Kranj, torek 26. aprila 1988 rasanie slovenske partije, slovenja naroaa- našega življenja in dela. *h p).vPrašanje je temeljito in globoko ?*tttično v uvodnem govoru povedal ?°mit*; predsedstva centralnega biti združevalni program ustvarjalnih sil znotraj partije in družbe, njegove misli so lahko izhodišče za pravo reševanje krize tudi izven Slovenije, v Jugoslaviji. Mnogi govorci na konferenci so njegov govor poskušali osvetliti s povsem praktičnimi pri neri. Petkova in sobotna konferenca je spreiela troje dokumentov Prviobsega fen* nca slovenskih komunisiov - v p^ictv «■ *mn*w* ^ • ~j—- j-.....„ . ^ Zveze komunistov Slovenije. Izrekla je zaupanje vodstvu slovenske partije in Oyze,i* za temeljito prenovo našega gospodarskega in političnega življenja, za O»0krat»zacijo in za sodobno, demokratično in odprto Zvezo komunistov. Vec s 'erence na tretji strani. Foto: G J. K. Šinik programske in akcijske usmeritve Zveze komunistov Slvoenije do 11. kongresa čez dve leti. Druig dokument obsega predloge konference političim in drugim organizacijam, da jih skladno s svojimi pristojnostmi proučijo in uresničijo, tretji dokument pa obsega šte-ivlne predlgoe, ki jih ni mogoče vključiti v dokumente konference, ampak ostajajo naloga centralnemu komiteju, da jih preouči in jih da v obravnavo drugim organom Zveze komunistov. Nekaj naj nam bo vsem skupaj jasno. Usmeritve so dovolj jasno in konkretno zastavljene in ni več razlogov za premišljevnaje, kaj je v tem trenutku za izhod iz krize najpomembnejše. To so spremembe gospodarskega site-ma, kjer tiči mnogo vzrokov za plitične razprtije in zaostajanje, demokratiza-icja politike in političnega življenja z Zvezo komunistov vred, ločitev partije in oblasti ter iskanje v svet odprtih razvojnih perspektiv. Kaj imamo sploh še govoriti.. Bodimo enkrat partija in družba dejanj. Če tokrat ostanemo na pol poti, verjemimo, da popravnega izpita ne bo, ne za družbo, ne za partijo. Slovenski komunisit imajo po konferenci razlog za pokončno držo, saj so vprašanja, katerih se lotevajo, prava, družbena. _ _, , . , J. Kosnjek Kranj 22. aprila — Postal boš predsednik predsedstva Slovenije. Cesa se boš najprej lotil, je vprašal voditelj Glasove preje Viktor Zakelj svojega gosta in sogovornika Janeza Stanovnika. Ekonomije, je jedrnato odgovoril vprašani, in dodal, da ni pravičnega Salamona, ki bi posameznim delom Jugoslavije lahko rezal pravico. Pravico lahko odreže samo demokratični proces. Janez Stanovnik, ki bo 6. maja na seji slovenske skupščine proglašen za predsednika predsedstva Slovenije, je bil gost drugega Glasovega večera, ki smo jih preimenovaliv Glasove preje. Janez Sanovnik in njegov spraševalec Viktor Žakelj sta se v uvodu lotila teme "27. april in sodobni čas", naot pa nadalejvala z aktualno gospodarsko problematiko, ki udarja po naših hrbtih. Janez Stanovnik je jedrnato in tudi z dobršno mero duhovitosti odgovarjal na vprašanja poslušalstva v polni restavarciji kranjskega hotela Crei-na. Janez Stanovnik je govoril o svojem političnem dozorevanju v vrstah krščanskih socialistov, o nastajanju Osvobodilne fronte, Dolomitski izajvi in svojem partizanje-nju ter sodelavcih in tega časa. Zanimivo je bilo njegovo videnje povojnega razvoja Jugoslavije, ko je bil med druigm sedme let šef kabineta Edvarda Karedelja, član vlade in potem ugleden funkcionar Organizacije združenih narodov. Na vse stvari sem gledal bolj z balkona, ka- ko so drugi vagončke premikali, je bil njegov komentar tega obdobja. Leta 1983 se je vrnil v domovino, postal član slovenskega predsedstva. Nisem živel kot malziljenec, ampak kot navadne človek, je poudaril in slikovito orisal izjemno težak finančni položaj države, ko znaša vrednost tujih posojil 40 odstotkov vrednosti jugoslovanskih osnovnih sredstev, če pa k temu dodamo še visoke vssote notranjih dolgo, potem je praktično naša družbena lastnina pod hipoteko. V takih razmerah pa samoupravljanej ne mroe biti realnost. Po njegovem mnenju je najemanje dodatnih dolgov past, saj bomo že o osmih letih več vfačali kot dobivali. Dodatn aposojila so samo skrajni izhod v sili, sicer pa bi morali čim več deviz ustvariti sami. S fikretizacijo države je treba konačti, je med drugim dejal. Svetu vladata pest in moč ne pa razum in argument. Več o Glasovi preji na Odprtih straneh v petek. J. Košnjek Slika. G. Šinik °blemska konferenca sindikata v Telematiki Kako živeti z dvesto tisočaki Ki- fe|.ani> 21. aprila — Najbolj konkreten sklep problemske kon-Slnenc« sindikata v Telematiki je zadnji, ki pravi, da nihče ne ve^..Zas,užiti manj kot 240 tisoč dinarjev, kolikor zdaj v Slo- S|h —sindikata v leiema v«;e..^služiti manj kot 240 tisoč dinarjt niJ» znaša zajamčeni osebni dohodek Še ^ Posujemo se, Telematika bQj^ n'č več? Odgovora pa i, vse ^ J se nam zdi, da razmere vo-v^jA slednjemu. Tako govori Ulj*1ZgUDa v lanskem letu, po-pr(jtkanje dobrih proizvodnih v rvf^"1^ in pomanjkanje dela Pre aterin delih tovarne, veliki r&ns^ki, predvsem nekvalifici-n^s . delavcev, saj slišimo, da $ki Je Cel° 2000 preveč. Sanacij-seci?r°grma pa v prvih treh me-' fiiče letošnjega leta ni bil ures-n- gorzi nam socialni kaos, nekateri delavci so resnično socialno ogroženi, saj zaslužijo od 20 do 25 starih milijonov, nosijo nam kazat položnice za stanova-nej, elektriko itd., če zneske se-šteješ, res ne vem, kako prežive s tem denarjem. Po drugi strani pa so delavci o razmerah v Telematiki neobveščeni," je razloge za sklic problemske konference tovarniškega sindikata navedel predsendik sindikalne konference Alojz Lakner. V skoraj peturni razpravi, nam je uspelo ujeti tdi podatek,, da v Telematiki 800 delavcev zasluži manj kot 300 tisočakov, kar se ujema z drugim, da bodo letos število azposelnih s 4.000 zmanjšali na 3.200. Logičen je torej sklep, da so tako nizki osebni dohodki tudi napotek delavcem, naj si poiščejo delo drugod. Kako težko ga je najti, pa je moč razbrati iz podatkov skupnsoti za zaposlvoaje, ki jasno govore, da se zaposlitvena vrata prav za nekvalificirane delavce na Gorenjskem zapirajo, če niso že povsme zaprta. Problem je torej resnično boleč, zategadelj razumljiva se pi- sma in različni zapisniki, ki krožijo v tovanri, dealvci pa seznama podpisov nočejo pokazati, saj se boje posledic. Tako je pismo s podpisom "Obupane delavke" napisalo sto dealvk, v njem pa pravijo, da je nesmiselno na zborih delavcev še zastavljati vprašanja, saj so odgovori neresni alicelo lažnivi. Priemr: Ko so delavke tov. Češnika vprašale, kako preživeti z 20 starimi milijoni, je odgovoril, da jim na to vprašaje lahko odgovori le tov. Branko Mikulič. (Več o problemski konferenci na 5. strani.) M. Volčjak Kot bi se zima hotela odkupiti za svojo poprejšnjo skopost, je pomladno grmenje na dan pred svetim Jurijem obljubljalo sneg. Napovedoval ga je stari pregovor, tudi vremenarji so govorili o njem, nas pa je večinoma vendarle presenetil. Zasneženi zeleni Jurij je odraslim napraivl nekaj sitnosti in otrokom veselja - pa ne za dolgo; za jutri ga bo ostala le še kakšna krpica sem in tja... Foto: G. Šinik Najboljši športnik Gorenjske Ponovno obveščamo vse tiste, ki preisegate na šport, da bo prestavljena prireditev "Najboljši športnik Gorenjske '87" realizirana v torek, 10. maja, s pričet-kom ob 18. uri, v dvorani Julke in Albina Pibernika na Javorni-ku (ob restavraciji Turist — Jesenice). Predprodaja vstopnic bo od 4. maja naprje v pisarni ZTKO Jesenice. V. B. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 26. aprila TOMAŽ GERDHMA Prvi pastoralni zbor ljubljanske nadškofije ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Naraščajoča agresivnost Načrtno ali ne, na Bližnjem in Srednjem vzhodu jim uspeva, da je v zadnji polovici stoletja njihovo območje ves čas v središču svetovne javnosti. In če je kje kak del sveta, iz katerega lahko morda kdaj pričakujemo novice o začetku širšega mednarodnega spopada, potem je to gotovo prej omenjeno območje. Prazaprav je vsak kvadratni meter posebno'krizno žarišče, vse skupaj pa je tako eksplozivna mešanica, da že vsak odvržen ogorek pomeni hudo nevarnost. In videti je, da najhuje šele prihaja. Potem ko so se Židje in Palestinci dokončno povsem prepustili divjim strastem, ko se trupla kopičijo, in o čem drugem kot o naraščajočem sovraštvu na obeh straneh sploh ni mogoče govoriti, sta se pojavila še dva za območje morda fatalna elementa, to je umorAbi Corr Abu Džiha-da (večina ga pripisuje Izraelu) in bližnja štirideseta obletnica ustanovitve židovske države. Ker na območju niti do zdaj niso skoparili z nasiljem, lahko pričakujemo, da tudi v bodoče ne bodo. V sklopu izraelsko-arabskega spora bi morali govoriti še o libanonskemu razsulu, vendar ta država obstaja le še na papirju, sicer pa je poligon za vsakovrstne skupinice skrajnežev ali strateške ozemeljske požrešnosti okoliških držav. Novi elementi nastajajo v zalivski vojni, kjer je medsebojno obstreljevanje glavnih mest razširilo vojno iz obmejnega območja tudi v notranjost, še bolj pomembno novost pa pomeni končna ameriška odločitev, da oklofuta trmoglavi iranski režim, ker vemo, da Sovjetska zveza prav tako išče poti, kako bi se trdneje zasidrala na eksplozivnem, a strateško pomembnem področju, bi poseg lahko na hitro odpravil ugodno ozračje detanta, ki je kulminiralo v razorožitvenem sporazumu in kasneje v sklopu ženevskih sporazumov o umiku sovjetskih enot iz Afganistana, čeprav se tam državljanska vojna nadaljuje ali celo stopnjuje. . . Iraku in Iranu, ki sta se počasi če utrudila od neprestanega angažiranja svojega ljudstva kot hrane za topove, bi vsako zunanje vmešavanje prav lahko vrnilo energijo, pa naj ta izvira iz kljubovalnosti ali iz utopije o dokončni zmagi. Ni kaj reči, kolonialne sile so se predolgo sprehajale po bližnjem in Srednjem vzhodu. In zdaj, ko se proces dekolonizacije končuje, so se znova pojavile napetosti, ki jih je kolonialna vladavina začasno potisnila pod površje, porajajo pa se še nove, ki tako kot vse izvirajo iz nepotešene potrebe po čim večji oblasti, s katero so kolonialne sile ravnale po svojem okusu. Vsakodnevna sporočila o stotinah mrtvih in ranjenih po pravzaprav postala za tiste, ki v kaos niso neposredno vpleteni, če precej dolgočasna, pravzaprav pa dolgočasje hitro preide v jezo, ko od blizu pogledaš, kaj se dogaja s prebivalci zaradi infantilne potrebe njihovih režimov po oblasti in uveljavljanju svojih stališč. Napitnine v MDA Borba, 18. aprila v članku Napitnina razdvaja udarnike piše, da se je Hrvatska odločila za potezo, ki predstavlja v zgodovini mladinskih delovnih akcij preporod. Letos bodo nagrade podeljene glede na preseženo normo, kar pa bo znašalo povprečno 65000 din na brigadirja. Bosansko - hercegovska varianta se za nianso razlikuje od hrvaške: brigadirji ne bodo dobili gotovine na roke, temveč bodo lahko z denarjem, ki ga bodo dobili "za preseženo normo", preživeli sedem dni na morju. Avtor prispevka Dragiša Pušonjič poudarja, da je uvedba brigadirskih plač v nasprotju z bistvom prostovoljnega mladinskega dela. S to inovacijo prihajajo v neenakopraven položaj brigadirji, kjer takih benificij ni. Ni pa tudi izključeno, da se bo naenkrat pokazala "prevelika ljubezen" do udeležbe na MDA v Hrvatski ali v BIH. Politika, 16. aprila: V krajši vsebinski razpravi na seji CK ZK Srbije je posebno pozornost vzbudila razprava Milutina Milenkovi-ča in njegova teza, da največja grožnja za obstoj Jugoslavije ni izven njenih meja, marveč znotraj. Milenkovič je to ilustriral s konkretnimi primeri iz pisanja Frankfurter Allgemeine Zeitunga. Ta list v nekem članku navaja, da je jugoslovanska smučarska ekipa dejansko slovensko podjetje, da dobiva malo materialne podpore iz drugih delov države, zato se mnogi Slovenci jezijo, ker smučarji nastopajo pod jugoslovansko zastavo, ne smejo pa nositi svoje — slovenske. Avtor članka Viktor Meier dalje piše, da bi bila posledica proglasitve neodvisnosti v kakršnikoli obliki takojšnje posredovanje JLA v Sloveniji. Slovenci želijo izbrati posebno slovensko pot znotraj Jugoslavije, ker je drugače nemogoče. Milenkovič je poudaril, da je po vsem tem prišlo do bojkota predvojaškega pouka na ljubljanskih fakultetah. O zahtevi ljubljanskih študentov po modernejšem pouku SLO in DS poroča pod naslovom Protest kot povod za spremembe Politika ekspres (A. Plavevski 19.4.) Uvodoma povzema izjavo dekana ljubljanske filozofske fakultete prof. Dušana Nečaka, da študentje nikoli niso bojkotirali pouka SLO in DS, da pa so to zagrozili v decembru, vendar pogojno — če ne bodo sprejeti ukrepi za posodobitev tega predmeta. Ta postopek pa je v teku. Ob 35 — letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo* Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor,) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Sto-jan Saje ^družbene organizacije in društva, SLO IN DS, ekologija), Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 — 835, ekonomska propaganda 23 - 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 - 960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Dialog o stanju in najvažnejših nalogah Ljubljana, 23. aprila - V soboto je bilo v dvorani teološke fakultete v Ljubljani prvo zasedanje pastoralnega občnega zbora ljubljanske nadškof i je (drugo bo 22. oktobra letos), na katerem je sodelovalo 232 zastopnikov župnijskih pastoralnih svetov, raznih škofijskih komisij in svetov, cerkvenih duhovnih gibanj, teološke fakultete in semenišča, duhovnikov, redovnikov, katehetov, med njimi je bilo 120 vernikov laikov, pretežno mladih in več kot pol žensk ter razen teh še številni gostje ostalih slovenskih škofij in iz zamejstva. Ker je bilo celodnevno zborovanje pomemben dogodek v življenju cerkve na Slovenskem je nadškof Alojzij Šuštar povabil ne le novinarje verskega tiska, temveč tudi ostale. Pastoralni občni zbor je kaj navajamo to? Zato, ker bi bi- obravnaval nekatera vprašanja s področja oznanjevanja in krščanskega življenja, predvsem pa je bil to poskus podati nekakšen "obračun" o stanju cerkve v ljubljanski nadškofiji, v skupnem pogovoru ugotoviti najvažnejše naloge ter najti pobude in predloge za delo v prihodnosti. Ker je bilo mnenj, predlogov in pobud zelo veliko (pisnih prispevkov je bilo 225), je vsak govorec imel po pravilniku občnega zbora na VOlio 1p ne>+ minut pqca Zft- lo mogoče tovrstne izkušnje koristno uporabiti tudi na drugih sestankih, konferencah in zasedanjih, kjer lahko govorci doma-le neomejeno razpletajo (prazne) misli. V knjižnici, ki je bila osnova za razpravo v nadškof ij i, med drugim piše, da je med oznanje-valci še vedno premalo laičnih sodelavcev, da so v oznanjevanju prišla v ospredje tudi vprašanja, ki so bila v prejšnjih ob- dobjih zanemarjena, kot napri-mer zaščita človekovih temeljnih pravic, skrb za zdravo okolje, podpora ogroženi družini, odgovornost za narodno in kulturno rast, da je treba upoštevati novo miselnost današnjih ljudi, ki tudi cerkveno oznanjevanje sprejmejo le toliko, kolikor je zanje sprejemljivo, prepričljivo in verodostojno, da se le počasi širi spoznanje, da tudi duševno prizadeti spadajo v župnijska občestva... Dr. Janez Gril je v uvodu k razpravi o oznanjevanju poudaril, da se je treba vprašati, kje naj se začne verska prenova, kaj pomeni biti danes kristjan, zakaj se naše cerkve praznijo, zakaj usihajo duhovni poklici, ali znamo v cerkvi dovolj prisluhniti kulturi in umetnosti..." Odgovore na ta vprašanja nima nihče v zakupu," je dejal dr. Janez Gril in pojasnil, naj bi na to odgovorila pastoralna občna zbora. Ciril Zlobec v Lescah Družba, ki prizna za ideal nerazvitost, je samomorilska Lesce, 21. aprila — Ciril Zlobec, podpredsednik republiške konference SZDL, je na povabilo sindikata leske Verige in krajevne konference SZDL v četrtek pojasnjeval ustavne spremembe delavcem Verige in krajanom Lesc. Dejal je, da so v Jugoslaviji različni pogledi o tem, kako naj bi z ustavo uredili gospodarsko in družbenopolitično življenje. Razviti del se zavzema, naj ima vsak toliko, kolikor naredi, nerazviti pa so za socialno državo, ki bi prerazporejala dohodke, ga odvzemala tam, kjer je, in ga dajala tja, kjer ga ni. Rešitev Jugoslavije je v večji samostojnosti republik in v tekmovanju med njimi. To bo najbolje pokazalo, kaj se da doseči z dobrim delom in kaj, če se le čaka na državo. Ustavna dopolnila poskušajo premostiti razlike med republikami s povečevanjem pristojnosti federacije, kar je po Zlobčevem mnenju povsem zgrešeno. Eden od predlogov je takšen, naj bi z zveznim zakonom določili celo delovanje društev. Dopolnila, ki zadevajo gospodarstvo, so slaba, ker izhajajo iz (nizkega) jugoslovanskega povprečja in si ne zastavljajo za cilj, da bi zmanjšali zaostanek za razvito Evropo. Prerekamo se Književniki in sociologi so kot protest proti spreminjanju zvezne ustave pred republiško napisali novo slovensko ustavo, ki ukinja smrtno kazen in besedni delikt, omogoča ugovor vesti in poudarja popolno svobodo ljudi, njena pomanjkljivost pa je po Zlobčevem mnenju v tem, da ne upošteva nekaterih realnosti. okrog zemljiškega maksimuma, namesto da bi se o tem, kaj bomo storili z milijon hektari neobdelane zemlje v Jugoslaviji. Po Zlobčevem mnenju je zajemanje izjemnega dohodka traparija, ki lahko nastane le v pisarni, saj pomeni ropanje dobrih gospodarjev; za nekatera jugoslovanska okolja pa bi bilo to (razporejanje dohodka) kajpak ena najpomembnejših pridobitev socializma. Po tujini se plazimo za posojili, do vlaganj tujega kapitala pri nas pa smo zelo zadržani in strogi (Italija se je ponudila, da bi sama zgradila osim-ske ceste, če bi lahko za to petnajst let pobirala cestni- no, vendar pa naša država na to ni pristala). Družba, ki prizna za ideal nerazvitost in revščino, je samomorilska. V Sloveniji bomo morali imeti toliko poguma, da bomo rekli — tudi mi smo v coni nevarnega zaostajanja, toliko lahko damo za solidarnost, več pa ne. Precejšnja nestrinjanja so okrog sodstva. Ustavna dopolnila dajejo več pristojnosti zveznim sodiščem. Slovenija se s tem ne strinja. "Narod, ki ne more sam presojati svojih dejanj, ni več svoboden in samostojen," je ob tem dejal Ciril Zlobec. V Sloveniji tudi ne pristajamo na enoten davčni sistem, že zato ne, ker je v naši republiki izterljivost davkov okrog 95 - odstotna, v nekaterih delih Jugoslavije pa ne preseže 30 odstotkov. Različni pogledi so tudi o financiranju JLA. V Sloveniji menijo, naj bo odvisno od gospodarskih in političnih razmer in naj bo tako kot druga področja izpostavljeno javni presoji. C. Zaplotnik Omenimo nekatere poudat* iz vsebinsko zgoščene ra.zPfaLi Cerkev se mora prilagajati o vim razmeram. Splp šen vtis J < da je krščanstvo zelo resna ver^ vendar pa to ni povsem res. njej so tudi vesela sporočaj; Cerkev naj bi bolj P°s^iJJJ| di za družabno življenje, ^f* se verniki ne bi srečevali J* končani nedeljski maši tako se v nekaterih drugih držav • Pri pisanju o družini bi m° a izhajati iz realnosti; o tem naj bi pisali le tisti, ki so za usposobljeni in tudi samo oD^ tijo družinsko življenje. ^eiaZ. ne spoštujemo več. Številne padajoče družine, alkoholiki,^ narkomani predstavljajo y križ pribit slovenski narod, okviru SZDL mora najti svoj mesto tudi verni, verski tisKJ£ naj kritično spremlja delo ven" kov v družbenih organih. ik C. ZaplotD" Radovljiški inovatorji leta Radovljica, 22. aprila _ Od" bor za pospeševanje inovacij . in raziskovalne dejavnosti V radovljiški raziskovalni skup ^ sti je pregledal devet inovacij , izboljšav, ki so jih delavci P* lagali v minulem letu. Pose . komisija je predloge ocerU!£0lj' izmed njih izbrala pet naj "j. ših. Njihovim avtorjem bo Prp3 sednik odbora Samo Finžgaf . prvomajskem srečanju na 13 ^ cu podelil priznanja inovator ^ ta in denarne nagrade. Pre-l jih bodo: Tomislav Burazin, ' nez Bohinc, Miro Golčma? ^ Miran Dežman iz Iskre Otoce tehnično izboljšavo elektrons ga temperaturnega regulato J France Potočnik, Miro Dušan Jelene, Tine Pertnač, L že Dobre, Uroš Konc, Drago ^ dic iz leske Verige za predel8^, varilnih strojev, Boris Kovač, ne Arh in Dušan Železnjak, Pr tako iz Verige, za predelavo * milne omare pri skupini S^T°K za varjenje verig, Bela Ver*j. Dušan Železnjak, Srečo Žele*J kar in Andrej Vurnik iz Ver1« za izboljšave stroja za termic obdelavo kovin ter Dušan *L lene, Matija Kunšič in Ivan bič iz Verige, ki so s predej8 varilnega stroja dosegli P1""1^ nek pri energiji ter stabiln0 kakovostno delovanje. >i VEČ KOT ČAS O*** Proslave ob prazniku 0F Kranj — Osrednja proslava ob dnevu OF bo danes, v torek, 26. aprila ob 19. uri v Zadružnem domu na Visokem. Zaslužnim delovnim ljudem in občanom Kranja bodo podeljena državna odlikovanja. Škofja I .oka — Slavnostna seja občinske konference SZDL, na kateri bodo podelili 6 občinskih priznanj OF, bo danes, 26. aprila, ob 13. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki. Jesenice — Slavnostna prireditev ob dnevu OF bo danes, 26. aprila, ob 19. uri v gledališču Tone Čufar na Jesenicah. Podeljeni bodo srebrni znaki OF. Ta večer bo tudi srečanje pevskih zborov Jesenice, Koroške Bele, Blejske Dobrave, Kranjske gore in Žirovnice, nastopil pa bo tudi pihalni orkester jeseniških železarjev. Tržič — Slavnostna seja predsedstva občinske konference SZDL Tržič, predsednikov krajevnih konferenc in predsednikov organov predsedstva občinske konference ter prvoborcev bo danes, v torek. 26. aprila, ob 12. uri v veliki sejni sobi tržiške občinske skupščine. Podeljena bodo občinska priznanja OF. Trgovina in gostilna MALLE Brode na Koroškem Posebna ponudba samo od 25.4. do 7.5.1988 PRIHRANITE SI CAS IN VOŽNJO PO OVINKIH! Slovesnost ob obletnici osvoboditve Begunj Begunje na Gorenjskem — V spomin na 43-letnico osvoboo'"n Begunj pripravljajo borci Kokrškega odreda v sredo, 4. maja, °Vi un v graščinskem parku v Begunjah spominsko svečanost, vabijo tudi vse borce, preživele zapornike in vaščane Begunj Priznanje sindikalnim delavcem Jesenice, 21. aprila — Občinski svet zveze sindikatov Jes?51lt8 je v Kosovi graščini na Jesenicah podelil srebrne znake sindik^ najbolj zaslužnim sindikalnim delavcem. Dobili so jih: Jože iz osnovne šole Prežihov Voranc, Miro Čirovič iz Železarne, ^e jp Dolžan iz bolnišnice Jesenice, Janez Jamar iz Železarne, Iren& ■ m kopic iz Carinarnice, Hasan Kapic iz Železarne, Marjan Ko s1. W podjetja za ptt promet Kranj; Drago Laič iz Iskre, Elizabetap nevski iz Murke, Oto Markun iz Železarne, Branko Pagon iz ^fjf zame, Marjan Pintar iz Železarne, Slavko Rabič iz Izolirke, " jan Skubic iz Železarne in Marjan Trontelj iz Železarne. 5. Torek, 26. aprila 1988 / NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (f*^SSB5fl©SSIGLAS socializem po meri ljudi socializempomeriljudi Konferenca Zveze komunistov Slovenije: za socializem po meri ljudi Za socializem ni večje nevarnosti, kot izguba perspektive Ljubljana, 25. aprila — Dvodnevna konferenca Zveze komunistov Slovenije, na kateri je sodelovalo 420 delegatov in nad 100 gostov, na kateri je govorilo skoraj 160 govornikov, in jo je spremljalo nad 200 novinarjev in nad 60 uredništev časnikov, radija in televizije, je končana. Konferenca je potrdila, da se Zveza komunistov Slovenije loteva pravih problemov in da se zavzema za prave načine demokratizacije naše družbe in Zveze komunistov Slovenije in da trdno stoji na stališču, da se mora demokratizacija partijskega in političnega življenja nasploh preseliti tudi v Zvezo komunistov Jugoslavije in vso jugoslovansko družbo. Težko je strniti in napisati vse, kar je bilo rečenega na konferenci. Predvsem je treba povedati, da sta tako centralni komite in njegovo predsedstvo dobila zaupnico za svoje delo do kongresa, ki bo čez dve leti. Veliko je bilo na konferenci, žal še praznega govorjenja, poročanja, monologov, ponavljanja že povedanega, tudi opravičevanja za neuspehe in neučinkovitost, pa prelaganje problemov na drugega, vendar je bila glavna vsebina napredna, demokratična, pisana na kožo razvoju. To so za zdaj, nekaj dni po konferenci, še samo besede. Besede pa ne spreminjajo stvarnosti, ampak jo samo dejanja. J. Košnjek Slike: G. Šinik Iz uvodnega govora Milana Kučana \e rabimo nasprotnikov, ampak iščemo zaveznike j * Povejmo jasno in nedvoumno. Prepričanje, I v°dilne vloge ni treba dnevno dokazovati, ker v tako zapisano v ustavi, je bil prikladen izgo-, r za duhovno in akcijsko lenobo marsikaterega ^munista, organizacije, pa tudi vodstva. Odpiralo k Vrata Partije karieristom in komolčarjem, pri- rivalo odgovornost in potiskalo ZK v sprego z državo. • Svojega »monopola«, to je vodilne vloge inte-sov delavskega razreda oziroma sil dela in zna-Ja v družbi, se ZK ni pripravljena odreči v korist steregakoli drugega monopola. Odreka se ga sa-sn/ k°rist socialističnega samoupravljanja in ti-lh v družbi, ki imajo največji interes, da postane ia sisto™, i____•____________i___ To so delavci, ustvarjalci, mladi ljudje. Samo i *° je mogoče dokazati, da komunisti nimajo ni-akršnih interesov, ločenih od interesov proleta-^ata, največjega dela družbe in slovenskega naro- flTJA DAISINGER: »Najhujša oblika de- 0rmacij pravnega sistema je prav zloraba Prava. Prav iz okolij, kjer so napadi na Slonijo najhujši, ne pomislijo na ukrepanje °"* grobih žalitvah slovenskega naroda, republike in političnega vodstva. Nikakor ne ^Hm tovrstne polemike. Zlasti pravosodju«, organom je skrajno neprijetno, saj to a*no škoduje pravosodju. Ne moremo pa fnostavno samo molčati, da se ob znani an-o Slovencih v Ninu, ob pisanju Borbe in olitike, ob karikaturi Slovenca v Ježu, nih-j zamisli. S kakšno pravico se terja tako ^enovana enotna uporaba zakonov, če do-j^sčamo take skrajne primere. Pri spre-JV^.mhi kazenskega zakona SFRJ bi se mo-zavzemati za bistveno zožitev sedaj šte-j)nih primerov, za katere je zagrožena •Urtna kazen. Potrebna je tudi smotrna j^ejitev verbalnih deliktov, ki se preganja-0 Po uradni dolžnosti, saj je možnost za sebne tožbe v mnogih primerih povsem za-2 °stna zaščita.« • Novega projekta socializma ni mogoče graditi na negativnem, ampak pozitivnem programu. To pa zahteva, da nehamo govoriti, proti čemu vse in proti komu smo, da nehamo iskati nove in nove sovražnike, ter začnemo govoriti na jasnih predstavah, ambicijah in konceptih. Naša ambicija so strukturne in kakovostne preobrazbe gospodarstva in vse družbe. Smo v položaju, ko ne rabimo nju. V ZKS se odločno upiramo pobudam, ki so referendum ponujale kot podlago za preglasovanje posameznih republik in pokrajin. Ob tem se ob ekonomski krizi lahko še bolj zaostrijo politični odnosi. Nekaj drugega pa je, kadar se o referendumu razmišlja kot obliki preverjanja in podpore delegatski skupščini Slovenije. • Naloga ZKS je, da se dejavno zavzame za preseganje, bolje, ukinitev modela, s katerim je Slovenija prišla v položaj osmega, motečega dela Jugoslavije, ki kvari ubrano igranje kolektiva. ZKS mora zavzeti jasno stališče o tem, o čem sklepamo kompromise v skupno korist in zoper splošne zdrahe, in kje smo, ob spoštovanjih interesov in stališč drugih, neomajno zavezani z interesom slovenskega naroda in družbe, in zato zoper vsako kompromisarstvo.. Tudi in končno v interesu vse Jugoslavije! Dr. DUŠAN BIBER: »Postavljam si vprašanje. Če hočemo ljudem dati perspektivo, zakaj ne postavimo povsem jasno in ne povemo s številkami, konec koncev tu nista važna Peter ali Pavel, zakaj in kako smo prišli do takšnega ogromnega 20 milijardnega dolga. Poskusimo to narediti v Sloveniji, da se bo videlo, da vse naložbe le niso bile zavožene. Jasno povejmo, kdaj in kako in pod kakšnimi pogoji se bomo iz dolgov izkopali. Poskušajmo to doseči na zvezni ravni, na bodoči majski partijski konferenci.« EDO RESMAN iz Kranja: »Torej, če je človek produkcijski faktor, je naložba v njegovo zdravje, njegovo izobraževanje, znanje, stanovanje, bivanje, produkcijski strošek in bi ga kot takega morali obravnavati. Mi pa ga obravnavamo kot solidarnost. Sistem bruto osebnih dohodkov in napajanje teh dejavnosti iz naših osebnih dohodkov je sistem solidarnosti, ne pa strošek proizvodnje. Tudi pokojninski sistem je strošek proizvodnje. Ni penzijski sistem solidarnostni sistem, če je človek delal 3o, 40 let.« Naša konferenca ne more biti mesto za teo-^ctio razglabljanje o družbeni naravi pluraliz-r^u'°avtentičnosti interesov, tudi političnih v sistema s°cialističnega samoupravljanja. Konferenca H0 0ra ugotoviti, kakšna pa je resnična raven sa-$o jv?r.avnega in političnega odločanja in kakšne Vju°^nosti za povečanje vpliva ljudi na odločitve sta; *>0slaviji in predvsem v Sloveniji, ki naj bi po-rarri Vse bolJ socialistična republika dela. Mo-o šjrR0Vedati, da komunisti sprejemamo razpravo $oci l. demokracije in pluralizma samo znotraj allzma. tft0^ Manjšina je bila prevečkrat razumljena kot lju,j^a'ki je ovirala idejno in akcijsko enotnost Sa r v °oju za socializem. Toda, brez dialektičnega namerJa m^d večino in manjšino ni družbene-kr^predka. Družba je obsojena na jalovost in ^ljijj' ?e večina in manjšina soglašata o splošnih SlecJik UZDenega razvoja, razlikujeta pa se v po-na možne poti do teh ciljev, potem to ni nasprotnikov, ampak iščemo zaveznike. Odveč je vprašanje, ali lahko še naprej brez nepopravljive škode životarimo v krizi. Ne smemo: zaradi rastočih in zaostrenih socialnih in nacionalnih nasprotij, delitve siromaštva doma in zaradi silnega razvojnega tempa v svetu. • Za Jugoslavijo so danes tri temeljna vprašanja, na katera moramo odgovoriti: na ekonomsko in socialno vprašanje, na nacionalno vprašanje, temelječe na nacionalni enakopravnosti, in na vprašanje produktivne politike intenzivnega mednarodnega povezovanja z razvojnimi centri v svetu. Temeljna gibala sta znanost in tehnologija. Sedanja proizvodna struktura se upira. Ta razvojni izhod v svetu ni mogoč brez velikih socialnih pretresov. V tem je, ob pomanjkanju jasnega socialnega programa, v največji meri razlog oklevanj in odstopanj. Naša konferenca mora prevzeti odgovornost za to odločitev. SLAVKO GABER iz Škofje Loke: »Predvsem nas zanimajo konkretna vprašanja. Mislim na vprašanja, kot so svoboda misli in izražanja, svoboda delovanja znotraj zakonsko določenih okvirov, kvaliteta izobraževanja, sposobnost družbe, da omogoči start za življenje mladim ljudem. Nenehno iskanje nesocialističnega in še česa drugega pa kaže vsaj na nekaj stvari: na oblastništvo Zveze komunistov in strah, da bo zgubila oblast, na paranoičen odnos do drugačnega nasploh, in da hočejo določene strukture v ZK premakniti pozornost stran od lastnih napak, nemoči in podobnega, na iskanje sovražnikov na točki, ko nekdo začne na glas ugotavljati, da je cesar vendar gol. Raje govorimo o konkretnih vprašanjih in ne o velikih, ker je težko določiti, kaj so velika in kaj majhna vprašanja. Družbenemu je potrebno prepustiti, da živi. Iluzija o partiji kot umu, ki bo vse premislil in uredil, se je že večkrat pokazala kot pogubna.« 5^NE MERVlC iz Kranja; »Če država, w t\arjam, na vseh nivojih pretirava s sub-v&rr^am'' širjenjem javnih služb ter preli-ni^em dohodka od uspešnih k manj uspeš-d^r \ P°časi, vendar vztrajno najeda gospo-kate s*stem- S tem si spodmika temelj, na bf0iren* hoče uresničiti dane obljube. Do-dob,°tna socialna država ni samostojen vir *e n"ega ^v'ienJa— ^ Kranju sodimo, da te-d.Ql»,,s° samo partijski, temveč vsedružbeni fS^Uent.« _ tr^ko^"—__-—----—- "tofcdii^ ali strankarski boj za oblast, temveč le Us^eKt am-e in Pridobivanje somišljenikov za ' Pr°gram- To danes v ZK ni obrobno ^ti t^6" V imenu učinkovitosti ne smemo zahte-i tit)ntlne marvjšine. Resnica ene glave ne more H ii Ulčna deviza ZK na pragu 21. stoletja. Predali mora biti svoboden, potrebna je aktivnost pfUfta- no opredeljenih ljudi v SZDL, pa tudi s^'h i,~anje konkurenčnosti idej znotraj program-\C^eritev ZK. MIRO DUIČ iz Škofje Loke: »V začetku letošnjega leta se je porazen položaj v kmetijstvu še poslabšal. Disparitete med cenami so se povečale. Izpad dohodka v živilskih obratih je velikanski, zlasti v mlekarski in mesarski panogi. Podobno pa velja tudi za oljarstvo. Oljarica je lani povečala proizvodnjo za 1 odstotek, celotni prihodek pa le za 32 odstotkov. To je porazno za dohodek.« • Za mlade, po svetu in pri nas, je značilno nezaupanje do strank in notranje partijske discipline. Podpora politiki sploh izginja . Podporo imajo konkretne opredelitve, ob konkretnih problemih. Zdi se mi pomembno, da s konferenco podpremo širše procese demokratizacije v zvezi komunistov. Sedanje, po vojni rojene generacije komunistov, niso odgovorne za včeraj. Razbremeniti jih je treba občutka brez krivde krivih, za razne dogodke v zgodovini, za stranpota v sodni praksi, politični diferenciaciji, za zmote. Odgovorne pa so za danes, za jutri. • Terjamo radikalne spremembe razvojne in ekonomske politike. Ti smotri naj bodo osnovna merila za predlagano politiko. Da pa ne bi bili v položaju kritičnega ocenjevalca drugih, imejmo pobudo, zberimo na teh izhodiščih mlajše strokovnjake, ekonomiste, teoretike in praktike, in druge, takšne, ki še niso imeli priložnosti, da bi popravljali svet, naj izdelajo svoj pogled na potrebne reforme. Prav tako naj bo naša pobuda, da se oblikuje skupina razvojnih strokovnjakov, ki bo imela na duši skrb za vsestransko inoviranje, za razvijanje plana in projekta Slovenija 2000. Obstoji potreba, da se zberejo najavtoritativnejši, najkompe-tentnejši strokovnjaki in javni, kulturni, znanstve- ni delavci, ki bodo razvijali nacionalno izobraževalno politiko in sistem. In nesporno obstoji tudi potreba, da se ustvari pregled nad Slovenci, ki so kot znanstveni delavci in vrhunski strokovnjaki zaposleni v tujini in se vzpostavi z njimi delovno sodelovanje. • Moč in prestiž naše organizacije je tolikšna, kakršna je moč in avtoriteta naše najšibkejše organizacije. Avtoriteto in ugled pa prevladujoče določata uspeh pri povezovanju ljudi v skupnem delu in sposobnost spreminjanja besed v dejanja. • Zagovarjamo debirokratizacijo družbe, zlasti gospodarskega življenja. Sprostiti moramo pobudo ljudi in legalizirati največji del tistega, kar sedaj obstaja kot siva ekonomija. Dovoljeno naj bo vse, razen tistega, kar mora biti prepovedano zaradi socialističnega značaja proizvodnih odnosov. Naj sistem, država in partija pustijo človeka, da si srečo gradi sam. • Potrebujemo bistveno krajšo, razumljivejšo, modernejšo in bolj odprto ustavno listino. Za to pa danes ni pravih pogojev. Amandmaji nimajo te ambicije. Z modernejšo ustavo ne bomo odpirali vrat za iskanje razvoja Slovenije in Jugoslavije zunaj revolucionarnih namer in tradicij, zlasti OF in Avnoja, zunaj samoupravnega socializma. V sedanji ustavni razpravi je treba dobiti zagotovila, da ne bo prišlo do vsiljenih rešitev z večino. Če teh zagotovil ni, je jasno, da se pojavljajo in krepijo zahteve po vseljudskem referendumskem odloča- Trgovina in gostilna MALLE Brode na Koroškem Regio Brasil kava 1 kg samo 49,90 GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Torek, 26. aprila Otvoritev mostu in podelitev priznanj — Osrednja slovesnost v počastitev dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda in praznika dela je bila v radovljiški občini minulo soboto dopoldne in sicer v krajevni skupnosti Ljubno. Podpredsednik občinske skupščine Bernard Tonejc je po uvodnem govoru, kulturnem programu in po tem, ko je izročil priznanja, tudi svečano odprl nov most čez Savo v Otočah (slika zgoraj). Stoen meter dolg in devet metrov in pol širok most je že lani zgradila Slovenijaceste Tehnika, investitor gradnje, pomembne predvsem za normalno delo Iskre Otoče in prebivalce v krajevni skupnosti Ljubno (star most je bil namreč ozek in mu je grozila vsaka malo večja Sava) pa je bilo Cestno podjetje Kranj, ki je projektiralo tudi povezovalne ceste. Celotna investicija je veljala 579 milijonov dinarjev od tega most 429 in cesta 150 milijonov. 379 milijonov dinarjev je prispevala občinska skupnost za ceste, 150 milijonov Skupnost za ceste Slovenije, 50 milijonov pa Iskra Otoče. Otvoritev mostu je bila pravi krajevni praznik. Za kulturni program so poskrbeli učenci zunanje enote osnovne šole A.T. Linhart Radovljica iz Ljubnega. Na svečanosti pa so podelili tudi priznanja Slovenijaceste Tehnika, Skupnosti za ceste Slovenije, Cestnemu podjetju Kranj in občinski skupnosti za ceste Radovljica ter gradbenemu odboru za gradnjo cest (Pavle Tolar, Damjan Hafner, Stanislav Žibert, Zlato Kavčič, Janez Gradišar, Jože Jelene, Jože Kojanc). Predsedniku občinske skupnosti za ceste in predsedniku gradbenega odbora Pavletu Tolarju pa je podpredsednik občinske skupščine Bernard Tonejc na svečanosti izročil tudi medaljo občine Radovljica (na sliki spodaj). — A. Ž. Privesek ali poslovnost Sejem gozdarstva in kmetijstva nekakšen uvod v letošnjo sejemsko sezono v Kranju oziroma na Gorenjskem, je mimo. Če ga merimo po številu obiskovalcev, bi lahko rekli, da je bila to prireditev, ki je upravičila svoje mesto v koledarju sejmov. Prek 50 tisoč jih je bilo na tej poslovni prireditvi, za katero so bili letos značilni tako imenovani poslovni dnevi večjih razstavljalcev in proizvajalcev. Izstopali so kmetijci oziroma proizvajalci kmetijske opreme. Zadovoljili so po svoje v strokovnem delu tudi gozdarji, sicer pa zatajili. Pred vrati pa je že sejem kooperacij, industrije, trgovine in drobnega gospodarstva. Po večletnem iskanju nove poti v primerjavi s podobno celjsko prireditvijo, kaže, da je ta prireditev spet zašla v slepo ulico. Za zdaj kaže, da prireditev bo, ni pa gotovo, kaj bo od začrtanega programa na njej tudi uresničeno. Priča smo razmišljanjem, da bi bilo še najbolj upravičeno na njej prikazati tisto, kar uvažamo in kar bi drobno gospodarstvo lahko naredilo in s tem prihranilo dragocene devize. Že nekaj časa pa je odprto, vsaj v nekaterih sredinah, še eno vprašanje. Kaj sejmi pravzaprav danes so; zgolj privesek in zato prireditve, namenjene samim sebi, ali dopolnitev tistega, zaradi česar tudi pravimo, da jih prirejamo: razvoju, dosežkom, poslovnosti, gospodarstvu... Vse pomembnejše sejemske prireditve v tujini to nedvomno so; tudi manjše. Pred nekaj meseci v Celovcu ustanovljena sejemska skupnost Alpe—Jadran, ki vključuje vsa sejemska mesta treh dežel, prav tako opredeljuje takšno zasnovo in nadaljnji razvoj. Osnovna cilja skupnosti sta dva: gospodarski pomen in sodelovanje. Korak naprej pa je, kot kaže, vsaj za zdaj, bilo težko narediti doma. Že dve leti na primer teče bitka, da se sekcija za sejme pri Centru za turistično propagando v okviru Gospodarske zbornice Slovenije osamosvoji. Če bi ji priznali vsaj vlogo samostojnega odbora (ne pa priveska), bi kakovost prav gotovo kmalu opravila selekcijo, hkrati pa odpravila nered. Slednji pa je velikokrat tudi glavna značilnost prenekaterih "sejemskih" prireditev. A. Žalar Trgovina in gostilna MALLE Brode na Koroškem 5 kg riža v vedru samo 35, - ureja ANDREJ ZALAR Letos številne akcije v krajevni skupnosti Ljubno Že konec leta trgovina in gasilski dom Ljubno, 25. aprila — Zbor občanov v krajevni skupnosti Ljubno v radovljiški občini v začetku minulega tedna, ko so krajani skoraj do zadnjega kotička napolnili dvorano TVD Partizan v Ljubnem, je ob oceni, da so lani v krajevni skupnosti veliko naredili, izzvenel predvsem kot delovni dogovor za številne akcije. »Caka nas še eno, zelo delovno leto,« ugotavlja predsednik skupščine krajevne skupnosti Ciril Ažman. Rudi Dovrtel, predsednik sveta krajevne skupnosti, pa ocenjuje, da je morda program navidez kar preširoko zastavljen. »Vendar ne vidim resnejših ovir, da vsaj glavnih nalog, za katere smo se odločili, ne bi uresničili.« Ko so se lani v krajevni skupnosti odločali o programu in ocenjevali, kako se lotiti posameznih akcij, so sklenili, da se s prispevki in delom najprej lotijo nekaterih cest. Hkrati pa so opredelili tudi posamezne V Ljubnem že težko čakajo, da bi namesto sedanje stare trgovine sredi vasi, dobili novo... priprave za akcije, ki jih bodo zastavili naslednje leto. »Menim, da smo se prav odločili,« pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti Ciril Ažman. »S prispevki in delom je bil ta* ko lani uresničen cestni program zazidalnega načrta Posavec, kjer so na primer krajani sami prispevali 18 milijonov dinarjev in s prostovoljnim delom urejali novi del naselja. Podobna akcija je bila pri urejanju odseka v Ljubnem. Obnovili pa smo tudi avtobusna postajališča. Hkrati pa so v krajevni skupnosti pote- Ciril Ažman kala pripravljalna dela za začetek gradnje gasilskega doma in nove trgovine v Ljubnem. Veliko pa je krajevna skupnost lani pridobila tudi zaradi precejšnjih družbenih vlaganj. Najpomembnejši je vsekakor most čez Savo, prevezava vodovoda Ljubno — Posavec in odklop Otoč od Posavca. Problem pitne vode seveda s tem še ni rešen. Težave so v Otočah in Praprošah. Ne glede na to pa je bilo poleg lastnih prispevkov in dela lani v krajevno skupnost vloženih še okrog 800 milijonov dinarjev družbenih sredstev.« Na zboru občanov, kjer so posebej ocenjevali prostorsko stisko ljubenske šole in ugotavljali, da bo treba čimprej misliti na novo, nikakor pa o morebitni selitvi zunanje enote šole A. T. Linharta kam drugam, je bilo največ govora o gradnji gasilskega doma, trgovine in širitvi pokopališč v Ljubnem in Otočah ter gradnji mrliških vežic. »Na gradnjo gasilskega doma v Ljubnem smo se v krajevni skupnosti, predvsem z zavzeto akcijo gasilcev, začeli pripravljati že lani. Precej gradbenega materiala že čaka in po programu naj bi poleg doma TVD Partizan najbrž že prihodnji mesec za-brneli stroji. To bo velika delovna akcija s prispevki. Dom bi moral biti pod streho jeseni.« je povedal Rudi Dovrtel. Pred zaključkom so tudi priprave za gradnjo nove trgovine v Ljubnem. Na zboru občanov je bilo slišati sicer pomislek, kako se bo novi večnamenski objekt (trgovina s sedmimi stanovanji) vključeval v urejen novi del naselja Ljubno. Vendar so vsi skupaj ocenili, da velja zaupati projektantom, trgovino pa je treba čimprej zgraditi, saj naj bi takoj po izgradnji prišla na vrsto tudi obno- va trgovine na Posavcu. Investitorja izS-nje večnamenskega objekta bosta Spe£vup. Bled in Samoupravna stanovanjska s ^ nost Radovljica. Celoten objekt naj D a gotov do 1. maja prihodnje leto, trgovin morda že do konca tega leta. »V krajevni skupnosti pa se letos njajo tudi priprave na urejanje in 81 ^ pokopališč v Ljubnem in v Otočah ^ gradnjo mrliških vežic,« razlaga Rudi ^ tel. » V Ljubnem se bo treba odtofiti,«^ kako bomo pokopališče razširili, v U gjj pa pravzaprav akcija že teče. P°k°P, j)«-zid so že začeli urejati. Ocenjujemo, o * mo letos pridobili vso potrebna doku ^^j, tacijo in uredili zemljiške zadeve, P1?^ nje leto pa bi morali začeti z deli.jTo . celotno krajevno skupnost precejšen gaj, saj bo to, kot kaže, izključno akcija janov oziroma krajevne skupnosti.« V letošnjem programu krajevne nosti pa je tudi nadaljevanje urejanja ^ Petnajst odcepov je takšnih, ki naj Rudi Dovrtel Zraven Doma TVD Partizan imajo zc pravljen material za gradnjo gasilskega ma.... uredili, če bo seveda denar. Kar 80 jf tkov bi morali prispevati krajani sami- Hjg bo stekla skupna akcija za razširitev a^ matske telefonske centrale v PodnartUi do morali do konca maja v krajevnih sK , nostih Ljubno, Podbrezje in Podnart z° f 140 milijonov dinarjev za 200 novih P ključkov v centrali. Ob spremembi zazidalnega načrta Lesce-center »Carski rez« pri dodeljevanju stanovanj? Radovljica, 19. aprila — Zazidalni načrt za Lesce-center je bil sprejet pred petimi leti, zasnove stanovanjske gradnje pa segajo že desetletje nazaj. Ker naj bi v tem času prišla na dan nekatera nova spoznanja o sodobni stanovanjski gradnji in so bile že sprejete nekatere spremembe v ostalih delih načrta, komite za urejanje prostora in varstvo okolja SO Radovljica predlagala pred nadaljnjo zidavo na tem območju dopolnitev načrta. Osnutek sprememb je že pripravil Zavod za urbanizem, ki na občutljivem robu (izpostavljen je pogledu z magistralne ceste) predvideva štiri bloke s 34 stanovanji in en blok z 20 stanovanji — skupno torej 156 stanovanj, povečanje otroškega vrtca do zmogljivosti 200 otrok in zgraditev dvonamenske dvorane za 200 ljudi ob Družbenem centru. V drugi fazi naj bi tod zgradili (na sedanjem) nogometnem igrišču) še 250 stanovanj, igrišče pa naj bi preselili na lokacijo ob Hraško cesto. Izvršni svet, ki je pred nedavnim obravnaval osnutek sprememb zazidalnega načrta, je sklenil, da je treba pred javno razgrnitvijo načrta presoditi primernost lokacije nogometnega igrišča, sprejeti osnutek odloka, ki naj bi določil pogoje za ureditev kotlovnice in dvonamensko rabo zaklonišča, in ugotoviti ustreznost stanovanjske politike v stanovanjski skupnosti in v delovnih organizacijah in njeno skladnost s politiko zaposlovanja. V stanovanjski skupnosti in Alpdomu so bili nad sklepi izvršnega sveta nekoliko presenečeni. Štefan Hajdinjak in Jože Ka-pus sta ob tem povedala, da se ob dodatnih zahtevah gradnja v Lescah ne bo začela letos, da se poskuša zidava namenoma zav-leči, da je lokacija nogometnega igrišča že več let znana, da zah- teva po presoji ustreznosti stanovanjske politike ni sprejemljiva itd. Naj bo tako ali drugače: na seji izvršnega sveta smo lahko slišali, naj bi z leškim primerom naredili »carski rez« pri dodeljevanju stanovanj in pri spreminjanju stanovanjskih pravilnikov v delovnih organizacijah. Ljudje, ki niso strokovnjaki za stanovanjsko gradnjo, pa se sprašujejo, kako je mogoče, da pri nas zazidalni načrt zastari že v petih letih. O spremembi načrta bo izvršni svet ponovno razpravljal na eni od prihodnjih sej. C. Zaplotnik Zlata poroka v Zapužah — Ko sta se 1938. leta poročila, je 29 — letni Stanko Ržen že pet let vodil trgovino in kmetijo v ZaPjSj pri Begunjah. Starejši brat je študiral in moral je nadaljevati vo delo, ki je pred tem vrsto let imel v Zapužah špecerijsko trgo^j izdeloval pa tudi alkoholne pijače. Ivanko Trlej iz Begunj P* ji Stanko spoznal pri pevskem zboru. Zgodaj je ostala brez starš^j ko sta se poročila, sta z Ivanko skupaj skrbela za trgovino in kujejo. Potem pa je vojna naredila svoje. Najprej sta oba skrbela za !jj> tizane. Stanko je tudi ustanovil vaški odbor OF, 1944. pa je m0,j; ilegalo. Po vojni se s trgovino z Ivanko nista več ukvarjala. St*j| se je zaposlil in nekaj malega zemlje sta obdržala; približno P°' jf gi hektar, kolikor je imata še danes. Zlati jubilej sta proslavi'* f aprila na Brezjah. "Najtežje je bilo med vojno, danes nama n|fy manjka," pravita. Vendar pa je Stanko vseeno malce razočaran1 j vojni smo si vrsto stvari zamišljali drugače... Res je, da nain ", (l nič hudega, vendar se boji, da še bo..." Pa vendar, slabe m'5' stran; velja naj čestitka k jubileju in želja za zdravje. - A. ž- L PISALI STE NAM Se zadnje ozko grlo — Na cesti Cirče oziroma Hrastje — Trboje so bila v zadnjih letih opravljena precejšnja ureditvena dela. Začelo se je pred leti na Prebačevem v krajevni skupnosti Voklo, nadaljevalo potem v Čirčah in Hrastju ter nazadnje še v Tr-bojah, kjer so od šole do križišča na zahtevo staršev zgradili tudi pločnik. Na celotnem odseku od Čirč do Tr-boj je zdaj le še eno ozko grlo in sicer na Prebačevem, kjer pa naj bi že letos tudi podrli staro gospodarsko poslopje. — A. Z. 3 Drobne stvari tudi bodejo v oči "Pot me je zanesla na Jesenice skozi podvoz, ki meji Ti& vo in Tavčarjevo cesto. V tem podvozu je eno samo smetišč^ kolesarji pa imajo tod pravcate dirke... Sprašujem se tudi, k° liko časa bo letos treba čakati, da bodo vsi prehodi za PeK. obnovljeni oziroma prebarvani. Lepo bi bilo, če bi bilo to fl za 1. maja: vsaj v Bohinjski Bistrici na Bledu, Jesenicah in I Radovljici. Da ne govorim o smerokazih, ki so marsikje p1? cej 'zdelani'. Se bolj lepo pa bi bilo, če bi na primer na BU® / končno že enkrat umaknili avtomobile s pločnikov. Zdaj Pt šci največkrat ne vedo, kje naj hodijo. Cesta je za avtomobi't ste in motoriste, na pločnikih med avtomobili pa često G. M., Radovi]*0* vijugajo kolesarji..." Pridno vadijo Pevski zbor društva upokojencev v Kranju, ki ga skrb11 vodi Edo Ošabnik, letos praznuje 25— letnico dela in °ost/L, Ko je bil ustanovljen, je bil njegov prm zborovodja Bogo K1 bučar, ki je potem še isto leto, vodstvo prepustil Tonetu A* j roltu, ta pa čez čas Venclju Sedeju. Letos bo imel zbor P vodstvom Eda Ošabnika ob 25— letnici več koncertov v K™ nju oziroma občini na Gorenjskem. Zaboj za steklo Tudi pred trgovino v Čirčah bi bil dobrodošel zaboj -fl 0j, padno steklo. Marsikje v mestu so takšni zaboji pred trg0 , nami, v Čirčah pa je (tako piše) le za papir. Ni čudno, d je potem mečejo vanj tudi druge (steklenino) odpadke. i*1* Dinosu razmislijo... I. P, l2!f!*L?6. aprila 1988 GOSPODARSTVO 5. STRAN GLAS Problemska konferenca sindikata v Telematiki Na petletno capljanje streljali iz vseh topov "fcreč nf *" apr*'a T ^olga, skoraj peturna razprava, najpomembnejšega odgovora ni dala. Se vedno na-usoda T JfSno'i bo z naložbo v javne digitalne telefonske centrale, od tega pa je v marsičem odvisna bliskim Rtm • f1618^ seved» najbolj skrbi dejstvo, da jih bo brez naložbe 2.000 preveč. Pogodbo z I9J3 ™, M» je medtem postal izpostava francoskega Alcatela, je Telematika podpisala že leta Predvse ° ^^"i6 so na sindikalni konferenci obstreljevali iz vseh topov. Sindikalisti so merili ekipa Tel* V0"8.^0 Telematike, ki naj delavcem jasno odgovori, kakšna bo usoda tovarne, vodilna vodilni i ma*lke ie streljala na (imaginarno) družbo, ki materialno ne podpira razvoja teleinformatike, vlada n so , a so cilJali predvsem na lastne slabosti, ne le Telematike, temveč celotne Iskre, kranjska — « prav tako na notranje slabosti Telematike. sozdu so zdaj pripravili celovit program teleinformatike, v katerem ima tudi Telematika svoje mesto, v kratkem ga bo obrav- Kratko gradivo, ki ga je sindikat pripravil za konferenco, je opozarjalo na poglabljanje krize v .Telematiki, saj se je naložba v blstem 12 spet spet odmaknila |n sanacijski program se v prvih treh mesecih letošnjega leta ni Uresničeval. Kot najbolj pereče Probleme je podčrtalo nizke Dsebne dohodke, presežke delavcev in pomanjkanje dela. ^kratka grozeči socialni kaos, kakor je razmere opisal predsednik sindikalne konference *«>jz Lakner. Telematikini sindikalisti na konferenci niso veliko govorili, Oglasilo se jih je le nekaj, kar lahko razumemo predvsem kot Sf^o po odgovorih, saj je kriza telematike tako ali tako dobro Poznana. Celoten delovni kolektiv se vse bolj zaveda, v kako kžkem položaju so, nihče ni ocenil ali grozil s štrajkom, če-mu naj tudi bi, saj so nizki oseb-ni, dohodki posledica pomanjkanja dela in presežkov delavcev. Vzrokov krize niso iskali zgolj v naložbi, ki ji nikakor ne morejo prižgati zelene luči, temveč tudi v slabi notranji organiziranosti JU slabi izkoriščenosti materialih in kadrovskih potencialov. ^Velikokrat pokažemo na probleme, na posamezne napake, PJ* drobne, toda zdi se, da je gU pomembno, kdo je ni prođem pokazal kot pa problem ?*m. zato se majhni problemi Kopičijo. Sicer pa v Telematiki ^tajata dve fronti, na eni stra- 1 so delavci, ki še imajo delo, zadrugi delavci, ki so postali od-Več.« je dejal Janko Hvasti, član Pfedsedstva sindikalne konference. Naložba visi v zraku, ker nima finančnega kritja Telematika je imela lani 17 milijard dinarjev izgube, le 2 milijardi izgube sta bili pokriti s kvalitetnimi finančnimi viri, 15 milijard je bilo prenesenih v letošnje leto, kar je omogočil obračunski sistem. Kako trhle so njene finančne noge pa pove podatek, da ima manj kot 10 odstotkov lastnih sredstev, za obresti so morali lani odriniti 30 odstotkov celotnega prihodka, letos že 40 odstotkov. Zategadelj je razumljivo, da naložbe v Sistem 12, ki so ji domače banke že prižgale zeleno luč, ne morejo sfi-nancirati. Kakor je povedal finančni direktor Telematike Janez Triller, jim trenutno manjka 10 milijard dinarjev, da bi naložbo, ki je ocenjena s 43 milijardami dinarjev, lahko prijavili. Kakor že večkrat, so vodilni možje Telematike drug za drugim ponavljali, da potrebujejo močno finančno injekcijo, glavni direktor Andrej Polenec, ki Te-lematiko vodi natančno leto dni, je dejal, da bi za finančno ozdravitev potrebovali 50 milijard dinarjev, lahko tudi dolgoročnih sanacijskih kreditov z ugodno obrestno mero. Finančno injekcijo so seveda utemeljevali z infrastrukturnim pomenom teleinformatike za vso Slovenijo, z družbeno podporo javnim digitalnim telefonskim centralam, saj se sicer od te visoke tehnologije lahko za vselej poslovimo. Tudi Georg VVirth, direktor programa Iskra 2000, je v pismu, ki ga je razposlal pred kratkim, na- pisal, da smo v Sloveniji reševali Gorenje, IMV, Rudnik živega srebra v Idriji, Rudnik svinca Mežica, Železarno Jesenice, Aluminij Kidričevo, ravno za Tele-matiko pa ne moremo nič storiti, razen, da po kapljicah podaljšujemo njeno agonijo. Potrebni so koreniti ukrepi ali pa bo Slovenija izgubila pomembno panogo-no na področju teleinformatike samo zato, ker se ne zna in neče lotiti sanacije podjetja, ki ga je že prizadel tretji tehnološki val. Finančne pipe so sušne »Če ji je bilo pred leti možno reševati IMV in Gorenje, je zdaj veliko vprašanje, če je slovenska družba sposobna Telematiki pomagati z močno finančno injekcijo,« je dejal Henrik Pe-ternelj, predsednik kranjskega izvršnega sveta, ki je ostro pokaral petletno capljanje Telematike in zgolj čakanje na finančno pomoč. Kriza Telematike je prišla hkrati s splošno gospodarsko krizo, denarja je vse manj, zato bodo podpore lahko deležni le ekonomsko opravičljivi projekti. »Lahko ste še tako perspektivni,« je dejal Henrik Peter-nelj, »če vas bo ta družba videla globoko pod vodo, vam ne bo pomagala. Reši vas lahko le red, disciplina kakovost dela in organizacije.« Predsednik poslovodnega odbora sozda Iskra Franc Šifkovič je dejal, da v sozdu nimajo banke, ki bi delovnim organizacijam dajala denar, sploh pa vse bolj poudarjajo samostojnost in s tem seveda odgovornost posameznih delovnih organizacij. V naval republiški izvršni svet. »Blizu tega smo,« je dejal, »da Telematiko naložbeno usposobimo, toda zgolj ta projekt je ne bo rešil, potrebujete močne poslovne partnerje, saj zastonj denarja nihče več ne bo delil.« Iz njegovih besed je bilo moč razbrati, da bo naložba prijavljena, preslišati pa seveda ne smemo poudarka, da morajo programi prinašati dobiček, ne pa izgubo. »Celotna Iskra je v krizi,« je dejal član poslovodnega odbora sozda Iskra Rado Faleskihi, »saj ima slovensko gospodarstvo 42 odstotkov lastnih sredstev, Iskra pa 22 odstotkov, polovico slabši smo torej, kar je posledica filozofije v preteklosti, ki je gojila razvoj v širino in življenje s krediti. Realno torej poglejmo, kje smo, vprašajmo se, ali znamo gospodariti tako, da bomo uspešni, ali verjamemo, da je program potencialno uspešen.« Z zanimivo primerjavo je opozoril, kako je treba razloge neuspešnosti poiskati tudi znotraj: »Če bi se razvijali tako ambiciozno kot se denimo Elektromotorji v Železnikih, potem Tele-matikine Jatene ne bi bile le invencija, temveč inovacija, ki bi bila že v prodaji.« M. Volčjak ^ed delavci Iskre Telematike Zakaj sem prav jaz čistilka? tfV1° draženo nezadovoljstvo. Premestitve za čistilke. Rezulta-reševanja kadrovskih presežkov v praksi. pr^roblernatika tehnoloških lUj Sežkov na verbalni ravni de-Vsg Sicer zaskrbljujoče, vendar £0 en° do neke mere znosno. dr0-Sem drugače pa se toisto po-Sfej^e odraža v svojem nepo- Hst16111 živlJenJu- v tem kon" tu gre tudi razumeti reakci- je H na^e!a fskrinih delavk, ki s ^jld0StS Vspu ' Tako zaradi njegove *-oine ■ S*ka tavile pismo, ki ga obja-Tako zaradi njegove kot večkratnih trditev ^Katerih, da se delavčeva bese-stoV ^asoPlsu ne sliši prav pogo-v smo se pretekli petek podali v nskro Telematiko med delavke ePosredno proizvodnjo. r^Psamezne izjave smo opre-na~! z »delavka«, kajti rečeno nj*1 je bilo, da se bojijo zaradi ^ebitnih kasnejših proble-p0,v.z vodilnimi, spregovoriti s lt0n'm imenom in priimkom, ta-štv^° ^ Podatki znani le uredni- >nf, &ela orrm vka: »Nimamo nobenih dtw nacij, za premestitve na He Ko delovno mesto ti nihče nič Hj j^Ve- Če nimamo dela, nismo ri^'' temveč vodilni, ki so v^r 0citno že zapravili celo to-^sna ^a zborih delavcev se na Odg a vPrašanja ne dobi jasnih H°l°V- IzPlačilna lista oseb-^ko °b°dkov pri nas je tajna, Mače 116 moreš izvedeti, koliko ^akšnlrnaJ° pri nas najvišji šefi. le ni esvinjarije, kot je pri nas, n>kjer. ^lnelavka- »AH smo res tako (lv^js vredni, da moramo po tih letih dela na normo iti si pri^n11^'' Sicer Pa Je boljše, da več na as bolj tiho, ni dobro pre-seir, v Slas govoriti. Preveč časa 6 tukaj, da ne bi vedela, kaj vse se je delalo. Zastopim, da je kriza, vendar...« Delavka: »Ena majstrica je rekla, da je seznam podpisnic zadnjega pisma hkrati lahko tudi seznam za nove snažilke, vendar se tega nisem ustrašila in se kljub temu podpisala.« Delavka: »Vse kar piše na pismu je res. Da nam šefi lahko po toliko letih dela ponudijo samo metle...« Delavka: »Za listo OD so nam rekli, da je nedostopna. Ko pridejo naši ljudje s sestankov, povedo, da niso izvedeli nič novega.« Delavka: »Naših poslovodnih delavcev ne poznam, saj jih ni nikoli v proizvodnjo. Pravzaprav sem jih videla samo na sliki v našem tovarniškem glasilu.« Delavka: »Mislim, da tudi iz tega pisma ne bo nič. Prebrano bo in varno spravljeno v predal. Ne podpišite me z imenom, ker se bojim, veste pri nas je vse možno...« Delavka: »Vse vodstvo naj zamenjajo, kajti ti samo zapravljajo naša življenja. Z mladimi strokovnjaki se dela tako, da morajo zgubiti glavo.« Skupina delavk: »Ne vemo, zakaj smo sedaj kar naenkrat čistilke. Zakaj ravno me, kdo nas je izbral in po kakšnem kriteriju? Že dva tedna delamo, pa nimamo novih odločb, ki jih tudi ne mislimo podpisati. Vendar, kaj se bo zgodilo potem? Ne poznamo zakonov, nikoli nismo imele časa brati določb, smo delale...« Da bi na zborih delavcev postavljali še kakšna vprašanja, se nam zdi nesmiselno, ker z odgovori nismo in ne moremo biti zadovoljni. Odgovori so neresni, ali celo lažnivi. Primer: Ko smo delavke vprašale tov. Česnika, kako preživeti s 20 starimi milijoni, je odgovoril, da nam na to vprašanje lahko odgovori samo tov. Branko Mikulič. Sprašujemo se, kdo potem njemu in njemu enakim odreja osebne dohodke in kdo jim daje pravico, da si na račun nas delavcev v proizvodnji dvigajo osebne dohodke. Delavci v proizvodnji se ne strinjamo z načinom premestitve za čistilke. Ali nam naši strokovnjaki res v 20 letih ne morejo obljubiti drugega kot metle? Ali so metle samo za delavce? Stanje, kakršno je v tovarni, je nevzdržno, ker se od obljub in nedela ne more živeti. Predlagamo ukrepe družbenega varstva, to pa zato, ker našemu vodstvu ne zaupamo več in je nesposobno, neresno in nezrelo. Kranj, dne 15. 4. 1988 Obupane delavke Ker je bil v izjavah večkrat posredno ali neposredno omenjen tudi Janez Žakelj, sekretar programskega področja skupnih dejavnosti, smo za komentar h gornjim trditvam poprosili tudi njega: »V okolju, kjer je pismo nastalo, je trenutno največja problematika glede zagotavljanja nadaljnje socialne varnosti. Sam pismo razumem kot neposredno spodbudo delavk, da se pristopi k sistematičnemu pre-razporejanju. Delavke, ki smo jih pred kratkim časom razporedili za vzdr-ževalke prostorov, so bile izbrane iz posameznih delovnih linij po odločitvah vodstvene strukture v proizvodnji v skladu s politiko tovarne. Ocenjujem, da delavci mogoče res niso v celoti informirani s stanjem Telematike, vendar dajemo informacije na vseh sestankih sindikata in organov tovarne. Listo osebnih dohodkov smo imeli pred časom izobešeno, pa so ponavadi izginile in potem krožile naokrog.« V globalni okvir pa je nastalo stanje* poskušal umestiti Brane Račič, v. d. direktorja kadrovskega področja: »Znani so podatki o presežkih delovne sile, kar poskušamo reševati čimbolj humano s strani tovarne in posameznika. Vem, da lahko v konkretni izpeljavi prihaja do takšnih in drugačnih inačic, vendar trudimo se, da bi bilo vse bolj objektivno. Ob veliki navezanosti na delovno mesto in solidarnosti gre težko. V primeru čistilk — odločili smo se, da odpovemo sodelovanje z zunanjimi sodelavci, ki so dosedaj čistili našo OZD. S tem smo med drugim sprostili nakaj delovnih mest, ki jih bomo boljše plačali. Kljub obveznemu »zakaj pa ravno jaz« bomo izhajali iz osnovnega principa: izdelati za vsakega delavca soci-alno-ekonomsko sliko in vnesti v premestitve čimveč humanosti.« Vine Bešter Res jih je 2.000 preveč Zanimivo je, kako podoben izračun presežka delavcev v kranjski Telematiki so napravili pri belgijskem BTM in nemškem Siemen-su, podatke, ki so bili tako dolgo skrivnost, smo naposled le slišali. Na sindikalni konferenci v Telematiki so se govorci spretno izogibali problemu, ki delavce najbolj žuli, ki poraja vse večjo nervozo in strah. Jasnega odgovora na vprašanje, kako bodo razrešili problematiko presežkov delavcev, še nismo dobili, slišali pa smo vsaj podatke, ki so bili tako dolgo skrbno varovana skrivnost. Ker sta bila nekaj časa v igri dva tuja poslovna partnerja, belgijski BTM, ki je izpostava francoskega Alcatela, in nemški Siemens, sta oba napravila izračun, koliko delavcev bo potrebovala kranjska Telematika v tretjem tehnološkem valu, kakor pravijo digitalizaciji. Pri belgijskem BTM so naračunali 1.963 delavcev, pri nemškem Siemensu 1.952, razhajajo se torej le za pičlih 9 delavcev. Drugačnih podatkov tudi ni bilo moč pričakovati, saj so v Telematiki že večkrat povedali, kako tehnološki razvoj krči število potrebnih delovnih rok: če so pri elektromehanskem sistemu Crossbar potrebovali 100 delavcev, jih pri telefonskih centralah tipa Metaconta 24, pri Sistemu 12 pa jih bodo le 12, še natančneje, pri različici tega sistema, ki ga namerava osvojiti Telematika, le 8 delavcev. To primerjavo smo v Telematiki slišali že večkrat, skrivali pa so podatek, koliko delavcev je preveč, na četrtkovi dolgi in vroči sindikalni konferenci smo ga naposled le ujeli. Zastavlja se seveda vprašanje, zakaj so ga skrivali, zakaj prikrivajo obsežnost problema, kajti sami ga prav gotovo čez noč ne morejo razrešiti. Če bodo letos res število zaposlenih zmanjšali s 4.000 na 3.200 delavcev, bo prezaposlenost še vedno aktualen problem Telematike in eden od razlogov naraščanja izgube. Programi morajo prinašati dobiček in ne izgube, zdaj pravijo vodilni iz sozda Iskra in poudarjajo samostojnost delovnih organizacij. V tem zapletenem klobčiču je edini izhod racionalna zaposlenost. Kaj ne bi bilo torej pametneje, če bi v Telematiki že pred petimi leti, ko so podpisali pogodbo o osvojitvi javnih digitalnih telefonskih central, z vso ostrino zastavili vprašanje presežkov delavcev v industriji in s tem spodbudili spremembe. Kajti v tretjem tehnološkem valu rešitev niso dodatni industrijski programi, temveč selitev industrijskih delavcev v druge panoge, predvsem v tercialne dejavnosti. Po bitki so seveda vsi generali pametni, lahko je danes Telematiki deliti nasvete, kaj bi morali storiti, pa niso. Res, težko je biti prvi, pri nas dvakrat težko, saj se nasploh zelo počasi odzivamo na spremembe. Toda Telematika je vsekakor poučen primer, kako se maščuje prikrivanje problemov, ki jih neminljivo prinese razvoj. M. Volčjak II GOSPODARSKEGA SVETA Novi kondenzatorji v Semiču Iskra je podpisala pogodbo z znano ameriško firmo Westing-hause o prenosu tehnologije in tehnični pomoči za proizvodnjo močnostnih kondenzatorjev, izdelanih v Ali film tehniki, izdelovali jih bodo v tovarni kondenzatorjev v Semiču. Z novim proizvodnim programom bodo tam nadomestili dosedanjo proizvodnjo kondenzatorjev, ki so jo zaradi znanih problemov s PCB morali opustiti. Kondenzatorje v Ali film tehniki izdeluje ameriška firma že nekaj let, nov impregnant, ki ga uporabljajo, je ekološko povsem nenevaren, ni strupen, njegova kemična sestava je povsem drugačna od PCB. Pogodba je sklenjena za sedem let, brez odškodnine, razen za izkoriščanje patentov. Delovna organizacija Kondenzatorji Semič bo imela pravico do uporabe te tehnologije tudi po tem razdobju. Skromnejši obedi Na naših mizah je vse manj mesa in mleka, vse več pa kruha, krompirja, kislega zelja. Skratka, naši obedi postajajo skromnejši, saj je zlasti dobra hrana vse dražja. Hrana, zlasti dobra, je vse dražja, sami to najbolje vemo, ko se dan za dnem vračamo z nakupov, še bolje pa seveda trgovci, ki morajo vse bolj preudarno poznati plačilne dneve svojih kupcev, kajti takrat so denarnice dosti bolj široko odprte. O tem, da so naši obedi vse skromnejši — pada delež beljakovinskih živil, narašča pa maš-čobni in ogljikovohidratni del — govore tudi suhoparne številke, ki jih v Kranju vsako leto povzamejo v prehrambeni bilanci. Podatki za lansko leto govore, da je upadla zlasti poraba mleka, perutninskega mesa in rib. Pri mesu se je za 7,3 odstotke povečala le poraba svinjskega mesa, poraba govedine je upadla za 2,1 odstotka, perutnine za 14,6 odstotkov (na kar je verjetno vplivala večkrat podražitev tega mesa, ki tako ni več najcenejše), mesnih izdelkov za 5,7 odstotkov, rib pa za 6,3 odstotke (dobre, sveže morske ribe so dražje od dobrega svinjskega ali govejega mesa). Tudi poraba mleka vztrajno pada, zlasti pasteriziranega, ljudje raje kupujejo tako imenovano alpsko mleko, čeprav je dražje, seveda pa je zaradi trajnejšega parkiranja z njim moč varčneje ravnati. Krepko pa je lani upadla poraba mlečnih izdelkov, kar za 20,3 odstotke, najbolj občutno masla, porasla pa je poraba nekaterih vrst jogurtov in širnih namazov. Kakor je na osnovi teh podatkov moč pričakovati, je lani za 4,5 odstotkov porasla poraba kruha, za 1,8 odstotka sladkorja, za 5,4 odstotka olja, poraba krompirja pa je tako ali tako visoka, težko jo je seveda ocenili, ker je prodaja na domu zelo visoka, strokovnjaki pa pravijo, da znaša 62 kilogramov na prebivalca kranjske občine letno. Za 3 odstotke pa se je lani povečala poraba vrtnin, katerih pridelava je v kranjski občini dokaj razširjena, zlasti zelja in repe. Kar za 13 odstotkov pa je bila lani večja poraba sadja, zaradi slabe letine, je bila prodaja sadja v trgovinah bistveno večja. M. V. Trgovina in gostilna MALLE Brode na Koroškem Milka čokolada 300 g samo 21,90 iii ijiim^Jmi0 ^mmm^ GLAS 6 STRAN PREJI ■■I 111 u S Cisto okolje! V Šk. Loki imamo zelo prijetno pešpot do novega naselja Podlubnik. Žal pa nekateri vedno poskrbijo, da eno ali drugo okolico motijo kupi nesnage, v tem primeru pa kupi zemlje. Za mene je to zelo nekulturen odnos do okolja, še posebej pred tako impozantno stavbo »Šolski center« na Podnu. Tu v bližini je tudi naselje na Novem svetu, katerega stanovalci prav gotovo niso brezbrižni do povedanega. Kdo je dovolil, da se odvečna zemlja odloži na ta travnik. Slika zgovorno ponazarja, da je tu zelenica, ki se je delno spremenila v kup blata zlasti ob dežju. Že tako je le malo videti, da bi sploh še kakšna zelenica ostala, če pa je že oz. če pa že obstaja se le ta ne spoštuje. Mnenja sem, da je tak način odlaganja zemlje že prava sramota. Ali Komunalno podjetje nima nobenega drugega prostora v ta namen? Mimica Žbontar [strešna okna/. mira RADOVLJICA-Tel.:75-036 V Ifl ■{ ■ BMfc I - _l_—l- ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BRATOV ZVAN GORJE 64247 Zg. Gorje razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJA GOSPODINJSTVA - UČITELJA GLASBENE VZGOJE za nedoločen čas s skrajšanim (polovičnim) delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Obrtna zadruga »PREVOZNIK GORENJSKE« Naklo, Cvetlična 10 ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA 1. MAJ-PRAZNIK DELA Torek, 26. aprila Gorenjski glas, 19.4.1988 DRUGARSKI POZDRAV IZ LJUBLJANSKE BANKE V zvezi s člankom "Drugarski pozdrav iz Ljubljanske banke", ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu, dne 19.4.1988, dajemo naslednjo obrazložitev. Pri nerednem odplačevanju potrošniških kreditov se ob tro-mesečju obračunavajo zamudne obresti, o katerih obvestimo občane v prvem opominu. To obvestilo je izdelano na računalniku — v slovenskem jeziku, in ga pošljemo vsem nerednim pla- čnikom LB-Temeljne banke Gorenjske Kranj, ne glede na njihovo stalno bivališče. V kolikor zamudne obresti niso poravnane v roku 15 dni, moramo postopek opominjanja ponoviti. Ker ima banka, med drugimi, neredne plačnike s stalnim bivališčem tudi na področju drugih republik in avtonomnih pokrajin, pošiljamo drugi opomin v slovenskem oziroma srbohr-vatskem jeziku. Pri pisanju drugih opominov, je tudi za omenjeno tovarišico iz Kranja, pomotoma prišlo do zamenjave obrazcev, tako da je tovarišica prejela opomin v srbohrvatskem jeziku. Za neljubo in nenamerno napako se opravičujemo! Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj VEČ KOT ČASOPIS mm ■»WSSfBF! - IIfflWf?H5fffl Prti i it GLAS Zima zamahnila z repom Visoke aprilske temperature so napovedovale hiter skok v poletje. Zasukalo pa se je drugače: v nedeljo je po vsej Sloveniji močno snežilo in ponekod: tudi v nižinah — Je nametlo več kot 25 cm snega. Sneg v teh dneh sicer ni posebno presenečenje, hujše posledice bodo imele izredno nizke temperature. Škode se sicer še nedaoceniti, zagotovo pa se ve, da bodo sadjarji, kjer je drevje že v cvetju, zaman čakali na plodove. Foto: G. Šinik Borut Kos DEŽELA Z ENIM SAMIM ZAKONOM 3 Tabriz S svojo "popotovalno biblijo" sem v Tabrizu kmalu našel poceni hotel in delil sobo z nekim Irancem, ki je bil dokaj vsiljiv in mi stalno nekaj čvekal v farščini ter kazal proti VVC —ju. Zato sem mu takoj dal vedeti, da ni naletel na pravega človeka, vendar brez uspeha. Imel sem ga že če/ glavo in sem se odpravil na sprehod po mestu. Težav z večerjo nisem imel, kajti Tabriz je trgovsko središče Irana in deluje dosti živahneje kot pa Mako. Trgovine in restavracije so odprte do 23. ure in so dokaj dobro založene z osnovnimi življenjskimi potrebščinami ter izdelki, ki zaman čakajo na tujce — to so predvsem preproge in ročno izdelani predmeti iz brona in srebra. Na ulicah pa je polno prodajalcev z majhnimi vozički, kjer prodajajo razne predmete za vsakdanjo uporabo. Zjutraj sem v neki zanikrni restavraciji hotel poizkusiti kakšno njihovo domačo specialiteto in odločil sem se za ovčje možgane, katere sem le s težavo pojedel med roji muh. Opazil sem, da je v skoraj vseh restavracijah na voljo enaka, že pripravljena hrana, ki jo na žareči plošči nekoliko segrejejo in servirajo s tradicionalnim, palačinkam podobnim kruhom. Jedi so navadno razni kebabi, možgani in krompir, vse skupaj precej oljnato ter postano in človek kar izgubi voljo po hrani. Zato ni čudno, da sem v nekaj tednih shujšal za deset kg. Seveda se ne da dobiti nobenih alkoholnih pijač, tudi piva ne, lahko piješ le z vodo pomešano mleko, napolnjeno v steklenice Coca — Cole, katera se poleg oranžade lahko dobi v nekaterih restavracijah. Sprva se mi je zdelo takšno razredčeno mleko v prahu precej ogabno, vendar sem se ga kmalu navadil, kajti imel sem ga priložnost piti v hišah, kamor sem bil povabljen. Sprva sem ga pil že zaradi vljudnosti, kasneje pa sem ugotovil, da deluje zelo osvežujoče v tej vročini ter sem ga naročal tudi med obedi. Ko sem s težavo poizkušal pojesti naročene ovčje možgane, je k mizi pristopil moški srednjih let in me v angleščini vprašal, če lahko prisede. Vljudno je počakal, da pojem ter nato kar naravnost vprašal, če sem pripravljen zamenjati nekaj dolarjev in mi takoj ponudil normalno "črno" ceno. Sprva sem se obotavljal, kajti spomnil sem se Alijevih nasvetov, vendar mi je deloval dokar odprto. Povedal mi je, da je trgovec in namerava čez nekaj tednov odpotovati v tujino. Zamenjal Trgovina in gostilna MALLE Brode na Koroškem 1 Taft lak za lase amo 29,90 Gostilna LOVEC Gorice telefon 46-030 Čestitamo vam za DAN OF in PRAZNIK DELA in se priporočamo za obisk' sem mu 20 $, kar je bilo v rialih že kar precej denarja, in če prištejem še prejšnjo vsoto, mi je to zadostovalo za celotno potovanje po deželi. Ponudil se mi je, če mi lahko razkaže mesto ali mi pomaga na kakršen koli način. Ker je Tabriz eno pomembnejših mest, sem ga vprašal, če je bilo mesto kaj bombardirano, na kar mi je pritrdilno odgovoril ter me popeljal k dvema stanovanjskima poslopjema, porušenima pred kakšnim mesecem. Pričakoval sem na kupe ruševin, kajti povedal mi je, da je v prvem napadu izgubilo življenje petdeset ljudi, v drugem pa sedemdeset, naletel pa sem na popolnoma očiščeno okolico in le delavci, ki so znova gradili poslopje so bili znak, da se je pred časom tukaj nekaj zgodilo. Obe iraški raketi sta zadeli stanovanjski poslopji v samem središču mesta, le sto metrov od mojega hotela, kar je bilo zame, nevedneža o sposobnosti modernih orožij, zelo natančen zadetek, če vzamemo v obzir, da je Tabriz precej oddaljen od iraške meje. Med sprehodom po mestu sva prišla do ene glavnih ulic, kjer je bil promet ustavljen, na pločnikih pa so se začeli zbirati ljudje. Zvedel sem, da bodo ta dan demonstracije proti krutemu pomoru otrok in žensk v Meki, ko so le —ti demonstrirali proti ameriški politiki, nakar je policija brez opozorila začela streljati na množico ter pobila več deset ljudi, med njimi največ žensk in otrok. Seveda takšne priložnosti nisem hotel zamuditi. Stopil sem s pločnika in zagledal najprej prvo množico ljudi s transparenti, megafoni ter zastavami, nato drugo, tretjo, ki so se približevali večjemu križišču, kjer naj bi bil center demonstracije. Vsaka skupina je imela svojega govorca, ki je spodbujal množico k skandiranju in kmalu je nastala prava zmešnjava tako, da se ni dalo ničesar več razločiti. Na improviziran oder. okrašen s Homeinijevi-mi slikami in zastavami, je stopil star mož z dolgo belo brado ter kakšni dve uri spodbujal množico k dvigovanju pesti in skandiranju. Čeprav mi je možak, ki me je spremljal, poskušal prevesti gesla, ga v splošnem hrupu nisem mogel razumeti. Med zastavami, dvignjenimi pestmi in raznimi transparenti sem videl tudi nekaj takSnih v angleščini kor npr. "Smrt. Ameriki, Sovjetski zvezi in Iz raelu" oli "Uničimo Velikega Satana", kjer je bil narisan Keagan v podobi Strica Sama. Mislil sem, da se bo zbralr) več ljudi, kajti ko sem doma gledal posnetke raznih demonstracij, sem imel občutek. s"' da jim prisostvuje nekaj deset tisoč glava mno^1 ca, tukaj pa se jih je zbralo le kakšnih tri ali ŠjjJ tisoč ljudi. Bili so pretežno starejši ljudje z dol^ mi bradami, ženske v tradicionalnih uniformah otroci, drugi pa so nemo spremljali zborovanje Ker sem vedel, da je to ena pomembnejših nifestacij v Iranu, sem se začudil, da ji ne Pl^\; stvuje večje število ljudi. Dobil sem odgovor, * sem ga pravzaprav tudi pričakoval: ljudje niso ^ tako zaslepljeni z idejami Islama ter vsak da spoznavajo, da živijo pravzaprav vedno slabše, zK to so tovrstne demonstracije glede na tiste izprf pet ali več let dosti manjše. Demonstracij se ud ležujejo predvsem starejši ljudje, ki so islam sp štovali tudi v Šahovih časih, nato svojci ubitih ^ jakov in drugi prizadeti. Kasneje sem zvedel, đ bodo posnetke iz te demonstracije, ki jo snema ^ di TV, poslali v svet in v takšnih primerih spre zmontirajo posnetke izpred let, ko jim je prl■ stvovalo veliko več ljudi, tako da se prikažejo ta* šne demonstracije v veliko večjem obsegu kot v resnici. Med številnimi ljudmi, pa naj so mlajši ali starejši, sem naletel le na dva, ki sta " moje standardno vprašanje "Kako je z življer! skim standardom po revoluciji" odgovorila, da ■ sedaj boljše. To sta bila starejša možaka, ki ju 11 vi režim ni motil, kajti celo življenje sta živel* skladu s starimi islamskimi zakoni in sta Dua V— sela, da je postalo življenje takšno kot ga pred^ vlja Kuran, seveda sta prepričana, da se D(> vljenjski standard kmalu dvignil, saj jim to sta**1, obljubljajo. Za ostale, naj so to intelektualci, tt* tapci, trgovci ali preprosti ljudje, je že po prvih I sedah bilo čutiti odpor proti Homeinijevi vlada' ni. Najbolj so bili razočarani trgovci in nesoj^ študentje. Prvi so se pritoževali nad zmanjša" obiskom turistov, ki jih praktično ni; bili so mreč predvsem usmerjeni na prodajo artik!oy. tujce, sedaj pa brez upanja posedajo pred svoj* trgovinami in čakajo na boljše čase. Studentj^j le s težavo pridejo na univerze, kajti morajp kot bi pri nas rekli "moralno - politično štabi kar pomeni dosledno spoštovanje vseh zakon** tudi učni program je bolj naravnan na politiko ligijo), kot pa k ustvarjalnim smerem. Ker vi da obstaja popolna blokada informacij, so mnogi prosili (kakor tudi zatirani Kurdi v Tuf1 naj sporočim, kako bedno živijo v popolni dikjj* ri, ki jo po pravici povedano še nikjer doslej o* srečal. [orek, 26. aprila 1988 KULTURA 7. stran mm^m^mciLAS Radovljiška kultura v letu 1988 KULTURA MED MOŽNOSTMI IN ŠTEVILKAMI dobiva'ta'ff ~ ^° V ^dovljici nanese pogovor na kulturo, se pogovor takoj naveže tudi na vse tanjše rezine, že skoraj drobtinice, ki jih ta dejavnost zadnja leta. Temu se niso mogli izogniti tudi delegati radovljiške kulturne skupnosti, ko so ob osnutku programa za letos pogledali tudi številke finančnega načrta. oftrav, morda razmere za kulturno de-v krajevni skupnosti Zg. Gorje niso značilne za stanje kulture prav v e nK^gih kraJevnih skupnostih radovlji-eistl6, pa vendarle kažejo na žalostno to ka da se Je Ponekod začelo že dogajati 'ali n S° nekateri s strahom tudi pričako-ttiiz7 Ggat V radovljiški kulturni skupnosti t8"i ^0rij Je namreč na nedavni skuplje-, kulturne skupnosti potožil, da bo v km aJevni skupnosti zavladalo v krat-l»ovlje °ln0 kulturno mrtvilo. Komaj usta- mladinska folklorna sekcija, ki je stopala na nekaterih prireditvah, ne nin a dolš° obstajati brez mentorja, J Pa ni denarja. Skrbi pa jih tudi knjižni-' R se je znašla na seznamu tistih v obči-n:, naJ bi jih ukinili - znova zaradi po-plini ?* denarJa- Primer iz Zg. Gorij ni fcčli' SaJ se še marsikje sprašujejo, kako s ^rž Sredstvi, ki so odmerjena kulturi, |em s6Vati vsaJto- kar Je ^ bilo doseženo. O K 0 2e lani v Radovljici imeli nekaj vro-i^^prav, nadaljevali so jih tudi letos, >rga'Sem okoli programa Zveze kulturnih Nco aciJ in finančnega načrta - toda brez EJJj zazelenega učinka -več denarja za dru- \%t*T- pa se zadnje čase ne godi slabo le Lj rium društvom, saj zmanjkuje denarja ter ,a Programe kulturnih ustanov. Že lani knjižnica iskala izhod iz sla-tev lnančnega položaja v predlogu za uki-^ nekaterih manjših krajevnih knjižnic. ■ °§ je domala povsod v prizadetih kra-Nifj! .skupnostih naletel na odpor, saj Nrž ne Di mogli naii[ denarja za lastno p.^Vanje prostorov za krajevne knjižni-Ko s.re^°-pa čeprav tudi to zveni kaj rela-b\sk 16 še vse skupaj ostalo pri predlogu. N>a.°Valcem ten knjižnic zato sicer ne bo ^' da k° knjiš0 v matično knjižnico, res pa N 1 k ° tudi te kraJevne knjižnice še na-ptet £ ? dobivale tako malo knjižnih no- Radovljica — Letos se bodo v Radovljici lotili tudi preureditve grajskega parka, poprej pa bo treba najti še primeren način za vključitev spominskega parka borcev z grobiščem. — Foto: L. M. se, tudi ne manjša obisk. Celo nasprotno, izposoja se dviguje nad republiško povprečje. Po drugi strani pa druge ustanove ugotavljajo, da je obiskovalcev vse manj. To velja predvsem za nekatere enote Muzejev radovljiške občine, spominske sobe, skratka za kraje, ki so nekoliko bolj oddaljeni od centra. Vse to kaže na to, da današnjemu obi- skovalcu že redkeje poseže v žep za potne stroške. Ali bo to za prihodnje pomenilo, da bodo obiskovalci poznali v glavnem Čebelarski muzej in Sivčevo hišo, pa grajski park, ki ga bodo letos začeli obnavljati, vso drugo zanimivo kulturno dediščino pa bo že predrago obiskati. To pa bi pomenilo konec koncev tudi to, da bodo te stavbe osamljene in bolj propadle, kot bi sicer. Ali ni končno na tej poti že nekaj časa tudi Planšarski muzej v Stari Fužini. Zanj ni in ni denarja za obnovo, tako da je Gorenjski muzej pred uničujočo vlago v stavbi pretežni del zbirke že prenesel v svoje depoje. Vse pa je odvisno zdaj od zmožnosti krajevne skupnosti Stara Fužina in samoupravne stanovanjske skupnosti, ki naj bi v sodelovanju z radovljiško kulturno skupnostjo že letos začela obnavljati stavbo. V celoti vzeto ves program kulturne skupnosti za letos, ki je bil kot osnutek predstavljen delegatom in je zdaj v javni razpravi, niti ni tako skromen, kot bi glede na težavno zagotavljanje denarja lahko sklepali. Toda glede na to, da se v radovljiški kulturi nekateri problemi pojavljajo iz leta v leto v programih, da se njihovo reševanje odlaga in prelaga na kasneje, pomeni vendarle le to, da se kulturni dejavnosti slabo piše. Tem razmeram se kot kaže prilagaja tudi ljubiteljska kultura, saj za sedaj ne namerava širiti svojega programa, pač bolj podpirati kvalitetno delovanje društev in skupin in poudarjati nove oblike kulturnega dela. Lea Mencinger Ko ze doslei. Nsto beseda o knjižnici, ki ji zaradi blOs^jFS tezav grozi tudi ukinitev matice r)'rmi?rda še beseda, d\ e o gradnji čital-^bod i njiznici- Prvotno je bilo mišljeno, fi.ttvim° hk° v občini že v dveh letih z do-kupn pranjem sredstev pri Kulturni fctijj sti zbrali dovolj za prizidek. Po dveh frira^a. so lahko le ugotovili, da bo treba fic0 1 Se dve leti, če naj bi prizidek s čital-»Iji sPravili pod streho. Inflacija je namreč "°U s*anJšala doslej zbrana sredstva, da ^s mogoče zgraditi le prvi del prizidka, k ■°d lid^mca nasploh ostaja ta čas tudi ena n°v, ki se ji ne glede na kritične ča- Naše razmišljanje KDO ZA KOGA? O strokovnih službah ali kakorkoli se že imenujejo posamezniki, bolj ali manj številčno zastopanih v posameznih ZKO-jih, smo že nekajkrat govorili. Naj nam bo vseeno zopet dovoljeno obuditi to večno temo dela kulture. K razmišljanju nas je pravzaprav spodbudila misel zapisana v gradivu, ki poskuša v kratkem pojasniti delo tržiškega zko-ja v preteklem letu. V mislih imamo stavek, kjer je govora o tem, da so člani izvršnega odbora ZKO sicer večkrat nudili strokovno in organizacijsko pomoč posameznim društvom v občini, da pa so le-ta za tovrstne »akcije« vse premalo zainteresirana. Ob zapisanem vsekakor nimamo namena udrihati po prostovoljnem delu posameznih članov IO ZKO, pač pa želimo zapisano misel razširiti in v nekem smislu posplošiti, kajti takšno ali zelo podobno tezo so letos v gradivih občinskih ZKO-jev že prebirali. Mar ne bi veljalo ta »neodziv« s strani posameznih društev temeljiteje pretehtati in temu vprašanju dati veliko večjo težo, kot je to očitno marsikje postala že praksa? Ta »stik«med vodstvi občinskih ZKO-jev in osnovnimi sredinami namreč vse preveč spominja na delo DPO-jev. Slabih manir pa res ne rre pobirati... Vine Bešter Sodobna umetnost iz Beljaka Razstava na OŠ Cvetko Golar Krovni pretok kitajski zmaji - kon^ Razstava, ki so jo v galeriji kranjske Mestne hiše odprli tfeJ* Pre*eklega tedna, je v okviru kulturnega sodelovanja med ^s^jfcželami pripravila bel jašku galerija An der Stadtmauer. fcliak a Sodobna umetnost lh ,s°di v okvir tistih likov-i\[ j.stavitev, ki med sosed-h iji eželami ustvarjajo nemo-l vicWni Pretok- Razstavo bo-%i, 1 razen v Beljaku in v IV v Murski Soboti tudi pki i^- Sicer pa beljaški likovna anJskemu občinstvu niso *nisk' Prav tako pa tudi i>ne oziroma gorenjske li- \t 4 predstavitve sodijo v Seie utečene sosedske kul-*aČefmenJave, ki 3° Je Pred le" ^ naVazstava Ljudska umet-I li^ Gorenjskem. Med drugima ,?Vrumi predstavitvami je H. vo Jk/r^akor omeniti tudi raz-iKi uala grafika na Gorenj-Kait ^e bila predstavljena v lev Vrsta gorenjskih sli-J^ed njimi Tušek, Marc-r>ir.t°Zel- Gvardjančič in * ihier manova Pa so v Belia~ samostojne razstave. Razstava, na kateri sodeluje s svojimi deli kar sedemnajst avstrijskih likovnikov, je vsekakor zanimiv pregled sedanje slikarske ustvarjalnosti v Avstriji in priložnost za primerjavo s slikarstvom pri nas. Srečanje z umetnostjo sosednje dežele zato ni le seznanjanje s posameznimi deli avstrijskih slikarjev, pač pa vsekakor prispeva k razumevanju s pomočjo kulturnega dialoga med deželami Alpe-Jadrana. Mimogrede rečeno —te vrste dialog se le še poglablja, saj smo na Gorenjskem pred leti prav na podlagi takšnega pristnega kulturnega sodelovanja in po zaslugi Adolfa Schererja, vodje kulturnega urada mesta Beljaka in vodje beljaške galerije, lahko videli izbor del znamenitega Marca Chagalla. L. M. leteče slike Škofja Loka — Znova spoznavamo drobec značilnega ustvarjanja s Kitajske, ki se na ta način odpira svetu in s tem tudi nam. Kaj je zmaj? Najbrž bi vsi rekli, da je to igrača, ki otrokom v vetrovnem vremenu kje na travniku prinaša veselje ob spuščanju papirnatega plovila. Toda za Kitajce je zmaj sicer prav tako igrača, obenem pa tudi umetniški predmet z dolgoletno tradicijo izdelovanja. To, kar je te dni razstavljeno v avli škofjeloške osnovne šole Cvetko Golar, prav gotovo buri otroško domišljijo. Pa ne le otrokom, živahnost barv, oblik, različna izvedba, vse to je paša za oči tudi odraslim. To , kar smo navadno videli le po knjigah ali prospektih, ali na filmu, je zdaj resda v primerno majhnem izboru — predstavljena na traški šoli. Šola verjetno ni naključno dobila zanimive razstave: pred leti je svoja slikarska dela prav na tej šoli predstavila kitajska akad. slikarka Wang Huiqin, ki bo prihodnje dni razstavljala tudi v galeriji Loškega gradu. Da zmaj ni le igrača in prava leteča slika, pač pa še mnogo več, je na otvoritvi poudarila tudi prva sekretarka kitajske ambasade v Beogradu Xia Mingzhen: "Zmaji so tudi simbol prijateljstva med ljudmi. Mi odrasli smo te vezi prijateljstva med državama že vzpostavili, na mladi generaciji je, da jih razvija naprej." Mingzhenova je ob tej priložnosti najboljšim učencem podelila tudi značilne kitajske spominke. L. M. 1^1 . v Ai i *Dr 5a,eriJi Mestne hiše se na razstavi Sodobna umetnost iz <8NT3iLav^a sedemnajst avstrijskih slikarjev. Na sliki: kranj-1 ' "kar Henrik Marchel v pogovoru z vodjo beljaške galerij S I "N^^jn »chererjem. - Foto: Gorazd Sinik škofja Loka — Razstava na osnovni šoli Cvetko Golar je vsekakor zanimivo srečanje s tradicionalno kitajsko umetnostjo. - Foto: G. Šinik KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Sodobna umetnost iz Beljaka. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja slikar Karel Kuhar. V Prešernovi hiši je odprta razstava fotografij Boštjana Gunčarja in Deana Dubokoviča. V galeriji 316 knjigarne Mladinska knjiga razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. , V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru, je da-*£«pARi nes> v torek, ob 19.30 na sporedu glasbeni večer — Qy£ PinkFloyd. JESENICE — V prvem nadstropju Kosove graščine je odprta razstava ročnih del. V galeriji pa je še do 1. maja odprta razstava Karol Grossmann — Fo tografije in filmi. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Vinko TUšek. ŠKOFJA LOKA - Danes, v torek, ob 19. uri odpirajo v galeriji Loškega gradu razstavo slik kitajske slikarke Wang Huiqin. V kulturnem programu nastopata Matej Jocif — violina in Bojan Valen-tinčič - kitara. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure. Na Loškem odru bodo 28., 29. in 30. aprila, vsakič ob 20. uri ponovili komedijo M. Fravna Hrup za odiom. TRŽIČ — V galeriji Kurnikove hiše je odprta razstava slik Viktorja Klofutarja. DOMŽALE - V Galeriji Domžale razstavlja akad. slikar Črtomir Frelih. MENGEŠ - V avli Kulturnega doma Mengeš je na ogled razstava del akad. slikarja Vinka Železnikarja. KAMNIK - V razstavišču Veronika je odprta razstava slik Han-dija Behriča. Cveto Sever snuje novo predstavo LUTKE (NIKOLI NE) POČIVAJO Kranj — Minuli četrtek so se v Delavskem domu z lutkovno predstavo Zgodba o vremenu Cveta Severja zaključili lutkovni četrtki te sezone. S tem pa se seveda lutkar Cveto Sever ni poslovil od lutk. Celo nasprotno. Čeprav gre sezona takih in drugačnih predstav — tudi za otroke, h kraju, pa lutke vendarle ostajajo aktualne. Radko se dogaja, da so v eni sezoni "žive" kar štiri lutkovne predstave iz prejšnjih sezon in seveda obvezno tudi zadnja in te sezone — Janko in Metka. "Pred kratkim sem obnovil lutkovno predstavo Vodnjak življenja v okrogli dvorani Cankarjevega doma. Z majem pa se začenja ciklus predstav — i.ajverjetneje bo to predstava Janko in Metka za okoli dvajset krajevnih skupnosti v kranjski občini. Predstave za otroke je v mesecu mladosti naročilo kranjsko Društvo prijateljev mladine. Ne vem še, če je to dokončno število predstav, najbrž bo še kakšna več," pravi Cveto Sever. V lutkovni delavnici Cveta Severja pa je že vse nared za nastanek nove lutkovne predstave. Za sedaj ima predstava še delovni naslov Zgodba o sladkosnednem mesečku. "Prav mogoče je, da bo v jeseni, ko bo premiera, predstava dobila nekoliko drugačen naslov. Zamisel je zrasla pri Saši Kumpu, ki je posegel po motivih iz češkega lutkarstva, prav tako so njegovi tudi likovni osnutki za lutko in sceno. Lutke bo izdelal Dušan So-klič. Ker brez glasbe ni lutkovne predstave, so s tem ukvarja Igor Cvetko, s katerim sva pri izboru glasbe sodelovala že pri predstavi Zgodbe o vremenu." L. M. Glasbena šola Krnaj KONCERT ELENE GILELS Kranj — Sovjetska pianistka Elena Gilels je minuli teden na koncertu v kranjski Glasbeni šoli pripravila poslušalcem lep _glasbeni večer._ Koncert je začela s sonato v As — duru, op. 26 L. van Beethovna. Z umetniško prepričljivostjo in pretehtanim občutkom za dramatiko je bila pianistka kos skladateljevim gostim zvokom, bogatih sozvočja in širokemu razponu dinamike in barv. Sledila je sonata št. 2 S. Prokofjeva, ki je bil sam dober koncertni pianist in je duhovito in bleščeče pisal za klavir. Pianistka ima obsežno barvno paleto, mojstrski klavirski slog in moč za izražanje posmeha s klavirskim zvokom. V skadbah zna izjedkati razna razplože-nja — od veselega do zamišljenega in nežnega. Klavirska igra Gilelsove tudi v Chopinovi sonati št. 3 v h —molu op. 58 odkriva visoko kulturo zvoka in prefinjene poetike. V prvem stavku sonate v h —molu smo bili priča menjavanju čvrstih in možatih zagonov z razneženo zamaknjenostjo, polno hrepeneče melodike. V drugem stavku scherzo v tempu molto vivace, se skladatelj spočije od napetosti prvega stvka v bežnih, virtuoznih pasažah, med katere je položil pomirjajočo, nerazburljivo melodijo. Tretji stavek zahteva od izvajalca mnogo okusa in kulture pia-nističnega tona, da bi premagal enoličnost pritajenega razpoloženja. Vsa v tretjem stavku nakopičena sanjavost se na mah sprevrže v neugnano strastnost, ko bruhajo ostri začetni udarci četrtega stavka po klaviaturi. Poslušali smo galop živahnih motivov, drznih pasaž, ki so nas brez najmanjšega oddiha pripeljali do zaključne fortissimo kadence v globini klaviature. L rp FILMSKO GLEDALIŠČE Film Ime rože je posnet po istoimenskem romanu Umberta Ecca, ki je pred nekaj leti postal uspešnica na knjižnem trgu in bil preveden tudi v slovenščino. Avtor sicer trdi, da film nima prav nobenih stičnih točk z njegovim romanom, vendar osnovni motiv ostaja. Zgodba pripoveduje o angleškem menihu Williamu Basker-vilskem, ki pride v italijanski samostan na tajni sestanek o bodočnosti katoliške cerkve. Serija skrivnostnih ubojev kvari atmosfero pred sestankom in angleški menih jih začne na lastno pest raziskovati. Igra ga Sean Connerv, v ostalih vlogah pa nastopajo še Christian Slater, Helmut Qualtinger, Elya Basin in drugi. Zgodovinsko dramo Ime rože je režiral mladi francoski režiser Jean —I Jacques Annaud, ki je za svoj film Črno —belo že dobil oskaria. Trgovina in gostilna MALLE Brode na Koroškem Rama 500 g samo 13.90 ureja LEA MENCINGER zmmssjigmaLAS 8. stran SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA OBČINSKI KOMITE ZKS ŠKOFJA LOKA OBČINSKI SVET ZS ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŠKOFJA LOKA ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZRVS ŠKOFJA LOKA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKA čestitajo delovnim ljudem občine Škofja Loka za dan OF in delavski praznik — 1. maj Skupščina občine Tržič in družbenopolitične čestitajo delovnim ljudem in občanom za dan OF in praznik dela. Ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj /o gubtianska banka Temeljna banka Gorenjske 2e številki, da ie bilo moć največ točk pri ocenievaniu dobiti za kakovost dela in organiziranost enote oziroma, da so pripombe varčevalcev (reklamacij) število točk na|bol| zman|šale, povesta, ka| |e pravzaprav glavni cil| oce-nievania oziroma izbora na)bo!|še enote v Temel|m banki Gorenjske Krari|. Ob naravnanosti čimbolj trdne in poslovne bančne hiše za posleni z vodstvom banke stremi IO, da bi bilo vsakodnevno sodelovanje z varčevalci in vsemi, ki kakorkoli sodelujejo z banko ozi roma z njenimi 23 organizacijskimi enotami na Goreniskem, čimbolj kakovostno, poslovno in če hočete tudi osebno »Za nas je pomemben vsak poslovni partner, vsak varčevalec, vsak obiskovalec banke oziroma organizacijske enote Temeljne banke Gorenjske Kranj,« poudarja podpredsednik pošlo vodnega odbora Ljubljanske banke Temeljne banke Gorenjske Slavko Erzar. »Za doseganje tega cilja p« smo s« dogovorili tudi za kriterije in ocenjeva- NA VRH SE JE UVRSTILA ORGANIZACIJSKA ENOTA BOHINJSKA BISTRICA Bohinjska Bistrica, aprila — Ocenjevanju in izboru najboljše organizacijske enote v Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske Kranj bi lahko rekli tudi tekmovanje. Vendar v pravem pomenu besede to tekmovanje vendarle nI bilo. Triindvajset organizacijskih enot Temeljne banke Gorenjske Kranj je namreč ocenjevala posebna komisija po naslednjih kriterijih: izgled poslovnih prostorov, urejenost delavcev, kakovost opravljenega dela in organiziranost enote, varovanje družbenega premoženja, pobude in predlogi zaposlenih za izboljšanje delovnih postopkov, odnos do sodelavcev ter pripombe varčevalcev oziroma morebitne reklamacije. »Zelo smo vesele in morda tudi malce presenečene, da smo v tem ocenjevanju pristale na prvem mestu,« je povedala vodja organizacijske enote Majda Mencinger. »Sicer pa smo se že na samem začetku s takšno obliko ocenjevanja vse strinjala. Morda je Bohinj malce specifičen, kar zadeva delo in poslovanje. Vse, ki delamo v banki, smo iz Bohinja In Bohinjci nas poznajo, me pa njih. Najpomembnejše pa je, da dobro sodelujemo in prav zato nam ni nobeno delo težko ali odveč. Med turistično sezono, ko se obisk v banki kar precej poveča, sta poslovnost do strank in dobra organiziranost še toliko bolj pomembni. Sicer pa je dela vedno dovolj, saj ljudje v Bohinju precej varčujejo In poleg vseh bančnih poslov je na našem območju tudi dvanajst menjalnic« Polog vod|e organizacijsko enote Ma|de Mencinger so v banki v Bohinjski Bistrici še Marička Sodja, ki |6 hkrati tudi vodja izmene in blagainičarke Anica Cerkovnik, Olga Hodnik tor Dan,a Cvetrežnik Peta bančna delavka je vedno »leteča«, kot ji pravijo, ker vskoči, kadar |e četrta delavka na dopustu ali kako drugače od šotna Trenutno je na dal|šom do pustu na primer Mo|r.a Dobravec Malce namenoma, predvsem pa zato, ker banko zaradi slove sne podelitve priznani in nagrad ni bilo moč kar zapreti, so sveča nemu trenutku v sredo prisostvovali tudi nekateri domačini, ki so imeli prav ta dan opravek v banki. Hkrati pa smo na ta način lahko še enkrat preizkusili kriterij o mo rebitnih pripombah (roklamaci|Hh) varčevalcev /0 ljubljanska bar** Temeljna banka Gorenj* Zaposlene v organizacijski enoti LB Temeljne banke Gorenjske Kranj v Bohinjski Bistrici (od leve proti desni): Olga Hodnik, Darja Cvetrežnik, Majda Mencinger, Ani Cerkovnik in Marička Sodja. ta v Bohinjski Bistrici. S predstav niki vodstva Temeljne banke Gorenjske Kranj in Poslovne enote nje naših organizacijskih enot na Gorenjskem. Na kratko povedano, za nas v banki in za banko j« pomemben vsak varčevalec, vsak dinar, seveda pa stremimo, da bi bil ta varčevalec in obiskovalec z banko in njenim poslovanjem tudi zadovoljen. Pravilu, da ima stranka vedno prav, bi lahko dodali tudi tole geslo: Gorenje In banka, formula prihranka.« Rezultati ocenievania za izbor naiboljše organizacijske enote Temeljne banke Gorenjske glede na kntenie niso le pokazali slike, kakšno ie pravzaprav stanie pri doseganiu dogovorjenega cil|a So neke vrste opozorilo in spod buda hkrati, da tisti, ki so malo slabši, čimprej napredu|e|o, dobri pa, da dosežeio vrh ali pa, da se na njem obdržijo. Kakorkoli že, med 23 organizacijskimi enotami, kjer je lahko vsaka zbrala največ 210 točk, je na vrhu s 1% točkami tokrat pristala organizacijska eno Radovl|ica smo |0 zato sredi mi nulega tedna obiskali. Svečana podelitev priznanja in nagrad za poslenim v tej organizacijski enoti je bila pomemben in prijeten dogodek za zaposlene in še bol| tudi za domačine, ki so imeli prav takrat opravek v bančni enoti Bilo ie to prav v času, ko so vse zapo slene uslužbenke kratek čas sku pai, torei med izmeno ob 13. uri. Za doseženo najboljšo uvrstitev so »bančni ekipi« ki jo vodi Majda Mencinger, čestitali Slavko Erzar, podpredsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke Te mel|ne banke Gorenjsko Kranj, Franc Horvat, vod|n sektoria za posle s prebivalstvom v Iemel|ni banki Gorenjske in Stane Košnik, vod|a Poslovne enoto Temeline oanko ( ,orn(ip,ki' Krani v Ha>ukdo je v tujini spoznal, da nihče nima lepše dežele kot k '• kot je naša Slovenija. Naša, pravim /.itn, kor je naša in r Jl> ugasnilo mnogo življenj, da je postala resnično naša. j A sedaj, ko je naša, bi jo radi uničili. Da, uničili! Se zave-liib kga? Mogoče še ne. Ali hi radi, da tu, na slovenskih po- 1 ''astejo plastične vrečke namesto pšenice in krompirja? g Itfajte se obvladati in promislite o posledicah, ki čakajo našo domovino in prihodnje rodove! u . Zato puzimo na okolico' Kaj bomo /. bogastvi, ko bomo Zea domovino? Srum me je že, ko pomislim, da so utegne "iti kaj tukega v moji domovini, ki mi je kot mati. Magda IMhi kič, 8. h r. <)S Matije Valjavca Preddvor OKLIC, GREGOR AHAf.lO LANjA Si ^'Naiki > toftfVk IGA GREGA HODNIK Kat ,.m'r Silar, PETRA BESTER, TINAr OV,SEK' BOŠTJAN ŠOLAR, IQOr v/AVNlK ALEKSANDRA ZUPANC ^*JDa o NlK MATEJ FTNŽGAR. A pA2lAR MELITA KRAMAR šo|s.t'sto knjižnih nagrad - Izlet 1 Alpinino karavano konec '»jin, W Ula Kuni? K /umskim čevljarjem, seveda, letoš- Pol?? ""•»•"»zorjem« imše rubrike. Vsak Ifilfii novo ime, en ,n sedež več. RAZLIKA - Ali lahko jaz malo vozim? sprašuje sin, ki se z očetom pelje v avtu. - Niti slučajno! - Saj sem vendar že dovolj star! - Ti že, ampak avto pa še ne... RAZTRESENOST - Je to vaš dežnik? - Ne. Jaz sem svojega izgubil. TA MESEC NA VRTU PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ RDEČA MOZOLJEVICA Precejšnja nadloga obraza je tudi rdeča mozoljevica (rosacea), ki jo povzroča naval krvi v žilne kapilare na obrazu. Včasih je ta bolezen dedna, včasih pa posledica živčnega šoka in jo nenadna sprememba temperature še poslabša. Francoski zeliščar M. Messegue za zdravljenje priporoča lotione, ki ublažijo pritisk krvi. Skuhajte dve ali tri glavice solate v malo vode in si s to solatno juho kolikor mogoče pogosto umivajte obraz. Ali pa namakajte v litru studenčnice ščep makovih listov in ščep šipkovih cvetov ter ščep krvavega mlečnika in si potem s to vodo umivajte kožo. Zelo blag in učinkovit lotion proti rdeči mozoljavici in vsem obraznim vnetjem lahko pripravimo tudi iz slezenovca ali navadnega sleza (4 ščepce slezenovca ali sleza kuhamo pol ure v litru vode). Trajnice, ki zrastejo samo 3 do 5 cm visoko, so zlasti primerne za ploščne poti — dajejo jim poseben čar. Najbolj prav je, če imamo za vsako pot samo en rod rastlin. Z barvo listja je lepa zlasti acena ali jezica (Acaena buc-hananii, ker ima liste modrikasto zelene, A. novaezelandiae pa rjavkaste). Zelo lep je tudi pito-mec ali sagina (Sagina subula-ta). Dober vtis dela tudi prav tako komaj 3 do 5 cm visoka materina dušica (Thvmus serpvl-lum). Tigridijo srečujemo po vrtovih še vse preredko. Njene gomolje sadimo konec aprila. V skupinah po kakih 10 rastlin so tigri-dije zelo lepe rastline na gredah s trajnicami. Upoštevati je treba, da zraste do 50 cm visoko. Gomolje posadimo 8 do 10 cm globoko in 10 do 12 cm narazen. Tigridije so najlepše na soncu. Frezije, katerih gomolje sadimo aprila na prosto, dajejo že julija lepo rezano cvetje. Tako imenovane rajske frezije terjajo več Bolje uspevajo v rahli senci kakor pa na žgočem soncu:. Gomolje posadimo 5 cm globoko, v vrste 10 cm narazen, gomolje v vrstah pa 5 cm vsaksebi. Na m2 porabimo okrog 200 gomoljev. Da rastline ne poležejo, jim damo nizke opore. Med rastjo skrbimo, da so tla stalno dovolj vlažna. Deppejeva zajčja deteljica (Oxalis deppei) je ena tistih lepih rastlin za gredice, ki jo še vse premalo uporabljamo. Strnjeno vrsto zajčje deteljice dobimo, če sadimo čebule 8 do 10 cm narazen. Sadimo jih 2 do 3 cm globoko že od srede aprila. Oktobra čebule poberemo iz zemlje in jih prezimimo na suhem in brez zmrzovanja. Če potonke ne cveto, so navadno posajene pregloboko. Potonke so lahko posajene samo tako globoko, da je koreninski vrat 3 do 4 cm pod zemljo. Rastline, ki slabo cvetejo, si zapomnimo in jih avgusta presadimo. Potonke večinoma nimajo rade apnenca. MODA ZA MLADE Najstniki se seveda tudi to poletje in verjetno še nekaj naslednjih ne bodo odpovedali jeansu. Le vedno si bodo izmislili kak nov dodatek. In veste, kaj je letos velika moda? Naramnice! Ne le ene, lahko jih imate kar več na enih hlačah, pa še pas, če hočete. Druga posebnost pa so ure. Zakaj bi jo nosili na zapestju? Lahko si jo vdelate v pašček pri mokasinkah, v zavihek žepa na bluzi, na rokav, lahko pa najdete še bolj nenavadno mesto, le tako naj bo, da boste na uro videli... Vedno se najde osa, ki piči objokan obraz. Japonski pregovor POHANO VIME Pokojna mama Jerca Semen iz Tržiča je včasih veliko kuhala pri gospodi in je znala pripraviti marsikatero kuharsko umetnijo. Tudi iz slabega mesa, iz ostankov je znala narediti dobro, okusno jed. Njena posebnost je bilo "pohano" kravje vime. Saj je res, da pri mesarju nič kaj lepo ne izgleda, toda ko je pred vami na krožniku zlato ocvrto, je vse kaj drugega. Njen recept nam je zaupala njena hčerka Ivica Štele. Kravje vime dodobra operemo in damo kuhat v lonec na pritisk z vso jušno zelenjavo, ne smeta Nagrada tedna ZBIRAMO RECEPTE ZA ORIGINALNE GORENJSKE JEDI pa manjkati čebula in česen. Tudi solimo, seveda. Ko je vime mehko (kuha se kar precej časa), ga razrežemo na primerne koščke in spanira-mo: povaljamo v moki, jajcu in drobtinah. Postrežemo ga kot meso k praženemu krompirju, lahko pa ga ponudimo tudi s tatarsko omako. Poskusite, odlično je. Le do vimena boste težko prišli, kajti le redki mesarji ga še imajo v prodaji v svoji mesnici. Morda bodo pa odslej drugače gledali nanj, če bodo le poskusili, kakšno je "pohano", kot ga je pripravljala mama Jerca. Zdravo! Smo učenci 7. razreda osnovne šole Lucijan Seljak v Kranju. Na vaših straneh že dolgo nismo zasledili horoskopa za fante in dekleta. Zato vam ga pošiljamo mi. Preberite ga in če vam bo všeč, objavite. Upamo, da bo v redu. Je. Majski horoskop OVEN (21.3. 20.4.) DEKLETA: Ta teden pri tebi ne bodo cvetele rožice, ampak fantje. Tiste Ha, ki bo kot vrtnica, nikar ne utrgaj, ker je prevelik šminker. Zate je tisti, ki je podoben kaktusu. FANTJK: (zgubil boš kuli, žvečilnega in nekaj denarja. Našel pa boš glav* nik, radirko in prelepo temnolasko. Pomni: nekaj moraš izgubiti, da potem še več najdeš. BIK (21.4. 20.5.) DEKLETA: < (dločil se bo in ti pokazal svoje prave karte. Reci mu, da nič ne pomaga in da je on zate še vedno črni Peter. Velika novica ti bo spremenila kunec tedna. FANTJE: Napako Iz prejšnjega tedna čimprej popravi. Popraviti daj tudi svoje čevlje, da ti ne bo drselo v ovinkih. Plavolaska ti bo pomagala popraviti tvojo domačo nalogo Kropa - Radiše Kulturna vez, ki že četrt stoletja druži ljudi dveh slovenskih krajev, na nasprotnih straneh Karavank Že 2f> let sodelujejo med seboj pevci moškega pevskega zbora ki D sianc Žagar Plamen Kropa in člani Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš na Koro škem. Za Kropo jo bil !). april 1988 lep kulturni praznik, ker so nas /oprt obiskali rojaki i/. Avstrije. Najprej smo jih pozdravili v naši osnovni šoli, kjer smo jim pripravili učenci, ki obiskujemo glasbeno Šolo v Radovljici, kra tek kulturni program Nato smo vsi skupaj odšli v Kropo. Poslušalci smo napolnili dvorano, kar mi je bilo zelo všeč. Velikokrat imamo namreč razne prireditve, dvorana pa je na pol prazna. Korošci so nam zapeli svoje priljubljene pesmi na pristen način, kar je bilo lepo doživetje za obiskovalce. Meni pa je bil najbolj všeč glusbeni del. Kot gojenki glasbene sole mi kljuna stu flavta ni neznanka, zato sem /. zanimanjem poslušala večjo skupino otrok, ki je nanje igrala koroške narodne pesmi Zares jim morujo biti pri srcu, du so jih tako občuteno zaigrali in tudi večglasno zapeli. Skupino vodi učitelj samouk, ki nam je povedal, du imujo vaje lahko sumo ob nedeljah dopoldan. Njihov nastop nam je pokazal, da se z dobro voljo lahko veliko doseže. Kar malo sram me je bilo, ko sem pomislila, kako malo učencev iz naše šole obiskuje še glasbeno šolo v Radovljici. Nas je vendarle v šoli več kot 200. Na sončnih Radišah - kot jim sami pravijo, pa je vsega skupaj le nekaj slovenskih družin, pa vsi otroci znajo igrati in peti. Nobe nemu od otrok pa se ni treba sramovati svojega znanja slovenskega jezika, ker vsi po vrsti zelo lepo govorijo jezik svojih mater in očetov oziroma jezik starih mam in starih očetov. Prav gotovo se bo naše medsebojno kulturno sodelovanje lahko nadaljevalo, če bo le volje dovolj. Pa le na naši strani Karavank. Slovenci z Radiš na Koroškem je imajo veliko. Jelene Mateja 4. r. OŠ Staneta Žagarja Lipnica Prometna sreča Z mamico sva šla v trgovino. Nek voznik je prehiteval kolono, ko sva midva prečkala cesto. Povozil bi me, če me ne bi mamica potegnila nazaj na pločnik. Gašper Košir, 1. a r. DVOJČKA 1.5. - 21.6. DEKLETA: Kdor čaka, dočaka — ali pa tudi ne. Veliko punc napada srce temnookca, ki je tudi tebi všeč. Nikar ne čakaj, napadi še ti! Horoskop ti zagotavlja, da boš zmagala. « FANTJE: Prijatelj ti bo pomagal, da jo boš spregledal. Že tako dolgo te je vlekla za nos, da je zdaj tvoj nos dolg kar dva metra. Povej ji vse in tudi ostalo. RAK 2.6. - 22.7. DEKLETA: Majčkeno si razvajena in tebi je to všeč. Komu pa ne bi bilo! Vseeno pa nikar ne pričakuj, da te bodo fantje kar naprej nosili po rokah. Prej ali slej jih bodo začele boleti. FANTJE: Bolje sovražnik v roki kot prijatelj na strehi, pravijo. Kmalu ti bo padel v roke tisti, ki te je tako vrgel na finto. Konec tedna pa boš izvedel, kateri prijatelj beži pred tabo na streho. LEV(23.7. - 23.8.) DEKLETA: Videla boš strahove tam, kjer jih sploh ni. Nikoli se ne skrijejo v pralni stroj, ampak v... Horoskop si tja ni upal pogledati, ker ga je preveč strah. Enega strahu na dveh nogah pa se nikar ne boj. FANTJE: Dnevi, ki so pred tabo, so polni presenetljivih novic. Raketa bo skoraj pristala na Marsu in ti se boš skoraj zaljubil v prekrasno lepotico. Oprostite, zadnjega "skoraj" ne bo! DEVICA (24.8. 23.9.) DEKLETA: Hitro se boš zaljubila .in še hitreje obljubila. Ne skrbi, do konca leta se boš že toliko naljubila, da boš imela ljubezni do vrha glave. Zato zdaj ljubezensko počivaj in si naberi moči za finiš. FANTJE: Ugriznil boš v kislo jabolko in skoraj ti bo odpadel zob. Zobozdravnik pravkar nima kaj delati, zato takoj k njemu. Tvoji domači bodo precej kisli, ko bodo zvedeli za tvoje vragolije v šoli. TEHTNICA (24.9. - 23.10.) DEKLETA: Nekdo te bo hotel prelisičiti, ti pa ga premedvediti. Povej mu, da poznaš nekega medveda, če te bo hotel še kdaj vreči na finto. Darilo domačih bo dolgo držalo, darila svetlolasca pa nikoli ne boš dočakala. FANTJE: Svetlolaska že dolgo pričakuje darilo od tebe (ne aviona). Imel boš srečo, da boš v pravem trenutku ob pravem času na pravem mestu. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) DEKLETA: Radovednost je lepa čednost, pravi pregovor. Zato se nikar ne jezi, če te bo rjavolasec vsake pet minut spraševal, če imaš fanta ali ne. Tudi učitelji bodo zelo radovedni, zato malo odpri knjige. FANTJE: Bil si zelo razsipen z denarjem, zato boš ta teden zelo malo zapravil. Z veliko iznajdljivosti pa boš vseeno prišel do darila za mamo. Tebe pa bo darilo čakalo ob koncu pouka pred šolskimi vrati. STRELEC (23.11. - 21.12.) DEKLETA: Srečala boš umetnika, ki zna iz muhe narediti slona in obratno. Prav zate bo pripravil posebno presenečenje. Doma se bodo nate najprej jezili, potem te bodo pohvalili, nazadnje pa še nagradili. FANTJE: Laž ima kratke noge, vendar zelo hitro teče. Horoskop pa ti ne pove, ali boš ti koga nalagal ali bo kdo tebe. V vsakem primeru treniraj tek, da boš laž lahko ujel ali pa ji ubežal. KOZOROG (22.12. 20.1.) DEKLETA: Stari Arabci so rekli: Kdor ti zida gradove v oblakih, je zidar. Nikar mu takoj ne zaupaj, ampak ga vprašaj, kakšno opeko in kakšno malto uporablja. Če te bo rjavolasec vzel za zidarskega pomočnika, to pomeni, da te ima zelo rad. FANTJE: Konec tedna bo prišlo do srečne zamenjave. Mogoče ti bo uspelo zamenjati dve kokakoli za punco. V sredo boš zamenjal dan in noč in hotel spati podnevi. VODNAR (21.1. - 192.) DEKLETA: Srečna naključja se bodo vrstila drugo za drugim. Dobila boš darilo, ki si si ga že dolgo želela, padla boš tam, kjer si sploh nisi želela in srečala boš fanta, ki ti bo želel vse najboljše. FANTJE: Še za nekaj dni stisni zobe, vendar ne premočno, da ti ne bo treba k zobozdravniku. K frizerju pa bo treba. V nedeljo boš izvedel veselo novico. RIBI (20.2. - 20.3.) DEKLETA: Nekdo že od novega leta preži za tabo. Ne boj se, ne bo se ti upal približati, preden mu ne boš dala znaka. Horoskop te zdaj opozarja na vse skrite poglede, na kino in na glavne odmore. FANTJE: Robi Zoreč, Boris Kozjek in Robi Košir, tako zelo ste se trudili, da ste na horoskop na fante-ribe pozabili. Ali pa je to vaše znamenje in sami sebi nočete napovedovati usode? k mmmmmmoLAS 10. stran OB DNEVU OF OB DNEVU 'zanimivosti, or OB Torek, 26. aprilaj* DNEVU OF OB DNEVU 0 Osvobodilni fronti so rekli: Polde Kejžar, Škofja Loka: »Osvobodilna fronta mi pomeni enkratno, najbrž neponovljivo sintezo spontanega ljudskega opredeljevanja in akcije organiziranih družbenih sil, od komunistov in sokolov do kulturnih delavcev in krščanskih socialistov, za skupen cilj. To je bila podlaga, na kateri se je razvil množični narodnoosvobodilni boj, edinstven v takratni Evropi. Ta boj ni bil nekaj navadnega, šlo je za obstanek naroda, za korenine, Našo usodo so takrat načrtovali z radirko. In vendar, celo v teh razmerah program osvobodilne fronte ni bil program preživetja ampak pogumna in realistična vizija nove družbe in novih medobčinskih odnosov. Zato v osvobodilni fronti ne vidim le zgodovine, je tudi še nepresežen izziv.« Milka Šmid, Železniki: »27. april je rojstni dan naše fronte, ki danes povezuje vse plati našega življenja. Takrat je bila to organizacija za osvoboditev, za ponovno pridobitev naših narodnostnih pravic. Danes, ko nas tarejo drugi problemi, je spet prisotna. Vsi najdemo v njej svoje mesto, od kmeta do intelektualca. Vendar danes socialistična zveza ni več tisto, kar je bila nekoč Osvobodilna fronta. Kaj hočem, za nas je zagotovo OF močnejša, kajti v nas je pustila neizbrisne spomine. Če mi kdo omeni OF, se vedno spet vidim v krogu taboriščnic, zbranih v eni od sob barake. Okrog 50 Slovenk nas je bilo takrat v Rawensbriicku. Rapa Šuklje in njena sestrična Martina sta napisali pesem in tik pred 1. majem 1945, ko smo vsak dan pričakovale osvoboditev, recitirale: Greta Ahačič — Marjanca »Molče pod jarmom klonil je naš rod, besede ni, ki bi gorje objela, izdajstvo, ki so tuja ga krdela in lastna kri nasula nam na pot...« m. 9 r Vedele smo za datum ustanovitve OF, večina smo bile njene aktivistke, zagotovo nam ta praznik tudi danes, pomeni veliko veliko več kot mlademu rodu.« Lojze Potočnik — Demidov, Škofja Loka: »Mislim, da se danes socialistična zveza premalo ozira nazaj na Osvobodilno fronto, da bi bilo kdaj pa kdaj treba kaj tudi brezplačno narediti. Osvobodilna fronta je bila organizacija širokih množic, nobenega plačila ni bilo nikjer — morda ti je grozila le smrt, pa vendar je svoje poslanstvo opravila stoodstotno. Povezala, zbližala je ljudi. Danes pa je vse delo socialistične zveze medlo, mlačno. Vodstva socialistične zveze bi morala drugače pristopiti k propagandi svojega delovanja, bolj prisluhniti ljudem. Komoditeta ne ustvarja nič dobrega.« Ferdo Tolar — Mirko, — Škofja Loka »Osvobodilna fronta je imela silno moč Moč je imela v vodstvu, v širokih ljudskih množicah, skratka, bila je ljudska. Zavest ljudi je bila na višini, kot še nikoli. Kako si sicer razlagati dejstvo, da je izvršilni odbor OF cekljanske vasice Otalež sklenil, da en dan v tednu ne bodo jedli, niti otroci ne, da bo hrane za partizane. Take ljudi smo imeli takrat. Danes, ko je pa vsega dovolj, ko so na bajtah zrasle večnadstropne hiše, ko prihaja v hišo partizanska pokojnina, ko imajo šolarji štipendije, pa se dogaja, da ponekod vsa vas ne more poskrbeti, da bo tista dva kvadratna metra zelenice pri spomeniku padlim očiščena. Socialistična zveza bi danes morala vplivati na ljudi, da bi med njimi vladali poštenost, odkritost, prijateljstvo, tovarištvo. Tako pa danes nihče ni več pripravljen kaj brezplačno narediti, v organizaciji socialistične zveze je preveč mlačnosti. Edino borci smo, lahko rečem, ostali istih misli, kot nekoč.« Trgovina in gostilna MALLE Brode na Koroškem \ Banane 1 kg samo 13,90 Bile so čudovite žene „Trajbah v Tržiču je bilo delavsko območje. Tu so stanovali delavci tržiške predilnice z družinami. Med njimi tudi Ahačičevi. Gizela Mali, glavna sekretarka AFŽ V Tržiču je že v začetku leta 1942 poklicala Greto, če bi hotela prevzeti organizacijo AFŽ v Spodnji Bistrici. Nemško znaš, znaš se pogovoriti, če bi do česa prišlo. Greta je pristala, momogrede je imela ob sebi sedemnajst žena in šest skojevk, ki so bile povečini tkalke iz tovarne. Čudovite žene, se jih spominja Greta. Helena Novak, Francka Sajo-vic, Milka Krašovec, Marija Ferlič, Helenini hčerki, Kašarjeva Mirni... Lehrmann se je pisala včasih, njen oče je bil v Tržiču zelo znan. Bil je uradnik v predilnici, človek, ki je znal prisluhniti malemu človeku. Iz želje, kako pomagati siromaku, je pisal o gojenju drobnih živali, kako se rede koze, zajci, perutnina. Izdajal je »Perotni-narja« 'prvi slovenski ilustro-van mesečnik za umno pero-tninarstvo s priveskom za umno rejo vseh malih domačih živali.' V Tržiču je že leta 1904 imel svojo farmo kokoši, od tu je s poukom in vzgledom navajal revno ljudstvo k uspešni mali živinoreji. Še danes v Sloveniji najboljšim rejcem podeljujejo Lehrmannova priznanja. Je bila Greta po njem? Tudi ona je bila znana, kot človek, ki rad pomaga povsod, kjer so ljudje v stiski. A sama pravi, stel upor in ni bilo dolgo, ko je vsak od njih po svoje »sodeloval«. Mož Lovro je imel sestanek svoje partijske celice v kuhinji, ona svoje afežejevke v spalnici, starejši sin Jože na kranjski gimnaziji, najmlajši Karli pa spet po svoje. svojim črnim klobučkom... Dolgo jih niso odkrili. Potem je prišla izdaja. Vzeli so Gize-lo, 2. februarja 1945 pa še Greto in visoko nosečo Kašarjevo Mirni. Greto so v graščinski dvorani ob svečah, križu in mrtvaški glavi obsodili na šest let. Dve leti je dobila samo za ilegalno ime. Za njo so vzeli še moža, a imela sta srečo, spuščena sta bila tik pred koncem vojne, na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila. Svoboda je že skoraj tu. Le še ure so štete. Zdaj se bo vrnil iz partizanov njen najmlajši, Karli, je pričakovala. Redno je dobivala njegovo pošto. :S3J' bo počasi le šla »v pokoj-1 zdravje ji še kar sluzi, sveža je kot marsikatera J ša. Delavnost te drži P° .^jt pravi, pa dobra volja, so veliko hodili v planine-sedemdesetih je še šla. čez * marco na Sedmera jeze/ai J potem čez Štapce in Ov^^L nazaj v Bohinj. Nikoli ni J dem zavidala bogastva. Na] & imajo, če jih to osrečuje- ' ne. Več ji je vredno, če v o^t bi lahko še veselo zapoje. ^ kor so v Tržiču včasih p* pod starim Hubadom je tržiškem Bralnem društvu lovadiia pri Sokolu. da je bila bolj mamina. Mama je bila v njihovi družini borka. Sama je po očetovi tako zgodnji smrti, bilo mu je komaj 34 let, vzgojila in študirala pet otrok. Pa je bila le sobarica v Unionu. Prava mati korajža, se je danes spominja Greta. Ko jo je tisti dan, kmalu po okupaciji je bilo, poklical trži-ški župan in vprašal, če bi vstopila v Kulturbund, saj je vendar nemškega rodu, sicer pa naj možu pripravi nahrbtnik za v Begunje, se je v njej vse uprlo. V njeni družini so bili vedno, kar pomni, Slovenci. Ni stopila v Kulturbund in moža so resnično zaprli, njega in še štirideset Tržičanov. Toda kmalu so ga spustili, kajti takrat mu res še niso mogli ničesar dokazati. Zaradi nemškega nasilja pa je v njih ra- Težki, nevarni časi so bili, se spominja Greta danes, toda takrat jih ni bilo prav nič strah. Tudi nobeno njenih žena in deklet. Čudovite so bile. Od starih aktivistk je živa le še ona. Vse je pokopala, vsem ja napisala poslovilni govor. Vsakokrat so z vso silo oživeli spomini. Kolikokrat so šle na zvezo v Dolino, v Puterhof, pod Dobrčo, iz črne in bele pa-vole, ki so jo jemale v predilnici, so pletle rokavice, nogavice, brezrokavnike, kape. Še danes je hvaležna prokuristu, ki jih je ob izhodu pregledoval, našel prejo, a ni javil naprej. A ne le za partizane, skrbele so tudi za družine, ki so imele veliko otrok, očeta v partizanih. Kjer je bilo pri hiši več kart za moko, so jih odstopali, v Romihovi pekariji so jim pekli kruh, domači furman pa ga je vozil v Dolino partizanom. O božiču so dekleta v že požga-no cerkev v Gozdu nosile na-pečene dobrote. Da v cerkvi diši kot v slaščičarni, so pravile potem vse navdušene. Premalo je smrek, kolikor Slovencev bo viselo, so po Tržiču govorili nemčurji. Vsak dan so prihajale vesti o stre-ljanih talcih, toda ženam na Trajbahu se je zavest le še bolj dvigovala. Skrivale so ranjene partizane, hodile na zvezo. Greta je nosila pošto pod Kako odlično so delovale kurirske zveze. Karli je bil vodja kurirjev v Prešernovi brigadi. Prišel je konec, vsi so prihajali, a Karlija ni hotelo biti od nikoder. Zadnje pismo mu je pisala 20. maja 1945, prepričana, da ga zaradi obveznosti drže v vojski. Še danes ga hrani. V njem mu piše, da so padli trije fantje s Trajbaha. Le zanj še ni vedela. Potem ji je Srečni-kov Stanko prišel povedat. Ves se je tresel. Njen Karli je padel 23. aprila 1945 pod Vo- Zdaj njene druščine m Z Brničevo Micko sta ostali mi. Pa sami zapojeta. J*1 prišla njuna ura, nista še' seznamu«, pravi vedno MlC Dokler boš, boš. »Danes nam je dobro.« ^ misija Greta, »nekateri!11 \ predobro, le za delavce je v . dan slabše. Neznanje in ne^ stenje nas je spravilo tak". ^ leč. Kako smo garali prva i po vojni, kako pošteno je ^ vse. Ko so prve goljufije flatf dili, bi jih morali k zidu P0.^ viti, pa se ne bi takole nad3*' valo. Tako je bilo pa vsako hujše. Za krono vsega-L Agrocomerc. In koliko Agn* mercov bomo še odkrili? Le zakaj so tako jeznj * mladino? Pošteno in od* povedo, kar mislijo. Mla° bili vedno revolucionar^ prav je tako. Boš star rev jo zganjal?! Nikoli! Oni pa1 jo vse življenje pred seboj, čejo delo, normalno življe^ Kaj se ne bodo jezili, če jim pustili takole hipo* Koliko let bodo za nami j vali dolgove! Tudi nič čuC Josip Vidmar Zgodilo se je 27. aprila S tovarišem Borisom Kidričem sva se seznanila in sva bila povezana že dobro leto, se pravi od takrat, ko se je vrnil iz Francije. Sodelovala sva v pripravah na Društvo prijateljev Sovjetske zveze. In tako je prišel 27. aprila 1941 k meni na dom in mi kratko malo naznanil: »Danes bo pri vas pomembnejši sestanek.« »Prosim,« sem rekel. »Ja« pravi, »prihajali pa bodo v časovnih presledkih po pol ure ali tudi uro, kakor pač bo, vse bo zelo konspirativno. »Zaradi konspiracije tudi mene ni prej obvestil o sestanku. Da se je odločil za moje stanovanje, se mi zdi povsem naravno, zakaj dotlej resnično ni bilo kompomitirano; jugoslovanske oblasti so me imele za ne pretirano lojalnega državljana, vendar pa tudi ne za državljana, ki bi hotel delati revolucijo. Zaradi tega se zame niso dosti zmenili in so me pustili živeti, kakor sem vedel in znal, in nihče ni nadziral mojega stanovanja. In to je Kidriča spodbudilo, da bi bil sestanek pri meni. Počasi so se zbirali tovariši, ki so bili povabljeni, se pravi za partiji) Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, za Sokole Jože Rus, za krščanske socialiste Tone Fajfar, kot predstavniki kulture pa smo bili povabljeni kar trije: dr. Ferdo Kozak, prof. France Šturm in jaz, ki sem bil lastnik stanovanja. Mislim, da kaže to dejstvo, kolikšen pomen je partija pripisovala temu, da so se vseh njenih akcij tedaj in v bližnji prihodnosti udeleževali slovenski kulturni delavci. To je bila izvrstna poteza partije, ki je v kulturnih krogih pa tudi pri širših množicah takoj zbudila precejšnje zaupanje v njeno ravnanje. Programa sestanka nismo poznali vnaprej, vsaj sam nisem vnaprej vedel zanj, ne za njegov smisel. Torej se je to zgodilo 27. aprila... (Iz knjige Bitka, kakor življenje dolga) glarji nad vasjo Sedovec pri Sveti gori. Ni mogla doumeti. Prej bi verjela za Jožeta, ki se ysa tri leta ni oglasil z ruske fronte, Karli ji je pa ravnokar še pisal, da bo kmalu konec, da Svabe hudič jemlje in prvo, kar bo naredil, ko pride domov, bo učiteljico Dajčmanco čez most vrgel... Ta njen Karli! Ko je januarja 1944 odhajal, mu je bilo petnajst let in en mesec, ko je padel, šestnajst in pol. Električar bi bil, tehnika ga je zelo zanimala. In odličen smučar je bil. Še danes hrani njegovo diplomo, ko je 9. februarja 1941 zmagal v tekih. Po vojni so se Tržičani borili za njegov, Ahačičev memori-al... da ni zaupanja v partij0-dobro, da nisem še tu č^'^ imela še eno skrb več. Reorganizacija je bila Osvo na fronta. Zaradi nje so S,J krat fantje v borbo. Nič dobrega ni pričak° ^ Včasih sem vesela, da sem < ra. Danes si ne bi več spoprijemati s sovražni Takrat smo bili vsi eno Trajbah, ves Tržič je eti čutil, bil organiziran. Os dilna fronta nas je s svoj0 fl jo vse prežela, živeli st^ borbo.« I j Ob takem prazniku, k° J dan osvobodilne fronte. , spomni svojih žena in de«4 h Trajbaha. Spominja se Jože se je tisto jesen vrnil. Mož ni mogel preboleti Karlija. Leta 1952 je bila Greta vdova, ena od 190 tržiških mater, ki so jim v vojni padli otroci, možje. Danes jih je le še 52. V organizacijah je potem iskala uteho, v delu. Povsod je bila, pri invalidih, pri zvezi borcev, socialistični zvezi, rdečem križu, v planinskem društvu, pri gasilcih. Letos, ko je dopolnila 86 let, je dejala, da dih, zagnanih, ko jih ni jji1 strah ne hudiča, ne biri° ' $ beni nalogi se niso odteg^' pa so bile tudi po sedel*[ J let stare med njimi. Sp0^* se jih, vsake posebej, ka ^ druga za drugo odhajale- o* nja je pred dvema leto m šla Marija Ferličeva. On tipkala poslovilne govo^ jjtf jih ji bo zdaj? Sicer Pa- ga se i Igrek, 26. aprila 1988 RAZVEDRILO, 11. STRAN @®Jg@SSJJ©I^IGLAS Inšpektor prihaja ob petkih Ko so se na zadnji seji tržiškega izvršnega sveta pogovarjali o delu inšpektorjev, so imeli člani predvsem dosti pripomb na delovne čase inšpektorjev, ki menda z ustaljenim urnikom le redko presenečajo tiste, ki jih nadzorujejo. Tako na primer v Tržič prihaja tržni inšpektor ie ob petkih in spretni trgovci so se že privadili, da vsaj takrat poskrbijo, da ni presenečenj... Zabavna glasba • Bojanova prva kaseta - Katarina • Blejske budnice Na Bledu delajo nov trgovski center, v središču Bleda, tik ob jezeru, Kler so tudi številni blejski hoteli. Gradbeniki ne bi bili gradbeniki, če ne bi začeli točno ob šestih zju-Trai- Na gradbišče so ob tej pogubni zgodnji jutranji uri privlekli vso meha-n'2acijo, jo "zalaufali", da je ropotalo in se treslo. Turisti so kar skakali iz ")ehkih blejskih posteljic, vse do osme ure, ko je za vrle gradbenike napo-Cl1 velenujni čas malice. In tedaj je bilo spet vse mirno in tiho. Zaradi tako grenkih izkušenj so jim prepovedali jutranji rompompom... ^aj smejo začeti šele ob osmi- uri... Glasbeno pot je Bojan Rakovec iz Stražišča pri Kranju začel z več javnimi tekmovalnimi nastopi in po zmagah na radijski oddaji Kar znaš, to veljaš, Zlati slušalki Iskre Telematike, škofjeloškega Glasu mladih in je tako dobil tudi radijsko vstopnico za snemanje svojih skladb. Iz osemletne dejavnosti omenimo dobro spfejete pesmi: Dobro jutro, Sreča dober dan, Ljubim te. Stara mama, Moda in Katarina. Zdaj se je Bojanu uresničila dolgoletna želja: pri založbi A je v začetku aprila izšla njegova prva kaseta z naslovom Katarina, na njej pa je devet baladnih in pop - disco skladb. "Od starejših skladb sem za kaseto izbral le tri: naslovno Katarino, Modo in Staro mamo, ostale so nove. Baladne, tiste tipične kantavtorske z večjim poudarkom na besedilu so: Slep si, Stara mama, Mavrica in Skrivnostni cvet, ki je bila že predstavljena na letošnji Pop delavnici in se bori za uvrstitev v finale. Pri snemanjih v studiu Boruta Činča so mi pomagali Zoran Urbanč in Borut Činč pri instrumentalni izvedbi ter Polde Bibič in Tanja Rakovec s spremljevalnimi vokali pri pesmi Moda. Bojan Rakovec maja in junija pripravlja nastope po slovenskih krajih, predstavil se bo tudi na radiu in na televiziji, kot gost pa bo nastopil na koncertih ansamblov in skupin, kjer igrajo njegovi prijatelji. D. Papler Čvek • Diskriminacija moških Mladenič, ki je zaprosil za delo v neki trgovini za prodajo žen-ske konfekcije, dela ni dobil, za-w se je pritožil na občinsko sodišče. Poslovodkinja je pojasni-J3. zakaj ga niso sprejeli: »Le kako bi se počutile ženske, ki ku-Pujejo konfekcijo, ko bi za njimi Y kabine lazil moški?'.« Sodišče se ni reklo zadnje besede. • Italijani in politika Neka anketa je pokazala, da Italijani veliko bolj verjamejo sovjetskemu voditelju Mihailu Gorbačovu kot ameriškemu predsedniku Ronaldu Reaganu. Le 13 odstotkov anketiranih Italijanov verjame Reaganu, vendar je obenem tudi treba priznati, da kar 40 odstotkov Italijanov ne verjame niti enemu niti drugemu. Anketarji so obenem tudi vprašali, koga bi izbrali za tipičnega Američana. In dobili odgovor, da je to Juing iz serije Dallas. • Toži starše V Ameriki je vse mogoče, tudi naslednja tožba. Neki mladenič je izgubil oko, ko so v domači hiši proslavljali dan neodvisnosti. Odkorakal je na sodišče in starše gladko tožil, češ da niso imeli dovoljenja, da prirejajo ognjemet v domači hiši. Obenem mu tudi niso preprečili, da meče petarde, ko pa so vendarle videli, da je vinjen. Sodbe še ni. • Impresivni Mc Donald's Firma Mc Donald's, ki se hvali, da v 10.000 restavracijah po vsem svetu proda toliko ham-burgerjev, da jih je za pot od Meseca in nazaj, se ponaša z zares impresivnimi številkami. V teh restavracijah, ki jih ima v 49 državah, na leto proda 65 milijard hamburgerjev, v vrednosti pet milijard dolarjev. Dnevno obišče te restavracije povprečno 28 milijonov ljudi. • Ugrabitelji so si želeli coca-colo V drami ob ugrabitvi kuvajt-skega aviona je bilo tudi nekaj komičnih podrobnosti. Ugrabitelji, ki so tako hladnokrvno ubili dva talca, so od letaliških oblasti v Alžiru zahtevali, da jim morajo prinesti coca-colo in slaščice: »50 steklenic coca cole in 50 slaščic ter čisto spodnje perilo«. Prav tako so zahtevali, da jim morajo popraviti stranišče v avionu in ko so ga popravili, so se za uslugo lepo zahvalili. Ko so bili na tleh, so porabili znatno več goriva, kot je normalno, saj so neprestano delale klimatske naprave, kajti temperature so bile že poletne. KJE SO, KAJ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI IZTOK KAVČIČ V pičlih petih letih se je pretolkel med najboljše in najbolj obetavne jugoslovanske srednjepro-gaše, odnesel prve mednarodne zmage, ko pa bi moral narediti še korak do vrhunskih rezultatov, je leta 1973 odnefial. Nekajkrat je obžaloval ta korak, vendar se je tako pač odločil: preveč sam je bil v Atletskem klubu Triglav, nikogar ni bilo, ki bi z njim vadil, ta osamljenost pa ga je zdelala kot še nekaj obetavnih'kranjskih atletov tistega časa. Ni bilo spodbude in opore, pravi. Dokončal je Fakulteto za telesno kulturo, bil osem let poklicni trener za atletiko v Kranju, potem pa se je naveličal in presedlal v drug poklic. Sedaj je vodja prevzema blaga in skladiščenja surovin v kranjski Savi, v prostem času pa se posveča svojemu otroškemu veselju: glasbi. Dokaj redno igra na kitaro. Od časa do časa ga preteklost še zvabi na stadion, vendar le kot opazovalca. »Leta 1968 smo še živeli v Splitu in na šolskih atletskih tekmovanjih sem se nekajkrat izkazal. Uvrstili so me v ekipo in na splitskem prvenstvu srednjih šol sem bil peti. Premagali so me le fantje, ki so vadili v klubu ASK Split. Vabili so me v klub, jaz pa sem nihal med glasbo in športom. V klubu nisem nikogar poznal. Spoprijateljil sem se z obetavnim nogometašem Marinkom Jukičem, ki se mu je nogomet zaradi grobosti zagnu-sil in 24. novembra leta 1968 sva šla prvič skupaj na atletski trening. Junija naslednje leto sva bila oba že državna prvaka med mlajšimi mladinci: jaz na 300 metrov, Marinko pa na 1500 metrov. Enkrat do dvakrat tedensko sva šla na klubski trening, sicer pa sva redno sama tekla na Marjan in nazaj. Prav zanimivo, da sva sama izbrala pravo metodo vadbe in uspeha. Leta 1969 smo se preselili v Kranj in nastopal sem za Triglav. Tekel sem 400, 800 in 1000 metrov, najboljši pa sem bil na 800 in 1000 metrov. Moja mladinska državna rekorda na teh progah je šele pred leti potolkel Zdravkovič. Leta 1969 in kasneje v Sloveniji tudi med člani nisem zgubil nobene tekme na 800 metrov. V državi sem bil kot mladinec drugi, tretji. Sprva sta bila moja konkurenta Medžimurec in Koprivica, potem pa se je pojavil Sušanj, ki je vedno zmagoval. Leta 1971 sem bil balkanski prvak. Leta 1970 sem v VVroclavu na Poljskem tekel za državno mladinsko reprezentanco. Zmagal sem na 800 metrov, Stekič je zmagal v daljini, Spasojevič pa v troskoku. To so bile edine jugoslovanske zmage. Rad se spominjam tudi leta 1973, ko sem bil v Oslu član državne članske reprezentance. Na 800 metrov smo tekli Sušanj, Medžimurec in jaz. Dosegli smo trojno zmago: Sušanj je bil prvi, jaz drugi, Medžimurec pa tretji. Takrat sem prvič premagal Medžimurca. To je bila tudi moja zadnja pomembnejša tekma,« je povedal Iztok Kavčič. J. Košnjek Ansambel Mihelič 8«čen Ansambel Franca Mi-heliča ne bo več nastopal v instrumentalnem triu s pevskim duetom, ampak celo kot kvintet. Miheličev zven je bil od vsega začetka nekaj drugačnega, med Avseni-kovim in Slakovim, s poudarjenim tehničnim igranjem. Po Sloveniji se je utrgal cel plaz posnemal-cev, zdaj pa je vodja ansambla, odlični so-dražiški harmonikar in avtor glasbe vseh devetih dosedanjih plošč, prešel na širšo zasedbo, na pet inštrumentalistov. • Zakaj? »Na kvintet sem se pripravljal že dalj časa,« pravi vodja ansambla »Rad bi postal nekoliko dru- še Tomaž Zlobko, sin znanega Nika Zlobka, Slakove desne roke in sicer s klarinetom in Tomaž Grajzer s trobento.« • »Kdaj se boste prvič javno predstavili? »Doma, ob prvem maju.« • In potem verjetno sledi snemanje? »Za snemanje nove plošče in kasete imamo že vse pripravljeno in bo verjetno končano še pred tem. Vsekakor se bomo na Alpskem večeru na Bledu predstavili s samimi novimi skladbami.« • Koliko časa boste še nastopali? »Meni se zdi, da smo komaj začeli. Uživamo v delu in če bo vse posreči, bomo še dolgo. Morda še dvajset let. S kvintetom tako in tako šele začenjamo.« Sodelujte v nagradnem žrebanju! vj0 " kv'ntet, takšen, da bi imela moja harmonika še vedno pomembno „ »°. tisto značilno, kot jo je imela do zdaj. • Pravijo, da želiš s kvintetom predvsem na koncertne odre. pigjj* °1 ,0' čeprav sem imel do zda| že veliko samih koncertov. Predli*___v 'ujmi, kier naiveč laramo. sai smo vsi Drofe ^PS^ L- '~ '3' ""I »»■ ■ rw »»»■ K1 W1WW,N#I IftUl M yiBWUUI Mrvi, ItH-JV^ PreD - 01 kvintet Denar me pri tem sploh ne zanima. Že dalj časa sem pr"can, da kvinteti še niso vsega povedali« •in kdo sta nova člana Miheličeve skupine? *eha"n aro 'e '9ral ^'lan Kollne, ne trgovine, ne ga-4vtohga doma, še ceste ne, da bi v°in vozil skozi vas- Pred Pri P je bila majhna trgovinica twBrniku, kjer se je dobila D-*lice °^e' sladkor' PetroleJ- vzi" }Mj k(J0Se tega ni. Govori se, da ne-hiš V ^rbnjah, v eni od novih trgQ narnerava odpreti zasebno J»i0,^!no- Do tarkrat bodo vaščani dovii Še naPreJ v nakupe v Ra-hodi'0 an v ^aPuze- V cerkev v v Mošnje, otroci pa v šolo n^,.0vljico. Pravkar pa v vasi kot nluieio telefone, ki bodo, kdjJ^vijo, v vasi že to jesen, V0(jjL 0 Pa v hišah, se pa ne ve. ^v Jf°d 'majo že dolgo, Muhov-ata ■ ^čijboi- ^Vas> kar so kmetje šJj nujno potrebovali. Zdaj še vedno oddajajo mleko po starem, v kanglah in koliko je dela z njimi. No, gospodinje na Gorici so precej na boljšem. Zahvaljujoč se naprednim kmečkim gospodarjem v vasi, so Reznikov skedenj malo pozidali in v njem uredili zbiralnico mleka v cisterni. Gospodinjam zdaj ni več treba doma mleka hladiti, da se ne bi skvaril, le pomolzejo ga in oddajo v zbiralnico. Še vedno pa zanj skrbi Šimnov Tonči, ki je včasih po vasi pobiral kangle, zdaj pa skrbi za zbiralnico. Mleka na Gorici kar precej oddajajo, pravijo, da se najbolj splača. Pri vsaki hiši imajo še po nekaj živine, čisti kmetje so le pri Prešernu, Dežmanu pri Muhovcu. Divji prašič in nutrije Največja kmetija je danes pri Prešernovih, Klinčevih po domače. Nekaj čez dvajset glav živine imajo. Hišo dobro poznajo tudi lovci, kajti Anton Prešeren, Klinčev, član lovske družine Be-gunjščica, ima v gozdu nad hišo v posebni ogradi divjega prašiča. Sem lovci vodijo svoje lovske pse na vaje, da bi potem znali slediti divjega prašiča, če bi na Je bil še otrok, ko so ga ^&si ' ^metJe pa so potem LV°ie i Zas'Pau m odstranjevali hiša*e nišne vodnjake. Vsa-?fa.v 5,v Vasi ga je imela, vas je {»h. 0n0vela po svojih vodnja-*kovr S se ie ohranil le še pri * ed ' 09 številki 4> kJer Je do" najbolj naprednih Star vodnjak se je ohranil le še pri Jakovcu; namesto vodi služi kot ogromen rožnik. kmetov na Gorenjskem Tone Dolenc, ki je v Vrbnjah postavil moderen hlev za sto glav živine. Jakovčevi so vodnjak sicer zasuli, toda obod so pustili in zdaj je to ogromen cvetlični »lonec«. Moderna zbiralnica mleka Ko sem se malo prej mudila v Begunjah, mi je mlada kmečka gospodinja tarnala, da pri njih Peračnikova hiša sredi Gorice je dobila povsem novo podobo. Kajdi-ževi jo urejajo z velikim spoštovanjem do prvobitnega in z veliko mero okusa. Marsikomu na Gorenjskem bi lahko bili za zgled. — Foto: D. Dolenc jagi nanj slučajno naleteli. Mrcina je, pa vendar krotka, in če ga Klinčeva mama skozi železno ograjo počoha po resasti dlaki, od ugodja kruli in se ji uleže na tla. Še po nečem je znana Prešernova hiša: po nutrijah. Že nekaj let jih goji Tonček. Posebne hlevce jim je sezidal, take, da ima vsak predelek še svoj bazen, kajti nutrije se morajo kopati, in tu se rede in množe. To so zelo zanimive živalice. Kot velike podgane so, za hrano se znajo zravsati kot pri živalih zlepa ne doživiš. S kakšno togoto se spričkata samca ali samici za šop trave! In nobeden noče odnehati. A kot se prepir začne iznenada, se tudi poleže in človeku kar odleže, ko ju vidi spet mirno grizljati travo. Na poseben način jo je: v tačko jo vzame, ne je s tal. Obnovljena kmečka lepotica Pri vseh hišah je kaj novega, nove hiše rastejo na kmečkih vrtovih, novi hlevi, novi skednji, stare hiše ostajajo skladišča, zaprte. Škoda, saj so bili včasih to pravi kmečki dvorci. Hišo sredi vasi, kjer se je včasih reklo pri Peračniku, kajti tu -je bil svoj čas vaški vodnjak, kjer so žene iz vasi prale, so pred leti kupili Kajdiževi z Bleda. Z vso resnost- Klinčev Tonček se poleg kmetije in lova ukvarja še z vzgojo nutrij. jo in voljo so se lotili obnove te lepe kmečke hiše in danes, po dvanajstih letih stoji sredi vasi prava lepotica, lep zgled, kake se da preurediti kmečka hiša za udobno bivanje danes. Tudi notranjost skušajo ohraniti kar najbolj avtentično. Ko so spraskali omet z oboka v veži, ki vežo loči od nekdanje črne kuhinje, se je pokazal iz kamenja, povečini peračiškega tufa, zgrajen »šipovnik«, prelep obok, ki obiskovalcu nemo priča o stoletjih, ki so minila. Pravijo, da je prvotna hiša pri Peračniku, katere temelje so našli na zgornjem koncu hiše, stara blizu 500 let. 67 GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 26. aprila Elanovo slavje ob zaključku sezone Slovo od Bojana in sezone Bled, 21. aprila — Zadnja smučarska sezona je bila za Elan ena najuspešnejših. Slovesno so jo sklenili v četrtek zvečer na Blejskem gradu s kulturnim programom, v katerem so nastopili Slovenski oktet, operna pevka Ruža Pospiš — Baldani in citraš Miha Dovžan, na slovesnosti pa so bili tudi Andrej Marine, Janez Stanovnik, Dušan Šinigoj, Miha Ravnik in Janez Bohorič. Slovesnost je imela še poseben pomen: od tekmovanj se je poslovil naš naj boljši smučar Bojan Križaj. Elan mu je poklonil stilizirano smučko v naravni velikosti, ki jo je zasnoval oblikovalec Oskar Kogoj. O tekmovalni poti in človeški plati Bojana Križaja je govoril njegov sotekmovalec Boris Strel, ki se je tudi rrioral predčasno že pred leti posloviti od aktivnega smučanja. Prvič so podelili novo Elanovo priznanje - rajske ptice. Zlato sta dobila kot prva Mateja Svet in smučarski skakalec Ole Gunar Fidjestoel, srebrne pa Erik Johnsen, Primož Ulaga, Matjaž Debelak in Miran Tepeš. Elanova tekmovalca Armin Bittner in Inge-mar Stenmark pa sta dobila spominski grafiki Jožeta Ciuhe. J. Košnjek Slike: G. Šinik Bojan Križaj, kot da bi želel povedati: brez skrbi, ostajam vaš! Križaj in Stenmark, prijatelja in huda nasprotnika med vratci. Tomaž Čižman, tokrat v uniformi vojaka, in Boris Strel, ki se je v imenu tekmovalcev poslovil od Bojana. Filip Gartner, novi trener smučarjev Avstrije, in Armin Bittner, ki bo tudi prihodnjo sezono tekmoval na smučeh Elana. Pet izbirnih tekmovanj čaka naše najboljše kajakaše in kanuiste V sredo Soča in v petek Tacen Ljubljana, 24. aprila — Za letošnja največja tekmovanja naših najboljših kajakašev in kanuistov bo pet izbirnih tekmovanj. Glavni izziv za vse najboljše, ki računajo za reprezentančni dres, bo že jutri, saj bo prva tekma na reki Soči, ki organizirajo prizadevni delavci KK kluba Soča. Še večji izziv za vse najboljše pa bo v petek v Tacnu na Savi. Glavni pokrovitelj mednarodnih tekmovanj je tovarna Rašica, sopokrovitelj pa Novoles iz Novega mesta, ki ima v svojih vrstah tudi KK klub Rašica. Po besedah zveznega selektorja Rada Kovačeviča bodo za vstop v našo reprezentanco pomembni rezultati iz štirih najuspešnejših nastopov. Glavne značilnosti naših tekmovalcev se bodo pokazale na mednarodnih tekmovanjih Soča 88, kjer bo jutri v Bovcu na sporedu slalom. Od petka naprej pa bo na sporedu Rašica 88, kjer bodo nastopili vsi svetovni asi kajakaškega slaloma in spusta. Nastopili bodo vsi najboljši iz desetin evropskih držav. Po Rašici bodo znani tudi reprezentanti za mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo letos v Španiji in tudi vsi članski reprezentantje za svoje svetovno prvenstvo, ki bo prihodnjega leta v Ameriki. Spored v Tacmu: ob 10.30 bo prva vožnja in ob 14. uri druga. V soboto ob 11. uri bo prva vožnja, ob 14. uri druga in ob 16.30 bo mo-štvena vožnja. V nedeljo na 1. maj bo ob 10. uri tekmovanje v kajakaškem brzincu in z «gumenjaki«. D. H. Tudi kadeti uspešni Kranj, 23. aprila — Gorenjski kadeti karateisti so bili uspešni na slovenskem prvenstvu v Postojni. Za začetek je bil uspeh kadetinj v katah. Lucija Čarman (Kokra Kranj) je bila četrta, Alenka Šmid iz Škofje Loke pa je za desetinko točke zgrešila zmago. Presenetil je kata team Kokre Kranj , ki je zasedel drugo mesto. Uspehi so se vrstili tudi v borbah po kategorijah. Roman Benedi-čič v superlahki kategoriji in Nurfet Alidžanovič v lahki sta na hitro opravila s tekmeci in zmagala. V polsrednji kategoriji je sprva kazalo slabše. Pavel Grgič (Kokra Kranj), prvak gorenjske, je bil zaradi premočnega udarca v glavo diskvalificiran, vendar so bili med štirimi polfinalisti kar trije Gorenjci: v finalu pa sta se borila Igor Šifrer (Kranj) in Davor Živkovič (Kokra Kranj). Zmagal je Ši-frer, Živkovič je bil drugi, Janežič pa tretji. ^ j^. .. Trgovina in gostilna MALLE Brode na Koroškem Finale za pokal SR Slovenije v rokometu Posebna ponudba samo od 25.4. do 7.5.1988 PRIHRANITE SI ČAS IN VOŽNJO PO OVINKIH! ureja JOŽE KOŠNJEK Drevi v Kranju dva velika rokometna finala Kranj, 25. aprila — Dvorana na Planini je pripravljena za veliki slovenski finale v rokometu. Organizator dveh srečanj jc TVD Partizan Duplje. Predsednik organizacijskega odbora je predsednik občine Kranj Ivan Torkar, pokrovitelja finalov pa sta TKS in ZTKO Kranj in Slovenijales Trgovina. Ob 15. uri bo v prostorih ZTKO Kranj tudi seja predsedstva Rokometne zveze Slovenije. Prvo srečanje v dvorani na Planini bo ob 18. uri. Za zmagovalca finala se bosta v moški konkurenci pomerila Dinos Slovan iz Ljubljane in Jadran iz Kozine. Ob 19.30 bo veliki ženski finale. Srečali se bosta Belinka Olimpija iz Ljubljane in Kranj Duplje. Vstopnina za obe tekmi je za odrasle 3.000 dinarjev za mladino in dijake pa 1.000. Vse je pripravljeno za letošnji rokometni finale za slovenski pokal. Ob 18. uri bo na sporedu moški finale. V tem srečanju se bosta za Pokal mladosti pomerila prvoligaš iz Ljubljane Dinos Slovan in republiški ligaš Jadran iz Kozine. Ob 19.30 bo ženski finale, v katerem se bosta spečali ekipi prvoligaša iz Ljubljane Belinka Olimpija, ki je v ženski zvezni rokometni ligi v samem vrhu in že letošnji republiški prvak Kranj Duplje. Organizator obeh srečanj je TVD Partizan Duplje, organizacijski odbor pa vodi Ivan Torkar. Tako veliko finale za pokal Slovenije v rokometu je prvič na Gorenjskem. To je vsekakor le-po.priznanje in tudi zaupanje v resno in odgovorno delo. Obenem je tudi lepa priložnost za nadaljnjo popularizacijo rokometa na tem območju. Organizatorji TVD Duplje se že sedaj za vso pomoč za finalni tekmi zahvaljujejo kranjskemu združe*- Rokometašice Kranja oziroma Dupelj s svojinrtrenerjem Andrejem Kavčičem. Uvrstitev v finale je nov uspeh obetovalne ekipe. nemu delu TKS in ZTKO Kranj ter seveda pokrovitelju Sloveni-jalesu Trgovini. Pod vodstvom trenerja Leopolda Jerasa bodo za Dinos Slovan igrali-.Mitja Valenčič, Peter Mahne, Borut Maček, Bojan Čo- tar, Aleš Repina, Dinko Vuleta, Andrej Horvat, Aleksander Vu-ga, Tomaž Peternelj, Bojan Vo-glar, Stojan Gelze, Dušan An-drejič in Tomaž Plešnik. Jadran iz Kozine bo pod vodstvom trenerja Bojana Mahniča v Kranju igral s postavo: Duša Krt, Brane Poklar, Vili b^ Damjan Miklavec, Benjam" Ražen, Valter Černetič, Stoja Stojnic, Maks Žetko, Stojan *f trinja, Miloš Goranič, Vlado &> čič, Jani Likavec in Robert w vaš. To srečanje bosta sodi Emil Humar (Kranj) in Edo V» kovec (Golnik). Trener Belinke Olimpije Bo; rut Penko je v Kranj pripell*|' Darjo Škopelja, Ado Boštjane*. Ines Černe, Majo Goljar, Mag; Bon, Dragano Vujičič, Sonjo ^° tar, Tanjo Polajnar, Mojco Dou pono, Miljo Tomšič, Stanko B° žovič, Ljerko Krajnovič, Sim° Štrum, Suzano Gomilar, Daviae lo Tičič, Andrejo Podoreh, Kapidžič, Marjeto Marton. Pod vodstvom trenerja Andr j a Kavčiča bodo za Kranj ®UVW igrale: Irena Jukopovič, JeU* Ceferin, Alenka Orehar, T]a^ Planinšek, Nataša Bratož, NiS£ ra Bajrovič, Jolanda Ovsene ' Leonida Kastelic, Ana Zontay> Romana Jeruc, Jolanda Leni < Nataša Mežek, Meta Gradiš*' Maja Valant, Vesna Sonc, Aw Bitenc. To srečanje bosta soo» Koprčana Zvonko Kern in J31 ko Strel. . & Nasvidenje drevi v dvorani Planini! D. Humer Vabljeni na plavalne tečaje Kranj, 25. aprila — Zveza telesnokulturnih organizacij kranjske občine in odbora za rekreacijo ter šolska športna društva organizira-jao plavalne tečaje za začetnike. Za odrasle bo tečaj v kranjskem zimskem bazenu med 16. in 21. majem. Tečaji bodo dopoldne od devetih dalje in popoldne bo štirih naprej. Za predšolske otroke in šolarje pa bo organizirana mala šola plavanja. Prva izmena do med 23. in 27. majem, druga med 30. majem in 3. junijem. Prijave sprejemamo prisno na naslov ZTKO Partizanska 37, Kranj, ali po telefonu 21-176 ali 21-235 vsak delovnik med sedmo in deveto uro. J. K. Gorenjsko prvenstvo v kegljanju Kranjska gora že petič zapored prvak Kranj, 24. aprila — Na kegljiščih v Kranju, Jesenicah, Škofji Loki in Tržiču se je končalo letošnje ekipno kegljaško prvenstvo za moške. Za sezono 1987-88 je prvak ekipa Kranjske gore, ki jim je to že peti zaporedni gorenjski naslov. Rezultati sedemnajstega in osemnajstega kola: Elan Bled 4810 4726, Jesenice Kranjska gora 4990 5142, Sava Ljubelj 5000 5018, Triglav Gradiš 4982 4863, Gradiš Sava 4801 4960, Ljubelj Jesenice 4815 4793, Kranjska gora Elan 5187 4820, Lubnik Bled 4966 4679. Končni vrstni red — 1. Kranjska gora 22, 2. Ljubelj 18, 3. Jesenice 18, 4. Elan 16, 5. Sava 14, 6. Lubnik 12, 7. Bled 10 in Gradiš 0. Izven konkurence je Triglav osvojil 21. točk. D. H. Jutri kolesarski maraton Dražgoše Kranj, 24. aprila — Športno društvo Kokrica, kolesarska sekcija, bo v sredo, organizirala že dvanajsti rekreativni tekmovalni kolesarski maraton na relaciji Kokrica-Kranj-Škofja Loka-Dražgoše in nazaj na Kokrico. Start kolesarskega maratona bo torej jutri ob 9.30 izpred kulturnega doma na Kokrici. Povratek je predviden ob 14. uri. Pravico udeležbe imajo'kolesarji v kategoriji žensk od 15 let naprej, moški A od 15 do 30, moški B od 31 do 45 let in nad 46 let. Vsi udeleženci bodo razporejeni po skupinah, ki bo štela največ 200 kolesarjev. Vsi bodo vozili v strjenih skupinah z zaprto vožnjo do Češ-njice. Povprečna hitrost naj bi bila 30 km na uro. Tekmovalni del maratona bo tri kilometre dolg s ciljem v Dražgošah. Nato bo spet zaprta vožnja do Kokrice. D. H. Zlati smučki za Matejo Svet in Primoža Ulago Maribor, 22. aprila - Kazina slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je bila v petek dopoldne slovesna. Sportske novosti iz Zagreba so že enaindvajse-tič podelile zlati smučki za smučarsko sezono 1987-88. Letošnja sezona je bila ena najuspešnejših v zgodovini jugoslovanskega smučanja. Glavni in odgovorni urednik SN Vilko Luncer je v uvodnem nagovoru dejal, da je bila za to sezono določitev, kdo bo dobil Zlato smučko od prve podelitve leta 1968, najtežja doslej. Skupaj z desetkratnim dobitnikom Zlate smučke Bojanom Križajem, smučarskimi strokovnjaki in športnimi novinarji, so odločili, da za letošnjo sezono podelijo dve. Zlati smučki, ki ponazarjata planiško skakalnico, sta dobila alpska tekmovalka Mateja Svet, že drugič, in prvič tudi smučarski skakalec Primož Ulaga, ki je hkrati šesti skakalec, ki je dobil Zlato smučko. Prvi je bil Ludvik Zaje. Naši najboljši smučarji in smučarke, med njimi tudi tisti, ki služijo vojaški rok, so bili gostje tovarne Zlatorog. Ogledali so si tudi proizvodnjo kozmetičnih pripomočkov. Zlatorog je bil med prvimi, ki je vstopil v jugoslovanski smučarski sklad in bil tudi glavni pokrovitelj slovesne podelitve Zlate smučke. Ze pred podelitvijo so bili naši smučarski tekmovalci gostje Zlatarne Celje. Zlati smučki sta podelila Branko Vekič in Tibor Šaramo, za kulturno točko pa je poskrbel član drame SNG Maribor Janez Klasinc. Izidi ankete - 1. Mateja Svet in Primož Ulaga, 3. Matjaž Debelak, 4. Miran Tepeš, 5. Matjaž Zupan, 6. Rajko Lotrič, 7. Tomaž Čižman, 8. Grega Benedik, 9. Bojan Križaj, 10. Veronika Ša-rec- D. Humer Teniška igrišča v Zaki odprta Bled, 24. aprila — Hotelsko turistično podjetje Bled obvešča, da so teniška igrišča v Zaki odprta od petka dalje. Hotelsko turistično podjetje, tozd Turizem Bled pa organizira v športni dvorani na Bledu 5. spomladanski turnir v malem nogometu. Turnir se bo začel danes, 26. aprila, ob 16. uri. Prijav-nina znaša 20.000 dinarjev. Prijave sprejema HTP Bled, TOZD Turizem in rekreacija Bled, Cesta svobode 13 ali po telefonu 77-933. J. K. Prizadevni selški športniki Selca, 25. aprila — Ustanovitev Športnega društva Selca pred dvema letoma je bila upravičena, saj se je športna aktivnost v krajevni skupnosti poživila. Lani so začeli urejevati nogometno igrišče in začeto delo letos nadaljujejo. Slovesna otvoritev igrišča je bila včeraj, ob tej priložnosti pa je bil turnir v malem nogometu, na katerem so igrale štiri domače ekipe-Zaradi skope zime smučarskih tekmovanj letos niso uspeli prirediti, kupili pa so plastične palice za aplsko smučanje, zgradili pa so tudi nov most na tekaški progi. Namiznoteni" ška sekcija je poskrbela za redno tedensko rekreacijsko igra; nje namiznega tenisa. Selca so imela svojo ekipo v občinski namiznoteniški ligi, 10. aprila pa je bilo organizirano krajevno tekmovanje v namiznem tenisu. Tudi košarkarji so poskrbeli za rekreacijo, redno pa so sodelovali tudi na raznih turnirjih. Nogometaši so sodelovali na turnirjih doma in v Škofji Loki. Počastitev praznika dela bosta nogometni in košarkarski turnir, 8. maja pa bo začetek divje nogometne lige. B. Bertoncelj 4, OD TEKME DO TEKME 2 VATERPOLO - V bazenu hotela Solaris v Šibeniku je bil tujjj ekip, ki nastopajo v drugi zvezni vaterpolski ligi. Kranjski TriglflV premagal z 11:9 Opatijo. * klarineta, trobente, roga, pozavne, kitare, harmonike, solope tja in male glasbene šole — pripravnice (predšolska glasbena vzgoja za otroke, rojene v letih 1981 in 1982). Število učencev je omejeno. Vse dodatne informacije dobite po telefona številka 21-159- OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ Svet Osnovne šole Stane Žagar Kranj razpisuje prosta dela m naloge RAVNATELJA ŠOLE Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje določene z Zako nom o združenem delu in Zakonom o osnovni šoli - 137- c Poleg tega mora izpolnjevati pogoje določene z Družbeni dogovorom o kadrovski politiki občine Kranj. Mandat traja 4 leta. Začetek dela 1.9.1988. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Stane Žagar, Cesta 1. maj 10/a, 64000 Kranj, "za razpisno komisijo". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po opravljeni izbi Na podlagi 37. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. SRS 18/84, 37/85 in 29/86) je izvršni svet skupščine občine Radovljica na 67. seji, dne 5.4.1988, sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNITEV PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE PLANSKA CELOTE BLED Dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za območje planske celote Bled (odlok objavljen v Ur. vestniku Gorenjske 17/87) se nanašajo na spremembe navedenega odloka, kateremu se doda nov 29.a člen in dopolni 50. člen. 2. Osnutek dopolnitev bo skupaj z osnutkom odloka javno razgr; njen v prostorih KS Bled in avli SO Radovljica za čas 30 dni - od 25.4. do 25.5.1988. V času javne razgrnitve bo Zavod za planiranje in urejanje prostora občine Radovljica skupaj s krajevno skupnostjo Ble« organiziral javno obravnavo v prostorih KS Bled. 4. Organizacije združenega dela, druge samoupravne skupnosti in organizacije, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka javne razgrnitve oddajo pisne pripombe na osnutek v knjig1 pripomb na obeh mestih javne razgrnitve. 5. Sklep se objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. PLAMEN KROPA p.o. tovarna vijakov GLASBENA ŠOLA KRANJ, p.o. Trubarjev trg 3, 64000 Kranj Glasbena šola Kranj, Trubarjev trg 3 razpisuje prosta dela & naloge RAVNATELJA Kandidat mora poleg pogojev, predpisanih v 511. členu izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ali visoka izobrazba ustreznega glasbeno — izobraZe valnega zavoda, — opravljen strokovni izpit — 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno — glasbenem delu, — organizacijsko strokovne sposobnosti za delo IPO, — moralno — politične vrline in pozitiven odnos do sam"11 pravljanja. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojey pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Glasbena šola KraflJ| Trubarjev trg 3, 64000 Kranj (s pripisom za razpisno komi5' jo). Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zb1 ranju prijav. Kadrovska komisija SŽ - Tovarne vijakov Plamen Kr<^jJ) p.o. na podlagi 29. člena Pravilnika o medsebojnih delov razmerjih objavlja naslednja prosta dela in naloge: TEHNIČNI VODJA - delavec s posebnimi pooblastili i«1 ^ govornostmi (mandatna doba 4 leta) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se slednje posebne pogoje: — da ima visokošolsko izobrazbo strojne smeri . jj| — da ima 5 let delovnih izkušenj v kovinsko predelovalni dustriji jji — da ima opravljen preizkus znanja in varstva pri del znanje tujega jezika (zaželena nemščina) — smisel za delo z ljudmi in organizacijo Rok za prijavo je 20 dni od objave. Izbira kandidatov bo oP^ vijena v 15 dneh po preteku razpisnega roka. O izbiri kandidati pisno obveščeni. Torek, 26. aprila 1988 M^ll OGLASI M-27 960 ^prejemanje: ^ak dan od 7. do 13. Ure feeh od 7. do 16. ure ^bota prosto GRADBENI ~~ MATERIAL ^9odno prodam harmoni VRATA dim. rliLJ&Stane Fende, Britof 186 6344 j^odam ali zamenjam za drug grad. ^aterial ETERNIT kritino, sive barve S*jjM500 kosov. Tel.: 26-888 6366 i**** OKNO kli logatec 140 x 140 z Sl^jlVrel.: 77-647 6368 ^.0va garažna VRATA. Bistrica 16, Du-Pjie^ 6376 Vodarn trifazni MEŠALEC za beton in ^jKABLA. Tel.: 45-405 6473 KUGLE (na dvorišču) 4 kubike, oddam brezplačno. Tel.: 45-629 6399 Prodam nerabljeno strešno OKNO, zelo ugodno. Valjavec, Križe 28 6412 Graditelji pozor! Izdelujem kvalitetno strešno cementno opeko špičak. garancija 50 let. Tel: 77-756_6435 Prodam dva nova OKNA z roleto, 100 x 100 svetlobe. Tel.: 51-559_6465 Prodam nova vhodna vrata. Ošlakar, Čadovlje 8, Golnik_6467 Novo OKNO 120 x 120 cm, lesna, dvojno steklo, prodam 25 odstotkov cene- je. Tel.: 75-291_6474 Prodam 550 kosov OPEKE kikinda 272 po 100 din kos. Franc Križaj, Godešič 42, Škofja Loka 6475 Ugodno prodam 800 kosov rabljene strešne OPEKE. Pot v Bitnje 30, tel.: 33-435_6486 Prodam večjo količino strešne cementne OPEKE- nova. Tel.: 66-731 6396 APARATI STROJI Nujno prodam ŠTEDILNIK gorenje, 2 + 2, Golniška c. 1. Kokrica, Kranj Prodam MLATILNICO (ježek). Suha pri Predosljah 1 _ SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA 51500 KRANJ Razpisna komisija Službe družbenega knjigovodstva v SR Aveniji, podružnica 51500 Kranj razpisuje naslednja dela in haloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: gPRAVUANJE ZAHTEVNEJŠIH NALOG OCENE ZR IN POB - 2x Pogoji: VII. stopnja - dipl. ekonomist ali dipl. pravnik ~~ 3 leta delovnih izkušenj ~~ izpit iz vodenja kontrolnega postopka ~~ aktivno znanje slovenskega jezika * delo lahko opravlja dipl. pravnik z znanjem računovodsko - finančnega poslovanja opravljanje inšpekcijskega nadzorstva pri UDS ~~ delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ~~ reelekcija vsake 4 leta ~"~ Prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK. ^andat za opravljanje del in nalog traja 4 leta. Možnost reakcije. ^ijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in opisom, dosedanjih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisija v SDK v SRS, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2 v 2aPrtih ovojnicah z oznako "za razpisno komisijo" 8 dni po objavi razpisa. kandidate, ki se bodo prijavili na razpis, bomo o izbiri obve- stili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. srednja šola za gostinstvo W turizem bled Svet Srednje šole za gostinstvo in turizem Bled razpisuje dela ln naloge Ravnatelja kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z Za nom o združenem delu, pogoje iz Zakona o usmerjenem ko ■ ""»u U /.Ul u^-m-iii uciu, pugujv; ix. - -------j------- izobraževanju in določila 57. člena Družbenega dogovora o °blikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica, ter imeti: visoko izobrazbo pedagoške smeri ~~ najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju Kandidat za razpisana dela in naloge bo izbran za štiri leta. VD prijavi mora priložiti tudi program dela v mandatnem ob-°°ju, za katerega se prijavlja. ?fijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v ? dneh po objavi razpisa svetu SŠGT Bled z oznako "za razino komisijo". ^andidati bodo obveščeni o izidu razpisa v osmih dneh po iz- ALPETOUR S.220 škofja loka trg 4/b lav^ Alpetour Škofja Loka razpisuje na podlagi sklepa deškega sveta DO GOSTINSTVO dela in naloge ^sXnstvonega poslovodnega organa do Pol oene*» Pogojev, predpisanih v 511. čl. ZZD in pogojev iz druž-t^Q e^a dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini, ajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: ^Jisoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, s Oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s po-^ onimi pooblastili in odgovornostmi v gostinstvu, c^anje enega tujega jezika (angleščina, italijanščina, fran-0scina, nemščina). a on i}^ Povijanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat hovan za 4 leta, z možnostjo ponovnega kandidiranja. žili ePr'Jave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in doka-v 8 h lzP°mievanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo Ur unen P° objavi razpisa v časopisu na naslov: SOZD Alpeto-f^žpis"r0Vski sektor Škofja Loka, Titov trg 4/b z oznake^ "za k.■ la več šolskega prj* ^ prav tako pa tudi vrte Koroški Beli. Pri izvršnem svetu JeS\d ce so ustanovili posebne ^ misijo, ki bo proučila možnosti preselitve P°set P šole v železarski intera^ * y bi ga morali le delno a d jjti rati in ob njem zgr manjšo telovadnico. J Foto: G. Šinik