Leto XLt
■.i......■ Ii>seratl: i_lj
Eaostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 18 T za dvakrat .... „ 15,„ za trikrat .... „ 13 „ ta večkrat primeren popnst.
Pomeni oznaalls. zatirale, osmrtnice 11:
eaostolpna petltvrsta po 2Jvln.
; Poslano:
eaostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dao, lzvzemšl ne« delje ln prazolke, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni rad,
V Ljubljani, v sredo, 24. letalo 1915.
s Velja po pošti: =3
Za oelo leto naprej . , K 26'— sa en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčl|o celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en mesec „ . . „ 2'—
V	opravi preleman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
sa celo loto........ 7'—
za Nemčijo celoletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvu. „ 12'—
(br Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/IIL Rokopisi so ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Upravništvo je t Kopitarjevi nlloi št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijsko št. 24.797, ogrske 2B.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Corierafl.
Zasedanje ruske dume je končano. Ne da sc sicer primerjati pravemu parlamentarnemu zasedanju, ker je bila opozicija večinoma drugod dobro preskrbljena, ampak vendar je nekoliko odkrila zastor oficijelne tajinstve-nosti, v ltatoro se navadno zagrinjajo zlasti vojskujoče se države.
Takoj prva seja je prinesla važne izjave predsednika dume, ministrskega predsednika in pa Sazonova. Značilno je, da je Sazonov v svojem govoru omenjal skoro vse države, le Bolgarije se je samo malo dotaknil, Avstrije pa sploh nič ne.
Mnogo zanimivejše pa je bilo odkritje kadeta profesorja Miljukova o pravem namenu ruskega vojskovanja, katero je šo posebno podčrtal sin nekdanjega generala zastopnik Gurko. Mi-ljukov je odkrito izrekel nadejo, da mora ta vojska dovesti Rusijo do njenega od nekdaj zaželjenega cilja, do Carigrada. Dokler na cerkvi svete Sofije ne bo vihrala ruska zastava in se svetil na njej ruski križ, Rusija ne odneha, naj stane vojska karkoli. Sedaj ali pa nikdar — Carigrad mora postati ruska last in Turčija mora iz Evrope ven.
Nova pesem to ni, katero je zapel Miljukov in pri kateri mu je krepko pomagal njegov drug Gurko. Okoli Carigrada se suče velik del ruske politike že stoletja. Moment, katerega je porabil Miljukov, da znova poudarja stare rusko zahtevo, katere uresničenje jo tako blizu vsaj po njegovih mislih, je bil srečno izbran in gotovo zelo primeren, da navdušenje za vojsko tudi v široki masi oživi in okrepi. Carigrad je pojem, v katerem se popolnoma strinjata ruska vladna politika in narodno rusko versko mišljenje in zato tako mogočno učinkuje na rusko javnost.
V carigrajski zadevi je hodila ruska vladna politika z narodnim mišljenjem vedno roko v roki. Najboljša priča za to je ruska politika na Balkanu v zadnjem stoletju. Noben boj ni bil pri ruski masi tako popularen, kakor boj za osvoboditev balkanskih kristjanov izpod turškega jarma. Če je bil boj proti Turčiji ruski vladi res tako pri srcu zaradi krščanstva, to je stransko vnrašanje; a tudi, če je bil to samo plašč in gola pretveza v dosego drugih političnih namenov, se mora vendar priznati, da je znala ruska vlada kr-
Stotnik ... od 17. pešpolka pripoveduje: Začudili in skoro prestrašili smo se, ko nam je došlo povelje, da prekoračimo Karpate ter jo uderemo v Galicijo. Ali bo šlo? smo se povpraševali. Zvečer smo dobili povelje in zjutraj naj že odrinemo. Toda v sili postane vsak sam tehnik, vojskovodja in kar je potrebno. V par urah smo napravili iz desk nosila za konje ter naložili nanje provijant, municijo in drugo. To je bil naš tren. Zgodaj zjutraj smo bili vsi pripravljeni in polni navdušenja. Priti smo morali Rusom v hrbet, zato nismo hodili po potih, saj jih tudi ni bilo, ampak s samo busolo (magnetno iglo) v rokah smo korakali, se vlekli, plezali ali drsali, kakor je bilo potrebno, čez mogočne Karpate, Še ko sem sc radi ozeblin vračal, so me nesli čez 1600 m visoke grebene. Bili srno vsi polni poguma, kajti vedeli smo, da je že tak prehod čez gore junaštvo. S takimi ljudmi, kakor jih ima 17. polk, se pa tudi da vse izpeljati, saj so znani žc v celi armadi. Kjer je 'bilo treba kaj posebnega izvršiti, takoj so pripravili železni-sice vozove, spravili vanj 17. polk ter ga poslali, da izvrši junaško delo. Zato so pa naši ljudje bili že skoro na vseh bojiščih,
ščanstvo zelo dobro porabiti v svoje namene.
Rusija je ugodno priliko, katero ji jo nudil preobrat v avstrijski balkanski politiki začetkom prejšnjega stoletja, hitro izrabila. Skoro v vseh zgodovinskih dokumentih tedanje dobe se ponavljajo besede: is to ver ni in isto plemenski narod. S temi besedami se je obrnil genijalni ogrsko-srbski patrijarh Stratimirovič za pomoč na Rusijo leta 1804., iste besede je ponavljal 40 let pozneje njegov naslednik Rajačič. Na isti veri in na istem plemenu je temeljila ruska balkanska politika in temelji še danes in ta temelj se je — skoro bolj po naključju kakor pa namenoma — združil z moderno zapadno idejo o narodni svobodi in prostosti, kakor jo je započela v Evropi velika francoska revolucija.
Da je ta temelj mnogo trdnejši in solidnejši, kakor pa prijazni odnošaji s posameznimi vladajočimi osebami, je očividno.
Uglajena pot istovernosti in isto-plemenitosti je stisnila ruskemu narodu pred polstoletjem meč v desnico in ruska vlada je peljala ruske mase leta 1878. skoro — do Carigrada! V dogled-ni daljavi je gledal pobožni ruski mu-žik sovražni polmesec na Sveti Zofiji, in ruski admirali so zrli na odprte Dardanele, ki naj napravijo Rusijo za gosnodarsko prosto in neodvisno državo. V tem odločilnem trenotku so ■prinlule pred Carigrad — angleške ladje! Turki so se lahko zopet oddahnili. Ruska nolitika je dosegla za enkrat samo osvoboditev kristjanov.
Osvobojeni istoverniki se pa Rusiji niso skazovali preveč hvaležne, vsaj po ruskih mislih ne. Kakor hitro so se izmotali iz otročjih povojev in dorastli do polnoletnosti, so začeli sani i, kakor bi bili hipnotizirani, štrleti na cil>' ruskih upov in nad, na Carigrad. Zato je bila balkanska zveza pred par leti edina, dokler se jo šlo za zmago nad sovražnikom, nasprotja in medsebojne tekme so se pa takoj bolj očito ali bolj skrito pojavile, kakor hitro se je šlo za plen. Grki so o pravem času previdno stisnili svoj rep, Bolgari so pa plačali svoj pohlep z Bregalnico. Rusija je držala svoje vajeti krepko v rokah. Carigrad bolgarski ali grški? Zakaj?
Kdor na to vprašanje ni hotel odgovarjati prej, odgovarja lahko danes. Carigrad zahteva Rusija. To se pravi, ona hoče Dardanele, ona hoče prosto pot na svetovni trg. To jc odkrito izre-
kel Miljukov v dumi v prisotnosti angleškega poslanika. Jasno in določno izrečena ruska želja po Dardanelih ni našla do danes v angleškem časopisju nobene protivnosti in tudi v angleškem parlamentu ne. I n t o j e mogoče najvažnejše politično dejstvo sedanje vojske, katero odpira nedogledne perspektive za bodoči razvoj evropskih držav.
Na kopnem je sicer še treba nekoliko računati z njeno silo, toda na morju ni nevarna. Če pa postanejo Dardanele ruska last, potem pa morajo vse države, ki imajo v sredozemskem morju kakšne interese, prav zelo računati z ruskim nastopom na tem torišču, ker bodo Rusi kot srečni gospodarji Carigrada gotovo zgradili mogočno brodovje v zaščito svojih teženj in za varstvo svojih interesov.
Da se mali državici, kakor sta Rumunija in Bolgarska v primeri z Rusijo, ne bosta mogli kosati ž njo, je jasno. Vse nekaj druzega na pomenijo ruske Dardanele za Italijo. Italijanska sredozemska politika teži če ne že za prevlado, pa vsa j za ravnovesjem in išče vedno take grupacije sil, da ima v eni izmed njih vodilno vlogo. Če bodo pa pluli ruski brodovi po sredozemskem morju, se bo treba Italijanom na novo o r i j e n t i r a t i. Morali bodo gledati, da se pridružijo taki skupini, ki njihove interese najbolj varuje. Katera skupina je ta oziroma, katera šele bode, o tem naj pa razmišljajo Italijani sami.
Važen dostavek, katerega mi ne smemo prezreti, je pridejal Miljuko-vem govoru Gurko. Gurko je rekel, da se bode Rusija s posestjo Carigrada združila z Jugoslovani. To je res. Kdor ima Carigrad in njegovo zaledje, jc te-ritorijalni sosed Bolgarov, ergo Jugoslovanov. V takem položaju bi mogla Rusija seveda vse drugače vplivati na Balkanu, kakor je doslej in njen vpliv bi segal daleč tja do Adrije. V tem slučaju pa bi postalo hrvaško-slovensko ozemlje na eni in srbsko-bolgarsko-rusko na drugi velezanimivo torišče velikanskega kulturnega boja med vz-tokom in zapadom. Razširjanje zapad-ne kulture bi nekako v sredi Balkana trčilo na močan jez, odkoder bi se valovi zgrinjali gotovo ne samo naprej, ampak tudi nazaj.
To so samo nekatere črtice, ki naj pokažej o velikanski pomen carigraj-ske posesti v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru, pomen, ki se več ali manj tika ne samo Avstrije in
njene balkanske politike, ampak tudi nas Slovencev kot Jugoslovanov zvestih avstrij. stražarjev na jugu še posebej. Kdor bo pa še sam razmišljal o tej tvarini, ki jc naravnost neizčrpna, bo pa gotovo našel šc dovolj drugih zanimivih stvari in ne samo teh, katero nam je bilo mogoče le na kratko in površno omeniti.
V uradnem delu današnje številke uradnega lista je objavljena cesarska naredba, s katero se ureja promet z žitom in mlevskimi proizvodi, kakor tudi razglas deželnega predsednika k oklicu, s katerim se na podlagi cesarske naredbe celokupne zaloge žita (pšenice, rži, ovsa, ječmena in koruze) ter mlevskih izdelkov vseh vrst (moka, zdrob, ječmenček i. dr.) z današnjim dnem do nadaljnjega uradno zapečatijo.
Svrha te cesarske naredbe je la, da se zagotovi prebivalstvu v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel pokritje potrebščine krušnih sadežev in moke do prihodnjega pridelka kljub različnim oviram, ki so jih provzročili vojni dogodki.
Ta namen se more ob vladajočih razmerah doseči le s splošno ureditvijo porabe na ta način, da se namesto svobodnega prometa z navedenimi neobhodnimi potrebščinami izvede organizacija, ki omogoči, da se posamezniku da na razpolago le tista množina, ki na podlagi razmerja med razpoložljivimi zalogami in skupnim številom prebivalstva odpade na vsakega posameznika, ki ga treba preskrbeti.
Iz te temeljne misli cesarske naredbe izhaja potreba, da se predvsem ukreneta dve pripravljalni odredbi. To sta: na eni strani zaplemba vseh žitnih in močnih zalog, ki se izvede z dnem razglasitve cesarske naredbe, in na drugi strani natančen popis teh zalog v čim večjem obsegu.
Kakor že omenjeno, je zaplemba z današnjim dnem postala pravomočna. Neobhodno potrebno je, rla se celokupno prebivalstvo najnatančnejše pokori za-plembenim predpisom; vsi prestopki so podvrženi ostri kazni.
Naši očetje, naši soprogi, naši sinovi, naši bratje se nahajajo že mesece v boju z našimi sovražniki in z občudovanja vrednim pogumom žrtvujejo za domovino svoje življenje in svoje zdravje. Mi, ki smo v varnem ozadju, imamo sveto dolžnost, da z natančnim izpolnjevanjem odredb, ki jih je ukrenila vlada v interesu splošnesti, našim hrabrim bojevnikom omogočimo, da pribore končno zmago. Spričo tega vzvi-
So zares zlata vredni ljudje, toda častnik mora biti pred njimi. V kritičnih položajih upro vsi svoje oči o častnika, samo ena beseda, en migljaj — in kakor levi se zakadijo na sovražnika. Z velikimi napori smo prekoračili Karpate, prišli sovražniku v hrbet, ga presenetili ter ali ujeli ali pa zapodili v beg. Prišel sem do	v
Galiciji, ki smo jo zavzeli, naprej pa nisem mogel, zelo mi je bilo žal, da sem moral zapustiti svojo stotnijo, ki mi je tako udano sledila in se mi tako priljubila. Dve reči naj še omenim. Dobil sem povelje, naj s svojo stotnijo vzamem sovražno baterijo. Posrečilo se mi je, da sem sc približal za hrbtom baterije neopaženo; bili smo že blizu, ko nas zapazijo. V kratkem obrnejo topove proti nam, dva koraka pred menoj pade granata ter mi — na rnojo žalost — napravi veliko vrzel med moštvom. Vojaki upro svoj pogled name, ko vidijo, da se mi ni nič pripetilo in da dajem znamenje naprej, planejo naprej •— baterija je bila naša.
Stali smo v bojni črti. Pokalo je na vse strani. Jaz sem stal za malim drevescem, ki bi ga lahko s prsli rok objel. Rusi imajo posebno izvežbane strelce za častnike, na svojih puškah imajo pritrjene daljnoglede. Vedel sem, da dobro streljajo, pa Bog me je obvaroval. Prifrči kroglja ravno v sredo drevesca, pa kroglja pre- j dere le toliko deblo, da se je na drugi 1 strani skorja upognila — le en centimeter. 1
pa bi jo bil imel v čelu; prifrči druga kroglja nekoliko nižje v višini mojih prs, hvala Bogu, ostala je v deblu. Zares, sam Bog me je obvaroval!
XXX
Vojni kurat dr. Franc Kulovec.
V uradnem listu čitamo: Z duhovnim zaslužnim križcem na belordečem traku je bil odlikovan vojni kurat 17. pešpolka dr. Franc Kulovec v priznanje njegovega hrabrega in požrtvovalnega zadržanja pred sovražnikom. Za cel čas vojne aktivirani, vseh vojnih težav navajeni duhovnik se je izkazal četam od prvega trenotka kot zvest svetovalec, pomočnik in prijatelj, ki je delil s polkom vse težave, ga ni zapustil v nobeni nevarnosti in si vedel pridobiti vsa srca. Med številnimi krvavimi boji, ki jih je imel polk doslej, posebno pa pri Grodeku in v strašnih 14dnevnih bojih pri Volči Dolni je bil vedno na cbve-zovališču, ki jc stalo najbolj v ospredju in bilo sovražnemu topovskemu ognju ravno tako izpostavljeno, kakor sprednje čete. Prezirajoč vsako osebno nevarnost jc vedno mislil le na svojo plemenito dolžnost, dat nudi ranjenim in umirajočim duhovno tolažbo. Njegov vpliv na dobrega duha in notranjo moč moštva mu jc pridobil hvaležnost in visoko čislanie celega častniškega zbora, ki je njegovo zasluženo odlikovanje z veseljem pozdravil,
ugarije.
PRITISK RAZNIH TUJCEV V BOLGARIJO.
(Izviren dopis »Slovencu«. — A. G )
S o f i j a , 16, februarja. Iz Turčije beže izgnani tujci raznih narodnosti, odkar se je vpletla v vojno. Mnogo njih prihaja dan za dnevom v Bolgarijo, katera se je pokazala do sedaj dosti gostoljubna. A ker je med njimi znatno število sumljivih ali celo nevarnih oseb, poleg tega pa tudi mnogo takih, kateri so brez vsakhi pripomočkov morajo Bolgari v lastnem interesu gledati, da se istih iznebijo, ako so se že naselili tukaj; a za-naprej sc bodo takim vrata pred nosom zapiralo. To |e ministrstvo zunanjih zadev naznanilo poslanikom velesil v prestolnici s prošnjo, da to priobčijo konzulom v vseh obmejnih mestih.
Med došlimi so tudi take pošasti, ki prinašajo bombe seboj in so žc napravili grozne prizore na nekem sofijskem balu, kjer ste padli med drugimi dve nedolžni žrtvi: sin prejšnjega vojnega ministra generala Bojadžičeva in hčer sedanjega vojnega ministra generala Fičeva. To se je seveda zgodilo slučajno; bomba je bila namenjena komu drugemu ali pa sploh vsem na balu navzočim zvečer na pustno nedeljo v mestni kazini, Vtisek je enako — pretresujoč,
šenega smotra moramo brez godrnjanja sprejeti majhne težave in motenja v naših življenjskih navadah.
Vsled zaplembe utrpe posestniki zalog v svoji pravici svobodnega razpolaganja precejšnjo omejitev.
Posestniki zalog smejo za prehrano članov svojega gospodinjstva (gospodarstva), vključivši posle, od svojih lastnih zalog porabiti le ono množino, ki za glavo in dan ne preseza 240 gramov moke oziroma mlevskih izdelkov ali 3G0 gramov žita (na mesec 7'2 kg mlevskih izdelkov ali 9 kg žita). V gospodinjstvu s 5 osebami n. pr. se sme dnevno porabiti le 1 kg 200 gramov moke.
Peki in slaščičarji smejo v svojih obratih porabiti za peko le toliko moke, kolikor je potrebno za pokritje neposredne porabe njihovih odjemalcev v območju političnega okraja njihovega bivališča.
Oni, ki moko in druge mlevske izdelke obrtema proti odškodnini oddajejo tretjim osebam, to so mlinarji, trgovci z moko, konsumna društva, specerijski trgovci m enaki, smejo istotako moko oziroma mlevske izdelke dobavljali lc v toliki meri, kolikor je ptrebno za pokritje neposredne porabe njihovih odjemalcev ^ v območju političnega okraja njihovega bivališča.
Posestniki poljedelskih obratov smejo rabiti žito za lastno setev in ga v isto svrho proti potrdilu oddati tudi drugim kmetovalcem.
Posestniki konj smejo od zalog ovsa, ki se nahaja v njihovi posesti, pokrmiti na dan povprečno 3 kg za vsakega konja.
Samo po sebi se razume, da smejo mlinarska podjetja žito zmleti; ravno tako se smejo dovršiti že začeti transporti v notranjosti države.
Vsled teh določb, ki so v razglasu o zaplembi izrecno navedene, je v zadostni meri zagotovljena preskrba prebivalstva s kruhom in z jedrni, ki se prirejajo z moko. Zato je tem strožje zahtevati, da konsum absolutno ne prekorači določenih množin.
Vsaka poraba, ki gre nad navedene določbe, je brez posebnega dovoljenja politične okrajne oblasti (mestnega magistrata) nedovoljena; zato se zaplenjene zaloge žita in moke oziroma drugih mlevskih izdelkov, ne glede na gornje določbe, brez posebnega dovoljenja politične okrajne oblasti (mestnega magistrata) ne smejo predelati, porabiti, pokrmiti, prostovoljno ali prisilno razpečati. Samo po sebi se razume, da politična okrajna oblast (mestni magistrat) tega dovoljenja tam ne bo odrekla, kjer res obstaja potreba za to; vendar se mora prebivalstvo v ogib težkih kazenskih posledic izrecno svariti, da bi prošnjo za to dovoljenje opustilo ali se mu izognilo.
Končno bodi iz vsebine cesarske na-redbe naglašeno še to, da morajo biti po-šiljatve žita in moke oziroma drugih mlevskih proizvodov, ki naj se prepeljejo po železnici, opremljene s posebnim prevoznim potrdilom, ki ga izda politična okrajna oblast (mestni magistrat).
Zaplembenim odredbam bo neposredno sledil popis vseh zalog; pridržimo si, da v bližnjem času priobčimo kratko splošno razumljivo pojasnilo o načinu, po katerem se bo v deželi izvršil popis zalog.
XXX
Takim hudodelcem, došlim od koderkoli, se morajo enkrat za vselej vrata v Bolgarijo zapreti, kjer doslej še nismo doživeli takih groznih prizorov. A tudi policija se bode morala reformirati v provin-ciji in v stolici, kakor to zahtevajo vladni in opozicionalni listi.
Ministrstvo pa je storilo najodločil-nejši korak s tem, da je pisalo precej po tem atentatu noto do poslanikov velesil, v kateri stoje sledeče vrste:
.Bolgarski begunci iz Makedonije, vzhodne Trakije in Male Azije prihajajo vsak dan v velikih množicah. Vzroki bezanja niso odvisni od bolgarske vlade. Ona te ljudi komaj nastanjuje in za silo podpira v njihovi revščini. Še več, večina teh beguncev-Bolgarov je brez dela, živijo samo od državne in zasebne milostinje.
Pri tem položaju provzroča pritisk tujih podanikov, izgnanih iz Turčije in željnih ostati v Bolgariji, velike težave oblastim, katere komaj dajo preskrbe begun-cem-Bolgarom.
Vsled tega je bolgarska vlada primo-rana prepovedati izgnanim tujim podanikom iz Turčije, da bi se naseljevali v Bolgariji. Največ kar more storiti, da si ohrani dobro ime kot gostoljubna dežela, je to, da jim dovoli, da stanujejo v Bolgariji, dokler se pripravijo posebni vlaki, kateri jih bodo prepeljali v njihovo domovino. V vsakem slučaju pa morajo imeti potrebnih sredstev za svojo prehrano.«
Takšno »preseljevanje narodov« v sedanjih kritičnih časih je podobno beganju celih jatov ptic pred — hudo uro. Zdi se nam, da se taka bliža na Balkanu. Med Turčijo in Grčijo so strune do skrajnosti napete. Ako počijo, razlegal se bode tre-sek daleč po Balkanu in odmeval po sosednjih deželah.
Danes je bil nabit na vogalih naslednji Razglas
z dne 24. februarja 1915. leta
o zagotovitvi preskrbljevanja z žitom in moko.
Namera naših sovražnikov nas izstradati se mora na vsak način preprečili.
V ta namen so se s cesarskim ukazom, ki je danes objavljen v državnem zakoniku, ukrenile naredbe, ki zagotavljajo našo preskrbo z žitom in moko do prihodnje žetve.
S tem cesarskim ukazom se devajo vse zaloge žita (pšenica, rž, ječmen, oves in koruza) ter mlinski izdelki vsake vrste (moka, zdrob, ječmenček [ješprenj] i. dr.), izvzemši otrobe, same zase ali mešane, zmlatene ali nezmlatene, kolikor niso v posesti države ali vojaške uprave,
z današnjim dnem, dokler se ne ukrene drugače, pod zaporo.
Od danes naprej se pod zaporo dane zaloge brez oblastvenega dovoljenja ne smejo niti podelovati, porabljati ali pokla-dati, niti prodati.
Da se založi najnujnejša potrebščina, so v omenjenem cesarskem ukazu določene primerne izjeme.
Vsakdo je dolžan skrbeti za to, da se ohranijo njegove zaloge.
Kdor svojevoljno razpolaga z zalogami, dejanimi pod zaporo, izven določenih izjem ali ravna proti dolžnosti ohraniti jih, tega čaka huda kazen.
C. kr. namestnik (deželni predsednik).
XXX
DOLOČITEV MNOŽINE MOKE ZASEBNIKOM NA OGRSKEM. Budimpešta, 23. februarja. (Kor. ur.) Budimpeštanski magistrat je sklenil, da se doženejo zaloge moke pri zasebnikih. Vsaka rodbina sme obdržati zalogo za 6 mesecev in sicer tako, da pride mesečno na vsako glavo 6 kg. Oblast si pridrži pravico, da razlasti prevelike zaloge zasebnikom proti odškodnini in da jih razdeli tistim, ki z moko niso preskrbljeni.
ZABELEŽENJE ZALOG NA DUNAJU.
Dunaj, 23. februarja. (Kor. urad.) Na Dunaju usianove 280 oddajnih mest, ki poslujejo od 1. do 5. marca. Zabeleženje izvede 1400 do 1500 učiteljev.
Vojska i Kosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Odbiti ruski napadi v Karpatih. — Uspehi hrvaških čet južno od Dnjestra.
Dunaj, 23. februarja. Uradno se poroča: Na Rusko-Poljskem se ni nič posebnega zgodilo.
Megleno vreme jc v zahodni Galiciji oviralo delovanje artiljerije in druge boje.
Na karpatski fronti smo razbili ruske napade na običajen način z znatnimi izgubami za sovražnika. 7 častnikov in 550 mož smo ujeli.
Boji južno od Dnjestra sc nadaljujejo. Na bojišžu se je posrečilo hrvaškim četam, ki so se že mnogokrat odlikovale, z uspešnim napadom vrači Ruse iz več krajev, osvojiti višine, katere je sovražnik močno zasedel in pridobiti na ozemlju.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofcr, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Nemci odbili nov ruski napad pri Gro-dnu. — število v pozimski bitki zaplenjenih topov se je zvišalo na 309.
Berolin, 23. februarja. Veliki glavni slan: Rusi so s svojimi hitro zbranimi, nanovo sestavljenimi silami poskusili sunek od Grodna v severozahodno smer, ki se je pa izjalovil z uničujočimi izgubami. .Število zaplenjenih topov iz zasledovanja po pozimski bitki v Mazurih se jc zvišalo na 300, med njimi 18 težkih.
Severozahodno od Osovjeca, severno od Lomze in pri Prasznyszu še trajajo boji.
Ob Visli vzhodno od Plocka smo prodrli dalje v smeri proti Wyszogro-du. —
prodrli dalje v smeri proti
Na Poljskem južno od Visle smo odbili napad ruske divizije proti našim postojankam ob Ravki.
Najvišje armadno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO O NEMŠKI MAZURSKI ZMAGI.
Amsterdam, 23. februarja. Pctrograj-ski brzojavni urad razširja sledeče 21; t. m. datirano uradno poročilo o ruskem porazu v Mazurih: Ko se je prepričal npin-i ški generalni štab z večjimi trdovratnimi | napadi, v katerih so bile izgube strašne, j da nas ni mogoče pregnati z levega brega » Visle, ie pričel koncem januarja izvajati
nov načrt. Ko so se ustanovili novi armad-lii ^zbori v Nemčiji in ko so pritegnili še druge armadne zbore z zahoda, je Nemčija vrgla po svojem izbornem železniškem omrežju veliko vojno silo v vzhodno Pru-sijo, da porazi našo 10. armado, ki se je nahajala v močno ojačenih postojankah ob Angerappu in ob mazurskih jezerih. Vod-stVo nemške armade je odposlalo tudi del svbjih čet iz vojnih črt ob Bzuri in ob Ravki1 na desni breg Visle, da zagotovi uspeh svojih nameravanih operacij. Že 4. februarja se je zapazilo, cla se zbirajo nemške čete, a šele čez nekaj dni so dognali, kako obsežne operacije da nameravajo izvesti Nemci. Ruski poveljniki so sklenili, da zberejo rusko armado ob meji in da se umaknejo še bolj proti Njemenu nazaj, da morejo zbrali potrebne sile pravočasno na vzhodnopruski vojni črti in da morejo vz-dtž a ti sovražnikov pritisk. Morali so se umakniti, ker ni tam dovolj železnic. Ko so se izvajale navedene operacije, je pa grozila desnemu krilu 10. ruske armade številna sovražnikova sila, ki je prodrla naprej, da jo obkoli in jo prisilila, da se je morala jako hitro umakniti proti Kovnu. Ker se je hitro operiralo, ni bilo več krilo sledečega zbora zavarovano in je zašlo v skrajno težaven položaj, ki so se mu izognili le nekateri ločeni oddelki. Ostali zbori 10. armade, ki so se vztrajno prebili, so se počasi umikali in hrabro odbijali in zadajali velike izgube sovražniku, ki je napadal, Operacije je zelo zaviral globok sneg, avtomobili zalo niso mogli voziti, Iren je zato zaostal in ni več dosegel kraja, ki mu je bil določen. Naše čete na levem krilu 10, armade so se umikale počasi, Ifprak za korakom in so se upirale sovražniku devet dni na poti, ki se sicer lahko prehodi v štirih dneh. Naše čete so prišle dne 19. februarja z bojišča, umaknile so se proti Avgustovu, kjer so zasedle določene jim postojanke. Nemška bojna črta se jc razvila medtem v okolici Osovjeca na potih od Lomze v Eakabno severno od Kadzi-a!yja. Na nekaterih krajih so bili opisani boji zelo trdovratni.
POROČILO RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Petrograd, 23. februarja. Rusko uradno poročilo se glasi: V Galiciji je prešel sovražnik dne 19. in 20. t. m. severno od Zakliczyna v ofenzivo, bil pa je po trikrat obnovljenem poizkusu odbit. Boji med Mezolaborzem in spodnjim Sanom se nadaljujejo. Novi napadi Nemcev na višine Koziovke in pri .Neurozanki so bili vsi odbiti. Naše čete so se polastile višin jugovzhodno od Dukle, severozahodno od Seneczov/a, V južni Galiciji je sovražnik zasedel Stanislav (?).
IZGUBE RUSOV V ZADNJIH BOJIH.
Curih, 23. februarja. Poročevalce lista »Sera« poroča, da so ruske izgube, odkar se je vnovič pričela avstrijska ofenziva v Karpatih, najtežje v celi vojski. Celi ruski polki so ameem. Samo število mrtvih v zadnjem tednu znaša 60.063.
UČINEK NAŠIH MOTORNIH BATERIJ.
Curih, 23. februarja. Vojni poročevalec lista »N. Zuricher Ztg,« poroča o izbornem učinkovanju avstrijskih motornih baterij in pravi, da sta dva strela zadela v 250 mož močno rusko skupino, ki je spravljala naprej svoje topove. Ko je izgini! prah in dim, so videli, da nili en mož ni ostal živ.
XXX
VARŠAVA V TEMI.
Krakev, 23. februarja. »Kurjer Warszawski« poroča, da so 27. januarja v Varšavi prepovedali razsvetljevati reklamne deske in trgovska izlo-žišča. Preizkušajo tudi popolno temo; prebivalci morajo tako zadelati okna, da se ne vidi svitloba.
XXX
BOJI OB REKI NIDA.
O zadnjih bojih ob reki Nida poroča neki vojak: Več tednov je bilo precej mirno, le topovi so gromeli. Ukazalo se nam je, naj uvedemo ponoči boj in napademo sovražnika opolnoči. Noč je lepa; od sovražnikovih postojank smo oddaljeni približno 20C0 korakov. Rusi so mirni, gotovo ne slutijo, da jim hočemo kratiti nočni počitek. Posamezni oddelki se razvrste že pred polnočjo in se zbero kakih 500 korakov pred strelskimi jarki. Ne morem razločevati posameznih vojakov, tako se znajo prilagoditi snegu. Napasti se morajo najmočnejše sovražnikove postojanke. Točno ob 12. uri ponoči prično pokati puške na našem desnem krilu; čez nekaj sekund /.e pokajo puške na naši celi bojni črti; n.t krilih rr.gljajo slrojnc puške; kmalu grome tudi topovi. Nepričakovano naše streljanje brezdvomno preseneti sovražnika, ker pet minut ne odgovarja našemu ognju; šele pozneje čttjemo gromenje sovražnikovih lopov, Naše kroglje dobro zadevajo, dasi je temno. Čez 40 minut se pojavijo na naiii strani tri luči. Naši nato prenehajo streljati, a tudi Rusi več ne streljajo, ker ne vedo, kaj da nameravajo naši.
Sovražnika smo hoteli uveriti, da hočemo priti do mostu, ki vodi čez Nido. Čez pet minut prično ruski topovi silovito obstreljevati most, da nam zabranijo namišljen prehod čez most. Svoj namen smo v tem trenutku dosegli; naš ogenj iz pušk smo polagoma ustavili, naši oddelki se vračajo v svoje strelske jarke; ob dveh je zopet vse mirno,
XXX
VELIKANSKE BITKE V GALICIJI.
Budimpešta, 23. februarja. Posebni poročevalec lista »Pesti Ilirlap« poroča: Boj za Stanislav divja z največjo silovitostjo. Rusi pošiljajo rezervo za rezervo v bojno črto in z največjo trdo-vratnostjo branijo svoje postojanke. Višine pri Stanislavu imajo močno zasedene, ker hočejo za vsako ceno preprečiti prodiranje našega desnega krila, kojega pritisk bi močno čutili. Vztrajni napadi naših čet so pa že precej omajali ruske pozicije in boj se pričenja za nas ugodno razvijati.
Močne sile so vrgli Rusi proti Wy-szkowu, kjer sc vrši boj tudi na čez-dalje širši fronti. Rusi neprestano napadajo in poskušajo, ojačeni z novimi rezervami, s ponočnimi napadi pridobiti na prostoru. Vendar smo tlozdaj vse ruske napade krvavo odbili.
Pri Dukli sc položaj ni izpremenil. Obojestranske sile so postale enake* Položaj sc bo šele izpremenil, če se doseže na vzhodnem delu karpatske črte odločilen uspeh.
BOJI PRI TARNOVU.
Krakov, 23. februarja. »Naprzod« poroča: Okolica Tarnova je v zadnjih bojih strašno trpela. V mestu Wojnitz je zgorela polovica hiš. Rusi so ople-nili cerkev in več hiš. Ravno tako izgledajo sosednji kraji Nikolajevvice, Letovice, Zakrzow, Luehano\vice, 01-szyna.
GOSPODARSKO STANJE v zahodni GALICIJI.
Dne 13. do 15. t. m, je odbor krakovskih kmetijskih strokovnjakov obiskal vse važnejše kraje v okrajih Limanova, Novi Sonč, Grybov in Bochnia. Odbor se je prepričal, da imajo kmetje splošno še zadosti živeža, posebno krompirja in zelja. Žita ni zadosti, zlasti še, ker je mnogo žita, ki so ga kmetje zakopali v zemljo, segnilo. Zelo se jc zmanjšalo število živine. Volov, konj in svinj je ostalo manj kot eno petino prejšnjega števila; krav je nekoliko več. Sena in ovsa bo kmalu popolnoma zmanjkalo. Iz tega sledi, da se bo moglo spomladi polje obdelovati le z izredno državno in deželno podporo. Če se pa polje ne obdela, potem preti lakota-
XXX IZ PRZEMYSLA.
»Nowa Reforma« 22. t. m. je pO zračni pošti prejela naslednji dopis, spisan v februarju.: Drugo obleganje se je začelo začetkom novembra; dne 5. novembra se je odpeljal zadnji poštni avtomobil iz mesta. Kljub obleganju je v mestu normalno življenje. Vsak dan dobivamo radiotelegrafične vesti v poljskem, nemškem in ogrskem jeziku. Vsako nedeljo igra pred mestno hišo vojaška koncertna godba, pogosto spremljana od topovskih strelov. V kavarnah in prodajalnah je živahno.
Prve dni decembra so hoteli ruski letalci v mesto metati bombe, a brez uspeha. Naše baterije na griču »Znie-senic« vselej obstreljujejo letalce in jih preženejo. V mestu ie ostalo okoli 15 tisoč civilnega prebivalstva. Red je vzoren. Lakote ni. Trdnjavsko poveljstvo je do civilnega prebivalstva prijazno in mu prodaja živila iz vojaških zalog. Za uhožnejše se je uredilo nekoliko cenenih kuhinj. Posebno skrbi za ljudstvo okrajni glavar Žcleski.
Naši letalci poletijo večkrat iz me« sta in nam prinašajo mnogo pošte. Doživeli smo mnogo velikih zgodovinskih trenutkov. Poglavitni dogodki so: 5. novembra drugo obleganje. V prvi polovici novembra je neki naš letalec poškodoval dva ruska letalca. V drugi polovici novembra več zmagovitih izpadov posadke. 1. decembra so se prvikrat pojavili ruski letalci nad mestom, a brez uspeha. V drugi polovici decembra manjši boji okoli trdnjave; zaplenili smo nekoliko strojnih pušk.
V mestu so prirejajo diletantske gledališke predstave in koncerti. Odprta jc gimnazija in ljudska šola.
TEŽKE RUSKE IZGUBE PRI PRZE-MYSLU.
Berlin, 23. sebruarja. »Nationalzei-tung« poroča: Moskovski listi pišejo, da so se vršili okoli Przemysla hudi boji, katerih so sc na ruski strani udeležili tudi zrakoplovci, Branilcem posebno dobro služijo obsežne umetne ovire, na predtrd-njavskem ozemlju, n. pr. volčje jame, žične ovire, španski jezdeci itd. Pri zadnjem naskoku na utrdbe so imeli posebno težke izgube. Težki trdnjavski topovi Avstrijcev so izborno učinkovali.
POLOŽAJ NA KARPATSKI FRONTI.
Bitka južno od Dnjcstra poteka ugodno za naše orožje. Predvčerajšnjim delnim uspehom, naših čet, ki so vrgle močno sovražno skupino nazaj, ujele 2000 Rusov in zaplenile 4 topove in mnogo drugega vojnega materijala, se je priklopila za nas ugodna delna odločitev. Hrvaški polki so vrgli močne sovražne čete iz več krajev in osvojile močno zasedene postojanke na višinah. Pridobitev ozemlja mora biti precejšna. Vsota delnih uspehov, kakor znano, odločuje o izidu bitke. Kakšen stadij je dosegla bitka med Stanislavom in Kolomejo južno od Dnjestra, ki je v polnem teku, ni znano.
V vzhodnih Beskidih in gozdnih Karpatih puste naše čete, da se zelo močne ruske sile približajo našim utrjenim postojankam, odkoder potem odneso krvave glave. Ruske izgube bodo najbrže kmalu enako visoke, kot so bile svoječasno pri prvem obleganju Przemysla.
XXX
ŠVICARSKI GLAS O RUSKEM PORAZU.
Bern, 24. februarja. »Bund« piše: Včeraj je uradno nemško poročilo pritisnilo pečat pod uničenje ruske narevske armade. Ruska poročila potrjujejo s tem, kar pišejo in kar zamolče, nemško poročilo. Ruska sila se je tedaj zmanjšala za 250.000 mož. Materija! cele armade je izgubljen.
XXX
»HINDENBURG SREDI MARCA ŠE NE BO GOTOV.«
List »Deutscher Šport« pripoveduje: Enega najbolj znanih častnikov zmagovalcev pri dirkah, ki je že odlikovan z železnim križcem i. razreda, je maršal Hindenburg, ko je častnik prišel v Berolin, povabil na kosilo. Hindenburg je častnika spomnil, kako je kot poveljnik v Devinu večkrat imel priliko, da mu jc izročil na dirkah zaslužene nagrade. Nato je častnik vprašal Hindenburga, ali misli, da bo mogel prisostvovati dirkam dne 14. marca t. 1. Hindenburg je nekoliko pomislil, nato pa odgovoril: »Do tega časa Hindenburg še ne bo gotov.« Dostavil je pa, da častnik tedaj lahko dobi dopust.
XXX
V VZHODNO PRUSIJO SE BEGUNCI LAHKO VRAČAJO.
Konigsberg na Pruskem, 24. februarja. (Kor. ur.) Deželni glavar province vzhodne Pruske kot državni komisar za begunce poroča, da se sedaj begunci lahko vračajo tudi v okrožja Sensburg in Insterburg, mesto in dežela Haydekrug.
XXX
PRESTOLONASLEDNIK ZOPET ODPOTOVAL NA BOJIŠČE.
Dunaj, 23. februarja. Nadvojvoda prestolonaslednik Karel Franc Jožef se je odpeljal danes dopoldne zopet na bojišče.
XXX CELA RUSIJA V VOJNEM STANJU.
Kodanj, 23. februarja. Petrograjski listi poročajo, da se je tudi za izvenevrop-sko Rusijo proglasilo vojno stanje.
XXX
KAZNOVANI RUSKI VELEPOSEST-NIKI.
Krakov, 23. februarja. Trem vele-posetnikom v baltiških provincah so vzeli vse dvorne časti, ker so skrivali svoje konje.
ZASEDANJE PRUSKE POSLANIŠKE ZBORNICE.
Berlin, 23. februarja. (Koresp. urad.) Notranji minister je poročal, da so izdali v vzhodni Prusiji do 1. februarja 32 mil. 700.000 mark podpor. Rešili so na to proračun državnega ministrstva in več manjših proračunskih postavk.
OBSOJENI ČLANI NEMŠKEGA MORNARIŠKEGA DRUŠTVA V RUSIJI.
Curih, 23. februarja. (Koresp. urad.) »Neue Ziiricher Ztg.« poroča iz Rige: Včeraj so bili sojeni člani nemškega mornariškega društva. Prisodili so jim 8. mesečni do enoletni trdnjavski zapor. Knjigo-tržca Jurija Jonka so poslali že prej v Sibirijo.
Slovenci v Przemyslu.
Po letalni pošti je došlo naslednje pismo: Draga ženka! Sporočam Ti, da sem hvala Bogu še živ in zdrav. V naslednjem Ti navedem imena onih mojih vojakov-tovarišcv, ki se nahajajo pri meni na utrdbi in prosi uredništva slovenskih listov naj to priobčijo, ker vsak posameznik ne more pisati domov. Prosi tudi v uredništvu, naj v časopisu pripomni, da se prosi za ponatis v goriških in drugih slovenskih ča-iGBiflib.
Zdravi smo vsi in tudi ne trpimo preveč vsled zime. Je precej ugodnp vreme.	,,
Poljubi mi otročiče v mojem interni, pozdravi vse moje domače in v,se znance, prej mi pa tudi Ti največ poljubov in pozdravov iz tujine od Tvojega Ivan Rihar, računski podčastnik I. razreda iz Sp. šiške 111 pri Ljubljani. Vse svoje domače pozdravljajo: Če-tovodja Saksida Silv. iz Prvačine, desetnik Bratkovič Mihael iz Renč, (je-setnik Samsa Anton iz Trnovo-Ilirska Bistrica, topničarji: Saksida Franc,iz Prvačine, Batistič Vincenc iz Mirna, Čermelj Franc iz Dobravi je, Černjfi Franc iz Mirna, Dovžan Gašpar iz Mojstrane, Flajnik Matija iz Vinice, For-masari Anton iz Luchiniko, Kunstelj Franc iz Poljšicc-Gorje, Humar Andrej iz Gorice, Jagodnik Pavel, Trnovo-Ilir. Bistrica.
Kdo Do poljski Ml?
Londonska »Morning Post« poroča, da se je sklenilo imenovati nadvojvodo Štefana za kralja Poljske.
Predsedstvo poslaniške zbornice pri ministrskem predsedniku.
C. kr. korespondečni urad poroča dne 23. t. m.: Predsedstvo poslaniške zbornice in sicer predsednik dr, S y 1 v e s t e r in podpredsedniki dr. German, J u k e 1, Pernerstorfer, Romanczuk in Zdarsky so se danes razgovarjali z min. predsednikom, grofom Stiirgkhom, in sicer predvsem o cenzuri časopisja. Ministrski predsednik opozarja, da se časopisje omejuje zdaj le začasno in naglaša, da o načelni po vojnem stanju povzročeni omejitvi ne morejo obstajati načelna nasprotstva naziranj. Glede na obseg cenzure je min. predsednik prepričan, da vlada, v kolikor ji je mogoče vplivati, ni prekoračila svojega delokroga. Glede na popolno enotno in enakomerno izvajanje cenzure opozarja, da izvaja več sto organov cenzuro časopisja v monarhiji. Načelno je voljan, da pospešuje stremljenje po večji enotnosti in da podpira kolikor le mogoče časopisje v tehničnem oziru. Kar tiče preskrbe z živili, opozarja na današnjo cesarsko odredbo in pričakuje, da se z dobavo koruzne moke kmalu odstra^ ni pomanjkanje surogatne moke. Peča se nadalje s pripravami, da se dobe delavske sile za obdelovanje polja spomladi. Kar tiče želje o kratkem vojnem zasedanju državnega zbora, naglaša ministrski predsednik: važni in tehtni razlogi, vsled katerih se je, ko je izbruhnila vojska, zaključil državni zbor in deželni zbori, kar je sprejela javonst splošno brez ugovora, obstajajo še zdaj in se niso izpreme-nili. Vlada ne more prevzeti odgovornosti za sklicanje državnega zbora v nobenem oziru. Ministrski predsednik sodi, da če gospodje resno vse pretehtajo, se morajo ž njim skupno prepričati, da je danes in v bližnji bodočnosti najvišja in najvažnejša naloga vse sile v naši državi složno in brez ozira na strankarske boje in na posebne vidike dovajati obrambi domovine in vztrajati, dokler se ne doseže časten konec. Končno izjavi min. predsednik, da hoče posredovati pri pristojni oblasti, da se pospeši vojaško kazensko postopanje proti prizadetim civilnim osebam.
Brezuspešne oroznie trosporazumo v
Sofija, 23. februarja. (Kor. urad.) Z merodajne strani sc čuje, da so tukajšnji poslaniki trosporazuma vnovič pozvali Bolgarijo, naj se takoj priklopi trosporazumu in poseže v vojsko. Grozili so z ruskim vpadom. Bolgarska vlada jc vnovič izjavila, da je trdno odločna ohraniti nevtralnost.
Poleti Zeppelinovili zrakoplovov nad Severnim morjem.
Rotterdam, 23. februarja. Iz Kodanja in iz drugih mest se brzojavlja, da so opazovali Zeppelinove zrakoplove. Kapitan v Rotterdam došlega parnika »Helena« poroča, da je videl 19. t. m. 40 milj od Hakksa Zeppelinov zrakoplov »L 5«. Vozilo se je v zrakoplovu 15 mož in več topov. Zrakoplov je dajal znamenja podmorskim čolnom, ki jih na parniku niso mogli zapaziti, Amsterdam, 23. februarja. Zadnji obisk nemških letal na Angleškem je bil resnejši, kot je poročal Reuter. Poleg1 Braintrco in Colchestra so metali bombe na Chelmfort in Coggleshall. Letalci so nato izginili čez morje. V Colchestru jc bila zadeta vojašnica in tri vile razrušene.
Turčija v vojski.
BOJI NA KAVKAZU.
Carigrad, 23. februarja. (Kor. urad.) Agence telegrafique Milli izve iz Erzeru-ma, da so bili ruski napadi na ozemlju vzhodno od Artvvina z velikimi izgubami za sovražnika odbiti in da so turške čete pregnale Ruse z višin v okolici Elimali. Turki so uplenili pri tem veliko vojnega in telefonskega« materijala.
TURŠKI UJETNIKI V RUSIJI.
Listi prinašajo z dne 17. t. m. poročilo iz Petrograda, da je bilo tega dne odposlanih s Kavkaza v notranjost Rusije 49.000 turških ujetih vojakov in 527 častnikov.
Podmorski Boji proti Angliji.
ADMIRAL BEHNKE O AKCIJI PODMORSKIH ČOLNOV.
Kodanj, 23. februarja. Berlinski dopisnik »Associated Press« je imel razgovor z nemškim admiralom Behnke, ki je med drugim izjavil: Od akcije naših podmorskih čolnov pričakujem največega uspeha, tako da bomo s tem v znatni meri pospešili konec vojske. Posebno bi rad poudaril, da nemško brodovje nikakor nima namena škodili trgovini nevtralnih držav, pravtako ne nameravamo na katerikoli način kratiti pravice posameznih držav na odprtem morju.
KAKO DALEČ SEGA NEMŠKA BLOKADA NA SEVERU.
Berolin, 23. februarja. (Kor. urad.) Da se odstranijo nastali dvomi glede obsega z uradnim razglasom z dne 4. februarja kot vojno območje proglašenih voda krog Velike Britanije proti severu, sc z merodajne strani javlja Wolffovemu uradu, da leže Okneyski otoki (kakor tudi luka Kirkwall) in Shetlandski otoki v območju vojnega polja, da pa je prevoz na obeh straneh Faroerskih otokov nevaren.
ZAPRTA PRISTANIŠČA V KANALU.
Milan, 22. februarja. Listi poročajo iz Londona: Od 21. februarja nadalje so v Kanalu zaprta vsa pristanišča za plovbo. Francoskim pristaniščem v Kanalu poveljujejo angleški poveljniki, AMERIŠKI ODGOVOR NA NEMŠKO NOTO.
Berlin, 23. februarja. (Kor. ur.) Kakor izve Wolffov urad, je ameriška vlada na znano nemško noto danes odgovorila z različnimi predlogi, ki so predloženi na merodajnem mestu v pogled.
AMERIŠKE TORPEDOVKE V ANGLEŠKIH VODAH?
Berlin, 24. februarja. Dobro poučeni krogi poročajo, da namerava ameriška vlada poslati nekaj ameriških torpedovk v angleško morje, ki je proglašeno kot bojišče.
SEVERNA AMERIKA IZDELUJE 75 PODMORSKIH ČOLNOV.
Washington, 23. februarja. (Kor. ur.) Senat je sprejel mornariški zakon, da se napravi 75 novih podmorskih čolnov.
ANGLEŽI POGREŠAJO TRI TRANSPORTNE PARNIKE,
Rotterdam, 22. februarja. V Londonu skrbe za usodo treh angleških transportnih parnikov, ki bi se bili morali pripeljati v soboto v Havre. Mogoče je, da vsled nevarnosti min vozijo bolj v zapadni smeri.
Kodanj, 20. februarja, »Politiken« poroča iz Londona: Veliko britskih prostovoljcev se brani vožnje na Francosko, ker se boje nemških podmorskih čolnov,
NEMŠKI PODMORSKI ČOLN POTOPIL ANGLEŠKI VOJAŠKI PREVOZNI PAR-NIK.
Berlin, 23. februarja, Kor. ur.) Včeraj popoldne je pri Beachy Head nemški podmorski čoln potopil angleški parnik 192, za prevoz čet.
ZOPET POTOPLJEN PARNIK.
Milan, 23. februarja. »Corriere tlel-la Sera« poroča: V nedeljo zvečer jc nemški podmorski čoln v Irskem morju v bližini Belfasta potopil angleški premogovni parnik »Dunshire«. Posadko je rešil podmorski čoln.
IZOSTALE POŠTNE LADJE. 1: Haag, 23. februarja. Od četrtka naprej je Nizozemska brez vsake angleške pošte. Zeelandskc parnike so iz neznanega vzroka pridržali na Angleškem.
OMEJEN ŽELEZNIŠKI PROMET NA ANGLEŠKEM. ! Amsterdam, 22. februarja. Vsled omejenega osebnega prometa vozi samo v Londonu vsak dan 320 vlakov manj.
LONDON SE PRESKRBUJE Z RIBAMI.
London, 23. februarja. Vsled blokade sc ves London preskrbuje z ribami. Samo včeraj so prodali 100 ton rib. V mirnih časih so v Londonu cel teden prodali komaj 100 ton rib.
SLANINA ZA ANGLIJO.
Amsterdam, 23. februarja. (>Kor. ur.) Glasom nekega časniškega poročila iz Denbosha, je vozil ondi skozi proti Vlis-singenu dolg vlak s 43 tovornimi vozmi, naloženimi s slanino. Slanina je namenjena na Angleško, kjer stane sedaj funt slanine 2 šilinga.
ANGLEŠKE ORDOLŽITVE.
Haag, 23. februarja. Kljub izjavi kapitana norveškega parnika »Belrid-ge«, da je njegova ladja zadela na mino, objavlja angleška admiraliteta uradno, da so se na krovu ladjo našli železni drobci, ki dokazujejo, da je bila ladja torpedirana.
NIZOZEMSKI GLAS O USPEHU NEMŠKIH ODREDB NA MORJU.
Amsterdam, 23. februarja. (K. ur.) »Handelsblaat« piše med drugim: En uspeh je nemška grožnja s podmorskimi čolni na vsak način dosegla, ker, dasi sicer poštna žveza med Anglijo in kontinentom ni popolnoma ustavljena, je vendar postala zelo slaba. Radi tega ne dobimo ne le nobenih časopisov iz Anglije, marveč je prenehala tudi vsaka zveza s Francijo, kakor tudi z Južno Afriko in Ameriko. Parniki, ki so doslej opravljali to službo, niso vsta-nu redno vozili, ker se boje podmorskih čolnov. Tudi poštni in osebni promet med Francijo in Anglijo je zadnje dni moten. Uslužbenci holandske paroplovnc družbe, ki so včeraj zahtevali znatno zvišanje plač, so sprejeli ponudbo družbe. Parnik Zaanstrooni šc danes odpluje v London, parnik Rynstroom pelje v IIull.
Kako ie s kroftu v Berolino.
Krušne znamke.
V pondeljek 22. t. m. so zagospodovale v Berlinu krušne znamke. Za kos kruha ena krušna znamka — 25 g — 50 g — 100 g: odrezek za odreskom odpade od znamke. Treba bo zelo varčevati, da bo zadostovalo za sedem dni štiri funte moke ali kruha. Nedelja je bila zadnji dan prošle prodaje kruha. Seveda so si ljudje nakupovali, kolikor so pač mogli. Seveda je bilo to nezmiselno, ker kruh ni prekajeno meso, da bi se ga moglo dalj časa hraniti.
V berlinskih hotelih
se je preskrba s kruhom vršila brez težav, V Berlinu stanujoči gosli so morali prinesti seboj krušne znamke, če so hoteli dobili kruh. Tujci pa so prejeli dnevne znamke, datirane z dotičnim dnem, za katere so dobili 270 g kruha za cel dan.
Cene kruhu.
Vojna žemlja stane 6 fenigov, kilo» gram kruha 50 fenigov, poldrugi kg 75, dva kg 1 marko,
Na dvoru ni izjeme.
Predpisi za prodajo kruha veljajo tudi za dvor. Kakor izvemo, ni med meščanskim in dvornim gospodinjstvom nobene razlike glede preskrbe s kruhom. V cesarskem gradu, kakor tudi v drugih palačah' dobi vsak član krušno znamko. Brez te ne dobi nihče kruha od najvišjih dostojanstvenikov do zadnjega sluge. Enako je urejena preskrba s kruhom tudi pri članih cesarske rodbine.
i
Nemško uradno poročilo.
Obstreljevanje trdnjave Calais. — Odbiti francoski napadi.
Berolin, 23. februarja. Veliki glavni stan: Trdnjavo Calais smo v noči od 21. na 22. t. m. izdatno obmetavali z zračnimi bombami.
Francozi so včeraj v Champagni pri Perthesu in severno od tega kraja iznova napadli, četudi z zmanjšano silo. Vsi napadi so se ponesrečili v našem ognju.
Pri Ailly-Apremontu smo Fran« coze, ki so izprva imeli manjše uspehe, vrgli nazaj v njih postojanke.
V Vogezih smo v naskoku vzeli Sattelkopf severno od Muhlbacha.
Sicer ni nič posebnega.
Najvišje armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Gen!, 22. februarja. Uradno francosko poročilo 21. februarja ob 3. popoldne izvaja: Belgija, Nekaj akcij pehote v ozemlju Yperna. Vzeli smo nazaj dele nekega jdrka, ki ga je bi! trenutno zasedel sovražnik. Potrjuje se, da so pustili Nemci na bojišču več sto mož; naše izgube niso visoke. V Champagni smo držali, kar smo pridobili. Dva koncem včerajšnjega dne podvzeta sovražnikova protinapada sta sc izjalovila. V o g e z i. Odbili smo tri napade; enega na severnem bregu reke Hechl, dva na južnem bregu. Izvedli smo nato protinapad. Boj se nadaljuje.
Poročilo ob 11. uri zvečer: Med morjem in Lyso so se vršili artiljerijski boji; ogenj naših topov jc izborno učinkoval. V,
Champagni smo odbili sovražni napad in nato zasledovali sovražnika. Na ostali fronti smo odbili dva napada. Vnovič smo napredovali, posebno severno od Le Mes-nila, kjer smo zaplenili dve strojni puški in ujeli okoli 100 Nemcev. Pri Epargesu so Nemci vdrugič napadli, da bi nam vzeli pred dvema dnevoma osvojene postojanke. Protinapad se je popolnoma ponesrečil.
»Zeppelinov« napad na Calais.
Kodanj, 23. februarja. »Berlingskc Tidende« poroča: Zeppelinov zrakoplov je včeraj preletel Calais in vrgel v mesto 7 bomb. Pet oseb je ubitih.
Genf, 23. februarja. Nemški letalci so z bombami tako razrušili železniško progo, da je promet na črti Calais-Diinkir-chen-Hazebrouk-Saint-Omer prekinjen.
Nemški uspehi na Flanderskem.
Amsterdam, 23. februarja. »Tjid« poroča iz Dunkirchna: Vsled hudih nemških napadov zadnjih dni so mo-morali zavezniki zapustiti Bullyengs-helle zahodno od Lensa. Ob Yseri in Lysu se vrše silni boji v smeri proti \Varnetonu.
General Pau na potovanju.
GENERAL PAU V BUKAREŠTO.
Bukarešt, 22. februarja. General Pau je danes dospel v Bukarešt. Do Unghenija mu je prišel nasproti poseben vlak, v katerem se nahaja posebna ruska komisija, ki jo je poslal car. General Pau bo ostal v Bukareštu eden ali dva dni, nato bo pa nadaljeval vožnjo v Petrograd.
GENERAL PAU V SRBIJI.
Dunaj, 23. februarja. General Pau Je, kakor poroča srbski dopisnik urad, na potovanju v Rusijo došel v Niš, kjer ostane dva dni.
mm\ v srniji.
Rim, 23. februarja. Iz Skadra poročajo, da so Albanci blizu Prizrena vrgli nazaj Srbe in zasedli šest manjših krajev.
Japonska prosi Kitajski.
RAZBURJENJE V AMERIKI.
London, 24. februarja. »Times« poročajo iz Washingtona: Razburjenje v Ameriki nad postopanjem Japonske proti Kitajski še vedno traja. Velika nevarnost je. da izbruhnejo med ameriškim ljudstvom izgredi proti Japoncem.
MOBILIZACIJA JAPONSKE.
Rotterdam, 24. februarja. Mobilizacija Japonske se vrši nadalje. Vpoklicanih je osem letnikov.
KITAJCI BOJKOTIRAJO JAPONCE.
Amsterdam, 23. februarja. Nizozemski indijski listi poročajo, da so organizirali Kitajci na Javi že sredi meseca januarja trgovski bojkot proti Japoncem, ki ga strogo izvajajo.
Čeoave Me Mele in Carigrad?
Stockholm, 23. februarja. Kakor izve dopisnik »Allg. tg.« iz najboljšega vira, sta Anglija in Francija ugodili ruski zahtevi, da se izroče Carigrad in Dardanele Rusiji.
Dejstvo je gotovo in govori vodilnih državnikov v ruski dumi so že temeljili na privolitvi Anglije in Francije.
Poročila o Italiji.
'4.RGENTINIJA NE DOBI ITALIJANSKIH DELAVCEV.
Haag, 23. februarja. »Central News« poročajo iz Pariza, da je argentinska vlada prosila italijansko vlado, naj ne dela ovire laškim delavcem, ki hočejo v Argen-tinijo. Italijanska vlada je pa prepovedala vsem vojnim zavezancem od 19. do 45. leta odhod iz Italije.
OMEJITEV ŽELEZNIŠKEGA PROMETA V ITALIJI.
Rim, 23. februarja. Uprava italijanskih državnih železnic naznanja, da bo z ozirom na pomanjkanje premoga s 25. februarjem omejila železniški promet.
PONESREČEN BRZOVLAK RIM-BE-NETKE.
Benetke, 23, februarja. Pri postaji Marano o skočili iz tira trije vozovi brzo-vlaka Rim-Benetkc. Vlakovodja je vlak takoj ustavil. Ranjenih je več oseb. Ljudje so skakali skozi okna.
Novi mm poizkusi Benedikta XV?
Rim., 22. februarja. »Giornale d' Italia« poroča, da je izvedel iz najboljšega vira, da je papež napravil nov poizkus za mir. »Benedikt XV.« — piše list — »je smatral sedanji položaj kot
ugoden za diplomatičen korak ter sc je nanovo obrnil na cesarja Viljema, da bi izvedel, pod katerimi pogoji bi bil pripravljen za mirovna pogajanja. Nc vemo, kakšen uspeh so imela ta nova papeževa prizadevanja, a za resničnost vesti moremo jamčiti.
Razna poročila.
NOBLOVA NAGEABA ZA WILSONA?
Kristianija, 22. februarja. Odboru, ki odloča, komu naj se podeli Noblova nagrada, je ameriški Norvežan Kiel-liand poslal predlog, da se prihodnja nagrada izroči predsedniku Wilsonu, ki vodi mirovno in Človekoljubno politiko v pravem pomenu besede.
PREPOVED ALKOHOLA V JUŽNI AFRIKI.
Kodanj, 22. februarja. Iz Londona se poroča: Južnoafrikanska vlada je prepovedala prodajati alkoholne pijače vojakom.
ŽITNI TRG.
Budimpešta, 22. februarja. (Kor.) Brez prometa. Pšenični otrobi drobni 1690 do 17-—, debeli 17-— do 17-10.
Dunaj, 22. februarja. (Kor.) Riž, rižev zdrob, riževa moka in slad so se kupovali po rastočih cenah. Tudi ostali predmeti so izkazovali nekaj prometa. Glavne vrste žita manjkajo. Vreme: hladno in lepo.
LjuiJijaoske novice.
lj Socialni kurz »Slovenske krščansko socialne zveze«, katerega bo vodil državni in deželni poslanec dr. Krek, se prične šele prihodnji ponedeljek, ker je jutri, kakor nam danes brzojavlja dr. Krek z Dunaja, zadržan pri neki seji na Dunaju. Kdor se želi še udeleževati kurza, naj se takoj oglasi na dopisnici, naslovljeni na »Slovensko krščansko socialno zvezo« v Ljubljani.
lj Prosvetno društvo za Trnovo in Krakovo vabi. svoje člane na predavanje g. profesorja Šarabona, ki se vrši jutri, v četrtek dne 25. februarja, ob pol 8. uri zvečer v društveni sobi pri Zalarju. Oseba nam že znanega gospoda' predavatelja jamči za zanimivost predavanja. Po predavanju se bo volil odbor ženskega odseka. Torej pridite polnoštevilno!
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Ste-gnar, bivša kramarica, 72 let. — Gabrijela Smole, hči drž. želez, pisarniškega ekspe-dijenta, stara pol ure, — Ivan Kosirnik, rejenec, 3 mesece, — Josip Jankovič, posestnik, 57 let.
Dnevne novice.
Današnja številka »Slovenca« prinaša cesarsko naredbo glede zaplembe moke in žita. Z ozirom na veliko gospodarsko važnost naredbe smo natisnili večji nalog; posamezne številke se dobe v našem upravništvu po 10 vinarjev.
-j- Cesarjeva zahvala pošti. Dunaj, 23. februarja. (Kor. ur.) Cesar je izdal vojnemu ministru naslednje poveljno pismo: Poštni in brzojavni zavodi v monarhiji so bili radi vojne na prav izreden način zaposleni. V ozadju se mora pomnoženi promet obvladovati z zelo skrčenim osobjem. V območju armade je delovanje rezervnih brzojavov vzorno, vojna pošta, ki se ji stavijo nasproti naravnost nepremagljive ovire, stori kolikor največ more. Da morem vse to z veseljem priznati, je zasluga požrtvovalnega delovanja uradništva, ki ni redko tudi pod sovražnim učinkovanjem s posebno zvestobo do dolžnosti vzrajalo na svojem mestu. Posebnega poudarka zasluži naravnost brezprimerno požrtvovalno delovanje ženskega osobja. Vsem pripadnikom poštnih in brzojavnih zavodov monarhije izrekam Svojo zahvalo in Svoje popolno zadovoljstvo in Vam naročam, da odredite, da se to Moje priznanje razglasi. — Dunaj, 17. februarja 1915. — Franc Jožef I.
flvaa Markež. Pooolnoma nepričakovano nam je danes došla prežalostna vest: Znani hotelier v Bohinjski Bistrici, odbornik zveze za tujski promet, član cestnega odbora, g. Ivan Markež, rezervni kor-poral 27. domobranskega polka, je umrl včeraj v vojaški bolnici v Št. Vidu. na bolezni, pridobljeni v vojski. Z g. Markežem smo izgubili vzornega narodnjaka, zvestega somišljenika, podjetnega moža, katerega izguba ni samo za Bohinj ampak za celo Gorenjsko nenadomestljiva. Pogreb je danes ob četrt na 4 uro popoldne v Št. Vidu in jutri v četrtek ob 9. uri dopoldne v Bohinjski Bistrici, Bodi mu ohranjen trajen, hvaležen soomin!
Umrl je danes ponoči v Idriji vpo-kojeni kaplan č. g, F r a n č i š e k O n u -š i č. Rojen je bil v Starem trgu pri Ložu dne 17. februarja 1843, v mašnika posvečen 13. julija 1869. Služboval je kot kaplan v Gorjah, od leta 1870. ves čas kot kaplan v Idriji. Pogreb bo v petek dopoldne ob 10. uri, Nai v miru počiva!
—	V vojno službo je bil poklican 19.
februarja gosp. Pavel Klemenčič, mestni kaplan v Kočevju.
—	Zagreb v zastavah. V Zagrebu so na poziv ondotnega župana v proslavo Hinclenburgove zmage izobesili zastave.
j — Umrl je na Ogrskem za ranami vojak 17. pp. Anton Belič, star 21 let, doma na Viču. Doma žalujejo za njim starši, trije bratje in štiri sestre. Naj v miru počiva slovenski junak!
—	Podraženo pivo. V Solnogradu so podražili pivo za 8 vinarjev pri litru, od 36 vinarjev na 44 vinarjev,
—	Umrl je v Gradcu Franc Jonke st,, posestnik v Oplotnici.
—	Povišanje. V stotnika je bil povišan c. in kr. nadporočnik 97. pešpolka g. Josip Seme, poveljnik 3. nadomestne stotnije, sedaj v Ljubljani.
—	Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem je imela danes popoldne v Ljubljani V. redni občni zbor.
—	Goriški odvetnik dr, Tuma in predsednik goriške okrajne bolniške blagajne Cailini pred vzkliemm senatom v Mariboru, Dne 18. februarja se je vršila v Mariboru razprava proti dr. Tumi in Calliniju, katera sta bila pri prvi razpravi pred mariborskim sodiščem obsojena, dr. Tuma na 600 K globe, oziroma dva meseca zapora, po § 487-. k. z., ker sta v neki vlogi na višje sodišče dolžila pristranosti nekatere sodnike v Trstu, ki so radi tega naperili tožbo proti obema imenovanima. Šlo je za pravdo Leopolda Travanija v Gorici proti okrajni bolniški blagajni, od katere je zahteval pokojnino za svoje službovanje v njenem uradu. Delegirano je bilo sodišče v Mariboru, ki je izreklo gori navedeno obsodbo. Vzklicni senat je potrdil prvo razsodbo.
—	Draginja svinjskega mesa. Na včerajšnji dunajski trg so pripeljali 4000 pre-šičev manj kot prejšnji teden. Kljub temu, da ljudje niso mnogo kupovali, so se povišale cene boljšemu svinjskemu mesu za 20 do 24 kron, slabšemu mesu pa za, 16 do 20 kron pri 100 kg. Pri debelih prešičih so vsled bojkota ostale prejšnje cene.
—	Uspeh bojkota proti svinjskemu mesu na Dunaju. Bojkotno gibanje proti svinjskemu mesu na Dunaju je že doseglo uspeli. Cene so padle za 40 vinarjev pri kilogramu. Vsled tega je državna organizacija avstrijskih gospodinj sklenila ustaviti bojkot za četrtek dne 25. t. m. in soboto dne 27. t. m. Potem sc bojkot nadaljuje. — Znižanje cen se nanaša samo na podrobno prodajo.
—	Nesreča na progi Trbiž-Jeseni-
ce. Ker neprestano sneži, zmrzuje sneg, ki leži ob obeh straneh proge. Neki osebni voz vlaka, ki odpelje ob 7. uri zjutraj iz Trbiža, je skočil zato iz tira. Ranjen ni bil nihče. Vlaki vozijo z zamudo 2 ur in še več. Ker sneži ob temperaturi pod ničlo, se boje novih prometnih ovir.
—	Na pegastem legarju je obolelo od 14. do 20. februarja v naši državni polovici 407 oseb.
—	Avstrijsko vojno kuhinjsko knjigo, ki opisuje 100 jedi iz zdaj razpoložljivega blaga, priporoča vojni pomožni urad notranjega ministrstva. Stane nemška 80 ii, spisala jo je gospa Gizela Urban. Pregledali so knjigo strokovnjaki notranjega ministrstva.
Sneg v Bohinju. — Družina pod razvalinami. Iz Češnjice v Bohinju, 20. februarja. Toliko snega kot letos, Bohinjci še ne pomnimo. V spodnji dolini je tega nebodigatreha en malce manj, 1oda v zgornji dolini dobra dva metra. Ni čucla, da pod njegovo težo škriplje-jo podstrešja in se podirajo. V veliki nevarnosti je bila v noči od 18. na 19. t. m. FranČiževa d r u ž i n a. Krog 9. ure sc je pod težo snega podrla hiša in pokopala vso družino. Sosedi so slišali škripanje sosedovega poslopja ter šli gledat, kaj se godi. Ivo so prišli na lice mesta, je bila vsa hiša podrta in prebivalci nokopani v podrti lastni hiši. Z največjim naporom so delali celo noč do 9. ure zjutraj ter tako rešili preplašeno družino zdravo. — Polomljenih jc več kozolcev. Veliko sadnega drevja je polomljenega, posebno na Bistrici. Po planinah je visočina snega do štirih metrov. Kakor vse kaže, še ne bo prenehalo snežiti, ker polagoma šc vedno pada. Stari ljudje trdijo, da bo letos še dosti snega, ker se med sneženjem tako pogostoma bliska. Da bi le ne bilo še kaj žrtev! Po planinah bo gotovo stisnjenih in pokončanih šc veliko stanov vsled izredne teže. Povsod le škoda.
Plazovi v Mi dolini.
Z Goriškega se nam piše: Po naših vrheh je silno veliko snega. Prejšnji teden je na la sneg še močno deževalo in povsod so se trgali močni plazovi. Posebno veliki plazovi so drli s Črne Prsti, V Stržiščah so ljudje s strahom pričakovali najhujšega.
V gornjem delu vasi si niso par noči upali iti spat in mnogi so šli iz hiš. In res, prejšnji četrtek zjutraj pridrvi okoli 9. ure strašen plaz in popoldne okrog štirih zopet drugi, ki sta hišam sicer prizanesla, pač pa sta podrla in privlekla s seboj lep kos gozda, skal, proda in grmovja ter zasula in pokončala nad 150 metrov na široko vse obdelano polje dol do grape pod vasjo. Plaz je visok ponekod do 15 metrov. Najstarejši ljudje ne pomnijo takega plazu in pravijo, da ni šel po tej poti še nikdar.
Ubogi ljudje so res hudo prizadeti. Že nekaj let suša, toča in slaba letina, zdaj še vojska in plazovi in pokončana, opusto-šena polja.
Lieia na Španskem.
Rotterdam, 23. februarja. »Timesu« se poroča iz Seville: V celi Španiji prebivalstvo strada. V Sevilli blodi na stotine brezposelnih in stradajočih ljudi po "cestah. Cene živilom so strašno poskočile. Prebivalstvo trdi, da živil primanjkuje, ker so jih izvozili v inozemstvo. V sevillskem pristanišču leži 25.000 vreč žita; dela se na to, da bi prepovedali izvoz.
Cesarski An, s katerim se irav-žitom is
Na podstavi S 11 državnega osnovnega zakona o državnem zastopstvu z dno 21. de-ccmbra 18G7. I. (drž. zak. št. lil) zaukazujem tako:
Zapora.
8 t.
Žito (pšenica, rž, ječmen, ovos in koruza), kar ga je 24. dne februarja 1015. 1. v krajevi-nah in deželah, zastommih v državnem zboru, ter iz žita dobljeni mlinski izdelki vsake vrste (moka. zdrob, ječmenček [ješprenj] i. dr.) iz-vzemSi otrobe, zmlateno ali nezmlateno, samo zase ali mešano, se dajejo s tem dnem pod zaporo.
Cd zapore so izvzete zaloge, 'ki so v posesti države ali vojaške uprave.
§ 2.
Brez dovoljenja oblnstva ali mesta, ki ga določi oblastvo, t-o pod. zaporo dane zaloge žita in mlinskih izdelkov ne smejo niti podelovati, porabljati, pokladati, prostovoljno ali prisilno prodati, niti se ne sme v. njimi razpolagati drugače, ako niso izjemo določeno v tem cesarskem ukazu.
Zastavba, ki se izvrši, s tem da se name* stijo znamenju, n. pr. da se postavijo table i. dr., ne spada pod prepoved.
Pravna opravila 1:1 grešč zoper prepoved so nična.
Posestniki pod zaporo danili zalog so dolžni skrbeti z;1 to, da te zalofto ohranijo, iu nezmlateno žito izmlatiti najdaijc do 31. marca 1915. 1.
S 3.
Kjub zapori smejo brez dovoljenja
a) posestniki pccl zaporo danih zalog za preživljanje pripadnikov svojega gospodinjstva (gospodarstva), vštevši tiste delavce in nameščence, ki jim ptd prosta hrana ali krušno žito in mlinski izdelki za mezdo, porabljati svoje lastne zaloge, od tega pa do obče uravnave porabljanja (§ li) porabiti samo količino, ki ne presega za glavo 7.2 kg mlinskih izdelkov ali 9 kg žita na mesec (240 g mlinskih izdelkov ali 300 g žita na dan),
b peki in slndčičarji porabljati moko za peko in tisti ki obrtniško za plačilo oddajajo mlinske izdelke tretjim osebam, dobavljati jih, kolikor je to potrebno za založbo neposrednje porabe njihovih odjemalcev v okraju političnega oblastva I. stopnje. Ako je treba, lahko oblastvo določi to množino porabe z-, posamezne ali vse obrate ali ukrene druge naredbe, da sc zabrani nabiranje mlinskih izdelkov pri konsumentih,
c)	posestniki kmetijskih obratov porabljati žito za lastno setev ali dobavljati drugim kmetovalcem za namene setve proti potrdilu, i/. katerega, jc razvidno pridobit-nikovo ime, vrsta in množina semenja iu dan oddaje,
d)	konjereje! pokladati ocl zaloge ovsa, Id je v njihovi posesti za vsakega konja poprečno 3 kg na dan,
e)	mlinska podjetja mleti žito;
f)	pričeti prevozi v tuzemstvu se smejo spraviti do konca.
S 4.
„ sc Pokaže v prehodnem času do obre uravnave porabljanj? (8 14) potreba občino, za ko j c začasno preskrbe ni zadostnih zalog, preskrbeti z žitom ali mlinskimi izdelki, more politično t? 1 i deželno oblastvo in z nje-goMin pooblastilom okrajno oblastvo pozvati posestnike pod zaporo danih zalog, naj dobavno lio oblastveno določenih cenah množino zaloge, ki je potrebna za založbo nujne potrebe te občine.
Ako se posestnik brani ustreči pozivu, more politično deželno oblastvo, ki ga določi, dotične predmete prodati občini na posestnikov račun in njegove stroške. Pri tem sc uporabljajo določila SS 22 in 2i.
Oblastvo mora vsako tako oddajo takoj naznaniti ministrstvu za notranje stvuri,
§ 5.
Učinki zapore se končajo: 1- z dopustno poroba in prodajo (S 2, odst. 1, 8 3, lit. a) clo d). § 4, odst. 1);
2.	z razlastitvijo (8 4, odst. 2, in 8 21);
3.	z zapadom (8 13).
Popisovanje zalog.
8 6.
Kdor ima žito ali mlinske izdelke (8 t) v hrambi, je dolžan te zaloge zglasiti obla-stvu, v čigar okraju so zaloge, po stanju 7. dne 28. februarja 1015. I. najdaljo clo 5."dne marca 1915. 1.
Zaloge, ki so 28. dne februarja 1915. 1. na prevozu, mora prejemnik zglasiti v treh uneli do uieicinu.
V 8 3 lit h) navedene osebe morajo v zglasilu tudi navesti koliko nunskih Izdelkov
so v Pasu od 1. do 15. februarja 101 J. !• P01" bile za peko ali oddalo kupcem.
8 7.
Zaloge, ki so v posesti vojaške uprave, so izvzeto od dolžnosti zglasitve.
Ako v gospodinjstvu (Bospodarstvu m več nego 20 kg vseh žitnih vrst in « izdelkov skupaj, so omejuje dolžnost zglasino na zagotovilo, cla zalogo niso večje	. ..
To zagotovilo mora podati prodstojniK gospodinjstva (gospodarstva).
§ 8.
Zaloge so oppisu.je.jo po občinah ilimi zglasilnimi listi, ki jih mo™ upoliit i ah zglasilu zavezana oseba ali no njen ii na% ea
bali zaupnik, ki ga je postavilo ohlasUo Ob
lastvo določi, oziraje sc na krajevne iazmere kateri postopek se mora uporabljati v posa meznih občinah ali delih občin.
Izpolnjene zglasilne liste ^ predložiti ob-lastvu ali jih oddati organu, kateremu je poverjeno sprejemanje. ^ ^
Oblastvo se mora'pripravno prepričati, da so zglasilni listi v redu izpoln e i m tam podane navedbo pravilne. Ako sc pokažejopomisleki zoper pravilnost aU popo nost v zgta-silnih listih obseženih podatkov m ako se U pomisleki ne morejo drugače za	od-
praviti more oblastvo vsakcas v dotičuih občinah zau kazati novo popisovanje zalog;
O zalogah, kar jih je. sestavi oblastvo za vsako občino občinski pregled m iz občinskih pregledov okrajni pregled. Sestava ob mskega pregleda sc lahko prepusti tudi občini.
Okrajni pregled je najdalje .to 10. dne marca 1915. 1 predložiti političnemu dezelno-mu oblastvu, ki sestavi ^ okraln h preg edov deželni pregled in ga predloži ministrstvu za notranje stvari, priloživši okiajne preglede.
§ 10.
Vsakdo je dolžan na poziv oblastva prevzeti službo zaupnika in sodelovati ob popisovanju zalog, popreskuSevanju in izdelovan u. Pri osebah, ki so v javni službi, jc za to sodelovanje treba pritrditve njihovega službenega
oblastva.	. ,	, „ „„
Zaupniki morajo ravnati brez ozna na osebo in po najboljši vednosti in vesti ohraniti tajno zasebne razmere ali opiavilno tajnosti posestnikov zalog, za katere izvedo, in, ako niso javni uradniki, obljubiti izpolnjevanje teh dolžnosti.
Služba zaupnika jc častna služba
Lc iz važnih razlogov se moie kdo odve-fati, da se nc postavi za zaupnika.
8 11.
Oblastvo ima pravico v obratnih prostorih prostorih za zaloge in drugih prostorih izvrševati vsakčas oglede po osebah, katerim to naroči, in vpogledavati gospodarske m
opravilne zapiske.
Tistim, ki imajo naročilo oblastva, je dovoljevati vstop v te prostore, in na zahtevanjc
je dajati vsa potrebna pojasnila.
Izdelovalci, kupčevalci, skladovnico in prometna podjetja imajo zlasti dolžnost za preskušanje podanih zglasil dajati oblastvu na poziv potrebna pojasnila in izkaze o zalogah in dobavah.
8 1".
Ako napove kdo, ki jc zavezan zglasitvi, podajaje zglasilo, zaloge, ki jih je ob popisovanju na podstavi cesarskega ukaza z dne 1. avtusta 1914. 1. (drž. zak. St. 194) navel nepravilno ali jih jc zatajil, sc zaradi prejšnje nepravilne navedbe ali zatajitve ne sme več začeti kazensko postopanje po navedenem cesarskem ukazu.
9 13.
Oblastvo lahko proglasi, da so zglasitvi vezane zaloge, ki se ne zglas^. zapale v prid državi. Zapale zaloge mora država porabiti za preskrbo prebivalstva.
Pravtako lahko zahteva oblastvo skla-diSke prostore za skladanjo in sušilne naprave (Bludarnlco in enake reči) za ravnanje z Sitom
za-kih siko
Uravnava porabljanja,
§ 14.
Ko bo dovrSeno popisovanje zalog, določi minister za notranje stvari, po katerih načelih je zaloge, ki so na razpolaganje, izroči« v porabo.
§ 15.
Odredbe, ki so potrebno za uravnavo po rahljanja v deželi, ukicne politično deželno oblastvo. Oskrbuje ta opravila se lahko deželno oblastvo poslužuje pridodanega sveta, ki ga sestavi.
§. 10.
Natančnejše odredbe, ki so potrebne za Uravnavo porabljanja v posameznih občinah, sc lahko prepustš oblastvu ali za občinski oko-' liš občini. Ta opravila oskrbuje občma v prenesenem delokrogu.
§ 17.
Oskrbuje ta opravila se lahko oblastvo poslužuje stalnega strokovnega pridodanega sveta ali izvedencev.	.
Ako se izroči uravnava porabljanja občini moro občinsko zastopstvo oskrbovati s tem' združena opravila po posebnem aproviza-cijskem odboru.
Na ude strokovnega pncloclanega sveta ali aprovizacijskega odbora ter na izvedence se uporabljajo določila S 10.
Ako občina nc more izpolnjevati svojih nalog ob uravnavi porabljanja, ji more oblastvo" vsakčas odtegniti oskrbovanje teh opra-
Vil' § 18.
Ob uravnavi porabljanja more politično rteželno oblastvo in z njegovim pooblastilom oblastvo ali občina, kateri se je izročila ta
uravnava, zlasti ... , .	, „
1 uravnati oddaianjo kruha in mlinskih izdelkov v določnih količinah in ocldajališčih, ob določenih urah, proti izkazu ali kako dru-
«UČC2 ^ukazati izdelovanje enotnega kruha,
3 uravnati izdelovanje in razpečavanjo kruha in peciva v okviru obstoječih občih določil in	,
i. določiti prodajno ceno za promet na
drobno.
§ 19.
Oblastvo more, ako jc v njegovem okraju po 31. dnevu marca 1915. I. šc kaj nezmlato-liega žita. ukreniti, cla se izmlali na posestni-kovc stroške, ako mogoče, uporabljajo pomoč-ko. njegovega kmetijskega obrata. _
Posestnik mora dovoliti, da se izmlati v njegovih gospodarskih prostorih 111 s pomočki njegovega obrata.
8 20.
Oblastvo lahko prisili mlinska podjetja, cla zmeljejo žito ter da hranijo žito in mlinsko izdelke. Meljarino določi politično deželno oblastvo. Za hranitev se nc plačuje odškodnina.
jliiuiuim-v i"	.	■	■
in zalogami moke za odškodnino, ki jo loči oblastvo.
Razlastitev.	..
§. 21.
Ako se posestnik brani na oblastveno htdvanje prodati svojo zaloge žita ali mlufs izdelkov po oblastveno določeni ceni att ni' znana oseba ali bivališče tistega, ki ma pravico razpolagati z zalogo, lahko oblastvo razsodi, da se zahtevano zaloge razlastijo.
Kazsodba ima moč zoper vsakega, £1 gredo pravice do razlaščenih zalog. ( ,
6 22 1 '
Od razlastitve so izvzete:
1. zaloge, ki jih potrebujo posestnik za preživljanje pripadnikov svojega gospodinjstva (gospodarstva) ali za lastno setev,
2 zaloge, ki so v posesti dežele, okraja ali občine, ako so določene za preskrbljovanje dežele, okraja ali občine,	„v„n,,h
3.	zaloge, ki so v posesti clovekoljuD-nega zavoda in so potrebno za njegovo namene do 31. dno julija 1915. leta,
4.	gojeno semenje.	.
Pod št. 1 in 2 navedeno zaloge so izvzeto
od razlastitve le toliko, kolikor so po uravnavi porabljanja (§ 14) potrebne za posestnike.
§ 23.
Zahteva, naj se popuste zaloge ter raz-lastilna razsodba so lahko naslovi na posameznega posestnika ali na več eli na vso posestnike občine ali političnega okraja.
Zahteva, naj se popustč zaloge, se lahKo stavi z individualnim obvestilom ali, ako gre za več posestnikov, tako da sc nabije v do-tičnih občinah, kakor ie v kraju običajno.
8 24.
Za razlaščene zaloge jc plačati ceno, ki je za 10 odstotkov nižja nego oblastveno določena cena.	.	, .
Prevzemno ceno je plačati v gotovini v osmih dneh po pravomočnosti razlastilne razsodbe.	.	, . ,.yv ,,, Ako posestnik ali njegovo bivaližcc ni znano ali kako naj služi cena za to. da so poravnajo zahtevo tretjih oseb iz stvarnih pravic, je csno položiti na sodišču.
§ 25.
Posestnik zalog, ki so so prodale ali razlastile na oblastveno zalitcvanje, mora te zaloge brezplačno tako dolgo hraniti m skrbeti za njihovo ohranitev, da sc odpokličejo.
Obča določila.
8 26.
Za poslovno izvršitev porazdeljevanja za log ki so na razpolaganje!, na posamezno okoliše je določen pod državnim nadzorstvom in vplivom stoječ zavod za promet z žitom, čigar uredba in naloge se določijo ukazoma. § 27.
Predpisi tega cesarskega ukaza sc ne uporabljajo na žito in mlinske izdelke, ki se po 24. dnevu februarja 1915. leta uvozijo iz
carinskega inozemstva. .....
Vsako pošiljatev žita in mlinskih izdelkov iz carinskega inozemstva mora namembna postaja naznaniti oblastvu vsaj 24 ur pred njeno izročitvijo.	.
Oblastvo lahko pošiljatev ogleda in nad zoruje prodajo.
§ 28.
S 24. dnem februarja 191o leta smejo železnice ali parnoplovstvena podjetja sprejemati žito in mlinsko izdelke (8 1) le tedaj v prevoz, ako je voznim listinam za vsako pošiljatev priloženo prevozno potrdilo.
Izdajati prevozna potrdila ima pravico edinole oblastvo. Vzorec tega potrdila določi minister za notranje stvari.
Pošiljatve, ki so žo pred 24 dnem februarja 1915. lota dospele na namembno postajo, mora prejemnik prevzeti v h dneh potem, ko je dobil moč ta cesarski ukaz, in pošiljatve ki dospejo na namembno postajo selo ta dan' ali pozneje, mora prevzeti prejemnik v 4 dneh po obvestilu
spozna, da jo odrediti k večjemu en teden zapora ali sto kron denarno kazni.
§ 34.
1.	Kdor se brez osnovanega razloga brani prevzeti službo zaupnika, izvedenca ali uda strokovnega pridodanega sveta ali aprovizacijskega. odbora t§§ 10 in 1«) ali nadaljevati tako službo,	,	.
2.	'kdor neupravičeno razodene zasebno razmero ali opravilne tajnosti posestnikov zalog, za katere jc izvedel izvršuje eno teh
SUUbtega kaznuje oblastvo (S 30) z denarno kaznijo do pettisoč kron ali z zaporom do šest mesecev.
. 8 35.
drugo preštopko cesarskega ukaza ali predpisov, izdanih na njegovi podstavi, kaznuje oblastvo (8 30) z denarno kaznijo do dve tisoč kron ali z zaporom do tren mc-scccv, ob obležilnih okolnostih pa z denarno kaznijo do pettisoč kron ali z zaporom do 6 mesecev.
8 3C-
Ako se kdo obsodi po §§ 32 in 35. sc lahko razsodi tudi na izgubo obrtno pravice.
§ 37. .	4
Glede prestopkov, spadajočih v področje političnih oblastev, sc lahko izdado kazensko odredbe brez prejšnjega postopanja.
Pogoji in vsebina teh kazenskih odvccib ter pravica ugovarjati, ki gre stranki, sc uravnajo z ukazom.
Sklepna določila. 8 3S.
Vlada se pooblašča določila tega cesarskega ukaza z ukazom izprememti, dopolniti aH raztegniti na drugo potrebščine.
Vlada se nadal.e pooblašča z ukazom razveljaviti ta cesarski ukaz docela ali doloma za vse ozemlje v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel ali lc za posamezno
°k0hTa cesarski ukaz dobi moč z dnem raz-
Sla&1Izvršiti ga je poverjeno ministru za notranje stvari v sporazumu z udeleženimi ministri.
Zevala.
Povodom smrti naše nepozabne ljubo sestro, gospe
IflllUG Ul.vJŠ« Ubiti vdove c. kv. dež. sod. svetnika
izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo za izkazano sočutje, za rano-gobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, kakor tudi za darovano krasno vence in šopko ter jo priporočamo v molitev in blag spomin.
Novomesto, 23. febr. 1915. 399	Žalujoči ostali.
a » • H
lin Jlinii i m
priporoča	397
ttillriithnv PJil 11111 lllllll w mf
se je preselila v Kolodvorsko ulico štev. 35 (hiša g. Rovšeka), kjer je otvorila novo opremljeno prodajalno in mlečno pivnico.
Uostavlia sc iudi sia dom.
Telefon šlev. 2S7.
§ 29.	. x
Občine so dolžne sodelovati v izvrševanju tega cesarskega ukaza.
8 30.
Z »oblastvom« brez natančnejšega ozna-menila so umeva v tem cesarskem ukazu cesarsko politično okrajno oblastvo, v občinah s svojim ustavom pa občinsko oblastvo, ako politično deželno oblastvo ne vzame opravil, ki gredo oblastvu, docela ali deloma našo ali iih ne izroči drugemu uradnemu mestu.
8 31.
Zoper odločbe in odredbe, ukrenjene na podstavi sprednjih določil, ni dopusten priziv. Uradoma popreskušati te določbe m odredbe je pridržano predpostavljenemu političnemu oblastvu in ministru za notranje stvari.
Kazenska določila.
§ 32.
1. Kdor nalašč zataji oblastvu v njegov posesti ali v njegovi hrambi nahajajoče sc zaloge žita ali mlinskih izdelkov (9 1),
2 kdor poškoduje, uniči, spravi v stran ali neupravičeno podela, poklada ali proda pod zaporo dano zaloge žita aH mlinskih iz-
d(?1 kdor za semenje pridobljeno žito odtegne tej porabi,
tega kaznuje sodišče zaradi prestopka z zaporom od enega tedna do šest mesecev. Poleg kazni na svobodi se lahko naloži denarna kazen do dvetisoč kron.
4 Kdor sc zakrivi navedenm dejanj na zalogah, kojih vrednost presega petsto kron, sc kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg lcazni na svobodi se lahko naloži denarna kazen Clo dvajset tisoč kron.
8 33.
1 Kdor ne poda v določenem roku por datkov, ki sc zahtevajo od ^jega ob popisovanju zalog, se brani odgovarjati na vnašanja, ki so mu stavijo, ali odgovarja nanja
nCpl aV1'kdor zabrani osebam, ki imajo navpt čilo oblastva, vstop v svoje, obratno ProstHV°'. prostore za zaloge ali drugo prostore vpogled v svoje gospodarsko in opn.vi nc z pl-sko ali so brani dati pojasnila ali da ncpia-
vilna pojasnila,	„„..„,a-'o
topa kaznuje sodišče zaradi prestopka z zaporom od treh dni do treh mesecev ali z denarno kaznijo od dvajset kron do dvetisoč kron. Poleg kazni ne svobodi so lahkp, naloži denarna luizon do dvetisoe kron.
Sodišče lahko izda v teh kazenskih pii-mcrlh kazenske odredbe (8 160 k.p.r.), ako
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sin, brat in stric, gospod
JANKO TOMEC
bivši tehnik in c. kr. praporščak 88. pešpolka v Pragi
dne 21. februarja ob 6. uri 35 minut zvečer vsled nesrečnega naključja izdihnil svojo blago dušo.
Bodi prerano umrlemu blag spomin!
Praga — Ljubljana, 22. februarja 1915.
Brez posebnega naznanila.
Žalujoči ostali,

Vnloboki žalosti, pa vdani v božjo voljo, javljamo, cla jc Vscga-mogočni k Sebi poklical našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma sina, brata, gospoda


ana iiinesa
hotelirja in lesnega trgovca v Bohinjski Bistrici
dne 23. februarja ob pol enih popoldne, večkrat previdenega s sv. zakramenti.	„ ,	.	.
Blaqi pokojnik jc izdihnil v o7. letu svoje starosti med ranjenci
v zavodu sv. Stanislava po dolgem trpljenju na posledicah več bolezni, ki si jih jc nakopal na bojišču.
Truplo blagega pokojnika se bo preneslo v sredo ob po! peult popoldne iz mrtvašnice v St. Vidu na kolodvor Vižinarjc.
Pogreb bo v četrtek dne 25. februarja ob devetih dopoldne iz mrtvašnice v Bohinjski Bistrici.
Sv. maše za rajnika sc bodo opravljale v zavodu sv. Stanislava, v Bohinjski Bislrici in na Jesenicah.
Št, Vid nad Ljubljano - Bohinjska Bistrica, 23. februarja 1915.
Jožef Aiarkež, oče. — Josiptna Markež, soproga. — Alojzij, ekonom v zavodu sv. Stanislava, Valentin, Jožef, Franc, bratje. — Marija, omožena Kline r, sestra.
Potovanje no Železnici v elipsEo ozemlje.
Dunaj, 23. februarja. (Kor. ur.) Uradno se cbvešča: Od 1. marca nadalje se smejo pripustiti civilne osebe z železnico v vzhodno Šlezijo, Galicijo, Bukovino ali na severno Ogrsko, če se izkaže s predpisano izkaznico, v sledeče postaje: Trze-binia (v smeri Krakovo Ln Sucha), Chrza-now (v smeri Bolečin), Oswiezi:n (v smeri Skawina), Dziditz (v smeri Zywiec), Pc-trowitz (v smeri Karwin), Bogumin (v smeri Tešin), Moravske Grlice (v smeri Friedck — Mistek), Friedek — Mistek (v smeri Tešinj), Zsolna (v smeri Tešinj— Zwardon), Sucha—Hora (v smeri Chabovv-ska—Zakopane), Eperies (v smeri Novi Sandec — Bartfa), Legcnye—Alsomihaiy (v smeri Mezolaborcz—Takosany), Osap (v smeri Sinaki), Batyu (v smeri Lawocz-ne), Marmaros—Sziget (v smeri Korosme-zo in Borsa), Dcs (v smeri Oradna in Bor-gobestereze). Popotniki se morajo izkazati: 1. s popotnim listom, ki mu je priložena slika in s pripombo politične oblasti: Veljavno tudi za poiovanja v vzhodno Šlezijo, Galicijo, Bukovino in na severno Ogrsko. 2. Državni in dvorni uslužbenci, uslužbenci državnih ali zasebnih železnic in njih svojci z legitimacijo, ki ji je priložena slika. 3. Uvedene so tudi posebne legitimacije za določeno dobo in za gotov kraj, kakršne veljajo dozdaj za vlake z vojnim voznim redom. Take legitimacije se izstavijo le za potovanja v vojaškem ali v javnem interesu ali za narodno-gospo-darski promet, za kmetsko ali obrtno produkcijo in glede na tehtne rodbinske razloge. Ozirati se mora tudi na posebne predpise. V krakovsko trdnjavsko ozemlje smejo civilisti potovati le z legitimacijo, ki jo izda trdnjavsko poveljstvo. Opozarja se, da veljajo ti predpisi le za potovanje v ozemlja, ki so prizadeta po vojaških operacijah.
Zemljevid Gorenjske. Cena 80 vin., nalepljen na platno in zložliv v žepno obliko 2 K 80 vin., napet na platno s palicami 3 K 20 vin. Zemljevid je sestavljen z vso skrbjo, natančnostjo in vestnostjo, označena je v n'em vsaka tudi najmanjša vasica. Širok je 1 m, visok pa 60 cm. in bo služil za domačo rabo kot stenski zemljevid, pa tudi zložen v žepu turista in potnika. Prva prednost lega zemljevida pa je jasnost, na
podk
tega zemljevida se bo spoznal
vsakdo tudi iz priprostih slojev. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
. k i^lP*
F0G-L5D V CEV VELIKEGA LADIJ-
SEEGA TOPA nam nudi naša slika, ki je napravljena po angleški fotografiji; zanimive so karakteristične vijoče se zareze.
s r.
uarocaite »Movenca

JJ*
TC 35— -------- ""
ca luaj
II
O - i rt '
-•i K > ?
rt s
u 5
il
i6".. £ "A
OCS
ti.
■ PORODNIŠNICA.
/LtJJBLJ/VNA-KOMENS!<^GA'ULICA-4 1
SE™WK:potww-Dr FR. DERGANC
z mentolom, steklenica po 50 vin., proti revmatizmu, glavobolu, protinu itd. razpošilja po povzetju	327G
fjuliljana, Mar trnova cesta £5.
Preprodajalci dobe popust.
vsako obstoječe iz 2 sob, kuiiinje in pritiklin, se oddasfa takoj ali za febmarjev termin v H. naaslropju. Vpiaša naj se v Židovski ulici štev. 1, 1 nadstropje.	43
NAZNANILO.
Slavnemu p. n občinstvu vljudno naznanjam, da sem zopet otvori/	378
mizarsko delavnico
in sc vljudno priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Jožef Velkavrh,
mizarski mojster, Krakovska ul. 7 v Ljubljani.
Ustanovljeno 1. 1893. a
Ustanovljeno 1.1893. V
i
§
S|
rerjistrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz Pš fivo.ega. csscss: Zunanjim viagateljem so za poši-
y	Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2, 15 ali 22v2 let;
if	pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačil m.	m
g	Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in	||
H	zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.	^
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
ki je že služil pri mesarju. Plačilo po dogovoru.
Mm, mesar, Bled 55. (Gar.)
do naravne velikosti, kakor tudi
oljnate portrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki 3409	fotografiji 3409
r' i
prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska uli a 34a.
Ne odlašajte dolgo, temveč preskrbite se takoj s papirnimi prtiči, katerih najboljšo, res higijenično, čisto belo kvaliteto ima v bogati zalogi in po neverjetno nizkih cenah.
[Ma fcŽafcaaiiajisf
Nasproti glavne pošte.
Na željo prfiče tudi tiskam v poljubni barvi in okusni izpeljavi.
Zunanja naročila z obratno pošto.

. t.^ . -j i/ 3
Earadi hitre iz vri
prsobli an'2, sg cen ene danu i« in na deželi vladno prosijo za poši istev siamn koižirr os ažen 2 noiev.h psres.
M M ■M
M
M
j*
M
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koscem leta 1813 2492 s 17.408 deieži, ki repre-zenluje;o jamstvene glavnice za 6,788.340 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Androj tialan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	II. pod edsednik:
Ivan Sušnik, stolni kunonik v Ljubljiini. Karoi Pollak m.., tovarnar v Ljubljani.
Člani: Fran Borštnik, c. kr prolesor v p k. v Ljubljani; dr. Ferdo Čckal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolenc e kr prolesor \ Ljubljani: dr. Jožel Gruden, stolni kanonik v Ljubljani. Anton fc-obiar, dekan v Kranju, dr. Jakob Mohorič, odvetniški kand.dat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani B. Hemec, ravnatelj trg. šole v LJubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski prolesor v Ljuhl.ani; dr. Viljem Schtveitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš (Jšen.čirk, prolesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c kr. gimnazijski profesor v Lubliani.
Nadzorsivo:
Predsednik: Anton Kržič, c kr protesoi in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadež, kateliet v L| ubljani; Ivan lillakar, prolesor. v Ljubljani, K. Gruber, c. Ur. lin rač. olicijal v Ljubljani. Avguštin Zaje, c. kr rač. revident in posestnik v Ljubljani.

"M
m
m
'.»s« $
m
bode pri podpisanem uradu v kratkem mogoče izpraznjeno. Popolno znanje obeh v deželi navadnih jezi ■; o v v besedi in pisuvi neobhodno potrebno. Edino prosilci ali prosilke, ki razpolagajo s spričevali o večletni porabi v tej stroki, naj vložijo takoj tuuradno svoje lastnoročno pisane prošnje, opremljene z rojstvenitni in domovinskimi dokazili kakor tudi z dokazi o dosedanji porabi. Izurjeni pisarji na stroju imajo prednost.
St. 00 pr,
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni,
dne 20. februarja 1915.
Uledni salon
Z odličnim
EidovsVa uiic
£
s« p o
3 m en 11
a št. o.
•V-.J
v največji izb ri.
jl^Knuiiska deželna podružnica m

'<7.".
. ^ c z:iv .rovalnice 'V:, "5 n
V"	n. ::. r;e2. žl
: spre erna zavarovan a na iu a je r, ■	n: -.3 a liuJjkJ, nezgodna in jaistona zavarovanja, •
javen savod. Absolutna varnost Nizke premije. \
j Udeležba nj diviJen :ah pr: ziv.^a. .. av. .. . . /.e , <r/en letu: Stane zav<ir.»van, koncem	t
j leta 1915. . •.................................K I7j,217.149-—	5
l Stiin e gar -d skih iondov koiue-n .e;.i 5iJ3. ................K 13M.196*17 •
| V letu 1913. se je ;i,)t ;o io zui.iro. ...ce s i.-i : ■. .■<, u Cii.'f:'j i do':.i< <:a . . . K	]
| Kdor namerava £.v-iensko ?;j /-.rovanje, na s,- v .a^i.io ,:ot.i obr :e do gori imenovane !
po iuž ce. — P 03se..ti zastonj »n o tnii.e prosto	i
j r »
• 2171 KjS." Sposobni zus.opniki sc sprejme.o n o j na u - odnejšinu poboji. "Jj^Sl 2
naibDUiša in naijssgurnejša prilika m štedenfe!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljnbljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela »Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
S)uytnt trg št. 1.


brez
ter jih obrestuje po kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto.
Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za
nalaganje po pošti so poštnohfun. položnice brezplačno na razpolago.
KaMs:vo.