočemo pa to vprašanje pravično in dokončno rešiti, ker ne moremo dopustiti, da bi bili prikrajšani tisti, ki so za državo žrtvovali vse svoje sile.
Nov finančni zakon je dal vladi pooblastilo, da najame posojilo 4 milijarde dinarjev. Ta denar bomo uporabili za naše obrambne sile, za ceste, za javne zgradbe in za kmetijstvo. Zmagalo je načelo, da se denar, ki je določen za ceste, porabi predvsem za dostope v državo. Tudi pri ostalih investicijah bo naša naloga, da bodo primerno upoštevani tudi naši kraji. Za naše kulturne ustanove, za našo uni-
verzo in Akademijo znanosti smo letos žrtvovali okrog 20 milijonov dinarjev, kar je prvič v zgodovini naše države. Mi smo letos ustanovili javno Akademijo znanosti in umetnosti. Ko so pa pod prejšnjim režimom naši profesorji hoteli ustanoviti privatno akademijo, so jim zagrozili z zaporom. Mislim, da so slovenski zastopniki v vladi s tem jasno izpričali, da so dobri Slovenci, so pa s tem pokazali, da so tudi dobri Jugoslovani, ker bosta znanost in umetnost, ki jo bo gojila Akademija, vedno najbolje dokazovali, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi določeni -za skupno življenje v skupni državi.
Sedanja parlamentarna doba gre h kraju. Stojimo pred odločilnim političnim spopadom, v katerem se bodo vsi od desnice do levice združili proti nam. Iz tega spopada moramo iziti s popolno zmago, ker bi vse drugo bilo nedostojno imena velikega dr. Antona Korošca.
Zborovalci so ob koncu govora g. ministra burno pozdravljali in sprejeli resolucije, ki pozivajo Slovence na složno delo pod vodstvom dr. Korošca v okviru JRZ.
Vprašanje kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo
Zastopniki delodajalcev in delojemalcev stavbne stroke so se v več mesečnih pogajanjih posvetovali o novi stilizaciji in dopolnitvi kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo, katere veljavnost je potekla z 31. III. 1938.
Pri razpravah so sodelovali stalno zastopniki Združenja pooblaščenih graditeljev, Združenja zidarskih mojstrov, Združenja tesarskih mojstrov in Inženjerske komore, vsi iz Ljubljane, delno tudi zastopniki Združenja zidarskih mojstrov iz Maribora ter sekcije Pooblaščenih graditeljev iz Maribora.
Delavstvo so zastopale organizacije: ZZD, JSZ, NSZ, SR J.
Dosegel se je sporazum glede besedila kolektivne pogodbe, večje ovire pa so nastale pri reševanju vprašanja novih mezd, kjer ni bil dosežen sporazum. Obe stranki sta se sporazumeli, da naj se to vpraSanje končnoveljavno rešuje v smislu čl. 15 uredbe o določevanju minimalnih mezd, poravnavanju in razsodništvu v poravnalnem postopku pod predsedstvom kraljevske banske uprave. Tozadevno sta se obe stranki potom Delavske zbornice obrnili na Inšpekcijo dela, da čimprej skliče poravnalne razprave.
Ni mladost to zaželena. •.
Ponoči bi spali, pa moramo bdeti in delati. Zjutraj bi spali, pa moramo vstati. Opoldne bi počivali, pa moramo s košem čez ramo od vasi do vasi. Ubogi pekovski vajenci smo. Kdo se nas usmili? Kdo bi nam pravico branil ? — Tako so hiteli naši fantiči zgovorno slikati svojo usodo tam nekje ob ljubljanskem delavskem taborišču, kjer delavne roke žive samo od vode in suhega kruha. Tja so prihajali vsak dan in tekmovali med seboj, kdo bo preje prodal zvrhan koš kruha težaškim delavcem. Med seboj so si potem tožili svoje zgodbe mladega življenja, na katerega sije tako malo sonca in ljubezni. Tako jih je
§IPP		
	iliiil	
		
		
	.^v	
		
		
		
	i 'M	
	ni	
zasačil naš »foto«, kateremu neustrašeno gledajo v obraz. — Ko bi mogel ta »foto« prodreti tudi v njihove duše in srca, kako bi se mnogemu stisnilo srce, da je na svetu že v sončni mladosti toliko tihe bridkosti. Revni so bili rojeni, revni so bili vzrejeni. Zato je njihova usoda borba ob kruhu za kruh. Bledični in šibki tožijo nemo s svojim življenjem svoje gospodarje, ki nezaščiteno izrabljajo skoro nečloveško, da ni njihova last ne noč ne dan. Od zore do zore so tako rekoč v službi in upajo na boljše dni. Ti so edina tolažba, ki mladost ohranjuje. Kdor je imel svetle, jasne svoje mlade dni, privošči naj jih tudi drugim. Treba je zato delati.
NASI NAMEŠČENCI
Naši nameščenci v krškem okraju so se organizirali.
V nedeljo 27. 3. 38. so naši nameščenci na svojem zborovanju v Leskovcu ustanovili podružnico Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Krškem.
Pozivu pripravljalnega odbora so se odzvali številni naši nameščenci in na-meščenke in s tem pokazali kako potrebna je bila taka organizacija za naš okraj. Zborovanje je vodil g. Pregelj France. Poročal je o dosedanjih pripravah, razmerah nameščencev v našem okraju in mnogih protizakonitostih, ki se vrše na račun nameščencev. Nova organizacija bo imela obširno in težko delo. V imenu društvene centrale je poročal g. Češnovar iz Ljubljane o delu društva po drugih krajih, razširjenosti organizacije, o problemih nameščenstva in nalogah nove podružnice.
Po poročilih je bil soglasno izvoljen odbor, ki mu bo predsedoval g. Puntar Fr. Novi postojanki naših nameščencev želimo čim večji razmah.
PO SVETU
Besedilo sporazuma med Anglijo in Italijo sestavljajo te dni v Rimu, kjer bo podpisan v soboto. Sporazum bo v obliki uradne pogodbe potrdil vse določbe tako-imenovanega gosposkega dogovora sklenjenega lani januarja.
Glede Sredozemskega morja bo sporazum določal, da si Anglija in Italija vzajemno jamčita za varnost in prostost plovbe. V Rdečem morju bo Italija Angliji priznala pravico do Adena. V Palestini ne bo Italija storila ničesar, kar bi delalo neprilike angleški upravi v tej deželi. Italija bo iz Libije umaknila približno polovico svojih čet. V Abesiniji bo Anglija storila isto. Glede Španije se obe državi obvezujeta spoštovati prejšnje stanje in da si tam ne bosta skušali pridobiti nikakih nenavadnih pravic.
Maršal Cankajšek je med japonskim bombardiranjem Canksha nenadno izginil. Pri navzočnosti številnih članov hanken-ške vlade, ki so prisostvovali uvedbi nove vojne uprave, se je izvršil japonski bom-bardma. Ubitih je bilo 50 oseb, ranjenih nad 100. Poleg maršala Cankajška sta izginila še podpredsednik Sung in general Canksuančin. Vest o tem je med kitajskimi vladnimi krogi izzvala zmedo.
»Danes je ljudstvo odgovorilo na Versailles in Saint Germain. Mi Nemci smo danes v Avstriji svečano izjavili, da pripadamo na večne čase samo Nemčiji in njenemu vodji.« Tako se je izjavil okrožni voditelj Biirckel ob izidu glasovanja v Avstriji, v katerem se je v nedeljskem plebiscitu izjavilo, devet in devetdeset % Nemcev za Hitlerja in veliko Nemčijo.
Blum je moral vsled svoje politike odstopiti. Zamenjal ga je Deladier, ki je sestavil novo vlado, ki je samo prehodna, kateri pa bo sledila vlada narodne unije. Odstop Bluma in sestava nove vlade izven okvira ljudske fronte je vzbudila veliko ogorčenje med francoskimi komunisti in skrajnimi socialisti. Komunisti in socialisti hočejo s stavkami onemogočiti delo nove vlade. In med tem, ko je o Blumo-vem odstopu stavkalo v Parizu in okolici 40.000 delavcev, je to število v začetku tega tedna naraslo na 130.000 delavcev. Nova vlada je začela razgovore z delavci in delodajalci za mirno poravnavo stavke in za izpraznitev .tovarn. Če Deladierjeva prigovarjanja ne bodo imela uspeha, je odločil, da bo vpostavil red s silo.
Položaj v Palestini j« nAlxprpmAnjan.
raje še poslabšan. Nemiri se nadaljujejo iz dneva v dan. V Haiti so Arabci položili bombe na policijsko postajo blizu petrolejskega skladišča. Ob eksploziji je ubilo 4 policiste. Ista postopanja upornih Arabcev se javljajo po vseh mestih Palestine.
Razburjeni ljudje v nekem kinu v Brazilskem San Paolu so do smrti pohodili 34 otrok. Nekdo je med predstavo zakričal, da gori, zaradi česar je nastala zmeda. Razen nesrečnih otrok je bilo hudo poškodovanih tudi 45 odraslih ljudi.
Katoliška akcija v Franciji si je nadela nalogo skrbeti za moralo v kinu in radiu. Zato bo skrbel poseben novoustanovljeni odbor »Comite catolique du cinema et de la radio«, ki bo stalno opozarjal javno«t in skrbel za cenzuro filmov, da se bodo predvajali samo neoporečni filmi.
NAJVEČJI SLOVENSKI DENARNI ZAVOD
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
LASTNE REZERVE	NAD...............DIN	26,000.000.-
PRIRASTEK NOVIH VLOG v	jan. 1938 „	14*075.000.-
„	„	„	»	febr. „	„	10,694.000.—
„	„	«7,	marcu „	„	10,572.000.—
Vloge vsak čas razpoložljive Za vso obvezo hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Vsak zavaruje sebe, svojce in svoje imetje
edinole pri našem domačem zavodu
Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani
Požar, vlom, steklo, zvonove, jamstvo, nezgode, življenje
in v »Karitas" oddelku
Posmrtnino, doto in starostno preskrbo.
CENTRALA: v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19
Lastna palača.--------— Telefon 25-21 in 25-22
Podružnice in glavna zastopstva:
Beograd, Pašičeva ulica št. 10-1
Celje, Palača Ljudske posojilnice
Sarajevo, Kralja Petra št. 14
Split, Ulica XI. puka št. 22
Zagreb, Ulica Kraljice Marije št. 36
Maribor, Loška ulica št. 10 in Orožnova ul. 8.
List izdaja za korazoroij: Prežel j Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Jesenice. — Za urednl&tvo odgovarja: Pirih Mdlko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.
/