Izdanje za nedeljo 6. januvapija 1895.
3. številka.	(v Trstu, v soboto zvečer dne 5 jaimvarja 1895.)	Tečaj XX
■ ■■ ■ '
H®®^"®®1^" Ojlaa« ** rii'iin« po Tsrttu ? ;>«nt»; m iahaja po trikrat na tadan » iaatib i*.	_	^^^^^ -	- —	^^^^	-	_	__aaal»v» * d*balia. irkaiai .. alataja
tovkut, 6*tvtkih	^^m^m	^m^	^^^^^ ^^mm ^Mgir
i* aotootah. Zjutraaja	^^^^^	mJ m^^^^k	nfCfl
u^;/:.-;.: n , ■ v ■	m ■ ■ A ■
Bg ■ ■ ■ ■ m| ■ ■ ^^ ■	^
Ka pol lata . . .	V^H	■■	atarm*	Y«ak.> pila« ««r.
aa *aa lato .	^m	^HH	k-r n«f-a;iko»»iia m aa
Na aaračba	lartoalna u	^M^^M	^B	^B	tpr#J	M l(
aa * pro-	MMB	JH^F JKk ^RL	^■^r ^^L raklaaaarija in ..(laaa «»ra-
dajalnieah tobaka » 7 ral M po a n»f.,	, "7-	^^^^^	^ - ^^ ^^^^ ^^^^ ^^^ a i„«,niitco uliea Malja« pit-
karea Trata po S Sobotno vaftarno	^	„„U hit 3, U. iiaisf, Odprta rakla*acJa
Ladanja m lrtim « ai., »i?»n Trata • a*.	priUU pflitaiaa.
01»«ilO aloirenske^a političnega društva za Primorsko. ..r
Z novim letom poslali smo na« list na . ogled več osebam, katere so uam bile priporočane od naših gg. naročnikov. V nadi, da većina prvih pristopi krogu naročnikov naiega lista, ki je najcenejši (i k rat na teden izhajajoči slovenski list in ki se točno bavi z narodnimi, narodno-gospodarskimi in poli* tićnimi vprašanji, prinašajoč v podlistku lepe izvirne in prevedene povesti, prosimo one, ki nečejo vsprejeti našega lista, naj blagovoli na ogled poslane številke takoj vrniti, da se bodemo znali ravnati gledč daljnjega pošiljanja. One častite osebe pa, ki se hočejo naročiti na naš list, prosimo, da prej ko mogoče pošljejo na upravništvo saj četrtletno ali mesečno naročnino. Cene razvidne so na čelu lista.
Uredništvo.	Uprav niMco.
Politika — oderuštvo!
In zopet o odnošajih v Istri! Res, bojimo se, da ne bi marsikateri čitatelj postal že nevoljen, da se v poslednjem času v toliki meri in tako pogosto bavimo z odnošaji v Istri.
Toda opravičeni smo. Saj je novinstvu dolžnost, da kaže v čistem zrcalu odsev dogodkov in borb v zbornici naših poslancev na Dunaja. In bil je slednji čas, da je prišla tain gori na Dunaju jedenkrat na dnevni red tudi naša avstrijska Irska — Istra. Slednjič so prišli tudi istrski odnošaji v razpravo in s tem je storjen začetek — vsemu. Mnogo se tožimo o tradicijalno-zgrešeni politiki naših centralnih vlad od prvega začetka u-stavne dobe pa sem do današnjih dni, kolikor se tiče državne politike na Primorskem. Res je, mnogo se je grešilo: storilo se je manikig, kar bi se ne smelo storiti, in opu-stilo se je marsikaj,, kar bi se moralo storiti. Toda roko na srce in bodimo odkritosrčni: mnogo sta bila res kriva na tej zgrešeni politiki zla volja, izvirajoča iz načelnega nasprotstva do nas Slovanov, in pa tista nesrečna manija naiega birokratizma, da je v vsaki deželi skoro da fanatično trdovratnostjo stikal po kakem .kulturnem* življu, koji naj bi imel pod nogami vse druge, in sicer v ta namen, da bi držal na uzdi razne .destruktivne" ali razdirajoče življe, med katere •destruktivne Življe* so brez pardoua vrgli vse na« Slovane; ali vse krivde vendar ne smemo valiti na zlo voljo: mnogo, mnogo zla je izišlo iz nevednosti in ne poznavanja odnošajev!!!
Kdo Be je brigal za to siromašno pokrajino istrsko, toli oddaljeno od središča države ? Vlade ne, parlamentarci pa še manje, ljudstvo si ni vedelo pomoči, ker pri svoji nevednosti ni poznalo prave poti, kako pri-
ti do besede. Zastopniki tega (jud stva bodisi v občinskih zastopih, bodisi v deželni zbornci, bodisi v poslanski zbornici na Dunaju, pa so storili vse mogoče, da ne posveti žarek svetlobe med istrske trpine, ker bi bilo to proti njihovemu interesu. Ti zastopniki so imeli največ povoda, da molče in da ostane vse pri starem. In tako je vladala tema, neprodirna tema nad to pokrajino istrsko, taka tema, da ni osrednja vlada ni širši svet nista niti videla slovanske večine prebivalstva v Istri in da so pred kakimi 20 leti kar strmeli na Dunaju, ko je dospel tjakaj prvi pravi zastopnik tega ljudstva: od kodi najedenkrat H r v a t j e v Istri? In človek naj bi ne pisal satire ? 1 Človek naj bi ne pisal satire na dejstvu, da v sedanji dobi brzojava, železnic in statistik na Dunaju niso vedeli, kdo pravo za pravo biva v pokrajini, siromašni sicer po krivdi trdosrčnih ljudi j, ali velevažni za državo avstrijsko, ker ležeči ob vratih te države na oni jugo-zapad, o katerem je citati v zgodovini kričečih dokazov, da nam navadno ni kazal prijaznega lica, ampak da je obzorje istega le prerado bilo krvavo -rodeče! Čestiti čitatelji nas razumejo, kam mislimo.
Žalostno, prežalostno je bilo pač to, da naši državniki po veliki večini niso imeli niti pojma o odnošajih v deželi, kojo bi morali poznati do slednje kotline že vsled nje toli izpostavljene in za varnost države toli važne lege. Zel6 vabljivo bi bilo preiskovati, kdo je bil in kdo je kriv na tem nepoznavanju? Toda mi se nočemo udati tej skušnji, ampak konstatujemo le dvoje dejstev: da je bilo tako, kakor smo bili opisali, in pa: d a se v poslednjem času obrača na bolje, k a r s e dostaje poznavanja naših odnošajev.
Trebalo je pač obilo bojev, obilo truda, železne vztrajnosti in kipečega rodoljubja poznane dvojice v našetu osrednjem parlamentu, da sta slednjič imenitne kroge vzbudila iz mrtvila ter da sta pozornost širše javnosti tako rekoč se silo obrnila do naše južne pokrajine. Njiju goreči besedi, kipeči iz brezmejne ljubezni do teh naših tal, se je posrečilo posebno letos, (la je prišla v prvi vrsti na dnevni red razprava o naših odnošajih in da je letoinja razprava o bud-getnem provizoriju takoreč nosila istrsko signaturo na svojem čelu.
Slava in čast tema dvema možema, nam pa sveta dolžnost, da podpiramo po svoji moči njiju parlamentarno delovanje, posvečeno plemeniti svrhi: da napoči vendar enkrat zora uad tužno pokrajino istrsko!
In ne le nam v Trstu, ampak vsemu slovenskemu novinstvu je dolžnost slediti pazno dogodkom na Primorskem ter pripo-
PODLISTEK. Bfirdyjeva obitelj.
Prigodb* iz leta 1848-49.
Poilovanfl It. Karat.
—	Lepo dekle, grajska gospodična, ha ha ha — smejo se v brezumni divjosti — predragoceua, preslastna najdba za razcapane Vlahe!!_
In s svojimi umazanimi, okrvavljenimi rokami dotiktyo se eden pred drugim snežno belih ramen nežne deklice.
—	Kty počenjate tukaj ?! — zagrmi v tem hipu doneč možki glas. Vlahi se ogledno. Sredi i\jih stoji mož za dobro ped viši od vseh. Glavo mu pokriva jeklena čelada, na kojej se pozna vdarec ostre sablje. V levici drži kratek rimljansk meč; z obraza pa mu odseva ponosen, romansk značaj.
—	Dekurio! — mrmrajo in se plašno uutičejo.
—	Kaj počenjate tukaj ? vpraša vnovič,
in — zagledavši omedlelo deklico v rokah nečega Vlaha, zapove mu z ostrim glasom, naj jo takoj izpusti.
—	Tudi ta je naša sovražnica! — pri stavi Vlah kljubovaje.
—	Molči, malovrednež, ko misliš, da smejo sinovi romanskega naroda ravnati z nedolžnimi deklicami, kakor se sovražniki t Položi jo na tla !!
—	Počasi, počasi, Dekurio! — seže um v besedo Luzuj kljubovaje — znani so ti zakoni, po katerih je vsak naš plen vkupen. To dekle tu je tudi naš plen, kojega moramo biti vsi deležni!
—	Zakone naše poznam bolje kot ti! Vsak plen se mora razdeliti med vdeležence, pa ne veš ti za oni zakon, ki pravi, da ,o nedeljivih plenih odločuje srečkanje* ? A ?
—	Dobro, Dekurio! Konj in vol, seveda nista deljiva; o teli mora odločiti srečkanje, — ali tu, pri tem dekleta vendar ni, da bi se moralo srečkati!
—	Mora se, pravim jaz, mora se! In
moči, da se širši svet zave, kolika krivica se godi našemu roda po Istri v narodnem, politiškem in gospo d a r s k e m pogledu. Kajti nepremično se moramo držati načela, da kar je v parlamentu na dnevuem redu. to mora biti na dnevnem redu tudi v vsem našem novinstvu, dokler končen trn vani tu delom ne dosežemo to, kar želimo doseči.
S tem smo menda dovolj opravičili, zakaj se v novejšem času toli pogosto bavimo z istrskimi odnošaji: led se je jel tajati, a mi moramo širiti strugo, da prej ko prej odteče umazana voda
In ravno tu doti je mnogo umazanega: kajti krivo jt mene »je, da sta le narodna nt' strpnost in plemenski fanatizem kriva na esej ledi istrsko-slovanskega prebivmhfva; o ne: neizprostiemu na*prot.«/t'U proti ogamosvojenjn istrskih Shrani>v na politiškem polju leie vzroki nekje drugje, namreč r dejstvu, da se izv&tni, žal, da jako uplivni italijanski krotji
—	Bog nas čuvaj, da bi hoteli sumničiti vso italijansko narodnost kot tako! — upirajo narodnemu in politiikenin OMtmosvojenju nošena ljudstva o prvi vrati za to, ker vedii, da narodnemu tmamnsvojcnja tnora »lediti tudi gospodarsko osum osvoje nje! 1! Tega se boje izvestni krogi, ker se boje za tisti glasoviti a .plodonosni" gospodarski zistein, kojega je te dni označil nek tržaški rodoljub z vsklikom: (! e n to p er cento — sto od sto!!! In dobro jo je pogodil mož, in pritrditi mu mora vsakdo, kdor je le kedaj živel v Istri.
Kdor pozna Istro, ta ve, da sta tu doli tesno spojena politika in oderuštvo, da mnogim politika ni smoter samza-se, ampak, da je upreiena r voz oderuška ter da j? politiškem u in narodnemu nasilju često izvor v korupciji in popaŽenosti gospodarskih razmer ! Mnogokateri srdi tež ne bi se toli upiral hrvatskim šolani, ako ne bi vedel, da so prebujeni in poučeni kmet ne dA — odirati. Zato so izdali geslo: kmet ostani neveden in neumen, da bodo mogli izvestni gospodje komodno živeti ob tvojih žuljih! In je tudi gola resnica, da so po Istri ljudje, ki krasno žive od glavnice borih par sto goldinarjev
—	brez dola in brez skrbij.
Ponavljamo, da nočemo generalizovati, ali dejstvo moramo naglasiti, da pri premnogih bi zastonj iskali kakega vzvišenega, plemenitega in zares etičnega vzroka njihovemu „politiskemu* in .narodnemu" rogo-viljenju, ampak vodijo jih najnmazanejši nagibi — nagibi nage sebičnosti.
Da ne bi mislili, da preti rujemo, navesti hočemo uprav klasično pričo za svoje trditve: list „I I Paese«, ki je najrudečejši med rudečimi tržaškimi listi. Ta list naglasa v svoji številki z dno 2. januvaija t. I., da
videl bi rad, kedo se predrzne ugovarjati mi! —
Luzuj je dobro poznal Dekurija in zato ni več zinil bessdlce. Tudi drugi se nemo umaknejo proč od deklice. Izmed množice začuje pa se naenkrat glas r
—	Ne mora se !!
—	Kedor je to rekel, naj stopi naprej!
—	pravi Dekurio. Nek mladi Vlah rudečili okroglih lic in spletenih las stopi počasno naprej. Bil je pijan. Z izzivajočim, neumnim razgetanjem postavi se pred Dekurija, glavo stigne naprej, udari se s pestjo ob prsi in vzklikne: .Jaz sem rekel!*
Komaj pa to izgovori, vzdigne Dokurio svojo levo roko, v katerej j« ravno držal meč in z jednim edinim maliljejem odseče nepokornežu glavo. Mahljej je bil tako silen, da je glava odletela vznak na tla, trup pa se je zgrudil na koleni in z rukama objel Dekurijevi nogi,
-- Ima še kedo ugovarjati mojim besedam? — vpraša Dekurio ostro in z neusmiljenim glasom.
so Italijani sumi krivi na lem, ako zgubljajo tla po Istri, ker je med ujimi mnogo vampirjev, ki pijejo kri n a i e iu tt kmetu. Dopisnik navaja primere, kako «o ti vampirji spravili kmeta na beraško palico: oderuškimi obrestmi, tožbami i n e k n e k u c i j a ■ i. Posledica vsemu da je ta, da se ubogi kmet v svoji največi bedi, videč, da njega upnik nima zanj ni srca ni pomilovanja, obrne do dra. L a g i-n je v Pulji, knji poslednji os lo bojuje se svojo posojilnico kmete, p a h-u j e n e n a u I i c o p o omenjenih p i • j a v k a h.
To pripozuauje z italijansko strani je toli važno, da je moramo obdržati v spominu za bodoče časp. Gospoda poslanca Laginja in Spinčič sta sicer že vsestranski označila poželjenja nam. nasprotne stranke; dokazala st.i lir. neovržen način, kako krivična je vsa domišljavost istrskih italijanskih kolovodij ter d; so zahteve istih v nasprotju z božjimi in človeškimi r.akoni — toda delovanje onih poštenjakov, ki skrivajo svoje oderuštvo za hrbet politike, oziroma idejalne nilrodn« ideje: teli poštenjakov .delovanje* treba ocenit i še posebno, da bod h mogel Hoditi svet, v koliko ima borba z italijanska strani svojo podlago v blagem, idejalnent, i t a I i j a n s k o - r o d o 1 j u b n e m čutstvo-vanjn, in v koliko onečelčajo pojem rodo* ljub j a oni, koje je ožigosal list „II PaMe*, ker zlorabljajo narodne borli« za svoje umazane namene in ker u p r e z a j o politiko v j a r in odeia-št val
V isti hip, ko se prepriča svet o pravih nagibih te velike borbe na tej in oni strani, v isti hip bode tudi izrečena sodba v pravdi med narodnim in politiškiin poštenjem iu gospodarsko p o p a č e u o s t j o Narodna dolžuoat nam torej veleva, da vedno' in vedno uaglašamo ne le to, kar delajo naši nasprotniki, ampak tildi to, zaka j d e-I a j o tako!!
Celje — Piran.
Govor poslanca Fe rja n čiča v seji po-alauske zbornice dne 14. decembra 1894.
Visoka zbornica!
Točno pred jednim letom suio razpravljali o budgetnein provizoriju, ali takrat no bile razmere drugačne nego ao danes. Imeli smo sicer tisto vlado in smo se izrekali glede njenega programa, ali situvacijo so vladale notranje - politične razmere druge vrste. Težišče je bila takrat Praga, izjemno stanje, ki deloma še vedno tr^a, ali tiste aktuvelnosti, katero je imelo lani, ko se Je o njem razpravljalo, je do daues nekoliko
Vlahi su molče odstranijo.
—	Vprezite konje, položite deklico v kočijo in odpeljite jo v Topan-Falvo ! Komurkoli bodo sreča mila, da jo vdobi, vsak ima pravico zahtevati jo takšno, kakeršno vam jo izročim sedaj. Kogar bi pa obšla želja, da ta še nobenemu pripadajoči plen le s pogledom ouečasti, ali pa, da izgovori vpričo nje kako razžaljivo besedo, ta naj se spomni na tega-le tukaj! — reče Dekurio in brcne z nogo mrtvo truplo od sebe; zamahne z mečem i u razpusti pred njim stoječo, strašljivo množico.
—	Sedaj pojdite! Plenite, pustošite iu pokončujte! — K ajda se razkropi z divjaškim vriskanjem, Dekurio pa ukaže deti deklico v kočijo, zaupa jo nekaterim svojim zvestim podložnikom iu ti jo odpeljejo v gorovje.
Pol ure kasneje bil je ves grad v. plamenu. Poželjivo je lizal zubelj skozi okna in obdal zidovje se sajami. V trenutku, ko je plamen razsajal že povsod in razširjal svojo
Iz Rusije. Car Nikolaj je naložil posebni komisiji, da izdela zakonski načrt, po katerem naj se zdatno »lajša položaj onim, ki so bili administrativno odposlani v Sibirijo, kakor tudi onim, kojim je tamkaj dostati prejeto kazen. — .Glos Narodu' pa poroča, da je Varšavskim oblastim došlo povelje, jla je na postajali »upet obesiti poljske napise, koje je dal sneti general Ourko. Razpuščeua poljaka kmetka'družba te zopet osnuje in porailoste se oni, ki so bili obsojeni povodom slavnosti Kilinskega. — Slednjič poročajo, da hoče car pozvati k sebi odličnih oseb iz vseh gubernij, <la s<* obvesti o položaju v dotičnih deželah. — Kakor je videti, kaže mladi car svoje blago srce na vse strani. Dal Bog, da 1 * i se mu posrečile vse te plemenite nakaue.
izgubilo. Nastala pa so druga vprašanja in sicer na jugu. Dočim so lanska vprašanja zanimala bratski narod na Češkem, imamo danes opraviti z vprašanji, ki zanimajo nas prebivalce južnih dežel, ker gre za našo kožo, za nas Sloveuce. Ne bom teh vprašanj obširneje opisoval, ker ho z besedama Celje in Piran povsem določno označena.
Ud k<i r so nastala ta vprašanju, je daiiKs prvič prilika, izreči se o njih v tej zbornici. Doslej ni bilo moči o njih izreči besedo, samo interpelovati je bilo možno; za kulisami so s« vršila pogajanja. Kako vabljivo je zame, ki sem prvi, kateri se more o teh vprašanjih izreči, da posežem daleč nazaj, podam zgodovino teh vprašanj, pojasnim razmerje med njimi in državnimi zakoni, po-sauiaimi strankami itd. Temu vabilu pa se Me udam, vaio pozornost hočem le nekaj trenotkov obračati nase. Kako naj bi tudi drugače govoril ? Ali naj morda dokažem, da so se tu glede nas Slovencev kršili državni osnovni zakoni, ali naj Vas opozarjam, da so se z nogami teptale najelementarnejše pravice jednega avstrijskega naroda, ali da vlada v tem slučaju ni varovala svoje avtoritete, da je vlada, ki se je malo prej zavarovala zoper „argumente z ulic*, v Piranu in v Trstu, umaknila se pouličnim argumentom ? (Jako res!) Naivno bi bilo, ko bi to še le dokazati hotel, in zato boin kar na kratko govoril.
Te stvari so vsakomur jasne, vsakdo se jih siivo spominja in zato sem si stavil nalogo, izraziti samo čutila, katera so me navdajala, ko se je razpravljalo o teh stvareh.
Pred letom duij sicer tudi nismo bili v koaliciji, a bili smo koaliciji bolj naklonjeni nego danes. Nekateri naši rojaki so vstopili v koalicijo z obljubo, dano sebi in tudi nam, da Izstopijo iz nje, „če jim vlada do primernega roka, to je do razprave o minister-stvih notranjih del, pravosodja in nauka v proračunskem odseku ne da jamstev za ugodno rešitev naših narodnih zahtev/ Taka izjava izda nekaj, in lahkega srca smo gledali naše tovariše stopiti v koalicijo.
Ali rok, kateri so si sami določili, je letošnjo pomlad potekel. Gospodje niso stavili tistih tirjatev, katere staviti so v tej izjavi obljubili, se manj so jih seveda izpo-slovali, ker je odpadlo vprašanje o dobitvah, ko ae jih ni zahtevalo. Jeduo tirjatev po so venđer oglasili: svoje tirjatve so utegnili na spodnjo gimnazijo v Celji. Tudi to je stvar, o kateri je danes prvikrat možno v tej zbornici govoriti.
Govoreč o tem vprašanju se nočem baviti z razločkom med spodnjo gimnazijo in vsporednicami na obstoječi gimnaziji; omeniti hočem le, da za ustanovitev paralelkje bil potreben samo ministrov podpis in da bi danes že lahko bile ustanovljene. Pojasnjevati pa tega razločka nečem, ker bi sicer postal bolj obširen, kakor je moj namen.
Tudi svojih mislij glede tega vprašanja nečem omeniti, le okolnosti pokažem, katere sem videl.
Omenim, da so na to skromno zahtevo, ki je le minimalen del našega programa, odgovorile koalicijske stranke na način, ki mora vsakogar presenetiti.
V gozdu nemških listov je začelo šumeti, sklicevali so se vsakovrstni shodi, občinski zastopi so sklepali in sklepajo še danes proteste proti tej tirjatvi Slovencev, ali, kakor sem rekel, ne mislim nič svojega izreči,
uničevalno moč, vderejo Vlahi v kleti in izbijajo sodom dna. Oinoteni in opiti po potokih vina iu žganja, pojo najdivjiše pesni, ne zmeneč s« za to, da jim nad glavami plava strahoviti, rudeči element---
Zadovolivši svojim nebrzdanim strastim, oddaljijo se v krdelih, težko obloženi se svojim bogatim ropom. Svoje mrtve, ranjene in
pijane tovariše pa puste ležati po tleh.
*
» *
Omedlelo deklico so pripeljali na Deku-rijev dom. Nikdo si ni upal razžalitije; pač pa so je vsi varovali skrbno in nekako ljubo-sumio, ker je vsak upal, da bode njegova. V tropah čakali so poželjivi Vlahi Dekuria, in ko ta dojde, gnjetejo se vsi v njegovo hišo. Bilo jih js toliko, da so napolnili sobo, hodnik in vežo. Odložili so vsi plen, katerega so seboj prinesli, na kup iu čakali, da dobe enake deleže.
(Dalj* prib.)
dovoljeno mi bodi samo navesti nekoliko stavkov iz časopisa, kateri mi je prišel v roke prav takrat, ko so se valovi zaradi < lelja najbolj penili ; iz tega lista boste razvidni, kateri način je najprimernejši za presojanj« Celjskega vprašanja. List pravi (čita) :
.Slovenska spodnja gimnazija v Celji in notianji mir v koaliciji; ali sije, po trezni sodbi, misliti umetnejših nasprotstev ?•
Jean Paul je to, kar je komično, defi-noval kot to, kar je neprimerno majhno; 110, z oziroin na politični pomen je slovenska spodnja gimnazija celo v Celju res jako majhna stvar, in s pomočjo matematične, natančnosti sh najde samo merilna formula za še manjšo stvar, za tiste, ki imenujejo tak učni zavod narodno izdajstvo nemštva.
To so po svoji politični vrednosti ničle, katere je poslanski mandat povzdignil v drugo vrsto — impotence. V vseh kulturnih državah na svetu je za ustanovitev kakega učnega zavoda v prvi vrsti merodajua pe-dagogična potreba, vzgojevalna korist. Ako je v kakem okraju dovolj pouka željne mladine, potem se mora tak zavod ustanoviti v tistem kraju, kamor vodi največ komunikacijskih sredstev ; Celje samo je nemško mesto, obdano od vseh straneh od slovenskih občin, katerih pa ni nobena taka, da bi se mogla tam ustanoviti srednja šola."
V istem listu so čita tudi to-le (čita):
„Stvar je čisto notranja, pristno avstrijska, ali način, na kateri se o njčj obravnava, zabava ves svet Ni-li res zabavno, da so po odkritem ali hlinjenem strahu nemških nacijonalcev nekateri spodnjegiinnazijci nevarni ne samo nemštvu v Celju, ampak sploh na vsem Spodnjem Štajerskem in da bi je s časoma, morda ket. višjegimnazijci, mogli uničiti ? To bi bilo res nekaj interesantnoga, povsem novega; doslej je večina srednješolcev zmagoval« komaj učno tvarino — na Spodnjem Štajerskom pa se baje slovenski fantiči v stanu premagati narodno kulturo velikega naroda in jo zmetati na kup. In tako svedočbo narodne slabosti in onemoglosti dajejo nemški možje javno svojim lastnim rojakom*.
Okolu lista, kateri je to pisal, se zbirajo politiki, kateri stoje vedno na Vaši strani, kadar se imajo odločiti za Vas ali /.a nas. Tako piše .Pester Lloydw.
Sodim, da je na ta način Celjsko vprašanje najbolje karakterizovano.
Ali pa je Celje danes že parlamentarno zagotovljeno ? Pravim : Ne ; in če se dobi to, kar smatramo sami za pridobitev, tako se to dobi s pomočjo koaliranih strank. Naši tovariši, ki so svoje tirjatve tako zelo »tesnili, so v strahu tudi za ta minimalni del našega programa in vrh tega skrbe še vladni organi za primerno roganje. Neki okrajni glavar se drzne krošnjariti s to gimnazijo. Ponujal jo je v Žalcu, in ker so ga tam odvrnili, šel je Ž njo v Št. Jurij. Srd in sramota, katera je s tem zdrulena, sta napotila naše koali-rance, vprašati vlado, v čegavem imenu je okrajni glavar tako postopal in če vlada to ve in odobrava; na to pa še odgovora niso dobili. (Čujte I Čujte I)	(Konec prih.)
Politiške vesti.
Kriza na Ogerskem. Niti danes ni zuauo ničesar, kedaj odpotuje cesar v Budimpešto ter je pričakovati rešitev krize še le prihodnji teden. Mnogi so tega menenja, da cesar nalašč odlaša v ta nninen, da s« razmerje med strankami popolnoma zbistri. Vendar smatrajo z vseh strani bana Khnena Hedervurva najtesnejšim kandidotom za mi-nistersko predsedništvo. Istotako zatrjsjo vnovič, da hoče Khuen — ako nastopi ded-ščino NVeker evo — privoliti v koncesije klerikalcem na polji cerkveno-politiške preosnove kolikor tudi v narodnem vprašanju. Kakor v potrdilo naših nazorov o pol oženju na Ogerskem, namreč da gre z liberalno ali vladno stranko močno nizdolu ter da konservativci nastopijo najbrž vso zaresnostjo, moramo danes zabeležiti vest o zmagi klerikalca Zelenyaka v Levoči, kjer je bil do-sedaj vsikdar izveljen liberalec brez posebnih težav. Ta prvi vspeh mora le vspodbu-diti konservativce k vztrajnemu delu. Volilna borba je morala biti grozna, kajti došlo je tudi do krvavih pretepov, pri katerih so jednega človeka ubili, 3 pa so bitje težko ranjeni.
Različne vesti.
Nj. Vel. cesarica na Francoskem. Pariški .Figaro" javlja, da je te dni dospel v Mentono na francoski »Rivieri* najvišji konjušnik Nj. Vel. cesarice Klizabete, knez Lichtenstein, in se nastanil v hotelu Cap Martin. Knez je prišel naročit stanovanje za Nj. Vel. cesarico, katera dospe v Mentono na jahti „Miramar" menda že koncem tek. meseca. Isti list, poroča zajedno, da pride Nj. Vel. cesar prve dni febrnvarja meseca v Mentono.
Zs Trstom — Piran. Našim Lahom raste greben, to je dokazana stvar. Ako so bili gospoda mestni svetovalci tržaški toli 1 drzni, da so hoteli odposlati .spomenico* na papeža, v kateri so hoteli tožiti škofa trža-ško-koperskega msgr. Glavino zaradi njegovega „protiitalijanskega* postopanja, zakaj bi jih v tem ne posnemali vrli Pirančani, ki imajo izvestno toliko „korajže", kolikor je iinajo Tržačani ? In to so storili, prav po vodilnem vzgledu mestnega sveta tržaškega.
V	poslednji svoji seji sklenil je občinski za-stop Piranski, da odpošlje „spomenico" naravnost Sv. Stolici, v katerem spisu naj bi se tožilo o cerkveno-službenem delovanju škofa tržaško-koperskega, koje delovanje da škodi interesom italijanskega prebivalstva njegove dijeceze. Okrajno glavarstvo v Kopru pa je obustavilo izvršitev tega sklepa, utemelji vši svoj ukrep z razlogom, da obdiuska zastopstva niso kompetentna sklepati o notranjih cerkvenih stvareh. — Naši ljubeznjivi sosedje pa menda vsled tega ne bodo mirovali. Iznajdejo že kaj novega, kar jim da povoda nadaljujemu rogoviljenju.
Plemenit dar. Znana češka rodoljubkiuja, gospa Maruša Pavla Neureuter-jeva podarila je družbi sv. Cirila in Metoda za Istro 5o gld. kot hžični dar ter podala tako krasen vzgled slovanske vzajemnosti. Ogrevajo nas taki dokazi, ako prihajajo od zaresnih in v politiških borbah utrjenih mož, ali kadar se oglasi rahla iu nežna žena kot propovedniea ljubezni in sočutstvovanja med brati, tedaj nam vskipi srce v nadobudnem veselju: pomlad je tu, ko siplje ženska roka svoje cvetje. In kaj pomenja za nas narodna pomlad drugega, nego — ustajenje!!
Slava torej zavedni hčerki zavednega naroda češkega 1
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti nabrala je g.čna Piščanec Evfeiuija na Silvestrov večer v krčmi kon. društva v Rojann v „stanjak" 8 kron 36 vin. — Falotje od Silvestra do novega leta nabrali so v isti krčmi 10 kron, slovenski baraba dodal je i krono. — Pri Silvestrovem večeru v Rojanu darovali so sledeči gg.: J. Kraš 2 kroni, Fr. Gnštin 1 krono, Anton Požar 60 stot., Fran Štrekelj 1 krono, č. g. Thaler T. 1 krono, Katulan Jos. 1 krono, Turk Jos. 2 kroni, Kavčič Iv. 2 kroni, Vrabec 60 stot., N. N. 20 stot., Matjanov Lojze 2 kroni. Temu dodala sta še Matija Martinčič in Fran Sre-botnjak vsak po 1 krono, ker se njima ni bilo mogoče udeležiti Silvestrovega večera.
V	k upaj 36 kron 96 vin. Srčna hvala gg. darovateljem in nabiralcem!
V Boljunu — v Istri — ustanovili so podružnico družbe sv. Cirila in Metoda.
O občinskih volitvah v Pazinu pišejo .Naši Slogi", da je bilo vse radovedno, kako bodo glasovali uradniki v I. razredu. Vedeli smo sicer vsi, da za hrvatsko stranko ne bi glasovali, a mnogi so bili menenja, da se vzdrže glasovanju; zlasti bi bili pričakovati toliko taktu od gospodov uradnikov, da ne stopijo v očiten odpor proti ogromni večini
občinarjev, potem, ko je hrvatska stranka dosegla toli sijajen vspeh v IIT. in v IT. razredu.
Toda italijanska stranka je vedela, da brez uradnikov ne opravi ničesar, zato je ravno med istimi zastavila vse svoje sile. Nekoje uradnike so prevarili s tem, da so trdili, da imajo Italijani v I. razredu nad-polovično večino, drugi so se bali, da ne bi imeli miru pri svojih italijanskih tovariših ali pa v onih krogih, v katere zahajajo. In v resnici so na javnem mestu zasramovali nekega uradnika, ker se je vzdržal glasovanja.
In tako se je dogodilo, da za hrvatsko stranko ni glasoval niti jeden uradnik, za italijansko pa 19. Tudi iz Trsta in iz Pulja sta prihitela dva umirovljena uradnika. Vrhu tega je italijanska stranka sklicala vse svoje sile od vseh strani, kjer jih je kaj.
Ob završitvi volitve v I. razredu zbralo se je pred mestno hišo kakih 500 naših ljudi, deloma iz radovednosti, deloma v ta namen, da branijo svoje stare in bolne očete pred napadi. Med temi poslednjimi bili so tudi taki, koje je dan poprej tresla mrzlica na postelji, pa so vendar-le ustali v zložni boj proti skupnemu neprijatelju.
Ko je legla tema na zemljo, zapalili so na Tervižu kresove, puške so pokale in razlegali so se živio-klici. Temu lepemu vzgledu so takoj sledili tudi dragi kraji po okolici pazinski, zlasti se je na dičnem pazinskem polju premenila noč v dan, vse je bilo na nogah. Vse prebivalstvo širne občine pazinske je bilo jednega duha in jedne misli v svoji radosti na priborjeni zmagi — le v Novakih, Previžu in Cerovljah je vladala tema: to je glas trebnha nadvladal glas razuma. Toda odpustimo jiin, zavedenim bratom!
Zato pa kličemo: čast in slava občinar-jem pazinskim na aijajni zmagi! Oast in slava jim na uzornem redu, na dostojnem in za-resnem vedeigu povodom volitev! Čast iu slava njihovim zavednim in rodoljubnim 'prvakom !
Le tako zložno naprej, da bode za vse čase odmevalo po naših gorah: Nije Pazin talijanski, Večje Pazin hrvatski!
Odboru .Slovenske Čitalnice" v Trote čast je javljati p. n. gospodom Članom red zabav, ki se bodo vršile v letoinjej pred-pustnej dobi. V soboto, dne 19. januvarjs 1895., šaljiva tombola in plesua zabave. V soboto dne 20. januvarja 1895., plesna zabava. V soboto dne 9. tebruvarja 1895., veliki ples. V soboto dne 23. februvarja 1895., plesna zabava. Začetek ob 9. uri zvečer. Opomnja. Gospodje izvole nsj priti na plesne zabave v črnej obleki z belo ovratnico. Članovi morejo uvesti goste, katere so prijavili odboru vs(M tri dni pred zabavo ter dobili zanje vstopnico.
Veliki ples .Del. podp. društva* bode letos dne 26. januvaija v gledališču .Poli-teama Rossetti". Za ta ples delajo se — kakor vsako leto — tudi letos velike priprave. Za danes povemo le, da bode gledališče krasno odičeno, da bode svirala vojaška godba in se bode plesal slovanski ples .Kolo* v krasnih narodnih nošah.
.Servola*. Pišejo nam pod tem naslovom:
Predno pričnem svoj dopis, razjasniti Vam moram nekoliko, kaj je in kje je pravo za pravo ta ,Servola*. .Servola" je vas in najdete jo v avstro-ogerski državi tain nekje na Primorskem, na prijaznem griču kake pol ure od Trsta, reete: „Trieste-ja*. V starih listinah dobivamo za to vas včasih tudi .romansko* ime Skedenj ali Ščedna. Ker pa sedanji prebivalci .Servole", izključno Italijani (!), potomci slavnih Rimljanov, niso mogli gladko izgovarjati starorimskega imena Škedeuj, prenaredilo se je to tekom stoletij v ustih naroda v Servulo ? Povpraševal sem najstarejše vaščane, ako so v svoji mladosti kedaj slišali imenovati Skedenj, a možakarji so vsi odmajevali. No, mogoče, da je imela kaka druga razpadla vas v bližini to ime, factum je, da se omenjena vas sedaj imenuje »Servola*.
Toda šalo ua stran! Čitateljem .Edinosti* je gotovo še v živem spominu, kak krik so zagnali lahonsko-čifutski listi, ko se je vrgla v Skednju raz zid tabla, na kateri je bila naznačena vas v italijanskem in nemškem jeziku. Lahonski listi napadali in grdili se tedaj na vse mogoče načine škedenj-ske Slovence ter trdili, da so Slovenci raz-
bili t«blo, in v svoji peklenski zlobnosti porabili so ta čin kot agitacijsko sredstvo proti škedenjskemu kruhu in vinu.
Hedaj, ko visi na zidu mesto starih dveh uova tabla, je vsakomur jasno kot beli dan, kdo je to naredil in iz kakega namena !! Poprej bila je poleg nemško-italijanske table tudi skromna slovenska tabla, na kateri pa sta bila vendar še imena Skedenj in Trst.
Lahonski gospodi to seveda ni bilo po volji in vrgli so sami doli nemško-i talijansko tablo ter pustili slovensko, da bi tem lažje dolžili mirne Slovence in jih kaznovali s tem, da jiin popačijo slovenska krajevna imena. Sedanja tabla ima sledeči napis:
Oemeindel	Port'|
Comune jTrieste! ? spodaj: Vila jServola?!! Občina )	Selo)
Nemščina je, kakor s« vidi, še celo na prvem mestu. Italijani nimajo v Skednju ničesar iskati, a Nemci še veliko manj. V Skednju je jeden cel Nemec in radi tega mora biti na tabli tudi nemščina, in, da bi se ga ne žalilo, mora biti nemščina seveda na prvem mestu. Ali kaj se bodemo prepirali redi tega : jednakopravnost tolmači lahko vsak po svoje; ako ni bilo vredno na novi državni palači v Trstu za toliko stotisoč Slovanov napraviti slovanskih napisov, treba je jednemu Nemcu na ljubo staviti v Skednju nemščino na prvo mesto. O, da bi bili tudi davki v takem razmerju! A hvala Bogu: pri davkih smo vendar jednakopravni. Marsikomu zdela se bo ta stvar malenkostna, ▼ender, ako dobro pomislimo, ima veliko važnosti. Italijaui postopajo vedno dosledno in sistemačno v zatiranju tržaških in okoli-čauskih Slovencev in ta čin je zopet jeden korak dalje v dosego ujih smotra. Radi tega moramo biti jako oprezni na vsako njih gibanje in ustaviti jih na poti, sicer smo izgubljeni. S tem činom kršilo se je tudi posestno stanje Slovencev, sedanje načelo koalicije. Oprostite, zmotil sem ae nekoliko, saj Slovenci sploh ninemo nikake narodno posesti: to imajo le Nemci in Italijani — Slovan, plačaj iu molči!
Škedenjci res vrlo napredujemo. Pred nekoliko leti imeli smo na c. k. poštnem uradu samoelovenski napis; ko se je pa urad preselil, dobili smo z novimi prostori tudi novo tablo, na kateri se blesti nemško-italijanski napis. Sedaj se v kratkem sopet preseli e. k. poštni urad v novo hišo in napredni Škedenjci upamo, ker so seduj Japonci na dnevnem redu, da dobimo tudi japonski napis. Kdo si bode ubijal glavo se slovenskim jezikom, saj ta ni več v modi!
Morda je pa dobro, da je tako. Nasprotna gosp6da odpira se svojim postopanjem oči našim zaslepljencem in jih tako rekoč sili v borbo: čim večji pritisk, tim večji odpor. Orožje, katero rabijo naši sovražniki sedaj proti nam, utegne se kedaj obrniti proti njiui samim. Sapienti sat!
Iz Solano nam pišejo : Na Silvestrov večer sta priredili naša možka in ženska podružnica drnibe sv. Cirila in Metoda veselico na korist družbe. Veselica se je vršila v splošno sadovoljnost prisotnega občinstva. Peli so sami domači fantje in dekleta ter so izvršili svojo nalogo povsem častno, tako, da so morali ponoviti nekatere pesmi.
Seveda gre v prvi vrsti zasluga na tem spretnemu in za glasbo jako unetemu pevo-vodji, gosp. Kosovelu, a tudi pevci in pevke so želi obilo zahvale. Igra „Dva gospoda in jeden sluga' je vzbujala veliko smeha, so-sebno sta g. Kosovel in gospdč. Maša Dolenčeva izborno zabavala občinstvo se svojimi dovtipi; pa tudi gospodičina Ozbičeva iu gg. Renčelj in Pirjevec so Častno proizveli svoje uloge. Po veselici je bila šaljiva loterija, ki je donesla družbi lep dobiček. Pozno v noč smo se razšli, vzemši seboj prijetnih spominov. Na lepem vspehu gre zasluga, poleg pevovodje, tudi prireditelju, denarni-čarjn, gospej Guličevi in gospici PitainČevi in pa vsem gospem in gospodičinam, ki so kaj darovale. Bog jim povrni !
Tudi našo predsednico gosp. R i b a f e v o moramo zahvaliti, dh je se svojo skromnostjo mnogo pripomogla do lepega vspeha. Isto-tako gre velika zasluga gospej P o 11 a y e v i, ki je svojo miroljubnostjo pripomogla, du so se pomirili razbuijeni duhovi in da se ni vgnez-dil zli duh prepira tudi v našo podružnico vsled zadnjih občinskih volitev. Hvala jima!
Naša družba ima plemenit namen, ple-
menite biti morajo tudi nje udinje. Osebnosti treba pustiti na strani in le koristi družbi imejmo pred očmi! Ako bodemo res plemeniti, vspevala bode tudi naša <lvužba ter do-našala obilega sadu. katerega se bodo veselili naši potomci in nas blagoslavljali.
S prirejanjem veselic vzbuja se tudi zanimanje za družbo med priprostim ljudstvom, da začne prispevati za isto. Saj naše slovensko ljudstvo je dobro, samo poučevati je je treba, ne pa je prezirati in žaliti.
Nekaj mi je pri tem na srcu, kar ne morem zamolčati. Tu v Sežani bi lahko veliko dosegli v probnjo preprostih mladenčev, ako bi le-ti imeli svoje bralno društvo. Kajti le čitanje oplemenjuje človeka iu mu utrja značaj. A kje trebamo bolj utrjenih značajev, nego tu ob obalih Adrije?! Ites, da imamo čitalnico, ali ta je bolj za razumništvo. Za priproste mladenče treba drugačnega društva, kjer se isti gibljejo svobodneje in poučujejo drug druzega. Saj za začetek ne treba Bog ve koliko časopisov, zadoščali bi le domači listi. In še te naj bi prepuščala čitalnica po znižani ceni.
Veliko zaslugo bi si stekli oni gospodje, kateri bi hoteli s tem buditi mtrodni čut med našimi fanti. Lepa Sežaua naj bi ne bila samo največa in najlepša vas na Krasu, marveč tudi najzavednejša iu najtrdnejša zaščita Slovencev ob Adriji!
Razprava proti lv»nu Jsjčiču, Franu Kra-vos-u in drugom vršila se je, kakor smo že poročali, dne 2. t. m. Kakor smo obljubili pričenjamo danes z natančnejim poročilom. Najprej prinašamo obtožnico, katera se je pročitala po dovršenih navadnih formalnostih, ki ne zanimajo naših čitateljev, najprej v italijanskem jeziku a potem v slovenskem prevodu. Obtožnica glasi se bistveuo v slovenskem prevodu tako le: | Slavno c. kr. deželno sodiše 1 .„' Na podlagi spisov uvodne preiskave, dovršene proti Jajčiču Ivanu in drugim radi rabuke, javni obtožitelj obtožuje :
a)	obdolžence Jajčiča Ivaua, Kravosa Frana, Piščanca Valentina, Piščanca Ivana Marijo in Požega Jakopa, da so se v večer 12. nov. m. 1., kedar c. kr. okrajni nadzornik redarjev Avgust Giihl, oziroma c. kr. policijski opravnik Lavoslav Kbhler in c. .kr. redarji Ivan Regetf in Juri Kiralij so ukazali trumi ljudi, nabranej na velikem trgu in v ulici del Corso v Trstu, da naj se raziđe, branili ubogati njih ukazu, torej pregreška rabuke previdjenega v §. 283 kaz. zak., in kaznjivega v smislu istega g.;
b)	obdolženca Požego Jakopa, da je pri priložnosti navedenej pod a) večkrat vskliknil proti ljudem : „skupej, skupej«, izzivuje s tem druge ljudi, da bi se zoperstavili osebam imenovanim s §. 68 k. z. opravljaj oči in službo svojo, torej pregreška rabuke v smislu §. 279 k. z., kaznjivega po istem §.;
c)	obdolženca Pahor-ja Huga, da je pri priliki navedenej pod a) vskliknil na velikem trgu: „Fora i .s'ciavi*, izzivajo s tem v načinu navedenem v g. 303 k. z., druge osebe k dejanjem po zakonih prepovedanim, torej pregreška previdjenega v §. 30B kaz. z., kaznjivega po istem ;
s prošnjo: da iify pridejo obdolženci k glavnej razpravi pred slavnim c. kr. deželnim, kot razsodnim sodiščem prve stopinje, da naj se pokličejo kot svedoki: 1. Gtthl Avgust dn. št. 17, 2. Kflhler Lavoslav dn. št. 18, 3. Prodan Iv. dn. št. 19, 4. Rogelj Iv. dn. št. 20, 5. Kiralij Juri dn. št. 24 in <>. Gerljauec Andrej dn. št. 21.; in da naj se preberejo pravdni spisi pod dn. št. 1 (ovadba), 23 in 2tl, kazenski izpisek pod dn. št. 40.
Razlogi.
V večer 12. nov. 1894. nabrala se je bila velika truma ljudi, iu izmed njih tudi neko krdelce slovenskih kmetov sestavljeno od okolo sto oseb pred tukajšnjo mestno zbornico, v katerej seje v tem času vršila seja mestnega sveta. Ko so po končanej seji občinski svetovalci ostavili poslopje, Slovenci i\jih so sprejeli s klici: „Živio Slovenci, abbasso la cicoria", itd., na kar so nekatere druge osebe odgovorile s klici: .fora i s'ciavi*.
C. kr. redarstvena oblast, katera je že poprej znala, da so bili nameujeui kmetje tržaškega ozemlja napraviti demonstracijo, odposlala je radi tega na veliki trg oddelek redarjev, pod poveljstvom c. kr. okrajnega nadzornika Avgusta Giihl-a.
Ta poslovnik precej ko so zadane!; v>kliLi ffiirl omenjeni, je ločil krdelo Slovencev od drugih ljudi tam nabranih, in napotil je v ulico del Corso. Nekateri pa so se kazali upornim, nehote se umakniti, dusir&vno njim je nadzornik Gohl opetovano, in tako glasno, da so ga nedvojbeno vsi čuli, ukazal, da naj gredrt naprej, in dasiravno tudi stražarji 1 \a.ii Rogelj in Juri Kiralij ter policijski agent Lavoslav Kiihler so ponavljali ta nk;»z. —
Zatorej so redarji zaprli današnje obdolžence, ki so bili poglavitni uporniki, in sicer: P o ž e g o Jakopa, kateri ne samo ni hotel se umakniti od zavzetega stojišča, ampak je tudi izzival svoje tovariše z vskli-kom : „s k u p ej, s k u p ej*, nagovarjajo jih na tak način, »la naj se zoperstavijo poveljem javnih poslovnikov ; potem P i š č a n c - a V a I e n t i n a in I v a n a Marijo, K r a-v o s - a Frana, kateri na mesto, da bi se odstranil, je neprestano kričal, na vse grlo „živio !*, iu zadnjič poglavitnega provzročitelja popisanih izgredov, Jajčiča Ivana, kateri se je neprenehoma vrnil od tovariša do druzega. kričaje »abbasso la cikorija!" in nagovarjaje jih, da naj nadaljujejo izzivajoče svoje obnašanje.
A7 treba omeniti, ker je obče znano, da izraz „cikorija• pomeni izzivajoči priimtk, ki itja dado nestrpljivi Slovenci tukajšnjemu poli-tii'i/fmu društvu ,Concordiakaterej je namen zopet ustanoviti dobre razmere med meščanom in probivalcem ozemlja.
Glede obdolžencev Jajčič-a in Kravos-a je naznanila politična oblast, da sta obče znana agitatorja rusofda najnevarnejše r rute, in da Jajčič je tudi oseba črne prošlosti, večkrat kaznovuna za različna zločinstva.
Gori povedanih dejanj, kvalitikujočih se pogreškom rabuke, odgovorni so imeuovani obdolženci na temelju izpovedeb zaslišanih svedokov, potrjeuih deloma tudi po priznavanju obdolžencev samih.
Pa tudi se strani meščanov so se dogodili izgredi in sicer je utegnil redar Ger-Ijanec zasačiti jednega izgrednikov, to je današnjega obdolženca Huga Pacor-ja ravno v tem trenotku, ko je kričal: »fora i s'ciavi*. Očividno je, z ozirom na okolščine pod katerimi je bil izdan ta vsklik, da Pahor je namenil izpodbuditi nerede in nasilstva v škodo ozemljanov zbranih na velikem trgu, torej dejanja po zakonih prepovedana.
Obdolženec Pahor taji omenjeni čin, v katerem so zapopadeni zakoniti znaki pregreška previdjenega v §. 30.r» k. z., pa mora za-nj odgovarjati vsled neposredne obdollitve svedoka Gerljauca.
Opravičeno torej predstavlja se obtožba v vseh nje delih.
V Trstu, dne 30. nov. 1804. Ces. kr. višjega deželnega sodišča svetnik in državni pravdnik : Taddei 1. r.
Novačenje leta 1895. V smislu g. 30. obstoječih zakonov o oboroževanju, objavlja mestni magistrat, da bode do 15. t. m. javno izložena pri vojaškem oddelku na mestnem magistratu listina vseh onih, ki bodo leta 1895. poklicani kot novinci na nabor. Listino more si pregledati vsak in takoj prijaviti slučajne nedostatke.
Vspehi Behringove zdravilne krvne vode proti d&vici. Te dni došlo je ministerstvu notranjih poslov obširnejše poročilo tržaškega nainestništva o vspehi h Behringove zdravilne krvna vode (serum) proti ddvici. To poročilo sestavljeno je na temelju podatkov mestnega fizikuta tržaškega. Iz poročila je razvidno, da je bil Behringov .serum" za časa ddviške epidemije v Trstu v uporabi že od 24. avgusta 1894. naprej in sicer toliko v bolnišnici, kolikor v privatni praksi Pokazal se je jako ugoden rosultat, kajti mrljivost padla je od 58'37„ na 1B*;„. Vseli slučajev davice v Trstu zdravili so 406. Potrdilo se je menenje, da je Behringovo sredstvo tim vspešnejše, čim prej se. je vporabi. Vpliv zdravilne krvne vode na splošno zdravstveno stanje bolnikov je bil skoro v vseh slučajih izredno ugoden. Bolniki počutili so se krep-kejše in odleglo jim je celo v komplikovanih slučajih. Posebne vrednosti pa je serum gled« na to, da se bolezen ne prime onih oseb, ki pridejo z bolniki v dotiko.
Udom rDel. podp. društva*. Oni člani, ki so zaostali s tednino, poživljajo se, da takoj poravnajo svoje dolgove, ker treba sklepati račune.	Odbor.
.Slovanski Svet* je izšel danes s prvo
številko kot tednik ter ima naslednjo vsebino: Vabilo na naročbo, —Članek : Obči mir in Slovani. — Članek : Augličanin o Busiji. — Pesmi: Dekletu. Duma (Letin jii-tova pičeni v izvirniku, slovenskem prevodu z latinico iu cirilieo). —Domoviui (brv.) - -„MapTuuiKa h tKSeiMHa* (ruska biseri Kri-lova s tolmačenjem). — Literarna pisma I. (O Ljub. Z v oru 1. 1894.) — Dopisi. — Ruske drobtinice. — 1'oglei po slovanskem svetu. — Književnost. — Novine in časopisi zal. 1891».
Sodnijsko. Zaradi žaljenja članov cesarske rodbine 04 kaz. zak.) dobil je včeraj v tajni razpravi pred tukajšnjim sodiščem lSletui železniški kovač Anton škrinjar iz Povirja (pri Sežani) 3 mesece težke ječe. Škrinjar izjavil se je dne 4. decembra min. 1. v neki stražnici pri Divači v pričo raznih oseb, med katerimi je bil tudi vodja orož* niške postaje Ivan UomiŠek, jako zaničljivo o Nj. Vel. cesarici. Omenjene osebe pričakovale su takrat vlak, ki je peljal cesarico iz Pulja v Marziljo. — Včeraj bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava tudi proti 35Met-nemti kovaču Antonu BabiČu iz Uodika, za-toženenm tatvine iu goljufije. Dne r» vpt. min. leta izgubil je pastir Ivan Ivančič blizo vasi Rodik svojo listnico, v kateri je bilo 51 gld. 3o nč. Ker je Babic trosil nekoliko dni potem razmer no mnogo denarja, pozvali so ga k sodišču v Sežano na odgovor, kajti opravičena je bila sumnja, da si je on prisvojil Ivančičev denar. Ko je Babič čakal v sodišču, da pride na vrsto, nagovarjal ja pričo Josipa Bebokiua h krivemu pričanju. Zato je bil obsojen tudi goljufije. Sodišče je odložilo razpravo, da zasliši še dve priči.
Policijsko Policijski organi komisarijata v ulici Scussa zaprli so brezposelnega postopača J91etnega Antona Bataševiča iz Škabič in 1 Kletnega Antona Ceserja iz Ku-žič. — 171utnega pekovskega vajenca Nikola C. iz Vicence zaprli so, ker je poneveril svojemu gospodarju svoto 10 ghi.
Kathveinerjavn knjliloa Da
Muinji At«)vilki niitaga listu priloienn j« .Kathreiner-jeva knjižica", ki je izredno zanimiv* za Ttako hitna gempodaritvo i n z* vmikego ljubitelja ka*o. luta podajo uplinim talna pojasnila n „Kathreinerjovi kavi", ki »i jc utukla fedno rečjo priznanje, kakor ludi do-nafta Uroke prvih avtonUt o veliki vrednosti iate in o irnati kavi in čaju. To poučno knjiiico priporo uamo blagovoljni pažnji minili fiitutetjev.
Najnovejše vesti.
Opat js f». Danes predpoludne je dospela tu sem cesaričina - udova Štefanija z hčerko nadvojvodinjo Elizabeto.
D ;naj 5. (llasi se, da cesar odpotuje nocoj v Budimpešto.
Sredec 4. Preiskovalni sodnik je odredil, da se postavi S t. a m b u 1 o v f preiskovalni zapor, ker je na sumu, da je bil sokriv na umoru ministra Belčeva. (Pred tremi leti j« bil nsmreč minister Beičev umorjen pred očmi Stambulovega in so bili takrat radi tega zločina obesili 4 Bolgare. Sedaj pa je prišlo na dan, da je Stambulov sam provzročil ta umor z namenom, da pokaže princu, kaka nevarnost preti tudi njegovi dragi osebi. Vse je bila gola pretveza, da je le dobil navidezen vzrok, da je mogel še bolj tlačiti svoj ubogi narod. Iu tak človeški izvržek je ukazoval vsemu narodu skozi celo vi sto let! Toda, tudi njemu se menda bliža dan plačila. Čred.)
Paril 5. Danes so degradovali stotnika Dreyfusa, katerega je vojno sodišče zaradi veleizdaje obsodilo na dosmrtno deportacijo. Množica je kričala: Doli z izdajalcem, doli z Judežem ! (Dreyt'us je Žid in ga je le pohlepnost po denarju zavela, daje tuji državi izdal važne listine. So pač povsod jednaki, ti ljubi krivonosci! l'r.)
Tr^ovlnako braojavk«.
BaUimpitla. Pinnloa za »pomUd SUl-HtiJ Pionira /.n jatn.i 1S95 ti.»4 do n,U« Ov«a *a «>•-mlad <101 -8 02 Itt nova fc 25 -;V!I5. Koraza ultra Ji'50 4 o 5-70.
Pienica nova od 78 kil. f. n*S5—U 70, o I kil. f. « "0-«'75. od SO kil. f. S 75—«80 ni SI kil. r. S hO—d 8J, od kil. lor. 6-SA—6.V0.
.Uiraen « 540—8 10 ; pio»o ti'00—6 «0.
Planira: t)ut>re ponudb«. Popraiatan j« vedno boljp. Trg jako ttalen, cena raito^o. Prodalo *e j« 20.000 laet. atot. Vratna: sneg.
Praga. NVraluiirani aladkor za januvar f. 1H6, februar f. ll.'JO, marc 10 30, inai 11.56.
Praga. Centrifuga! novi, po.itavljan v Trat in a carino rrod, odpo*iljatev preeaj 1. 27 75-28 Jaa taarc f. 27.70-^8. - Conrasav za januvar-maro 28 75 —*—. Četvorni za januar 29 *>0. V glavah (ao4ib) za januvar 29 50
Havrt. Kava Hantoa good avarag« za januvar 88.75. ita marr 87.25 bolj«.
Hamburg. Santu« K"od averag« za jauuvai 71 AO. maj ii0.7», H»ptainli«r (j'J-'Jj, Rtalno.
Dunajaka bona 6.januvarja lOOB
včeraj	da nua
Državni dolg t papirju .... 100.M)	100-50
„ » v »rebru . . . , 100 40	100 45
itatrijaka rmita v zlatu . . . I'J4 45	1U3.
„ v kronah . . . V8 5,'.	98'75
Kreditu« akcij« ....... 404 10	406'—
London 10 Lat........124.55	124 95
Napoleoni.........ft-titt	S-Hii
100 mark.........oo-SS	60.80
100 italj. lir........4tt-:15	4S-H5
(CtM M rtnn|i m debela I«	» earlao vrt d.)
E:maci pridelki.
M od tur. d« for.
Fial: Koks........100	K. 11.50	11.7.*>
Mnodoloni..... „	10 50	-.-
avetlorvdeči..... .	•••r»o	— .—
temnorudeci .... „	—.—	—.—
kanarček...... *	—.--	—.—
bohinjski............»75	-.—
bali veliki..... „	10.85	--
» mali ...... r	H.7&	—• —
leleni, dolgi..........10 »O
„ okrogli .... *	—
mešani hrvatski ... *	7.1SO	7.75
„ itajeraki . . »	8.25
Maslo fino Staj r rak o .... n	92.—
Jsimsn H. 10................0.50	9 75
, »....... F	10. -	10.35
. 8....... „	11.—	II.H5
Zalja kranjsko....... „	n 80
Repa , ....... r	5.75
Krcmpir, štajerski . . • . , 3.25	3.50
Prcao kranjsko.....• ,	8.75	#.—
Laća,kranjska....... „	10. -
Spah ogerski....... B	50.
aaat ogerska ....... „	58.—	54'—
X*T* Mocca................190,-	1112.—
Cejlon Plant. fii.a . • .	I M,-	184. —
. Perl......189,-	191 —
Java Malang .... „	——. —
Portorioco...... „	—.—	—,—
Guatemala..... n	157,—	158.—
Han Domingu «... „	156.-	158.—
Matabar Plant............172. -	174'—
„ native. ... „	—.—	— .—
Lnguajra Plani..........170—	172.—
n natiTe..........—.—	—.—
Santo* naj fin i, i ... ,	150,—	161,—
. srednje fini . , .	147,-	148.
B srednji.....144. —	Htt,—
, ordinur .... ,	131, -	183 —
Rlo oprani..... „	—. —--
„ nujflniji..... „	147.-	149.-
, arednji......141,-	143.—
Ilftdkor Conlrifugal I. vrat« . 100	K. 28.25
Concasa*..... „	29.25	29.75
v glavah.............10.7»	31.-
taikoaani............29.75	30,—
Eit italijanski fini .... 100	K. 19,—	19 50
, arednji ... .	18.25	18.75
Japan fini AAA .... .	17.—	—
„ srednji..... „	13.50	—.—
Raugoon eztra ..... „	1325	—
1..............12.50	-.-
II. .... . .	9,-	-.-
FatrolaJ luski v aodih ... „	18.25	— -
v e »bojih od 29 kit. ft.Bt	-.—
Olja Italijansko najlinoji . . 100	K. 64.—	titl.
„ srednjeflno . . „	55. —	37. -
bombažno, amerik. ... „	34,—	37.—
dalmatinsko..............32—	34-
Llmo&l Mesinski .....sabnj 3,—	IV,—
Pomartnia , ..... ,	.t —	5,—
Mandeljni Dalmatinski ... 100	K. 56 -	58.-
. Bari..............lil,-	«;).-
FnJoll......................84—	88.—
Se »161 Dalruatinaki............-.—	—
, Paljeiki..............8.25	8.71
Inekva Puljalka ..... „	12.50	1»,—
, O rake v vaneih . . „	12 50	13 —
lultanla« ........ „	»0.-	40.—
▼savsrll....................23—	24 —
OlviM......... ,	U8—	H —
PolaaOTkt srednja velikosti i H	38,—	— .—
„ velik.....'seva ,	36 —--
, mala.....f „	41.—	-.—
SU&lki v valikih aodih . . „	18.-	-.—
a * 7» • • • • »	• —
Javna zahvala.
Podpisani izrekam svojo iiajiskienejšo zahvalo vsem onim blagim osebam, katere so se trudile, da poniorejo meni, bodisi duševno, bodisi gmotno, oziroma moji rodbini za časa onih 50 dni j, ko sem sedel v preiskovalnem zaporu. Posebno se še zahvaljujem iz vsega srca velcuč. gg. dr. Vlatku Latjinji, Ivanu vitezu Naberguju, k pio h gospodi državnim poslancem, ki su se na Dunajn zavzeli zame, nadalje gg. Iv. Dolencu, VolHiru, Bizjaku, \ehrouija, si. uredništvu „Edino»tib in z jedno besedo vsem blagim gospodom in gospeni darovateljem in darovateljicein. Bog vse-višnji plati vsem !
V Trstu, dne 5. jnnuvarja 18!>5.
Fran Kravos.
Javnu dražba.
1'odpiaani naxnnnjn, da bode dno 28. janurarjn t 1. ob 10. uri predpoludne v Gorjiinakeni jnvtia dratba /n podtuctjo pronuvljenja tuknjinjo cerkva. StruAki ao prcudarjoni na 11.174 gld 12 kr. Preudurok, atavb>ni n«2rt ia družbena pogoja il viuk lahko ogleda do dna dražbe pri podpiaaneta. I'ra<l /.ftrctkotn uatmeno družbe je »lotiti 50*, milina. V (iorjanakvu, 8. januvarij« IsJV
Oirkvenl atavbe&i odiak.
ggMBiTOBBgMBBBBBflMMlBll—M——BB
tlobroznana gostilna	|
ANTONA VODOPIVCA j
(pu dontafe ,pri P^»a^koT^•u',)	«
v Tritu,	|
Ulic« lolltarlo it 13	j
to^i kolikor v gostilni, tolikor pri v«aulio«li v	|j
•okolaki telovadnici, vedno la prlitna vipavska,	jfl
dorsberika in kraika ln ima vina. -	w
Sladki rlasllng t ateklenirah, in aodro iran-	n
ktnjo, »aaka ateklonira drii 1 lit-r in r«1jn	H
60 novi!.— Poatreibu je poltonu, ci-na amornn.	ffi
Kuhinja jc prc*krblj«iia a lofiiiiui, toplimi in	Jjl
luraliini jedili.	91 Priporoma au rojakom v Trntu in z dežele.
Toči vino tudi druiimm i nvč <vrwjt\ oko ne odvzame najmanj 5 litrov.
iMMaBtraeatratngiinamaaflB^i^METaHB
Podpirani je kupil ,,«n blook" od ate-
"ajne rras" trgovino
M. MILIC
na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27.
ter namiinja p. n obfinatvu. da doj in je Moril potrebno preskrbeti trgovino t novim blagom prodaja <laa> dauje blai(>p po
najnižji mzprndajaliii ceni.
IMporofajo'1 ac ala*. alovenskamu obfimtru itn laaogubrojuu obiakovanje, bo fii
Josip Kebcch.
[ Otvoritev novega
| prenočišča in restavracije! I Al „Moneenisio" I
e Piazza delle Legua Št. I in Via Torente. £
S	ro'lpia,»ni p'iporo'»\ glavn inu pntn-nliieimi	«
m	občinstvu avoje popolnoma no.-o ne/idr.no in	41
•	elagnntiKi vrejeno prenofiifie ho restavracijo	© S	po imerni *<ni in pnitani po trežbi.	^
•	So itivnnjeru	9
Ž	A. TuzzI. 19
NN**M«H9eCMSMt!«(»£fl9' £ i
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(regis trovana sadruja z orno j onim poroštvom) Via Molin Piccolo št. 1. I. nadstropje.
Daje pmojila na menjico in intabulacij > proli B" „ obroatim, na znatavo aročk in vrednoatih papirj v pa proti S'V", obrnatlm. Od hranilnih ulo^ pm'ujo po 4t"/„ obreati. Uradni dnevi ao : Viakl dan od 9. do 12. ure dopoludn1 in nd 3. do 3. popoluilno, aevnda iirzemii nudolj« in praznike. laplneuje ao vKnki ponodoljek od 11. do 12. ure dopoludiin, iu vaaki fotrtek od 3. il>> 4. urn popnludne. Olavni ileleAi veljajo po 200 kron Zadružni deloži ae lahko plni^ujojo v moaefuih obrokih po 1 gld. tor anaia vanki dol*-l 10 gld.	I— lJC,
Fr. Iv. Kvvicdn
o. in kr. avalr. iu kr. rum. dv, caložnilt, obroKiti Inkav Kvrn~ubnri/, IhinuJ.

Se raljl 4» I rt v množili hlevih, kadar Itriiee m- mu-i <v/o Jrmtl, kadnr Imnjo »labo prrbaro v Bvrllo •ho()S<lnJit tnlrktt tn lil I krave tlnJO tur' mleka.
KWIZDIN
Korneuburški redilni praiek za živino
»»ulito konje, vohati« /vino in oven Cona Skatlji 70 kr., polovici žkatlje 35 kr.
Ol.AVNA ZALOGA: okrožna lekarna XII	Koriieuhnrg, Dunaj
Paziti Je na ironijo varatvuo cnaniko in Kal.tevali izrecno
KWIZDIN
Korneuburški redilni pražek za živino.
rojačnica za možke,
za možke in ženske
A. ŠČUKA
Via Farneto. TRST, št 34,1 nadst
p iporni!a ae za vsakovrstna dela krojaško obrti 2a rnožko oblek«, kakor tudi za izdelovanj« perila za molke in žvnske
Delo izvrši liataućiio po inrii in ceno.
Jak. Klemen
TRST
ttfF Vla S. Antoiiio št. I.
priporoma ^antitim svojim odjomnikom in alavneiuu obSinatvu
novo pvlapelo blatfo r.a tnoike in /enake obleke, volnene rube« iu pioteno zuvrutniku, apiolnje kitljo ploton« iu iz štnfn, u^rinjalii iz tla-iiolo, imriient boli, »ivi iu raznobarvan, maje, spodnjo blaeu i/, volno in kotou ne, nogovtue volneno in iz kotouinu, rokovice, tlnnel ra obleke, gnijco lielo iu v raitnih barvah, ovratnike, zapeitniee, iidane ru-vratnike zn rnoJke, dežnike, if.iiluuo robce, ćepioe, volnene kmnnAo, volno iiognvice. kožuhe vino in iiiufo, kukor tudi vse oatnlo prodmofo r.u pouk v ročnih delih v aoluli po najnii.ilt cenili Pri vauli naručbnli Kugotovljn toSno iu poitono poatrožbo.
Gostilna na prodaj.
Na prodiij zaradi slabega sdravja lastnikove^.i li-pa. pr i.traa, na novo urejeni, dobro cliitko-*an;i Roatihia, 1»2 ni mi ngodnem kraju ar»-di mesta. Pobliije pri uredništvu nKdino«ti".
Dobiva najconeje v podpisani lBk;'rnl aVo se naroča po poŠti
Ulmld pl.
Trnk6czy
lrA«#* z rate n roioria v Ljubljani
priporoma: »ar- ZA Ž K L 0 D F. C : tfl Nm ijicrhht kvjtfiirt m Stl"tlre. ~ Steklenica 20 kr. 11 ateklenic 1 gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr.
Odvajalne ali (intihc Irot/ljim či-fijo /tilodoc pri snbaaanjl, hiciiionnin ieln lci. - Škatilj* 21 kr.. jeden zavojček a <5 škfitulj.uni velja J gld. 5 kr.
Za praa:
I'laniimki zet i Sćni ali p run i gimp udraačeno in otroke; rnztvarja aliz iu InjSa bolofine, n, pe. pri kaAlji. — Sti ktonica kr., 6 atoklenle 2 glil. 50 kr.
Za tp^anje:
V/otiiiBki cret (Clichtgeist) lrtjSa in p regati j o bolečimi v križu, nogah iu rokult, — Steklenica 3t| kr„ (( steklonio 'J gM. 25 kr.
Vm« ta n.iAtota in v^a druga adravilna arod^tva ae dobivajo v lekarni
Ubaltla pl. Trnk6ezy-jti
v Ljubljani zraven rotovla
in ae vsak dan a prvo pošto razpoailjujo.
Lepa hiša
z pverm nadstropji, pol ure oddaljena od Trata, ob ceati ua Pronek, prav prijiravljena za prodajalnie.o nli gostilno, je na prodaj. - Natančneje se poizve
v Kavarni Commercio pri Jot. VodopivcH.
Vozili listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STBAItN LINTE" ii Antverpona
direktno v
Nev Jork & PUladelljjo
kone.usijonovana t*rta, od c. kr avatrijak« vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijoriovatli xantop "SO —1
„Red Star Linie"
Iia Dunaju, IV Weyringergaaae 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Stmit-BureHu A oommereieler Correspon« d t;nt der k. k. Ooaterr. Staatabahnen in lonsbruck.
FRIDERIK # SIEMENS
Dunaj.
Tovarni c. t. (irir, aparatov za MSTelljiT« in knrjafe.
IX./9. Alterairatve 20.
Najnovejša plinova avetiljka za zunanjo razsvetljav«:
Degenerativni plinov solnčni gorilec ^S
7."i rMlet.'tkov rrnejl, kakor elektrike bočna svetiljke,
a daje njim jednako svetlobo. Nadalje za dvorane, delavnico, prodajalnic« i. t. d atarolzkuien« vcntilujoče re-((onerativno plinov« avatlljk« ter plinov« avetiljka v steklu, katero ne morejo rabiti povsoli in ao primerno za v«* slučaje. Uvedene eo po vaem svetu, "—Ji:® Ceniki ln proračuni zastonj, ■■H™
Glavni zastopnik za H: HENRIK VAGNER, Vla Cariltia 4.
FRIDERIK SIEMENS
C. kr. priviligovana tvornica priprav za razsvetlavo in kurjavo.
Dunaj, IX Alaeratraaae 20.
Odlikovali •/. zlato svetinjo (najvišja odlikovanje) na razstavi za industrijo guša v Rromhmgti, v maju 1802. Odlikovnn z častno diplomo in zlato svetinjo n« mejna rodili razstavi v Upskcm za ril de M križ, zdravstvo itd. mes^a februv 1893.
Siomensove peči na preosnovani flas
edina ped na gas s pravim praoanovanlm plamenom.
Izvi'nrodue ugodnosti tega ziatuinn: Izkoriščanje tračne vročine, /. katuro ae člevefje telo juko
nifedno greje, kakor nn aolnčnih trakovih. Zrsčenje lastno In vspeino tako aobinega /raka, kakor tudi
izključno in slyurno odstranjenje zapeljivega gaaa. Pod se ogreva nn način, da imajo osebo v sobi se iiHliizcče enako gorkoto pii nognli in ua glnvi.
Izkoriščenje vročine, katoro Ima v sebi odstranjivani zapaljivi gas.
Uzdržavanje plučam potrebne mokrote z poieb.iitn ishlapljl-
vniijnni voda. Čistoča, nič saj ni prahu od o^lja, popela itd. Posebno dobro svojstvo poči pri uiiganju Sigurna iti jedno-stavna regulacija toploto v aobi. Istodobno razavelijenje prostorov, knkor r. posebnimi o^nišči (kamini).
Na zahtevo razpošilja oe franko. Glavno skladišče pri TK
CARL GREINITZ NEFFEN.
OS a
f 11
o >•*
Ocit
W CO
m* -
U 2 i S tšii
cd ta
c=J «a co mt
tsa g 2
h -ti C. s
8 8 £ -C i
» C II t « I. h,
s. H V r e o.
" " •» t % *
r : J 1« u -m s)
flrfžš-5 l
1:
IE5 o-«/ » _ ■!
O a ^ « & O n
« i i s - • •-*
s
»Sili.
rđ 2 -S 31 i s •o .. - * j-si
dE
t- a ^s i! —
® ^ I A
ca •e5Sg« £
00 i; -a oJZ =
Laatsik politićao druAtvo .Edinost* — Udavntolj iu edgovurm urndtuk : Julij 31ikotn. — Tidkarna Doitmo v Tretu.