°Ajtniaa plačana v gotovinL
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48*—, polletno din 36'— celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upruvništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. —- Tel. štev. 25*52.
105. kos.	V	LJUBLJANI	dne	81.	decembra	19,38.	.	Letnik	IX.
VSEBINA:
635. Zakon o pogodbi o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in švedsko s končnim zapisnikom in o zapisniku o ureditvi trgovinske izmenjavo med Jugoslavijo in Švedsko.
636. Naredba o razširitvi odškodnine za nezgode po zakonu o zavarovanju delavcev.
63". Odločba o dopolnitvi statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.
638. Razveljavitev odločbe o prodajanju obvezilnega materiala.
639. Prepoved izvoza ovsa.
640. Odločba o izvozu ovsa za proste devize.
611. Imenik razsodnikov razsodišča Zbornice TOI v Ljubljani.
612. Razne objave iz »Službenih novin .
Zakoni in kraljevske uredbe.
635.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije kraljevski namestniki
objavljajo, da sla
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dne 18. oktobra 1937. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1937., v svoji V. redni seji, ki jo je imela dne 7. februarja 1938. v Beogradu, iu
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 18. oktobra 1937. na redno zasedanje za dan 20. oktobta 1937., v svoji VII. redni seji, ki jo je imel dne 14. marca 1938. v Beogradu, sklenila in da smo potrdili in potrjujemo
zakon
o pogodbi o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in Švedsko s končnim zapisnikom in o zapisniku o ureditvi trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in švedsko, podpisaniipa v Stockholmu dno 14. maja 1937.,*
ki se glasi:
§
Odobrujeta se in dobivata zakonsko moč pogodba o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in Švedsko s
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	novepibra 1938., št. 254/LXXV/599.
končnim zapisnikom in zapisnik o ureditvi trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Švedsko, podpisana v Stockholmu dne 14. maja 1937., ki se njiju besedilo v prevodu in izvirniku glasi takole:
Pogodba o trgovini in plovbi med Jugoslavijo in Švedsko.
V imenu Njegovega Veličanstva kralja Jugoslavije kraljevski namestniki,
z ene strani in
Njegovo Veličanstvo kralj Švedske, z druge strani,
enako prešinjeni z željo, povzdigniti gospodarske odnošaje, ki tako srečno že obstoje med obema državama,
so se odločili, sklenili pogodbo o trgovini in plovbi, in so imenovali v ta namen svoje pooblaščence, in sicer:
v imenu Njegovega Veličanstva kralja Jugoslavije kraljevski namestniki:
gospoda drja. Milorada S t r a ž n i c k e g a , Izrednega poslanika in ppolnomočenega ministra, gospoda Milivoja P i 1 j o, pomočnika ministra za zunanje posle,
Njegovo Veličanstvo kralj Švedske: gospoda Riharda Sandi e rja, svojega ministra za zunanje posle,
ki so se, ko so izmenjali svoja pooblastila, spoznana za dobra in predpisna, sporazumeli takole:
Člen I.
1.	Z državljani ene države pogodniee se ravna na ozemlju druge države pogodniee v vsakem pogledu in
zlasti kar se tiče pogojev bivanja in naseljevanja v državi, ustanavljanja in opravljanja trgovine, plovbe in industrije, obrta in vsake druge profesionalne delavnosti, pravice pridobivanja in posedovanja premičnin in nepremičnin in razpolaganja z njimi, prav tako ugodno kakor z državljani države z največjo ugodnostjo.
2. Vsi ti imajo na ozemlju druge države pogodnice prost in lahek pristop pred sodišča in vsa druga oblastva in so v tem pogledu, kar se tiče taks, kakor tudi v vsakem drugem pogledu deležni enakega postopka kakor domačini. Izjema je le glede varščine iudicatum solvi in brezplačne sodne pomoči; ta vprašanja se urede pozneje s posebnim sporazumom, ki se sklene med obema državama.
3. Nobena obeh držav pogodnic ne more zavezati državljane druge države pogodnice kakršnim koli davkom, taksam ali plačilom, vezanim na rok, ki bi bili drugačni ali večji od tistih, ki se pobirajo ali se bodo pobirali od domačinov in od državljanov države z naj-,večjo Ugodnostjo.
Člen II.
Državljani ene države pogodnice so na ozemlju druge države pogodnice oproščeni vseh prisilnih posojil ali narodnih darov kakor tudi vseh drugih prispevkov kakršne koli vrste, ki bi se naložili za vojne potrebe ali zaradi drugih izrednih okolnosti.
Prav tako so oproščeni vsake osebne in obvezne vojaške službe in vsake takse ali plačila, vezanega na rok, ki se plačuje namesto take službe. Kar se tiče rekvizicij in vseh drugili podobnih dajatev za potrebe oborožene sile, se z njimi v nobenem pogledu ne ravna manj ugodno kot z domačini ali z državljani države z največjo ugodnostjo.
Člen III.
Delniške družbe in druge družbe s pridobitnim namenom, kamor spadajo tudi trgovinske, industrijske, finančne, prevozne in zavarovalne družbe, ki imajo svoj sedež na ozemlju ene države pogodnice in ki so tukaj bile zakonito ustanovljene, se prav tako priznajo tudi na ozemlju druge države pogodnice in imajo tukaj pravico, nastopati pred sodišči bodisi kot tožeča ali kot tožena stranka.' Vse te družbe so v vsakem pogledu, zlasti pa kar se tiče pravice, baviti se s svojimi posli, pridobivati in posedovati premičnine ali nepremičnine in z njimi razpolagati, kakor tudi glede davkov deležne enakega postopka kakor podobne družbe iz države z naj-večjo ugodnostjo.
Pogodbene določbe členov I. in II., ki se nanašajo na državljane, se uporabljajo po naliki prav tako tudi na družbe, ki se omenjajo v tem členu.
Člen IV.
S pridržkom odstopkov, izrečno naštetih v tej pogodbi, priznavata obe državi pogodnici druga drugi vzajemno v vsem, kar se tiče trgovine med obema državama, iste prednosti, olajšave in ugodnosti vsake vrste, kakršne so tiste, ki se uporabljajo ali se bodo uporabljale glede trgovine s katero koli drugo državo.
člen V.
Državi pogodnici se zavezujeta, da ne bosta ustanavljali niti vzdrževali v veljavi prepovedi ali utesnitve vzajemnega uvoza ali izvoza, ki se ne bi na isti način uporabljale na uvoz ali na izvoz podobnega blaga v trgovanju s katero koli drugo državo.
Ne veljajo pa za odstopek od načela največje ugodnosti prepovedi ali utesnitve, izdane ali vzdrževane:
a) iz razloga javnega reda ali državne notranje ali zunanje varnosti;
b) iz razloga ljudskega zdravja ali zato, da se zagotovi zaščita koristnih živali ali koristnih rastlin zoper bolezni, škodljive žuželke ali zajedavce ali da se odvrne izrajanje ali Izumiranje koristnih rastlin;
c) glede proizvodov, ki so ali bodo predmet kakega državnega monopola;
Č) v izjemnih razmerah, ki se nanašajo na vojno oskrbo.
Člen VI.
1. Knr se tiče uvoznih davščin in vseh drugih davščin in taks kakršne koli vrste, ki se pobirajo pri uvozu blaga, se zavezuje vsaka država pogodnlca, da ukrene, da bo druga država pogodnlca takoj in brezpogojno deležna vsake ugodnosti, vsake znižbe ali oprostitve, ki se uporablja ali se bo uporabljala glede države z največjo ugodnostjo.
2. Obe državi priznavata druga drugi vzajemni postopek po načelu največje ugodnosti tudi, kar se tjče izvoznih davščin in vseh drugih davščin ali taks, ki se pobirajo pri izvozu blaga.
3. Državi pogodnici zajamčujeta razen tega druga drugi vzajemno postopek po načelu največje ugodnosti tudi, kar se tiče varščine, ki jo je treba položiti za carinske davščine in druge davščine pri uvozu, načina pobiranja teh davščin, določitve carinskih postavk, vrnitve carinskih davščin, pobranih pri uvozu surovin, ki so se uporabile za izdelavo teh proizvodov (povratne carine) ob izvozu Izdelanih proizvodov, in drugih carinskih formalnosti, ki jih je uporabljati na uvoz, na izvoz in na prevoz, na razredbo blaga, na tolmačenje carinskih tarif, na zopetni izvoz in na pretovarjanje blaga kakor tudi na njegovo devanje pod carinsko zaporo, na ravnanje z blagom pod carinsko zaporo in na pripadajoče davščine ali takse.
Člen VII.
Obe državi pogodnici se zavezujeta, da bosta uporabljali v svoji vzajemni trgovini, kar se tiče potrdil o izvoru, določbe mednarodne konvencije za uprostitev carinskih formalnosti, podpisane v Ženevi dne 3. novembra 1923.
t Potrdila o izvoru, kolikor bi jih zahtevala ena država pogodnica, smejo, če se nanašajo na blago po izvoru iz druge države pogodnice, izdajati bodisi carinska oblastva ali pristojne trgovinske ali industrijske zbornice te poslednje države ali pa tudi vsa druga oblastva ali ustanove te države, ki jih v ta namen prizna vlada namembne države. Obluslva namembne države bodo priznavala ta potrdila o izvoru. Če bi ne bila izdana od državnega oblastva ali pristojne trgovinske ali industrijske zbornice, sme zahtevati vlada namembne države, da se overijo po njenem diplomatskem ali konzularnem predstavniku v kraju odpreme. To overjanje je brezplačno.
Oblastva namombue države smejo zahtevati francoski prevod potrdila o izvoru.
Člen VIII.
Notranje davščine ali takse katerega koli imena, s katerimi so obremenjeni ali se obremenijo na ozemlju ene države pogodnice v prid državi, pokrajinam, občinam ali korporacijam izdelovanje, obdelovanj^ prevoz,
nakupovanje, prodaja ali poraba kakega proizvoda, ne smejo z nobenim izgovorom biti večje ali zadevati proizvode druge države pogodnice teže ali nadležneje kakor podobne domače proizvode ali proizvode iz države z največjo ugodnostjo.
Člen IX.
1. Trgovci, industrijci in drugi obrtniki, naseljeni na ozemlju ene države pogodnice, ki z izkaznico, izdano od pristojnega oblastva na tem ozemlju, izpričajo, da so tamkaj upravičeni, opravljati svojo trgovino ali svoj obrt, in da plačujejo tamkaj v ta namen svoje davke po zakonu, imajo na ozemlju druge države pogodnice, če se drže predpisanih formalnosti, pravico, opravljati bodisi osebno ali po trgovinskih potnikih, ki so v njihovi službi, nakupe pri trgovcih ali proizvodnikih ali na javnih krajih za prodajo. Smejo tudi prevzemati naročila pri trgovcih ali drugih osebah, ki uporabljajo za svojo trgovino ali svoj obrt blago iste vrste, kakor je tisto, ki se ponuja. V tem pogledu kakor tudi glede davščin in taks in v vsakem drugem pogledu so deležni postopka prav tako ugodno kakor trgovci, obrtniki in trgovinski potniki iz države z naj večjo ugodnostjo.
Ti trgovci, obrtniki in trgovinski potniki, ki imajo izkaznice, imajo pravico nositi s seboj ogledke ali vzorce, ne pa tudi blaga.
2. Izkaznice se morejo določiti skladno z obrazcem, objavljenim v mednarodni konvenciji za uprostitev carinskih formalnosti, podpisani v 2enevi dne 3, novembra 1923. Ne zahteva se pa vizum kakega konzularnega ali drugega oblastva.
3. Pogodbene določbe te mednarodne konvencije se uporabljajo prav tako tudi, kar se tiče uvoza in zopetnega izvoza ogledkov in vzorcev.
Za vse, kar se tiče uvoza in zopetnega izvoza ogledkov in vzorcev, priznavata obe državi pogodniei druga drugi razen tega tudi načelo največje ugodnosti.
Člen X.
Za prevoz potnikov, prtljage in blaga po železnici zajamčujeta obe državi pogodniei druga drugi vzajemni postopek po načelu največje ugodnosti, kar se tiče od-premljanja, prevoznih cen in javnih taks v zvezi s prevozom.
Člen XI.
Kar se tiče tranzita, uporabljata obe državi pogod-nici vzajemno v svojih odnošajih določbe konvencije in statuta o svobodi tranzita, podpisani v Barceloni dne 20. aprila 1921.
Člen XII.
1. švedske ladje in njih tovori so v Jugoslaviji, jugoslovanske ladje in njih tovori pa na Švedskem v vsakem pogledu deležni enakega postopka kakor domače ladje in njih tovori, najsi je odhodni kraj in namembni kraj teh ladij kateri koli in najsi sta prav tako katera koli izvor in namemba njih tovorov.
2. Ladje ene države pogodnice niso v območju druge države pogodnice zavezane davščinam za tonažo, luke, ladjevodce, svetilnike in plovbene signalne naprave (boje), ali karantenskim ali drugim davščinam in dokladam katerega koli imena, ki bi bile večje od tistih, ki se uporabljajo ali se bodo uporabljalo ob istih pogojih na domače ladje.
3. Ladje vsake države pogodnice so deležne vsake prednosti in vsake ugodnosti, ki se priznavajo ali se Priznajo domačim ladjam, kar se tiče njih razmeščanja,
natovorjanja ali iztovorjanja v lukah, in vobče za vse formalnosti in določbe kakršne koli vrste, katerim se podrejajo ali se podredo ladje, njih posadke in njih tovori.
4. Vsaka pravica in vsaka oprostilo v, ki jo ena država pogodnica priznava ali prizna v katerem koli zgoraj navedenem pogledu kaki drugi državi, se uporabi istočasno in brez pridržka na drugo državo pogodnico.
5. Ustanavlja se pa izjema od pogodbenih določb tega člena, kar se tiče obrežne plovbe, luške službe in ugodnosti, ki so v eni ali drugi državi pogodniei priznane ali se priznajo domačemu ribolovu in njegovim proizvodom.
Razen tega je sklenjeno, da se nacionalni postopek z ladjami v lukah držav pogodnic ne razteza na prednosti, priznane društvom za navtični šport.
Določbe te pogodbe, ki se nanašajo na plovbo, se morajo upodabljati samo na pomorsko plovbo.
Plovba na mednarodnih rekah je urejena z mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo nanjo.
člen XIII.
Narodnost ladij se prizna z obeh strani po listinah in potrdilih, ki jih izdajo v ta namen pristojna oblastva držav pogodnic skladno z zakoni in pravilniki ene države pogodnice.
Potrdila o prostornini in druge listine, ki se nanašajo na prostornino, ki jih izda ena država pogodnica, se priznajo od druge države pogodnice skladno s posebnimi dogovori, ki jih obe državi še skleneta.
Člen XIV.
Švedske ladje, ki pridejo v kako jugoslovansko luko, in jugoslovanske ladje, ki pridejo v kako švedsko luko samo v la namen, da tukaj popolnijo svoj tovor, namenjen za inozemstvo ali da iztovorijo njegov del, pripeljan iz inozemstva, smejo, če se drže zakonov in pravil te države, obdržati na palubi del svojega tovora, ki je namenjen v kako drugo luko ali kako drugo državo, ne da bi bile dolžne plačati zanje kakršno koli davščino ali stroške razen nadzorstvenih davščin, ki so pa smejo pobirati samo po najnižji stopnji, določeni za domače ladje rdi za ladje iz države z največjo ugodnostjo.
Člen XV.
1. Če ladja ene države pogodnice nasede ali če se inzbije ob bregovih druge države pogodnice, sta ladja in njen tovor deležna istih ugodnosti in oprostitev, ki jih priznavajo zakoni in pravilniki te države v podobnih razmerah domačim ladjam ali ladjam iz države z največjo ugodnostjo. V isti meri kakor domačinom se daje Iudi pomoč in podpora voditelju in posadki, tako njim osebno kakor tudi za ladjo in za tovor.
2. Predmeti, rešeni z ladjo, ki je nasedla ali se razbila, ali od njenega tovora, se vrnejo lastniku ali njegovemu predstavniku, če lastnik ali njegov predstavnik dokaže svojo pravico v roku, določenem z zakonom. Če so bile te stvari prodane, se da s prodajo dobljeni znesek ob istem pogoju lastniku ali njegovemu predstavniku na razpolago. Znesek pristojbin za reševanje in ostalih stroškov, povzročenih z reševanjem, se izračuna po istih pravilih, ki se uporabljajo na domačine.
3. Tudi je dogovorjeno, da predmeti, rešeni z ladje, ki je nasedla ali se razbila, niso zavezani nobeni carinski davščini, razen če se puste v notranjo porabo.
Član XVI.
1. Obe državi pogodnici priznavata vzajemno druga drugi pravico, imenovati konzularne predstavnike v vseh lukah in krajih druge države pogodnice, kjer je priznana pravica, imenovati konzularne predstavnike, kaki drugi državi.
2. Konzularni predstavniki, imenovani od ene države pogodnice, so deležni na ozemlju druge države pogodnice vseh prednosti, popustov, oprostitev in pravic, ki prišteje ali ki se pozneje priznajo konzularnim predstavil ikoru kake druge države. Te prednosti, popusti, oprostitve in pravice pa ne more zahtevati ena država po-godnica v večji meri od one, ki pristoji konzularnim predstavnikom druge države pogodnice na njenem ozemlju.
Člen XVII.
Kolikor se nanašajo na postopek po načelu največje ugodnosti, se določbe te pogodbe ne morejo uporabljati:
a) na ugodnosti, ki jih je ena država pogodnica priznala ali jih prizna sosednim državam, da bi se olajšal obmejni promet v pasu, ki praviloma ne more biti širši od 15 kilometrov na vsaki strani meje;
b) na ugodnosti, priznane ali ki jih prizna Švedska Danski ali Norveški ali obema tema državama, če se iste ugodnosti ne priznajo nobeni drugi državi;
c) na ugodnosti, priznane ali ki jih prizna Jugoslavija na podstavi kakega pokrajinskega sporazuma s sosednimi državami;
č) na posebne ugodnosti, ki izvirajo iz kake carinske zveze.
Člen XVIII.
Vsak spor glede tolmačenja, uporabljanja ali izvrševanja te pogodbe, ki se med državama pogodnicama no bi mogel poravnati po diplomatski poti, se predloži stalnemu mednarodnemu razsodišču.
Člen XIX.
Ta pogodba se ratificira.
Pogodba stopi v veljavo čez 15 dni po izmeni ratifikacij, ki naj se opravi, brž ko bo to mogoče, v Beogradu, in sme vsaka država pogodnica pogodbo odpovedati na šest mesecev vnapred.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali to pogodbo in nanjo pritisnili svoje pečate.
Sestavljeno v Stockholmu v dveh primerkih dne 14. maja 1937.
(M. P.)	dr. Milorad Stražnicki	s. r.
(M. P.)	M. Pilja s. r.
(M. P.)	ltickard Samller s. r.
Končni zapisnik.
V trenutku, ko so pristopili k podpisovanju te pogodbe o trgovini in plovbi, so se pooblaščenci obeli držav pogodnic sporazumeli razen tega tudi še o tehle določbah, ki so sestavni del pogodbe:
K členu I.
1.	Določbe te pogodbe nikakor ne posegajo v določbe, ki so v veljavi ali bodo v veljavi v vsaki državi pogodnici glede na potne listine (potne liste), niti v Splošne predpise, ki sta jih izdali ali jih izdasla državi pogodnici glede na pravico tujcev, da smejo biti zaposleni na ujiju ozemlju.
2. Obe državi pogodnici sta edini, da priznavanje domačega postopka po členu I., odst. 3., ne izključuje možnosti, da se uporabita na jugoslovanske državljane švedski naredbi z dne 23. oktobra 1908. o davščinah, ki jih je plačevati za posebne prednosti in pravice, in z dne 31. decembra 1913., ki se nanaša na pravico tujcev in švedskih državljanov, naseljenih v inozemstvu, da prirejajo v Švedski javne predstave itd. ali da sodelujejo pri takih predstavah, kolikor določata ti naredbi plačilo taks.
3. Dogovorjeno je razen lega, da določbe le pogodbo nikakor ne ulesnujejo pravice ene države pogodnice, odreči v določenih primerih državljanom drnge države, pogodnice dovolitev za bivanje v državi bodisi na podstavi kake sodne sodbe, bodisi v interesu notranje ali zunanje državne varnosti ali javnega reda, bodisi iz razloga socialne politike in zlasti iz pobud, ki se nanašajo na javno pomoč, ali iz razloga zdravstvene policije ali policije za zaščito morale.
K členoma I. in III.
Dogovorjeno je, da so na določbe te pogodbe, ki se nanašajo na načelo največje ugodnosti, ne more sklicevati la ali ona država pogodnica, da bi se zahtevale koristi od postopka, uporabljenega s fiskalnega stališča zato, da se prepreči dvojna obdačba, v razmerju ene izmed njih do kake druge države na podstavi kakega posebnega dogovora, kateremu je predmet porazdelitev pravice obdačbe glede na določene obdačne materije.
K členu III.
Dogovorjeno je, da je priznanje domačega postopka skladno s členom III., odst. 2., kar se tiče davkov, odvisno od obstoja podobnih fiskalnih pogojev glede družb, ki se omenjajo v tem členu.
K členu VIII.
1. Pogodbene določbe tega člena ne posegajo v sedanje ali prihodnje določbe švedske zakonodaje, po katerih so alkohol in škrob, pridobljena iz tujih surovin, kakor tudi tobak, uvožen iz inozemstva, obremenjeni s posebnim davkom.
2. Dogovorjeno .je, da spada davek na poslovni promet med notranje davke v smislu člena VIII., ne pa med davke, omenjene pod 1.
V potrditev tega so podpisali pooblaščenci ta zapisnik, ki je sestavni del pogodbe o trgovini in plovbi z današnjega dne.
Sestavljeno v Stockholmu v dveh primerkih dne 14. maja 1937.
dr. llilorad Stražnicki s. r.
11.	Pilja s. r.
ltickard Samller s. r.
Zapisnik o ureditvi trgovinske izmenjave med Jugo- * slavijo in Švedsko.
Jugoslovanska in švedska vlada, želeči povzdigniti razvoj svoje trgovinske izmenjave in upoštevajoči svobodno prihajanje jugoslovanskih proizvodov na švedski trg z ene strani in uvozno kontrolo določenih proizvodov v Jugoslavijo z druge strani,
sta se sporazumeli, da olajšata trgovinsko izmenjavo med obema državama takole:
1.	Trgovinska plačila med Jugoslavijo in švedsko se opravijo s prostimi devizami, ki se njih priskrba skladno
s predpisi, ki so v veljavi, zagotavlja brez odlašanja in utesnitve za ves čas trajanja veljavnosti loga zapisnika.
2. Uvozna kontrola, ki je uvedena danes v Jugoslaviji, se ne uporablja na švedsko blago pri njegovem uvozu v Jugoslavijo, dokler ostane trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Švedsko v zadovoljivem razmerju.
3. Spredaj omenjeno razmerje se ugotovi vsako trimesečje za naslednje trimesečje po trgovinski izmenjavi, opravljeni med obema državama v šestmesečnem razdobju pred trimesečjem, v katerem se razmerje ugotavlja. Dogovorjeno je pa, da se za prvo trimesečje, ki nastopi po uveljavitvi tega zapisnika, upošteva samo izmenjava predprešlega trimesečja.
Ta zapisnik stopi v veljavo dne 1. julija 1937. in se sme odpovedati na tri mesece vnapred.
V potrditev tega so pooblaščenci podpisali ta zapisnik.
Sestavljeno v Stockholmu v dveh primerkih dne 14. maja 1937.
dr. Milorad Stražnirki s. r.
M. Pilja s. r.
Rickard Samllcr s. r.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kraljevski namestniki podpišejo in ko se razglasi v »Službenih novi n ah', obvezno moč pa dobi skladno s členom XIX. pogodbe o trgovini in plovbi in predposlednjim odstavkom zapisnika o ureditvi trgovinske izmenjave.
Ministru za pravosodje priporočamo, naj ta zakon razglasi, vsem ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu dne 23. avgusta 1938.
Pavle s. r.
R. Stankovič s. r. Perovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojudinovič s. r.
Minister za pravosodje
Mil. Simonovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat	Predsednik
varuh državnega pečata, ministrskega sveta minister za pravosodje in minister za zunanje posle
Mil. Simonovič s. r.	dr. M. M. Stojudinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
636.
Po zaslišanju Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in glavnega sanitetnega sveta predpisujem tia podstavi § 84. zakona o zavarovanju delavcev tole
naredbo
o razširitvi odškodnine za nezgode po zakonu o zavarovanju delavcev.*
člen 1.
Za nezgodo po četrtem odstavku § 84. zakona o zavarovanju delavcev veljajo tudi obrtne zastrupitve z ni-troznimi plini, in to tudi tedaj, če nastopijo prvi pojavi zastrupitve šele 48 ur po izpostavitvi tem plinom, kakor tudi obrtne zastrupitve z bencolom in njegovimi homo-logi, in obrtne zastrupitve z nit.ro- in amino-spojinami aromatičnega reda, če sta nastopila zastrupitev in obolelost zaradi opravila in dela s temi tvarinami pri poslu.
Člen 2.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v ■Službenih novi n a h :.
V Beogradu dne 7. decembra 1938.; St. št. 91.055.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič s. r.
637.
Dopolnitev
statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev.**
V zvezi s sklepom ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev z dne 16. oktobra 1937. pod členom 14. sejnega zapisnika kakor tudi z mojo odločbo z dne 11. avgusta 1937., St. št. 50.588 ( Službene novinec št. 186/LIV z dne 18. avgusta 1937.) in z dne 9. decembra 1937., St. št. 83.789 (»Službene novinec št. LXXXIII z dne 18. decembra 1937.) na podstavi § 126. zakona o zavarovanju delavcev in § 113. zakona o občnem upravnem postopku
odločam,
da se zaradi očividnega pogreška pri prepisovanju razveljavlja tisti del moje odločbe z dne 9. decembra 1937., St. št. 83.789,*** ki se nanaša na spremembo tretjega odstavka § 242. statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov in da se mora spremenjeni tretji odstavek § 242. statuta glasiti takole:
»Razlika med tako izračunanimi upravnimi stroški zavarovalne panoge za bolezen, katerim se morajo še prišteti morebitni izredni manipulacijski izdatki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v zavarovalni panogi za bolezen, in upravnimi stroški, ki jih izkazujejo po svojih zaključnih računih krajevni organi, se mora povrniti krajevnim organom kot povračilo za
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. decembra 1938., št. 287/LXXXV/682.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. decembra 1938., št. 287/LXXXV/683.
*** »Službeni list« št. 31/5 iz 1.1938.
upravne stroške iz zavarovanja za nezgode in zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. To povračilo se mora porazdeliti na posamezne krajevne organe v razmerju zneska prispevkov in izdatkov za podpore vsakega krajevnega organa v vseh treh zavarovalnih panogah do vsote teh prispevkov in izdatkov za vse krajevne organe skupaj.
Med izdatke krajevnega organa se šteje tudi zvišanje glavničnega kritja rent in premijskih rezerv, ki odpada na ta krajevni organ v zavarovanju za onemoglost, starost in smrt in v zavarovanju za nezgode.«
V Beogradu dne 7. decembra 1938.; St. št. 88.256.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Cvetkovič s. r.
638.
Razveljavitev odločbo o prodajanju obvezilnoga materiala.*
V zvezi z odločbo S. št. 17.478/38 in glede na to, da se izdeluje pravilnik o poslovnem področju drogerij na drobno, je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje z odločbo z dne 18. novembra 1938., S. Št. 29.346, na podstavi § 27. zakona o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravili in.odstavka 2. člena 1. pravilnika o zdravilih in zdravilnih specialitetah takole o d l o č i 1:
»Razveljavljam svojo odločbo S. št. 17.478 z dne
9.	avgusta 1938.** o prodajanju obvezilnega materiala, ki ni impregniran.«
— ■ ■■■
639.
Prepoved izvoza ovsa.f
Na predlog ministra za finance je izdal ministrski svet na podstavi členov 12. in 13. v predlogu zakona o občni carinski tarifi v svoji seji z dne 15. decembra 1938. pod M. s. št. 1161 tole odločbo:
»Izvoz ovsa iz št. 1., točke 4., izvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi se prepoveduje.
Ta odločba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz ministrstva za finance, oddelka za carine, dne
16. decembra 1938.; št. 33.157/IV.
^ « i	---
640.
Oves se sme izvažati samo za proste devize.f f
Minister za finance je pod št. 68.252/VIII z dne
13.	decembra 1938. takole odločil:
»Oves se sme izvažati samo za plačilo v prostih devizah.«'
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance dne 18. decembra 1938.; št. 68.252/VIII,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. novembra 1938., št. 274.
** »Službeni list« št. 492/81 iz 1.1938. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	decembra 1938., št. 291.
ff »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17. decembra 1938., št. 290.
Razne občeveljavne odredbe.
641.
St. 18814.	3736
Imenik razsodnikov razsodišča Zbornice TOI v Ljubljani.
Na podlagi ij 8. razsodiščnega pravilnika se objavlja tale seznam čtanov razsodišča Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani:
Adamič Anton, poslov, tvrdke »Ika« mehanična tovarna pletenin, družba z o. z., Kranj,
Ahačič dr. Kozina, imetnik tvrdke Kajetan Ahačič, Tržič,
Ambrožič Josip, izdelovatelj gredeš, Ljubno na Gor., Arh Franc, mizarski mojster, Leskovec 100 pri Krškem,
Arnejčič Franc, čevljarski mojster, Ptuj, Cankarjeva ulica št. 6,
Auguštin Ivan, trgovec, z deželnimi pridelki, Beleče, Avsenek Ivan, poslovodja tvrdke Zabret & Komp., Ljubljana,
Bahovec Ivan,'trgovec v Ljubljani,
Belcijan Boštjan, zidarski mojster, Gora 23 pri Komendi,
Berlič Josip, restavrater, Ptuj,
Bonač Fran, industrialec v Ljubljani,
Ing. Bonač Stane, prokurist tvrdke Ljubljanska kar-tonažna tovarna in papirna industrija I. Bonač sin, Ljubljana,
Dr. Mirko Božič, ravnatelj Hranilnice dravske banovine v Ljubljani,
Bricelj Ivan, graditelj v Ljubljani,
Bureš Franjo, urar in optik, Maribor,
Burnik Bogomil, ravnatelj tvrdke Rudnik in železarne Štore,
Cukala Maks, trgovec, Tabor, Ojstriška vas št. 9, Čamernik Franc, ključavničar, Cerklje pri Kranju, Čeč Karel, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne, Ljubljana, Dr. Černe Fran, ravnatelj Mestne hranilnice v Ljubljani,
'Černe Jernej, hotelir v Ljubljani,
Čoh Stjepan, hotelir in restavrater, Rogaška Slatina, Čufer Andrej ml., mizar, Jesenice, Plavž št. 9, Dermastia Karel, poslovodja tvrdke Opeka, družba z o. z. v Ljubljani,
Detela Ivo, gostilničar, Dob,
Dolničar Maks, restavrater, Ljubljana,
Elsbacher Konrad, trgovec, podpredsednik Zbornice TOI, Laško,
Fabjani Pavel, trgovec v Ljubljani,
Fazarinc Anton, trgovec, Celje,
Fursager Leopold, poslovodja tvrdke Tvor. orožja d. z o. z., Radovljica,
Gayer Rudolf, ključavničarski mojster v Ljubljani, Golob Karel, mizarski mojster v Celju,
Gorjanc Franc, trgovec z lesom, Kranj,
Goršak Miha, čevljar, Rajhenburg 123,
Gregorc Ivan, veletrgovec v Ljubljani,
Gregorič Ivan, ravnatelj Narodne banke v p. v Ljub-ljani,
Heinrihar Franc, lesni industrialec v Ljubljani,
Hieng Ernest, ravnatelj tvrdke »Papirles« d. z o', z. .v Ljubljani,
Hohnjec Miloš, kipar in pozlatar, Celje,
Hrastelj Jože, trgovec, Gornja Radgona 33,
Iglič Franc, krojaški mojster, Ljubljana,
Ivanc Evgen, industrialec, Sodražica,
Jalšovec Franc, pek, Turnišče St. 12,
Janc Florijan, poslovodja tvrdke Bogataj & Janc, Radovljica,
Jelačin Ivan, veletrgovec in predsednik Zbornice TOI, Ljubljana,
Kac Franc, gostilničar, Zgornja Bistrica,
Kačar Karel, trgovec z zeljem, Ljubljana,
Kastelic Edmund, trgovec, Novo mesto,
Kavčič Josip, poslovodja tvrdke 'Elegance« d. z o. z., Ljubljana,
Kavka Karl, tesarski mojster in graditelj, Ljubljana, Kette Josip, trgovec z modnim blagom, Ljubljana, Ing. Kiepach Milan, ravnatelj tvrdke Elektrarne p'nla d. d., Maribor,
Klabučar Henrik, klepar in inštalater, Brežice, Klemenčič Josip, keramični mojster, Novo mesto, Kmetič Alojzij, ravnatelj tvrdke Tovarna klobukov »Šesir« d. d., Škofja Loka,
Ing. Knez Tomo, član upravnega sveta Združenih opekarn, Ljubljana,
Kopač Jernej, poslovodja tvrdke Svečarna Pax, Kopač & Stele, d. z o. z., Ljubljana,
Koprivnikar Emil, mizar, Litija,
Koritnik Anton, hotelir, Ljubljana,
Koschier Franjo, kovač, Celje,
Dr. Kotnik Franc, član upravnega sveta tvrdke »Merkur«, trgovsko-industrijske družbe, Ljubljana, Kovačič Alojzij, pek, Tezno,
Kravos Ivan, sedlarski mojster, Maribor,
Krejči Anton, ravnatelj Tvorhice za dušik d. d. Ruše pri Mariboru,
Krulej Ernest, gostilničar, Sevnica,
Kržišnik Ludvik, trgovina z usnjem, Rajhenburg, Kumerc Franjo, ključavničarski mojster v Mariboru, Kuntarič Ivan, gostilničar, Kostanjevica,
Laurič Josip, trgovec s kožami v Ljubljani,
Laurich Alfred, industrialec, Konjice,
Lebič Ignacij, kavarnar, Celje,
Lečnik Anton, urar, Celje, Glavni trg 3,
Levovnik Josip, čevljarski mojster, Slovenj Gradec, Litrop Stefan, čevljar, Turnišče,
Logar Jernej, trgovec z mešanim blagom, št. Vid nad Ljubljano,
Lorber Rudolf, član upravnega sveta Delniške družbe pivovarne »Union«, Ljubljana, stanujoč v Žalcu,
Lovšin Evgen, ravnatelj tvrdke Rude in kovine d. d. v Ljubljani,
Macun Anton, trgovec z manufakturo in konfekcijo, Maribor,
Majcen Ciril, predsednik gostinskega odseka, resta-vrater, Ljubljana,
Majdič Demeter, javni družbenik tvrdke Majdič Vinko, Kranj,
Marinko Ivan, ravnatelj Elektrarne Češenj v Ljubljani, Meden Viktor, industrialec v Ljubljani,
Medič Franjo, poslovodja tvrdke Medič-Zankl, d. z o. z., Ljubljana,
Merhar Anton, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 22, Midofer Alojzij, krojač, Novo mesto,
Mihor Robert, tesarski mojster, Ljubljana,
Ing. Miklavc Fran, ravnatelj Deželnih elektrarn, Ljubljana,
Musar Josip, mesarski mojster v Ljubljani,
Naglas Viktor, prokurist firme 1. L Naglas v Ljubljani, Dr. Obersnel Maks, prokurist tvrdke Kranjska industrijska družba, Jesenice,
Oblak Ivan, krojač, Vrhnika, Nova cesta št. 22,
Ogrin Ivan, stavbenik, podpredsednik Zbornice za TOI v Ljubljani,
Olip Pavel, gostilničar, Lesce,
Olup Jože, imetnik tvrdke »Triglav« jugoslovanska izdelovalnica perila Olup Josip in drug, Ljubljana,
Onič Davorin, trg. z mešanim blagom, Ribnica,
Oset Mjloš, trg. z mešanim blagom, Maribor,
Pavliček Josip, tiskarnar, Kočevje,
Dr. Pavlin Ciril, ravnatelj Združenih papirnic d. d., Ljubljana,
PaVlin Vinko, trgovec z mešanim blagom, Trbovlje, Peterlin Miro, hotelir, Kranj,
Pinter Ferdo, trgovec, Maribor, Aleksandrova c. 34, Planina Lovro, dežnikar, Škofja Loka, Nunska ul. 10, Plut Martin, trgovec, Črnomelj št. 52,
Podhraški Karl, klepar, Slov. Bistrica,
Rebek Josip, ključavničar, Ljubljana,
Dr. Rekar Ernest, industrialec, Jesenice,
Resman Jože, trgovec z mešanim blagom, ZapUže pri Lescah,
Roglič Dragotin, industrialec, Maribor,
Rojina Anton, industrialec, Ljubljana,
Rojnik Ivan, trgovec, Slovenj Gradec,
Senčar Milko, trgovec, Ptuj, Prešernova ul. št. 2, Senica Josip, trgovec, Domžale,
Seunig Ivan ml., imetnik tvrdke »Seta« Ivan Seunig, Tacen pri Št. Vidu nad Ljubljano,
Sire Franc, industrialec, Kranj,
Skaberne Avgust, trgovec v Ljubljani,
Skubec Rihard, podpredsednik Zbornice TOI, generalni ravnatelj TPD, Ljubljana,
Slamič Franc, tovarnar mesnih izdelkov, Ljubljana, Dr. Slokar Ivan, gen. ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani,
Smolčnik Ivan, javni družbenik tvrdke Klobasa Janko in Smolčnik Ivan (trgovina z mešanim blagom), Slovenj Gradec,
Smrkolj Albin, predsednik trgovskega odseka Zbornice TOI, trgovec, Ljubljana, Tyr5eva cesta št. 36,
Sojč Ivan, kipar, Maribor,
Stepič Mirko, veletrgovec z vinom v Ljubljani, Stonič Ferdo, pekovski mojster, Črnomelj,
Stritih Anton, krojač, Tržič, Ljubeljska cesta št. 2, Sukič Štefan, krojač, Murska Sobota,
Sušnik Alojzij, trgovec z železnino, Ljubljana,
^ Šerec Josip, kavarnar, Maribor,
Šimenc Ivan, vrtnar, Ljubljana,
Šipek Josip, ključavničarski mojster, Laško,
Šircelj Srečko, trgovec z mešanim blagom, Mokronog, Škrlj Ivan, gostilničar, Čoviča 10,
Šribar Vojko, gostilničar, Gradec pri Litiji,
Tavčar Franjo, poslovodja tvrdke »Jugoport« d. z o. z., Rakek,
Toeti Avgust, član upravnega sveta tvrdke Kolinska tovarna hranil d. d., Ljubljana,
Tušar Ferdo, pek, Ljubljana, Medvedova 30,
Urbas Miroslav, mesar, Ljubljana,
Valentin Izidor, poslovodja tvrdke Premogovnik Liboje d. t o. z.j Ljubljana,
Verbič Anton, trgovec s špecerijskim blagom, Ljubljana,
Veselič Pero, brivski mojster, Ljutomer,
Vezir Geza, gostilničar, Martjanci št. 22,
Vidmar Stane, industrialec, Ljubljana,
Vidmar Ivan, trgovec z mešanim blagom, Brežice, Vilar Venčeslav, trgovec z mešanim blagom, Ljutomer,
Windischer Josip, gostilničar, Novo mesto,
Virbnik Franc, krojaški mojster, Šoštanj,
Vižintin Ivan, mestni zidarski mojster, Ljubljana, Močnikova 13,
Volk Avgust, veletrgovec z deželnimi pridelki, Ljubljana,
IVregg Rihard, gostilničar, Ljutomer,
Vukan Ludvik, hotelir, Dolnja Lendava,
Zadravec Jakob, lastnik mlina na paro in vodo, Središče ob Dravi,
Založnik Franc, mizar, Konjice št. 69,
Zupan Miroslav, graditelj v Ljubljani.
V Ljubljani dne 23. decembra 1938.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Jelačin s. r.	Ivan	Mohorič s. r.
612.
'Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 216 z dne 27. oktobra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938., O. št. 15.377, je bil postavljen dr. Trampuž Vladimir, sekundarni zdravnik Vlil. položajne skupine s 1. periodnim poviškom državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani, za asistenta Vil. položajne skupine iste bolnišnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. septembra 1938., O. št. 15.489, je bil postavljen P u s Gustav, administrativni uradnik Vlil. položajne skupine s 3. periodnim poviškom obče državne bolnišnice v Ljubljani, za glavnega arhivarja VIL položajne skupine iste bolnišnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. septembra 1938., O. št. 15.487, je bil postavljen Kržan Pavle, administrativni uradnik VIII. položajne skupine z 2. periodnim poviškom obče državne bolnišnice v Ljubljani, za glavnega arhivarja VIL položajne skupine iste bolnišnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938., O. št. 15.349, je bila postavljena dr. G rossmannBožena, sekundarni zdravnik Vlil. položajne skupine s 1. periodnim poviškom obče državne bolnišnice v Ljubljani, za asistenta VIL položajne skupine iste bolnišnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938., O. št. 15.331, je bil postavljen d r. P r e -vec Slavko, sekundarni zdravnik VIII. položajne
skupine obče državne bolnišnice v Ljubljani, za asistenta VIL položajne skupine iste bolnišnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938., O. št. 15.271, je bil postavljen d r. B r e -celj Bogdan, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine obče državne bolnišnice v Ljubljani, za asistenta Vil. položajne skupine iste bolnišnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938., O. št. 15.351, je bil postavljen d r. A r k o V e n č e s 1 a v , sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom obče državne bolnišnice v Ljubljani, za asistenta VIL položajne skupine iste bolnišnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938., O. št. 15.329, je bil postavljen d r. K a j * z e 1 j Vladimir, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom obče državne bolnišnice v Ljubljani, za asistenta VIL položajne skupine iste bolnišnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. septembra 1938., O. št. 15.330, je bila postavljena dr. L a v r i č - Z a j e c Božena, sekundarni zdravnik Vlil. položajne skupine obče državne bolnišnice v Ljubljani, za asistenta VIL položajne skupine iste bolnišnice.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 14. oktobra 1938. je bila premeščena na prošnjo k pošti, brzojavil in telefonu Celje Žagar Apolonija, manipulant IX. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Gornji grad.
Številka 247 z dne 28. oktobra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 16. oktobra 1938. so bili odlikovani na predlog ministra za telesno vzgojo naroda: z redom Sv. Save III. stopnje dr. Pavlin Ciril, ravnatelj Združenih papirnic Vevče iz Ljubljane; z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje d r. Z i t k o Stanko, odvetnik v Ljubljani; z redom Sv. Save IV. stopnje II v a 1 a J os i p , bančni uradnik iz Ljubljane; z redom Sv. Save V. stopnje: Pogačnik Marija, bančna uradnica iz Ljubljane, Kermavner Ivo, banovinski uradnik iz Ljubljane, Natlačen Fric, zasebni uradnik z Jesenic, V ar š ek Ivan, uslužbenec kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani.
»Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne
14.	oktobra 1938. so bili premeščeni v isti lastnosti: k pošti, brzojavu in telefonu Vič Pavlin Josip, manipulant IX. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Rogašovci, na prošnjo; k pošti, brzojavil in telefonu Rogaševci S a 1' a r i č A v r e 1 i j a , manipulant IX. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Murska Sobota; k pošti, brzojavil in telefonu Gornja Radgona Toplic Berta, prometnik Vlil. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Maribor 1; k pošti, brzojavu in telefonu Radeče pri Zidanem mostu Ribič Ana, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Sevnica.
Vsem cenjenim naročnikom želita srečno novo leto 1939.
uredništvo in upravništvo.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljuhljaui, Tiska La zalaga tiskarna Merkur d, d, v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 105. kosu IX. letnika z dne 31. decembra 1038.
Razglasi kraljevske banske uprave
.V. No. 333/82.	3695-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za oddajo dobave in montaže centralne kurjave v poslopju Univerzitetne knjižnice v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 17. januarja 1039. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 4 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Stari trg št. 34/L
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 1.700.665'35.
Predpisana kavcija znaša din 136.000 za naše in din 272.000'— za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/11, soba št. 13.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. decembra 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1027 — 13/38—18.	3740
Objava.
Ponebšku Alojzu sem določil za nastop službe javnega notarja v Ormožu dan 1. januar 1939.
Prcdsedništvo apelacijskega sodišča
v Ljubljani dne 22. decembra 1938.
Predsednik:
Dr. Golia s. r.
❖
Su 1528 - 5/38-5.	3762
Razglas.
Gospod Dšuban Ladislav, notarski pripravnik v Murski Soboti, je bil imenovan za sodnega tolmača za madžarski jezik pri okrožnem sodišču v Murski Soboti.
Prcdsedništvo apelacijskega sodišča.
V Ljubljani dne 23. decembra 1938.
III Og 36/37-5.	3768^
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Barbič Vincenc, roj. 17. I. 1875., pristojen v občino Videni ob Savi, posestnik iz Stare vasi št. 28 pri Vidipu, je
bil leta 1915. vpoklican k vojakom v Celje. Odšel je 1915. na bojišče v Galicijo, od koder ni več pisal.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24., št. 2. o. d. z., se uvaja na prošnjo Barbič Marije postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku, gospodu Prelogu Mihaelu, viš. pis. oficialu v pok. v Celju.
Barbič Vincenc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. II. 1940. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 20. decembra 1938.
P 118/38.	3745
Oklic.
V pravdni zadevi tožeče stranke Cukjati Gašper, krojaški mojster v Št. Gotardu, p. Trojane, po odvetniku Malniču Francetu na Brdu, zoper to/eni stranki Resnika Franca, posestnika, in Resnik Marijo, njegovo ženo, oba na zadnjem znanem bivališču Vilkes Bar-re 222 Visming Pa USA, radi 7500 din s prip., je tožencema dostaviti zamudno sodbo z dne 4. XI. 1938., P 118/38—2.
Ker bivališče Resnika Franceta in Marije ni znano, se jima postavlja za skrbnika Brvar Ignac, posestnik v Hrastniku št. 1, ki ju bo zastopal na njiju nevarnost in stroške, dokler se sama ne zglasita ali si ne postavita pooblaščenca.
Okrajno sodišče na Brdu dne 24. decembra 1938.
I R 418/38—1—V.	37C0
Oklic.
Predlagatelj: Mausser Edvard, pos. v Kleču št. 4, je vložil proti nasprotnikom: Šterbencu Jožetu, Janezu, Matiju, Ferdinandu in Andreju, vsi iz Kleča št. 12, sedaj neznanega bivališča nekje v Ameriki oziroma v Nemčiji, radi razdružitve skupnosti v smislu § 267. in nasl. n. p. k opr. št. I R 418/38—1—V predlog.
Narok za ustno razpravo v smislu § 270. n. p. se je določil na 19. januarja 1939. ob desetih pred tem sodiščem v sobi št. 6, razpravna dvorana.
Ker bivališče nasprotne stranke ni znano, se postavlja Kobal Anton, oskrbnik Planinske koče na Mirni gori, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. I., dne 22. decembra 1938.
❖
P 781/38.	3759
Oklic.
Tožeča stranka: Golob Matilda, posestnica, Smlednik št. 33, ki jo zastopa dr. Megušar Anton, odvetnik v Kranju,
je vložila proti toženi stranki: ležeči zapuščini po 8. marca 1936. umrli Pap-Govekar Frančiški, zasebnici iz Smlednika, zastopani poskrbnikih-sorodnikih:
1.	Govekar Mariji, pos., Smlednik, 2. Govekarju Leopoldu, kaplanu na Jesenicah in 3. Govekarju Francetu, župniku v Homcu, radi izbrisa terjatev k opr. št. P 781/38 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 30. januarja 1939. o poli enajstih pred tem sodiščem v sobi št. 7, razpravna dvorana.
Ker zapuščina ni bila prisojena in dediči niso podali dednih prijav ter tudi bivališče enega ni znano, se ležeči zapuščini postavijo: 1. Govekar Marija, pos., Smlednik, 2. Govekar Leopold, kaplan na Jesenicah, 3. Govekar Franc, župnik v Homcu, za skrbnike, ki bodo ležečo zapuščino zastopali na njeno nevarnost in stroške, dokler ne podajo dednih prijav, oz. neznani dediči ne nastopijo sami, ali ne imenujejo pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kranju, cdd. II.,
dne 26. decembra 1938.
VIII R 175/38—3.	3773
Amortizacija.
Na predlog Kralja Franceta, trgovskega sluge v Ljubljani, Mirje 19, se uvaja postopek za amortizacijo vložne knjižice Hranilnice in posojilnice v Št. Jakobu ob Savi št. 700 z vlogo din 11.892'15, ker se je izgubila. Oseba, v katere posesti se navedena vložna knjižica nahaja, se pozivlje, da svoje pravice do te knjižice v teku šestih mesecev od dneva razglasa uveljavi, ker se bo sicer po preteku tega časa knjižica postavila iz veljave.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 20. decembra 1938.
0 7/38.	3769-2-1
Oklic.
Okrajno sodišče na Vranskem, odd. L, objavlja s tem, da je dne 20. VII. 1924. v mestni bolnici v Ne%vark ulici št. 69 New Jersey, U. S. A., umrl Piki Franc, posestnik v Rakovljah št. 26, in ni zapustil nobene poslednjevoljne naredbe.
Poleg zakonitih dedičev je upravičena dedovati v smislu tj 757. odz. tudi zapustnikova vdova Piki Dora, roj. Benkovič, ki je umrla 5. 11. 1926. v bolnici za okraj Essex, mesto Cedar Growe v Ne-warku, država New Jersey, U. S. A., ter je svojo dedno pravico prenesla na svoje dediče.
Dediči Piki Dore, roj. Benkovič, ki je bila doma baje iz okolice Kamnika, pa so neznani.
Zaradi tega se pozivajo vsi tisti, ki smatrajo, da jim pristoji dedna pravica do Piki Dori pripadajočega dela zapuščine, naj se v letu dni javijo sedišču in podajo svojo dedno prijavo in izkažejo svojo dedno pravico, ker se bo sicer zapuščina razpravljala s tistimi, ki so po-
dali dedno izjavo in dokazali naslov dedne pravice in bi se jim prisodila zapuščina. Nesprejeti del zapuščine bi pa pripadel, če ne bi pripadel po predpisih obč. drž. zakonika ostalim dedičem, kot brezdedično blago državi.
Za skrbnika neznanim dedičem Piki Dore se postavlja Hrovat .Tanko, kr. javni notar na Vranskem.
Okrajno sodišče na Vranskem, odd. L,
dne 17. decembra 1938.
H5
I 471/38-9.	3647
Dražbeni oklic.
Dne 6. februarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lipa vi. št. 810 pare. št. 813/191 — njiva.
Cenilna vrednost: din 1.500'—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 750'—.
Varščina: din 150'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni < klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. 11.,
dne 12. decembra 1938.
1 260/38-17.	3694
Dražbeni oklic.
Dne 3. februarja 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Briga vi. št. 82, 86, 96, 138, 173 in 183 vse do polovice.
Cenilna vrednost: din 53.196'30.
Vrednost priteklin: din 7.975'—.
Najmanjši ponudek: din 35.465'—.
Varščina: din 5.320'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 19. decembra 1938.
jj.
1 373/38—8.	3533
Dražbeni oklic.
Dne 4. februarja 1939. ob d e -vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podvin vi. št. 93.
Cenilna vrednost: din 47.22970.
Vrednost priteklin: din 1.050	.
Najmanjši ponudek: din 31.486 46.^
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem dne 15. novembra 1938.
1 962/38-7.	3618
Dražbeni oklic.
Dne 4. februarja 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga Paneče vi. št. 290.
Cenilna vrednost: din 35.268'—.
Najmanjši ponudek: din 23.510'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem dne 2. decembra 1938.
Vb I 1158/38.	3712
Dražbeni oklic.
Dne 1. februarja 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Brezovica vi. št. 475, 862, 1642 in 1804, in sicer po skupinah:
A.	VI. št. 475 k. o. Brezovica:
1. skupina: pare. št. 2481/1, 2 — hiša št. 22 na Brezovici — (pare. št. 2577) in pritekline, cenilna vrednost din 143.468, najmanjši ponudek din 95.658'—, varščina din 14.348'—;
2. skupina: pare. št. 2492 (njiva), cenilna vrednost din 6.970'—, najmanjši ponudek din 4.647’—, varščina din 697;
3. skupina: pare. št. 2544 (njiva), cenilna vrednost din 11.751'—, najmanjši ponudek din 7.834'—, varščina din 1.176;
4. skupina: pare. št. 2545 (gozd), cenilna vrednost din 5.631'—, najmanjši ponudek din 3.754'—, varščina din 564'—;
5. skupina: pare. št. 3124 (njiva), cenilna vrednost din 4.145'—, najmanjši ponudek din 2.764'—, varščina din 415;
6. skupina: pare. št. 3125 (njiva), cenilna vrednost din 5.259'—, najmanjši ponudek din 3.506'—, varščina din 526;
7. skupina: pare. št. 3197 (njiva), cenilna vrednost din 2.495'—, najmanjši ponudek din 1.664'—, varščina din 250;
8. skupina: pare. št. 2491 (travnik), cenilna vrednost din 8.481*—, najmanjši ponudek din 5.654'—, varščina din 849;
9. skupina: pare. št. 2493 (njiva), cenilna vrednost din 5.979'—, najmanjši ponudek din 3.986'—, varščina din 598;
10. skupina: pare. št. 2710/3 (travnik), cen. vrednost din 4.782'—, najmanjši ponudek din 3.188'—, varščina din 479'—;
11. skupina: pare. št. 2710/4 (travnik), cen. vrednost din 3.390'—, najmanjši ponudek din 2.260’—, varščina din 339 —;
12. skupina: pare. št. 2713 (travnik), cen. vrednost din 5.220’—, najmanjši ponudek din 3.480'—, varščina din 522'—;
13. skupina: pare. št. 2715 (travnik), cen. vrednost din 4.292'—, najmanjši ponudek din 2.862'—, varščina diu 430'—.;
14. skupina: pare. št. 2716/9 (travnik), cen. vrednost din 1.968'—, najmanjši ponudek din 1.312'—, varščina din i97'—;
15. skupina: pare. št. 2769 (njiva), cenilna vrednost din 10.044'—, najmanjši ponudek din 6.696, varščina din 1.005;
16. skupina: pare. št. 3122/1 (njiva), cen. vrednost din 2.776'—, najmanjši po-uudek din 1.851'—, varščina din 278 —;
17. skupina: pare. št. 3123/1 (njiva), cen. vrednost din 3.534'—, najmanjši ponudek din 2.356'—, varščina din 351'—;
18. skupina: pare. št. 2197/1 (njiva), cen. vrednost din 5.233'—, najmanjši ponudek din 3.489'—, varščina din 524'—;
19. skupina: pare. št. 2198/1 (njiva), cen. vrednost din 7.501'—, najmanjši ponudek diu 5.001'—, varščina din 751—;
20. skupina: pare. št. 958/1 (gozd), cenilna vrednost din 12.579'—, najmanjši ponudek din 8.386, varščina din 1.258.
B.	VI. št. 862 k. o. Brezovica:
21. skupina: pare. št. 3454 (travnik), cen. vrednost din 10.351, najmanjši ponudek din 6.901'—, varščina din 1.035;
22. skupina: pare. št. 3408 (travnik), cen. vrednost din 5.502’—, najmanjši ponudek din 3.668'—, varščina din 551'—;
23. skupina: pare. št. 3409 (travnik), cen. vrednost din 7.620'—, najmanjši ponudek din 5.080'—, varščina din 762'—;
24. skupina: pare. št. 3415 (travnik), cen. vrednost din 16.641, najmanjši ponudek din 11.094, varščina din 1.665'—;
25. skupina: pare. št. 2797/3 (gozd), cenilna vrednost din (5.714, najmanjši ponudek din 4.476'—, varščina din 672'—,
(J. VI. št. 1642 k. o. Brezovica:
26. skupina: pare. št. 2125/1 (njiva), cen. vrednost po odbitku bremena služnosti, ocenjene na din 100'—, din 5.075, najmanjši ponudek din 3.384'—, varščina din 508'—.
0.	VI. št. 1804 k. o. Brezovica:
27. skupina: pare. št. 2649 (travnik in kozolca), cenilna vrednost din 34.375'—, najmanjši ponudek din 22.917'—, varščina din 3.438'—;
28. skupina: pare. št. 2136/1 (travnik), cen. vrednost din 11.782, najmanjši ponudek din 7.855, varščina din 1.179'—;
29. skupina: pare. št. 2648/2 (travnik), cen. vrednost din 10.900'—, najmanjši ponudek din 7.267, varščina din 1.090.
Varščina se mora položili pred začetkom dražbe v gotovini ali tuzemskih državnih ali za naložbo papilarnega denarja sposobnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb.,
dne 3. decembra 1938.
V b I 1550/38-17.	3774
Dražbeni oklic.
Dne 1. februarja 1939. ob enajstih l>o pri podpisanem sodišču
v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Karlovško predmestje vi. št. 84 (hiša na Dolenjski cesti št. ti z gospodarskim poslopjem in vrtom).
Cenilna vrednost: din 388.048'—.
Najmanjši ponudek: din 194.022'—.
Varščina: din 38.805'— (v gotovini ali vrednostnih papirjih).
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. b,
dne 27. decembra 1938.
❖
IX I 2069/38—16.	3743
Dražbeni oklic.
D n e .28. januarja 1939. ob e n a j -stih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Razvanje vi. št. 97.
Cenilna vrednost: din 380.000'—.
Najmanjši ponudek: din 253.383'30.
Vadij: din 38.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, 3icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja ‘na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 27. novembra 1938.
IX I 4138/38-10.	3619
Dražbeni oklic.
Dne 6. februarja 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Grajska vrata vi. št. 105.
Cenilna vrednost: din 90.877'50.
Najmanjši ponudek: din 45.438'75.
Vadij: din 9.087'75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 5. decembra 1938.
*
1 512/38—6.	3636
Dražbeni oklic.
Dne 4. februarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lokovica vi. št. 13 in 6.
Cenilna vrednost: din 85.544'40 in din 26.078'15.
Vrednost priteklin: din 2.660'—.
Najmanjši ponudek: din 38.314'— in din 11.591'—, _
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Prevaljah, odd. 1.,
dne 8. novembra 1938.
I 693/38—5.	.1345
Dražbeni oklic.
Dne4. februarja 1939. ob ena j-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Javornik vi. št. 13.
Cenilna vrednost: din 128.567'—. Vrednost priteklin: din 1.740'—. Najmanjši ponudek: din 86.871'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajuo sodišče v Prevaljah, odd. II.,
dne 9. novembra 1938.
I 626/38-6.	3635
Dražbeni oklic.
D n e 6. februarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Libeliče vi. št. 14, 37 ter Libeli-ška gora št. 6, 7.
Cenilna vrednost: din 203.622'05. Vrednost priteklin: din 550'—. Najmanjši ponudek: din 135.748'04. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajuo sodišče v Prevaljah dne 3. decembra 1938.
*
I 1117/38-9.	3752
Dražbeni oklic.
Dne 4. februarja 1939. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. BI. Dobrava vi. št. 221. Cenilna vrednost: din 47.780'—. Najmanjši ponudek: din 31.853'50. Vadij znaša din 4.778'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajuo sodišče v Radovljici dne 26. decembra 1938,
1 736/38—12.	3763
Dražbeni oklic.
D n e 4. f e b r u a r j a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 30 dražba nepremičnin:
L skupina: zemljiška knjiga k. o. Lancovo vi. št. 393: hiša v Voščali št. 2 z gospodarskim poslopjem, zemljišči in priteklinami v cenilni vrednosti dinarjev 110.875'—, najmanjši ponudek: dinarjev 73.916'66, vadij: din tl.087'50;
II. skupina: zemljiška knjiga k. o. Lancovo vi. št. 414: travnik v cenilni vrednosti din 2.744'—, najmanjši ponudek: din 1.829'32, vadij: din 274'50;
III. skupina: zemljiška knjiga k.o. Lancovo vi. št. 489: gozd v cenilni vrednosti din 6.609'—, najmanjši ponudek: dinarjev 4.406'—, vadij: din 660'90;
IV. skupina: zemljiška knjiga k. o. Lancovo vi. št. 509: 3 pašniki v cenilni vrednosti din 348'10, najmanjši ponudek: din 232'06, vadij: din 34'81;
V. skupina: zemljiška knjiga k. o. Lancovo vi. št. 521: 5 zemljiških parcel v cenilni vrednosti din 8.426'50, najmanjši ponudek: din 5.617'66, vadij: din 842'05;
VI. skupina: zemljiška knjiga Češnjica pri Kropi vi. Št. 139: žaga s hišo in zemlj. parcelami v cenilni vrednosti din 99.258'50, najmanjši ponudek: dinarjev 66.172'3‘2, vadij: din 9.925'85.
Skupaj: cen. vrednost: din 228.261'10, najmanjši ponudek: din 152.174'06, vadij: din 22.826'11.
K nepremičnini zemljiška knjiga k. o. Lancovo vi. št. 393 spadajo sledeče pri-tekline: lesena ograja v cenilni vrednosti din 1.500'—, k vi. št. 139 k. o. Češnjica pri Kropi pa voz v cenilni vrednosti din 600'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 26. decembra 1938.
*
I 467/38-8.	3733
Dražbeni oklic.
D n e 6. f e b r u a r j a 1939. ob deveti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Črni vrh vi. št. 95 in 134.
Cenilna vrednost: din 4.984'—.
Najmanjši ponudek: din 3.32275.
Vadij: din 498'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 17. decembra 1938.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
1203.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 30. novembra 1938.
Besedilo: »Sana« industrijska in trgovska družba 7, omejeno zavezo, Maribor.
Predmet podjetja: Izdelovanje in prodaja industrijskih in tehničnih potrebščin, ki niso podvržene posebni dovolitvi, posebno pa izdelovanje in prodaja čokolade, kanditov in vsega v to stroko spadajočega blaga, vključno alkoholne in brezalkoholne pijače, kosmetične preparate in eterična olja vsake vrste.
Družbena pogodba z dne 22. novembra 1938., posl. št. 855.
Družba je sklenjena na nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 100.000 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: 100.000 dinarjev.
Poslovodja: Borošič Jela v Zagrebu, Beograjska 13.
Za namestovauje upravičen poslovodja.
Podpis firme: Od kogar koli napisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu tvrdkinemu besedilu pristavi poslovodja svoj lastnoročni podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 30. novembra 1938.
Rg C 111 20/1.
Konkurzni razglasi
1201,	3775
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini reg. tvrdke »Zora«, kom. družbe v Ljubljani.
Poravnalni sodnik: dr. Grobelnik Aleksander, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. PočekFr. Ks., advokat v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 134, dne
9.	februarja 1939. ob V2II. uri.
Rok za oglasitev do 28. januarja 1939.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. decembra 1938.
Por 22/38—2.
Ss
1205.	•	3767
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje dolžnika Verstovška Ivana, trgovca v Župelevcu pri Brežicah, je končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 27. decembra 1938,
Por 12/38-49.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 295/3/2.
Razpis.
3714 3-3
Uprava policije v Ljubljani razpisuje dobavo 87 zelenih zimskih bluz, 87 zelenih dolgih hlač, 10 zelenih kap s kokardo, 7 uradniških dolamie, 7 uradniških jahalnih hlač, 1 uradniški mundir in l uradniške črne dolgo hlače.
vna ustna licitacija se bo vršila dne 2i>. januarja 1939. ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. polic, straže uprave policije v Ljubljani.
Pogoji za to dobavo se dobijo pri podpisani upravi — poveljniku drž. polic, straže.
Uprava policije v Ljubljani — policijska straža, dne 22. decembra 1938.
Št. 1855/1935.
*
3G86a 2—1
Razpis natečaja za izdelavo idejnega osnutka regulacijskega načrta mesta Celja.
Mestno poglavarstvo v Celju razpisuje na podstavi sklepa mestnega sveta št. 1855/35 od 16. julija 1937. jugoslovanski natečaj za izdelavo idejnega osnutka regulacijskega načrta mesta Celja.
Program, splošni pogoji in situacijski načrti so na vpogled in se dobijo proti plačilu din 300‘— v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva v Celju, Gosposka ul. 20/1.
Pogoji so razvidni iz celotnega razglasa (glej prilogo k 104. kosu »Službenega lista« z dne 28. d e c e m b r a 1938.) in iz razglasa na uradni deski mestnega poglavarstva v Celju.
Mestno poglavarstvo v Celju dne 28. decembra 1938.
Štev. 18.232/38.
*
3758
Raznis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 18. januarja 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznih gumijastih tesnil in cevi. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Državni rudnik v Velenju dne 24. decembra 1938.
Razne objave
Objava.
3776
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 14. maja 1936, št. 79578/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 14. marca 1936. dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 25. novembrom 1935.;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 25. novembra 1935. dalje.
Sv. Pavel pri Preboldu dne 28. decembra 1938.
Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Pavlu pri Prebolda, r. z. z 11. z.
3741—3—1.
Poziv upnikom.
Upniki Zadružne elektrarne v Spod. Polskavi, r. z. z o. z., se pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do 31. marca 1939. pri likvidatorjih zadruge.
Zadružna elektrarna v Sp. Polskavi, r. z. z o. z.,
dne 27. decembra 1938.
Likvidatorja:
Dr. Klasinc Anton s. r.,* banov, zdravnik.
Kopriva Avgust s. r., šolski upravitelj.
»j*
3708 3-3
Poziv upnikom.
Gospodarska zadruga r. z. z o. z. v Ljubnem na Gorenjskem je po sklepu občnega zbora z dne 24. oktobra 1937. prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo. da prijavijo svoje event. terjatve do zadruge likvidatorjema Cvenklu Jožefu in Marčunu Ivanu, obema Ljubno, p. Podnart, Gorenjsko.
Likvidatorja.
*
Objava.
3750
Izgubil sem maturitetno spričevalo drž. realke v Ljubljani za lelo 1925 /26. na ime: Pesek Mirko iz Narapel pri Ptuju in ga proglašam za neveljavno.
Pesek Mirko s. r.
*
Objava.
3770
Izgubil sem orožni list, izdan od sres. nač. Logatec pod štev. 12610/28 z dne
5.	marca 1937. Proglašam ga neveljavnim.
Vilar Zdravko s. r. Velike Lašče št. 61.
*
Objava.
3748
Izgubil sem izvirnik potrdila (uvere-nja) o imenovanju za državnega uradnika, izdan od ministrstva za prosveto kraljevine Jugoslavije, odd. za osnovno šolstvo z dne 17. junija 1935. v Beogradu, O. 11. br. 45.365, na ime: Zagar-Sanaval Janko.
Proglašam ga za neveljavno.
Žagar-Sanaval Janko s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska la zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani.