AVTOMOTOK
PE TRBOVLJE
PRODAJA REZ. DELOV 03 56 25 451 SERVIS	03 56 25 450
TEH. PREGLEDI	tel.: 03 56 25 455
HVUNDAI & LADA	fax: 03 56 25 454
i> j
Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo.
Izjemen in prepričan o svoji odličnosti! Vabimo vas v naš salon	ki vas lahko popelje na 7-dnevne počitnice v Umag.
na testne vožnje in predstavitev vozila Polo, v soboto 2.3.2002	Nagradna igra in testne vožnje bodo potekale od 2. pa vse do
od 9. ure. Za vse obiskovalce smo pripravili tudi nagradno igro,	16.3.2002. Dobrodošli!
Tradicionalna velikonočna ponudba!
Golf Rabbit že od 2.512.000 SIT* (11.233 EUR).
Se še spomnite Rabbita? Tradicionalna in izjemno ugodna velikonočna ponudba vam je na voljo tudi letos:
Golf Rabbit 1.4 16V (55kW) in 1.9 SDI (50kW). Pohitite v naš salon in ujemite svojega Volksvvagnovega zajčka! Prihranili boste do 390.000 tolarjev*.
Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600
Jre kr In
_______
srni

rf^m
/ POMEMBNEJE TELtfONSHSmiLKE: j POLICIJSKE POSIAJE	L
ZAGORJE: 03/56-61-002	1
1BB0VUE: 03/56-21-102	\
RRAS1NIK: 03/56-11-602	J
RADEČE: 03/56-81-002 LIIIJA: 01/80-83-142 PROMETNE INF0RMACIJE:03/ 56-55-110 IAKI: 050/61-63-48 '	050/63-31-0J
/DRAOTENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE):
ZO RADEČE: 03/56-88-20? Z0RRAS1NIK: 03/56-44-006 ZOIRBOVUE: 03/56-26-322 20 ZAGORJE: 03/56-55-100
A*’
a
Drage bralke, dragi bralci!

V tokratni številki vam prinašamo pustovanja iz Zasavja, nekaj predstavitev	|
zanimivih ljudi, vabimo vas na salamijado, prilagamo literarni list, za vas smo sledili	J?
poti javnega vprašanja in v tej številki objavljamo reakcije in delni odgovor.
Zelo zanimivo je, da je v Litiji, Trbovljah in Hrastniku vse zelo lepo, saj nam od tam nič ne pišejo. Najraje imajo župani take zadovoljne in pridne občane...
No, bomo videli, volitve se bližajo!
Valvazor, ki se je letos oglasil na pustnem karnevalu v Litiji, je napovedal hudč lepe besede in obljube na občinskih ravneh, za predsednika države je pa kar Katanca predlagal! Menda se bomo najbolj strinjali z njim.
7
10 f
WVD LITIJA: 01188-81-895V
v' rjo'
Lepo pozdravljeni,
Naslednjič:
PAPTELEMATIKA

;,mfK
'fBr
Kje je kaj:
	ElEKtflOPROM Z VIZIJO
	LETOŠNJE MAŠKARE
	GROMOVI LAVREAII
<g>	DOBITNIKI NAGRADE 8. FEBRUAR INOVATORJI ZASAVJA 2001
	JANI KOLENC
l®	RUDI JANEŽIČ
<§>	ZDRAVJE V LAŠKEM
	30 LET KARAIEJA V TRBOVLJAH
Naslovnica:
PUST
(slikal PRAV)


ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411.
V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično),
Hanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje oh ponedeljkih oh 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1100 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 1. polletje 2.916,00 SIT, I. tromesečje 1.458, 00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
EVJ ELEKTROPROM PONUJA UPRAVLJANJE IN NOVA DELOVNA MESTA
Na tiskovni konferenci je kisovško podjetje EVJ Elektroprom, ki ga vodi Janez Vidmar, predstavilo ponudbo, ki je bila sredi januarja naslovljena na trboveljske Krajevne skupnosti (KS Ivan Keše, KS F.Fakin, KS Center, KS Zasavje, Bevško, KS Alojz Hohkravt in KS F.Farčnik). Omenjeno podjetje namreč že več let zaman poskuša pridobiti dovoljenje za upravljanje in tudi za izgradijo kabelskega omrežja v Trbovljah. Doslej so bili v svojih prizadevanjih neuspešni. Predvsem zaradi koncesijske pogodbe iz leta 1996 med občino Trbovlje in ljubljansko PAP Telematiko, ki je ostalim podjetjem, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, onemogočala prisotnost na trboveljskem območju. Z zadnjim sklepom ustavnega sodišča, ki razveljavlja trboveljski občinski odlok o izvajanju koncesionirane javne službe: Kabelsko razdelilni sistem za sprejem in distribucijo radijskih in televizijskih programov v Trbovljah- in s tem posledično razveljavlja koncesijsko pogodbo med pogodbenima strankama, se zdi, da se »kabelski trg« v Trbovljah odpira. A, res?
Janez Vidmar, direktor in Boštjan Vidmar, vodja KKS.
»V prvi vrsti gre za razveljavitev koncesije, na osnovi katere je bila PAP Telematika ekskluzivni in edini dobavitelj in izvajalec kabelskega sistema za področje občine Trbovlje. Menim, da morajo biti vse pogodbe, ki so bil sklenjene med občino
Trbovlje in PAP Telematiko v času te koncesijske pogodbe, po sklepu ustavnega sodišča razveljavljene. S tem je dana možnost tudi ostalim podjetjem, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, da se lahko enakovredno pojavijo na območju Trbovelj. Kar pa še ni zagotovilo, da bo to občina Trbovlje tudi spoštovala, oziroma da bo omogočila in dala vsem zainteresiranim enake pogoje za možnost izvedbe kabelskega sistema v Trbovljah,« meni direktor Vidmar.
Kot je razvidno iz ponudbe, ki so jo poslali trboveljskim KS, po izkušnjah sodeč v Elektropromu menijo, da je najbolj primerno obstoječe kabelske sisteme prevzeti v upravljanje. Dobre izkušnje s takim načinom imajo v Medvodah, kjer s kabelskim sistemom upravljajo in so bili izbrani med večimi ponudniki kot najustreznejši in tudi drugje. Zato v ponudbi, ki jo je predstavil vodja kabelsko razdelilnih sistemov v podjetju Boštjan Vidmar med drugim piše, da je bistvo njihovega predloga v tem, da lastniki še naprej ostanejo lastniki sistema, z upravljalcem (v tem primeru z Elektopromom) pa se dogovorijo za storitve in za kakšno ceno in obdobje bi te storitve za njih opravljali. V Elektropromu predlagajo lastnikom, da naj jim oddajo v upravljanje kabelske sisteme, ki bodo med seboj povezani v celoto, za dobo 15 let. V sistemu bi opravljali naslednje storitve: zagotavljali bi do 30 radijskih in do 50 televizijskih programov, vključno z avtorskimi pravicami, redno bi vzdrževali sistem, predvidoma 250 milijonov tolarjev bi v prvih dveh letih vložili v investicijsko vzdrževanje in obnovo sistema (zamenjava ojačevalcev, kablov, izvedba zvezda sistemov, povezovanje sistemov z optičnimi kabli, izgradnja sistem tam, kjer ga še ni), omogočili bi preklop na internet preko KKS,.. Kar pa ni nepomembno je, da bi tam, kjer kabelskega sistema v Trbovljah še ni, takoj začeli s pripravo za izgradnjo. To naj bi storili v dveh letih (ne verjamejo, da lahko kdo drug to doseže). Ker pa bi bil to obsežen projekt (zemeljska dela, polaganje kablovodov, tehnična izvedba, načrtovanje, vzdrževanje sistema), bi bilo zato potrebno zaposliti najmanj deset do petnajst delavcev, pretežno iz Trbovelj. Na tiskovni konferenci je bilo govora tudi o ceni upravljanja kabelskega sistema. Ta naj bi bila v slovenskem povprečju od 1500 do 2500 tolarjev
mesečno.
Janeza Vidmarja smo teden dni po tiskovni konferenci še vprašali, ali se je že sestal s predstavniki KS v Trbovljah, katerim je bila poslana ponudba. Povedal nam je: »Doslej sem se sestal le s predstavniki ene KS, z ostalimi še ne. Rad pa bi poudaril, da veliko kličejo predvsem tisti, ki živijo v delih Trbovelj, kjer kabelski sistem še ni zgrajen. Če bi odločali tisti, ki so zainteresirani, da dobijo KRS in ki na to čakajo že pet let, verjamem, da bi dovoljenje za upravljanje s KKS v Trbovljah dobilo naše podjetje. Ker pa v Trbovljah ne odločajo tisti, ki si KRS želijo, ampak očitno nekateri drugi, menim, daje majhna verjetnost, da bomo izbrani mi.« Ste imeli že kakšne pogovore s trboveljskim županom Ladislavom Žigom Žgajnarjem, smo še vprašali direktorja Elektroproma. »Povsem slučajno, kjer mi je v razgovoru optimistično pripovedoval, da imamo veliko možnosti, da bomo v Trbovljah upravljali s KRS. Ni mi pa povedal, da je dan prej znova PAP Telematika pridobila gradbena dovoljenja za določen predel.«
V naslednji številki vas bomo seznanili še s potekom tiskovne konference PAP Telematike.
Igor Goste
ZASAVJE V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE
Konec preteklega leta je iz tiska izšla Enciklopedija Slovenije in to njen 15.de! od W do Ž. Z izidom tega zadnjega zvezka se je uresničil projekt, ki so ga pri Mladinski knjigi zastavili pred nekako 20-imi leti. V zadnjem zvezku je omenjeno tudi Zasavje in sicer Zagorje ob Savi, Zasavje, Zasavski partizanski bataljon, Zupan Alojz, Zupan Uroš, Žižmond Egon, omenjeni pa so tudi ljudje-strokovnjaki- ki so z našimi kraji porezani s dvojimi stvaritvami kot npr. slikar Janez Wolf (freske v župnijski cerkvi sv.Martina v Trbovljah pa tudi v Zagorju), arhitekt Marko Župančič (Delavski dom Trbovlje, OŠ T.Čeč, okrogla hiša, Ljubljanska banka in Rudis, ZD Trbovlje,...)
Pričakovali smo, da bo vsaj v zadnjem zvezku enciklopedije opisanih kaj več tudi o raznih osebnostih iz Zasavja, pa je žal teh tudi tokrat zelo malo omenjenih.
IL
kšefti
INOVACIJSKA DEJAVNOST V DRUŽBI ETI IZLAKE
Inovacijska dejavnost v družbi Eti Izlake ima bogato tradicijo, je dobro organizirana, zajema širok krog zaposlenih in dosega številna priznanja v okolju. Svojevrstno priznanje je bilo tudi, ko je Evropska komisija v študiji Inovacijska politika v šestih državah kandidatkah za Evropsko unijo kot primer iz Slovenije predsatavila prav družbo Eti Izklake in organiziranost inovacijske dejavnosti v njej.
Inovatorji iz družbe Eti Izlake so pred dnevi prejeli tudi najvišje priznanje za inovacije v Zasavju v preteklem letu. Akcijo je šestič zapored pripravila Območna zbornica Zasavje, letošnje zlato priznanje pa je za inovatorje družbe Eti že tretje. Prejeli so ga Vinko Razpotnik, Matej Juvan in Tilen Vidonja za napravo za montažo odvodnega priključka. Naprava, ki je bila v redno proizvodnjo vključena novembra lani, avtomatizira postopek montaže odvodnega priključka in zelo povečuje produktivnost:	iz
sedanjih dvesto kosov v eni uri na 525.
Priznanji sta prejeli tudi drugi dve prijavljeni inovaciji. Igor Lavrin in Martina Oberžan sta za izdelavo mehanskih drsnih tesnil in keramičnih tesnilnih obročev prejela srebrno priznanje. Gre za popolnoma novo skupino izdelkov v proizvodnem programu družbe Eti.
Boštjan Pikelj, Franc Piki in Janez Ševerkar pa so prejeli bronasto priznanje za razvoj talilnih
vložkov, namenjenih ščitenju nizkonapetostnih instalacij in vodnikov. Nov izdelek še širi ponudbo talilnih vložkov družbe Eti.
Tri nagrajene inovacije so rezultat profesionalne dejavnosti, poleg te pa je v družbi Eti dobro razvita tudi množična inovacijska dejavnost. V lanskem letu je bilo prijavljenih 92 predlogov, 68 pa je bilo tudi uspešno uresničenih. Ti so dru.bi prinesli 28 milijonov tolarjev prihrankov, desetino tega zneska pa so v denarni obliki ali delnicah družbe Eti prejeli avtorji koristnih predlogov in izboljšav. Vsi predlagatelji so za svoje predloge dobili motivacijske nagrade, v času akcij spodbujanja ustvarjalnosti pa tudi praktične nagrade. Zanje so ob dnevu inovatorjev družbe Eti pripravili tudi strokovno ekskurzijo.
NA HRASTNIŠKIH CESTAH STROJI ŽE ROPOTAJO
Stroji GD Hrastnik, ki so samo čakali na ugodno vreme, so na dolski Partizanski cesti že v polnem teku. Začeli so z zemeljskimi deli od centra Dola do Veleja, kjer bodo poleg ceste uredili tudi pločnik. Nadaljevali bodo z urejanjem ceste in potoka na Partizanski cesti - brez pločnika. V Novem Dolu pa urejajo cesto od Trbovca proti Hribarniku stroji Jožeta Pavčnika. Stroške bodo krili iz rudarskih virov.
Iz občinskih virov pa bodo letos namenili za krajevne skupnosti 51 milijonov tolarjev. Največ za ceste. Tako bodo v krajevni skupnosti Prapretno posodobili cestni odsek
Skaza, v Podkraju nadaljevali s posodabljanjem odseka Ferk, na Kovu bodo posodobili odsek Zavrate, na Marnem odsek Jakopič, v KS Turje Gore pa nadaljevali s posodobitvijo ceste Kopitnik-Gore. Pet milijonov tolarjev bi tam lahko porabili tudi za razsvetljavo vasi. V Bobnu nameravajo urediti cestni odsek Jager, v KS Rudnik pa odsek Novi dom - Poljšak in Veličkovo cesto. Z denarjem, ki je namenjen za naložbe v krajevnih skupnostih, bodo uredili še kanalizacijo in okolico doma v KS Šavna Peč.
Za asfaltiranje pa čaka letos še nekaj ulic na Dolu.
Fanči Moljk
V HRASTNIKU POVIŠALI KOMUNALNE STORITVE
V teh dneh dobivajo hrastniški uporabniki komunalnih storitev obvestila o povišanju svojih cen. Nives Venko, direktorica KSP, poudarja, da bodo višje cene izključno zaradi povišanj, ki jih je odredila vlada RS. S prvim januarjem se je pričela plačevati taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, povišalo pa se je tudi vodno povračilo. S prvim aprilom pa se bo povišala taksa za obremenjevanje voda. "Takse se lahko pomemben finančni vir za izvajanje večjih investicij v komunalno ionfrastrukturo v občini Hrastnik," piše v dopisu. Sredstva iz naslova taks že nekaj let ostajajo v občini, saj se je na primer gradil kanalizacijski kolektor, s katerim bodo v letu
2002 nadaljevali. Iz taks na odpadke pa bodo izvajali investicije v deponijo Unično.
Fanči Moljk
GRADBENA DELA
Lepše vreme v januarju, predvsem pa bolj topli dnevi, so omogočili nadaljevanje nekaterih del, ki jih je zima prekinila. Tako v Kisovcu nadaljujejo s plinifikacijo, obnovo vodovodnega omrežja, ureditvijo javne razsvetljave ter kabelske televizije. Dela na 1700 metrih dolgem odseku od Ytonga do obrtne cone v Kisovcu naj bi zaključili v dobrih dveh mesecih. Dela so vredna okrog 120 milijonov tolarjev. Občina financira polovico iz občinskega proračuna, ostalo polovico pa drugi investitorji. V januarju so pričeli tudi z gradbenimi deli na cesti v Selu, ki jo pripravljajo za asfaltiranje. (Vir: Bilten)
REKONSTRUKCIJA JAVNEGA KOPALIŠČA ZNOVA STEKLA
Lani jeseni je SGP Zasavje pričelo po naročilu občine Trbovlje z rekonstrukcijskimi deli na javnem kopališču na Mestnem trgu v Trbovljah. Doslej so opravili več rušitvenih del pa tudi zemljiških oziroma zemeljskih del, vendar jim je zima preprečila nadaljevanje del. Z otoplitvijo vremena pa so delavci tega gradbenega podjetja zadnje dni januarja znova začeli z deli. Pričeli so z betoniranjem strojnice za namestitev strojnih naprav za potrebe javnega kopališča. Tokratna dela naj bi dokončali do 25.maja, kakor je določeno po pogodbi.
RUBRIKA: JAVNO PISMO
V	prejšnji številki Zasavca smo objavili javno pismo zagorskemu županu Matjažu Švaganu. Na vprašanje, ki se je glasilo, kako in kdaj nameravate odsek regionalne ceste med Kisovcem in Izlakami sanirati oziroma na slabo stanje cestišča opozoriti odgovorne, smo že dan po izidu Zasavca prejeli naslednji odgovor oziroma obvestilo, ki sta ga podpisala župan Matjaž Švagan in vodja oddelka za gospodarske javne službe Ivo Vrtačnik, in ki je bil poslan na Ministrstvo za promet Direkcije RS za ceste, Ljubljana.
ODGOVOR- OBVESTILO (naslovljeno Ministrstvu, Zasavcu)
V	občini Zagorje ob Savi med drugim potekajo tudi regionalne ceste R1-221 Trojane-Zagorje in R 11-415 Drtija-Izlake, ki občino na severu
povezujejo z Ljubljano in Mariborom. Navedene ceste so v pristojnosti Ministrstva za promet in Direkcije RS za ceste, redno vzdrževanje le-teh pa izvaja CP Ljubljana.
Zaradi gradnje avtoceste Vransko-Blagovica, poteka skozi urbana jedra občine Zagorje ob Savi, predvsem pa po navedenih regionalnih cestah povečan promet s težkimi tovornimi vozili, ki je skupaj s hudo zmrzaljo v zimi 2001-2002 poškodoval zgornji ustroj navedenih regionalnih cest v takem obsegu, da odprava poškodb presega nivo rednega vzdrževanja. Največje poškodbe se kažejo predvsem na odseku regionalne ceste R 1-221 Trojane-Zagorje in R 11-415 Izlake odcep Kolovrat.
Ker je bilo v teh dneh na naslov župana občine naslovljeno javno pismo novinarjev, ki zahtevajo
pisni odgovor o načinu in času odprave poškodb, vas vljudno naprošamo za čimprejšnji pismeni odgovor.
Za vaše prizadevanje pri reševanju in zagotavljanju večje prometne varnosti na cestah v občini Zagorje ob Savi se vam iskreno zahvaljujemo. (Zaključek odgovora-obvestila, op.I.G.)
V Zasavcu bomo še naprej budno spremljali, kaj se dogaja z omenjeno problematiko in vas o tem s pomočjo občine Zagorje sproti obveščali. Vas pa prosimo, da nam na naš naslov ali na el.pošto: iaoste@liotinail.coni pošiljate vprašanja, ki želite, da jih zastavimo javnim osebam.
Za uredništvo Igor Goste
I maškare
Na pustno soboto in nedeljo so se širom Zasavja odvijali pustni karnevali in prireditve. Nekaj utrinkov smo za vas ujeli tudi dežurni fotografi Marjan Šušteršič, Jože Ovnik, PRAV, Stane Hriberšek ter Vrabči.
Šef protokola	Valvazor je prišel	Litijski zamorčki pravijo: "Slovenija na
"uštimat" občinsko	jedilniku" (prva nagrada na karnevalu]
upravo
Kormorani iz Evrope v Litijo (druga nagrada]
"Halo, halo, But, tukaj Rop!" - Slovensko kmetijstvo v Evropo
Župan v preobleki
v
Kurenti v Trbovljah?	Joj, kaj pa je to?	Rudar!
Florjan Boysi pri gašenju
Glej, glej, glej, Slovenija gre naprej!
^s/t-vsvi
Z MOJCO IN UROŠEM KLEMNOM O JOGI
Mojca in Uroš Klemen, šivilja in gradbeni inženir z Dola pri Hrastniku, živita v družini, značilni za povprečnega Slovenca - hiša, avto, dva otroka,... Iz povprečja jih dvigujejo le njihovi intresi. Vsi štirje se namreč ukvarjajo s športom. Rolajo, plavajo, smučajo, planinarijo,... Uroš in obe dekleti -štirinajstletna Špela in enajstletna Eva so tudi odlični glasbeniki.Uroš igra saksofon, Špela klarinet in Eva violončelo. "Mama je pa prva violina," se šali Uroš. Uroš se v prostem času ukvarja z oblikovanjem in tudi dekleti lepo rišeta. V šoli sta odlični in dosegata na različnih tekmovanjih dobre rezultate.
Sicer pa se bomo pogovarjali z Mojco in Urošem - o jogi. Priključila sta se vadbeni skupini v Hrastniku, eni od treh v Zasavju. O tem smo ob obisku Svvamidžija, utemeljitelja Joge v vsakdanjem življenju, v Zasavcu že pisali. Celoletna vadba je razdeljena na dva dela -jesenski in spomladanski; vsak semester pa traja tri mesece - dve uri tedensko. V Zasavju vodita jogo po sistemu Joga v vsakdanjem življenju mag. Dani Kosi in mag. Vesna Paradižnik - oba iz Ljubljane Vsakdo, ki se priključi, začne s prvo pripravljalno stopnjo, ne glede na to, če je vadil že kje drugje. V jesenskem delu sta končala drugo od osmih stopenj Joge za vsakdanje življenje.
Sta opazila že kakšne učinke?
Uroš: Najprej nas je inštruktor Dani poučil, da se pri jogi hiti zelo počasi. Zato se večji učinki, ki jih pridobiš pri redni vadbi, pokažejo šele po nekaj letih. Seveda pa so nekatere stvari že opazne. Trebušne mišice se okrepijo že po nekaj mesecih, tudi sklepi postanejo prožnejši, da o hrbtenici, kateri je namenjeno največ asan, ne govorimo. Zdi se mi, da sem si v tem času občutno popravil tudi držo... Sicer pa se za vsak položaj natančno ve, kako vpliva na telo.
Mojca: Med prve lekcije sodi tudi
dihanje. Znano je, da ljudje dihamo preplitvo, samo s prsnim košem. Zato smo v prvem srečanju posvetili tristopenjskemu dihanju veliko pozornosti. Inštruktor nas vzpodbuja, da se na jogijsko dihanje spomnimo večkrat na dan. Občutimo, da nas pomirja in sprošča že po nekaj minutah...
Dihanje pa je pomembno tudi pri izvajanju posameznih asan...
Mojca: V tem se joga tudi razlikuje od drugih vaj. Ko sem pred leti hodila k vajam aerobike, sem se sicer sprostila, utrdila pa le nekatere mišice. Jogijske asane so sestavljene tako, da prekrvavijo in razgibajo vse tiste mišice oziroma kosti in sklepe, kijih sicer malokdaj aktiviramo.
Uroš: Vsako asanoje treba izvesti počasi, skrbno in zbrano. Vsak gib spremljamo z vdihom in izdihom. Učinke je potrebno sproti ozavestiti, kar je včasih težko, saj ti misli kar same zbežijo kam drugam... Tudi to je treba opazovati. Z jogijskim dihanjem je povezano tudi sproščanje, ki učinke vaj še poveča.
Skupino tvorijo različni ljudje. Sstarejši, debeli in suhi, zdravi in ljudje z zdravstvenimi težavami. Lahko nastopijo kakšne težave?
Uroš: Marsikdo je imel v začetku kakšno težavo, ker določenega giba ni mogel izvesti. Inštruktor vedno opozarja, naj ne pretiravamo, če imamo kakšno bolečino. Ali pa vaje, ki bolečino povzročajo, sploh ne izvajamo. Težave včasih izginejo, za nekatere pa je potreben čas.
Mojca: Joga se od običajnega športa razlikuje tudi po tem, da ne tekmujemo z drugimi. Ni nam treba zardevati, če česa ne znamo. Pomebno je, da si izboljšamo počutje, zdravje, samozavest in koncentracijo.
Ko govorimo o pomenu dihanja, govorimo tudi o pranajami. Z zavestnim dihanjem lahko odpravimo marsikatero težavo.
Uroš: Tudi pri pramajami smo postopali sistematično. Žal doma
ne izkoristimo dovolj teh preprostih načinov, s katerim pozitivno učinkujemo na telesno in psihično počutje. S prano, življenjsko energijo, preprečimo zastoje v telesu, ki povzročajo bolezni.
Mojca: Z zdravjem se ni dobro hvaliti, vendar sem prepričana, da sem letošnje prehlade prebrodila brez hujših težav že v nekaj dneh ravno zaradi zavestnega dihanja pri pranajami.
Kaj menita o individualnem učenje joge. Danes so na razpolago dobre kiyige pa tudi videokasete se že dobijo.
Uroš: Sam sem se že ukvarjal z jogo pred dvajsetimi leti, ko sem študiral. Vedel sem, da si moram nekako pomagati v trenutkih, ko je nastopila utrujenost. Vendar meje groza, če se spomnim, da so bile vaje predstavljene le v končni fazi, kot npr. stoja na glavi. Oscmstopenjski sistem, ki ga poznam danes, zahteva namreč več let priprav za takšne asane. Vesel sem, da lahko sedaj vadim z inštruktorjem, ki je taprav, kot rečemo.
Mojca: Poskušala sem že z vajami, ki so sicer brezhibno prikazane na TV. Vendar so ob tem, ko gledaš in vajo izvajaš, velike prekinitve. In si zato živčen namesto pomirjen. Mimogrede napraviš kakšen napačen gib in se tega sploh ne zavedaš. Na tečaju pa inštruktor opazi vsako pomanjkljivost, ki jo sproti
odpravimo. Res pa je, da je za dva kar velik strošek, če se odločiš za tako strokovno vodenje.Vendar se bomo morali počasi navaditi, da namenimo čas in izdatke za zdravje že takrat, ko smo še zdravi.
Joga je znanost o telesu, umu, zavesti in duši. Skrivnost življenja so poučevali pred tisočletji indijski modreci, vendar veljajo zakonitosti za vse ljudi. Temeljna filozofija joge pa je težnja po globji resnici o sebi
in svetu... Je to sploh mogoče doseči?
Uroš: Na tečaju dobimo o marsičem nevsiljive informacije oziroma priporočila. Seveda pa so to individualne zadeve, ki jih premleva vsak v sebi... Menim, da napravimo že precej dobrega zase, če težimo k neke vrste disciplini, samovzgoji. Da se učimo iskrenosti do drugih in predsvsem do sebe. Če naredimo naumnost, si jo priznajmo. Da se poskušamo znebiti negativnih čustev kot so
jeza, strah, zavist, obrekovanje..
Da postanemo odgovorni za stvari, ki se nam dogajajo. Vse sprožimo sami...
Mojca: Vsak človek teži k sreči. In če bi sprejeli priporočila naših babic, naj nikomur ne storimo nič takega, kar sami ne želimo, da bi nam kdo povzročil, bi bil svet veliko prijaznejši...
Fanti Moljk
NA SŠ ZAGORJE NOVI PROSTORI KNJIŽNICE
V sredo, 6.januarja so na Srednji šoli Zagorje otvorili nove prostore knjižnice. Dijaki lahko
sedaj izbirajo med 4.500 knjižnimi enotami, na voljo pa imajo tudi dva računalnika z dostopom na internet. Knjižnico so uredili v učilnici za elektrotehniko, katero so preselili v novo šolo v Trbovlje. V sklopu kulturnega praznika pa bo v četrtek, 14.februarja ob 10.uri v stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje Srednja šola Zagorje organizirala literarno srečanje s pisateljico Marinko Fritz-Kunc. V petek pa bodo ob 9.uri organizirali informativno dan, na katerem bodo preko različnih delavnic predstavili
šolo, sodelovali pa bodo tudi dijaki in dijakinje. Vljudno vabljeni!	|.Z.
MLADI LIKOVNIKI RAZSTAVLJAJO
Dne 5.februarja so postavili v avli Delavskega doma Trbovlje obsežno razstavo likovnih del učencev osnovnih šol iz Trbovelj. Znova se dokazuje, koliko talentov je med učenci četrtih razredov osnovnih šol ne le na področju likovnega ustvarjanja pač pa tudi na področju drugih dejavnosti. Razstavljena dela si je moč ogledati do 25.februarja.
tL
ŠOLA BO
Občina Zagorje je prejela v teh dneh iz Ministrstva za šolstvo in šport obvestilo, daje naložba v izgradnjo prizidka in adaptacijo OŠ Ivan Skvarča uvrščen v državni priračun. V novih prostorih (134 kvadratnih metrov v prizidku, 300 kvadratnih metrov adaptiranih) bo 7 učilnic, sanitarije, garaže, večnamenski prostor, jedilnica in centralna kuhinja za obe matični šoli v Zagorju. Naložba je ocenjena na 412 milijonov tolarjev. Idejni projekti so pripravljeni. Z gradnjo naj bi pričeli oktobra 2001, zaključili pa ob začetku šolskega leta v letu 2003. Sedaj je na šoli 24 oddelkov, z novimi prostori pa bi imeli izpolnjene tudi pogoje za izvedbo devetletke. (Vir: Bilten)
NA GVIDI NASTAJA ZAMETEK MANJŠEGA MUZEJA
Pred kratkim so začeli z obnovo bivše strojnice jaška III na Gvidi Rudnika Trbovlje-Hrastnik v Trbovljah. Projekt za obnovo objektov in okolice je izdelal arhitekt Jure Kolenc po naročilu Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Po tem projektu, ki ga bodo uresničevali postopoma v skladu z denarnimi možnostmi, so se najprej lotili obnove zgradbe bivše strojnice jaška tako v zgornjem kakor tudi kletnem delu. V gornjem delu bodo ohranili stroje in druge naprave tega jaška, obnovili oziroma zaščitili pa bodo tudi izvozni stolp. Ta naj bi tudi v bodoče, ko bodo z rudarjenjem v
tej dolini prenehali, dokazoval dvestoletno rudarjenje v Trbovljah. Ostal naj bi kot nekak simbol dolgoletne rudarske tradicije. Letošnji obseg del se bo gibal v okviru razpoložljivih sredstev, teh pa ni prav dosti. Računajo, da bodo z deli lahko nadaljevali tudi v naslednjih letih v okviru začrtenam smeri v pogledu ureditve manjšega rudarskega muzeja, vključno z ureditvijo bližnje okolice.
IL
DAN ŠOLE HRASTNIŠKIH GLASBENIKOV
V torek, 5.februarja je bila v delavskem domu proslava hrastniške GŠ, kjer so podelili šestim gojencem priznanja in zlati obesek v obliki violinskega ključa. To si zaslužijo tisti gojenci, ki izstopajo po svoji prizadevnosti in vidnih uspehih na javnih prireditvah, letos so dobili priznanja naslednji gojenci: Adam Mašič -pozavna, 4.raz.; Tamara Rigler - klavir, 7.raz.; Irena Senčar - balet, 4.raz.; Sanda Kazaferovič - klavir in sodobni ples, 6.raz.; Tadej Žlak -tenor, 2.raz.; Petra Kovač - flavta, 6.raz.
Čestitali so jim posamezni mentorji in ravnateljica Polona Kovač, prireditev so popestrili instrumentalisti, gojenci GŠ.
Fanti Moljk
ALPE ADRIA
Na letošnjem sejmu Alpe Adria so se uspešno predstavili tudi Zagorjani. Občina je priskrbela zanimiv propagandni material. Na prireditvi se je posebej predstavila gostilna s prenočišči Pri Vidrgarju. (Vir: Bilten)
CENTER ZA SOCIALNO DELO BO DOBIL NOVE PROSTORE
Center za socialno delo Trbovlje že vrsto let domuje v okrogli hiši na Ulici Sallaumines 2 v Trbovljah. Prostori so razmeroma majhni, utesnjeni pa tudi nefunkcionalni, zato se je vodstvo tega centra že dlje prizadevalo za pridobitev novih, večjih prostorov, ki bi tudi v funkcionalnem pogledu ustrezalo vsebini dela
centra. Po domala štiriletnih prizadevanjih so konec preteklega leta na temelju drugega javnega razpisa sklenili pogodbo z SGP Zasavje s strani pristojnega ministrstva za najetje prostorov v izmeri 358 m2 v poslovno stanovanjskem objektu na Mestnem trgu 5 zadaj upravne zgradbe Občine Trbovlje, v vrednosti 96 milijonov tolarjev. Novih prostorov pa Center še ne more koristiti, ker bodo razpis za dobavo opreme objavili šele te dni tako, da se bodo vselili v nove prostore v pomladnih mesecih letos.
tl.
KRAJEVNE SKUPNOSTI IMAJO PREMALO DENARJA
Vseh deset krajevnih skupnosti, ki delujejo na območju občine Trbovlje se vsakodnevno ubada z najrazličnejšimi problemi predvsem komunalnega pa tudi socialnega značaja. Gre za urejanje številnih neurejenih kanalov, ki tečejo z vseh bregov trboveljske kotline in mnogih naselij v potok Trboveljščica, potem pa so tu še številne poti, otroška igrišča, zelenice in nasadi, cestna razsvetljava in razsvetljava v naseljih, pitna voda, kabelska TV in še vrsta drugih odprtih zadev. Za urejanje vseh teh zadev pa te krajevne skupnosti nimajo dovolj denarja. Zato se odločajo za sprotno urejanje najbolj žgočih problemov.
tl.
RAZSTAVA DVEH LIKOVNIC V KNJIŽNICI
V času od IS.januarja do 1.februarja sta razstavljali v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah, dve likovnici -ljubiteljici. Marija Grabner je razstavljala osem del v različnih slikarskih tehnikah in risbi z različnimi motivi od portretov do krajine, Marija Sedej pa je postavila na ogled 12 portretov v risbi, moških in žensk. Zelo zanimiva in ogleda vredna je bila ta razstava.
tl.
tema
Tudi letos pet občinskih nagrad za kulturno delo
Z razstavljajočimi slikarji iz 38. slikarske kolonije Izlake - Zagorje se v avli DD Zagorje s slikami predstavljajo: Rudi Benetik, Martin Bizjak, Lucijan Bratuš, Robert Černelč, Vesna Drnovšek, Stane Jami, Gocc Kalajdžiski, Anka Krašna, Gabriela Medvedova, Jože Meglič, Luka Popič, Dagmar Rauvvald, Jože Slak, Marjan Skumavc in Peter Vernik. Kot gostje pa še domača slikarja: Nikolaj Beer in Samo Šiles ter kipar Sašo Šiles. K slikarski razstvi v četrtek, 7. februarja pa je spadal tudi kulturni program, katerega je popestril Moški vokalni kvartet FF Ljubljana, na ogled so bili odlomki iz ljubiteljskega filma Zlatka Benka o akad. slik. Francu Kopitarju ter
gledališko tvornost v Cankarjevem domu v Ljubljani. ETI že desetletja podpira dejavnost slikarske kolonije Zagorje-Izlake. S 75-imi izposojenimi slikami iz zbirke kolonije, ki visijo v njihovih prostorih, neposredno vpliva na odnos do likovnosti med zaposlenimi. Družba materialno znatno pomaga pri občasnih izvedbah Valvasorjevega dne, njihov kulturni animator, ki skrbi za vpis v zagorski gledališki abonma, sodi med najbolj uspešne v občini. Tudi z materialno pomočjo ETI-ja nemoteno tečejo filmske predstave na Izlakah. Družba ETI podpira izlaŠki moški pevski zbor, ki v okrnjeni obliki še vedno deluje. V svojem časopisu UTRIP objavlja prispevke s kulturnega področa.
še brezplačna predstava slovenskega filma Kruh in mleko. Kot vsako leto ob kulturnem prazniku, so tudi letos podelili občinska Grumova priznanje in plakete za kulturno delo. (sledijo obrazložitve letošnjih nagrajencev)
Grumovo priznanje je prejela: DELNIŠKA DRUŽBA ETI ELEKTROELEMENT IZLAKE - ki
Sponzorski prispevek družbe ETI je za kulturno podobo kraja in občine dragocen in pozornosti vreden.
Grumove plakete so dobili:
EMA GRABNAR - kije začela peti v izlaškem cerkvenem zboru, ko je imela dvanajst let in mu je ostala zvesta do danes, kar je skupno 75 let. Zaradi lepega soprana se je nekoč vpisala v šolo za
Nagrajenci
ima ves čas obstoja do kulturnih dejavnosti v občini Zagorje primerno pozitiven odnos. Ta se kaže tudi v naslednjem: družba sofinancira obstoj in delovanje gledališke skupine Izlake, ki sodi med najbolj dejavne v občini, skoraj vsako leto naštudira novo gledališko delo in z njimi gostuje po občini in izven nje. Lani je zastopala zasavsko ljubiteljsko
solopetje v Ljubljani, zaradi obilnega dela na domači kmetiji pa ji starši niso mogli omogočiti daljšega študija petja. Pri nekdanji izlaški igralski družini je kot nadarjena pevka odigrala in odpela nekaj glavnih vlog v igrah Darinka, Adam Ravbar, Po kapelici, Miklova Zala in druge. Na cerkvenem koru pa, kljub letom, še vedno poje. S svojo prisotnostjo
vliva drugim v zboru vero v smiselnost petja, krepi spoštovanje do glasbe, zaradi zvestobe pevski druščini pa je mnogim vzornica ter vsem okoli sebe nehote
v Zagorju, na Pomladanskih, Božičnih in drugih koncertih zagorske glasbene šole. Je prepričjiva recitatorka na različnih kulturnih, kulturno-političnih in
Nastopajoči
vceplja prepotreben optimističen pogled na življenje.
ALBIN CUKJATI - ki se je v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kisovec vključil leta 1950 in v njem je Še vedno aktiven. V njem je bil referent za izobraževanje, vodja mladinskega gledališča, pevec v Loškem glasu, vodja plesne sekcije, praporščak društva, mnogo let je bil član upravnega odbora
priložnostnih proslavah v občini in izven nje. Odlikuje jo zanimiv glas, uglajeni nastopi, zanesljivost in predanost delu, ki ga prevzame. Kot pogodbena napovedovalka na Radiu Trbovlje uglajeno napoveduje program, vodi različne kontakne oddaje in z njimi dokazuje, da obvlada kulturo dialoga in mnoga vsebinska področja, ki poslušalce zanimajo.
društva, zdaj pa je njegove predsednik. Kulturno in gospodarsko delo Albina Cukjatija je v KS Loke-Kisovec dobro znano, saj v kraju že vrsto let ni prireditve, pri kateri na tak ali drugačen način ne bi sodeloval. Posebno skrb namenja zunanji urejenosti doma Svoboda, njegovi notranjosti, posebno pa odru. V delo društva je v petih desetletjih vložil veliko ur prepotrebnega ustvarjalnega organizacijskega in fizičnega prostovoljnega dela.
VANDA KOPUŠAR - je v zagorskem kulturnem življenju prisotna že več kot petindvajset let. Danes velja za eno najbolj uspešnih voditeljic različnih javnih prireditev, ki jih tekoče spelje od začetka do konca s pomočjo oblikovanega scenarija, v zadnjem obdobju pa scenarij pogosto sama tudi skrbno in izvirno napiše. Kot napovedovalka je nepogrešljiva na bienalni Republiški reviji pevskih zborov
MARIJA ŠČUKANEC - je že 34 let profesorica na Osnovni šoli Slavka Gruma v Zagorju s prilagojenim programom. V kulturno delo se je kot ljubiteljska igralka vključila že na učiteljišču v Mariboru. Po prihodu v naše okolje je najprej na šoli Slavka Gruma vodila folklorno skupino in skrbela za različne kulturne prireditve, pri katerih še vedno sodeluje, pa na gre za jubileje, dobrodelne koncerte, revije šol učencev s posebnimi potrebami in drugo. Marija-Mita Ščukanec se je navzven verjetno najbolj uveljavila z vlogami, ki jih je s kolegi in učenci odigrala v mnogih mladinskih igrah in posodobljenih dramatizacijah. Z njimi je skupina nastopala in še vedno nastopa doma, na mnogih gostovanjih, v občini in izven nje ter na območnih gledaliških revijah. Ker zna biti gospa Mita v svojih vlogah zelo prepričljiva, jo imajo mladi gledalci radi in ji v igri pozorno sledijo.
Besedilo: RR.# slike: Tomo Brezovar
tema
PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V HRASTNIKU
Osrednja proslava ob letošnjem kulturnem prazniku je bila v četrtek, 7.februarja v hrastniškem delavskem domu. Pred polno dvorano je po Zdravljici spregovoril predsednik ZKD Drago Kopušar, v kulturnem programu pa so nastopali folklorni skupini KD Svoboda iz Trbovelj in skupina srbskega društva Sava. Recitatorja sta bila Karmen Kopušar in Matej Kaiser.
Na koncu je Drago Kopušar podelil priznanje 8.februar, ki so jih letos dobili naslednji
posamezniki: Boris Volaj za petnajstletno delo ob pripravah na proslave in druge prireditve. Resje to njegova služba, vendar je poleg tehničnih in organizacijskih del pri vsaki sceni vidna njegova kreativnost in ustvarjalna energija, ki dajeta prireditvam avtorski pečat. Lahko rečemo, da dela s srcem.
Ivan Kepa za pripadnost in delo v rudarski godbi, kjer igra že dobrih trideset let. Začel je s klarinetom in si kmalu pridobil mesto prvega klarinetista. Kot solidaren
glasbenik je znal vskočiti tudi kot tenor saksofon, nato je igral na bariton saksofon, mladim pa pomaga še pri bobnih in na činelah. Nepogrešljiv je tudi na družabnih srečanjih.
Anton Hočevar za dolgoletno delo na kulturnem področju. Že v osnovni šoli je pel pri zboru, leta 1970 seje pridružil mladinskemu zboru in dramski sekciji, ki je takrat žela velika priznanja, 1981 pa se je pridružil pevskemu zboru Svoboda L, kjer je še danes. Člani zbora skrbijo, da njegova talenta za
dramsko igro in humor ne bi usahnila.
Emil Bec za pripadnost in delo pri moškem zboru Steklar. V mladih letih seje tri leta ukvarjal z boksom, potem pa ga je tedanji pevovodja Vili petrič prepričal, da je leta 1965 prišel k pevskemu zboru. Preed leti je prevzel mesto tajnika, ki pa opravlja vestno. Aktiven pa je tudi v organih ZKD Hrastnik.
Fanči Moljk
ZASAVSKI INOVATORJI NAGRAJENI
Gospodarska zbornica Slovenije oziroma njena Območna zbornica Zasavje je letos že šestič podelila priznanje in diplome inovatorjev v Zasavju za leto 2001 vsem, ki so se prijavili na njihov razpis.
V letošnjem letu so prejeli 20 inovacijskih prijav, v katerih je sodelovalo 37 inovatorjev, od prijavljenih je zanimiv podatek, da je prvič sodelovalo pet gospodarskih družb. Letošnje
število inovacij je bilo nekoliko manjše kot lansko, ki je bilo rekordno, so pa zato bile inovacije na izredno visoki kakovostni ravni. Struktura inovacij po občinah kaže uravnoteženo število prijav, saj je
bilo sedem inovacij iz Trbovelj in Hrastnika ter šest iz Zagorja. Pogrešajo pa inovatorke, saj je bila letos med inovatorji le ena.
Direktor OZZ Rado Perger in predsednik komisije za inovacije Andrej Pušnik.
Priznanja in diplome so prejeli: zlato priznanje: Vinko Razpotnik, Matej Juvan, Tilen Vidonja (ETI d.d. Izlake), srebrno priznanje: Anton Razpotnik (Elektro Ljubljana d.d., distribucijska enota Trbovlje), Igor Lavrin, Martina Oberžan (ETI d.d. Izlake), bronasto priznanje: Rado Bostič, Uroš Flere, Mihael Gornik (Semikron d.o.o. Trbovlje), Jože Bovhan, Igor Stranjar, Davorin Potokar (TKI Hrastnik), Boštjan Pikelj, Franc Piki, Janez Ševerkar (ETI d.d.Izlake), Bojan Fabijan, Miha Praunseis, Borut Mrak (Oria Computers d.o.o. Zagorje), Pavel Ambrož (Livarna d.o.o. Trbovlje), Štefan Repovž (Bartec-Varnosti d.o.o. Zagorje), diploma za inovacijo: Stane Abram (Systec d.o.o. Hrastnik), Jure Kozole (Kaij d.o.o. Hrastnik), Stane Pušnik (Steklarna Hrastnik), Uroš Kovačič, Gregor Paternoster, Tadej Logar (Devvesoft d.o.o. Trbovlje), Karli Medved (Opal d.o.o. Hrastnik), Jože Mejač, Tone Vengust, Jani Lipovšek (Kovit d.o.o. Trbovlje), Stane Abram (Systec d.o.o. Hrastnik), Miro Zorec (Opal d.o.o. Hrastnik), Uroš Kovačič (Devvesoft d.o.o. Trbovlje), Jože Izgoršek (IGM Zagorje d.d.), Jože Saviozzi (inovator iz Hrastnika) ter Uroš Kovačič in Pter Dolenc (Devvesoft d.o.o.).
Besedilo in sliki PRAV
anketa
Bolj, ko jim žugajo, bolj se jim rogajo
Saška je zadnjič v trgovini pomotoma 'treščila' v sosedovega Roka. Ponavadi ob prihodu v trgovino že natančno ve, h kateri polici bo zavila, zdaj pa je presenečenje poskrbelo, da si je še mimoidoče malce ogledala. Oho, glej jo, Nalka! In je pohitela k njej, čeprav ji je ta takoj 'servirala', da je opazila, kako se 'smuka' okoli Roka. Haha, komaj ji je pojasnila, da je bilo zgolj neprijetno naključje. Ampak, Natka ji je, kot da je preslišala pripombo, takoj začela 'nakladati', da Rok sploh ni zanimiv, da mu v šoli ne gre najbolje in daje do punc zelo podel. "Ne grebi se zanj, ker hitro menjava partnerice!" ji je dejala. Saška sije Roka malce bolj ogledala. No, ja, saj ne zgleda slab. In odslej seje ob vsakem srečanju z Natko, naposlušala tudi novic o Roku. Zavraga, pa jo je fantič začel zanimati, ko so ji toliko 'naplozali' o njem... In morda se je zgodbica razpletla ravno za Valentinovo, ko pravijo, da si zaljubljenci izkazujejo pozornost, oziroma da se malce bolj ozirajo po tistih, katerim bi lahko izkazovali kakšne ljubeznivosti.
Pri medsebojnih srečevanjih gre sploh za radovednost v smislu izmenjave vtisov in mnenj, da podebatirajo o ljudeh, kijih poznajo. Zavraga, pa bi mogli ugotoviti, da mnogi ob srečanjih večino časa klepetajo o ljudeh, ki jih pravzaprav ne marajo oziroma katere nekako ali kar dobesedno: obrekujejo. Mar potemtakem drži pregovor, da je prepovedan sad najslajši? Saj se še na tržnici pogosto zgodi, da trgovec postavi na eno tehtnico banane, na drugo pa jagode ter reče, češ, zdaj je pa jagod zmanjkalo, dobite le banane. In v trenutku se izkaže, da bi vsi radi jedli jagode. Dokler se ne izkaže, da so tudi banane zelo užitne.
Besedilo in slike: Petra Radovič
Janko Strniša, šofer, iz Radeč: "Velikokrat drug
■
drugemu kaj prepovedujemo, toda odvisno je, zakaj ti nekdo kaj prepoveduje.
H Če gre za človeka, se ne bi oziral na govorice drugih, saj gre pri obrekovanjih dostikrat za hinavščino.
Če pa prepovedujejo droge in alkohol, potem se strinjam, da imajo prav."
Luka Mlinarič, dijak, iz Trbovelj:
"Resje, da se zdijo prepovedane knjige ali filmi veliko bolj zanimivi in tudi glede prijateljev, so za mlade marsikdaj bolj privlačni tisti,
katere drugi obrekujejo.
Včasih gre pri tem za kljubovanje, a tudi jaz moram včasih komu dopovedati, da znam ločevati dobro od slabega."
Šemsudin Omerhodžič, zidar, iz Zagorja: "Dobro je upoštevati druge, saj imajo včasih koristne nasvete. Ne vem, če je prepovedan sad zmeraj najslajši, zato se skušam s tistimi, ki mi kaj prepovedujejo, vedno pogovoriti in uvideti, če imajo prav in ' zakaj mi sploh sugerirajo svoje mnenje."
Amela Vrebac, dijakinja, iz Zagorja:
"Nekateri ljudje so boječi pri
navezovanju stikov in podležejo vsakršnim obrekovanjem ter si zaradi tega ne upajo
izbirati niti prijateljev niti obleke, da bi le ustregli drugim. Vendar je treba včasih tudi presojati in ne kar verjeti."
P
Miha Gracar, učenec, iz Kisovca: "Če mi drugi kaj prepovedujejo, najprej premislim, če imajo prav. Mogoče me včasih tudi razjezijo, vendar seje treba znati zoperstaviti in zagovarjati svoje
mnenje."
Urh Zore, brezposeln, iz Litije:
"Prepovedan sad ni nujno najslajši, saj dosti dam na mnenje drugih in ker sem obziren, se včasih niti ne prepričam, če imajo prav. Zato me 'prepovedan sad' pač nikoli ne zanima."
Lea Šimenc, dijakinja, iz Ljubljane:
I "Starši verjetno iz I dobronamernosti prepovedujejo kakšne zadeve.
PIP Kakšni znanci ali ' prijatelji pa znajo biti včasih tudi
škodoželjni, ko delijo nasvete, zato je treba vedeti, komu lahko verjameš in zaupaš."
trinajsti ca
Branka Jan
Prepovedani sadeži
Konec tedna smo bili s skupino tridesetih mladih, sedmo-, osmošolcev, na skupnih dnevih v Šentlambertu nad Zagorjem. Imeli smo praktično dva cela dneva skupnega bivanja s popolno oskrbo. Zajtrk, kosilo, večerja, organizirane dnevne aktivnosti. Nezaželeni oziroma prepovedani so bili mobilni telefoni in različni predvajale! glasbe. Ker bi bile te naprave za izvajanje programa moteče.
Kmalu po namestitvi v sobah je eden od fantov ravno ob nepravem času iz torbe potegnil vokmen. Med skupnim delom je drugemu v žepu zazvonil telefon. Starši so bili na to, da naj otroci teh naprav ne bi imeli s sabo, opozorjeni. Kako resno oziroma s kakšnim odnosom so sprejeli to navodilo, je druga stvar. Tudi kasneje je še komu zazvonil telefon, v torbi igral kakšen predvajalec CD-jev, na nočnih sprehodih so se oblikovale skupinice, ki so zaostajale, zato da bi neopazno poslale kakšen SMS. »Kako strogi naj bomo pri tem? Naj jim vse prepovemo? Naj opažene telefone in predvajalce glasbe »zaplenimo« ali se delamo, da jih ne vidimo? Bomo s tem kaj dosegli,« smo se spraševali.
Gospodinja pri hrani ni skoparila. Hrana je celo ostajala. Čeprav so lahko vsi, ki imajo kakšne diete, alergije na hrano, to prej povedali, da seje izogibala takšnim sestavinam. Ampak potovalke otrok so bile polne, prepolne čokolad, piškotov, čokoladnih namazov, bonbonov, vrečk čipsa in smokija. Za dodatno hranjenje s temi prigrizki so izkoristili vsako prosto minuto. Pravi izziv pa je bila kljub temu tudi trgovina. »Ne, pa kaj še, na vasi je pa res nimajo. Ljudje nakupijo stvari, ko gredo iz službe,« smo jim odgovarjali, ko so spraševali, če je kje kakšna trgovina. Ampak fantje sojo odkrili že prvi večer med prepovedanim izhodom.
Večerni sprehod je bil v programu. Nekoliko kasneje isti večer. Za to so vedeli. Hrane je bilo za vse več kot dovolj. Tudi sladica po kosilu je bila na jedilniku, pijače je bilo v kuhinji dovolj, voda je bila pitna, v shrambi so bila na voljo tudi jabolka. Kljub nedosegljivosti na telefon, nobenemu od otrok ne bi propadel kakšen pomemben poslovni dogovor. Prijatelji so verjetno večinoma vedeli, da jih dva dni ne bo doma. Tudi telefonsko številko voditelja so starši za morebitne izjemne dogodke dobili. Trgovina pa jih je izzivala vse do zadnjega dne in kakšno uro pred odhodom domov, tik pred kosilom, se niso mogli več premagati in so se zapodili po nove zaloge čipsa, lizik, sladoleda. Ampak zakaj so bili potrebni vsi ti prekrški?
Ker je prepovedani sad najslajši? To torej drži? Podoben je argument nekaterih, ki zagovarjajo legalizacijo marihuane v Sloveniji. Češ da mladi danes vse pogosteje segajo po njej, že celo v sedmem, osmem razredu, ker je to frajersko, ker je prepovedano. V nasprotnem primeru po njihovem mnenju menda ne bi bila več takšen izziv. Pa še bolj bi jo imeli pod nadzorom. Je to realno pričakovati? So škodljive stvari, ki niso prepovedane, res kaj manj zanimive? Cigareti? Po nekaterih podatkih je število kadilcev pri nas v povprečju upadlo, število mladih kadilcev pa menda celo narašča.
Še bolj očitna je primerjava z alkoholom. Uradno je dosegljiv vsem, starejšim od petnajst let, neuradno tudi mlajšim. Ampak zdi se mi, in mislim, da to potrjujejo tudi raziskave, da se starostna meja, ko mladi posežejo po alkoholu, celo niža. Na tem polju torej ta predpostavka pade. Čeprav alkohol z zakonom ni prepovedan, je mladim še vedno izredno zanimiv, je še vedno velika skušnjava. TUdi v družinah, kjer se starši ne obremenjujejo preveč s tem, da se njihovi otroci zabavajo predvsem ob alkoholu. Pri marihuani pa bi bilo drugače?
Kljub temu se strinjam, da so prepovedane stvari bolj zanimive. Ampak s takšnim argumentom na primer zahtevati legalizacijo marihuane, je po mojem mnenju kljub vsemu neumno.
Petra Radovič:
Bridke slasti ljubeznivosti
Nedavno nazaj se je širni paleti praznikov pridružilo tudi Valentinovo. Potem so mnogi komaj čakali, kaj vse bodo takrat našli po trgovinah, da bodo - poleg vsakdanjih zadevščin - lahko nakupili in odnesli domov. "Wow, glej, kakšni srčki -marcipanovi, lešnikovi, obliti s čokolado...," so potlej vzklikali in se obdarovali z njimi. "A da te imam rad?" so se potlej 'obmetavali' z opazkami. "Ne ga biksat', to je ja praznik, kaj ne veš, da je Valentinovo?" In so čudno gledali tiste, ki so pričakovali zraven srčkov še naval ljubeznivosti, koketnosti, prijaznosti, ali nemara, pardon, še kakšen poljub. Ampak trgovski mojstri se niso dali in so še kar naprej domiselno trgovali z raznimi 'valentinčki in valentinkami', ki so bili slastni za pokušino, prijetni očem, prijazno vabljivi za nakup in še srečno ljubezen naj bi, menda, povrhu vsega prinašali obdarovancem. Če je bil za Valentinovo slučajno na sporedu še kakšen ljubezenski film, pa je morda poslužil celo za izgovor, da so se kateri tega dne izognili zmenku ter se s prijatelji ali prijateljicami prisrčno krohotali ob ogledu filma, za katerega so se mogoče morali igralci kar krepko potruditi, da bi publika med kinopred-stavo ne zapuščala dvorane. Ko bi koga vprašali, kaj mu pomeni Valentinovo', pa bi odvrnil: "Ful resen praznik, ful smo zaljubljeni za Valentinovo."
Dejansko je za Valentinovo videti nakupovalno mrzlico in tekmovalnost, kdo bo dobil večji čokoladni ali marcipanov srček. Mnogi prodajalce celo sprašujejo, kaj naj kupijo, da se jim bo obrestovalo. V tem smislu seveda, da bodo še bolj priljubljeni, da jih bodo njihovi najdražji ali najdražje še bolj razvajali, občudovali, hvalili in podobno. Vendar pa tudi trgovci mnogokrat poudarjajo, daje ljubezen najbolj enkratna stvar, a je ni mogoče predvideti, niti izsiliti. Možno pa si jo je pridobiti, če si za koga vzameš čas in če vidiš, daje druženje simpatično, ko ti ni težko biti prijazen in prisrčen.
Kadar ljubezen zasije med medsebojne kontakte, le-ti postanejo prijetnejši, in kadar prižge srca zaljubljencev, potem se zdi, daje nanje posijala srečna zvezda. Kajpak v čokoladnih srčkih niso zaviti tudi nasveti, kako si pridobiti naklonjenost drugih. Kajti včasih ta vznikne povsem spontano, drugič pa vseh prijetnih ljudi, ki so okoli nas, niti ne opazimo. V kaj se ljudje sploh zaljubljajo, da v vseh letnih časih in v vseh življenjskih obdobjih, lahko rečejo, da so zaljubljeni? Nekateri se zaljubljajo v nekogaršnji slog oblačenja, drugi v besede, mnogi v ljubeznivost. Od vseh plamenov je menda najprijetnejši tisti, ki ga vžge ljubezen. Kako seji prepustiti, kako jo doživeti, kako jo sprejeti, kako se sprijazniti z zavrnitvijo in se vnovič zaljubiti... Vse to so pomisleki, ki tarejo zaljubljence. In kaj naj bi imelo s tem Valentinovo? Morda je tudi spodbuda za tiste, ki čakajo, da jih bo minila - zaljubljenost, namreč - ker menijo, da se niso zaljubili v pravega, marveč se jim ta zdi preveč običajen, navaden ali morda važen. Toda mar jih občutki varajo? Pogosto si namreč pri prvem vtisu o človeku ustvarimo napačno mnenje, in ker je (vsaj) nekoga dobro in lepo imeti rad... je Valentinovo pravcata priložnost, da presenetite s pozornostjo.
Jani KOLENC pravi:
"ČE BI SE ŠE ENKRAT RODIL..., ...BI HOTEL BITI JANI KOLENC!"
Samo dvakrat sva se srečala. Na dan Sv. Barbare lani in ob tem pogovoru. Ko zbiram Miše, imam občutek, da ga poznam že od nekdaj in obenem, da ga sploh ne poznam. Že res, da sem nekaj izvedela o njem na prireditvi v Domu upokojencev, kjer je kar krepko odprl "mošnjiček" i’ dobrobit mladih in starih in res je, da sem se s prijateljem pogovarjala o tem človeku, o uspešnem podjetniku, o hrastniškem Trboveljčanu ter je tudi res, da po tem pogovoru še zelo, zelo veliko stvari ostaja znanih samo njemu. Ne samo enkrat, je med pogovorom obmolknil, si vzel čas in kdo ve kam odpotoval v svojih mislih. Mislila sem celo, da je preslišal moje vprašanje ■ pa ga ni. Dobro je vedel, kaj sem vprašala, le čas sije vzel za odgovor. Kasneje, med klepetom v troje, je spet obmolknil.
"Kaj praviš, kje je Jani zdajle?" vpraša Joco.
"Kdo bi vedel. Nekje, daleč stran od naju," mu odvrnem.
"Saj ni res! Vaju poslušam, ko se pogovarjata."
Tako je to! Je, pa ga ni! Ni ga, pa je!
In misli se vrnejo na začetek najinega pogovora, ko pravzaprav nisem vedela niti kje začeti in še manj,
kako nadaljevati...
...in vendar...
...nihče se ne rodi kot uspešen podjetnik. Tudi vi se niste. Od kod pravzaprav izhajate?
Rojen sem bil v Trbovljah, v delavski družini. Oče je bil natakar, šofer in še kakšen poklic je opravljal. Bilje pravzaprav univerzalen. Stari oče je bil rudar.
Lahko si mislim, da ste to očetovo univerzalnost podedovali tudi vi. Ste kot otrok že vedeli, kaj bi v življenju radi počeli?
No, ni se mi ravno sanjalo. Končal sem kovinarsko šolo in odšel k vojakom. Oči so se mi odprle, ko sem prišel domov. To je bil ključni in prelomni trnutek. Mlad fant, Trboveljčan, ko pridem iz vojske, v celih Trbovljah ne dobim dela, kljub temu, da nas je šlo na razgovor v “Strojno” trinajst. Pri "Restavraciji" smo šli skupaj noter, naenkrat - to je bil po svoje hec - in vsi so dobili takoj "šiht", jaz pa ne. Kasneje, oziroma zdaj se ve, zakaj: zato, ker sem se pisal pač Kolenc. Takratni oblasti je bil moj oče trn v peti. Potem sem odšel s trebuhom za kruhom. Najprej sem se ustavil v Ljubljani in v Kolodvorski restavraciji delal kot natakar, potem meje pot peljala v Rog in tako naprej do Amerike.
???
Ja, malo sem šel v Ameriko, za probo, ne.
Ste bili takrat še "ledik in frej"?
Ne, imel sem že družino.
In kaj je žena dejala na vašo odločitev?
Nič. Pripeljal sem se iz Ljubljane, v Hrastniku kupil "kufer" in ko sem prišel domov, sem ji najročil naj mi spakira obleko, ker da grem v
Belgijo in imam takoj vlak nazaj v Ljubljano in... Gremo! Adijo! Pridem, ko pridem!
In je vse skupaj vzela za dobro?
Saj je morala, kaj pa je hotela drugega. Ko sem odhajal, je imel sin cele tri tedne življenja za seboj. Lepo, ne?!
Noja, vsaj precej pogumno! In kaj ste v Ameriki počeli?
Pol leta sem bil na nekem ameriškem tankerju in bi verjetno še nekaj časa ostal, če ne bi bilo vojne v Vietnamu in bi morali tja voziti nafto. Pa smo mi, takrat še "jugoviči", lepo "spizdili" domov. Zakaj bi glavo nastavljali? Ob vrnitvi sem imel štiriindvajset let in začela seje trnova pot, težka pot. Že takrat sem se zanimal za brizganje plastičnih mas. Ampak takrat ni bilo tako, kot je danes. Bili smo bolj samorastniki, samouki. Svoj prvi stroj sem naredil sam, potem je prišel drugi in tretji. No, do danes je tehnologija tako napredovala, da to ne bi bilo več izvedljivo.
To pove dovolj o vaših velikih sposobnostih.
No, če pride Amerikanec ali Anglež v mojo delavnico po nasvet, ni majhna stvar, mar ne?! V preteklosti sicer nisem razmišljal na ta način. Prišel je pač mimogrede in se ustavil pri meni -nič posebnega..., tako se mi je takrat zdelo.
Kateri je vaš glavni proizvod?
Oh, tega je pa veliko. Še vedno delamo s plastiko. Brizgamo jo, vlečemo jo, štancamo...v glavnem pa največ delamo okovja za otroške postelje, kakšnih štiriintrideset vrst ga je. Poleg
tega izdelujemo še druge "tehnične zadeve", kot na primer jamsko svetilko, jamske akumulatorje ■ v te sem tudi vložil precej svojega znanja.
Kani gredo vaši izdelki?
V glavnem gre vse v izvoz. Tisto malo, kar ostane doma, se montira v izdelke, ki gredo zmontirani potem v tujino. Poslovne partnerje ima naša firma prav povsod po svetu.
Zdaj pa je že čas, da izdava tudi ime firme, o kateri sc pogovarjava in katere duša in srce je Jani Kolenc.
Naša d.o.o. se imenuje Plastok. Zaposlenih je pet ljudi, vse ostalo opravijo za nas kooperanti, ki jih je pa precej. Tako sem si olajšal delo, da mi ostane še čas za razmišljanje o novih orodjih...
...za trženje?
Ne, tisto mi pa ni potrebno. Kupci sami iščejo mene. Ne hodim po sejmih in moji proizvodi se sami prodajajo, seveda istočasno s proizvodi v katere so vgrajeni in tako posredno zainteresirani kupci izvejo za našo firmo.
Kakšne lastnosti mora imeti človek, da uspe v svetu podjetništva?
Mislim, da mora človek nekaj tega imeti prirojenega. V bistvu se tega ne da naučiti. Imamo visoko izobražene ljudi, ki jim nikoli ne pride na misel, da bi šli v obrt ali podjetništvo in take, kot sem jaz, ki živijo tristopetinšestdeset dni na leto, štiriindvajset ur na dan, samo "za stvar".
Potemtakem mora človek včasih v tem poslu pozabiti na sebe?
Ne včasih! Za sebe sploh nimaš časa. To bi bil pravi odgovor.
Kaj pa družina?
Tudi njim se godi podobno. Samo... hči pač ni za to. Želel sem, da bi bila doma, vendar je po končani šoli šla v službo. Oba sinova sta bila pri
meni, potem se je eden od njiju odločil za svojo samostojno pot v gradbeni mehanizaciji, kar mu bolj "leži". Drugi sin stopa po mojih stopinjah...
V Domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah ste financirali izgradnjo "kotička", kjer je našla svoje mesto zavetnica rudarjev Sv. Barbara. Je to vaša ustaljena praksa?
No, ravno ustaljena ni. Seveda sem že prej sodeloval kot donator in sponzor pri raznih organizacijah, z "Barbaro" pa je bilo malce drugače. V tem domu živi tudi moja teta. Prosila me je, če bi bil sponzor za "nekaj malega", za kakšno poličko, da bi nanjo postavili kip svete Barbare (izdelal in domu podaril ga je pred leti rojak Janez Krajnc, op. p.). Seveda sem bil za stvar, ampak zdelo se mi je, da samo polica ne bo dovolj. Treba je bilo narediti kot se spodobi ali pa nič in sem dodal še rob spodaj in napis in nogo zraven ter ob tem ugotovil, da bi bilo lepo, če bi bila poleg še dva svečnika in na steni slike s kakšno knapovsko zadevo, ki bo vsebinsko povezana s kipom sv. Barbare. Ko sem razmišljal sem o tem, mi je prišel v roke časopis "Zasavc", na katerega naslovnici je bil takrat Trifail tarok, karte z motivi iz knapovskega življenja avtorja Jožeta Ovnika (v lanskem letu nagrajen najboljši turistični spominek na natečaju Turističnega društva Trbovlje - op.p.) Stopil sem z njim v stik, čeprav ga do takrat še nisem poznal in dogovorila sva se za slike. Vse skupaj sem "predal" oskrbovancem doma ob praznovanju goda sv. Barbare, zavetnice rudarjev, zato sem poiskal še dva najstarejša rudarja iz Trbovelj in Hrastnika in jima sklenil omogočiti letovanje v Radencih skupaj s spremljevalcema. Da pa mladi ne bi bili prikrajšani, sem se odločil, da financiram desetdnevno letovanje na Debelem rtiču tudi za otroke. V Trbovljah je dva izbral Karitas in dva Redči križ in v Hrastniku enako, ker sem v Trbovljah rojen, v Hrastniku pa živim.
Tisti, ki daje, pogosto pričakiye tudi kakšen izraz hvaležnosti za svoje dejaiye. Pa vi?
Pravzaprav ne! Dajem tisto, kar lahko po zakonu zapravim od prometa, ki ga ustvarim. To se pravi, 0,3 % lahko namenim za take in podobne stvari in ta sredstva tudi razdelim, kajti v nasprotnem primeru gre v tisto vrečo tja gor, ki ni nikoli polna. To, da vem, kam in komu gre ta denar in da gre po moji izbir, je pa le malo drugače...Vsaj občutki so pri tem dobri.
Vsekakor ste s tem osrečili nekaj ljudi in jim polepšali življenje.
...in s tem pridobil nekaj iskušenj. Za letošnje leto sem že pripravil plan, vendar ga še ne bom izdal. Povem lahko le to, da bo še mnogo bolj zanimivo, kot je bilo godovanje sv. Barbare lani v domu upokojencev v Trbovljah.
To je lepo slišati, saj je pri nas vse več [judi in
ustanov, ki jim bodo taka dejanja zares dobrodošla in ne nazadnje tudi potrebna za njihov obstoj in delovanje.
Stanje v našem gospodarstvu ni ravno rožnato. Kako stvar izgleda iz vašega zornega kota? Kot uspešen podjetnik imate verjetno svoje mnenje o tem.
Uspešen, pa tudi neuspešen. Ko je bila ustanovljena naša država, je mnogo firm šlo v stečaj. Takrat sem izgubil ogromno denarja, še več pa je bilo skrbi. Posledice je utrpelo moje zdravje. Ampak moram priznati, daje v nesreči vedno tudi sreča. Mnogi moji prijatelji so takrat izgubili veliko ali celo ves posel, predvsem tisti, ki so delali na primer za Crveno zastavo v Srbiji. Ta naveza je bila v trenutku prerezana. No, ampak pri meni seje, potem ko sem zazrt v nebo dolgo, dolgo premišljeval, zgodilo kar nekaj čudežnega. Najprej sem izgubil del posla, tudi denar sem izgubil, potem pa je bilo kar naenkrat posla trikrat več kot preje in naslednje leto še trikrat več in potem še več in to zato, ker so firme v Sloveniji, ki so delale izključno za izvoz, propadle. Ko so njihovi kupci iskali nove dobavitelje, med vsem ostalim tudi za okovje, so pri meni pričeli zvoniti telefoni. V končni fazi je bil stečaj naših firm plus za moj posel. Saj pravim, sreča v nesreči.
Kaj pa današnja situacija?
Pravzaprav je vse, kar se dogaja v Sloveniji, odraz dogajanj v svetu. Tildi v svetu propadajo ogromni giganti, odpušča se na tisoče delavcev, kupna moč pada... Menim pa, da se bo pri nas situacija še spreminjala in to na boljše. Razlog je preprost: delovna sila je pri nas cenejša kot drugod, imamo pa tudi kvaliteto in zaupanje. Na svetovnem trgu je najpomembnejša kvaliteta, nato sledi rok dobave in šele na tretjem mestu je cena.
Sc vam zdi, da "slovenska delovna sila" zna delati?
O, da, znamo delati, včasih še preveč in to tisti tam zunaj dobro vejo, vidijo in čutijo in predvsem znajo ceniti. Že res, da so tudi izjeme, vendar danes ni več, kot je bilo včasih, ko seje res delalo bolj ohlapno. Tisti, ki danes zaposluje ljudi, ne bo dovolil, da se bo zjutraj deset ljudi zbralo na privatnem sestanku o tem, kaj se je ponoči dogajalo doma in pri sosedih. Danes se malo drugače dela...no, pa saj je tudi preje. Kdor je delal na normo, je moral začeti ob šestih, če je hotel do dveh toliko narediti, da je izpolnil zahteve.
Kaj pa pravite na očitke, da "privatniki" svoje zaposlene izkoriščajo, jim postavljajo nemogoče pogoje in jih neredno plačiyejo?
Dejal bi, da včasih ponekod je tako, včasih pa tudi ne. Saj imamo zakone, ki določajo in
predpisujejo kaj je dovoljeno in kaj ni. Res pa nekateri določene stvari s pridom izkoriščajo. Tako eni, kot drugi. Kakorkoli, nikoli pa ne bo vsem prav. Drugače pa tega ne bi posebej komentiral.
Čedalje več ljudi pri nas je brez dela. Se vam zdi, da bi lahko ta tok kako zajezili?
Zagotovo se da na tem področju še kaj narediti, vendar tega ne more storiti en sam človek. To mora biti masa ljudi, ki bo z veliko volje delala na tem. Nikomur ne bo koristila nova hala in številni novi stroji in tisoč ljudi, če za njih ne bo dela. In to takega dela, ki omogoča zaslužek, od katerega se da normalno živeti. Ko si prisiljen, da moraš potem, ko je stvar že utečena, delati v izgubo, pride do problemov, štrajkov... Te stvari pri sebi spremljam in ko bom opazil, da se z zaslužkom že bližamo meji, kjer bomo "samo preživeli" in zaradi tega prišli morebiti v dolgove, potem je bolje tisti trenutek zapreti "štacuno".
Spremljate naše politike in njihovo politiko?
Spremljam, no ja, spremljam že, se pa s tem bolj malo ukvarjam.
Nimate časa?
Ne! Mislim, da za to ni škoda le časa, ampak tudi energije, ki jo porabiš, ko si s tem beliš glavo. Karkoli drugega bom počel, bo bolj koristno, kot pa če premlevam, kaj je kateri od politikov izjavil in kaj je pri tem mislil. To naj počnejo tisti, ki nimajo drugega dela.
Dolga doba podjetništva je že za vami, mnogo izkušenj ste si v tem času nabrali. Imate morda kakšen nasvet za vse tiste, ki bi radi postali dobri podjetniki?
Menim, da se mora dober podjetnik že roditi pod pravo zvezdo. Drugače ne gre! Marsikdo bi bil rad obrtnik, podjetnik...pa poskuša, pa ne gre
in ne gre, zato ker enostavno nima "žilice", nima dovolj energije. Tisti, ki si že za novo leto naredi plan, kolikokrat bo šel na morje, kam bo šel smučat, tisti lahko kar pozabi na kakršenkoli uspeh, kajti dober podjetnik dela takrat, ko je delo, pa ni važno ali je to podnevi ali ponoči ali je sobota ali nedelja. Dogovorjene roke je treba izpolnjevati. To je glavni del formule za uspeh. Ne spominjam se, da bi kdaj v življenju zamudil rok dobave, niti si nisem nikoli v tem jemal kakšne bistvene "rezerve". Dolgi roki odbijajo poslovne partnerje in nekaj dni preveč in posel splava po vodi - drugam, k hitrejšemu proizvajalcu. Prav take posledice ima tudi zamujanje roka. Takrat, ko je treba izpolniti obveznost, se je treba žrtvovati in konec.
Tudi z zaposlenimi je treba vzpostaviti pravilen odnos.
Ljudje smo danes vsi občutljivi, malo bolj energični včasih in to zato, ker je tempo življenja tako hiter, da ga pogosto sploh ne dohajamo.
Kako je ob vsem tem možno ostati Človek?
To pa še malo ni enostavno. Dobro je treba premisliti, kaj boš naredil, kaj boš rekel, da ne boš pokvaril vzdušja med ljudmi in seboj, mnogo potrpljenja in strpnosti moraš imeti. Včasih že vnaprej predvidiš reakcijo ljudi in je bolje tudi "kakšno požret" in počakati, da se duhovi umirijo. Ljudje se ne zavedamo, da ima vsak v svoji glavi najbolj prav. Malo ljudi je takih, ki so sprva trdno prepričani v svoj prav, po premisleku pa bi
zmogli le tega spremeniti in postaviti situacijo popolnoma na glavo in uvideti, da je tisto drugo boljše ter to potem še jasno in glasno priznati. Kdor zmore take stvari, je na dobri poti, da nekoč postane Človek.
In na koncu me zanima, če je
kakšna stvar o kateri bi želeli govoriti?
Ja, hmm,"mrbit", pa zdajle o tem ne bom govoril - pa mogoče kdaj drugič...v redu?!
Tudi prav - in lepa hvala za pogovor.
Tekst: Marta Hrušovar, slike: Jože Ovnik
CENTER ZA NEGO TELESA
Prijazno in strokovno usposobljeno osebje se prilagodi vašim željam in potrebam
Aiihili/
VITALIS KODRMAN d.n.o. Praprošče 15, Litija
Tel.: 01/8984-329 GSM: 040 621-029 040 621-030
* FITNES
naprave po individualnih programih:
-	kardio: 1. za aerobno vadbo, hujšanje,
izgorevanje maščob
2.	za pridobivanje splošne kondicije
3.	za krepitev srca in ožilja
-	mehanske: 1. za oblikovanje posameznih
mišičnih skupin ali mišic z utežmi
- SOLARIJ
-	zdrav, zagorel športni videz
-SAVNA
-	finska: suha za sprostitev in izločanje
strupenih snovi iz organizma
"MASAŽA
-	pomaga pri različnih težavah (denimo hrbtenica...)
-	sprostitvena, za splošno počutje
-	obloge telesa - morske alge "THALGO"
-KOZMETIKA
-	nega obraza
-	depilacija
-	manikura
-	pedikura
• ^Too^KE-Vp
/fVighal
fuiite 1)1(11X1 I
sko	■	m
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP	_	^	*
E-mail: atv.signal@sioI.net
NAJBOLJ GLEDANA | LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
na obisku
NA OBISKU PRI RUDIJU JANEŽIČU, PREDSEDNIKU DRUŠTVA
INVALIDOV TRBOVUE
Pravi, da je Trboveljčan, ki stanuje v Zagorju. Mnogi ga poznate po tem, da nima dlake na jeziku. Tudi zato, ga verjetno nekateri ne slišijo in vidijo prav radi. Drugače je s tistimi, ki potrebujejo pomoč. Oni vedo, da jim bo njihov Rudi prisluhnil in jim pomagal, če jim bo le lahko. Poleg tega, daje predsednik društva invalidov v Trbovljah, kjer smo ga obiskali, je tudi predsednik društva diabetikov v Zagorju in združenja potrošnikov Zasavja. Le kako zmore? Z
dovolj volje in velikim srcem.
Zelo aktivno ste se vključili v reševanje problematike odpuščenih delavcev, predvsem pa odpuščenih invalidov trboveljske Mehanike. Zakaj?
Naša vrata so odprta za vse, ki potrebujejo pomoč in ki jo posamezniku ali skupini s svojim znanjem lahko nudimo. Povsem prav se mi zdi, da smo se vključili v odpravljanje težav, v katerih so se znašli predvsem odpuščeni delavci invalidi, tisti, ki so v postopku za ugotavljanje stopnje invalidnosti in drugi delavci Mehanike, potem ko so se znašli na »cesti«. Dokazali smo jim, da niso sami. Seveda pa odpuščeni delavci Mehanike niso edini, katerim smo do sedaj pomagali. Podoben primer smo imeli tudi, ko so odpuščala druga podjetja.
Kolikor vem, ste želeli še pred odpuščanjem z vodstvom Mehanike doseči dogovor, da bi vendarle nekako poskrbeli za invalide. Pa niste naleteli na posluh.
V Mehanika so in so bila vrata za nas zaprta. Zato tudi niso bili pripravljeni sodelovati z invalidsko komisijo, kjer bi poskušali najti za posameznega invalida ustrezno delovno mesto. Ne dajo nam niti njihovega seznama vseh invalidov. Žal se mi zdi, da novi, mladi lastniki gledajo vse preveč le na dobiček. Pa ne samo v Mehaniki. Tudi drugje.
Je sindikat v primeru Mehanike odigral vlogo, ki mu pritiče?
Sindikatu marsikaj zamerim.
Podjetniškemu, kjer so se preveč bali za svoje položaje, in območnemu, ki ga vodi Ljubo Cvar. Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da v trboveljski dolini sindikat ni odigral svoje vloge kot bi jo moral. Upravičeno se lahko vprašamo, ali so člani sindikata, ki so dolga leta plačevali sindikalno članarino, dobili tisto, kar bi morali: ustrezno pravno pomoč, podporo! Mislim, da odgovora ni težko najti.
Nenazadnje pa bi se moral tudi trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar vprašati, kaj se dogaja v Trbovljah. Zdi se, kot da mu je šlo to nekako mimo. Da ga ne zanima, da mu pred očmi razpada gospodarstvo.
Torej ste kritični tudi do politike in politikov?
V naši ustavi lepo piše, da smo pravna in socialna država. Tudi politiki so polni sociale in pravne države. V resnici pa to še daleč nismo. In tudi politiki zelo malo storijo, da bi to bili. Za tako hud in neživljenjski prehod iz socialističnega samoupravljanja v krut liberalni kapitalizem so najmanj krivi prav tisti (delavci, invalidi...), ki so ta prehod na svoji koži še najbolj negativno občutili.
Po vašem naj bi imeli danes delavci manj pravic kot pred desetletjem. Kako si potem razlagate dejstvo, da prav ti politiki, ki z državo opravljajo v zadnjem desetletju in imajo torej najpomembnejše državne službe (že
deset let so to predvsem člani iz vrst LDS ali ZLSD), dosegajo najvišje odstotke podpore na volitvah oziroma v anketah (predsednika Kučan in Drnovšek npr.)?
Očitno se ljudem še niso odprle oči. Po drugi strani pa menim, da
razočarani, tisti brez dela..., sploh ne hodijo na volitve. Kar dokazuje tudi vse manjši odstotek tistih, ki volijo. In rezultati so potem taki kot so...
Spregovoriva še nekaj o vašem društvu...
Opravljam svoj drugi mandat. Moram povedati, da delo, ki ga opravljam, ure in dneve, ki jih preživim v pisarni društva invalidov Trbovlje, opravljam z največjim veseljem in brezplačno.
Koliko članov združujete?
V društvo je včlanjenih 851 članov, ki plačujejo letno članarino. Članom nudimo pravno pomoč, program ohranjanja zdravja, organiziramo letovanja na morju in v zdraviliščih, skupaj hodimo na izlete, piknike, organiziramo miklavževanje, martinovanje. V društvu delujejo tudi različne sekcije: za šport in rekreacijo, sekcija ročnih del, onkoloških bolnic in drugo. Občasno
organiziramo tudi zbiranje denarja za tiste invalide, ki potrebujejo nov, sodobnejši invalidski voziček, kakšen računalnik.... Pomembno se mi zdi tudi to, da na domu obiščemo tiste naše člane, ki živijo v samoti in jim s tem pokažemo,
■deček« za vse. da niso sami.
Kako preživljate prosti čas, kateri so vaši hobiji?
Nekaj časa sem bil aktiven igralec elektronskega pikada. Predvsem pa sem rad med ljudmi. Rad gledam TV. Moram povedati, da pred televizijo aktivno veslam, igram nogomet... Zanimajo me tudi domača in tuja politična dogajanja.
Boste znova kandidirali na lokalnih volitvah?
Na zadnjih sem bil na listi LDS. Vendar sem po srcu in prepričanju socialist. Kot veš, smo se socialisti združili s stranko LDS. V stranki delujem le na socialnem področju, vse ostalo prepuščam drugim. Še to bi dodal, da sem vesel, da imamo v Zagorju tako dobrega župana kot je Matjaž Švagan, ki ima izrazit socialni čut.
Kandidiral pa ne bom več, saj menim, daje moje mesto drugje in ne v politiki.
Besedilo in slika Igor Goste
Rudi Janežič,
lepa je narava
Orhideje na prestolu rastlinskega sveta
Orhideje že stoletja navdušujejo ljudi po vsem svetu predvsem zaradi svojega čudovitega cvetja, ki ima nešteto oblik, vzorcev in barv. Od 17. stoletja naprej, ko so jih sprva po naključju, nato pa namensko začeli uvažati, večinoma iz tropskih in subtropskih predelov, kjer rastejo najslikovitejše vrste, so povzročile pravo mrzlico in val raziskovanja. Dolgo časa so sijih lahko privoščili le premožnejši ljudje, ki so imeli na svojih posestvih ogrevane rastlinjake. Nebrzdano nabiranje ali bolje rečeno ropanje skozi stoletja je seveda pustilo pečat na pragozdovih okoli sveta, hkrati pa tudi pripomoglo k širjenju znanja na tem področju. Družina orhidej ali po slovensko kukavičevk je evolucijsko najnaprednejša družina rastlinskega sveta, hkrati pa je tudi najštevilčnejša, saj zajema okoli 27.000 vrst, ki rastejo na vseh kontinentih, razen na Antarktiki. 40 do 50 milijonov let evolucije, ki še vedno aktivno poteka, je tej družini izoblikovala več izjemnih lastnosti. Omeniti velja zelo razvite načine opraševanja, pri katerih glavno vlogo večinoma igrajo žuželke. Cvetovi so zato včasih neverjetno podobni samici določene vrste, katere samček zato navdušeno
obleti več cvetov in nehote prenaša pelod. Nekateri cvetovi zapeljujejo tudi z vonjem ali barvo, ali pa ponudijo sladko nagrado v obliki nektarja. Druga zanimiva in pomembna lastnost, ki je nedvomno pripomogla k njihovi razširitvi po vsem svetu, pa je seme in njegova struktura. V enem plodu je lahko pri nekaterih vrstah tudi več kot 4 milijone semen, ki so drobcena in lahka kot prah. Zato lahko preletijo ali kako drugače premagajo brezmejne razdalje med oceani in kontinenti. Številčnost semena je navdušila že Danvina, ki je izračunal, da bi vsa vzklijta semen ene rastline in njenih treh sledečih generacij prekrila vso kopno površino našega planeta. Zaradi zelo raznolikih habitatov v katerih rastejo, so tudi načini njihove rasti in druge lastnosti zelo različne. Orhideje tropskih in subtropskih predelov so večinoma epifiti - priraslike, kar pomeni da rastejo na drugih rastlinah (v krošnjah dreves), ne da bi jim škodovale. To jim ustreza predvsem zato, ker je le tam v pragozdovih dovolj svetlobe. Pogosto imajo zadebeljena mesnata stebla ali pa • debele liste, ki služijo shranjevanju hrane in vode. Značilne so tudi
debele korenine, ki so takšne zato, ker jih obdaja gobast sloj odmrlih celic, ki vodo dlje časa zadrži v bližini. Orhideje zmernih predelov, kamor spada tudi naših več kot 50 vrst, imajo v zemlji okrogle
čebulicam podobne rizome. Le-ti ostanejo skriti pod zemljo, ko je rastne sezone jeseni konec in hranijo energijo za novo rast spomladi, podobno kot njihovi bližnji sorodniki tulipani. Zaradi izgleda te čebulice, ki ji je privešena še tista iz iztekajočega leta, so jih že stari Grki poimenovali Orchis, kar po grško pomeni moški testisi, s tem pa je tudi celotna družina
dobila svoje ime. Z malo sreče in potrpežljivosti lahko po jasah in nepokošenih travnikih predvsem spomladi opazujete zanimivo cvetje naših avtohtonih orhidej. Košnja je poleg onesnaženosti in melioracij
kmetijskih površin v zadnjem stoletju eden glavnih dejavnikov krčenja njihovih habitatov. Tako je na rdečem seznamu že dolgo časa verjetno najbolj znana slovenska orhideja Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus). Zato cvetja ne trgajmo in ga raje občudujmo na njihovih redkih rastiščih v vsej njihovi lepoti.
Slika in besedilo: Tomaž Jevšnik
Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013
-	načrtovanje in urejanje vrtov
-	svetovanje
-	obrezovanje dreves
-	urejanje grobov
-	izdelava vodnih objektov
AKCIJA MOJ ZDRAVNIK V LETU 2002
Ponosni smo, daje Moj zdravnik postal vseslovenska akcija, da iz leta v leto narašča število sodelujočih medijev, število glasovalcev in interes strokovne javnosti. Hkrati pa se zavedamo, da je akcijo potrebno stalno nadgrajevati, da bo kar najbolj zadovoljila interese vseh, ki v njej aktivno sodelujemo.
Glasovanje in izbor
Izbiramo tri kategorije zdravnikov primarnega zdravstva; splošnega zdravnika, ginekologa in pediatra. Med njimi bomo izbrali zmagovalca "Moj zdravnik". V primeru, da glasovalci ponovno izberejo zdravnika/co, ki je bil/a izbran/a v preteklih letih, prejme le-ta častno priznanje, naziv "Moj
zdravnik" pa drugoizbrani zdravnik/ca.
Glasovanje se je pričelo 3.januarja in bo trajalo do 21 .marca 2002. in sicer tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija2c, 1410 Zagorje ob Savi.
Nagrade
Med vsemi prispelimi kuponi bomo vsakih 14 dni izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel polletni naročnino na revijo Viva, vsi glasovalci pa so vključeni v zaključno žrebanje za 20 praktičnih nagrad in tri glavne nagrade, kijih prispeva Meblo Top, tapecirano pohištvo d.o.o., v vrednosti 100.000 SIT, 75.000 SIT in 75.000 SIT.
Tokratna nagrajenka, ki bo pol leta prejemala revijo Viva, je Marija Pišek, Ul. Španskih borcev 28, 1420 Trbovlje.
KUPON


Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika
Mojo ginekologinjo ali ginekologa
/s	fceff
Mojo pediatrinjo ali pediatra



IME
PRIIMEK"
NASLOV-
	
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA

-V.	. ■ ..	.	. V
Izpolnjene kupone pošljite na naslov:
#	Najboljša ponudba	RENAULT
		
Razprodaja zalog
•Renaultova vozila letnik
RENAULT Ossfegfs RENAULT CUo RENAULT thaUa.
RENAULT ICangoo RENAULT Mcžgane RENAULT .Sečnic RENAULT Iaquna ii RENAULT Espaoe
2001. Izjemni popusti.
-	150.000 SIT*,-50.000 SIT**
-	150.000 SIT*,-50.000 SIT**
-	200.000 SIT*, - 50.000 SIT**
-	250.000 SIT*, - 50.000 SIT**
-	250.000 SIT*, - 50.000 SIT**
-	250.000 SIT*, - 50.000 SIT**
-	400.000 SIT*, - 50.000 SIT**
-	500.000 SIT*, - 50.000 SIT**
Za vsa vozila je na voljo financiranje z 72 mesečnim oz. 6 letnim posojilom.
* Osnovni popust ** Dodatni popust z bonom zvestobe.
Megane LETNIK 2002_______________________________________________________
•	Če se odločite za nakup novega Megana ali Scenica in istočasno ponudite v odkup svoje rabljeno vozilo vam nudimo popust v višini 200.000 SIT
Soeotax - glavni pri varnosti
•	Zamenjava nad 8 let starih vozil (katerekoli znamke) po sistemu EurotaX + 200.000 SIT popusta pri nakupu Tvvinga, Clia.Thalie, Megana, Scenica, Lagune in Espacea
Omejene serije___________________________________________________________
•	Renault Thalia Air preko 330.000 SIT prihranka •Renault Megane Air 490.000 SIT prihranka
•	Renault Megane Fairway 537.000 SIT prihranka
•Renault Megane Coupe Šport Way in Cabrio Šport Way 580.000 SIT prihranka
Vroče cene
• NOVA VERZIJA Renault Kangoo Generic že za 2.165.000 SIT •Renault Laguna 2.2 dCi Privilege za 5.754.000 SIT
Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si
zdrav duh
ulebsleo 7
DANILO V ETE'it E K
Na Srednji tekstilni šoli v Sevnici se je izučil za krojača in si potlej delovne izkušnje pridobival tudi v ljubljanski Operi. Ker je želel biti čimbolj uspešen pri svojem delu, je spremljal modne trende ter v svoje kreacije vnašal uglajenost in smisel za eleganco. Vendar ga je vseskozi zanimalo tudi versko življenje in rad je soustvarjal z zagorsko župnijo. Še vedno pravi, da je utrip župnije odvisen predvsem od ljudi, ki skupno z duhovnikom tvorijo to medsebojno uglašenost.
Ne mara mlačnosti v teh srečanjih ter zatrjuje, da versko življenje ne pomeni, da kar čakaš na čudež ali da ves trud prepustiš drugim, marveč da se znaš odločati, da nisi pasiven, ko je treba kaj postoriti, in da tudi spremeniš želje, če vidiš, da so bila tvoja pričakovanja prevelika. Rad se druži, čeprav pravi, da mu mnogi pravijo, da je bolj samotarski in nedružinski tip človeka. Dejansko je zmeraj rad bral, prijatelji pa so vedeli, da ga v težavah vedno lahko poiščejo, ker jim z veseljem prisluhne ali svetuje. "Vendar je treba biti pri dajanju nasvetov previden,” še dodaja.
Ko seje odločil za duhovniški poklic, seje najprej tri leta šolal v Malem semenišču v Mariboru, toda bilje vse bolj prepričan, da je teologija tisto, kar bi rad študiral in poklicno udejanjal. Nasploh ga navduši humanost in pa ljubezen do bližnjega. Kajti brez tega, da imaš nekoga rad, si skoraj ne predstavlja dobrih del. V tem se mu tudi zdi nesebičnost prijateljstva, ki pripomore, da si do drugih bolj toleranten in jih spoštuješ, kar nadalje pomeni manj nasilja v družbi in več kreativnosti. Glede aktualnih problemov, kot so droge, nasilje, ločitve, pa pravi, da jih sedaj ne spremlja veliko, ker ni toliko v stiku z drugimi. Toda zatrjuje, da je še najboljša vzgoja zaupanje in pogovarjanje v družini. Kajti s tem se zmore človek tudi bolj sprijazniti s situacijo, ko postane zakonec, starš ali uslužbenec.
Zato se je tudi na red, ki ga terja študij na Teološki fakulteti v Ljubljani, kar hitro privadil, čeprav gaje na začetku malce dajalo domotožje. V družini je bil sicer tretji otrok po vrsti in hvaležen je staršem za vse, kar sta dobrega storila zanj. Po horoskopu pa je oven, vendar temu ne namenja pozornosti. "Prek pogovora spoznaš človeka," pravi, "pogovarjati se je treba, da izmenjuješ mnenja, da pokažeš zanimanje za drugega. Kot ima tudi praznovanje Valentinovega smisel le, če znaš koga prijazno presenetiti.”
Veseli pa se že, ko mu bo duhovniški poklic omogočal, da se bo posvečal drugim, jim pomagal, če bodo razočarani ali nesrečni, kot jih tudi spodbujal k dobroti in strpnosti. Ker pa ga poleg glasbe, branja in pogovarjanja, navdušuje tudi gledališče, natihem upa, da si bo ogledal še veliko dobrih gledaliških predstav. Tudi smeje se rad in velikokrat si zaželi, kaj boljšega, kot dobro pripravljeno kosilo.
Besedilo in slika: Petra Radovič
ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU
(28. del)
Amikt
Danes se amikt ne uporablja več tako pogosto kot nekoč. To pa zato ne, ker so nove albe tako krojene, da se okrog vratu tesno prilegajo. Kjer pa uporabljajo še albe krojene po starem, je potreben tudi amikt.
Amikt (lat. amiktus - ogrinjalo) ali tudi humerale (naramnica), kakor se imenuje ponekod, je belo platno, po obliki in velikosti podobno ruti z dvema dolgima trakovoma. Z njim si duhovnik, preden si obleče albo, pokrije vrat in ramena. Med liturgično obleko se amikt pojavi v osmem stoletju. Najprej so ga nosili egiptovski menihi. Od njih ga je prevzel sv. Benedikt. V začetku so ga nosili povrhu albe kot bogato okrašen ovratnik, pozneje pa pod albo.
V srednjem veku so imeli amikt na glavi ves čas, ko so se napravljali v mašno obleko. Na rame so ga spustili šele tedaj, ko so si nadeli mašni plašč ali tudi šele pri oltarju na začetku maše, kar so še danes ohranili nekateri redovi. Spomin na ta stari obred se je ohranil v tem, da je do nedavnega duhovnik najprej položil amikt na glavo in ga šele potem ogrnil okoli vratu. Polaganje amikta na glavo simbolizira molk pri daritvi.
Štola
Naša liturgična štola je nastala iz starodavne ovratnice ali ogrinjala, imenovanega »orarium«. Nosili so ga na ramenih za toploto. Podoben je bil volnenemu ogrinjalu ali pledu (kakršnega ponekod nosijo ženske). Orarium je bil platnen in so ga v svetnem življenju nosile ugledne osebe. V cerkveni govorici so od sedmega stoletja dalje za to ogrinjalo namesto latinske besede orarium uporabljali grško: štola. Štola pomeni obleko v širokem pomenu besede. V liturgični govorici pa pomeni štola slovesno obleko.
O štoli oziroma orariju kot liturgični obleki poročajo najprej na vzhodu. Laodicejski cerkveni zbor (okoli leta 350) prepoveduje nižjim klerikom nositi štolo. Na zahodu pa o štoli kot znamenju višjih redov govori cerkveni zbor v Bragi (leta 563).
Danes smejo štolo nositi diakoni, duhovniki in škofje. »Diakon nosi štolo prek leve rame čez prsi na desno stran, kjer je speta.« Po predpisih Rimskega misala Pija V. (iz leta 1570) je duhovnik nosil štolo, kadar je bil v albi, na prsih prekrižano, in sicer desni konec preko levega. Po novih liturgičnih predpisih pa »mašnik nosi štolo okrog vratu in mu visi pred prsmi«. Tako so štolo vedno nosili škofje. Služabniki božjega ljudstva morajo nositi štolo vedno pri evharistični daritvi, pri delitvi zakramentov in zakramentalov.
Štola nima danes nobenega praktičnega pomena, temveč je le znamenje, da ima tisti, ki jo nosi, pravico in dolžnost deliti svete skrivnosti. Je pa tudi simbol službe, ki jo duhovniki sprejmejo s posvečenjem.
Branko Nimac
Prihaja japonski zoom-zoom
MAZDA: zaloga
Mazda
Premacy
(3.859.000,00 Sli)
1.8
vseh novih modelov
USLUGE: servisiranje, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent a car,..
PRODAJA: novi modeli, staro za novo, cenitve, odkup po eurotax - u +
(100.000 SIT - 150.000 SIT) DARILO AVTOHIŠE
OBIŠČITE NAS, VAS PRIČAKUJEMO
ABS, KS, EBD, 4x air bag, el. pomik stekel, el. ogledala, klima, strešni nosilci prtljažnika, servovolan nastavljiv po višini, 3 zavorna luč, tonirana stekla, centralno zaklepanje,...
GARANCIJA MOTORJA: 3 leta ali 100.000 KM
Http: www.avtohisa-krzisnik.si E-mail: avtohisa.krzisnik@siol.net
MMS
KREDIT
&
JLEASING
Kržišnik Roman s.p.
1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359
odprto: od 8. do 18. Ure; sobota: od 9. do 13. Ure


AJ*
Podjetje za svetovanje, inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20. Julija 2c, 1410 Zagorje Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E-mail:tref<S>tref.Si http:www.tref.Si
Programi	Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,...
Servis	Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,...
Računovodstvo	Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike.
Zastopstvo	Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot.
Izdelava spletnih strani.	
Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti.	
Vse podatke dobite na naši spletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme.	
zdrav duh
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
Pred vami je dvainpetdeseta literarna uganka. Za rešitev boste imeli skoraj mesec dni časa. Še prej pa objavljamo nagrajenca, ki je pravilno odgovoril na našo prejšnjo uganko. Odgovor je bil Tone Kuntner. Nagrajenec je: Marko Podkoritnik. Novi l.og 11. 1430 Hrastnik. Za nagrado prejme knjigo Flandrijska cesta, Clavude Simon, ki jo poklanja Zasavc.
Naša tokratna uganka bo obarvana zasavsko. Pisatelj, pripovednik, publicist, pesnik, esejist, urednik, prevajalec in časnikar po poklicu, katerega ime boste vpisali v kuponček, seje rodil 28.julija 1904 v Loki pri Zidanem mostu, kot peti, najmlajši otrok. Že po treh letih seje njegova družina preselila v Trbovlje. Kot dijak je bil izključen iz ljubljanske gimnazije, ker je bil osumljen, daje sodeloval pri organiziranju velike rudarske stavke leta 1923 v Trbovljah. Kasneje je gimnazijo dokončal v Srbiji. Leta 1924 se je v Ljubljani vpisal na medicinsko fakulteto, kjer je končal pet semestrov in se leta 1927 vpisal na študij filozofije in slavistike. Ves čas seje ukvarjal z literaturo in socialno problematiko. Leta 1932 je izšel
njegov leposlovni prvenec z naslovom Luči ob cesti, ki bo tudi naša tokratna nagrada. Leta 1937 je izšla njegova knjiga socialnih pravljic Bog v Trbovljah z lesorezi Maksima Sedeja. Leta 1943 je bil poslan v koncentracijsko taborišče Dachau. Zaradi njegove pokončnosti so ga po vojni varuhi socialističnega realizma ostro grajali in mu sestavili lažno obtožnico. Na montiranih Dahavskih procesih je bil obsojen na dvanajst let strogega zapora. Prestajal gaje v Ljubljani, Bileči in na Golem otoku. Po sedmih letih muk in gorja so ga pogojno izpustili. Delno so ga abolirali šele leta 1971. Torej tistega leta, ko je v Ljubljani tudi umrl. Še to. Izdal je še pesniško zbirko Ogrlica (1937).
Uganko sestavil Igor Goste
*
Avtor:
Moje ime: Naslov:
	KULTURNI KOLEDAR 29.1.1860 se je rodil ruski dramatik Anton Pavlovič Čehov. 31.1.1797 se je rodil avstrijski skladatelj Franz Schubert. Tega dne, a leta 1799 pa se je v Kranju rodil pesnik in pisatelj in izumitelj vzmetne cize Blaž Potočnik. 3.2.1758 seje v Ljubljani rodil prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Pripravil Igor Goste
	
Franci Lakovič
SRŠENASTE
Kameleon je take baže -
zdaj bel, zdaj rdeč je, kot mu kaže.
Pregovor star že dolgo pravi, da ribe vse smrde pri glavi.
Velikega nepridiprava le redko loti se država.
Iz razdrtega korita ne najemo se do sita.
DVOJNA RAZSTAVA DEL VINKA HROVATIČA
Dne 31.januarja so ob 18.uri odprli v Galeriji Hrastnik v Delavskem domu odprli dvojno samostojno razstavo del slikarja in literata Vinka Hrovatiča iz Prapretnega v Hrastniku. Razstavo sta organizirala ob slovenskem kulturnem prazniku v počastitev avtorjeve 70-letnice Kulturno rekreacijski center KRC in Občina Hrastnik. K otvoritvi razstave seje zbralo veliko število domačinov iz raznih delov Hrastnika, prišli pa so
tudi iz sosednjih Trbovelj. Za uvod v otvoritveno slavje sta dve mladi čelistki iz Glasbene šole Hrastnik zaigrali večeru primerno delo, nato pa je Drago Kopušar, predsednik Območnega sveta sklada RS za kulturne ljubiteljske dejavnosti, pozdravil vse navzoče in obrazložil pomembnost tega kulturnega trenutka tako za Hrastnik in Zasavje pa tudi za avtorja, ki praznuje letos 3.aprila svoj 70-lctni jubilej. Svoj pomemben delež pri
otvoritvenem slavju je prispeval tudi Ženski pevski zbor iz Dola pri Hrastniku. Ta je pod vodstvom zborovodkinje Babine Vengušt-Krajnc zapel več pesmi, med njimi tudi pesem, ki je jubilantu najbolj pri srcu pa tudi pesem Janeza Kuharja, ki jo je uglasbil na besedilo Vinka Hrovatiča. O likovni rasti in doseženih uspehih na tem področju je avtorja in njegovo delo orisal Janez Zavolovšek, predstavnik Rclika. O literarnih stvaritvah pa je jubilanta predstavil kot izjemno plodovitega in ustvarjalnega poeta in pisatelja Tine Lenarčič. Oba sta svoje besede povezala s tokratno razstavo. Vinko Hrovatič je namreč postavil na ogled 24 de! - slik v oljnem pastelu, perorisbi in oljni slikarski tehniki, na ogled pa je postavil tudi 70 knjig, ki jih je napisal v vezani in nevezani besedi, od tega jih je blizu 50 izvirnih, ostale pa so bile priložnostne, ki jih je avtor napisal na podlagi zbranega gradiva npr.Pisma
prijateljem ipd. V imenu Občine Hrastnik je avtorju čestital k njegovemu jubileju pa tudi k razstavljenim delom in njegovemu celotnemu opusu na obeh področjih, podžupan Marjan Dolanc ter mu ob izrečenih besedah izročil lep šopek cvetja. K tem čestitkam so se pridružili navzoči s svojimi posebej izrečenimi pohvalami in stiskom rok, nato pa se je po zaključnih besedah Draga Kopušarja razvil prijeten pogovor navzočih. Sledil je ogled razstavljenih del ter komentiranje o tem in onem. Lahko rečemo, da so v Hrastniku lepo počastili z organizacijo dveh razstav svojega občana ob njegovem življenskem jubileju in mu s tem dali priznanje, ki mu gre. Gre namreč za literata, ki uspešno nadaljuje tradicijo ravirskih poetov in pisateljev Mrzela, Kozarja, Trinkausa in drugih. Razstavljena dela sije moč ogledati v februarju.
IL
Vinko Hrovatič - Domača krajina, oljni pastel
NAŠE OKOLJE d.o.o. TRBOVLJE, Kešetovo 4, TRBOVLJE, po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE-JAVNI SKLAD, Poljanska cesta 31, LJUBLJANA, objavlja
JAVNI RAZPIS
ZBIRANJA PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNINE
I.	Predmet prodaje:
I.	Dvosobno stanovanje š. 03 v izmeri 49,20 m2, ki se nahaja v pritličju večstanovanjske hiše Kovinarsko naselje 3, TRBOVLJE, za izklicno ceno 4.176.500,00 SIT.
Stanovanja je prazno oseb in stvari in ni obremenjeno z najemno pogodbo.
Stanovanje prodajamo po sistemu videno - kupljeno.
II.	Razpisni pogoji:
1.	Na javnem razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, pod naslednjimi pogoji:
* da v ponudbi navedejo ceno, ki ne sme biti nižja od izklicne in da vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene. Varščina se vplača na transakcijski račun družbe NAŠE OKOLJE d.o.o. TRBOVLJE, št. 26330-0018712589.
2.	Davek na promet nepremičnin, stroške zapisa in overitve pogodbe ter vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo plača kupec.
3.	Ponudniki morajo poslati ali oddati pisne ponudbe v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov:
NAŠE OKOLJE d.o.o., Kešetovo 4, TRBOVLJE, z oznako »Ponudba za nakup nepremičnine - ne odpiraj«.
4.	Ponudbi je treba priložiti potrdilo o državljanstvu za fizične osebe oziroma izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, potrdilo o vplačilu varščine in davčno številko.
5.	Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno nepremičnine, neuspelemu pa brez obresti vrnili v 8 dneh po izbiri. Če uspeli ponudnik odstopi od pridobitve nepremičnine in ne sklene kupoprodajne pogodbe, zapade varščina v korist prodajalca.
6.	Če bo več ponudnikov izpolnjevalo razpisne pogoje, imajo prednost tisti, ki za nepremičnino ponudi višjo ceno in boljše plačilne pogoje.
7.	Ponudbe brez vplačane varščine in pod izklicno ceno ne bodo obravnavane.
8.	Odločitev o izbranem ponudniku bo sprejeta v 8 dneh po poteku roka za zbiranje ponudb.
9.	Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 8. dneh po prejemu obvestila, preostanek kupnine pa plačati najkasneje v 8. dneh po sklenitvi pogodbe. Če kupec ne bo sklenil pogodbe ali plačal preostanka kupnine v roku, se šteje da odstopa od nakupa, plačano varščino pa zadržimo.
10.	Izročitev in prevzem nepremičnine bo opravljena v treh dneh po plačilu kupnine.
Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom in ogledom nepremičnin lahko zainteresirani ponudniki dobijo
na sedežu družbe NASE OKOLJE d.o.o., Kešetovo 4, Trbovlje, ali po telefonu 03 563 10 40, in sicer vsak
delovni dan med 07.00 in 15.00 uro.
NAŠE OKOLJE d.o.o.
zdravstvena tema
OLAJŠAJTE BOLEČINE V KRIŽU MED SPOLNIMI ODNOSI
V tokratnem prispevku je višja fizioterapevtka Majda Anžin napisala nekaj več o tem, kako ravnati pri spolnih odnosih, če imamo v križu bolečine. Zanimivo in poučno branje.
Nagrajenci sedmega nagradnega vprašanja (eri katerih bolnikih ali poškodbah je žoga primeren terapevtski pripomoček?) so: Luka Medvešek, Novi dom 47, 1420 Trbovlje, Ljudmila Cvetko, Kovk 5, 1431 Dol pri Hrastniku in Ivi Golčar, Kosovelova 7, 1410 Zagorje. Prvi prejme terapevtsko žogo (dostavili jo bomo na dom), ki jo poklanja podjetje VIJA TERAPIJA Naklo, drugi dve nagrajenki pa po eno vstopnico za kopanje v bazenih Zdravilišča Laško, ki ju prejmeta po pošti. Odgovor na sedmo vprašanje se je glasil: Pri bolnikih z okvarami in poškodbami hrbtenice.
Fizioterapevti v Canadi so leta 1993 izdali brošuro na petnajstih straneh, ki ni nadomestilo profesionalno zdravstveno oskrbo, lahko pa se naučite, kako zavarovati hrbtenico pri spolnih odnosih.Tudi zdravniki v Chicagu svetujejo: “Spolnost je čudovit vir samospoštovanja, velika borba proti stresu in prijetna, poštena vadba po vrhu."Tudi v spolnem življenju se morate vprašati, ali poznate svoj hrbet. Da boste znali lajšati bolečine v križu med spolnimi odnosi, morate vedeti, kako je hrbtenica sestavljena, kako se premikate, kakšno obliko dajejo hrbtenici naravne krivine in kateri položaj medenice in s tem hrbtenice vam najbolj ustreza. Dostikrat vam že enostavna opravila, kot so slačenje, objemanje partnerja, povzročajo bolečine v križu, zato že v mislih opustite misel na spolnost.
BOLEČINA V KRIŽU - STRAH PRED AKTIVNOSTJO -IZGUBA INTIMNOSTI - ZAVRNITEV PARTNERJA -
KAZNOVANJE DRUG DRUGEGA- DODATNA BOLEČINA -STRES (tekst bi moral biti povezan v krogu, saj stres spet povzroča bolečino v križu, op.; M.A.)
Bolečini v križu in stresu se boste izognili, če se boste: pogovorili s partnerjem, naučili poti do lajšanja bolečin, navadili najti ugoden položaj.
Pogovor s partnerjem bo vsekakor najboljši. Za to si morate vzeti čas, ko niste psihično
napeti. Dobro je, da si privoščite toplo kopel, se sprostite, zmasirajte partnerja (obojestransko), četudi ne strokovno. Že sam dotik, četudi kdaj ne bo dovolj nežen zaradi vaših bolečin, vam izboljša počutje in zagotovi sprostitev. Omisliti si moramo trdo ležišče ali stol. Za iskanje ugodnega položaja si pripravite blazine ali brisače. Ugotoviti morate, kateri položaj vam najbolj ustreza.
Če je to položaj:
ko je vaš križ pokrčen, boste imeli noge pokrčene ali boste kolena pritegnili.
Če boste sedeli, si boste pod stopala položili pručko; ko je Vaš križ v nevtralnem položaju, pri ležanju na trebuhu podložite pod trebuh blazinico ali brisačo. Pri ležanju na boku pazite na zravnan položaj hrbtenice. Pod zgornjo nogo podložite večjo blazino, ki vam preprečuje, da bi se medenica premaknila naprej in navzdol;
ko je vaš križ upognjen, pri ležanju na hrbtu, zvijete pod križ blazinico ali brisačo. Pri sedenju na stolu pa z blazino zapolnite prostor med stolom in ledveno krivino.
Tudi pri štirinožnem položaju dopuščajte, da se vam križ upogne.
Masaža dobro dene
Spolno življenje bo veliko bolj prijetno, ko boste razumeli, kako podpreti in zaščititi hrbtenico. Zato boste položaje večkrat menjali, dejavnejši bo partner, ki ga križ ne boli. Mogoče ne bo odveč, če vas bo po spolnem odnosu bolel križ, da si pripravite led ali grelno blazino, kar vam pač bolj ustreza, za zmanjšanje bolečin. Prijetno je ljubiti in biti ljubljen, zato bolečine olajšajte in preprečite, da ne bodo ovira za normalno in vam prilagojeno spolno aktivnost.
DEVETO NAGRADNO VPRAŠANJE
Kako se boste izognili bolečini v križu in stresu pri spolnih odnosih ?
Odgovore nam na naslov uredništva Zasavc pošljite do 28.februarja. Dva, ki bosta pravilno odgovorila, bosta prejela po eno vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško.
NAPOVEDUJEMO
V prihodnjih številkah bo naša sodelavka predstavila tehnike, ki se uporabljajo pri zdravljenju bolečin v križu, pojasnila in predstavila bo posamezne vaje in njihov pomen, pa še kaj. Seveda pa nismo pozabili na anatomijo. To pa še ne bo konec našega sodelovanja z Zdraviliščem Laško. Objavili bomo če členke o masaži, o stresu, o fitnesu ...
NEKAJ MISLI
Gibanje lahko nadomesti zdravilo, zdravilo pa ne more
nadomestiti gibanja.
Ko ljubiš samo ti vidiš čudež, ki ga drugi ne opazijo.
Image je larfa, ki jo snamemo samo enkrat na leto - za pusta.
Uredil Igor Goste
TRBOVLJE
>1
A
A
I
1H ^
co^xt4G'u
BRflun ^
Brivnik InterFace 3612
Nova ergonomična oblika j Gumb za enostavno sprostitev mrežice -j Vgrajen drsni prirezovolnik daljših dlak j Eno stiko/o zo vse funkcije *> Akumulator Indikator polnjenja V črni barvi	|pzs
GRUnDIG
TV 55-1101
Te/etext
Diagonala ekrana 55 cm Scart
69 programskih mest L:j|j
[ 55.990
(14.990
BRflun v
Sušilnik las B 1200
•v Moč 1200 W j Šobo za usmerjeno sušenje j Snemljiv filter za lažje čiščenje Zaščta pred pregrevanjem Dvobarvna kombinacija
IHsi

GE&EI?DQW
ES9
GRUNDIG
( 3.890 )


(MtikD: PHILIPS
JU’ VCRVR122

PHILIRSBMaa
ED
2 glavi Scart
Turbo drive V srebrni barvi
(ž<.3907
Ccmšni?
TRBOVLJE, Trg revolucije 29la, te/.: 03/ 563 32 90 ZAGORJE, Trgovina DOLI, Kidričeva 13, tel.: 03/ 563 32 95
Cemšsagj
družba za trgovino, d.d. Slovenčeva 24 1001 Ljubljana www.comlng.si
A-§ DOMŽALE
HONDA.
Servis In trgovina d.o.o., Blatnica 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37-00
_______________servis: 01/562-22-62
fax: 01/562 37-05
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2002
	Moč (kVV/KM)	M PC	Inf.MPC
Touring			v EUR
GL 1800 AGold VVing	87/118	5.849.000	26.305
ST 1300 Pan European	87/118	3.599.000	16.186
ST 1300 A Pan European	87/118	4.179.000	18.795
NT 650 V Deauville	41/56	1.999.000	8.990
Šport touring CBR 1100 XX S.BIackbird	121/164	2.639.000	11.869
VFR 800 Fl	81/110	2.599.000	11.689
CB 900 F Hornet	81/110	1.999.000	8.990
CB 600 F Hornet	71/97	1.699.000	7.641
CB 600 S Hornet (oklep)	71/97	1.789.000	8.046
Šport VTR 1000 SP-2	100/136	3.249.000	14.612
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.599.000	11.689
CBR 600 FS Spori	81/110	2.179.000	9.800
CBR 600 F	81/110	2.089.000	9.395
NSR 125 R	/15	999.000	4.493
Chopper VT 750 C2 Shadow	32/44	1.589.000	7.146
Enduro XL 1000 V Varadero	70/95	2.399.000	10.789
XRV 750 Alrica Tvvin	44/60	2.059.000	9.260
XL 650 V Transalp	41/55	1.799.000	8.091
XR 650 R	45/61	1.729.000	7.776
XL 125 V Varadero	/15	1.199.000	5.392
Cross CR 250 R	43/58	1.399.000	6.292
CR 125 R	30/41	1.349.000	6.067
Skuter Silver VVing (FJS 600)	37/50	2.029.000	9.125
Jazz 250 (NSS 250)	14/19	1.529.000	6.877
MP cene so v SIT, v MFC je vračunan 20% DDV, EUR/SIT=222,35.			
Pridržujemo si pravico do spremembe cen in sicer ob več kol 3% zvišanju tečaja JPY ali USD.			
Cenik velja od 05.02.2002.			
JOTI
Avtobusni promet In turlmem. Zegorfe d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.sl
IZJEMNO UGODNO! ČARI JUŽNE AFRIKE, NAMIBIJA PRVOMAJSKE POČITNICE IN POTOVANJA V LONDON DVA ZA 50.000 SIT! DOMINIKANSKA REPUBLIKA-»LAST MINUTE« PONUDBA: 7 DNI, VSE VKLJUČENO: 180.000,00 SIT PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov!
KATA10GI1>OteTJ6 2002 Že ZONAJt
ZIMSKE POČITNICE V TUNIZIJI
s vfr&m HDfmrHo prvenstvo v tor e er/:
PR/JAVE SPREJEMAMO - POHITITE!
Preprtml tudi z*	tȣm*
VABIMO VAS ŠE :
- ZA 8. MAREC NA IZLET V NEZNANO Z ZABAVO!
-V PLANICO NA OGLED POLETOV - nudimo tudi nakup vstopnic za individualne oglede -K OGLEDU BAVARSKIH GRADOV ZA 24.800 SIT -k nakupu INTEGRALOVIH DARILNIH bonov!
INDIJA V APRILU, 10 DNI, LE 950 DOLARJEV!
ODPIRALNI ČAS:
Agencija Zagorje: PONEDELJEK - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA09:00 - 12:00
Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SOBOTA08:00 - 12:00
fp prmrvANJA 'K • • prrrzn/ANJA z
INTEGRAL .A-. INTEGRAL	-A. INTEGRAL
14. SVEČANA 2002
Umnim
POPOTNICA LISTU
Slovenski kulturni praznik, slovenski mesec kulture in... Zasavčeva Literarna priloga "List". Takšna je navada, da objavimo literarna dela, ki sojih poslali ustvarjalci z vseh dolin na natečaj. Za sodelovanje se vsem lepo zahvaljujemo in jih vabimo, da se natečaja udeležijo tudi prihodnje leto.
Uredništvo!
Nagrajeno delo
Resnična zgodba
V NEBESIH POGREŠAJO ANGELA
(Posvečeno J. Knavs)
Recimo, da mu je bilo ime Matej. Kako ga opisati? Bil je zelo sočuten, na pogled povprečen, po zunanjosti se je od drugih kar precej razlikoval. Gmotno stanje? Klavrno, a to je dandanes življenska zgodba prenekaterih Slovencev. Ljubezen? Na svoji kratki življenski poti prave ljubezni še ni okusil. Niti ni imel preveč sreče pri njej. Imel je pač to smolo, da ni znal izbirati. Zasavčanke je dodobra spoznal. Trboveljčanke so se mu zdele izkoriščevalne materialistke, Zagorjanke preveč nadute, Izlačanke preveč zaljubljene v svoj kraj, Litijanke pretirano vase zagledane, o Hrastničankah in njihovih bivših južnih fantih pa niti pomisliti ni upal. Preveč je bilo drugih težav v življenju, da bi mu na vrat na nos težil kakšen bivši njegove simpatije. Saj ne, da se ne bi znal braniti. Ko je bilo treba, je tudi dvignil pesti za ubranitev svoje časti. Toda po takšnem prepiru ali pretepu je postal povsem nezainteresiran za okolico, lahko bi celo rekli, da depresiven. Vanj se je po takšnih dogodkih zagozdil nekakšen strah, nesigurnost. Kljub uspešni ubranitvi časti je trpel njegov ego. Ni mu bilo v navadi postavljati se pred drugimi, čeprav je že po izgledu dajal vtis, da z njim ni dobro češenj zobati. Med enim od prepirov mu je nekdo celo dejal, da se ga bojijo vsi fantje izpred blokov, kjer je stanoval. A si tega ni preveč gnal k srcu, kajti preveč dobro je poznal svoje prijatelje. Prijatelje? Kakor za koga. Pravih je bilo zelo malo. Tistih, ki jim zares lahko zaupa pa nič. Takrat. Tako se je spoprijateljil z glasbo, v katero je utapljal svojo žalost v prenekaterih samotnih nočeh. Tudi kakšna solzica se je tu in tam utrla. Kar tako, brez razloga. Saj veste, kako pravijo. V sebi tišati ni dobro. A kaj, ko ni imel pravega sogovornika, da bi mu potožil. Solze so bile njegov krik na pomoč, toda opazil jih ni nihče.
No, če se vrnemo k ljubezni. Matej torej ni imel sreče. Ni se mogel pohvaliti s prevelikim številom deklet. Saj so bile. Prvo človek nikoli ne pozabi, pa osnovnošolska ljubezen, katero še sedaj srečuje in ta srečanja so ponavadi zelo bežna, predvsem pa sramežljiva. In to zaradi tega, ker pač v tistih letih ni znal izpovedati svoje ljubezni do nje. Tega mu ni nihče zameril. Saj je bil še osnovnošolec. Takrat je najbolj zaupal sošolkam, posrednicam pri njegovem poskusu ljubezni. A je bil zavrnjen. Sčasoma se je naučil, da je neposredni stik veliko boljši, čeprav priprave nanj terjajo ogromno premišljevanja, načrtovanja in včasih ne prav prijetnega počutja. Pa prvega obiska kina s svojo punco. Tega ne bo nikoli pozabil. Ime ji je bilo, recimo da Neja. Stanovala je tik pod njim in skupaj sta preživela ogromno časa in v enem od teh trenutkov je preskočila iskrica in... No, če se držimo zgodbe, v kino jo je peljal gledat Top Gun. Vojaški film, v katerem piloti obvladujejo svoje jeklene ptice. Hja, brez romantike v filmu ni šlo. In zato ni bilo naključje, da je izbral prav ta film, ki je še dandanes njegov najljubši. Tako, daje bilo za vsakega malo. Za Mateja šopirjenje Mavericka v vlogi Toma Cruisa, za Nejo vloga blondinke, ki poveljuje Mavericku, za oba pa ljubezenske scene. In to v četrtem razredu osnovne šole. Ja, Matej je bil prekaljen.
Ah, kje so tisti časi. Nikoli ne bo pozabil niti prvega francoskega poljuba. Bilo je v kleti enega od blokov, pa ne z Nejo. S takratno punco, recimo ji Mojca, sta ostala za nekaj trenutkov sama, eden seje približal drugemu in naš Matej je izkusil radosti francoskega poljuba. No, ne vem ravno, če je bila tisto radost. Presenečen nad potezo Mojce je najprej skorajda bruhal, čez čas pa mu je postala zadeva všeč. Še dandanes se večkrat spomni na Mojco, katero tudi večkrat srečuje v mestu. Sedaj ima že partnerja in otroke in tega se je Matej dobro zavedal pa so mu misli večkrat, predvsem v sanjah, kar naprej tavale
k Mojci. A se od sanj ne da živeti in tega se je zavedal tudi Matej. V svojem iskanju prave ljubezni ga je pot zanesla v naše glavno mesto. Tam je spoznal Ljubljančanko, leto dni starejšo od njega. Že prej sta se pred letom dni začela pogovarjati po telefonu, nekega večera pa ga je Ljubljančanka, recimo ji Deja, poklicala in vztrajala, da se spoznata. In sta se. Srečanja so se vrstila, čeprav ju je oviralo 50 kilometrov, a se naš Matej ni vdal. Bilje fant od fare vse dotlej, dokler ni od Dejine prijateljice izvedel, da je dobila pred tednom dni nekega tipa. Ker je Deja preveč čutila do Mateja, mu je to tudi priznala in ga vprašala, kaj sploh pričakuje od nje. V zmedenosti ji je Matej odgovoril, da čisto nič, čeprav to ni bilo povsem res. Matej si je neskončno rad želel ljubiti, a ko se danes spomni tistega trenutka in njegovega odgovora: »Nič,« mu ni žal. Z Dejo sta ostala prijatelja
d.o.o. podjetje za Inženiring, ekonomsko In podjetniško svetovanje
dq.6@g6
telefon: 03/56 64 083 fax: 03/ 56 64 214 Cesta 20. julija 2c 1410 Zagorje ob Savi
14. SVEČANA 2002
in še več. Prijatelja sta postala tudi z njenim fantom, kar je Dejo izredno veselilo, njenega fanta tudi, na nek način tudi Mateja. A se je prijateljstvo hitro ohladilo. Najbolj je Mateja razjezilo to, da seje znašel na službenem potovanju v Ljubljani pri poslovnem partnerju, kije bil le dobrih 100 metrov oddaljen od bloka, kjer je stanovala Deja. Slednjo je Matej obvestil o njegovem prihodu v Ljubljano, a je Deja s pretvezo, da je doma nekaj narobe, srečanje z njim odpovedala. »Nič zato,« sije mislil Matej. »Še ena tistih. Če bo še kaj hotela od mene, prijateljstvo recimo, bo še poklicala, če ne, njen problem...«
Tudi potem, ko je bil večkrat v Ljubljani, ga ni premamilo, da bi jo poklical, kar je bil pokazatelj, daje pridobil na samozavesti. Obenem pa je na nek način izgubil prijateljico, ki mu je tolikokrat prej znala svetovati, ga spraviti v dobro voljo, ga potolažiti, mu v srce položiti prave besede ob pravem času. Matej je dejal, da nikoli več ne bo mogel zaupati ženskam. Pa ne zato, ker romanca z Dejo ni uspela, pač pa zato, ker sta si drug drugemu toliko izpovedala, si zaupala, potem pa seje ta vez med njima kar naenkrat grobo prekinila. Počutje Mateja ob tem bi lahko primerjali s srčno kapjo in okrevanjem po njem ali s tem, ko računalnik zablokira, in se nato ponovno zažene na varen način...
Matej je pred približno dvema letoma spoznal novo prijateljico, recimo, da ji je ime Tina. Najprej obvezna zadržanost in sramežljivost, sčasoma pa je poznanstvo preraslo v čudovito prijateljstvo, ki ga s Tino gojita še danes. Matej je pravzaprav mislil, da je takšna vrsta žensk izumrla. Tina je bila namreč prijetna sogovornica, prijazna, nikoli slabe volje in kar je Mateja najbolj impresioniralo na njej - bila je iskrena. Ta iskrenost Mateju je in mu še vedno iz dneva v dan vliva nasmeh na usta, vedrino na obraz, radost v srce, veselje v dušo. Matej je romantična duša in kmalu zatem, ko sta se s Tino spoprijateljila, seje nanjo venomer spomnil z verzom, ki gaje nekje slišal. »Nebesa morajo pogrešati angela...« Matej je večkrat tudi sam napisal pesem ali razmišljanje in tako seje v njegovem računalniku našel zapis, ki je nastal ob Tininem zadnjem rojstnem dnevu, a ga Matej ni pokazal nikomur, niti Tini ne.
»Vem, da boš ob rojstnem dnevu prejemala veliko daril od vseh, ki te imajo radi. Toda zavedaj se, da nisi samo ti tista, ki dobiva darila na ta dan. Tega dne pred leti smo pravzaprav dobili največje darilo vsi tisti, ki te poznamo -dobili smo tebe.
Veš, zna se zgoditi, da se bodo najine poti v prihodnosti razšle in da se ne bova nikdar več videla. Zato ti že sedaj želim povedati, da bom takrat žalosten, hkrati pa tudi vesel. Žalosten, ker bo najinega prijateljstva in druženja konec, vese! pa zato, ker je bilo to prijateljstvo s tabo tako lepo.
Upam, da po prebiranju tega pisma name ne boš gledala nič drugače kot pred tem, kajti ni lepše priložnosti za izpoved kot tvoj rojstni dan. Upam, da si tudi ti kaj koristnega odnesla od prijateljstva z mano in da ti nisem te v
breme.«
Na Matejevem licu je sedaj opaziti nekakšno olajšanje, kajti pismo, katerega je napisal s srcem, bo Tina sedaj končno prebrala. Matej upa, da jo bo ganilo, vsaj tako, kot ji je bila všeč pesem, ki jo je Matej spesnil za Tinin rojstni dan. In tudi zato Matej živi še naprej, se z radostjo in bolečino v srcu spominja na Nejo, Mojco in Dejo ter uživa v družbi in pogovorih s Tino, svojo prijateljico. Matej živi in - upa.
TINA, HVALA TI ZA UPANJE, KI SI MI GA POVRNILA!
Peter Motnikar
Igor Gošte:
TE LAHKO ŠE ENKRAT POLJUBIM?
Te lahko še enkrat poljubim, ko grem, povonjam kot žamet ti črne lase?
Ostane v spominu tam daleč naj vse: zadnji poljub, vonj las in topel objem.
Jokala boš, nekoč, to prav dobro vem, spraševala se boš, hote nehote:
Se ljubi moj k meni nazaj vrne še?
Angel moj ljubi, le kako naj izvem?
Ne vrne se več, je daleč odletel.
Tvoj ljubljeni zdaj je tam, saj dobro veš, kjer prav vsakdo od vas nekoč bo lebdel.
Ne govori mi angel tako, ne smeš, ti k'meni najljubše na svetu si vzel. Zdaj potrebujem ga, ne jutri. To veš?
društveno
KLUB STARŠEV PRI DPM TRBOVLJE
Pri Društvu prijateljev mladine v Trbovljah so ustanovili nov klub in to klub staršev. Srečanje članic in članov tega kluba je bilo 30.januarja v Osnovni šoli - oddelku Alojza Hohkrauta. Najbistvenejše vprašanje s katerim se srečujejo starši je vprašanje odnosov staršev do svojih otrok oziroma do mladine nasploh. To pa je tema s katero se srečujejo starši domala povsod po svetu.
IL
FOTO DRUŠTVO RADOVUICA RAZSTAVLJA V HRASTNIKU
Od 25.januarja do 25.februarja je v zgornjih prostorih zdravstvenega doma v Hrastniku na ogled pregledna razstava barvnih fotografij osemnajstih članov foto društva iz Radovljice. Za seboj imajo več kot 50 let aktivnega delovanja, 1982 pa so dobili lastno fotogalerijo v radovljiški graščini. Z razstavo se bodo oddolžili Hrastničanom, ki so v njihovih prostorih razstavljali svoje fotografije v marcu
leta 2001.
Fanči Moljk
ZBOR LJUBITELJEV MRZLICE
Dne 19januarja pozno popoldne so se zbrali v planinskem domu na Mrzlici (1122m) člani kluba ljubiteljev Mrzlice. To je bil že VII. zbor članov tega kluba. Ustanovili so ga pred leti na pobudo Vinka Pfeiferja iz Planinskega društva Trbovlje. Član kluba je lahko tisti planinec, ki se v letu dni povzpne na ta priljubljeni zasavsko savinjski planinski vrh vsaj 25-krat. V preteklem letu je pogoj za članstvo v tem klubu izpolnilo 155 planincev tako iz Zasavja, kakor tudi iz Savinjske doline. Vsi ti so skupno 9.200 krat lansko leto stopili na teme Mrzlice ali povprečno seje vsak od teh članov povzpel na vrh 63-krat. V tem klubu je vsako leto več članov in med temi je precej žensk in mladine. Domala polo-vicq članov kluba izvira iz Zasavja oziroma v glavnem iz Trbovelj, druga polovica pa iz Savinjske doline. V letu 2001 seje največkrat povzpel na Mrzlico Tone Podlesnik iz Trbovelj in to kar 311-krat. Dosti pa je bilo tistih, ki so
se povzpeli na ta vrh preko 200-krat. Vsak od navzočih članov kluba je na srečanju prejel ustrezno priznanje, štirje, ki so bili na Mrzlici največkrat, pa so prejeli posebne nagrade. Srečanje je pripravil PD Trbovlje, okrepčila za udeležence pa sta prispevala oskrbnika Duška in Mičo. Srečanje je vodil član PD Trbovlje Karel Kodrič, sicer pa je vse navzoče nagovoril podpredsednik PD Trbovlje Slavko Potrata. Razpoloženje pa je popestril harmonikar Andrej Potrbin iz Trbovelj. Srečanja se je udeležilo preko sto članov kluba.
IL.
ALPINISTIČNE NOVICE
Alpinisti iz trbovelj tudi v zimskem času nadaljujejo s svojimi plezalnimi vzponi. Tako sta Karel Kodrič iz PD Trbovlje ter Zdravko Zajc iz PD Železničar plezala zaledenele slapove v Logarski dolini. Dne lO.januarja sta preplezala slap Avtocesta z naklonom 70/50 stopinj in še isti dan Kaskadni slap z naklonom 65/50 stopinj. Dne 13.januarja sta se ista plezalca lotila plezanja v slapu Palenk z naklonom 90/60 stopinj in še isti dan slapa Nad potjo z naklonom 70/60
MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS
(f
%
Kulturni dan in pust sta za nami. Tako bomo tokrat tema dvema dogodkoma na Mišmašu posvetili malo pozornosti. Najprej ponovnemu rojstvu IZRAZOV na dolski šoli. Lotilo se ga je dvanajst deklet z mentorico Veroniko Ristovič in Simonom, ki jim je pomagal pri računalniških zadevah. Izšel je v sedmih izvodih, tako da ga lahko sošolci preberejo s stenčasa. Uredniška ekipa upa, da bodo z njim zadovoljni, čeprav so v uvodu skromno zapisale, da ga izdajajo za pokušino. Vendar že s prvim pogledom lahko ugotovimo, da ima časopis zanimive rubrike, saj vsebujejo šport, modo, kviz, horoskop, križanko, intervjuje, anketo in še kaj. Da ne govorimo o prispevku Stelle Dolinšek, ki seznanja bralce o internetu.
Razveselili smo se tudi prispevka dopisniškega krožka z OŠ Ivana Skvarča, vendar svetujemo, da se navadijo pred sestavke podpisati. Verjetno ne bodo vseh prispevkov delali v skupini. \ Ml*-*
Upamo, da se bodo še oglasili.	'
To je naš časopis, naše duše podpis, da bi naredili čim večji vtis, smo ga dali v natis.
Svoboden, ponovno rojen, iz naših idej narejen in s pomočjo naše mentorice preprosto zgrajen.
INTERNET
Internet... Že skoraj nujno potrebna oblika komunikacije oziroma dostopa do svetovne mreže podatkov. Ko se človeški um in umetna inteligenca združita, vstopiš v virtualni svet, s pomočjo katerega lahko odpotuješ na katerikoli konec sveta. Potrebnih je le nekaj "klikov"...
Klik 1: Hardvvarc & softvvare Sta osnovni orodji, brez katerih je internet uporaben prav toliko kot raztrgana nogavica. Hardvvare je fizični del računalnika (tipkovnica, monitor, zvočniki, miška...), soft-ware pa vsi vnešeni podatki, njegov spomin (oziroma njegova duša, če bi to vprašali kakšnega računalniškega manijaka...).
Klik 2: Internet in povezava Če imaš vsaj tako napredne starše, da so ti odobrili računalnik, potem ti priključitev na internet ne bi smela povzročati prevelikih težav (razen če jim čisto mimogrede omeniš, da so posledica prekomejnega "surfanja" računi, ki so najpogostejši povzročitelji	kroničnih
glavobolov). Internet lahko
povežeš preko telefonske linije, ki je med uporabo zasedena, razen če se je mama ujezila in zahtevala priključitev ISDN-ja (telefonska linija tako namreč ni zasedena in pri sosedih redkeje pride so sklepanja o nesrečah ali drugih možnostih izginotja sogovornice za popoldanski klepet:).
Klik 3: Zabava & razvedrilo Prva stvar, zaradi katere otroci najprej izrazijo željo po internetu, je zabava. Tu lahko najdemo toliko njenih oblik in najrazličnejših iger, da se ti ob misli na stari dobri Tetris na obraz prikrade prijeten nasmešek. Najbolj popularne so medmrežne igre, pri katerih je tvoj nasprotnik resničen oziroma ob istem času igra igro s teboj, le da je lahko oseba iz kateregakoli konca sveta. Na internetu lahko najdeš tudi dodatke in izboljšave za igre, ki jih že imaš doma na računalniku. Večina takšnih pripomočkov pa na žalost ni vedno zastonj: - uporabni linki (internetne strani/naslovi): http://www.atd.co.uk/, http://www.bionicle.com/, http://www.ifogrames.com/, http://www.artabunga.com/.
društveno
stopinj. Dne 20.januarja so se lotili plezanja v slapu Ivenk z naklonom 80/60 stopinj in to Franc Gričar ter Zdravko Zajc, druga dvojica pa sta bila Karel Kodrič in Marko Zupan.
Dne 26.januarja pa sta alpinista Dušan Košir in Aleš Kilar preplezala poledeneli Sinji slap pod Češko kočo z naklonom 85/75 stopinj v dolžini 150 m. Še isti dan pa sta ista plezalca preplezala slap Vikijeva sveča s težavnostjo V+ in z naklonom 90/75 stopinj tudi v dolžini 150 m. Led v teh zaledenelih slapovih je bil razmeroma dober in primeren za alpinistične vzpone.
IL.
MfS MAS MIS MAS
Vrtec Zagorje ob Savi Pečarjeva 4 obvešča
starše, da do 31.03.2002 na upravi vrtca vpisujemo v naslednje programe:
- v dnevni in poldnevni program otroke stare od enega do šest let,
- v krajši, popoldanski 3-urni vsakodnevni program otroke letnikov 1997 in 1998, - v pripravo na šolo otroke rojene od 1.marca 1996 do 28.februarja 1997.
Informacije dobite tudi po telefonu pri pomočnici ravnateljice Mileni Taškar.
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik vabi
skupaj z mačkom Murijem na lutkovno predstavo
14.februarja ob 18.uri. V Mačjem mestu vsako leto priredijo mačji sejem, katerega se udeleži tudi maček Muri in njegovi prijatelji. Vendar pa so tokrat naredili izjemo. Tokrat se bo mačji sejem odvijal v Knjižnici Antona Sovreta.
Pridite in povabite svoje prijateljčke!
MIS MAS MIS MAS
MIS MAS MIS MAS
Klik 4: Internetne čvekalnice
Zopet eno najbolj aktraktivnih orodij interneta. Čvekalnice, klepetalnice chati,... Mnogo imen, en sam namen. Vzpostavljanje stikov z ljudmi celega sveta, pod lažno identiteto nabirati pdoatke o svoji simpatiji, oštevanje prijatelja, ne da bi mu med tem gledal v oči, debatiranje o bistvu življenja, ki mu ni konca. Spoznavanje ljudi in novih	cyber-prijateljev,
preganjanje dolgčasa, ali le razglabljanje o svojih problemih (z osebo, ki te v življenju še ni nikoli videla). Vedno te nekdo posluša oziroma bere. Internetna čvekalnica je kot druga realnost, v
a z i
kateri lahko postaneš vse, kar si vedno hotel biti. Ne gre za strogo laganje in izmišljanje zgodbic, temveč za dodajanje lepih lastnosti, tako da te takšno razmišljanje pozitivno motivira tudi v realnosti. V čvekalnici so vsi pametni, lepi in uspešni, a pravi jaz se vedno pokaže, ko se z nekom res poglobiš v pogovor. Virtualna komunikacija je čudovit primer ocenjevanja ljudi po njihovem razmišljanju in notranji lepoti. Tako kmalu spoznaš, da e psihična lepota pomembnejša od fizične. Uporabni linki& internet naslovi: http://www.irc.com, http://www.geocities.com/
chatslo,
http://wwwflyto.8m.com/chat/
cat.htm,
http://www.povezave.kopa.si/
chat.htm.
Klik 5: Cyber lokali
Kiber lokal, "cyber caffe" ali "internet caffe"... Lokal ali družabni prostor, v katerem je v enem ali več računalnikih mogoč dostop do svetovnega spleta, ki ga uporabljajo obiskovalci tega prostora. Trenutno so cyber-lokali precej razširjeni v tujini, prav nič pa ne zaostajajo z uveljavljanjem v Sloveniji. Prosto povezavo do interneta nudijo večje knjižnice, pri katerih je potrebno članstvo. Več o tem si preberi na http:// www.izum.si/si/colib/colib.htm. No, sedaj ko dostop do interneta ni mogoč LE na domačem računalniku, si lahko končno oddahnemo, se nehamo pritoževati nad nesolidarnimi starši in vzamemo pot pod noge. Poišči si svoj lokalček, udobno se namesti za računalnik in zajemi sapo... Dobrodošel v drugi realnosti, dobrodošel v virtualnem svetu, dobrodošel v sedanjosti!
Stella Dolinšek, 8.b.
ESELE MASI
Danes prav zabavno je, pust v goste prišel je. Maškare so se že zbrale, za vse male cicibane.
(
Kavboji in Indijanke, smešni klovni in ciganke, telebajski in medvedki, vsi se klanjajo marjetki.
Vsi v krogu se vrte, slastnih krofov si žele, z dobro slastno marmelado čakajo jih za nagrado.
Dopisniški krožek, 0$ Ivana Skvarče Zagorje
upokoj e tiska
ZLATA POROKA V HRASTNIKU	KUUB TEMI JE BILO ZELO SVETLO
Praznovanja v Domu upokojencev so zdaj že ustaljena praksa in utrjen običaj. Tako je bilo tudi ob slovenskem kulturnem prazniku, le da jo je "višja sila" tokrat malce zagodla in se je polovico proslave "zgodilo" v polmraku. To pa ni zmanjšalo svečanosti in mogoče je bilo to praznovanje prav zato še posebno doživetje za stanovalce in njihove obiskovalce, saj kadar ni "slike" človek bolj prisluhne glasovom in svetloba srca razsvetli temo.
Navzoče je najprej pozdravil vsem dobro znani rojak Janez Krajnc. Prazniku na rob je svoje dodala direktorica doma Danica Hren in potem je kmalu zmanjkalo elektrike. Tako so prisotni lahko poslušali prijetno pripovedovanje Dušana Jesenška, kako in zakaj je napisal knjigo z naslovom Moja pot do svetlobe, ko ima samo še 1 % vida. Zvoki citer, ki jih je izvabljala iz instrumenta Barbara Žunič iz Luč, so imeli brez ozvočenja drugačen zven. Poezijo Albine Ocepek in Olge Dečman Dobrnjič pa je tako lepše in prijetneje poslušati v polmraku. Članici literarne skupine Doma upokojencev sta imeli več sreče, ob branju njunih pesmi je bila dvorana še razsvetljena. Med gosti večera je bila tudi Spomenka Hribar, kije s svojimi pozitivnimi občutji, kijih je imela ob obisku doma, dala velik kompliment tej ustanovi. Tudi razstavo ikon slikarke Silve Božinove - Deskonske iz Avstrije je odprl in predstavil slikar Stane Ermenc lahko v temi. Smolo so imeli le tisti, ki sijih niso ogledali ob prihodu. Za to se bodo morali potruditi v Dom na Tereziji v naslednjih dneh do osemnajstega februarja, saj so likovna dela tudi naprodaj.
________________________________________________________MoH
SIMONA SOLINA: "ZA OTROKE Ml ENERGIJE NE ZMANJKA"
Sreda- Avto parkiram pred knjižnico in razmišljam o tem, kako hitro se človek navadi na štiri kolesa. Moja navezanost na avto je postala že skoraj odvisnost, brez njega mi še v trgovino komajda uspe priti. Vstopim na mladinski oddelek naše knjižnice, z mislimi pa sem že na popoldanski pravljični urici.
Zaženem računalnik, pregledam pošto, napišem nekaj novih vabil za pravljične urice, kreativno delavnico, pa še delovni načrt za prihodnji mesec. Telefon zvoni kar naprej, a tokrat se nanj oglaša Vida, ker pač sedi bližje aparata. Do 17.ure me dobesedno okupirajo naši obiskovalci, ki v knjigah iščejo tekste za razne domače naloge in seveda tisti, ki vračajo velike kupe knjig in nič manjše tudi odnašajo.
Že pred 17.uro pa začno prihajati moji najmlajši. No, saj so res moji, ti otroci, ki se pridejo zabavat na pravljične urice. Tokrat sem jim pripravila nekaj pravljic o Minki.
Preden jih začnemo prebirati, se pogovarjamo vse mogoče stvari: kje je kdo bil, kaj je počel in kaj videl.
Sprašujem se, kdaj mi bo zmanjkalo energije, potem pa mi sijoče očke, ki zrejo vame, same povedo odgovor: zanje nikoli. Že naslednjo
sredo bodo namreč spet tukaj, s sijočimi očki, polnimi pričakovanja in seveda s copatki v nahrbtnikih. Ko odidejo, zavlada pravi dolgčas. Do konca službe zlagam kilograme vrnjenih knjig na knjižne police in v zabojčke.
Četrtek- Danes je pa nekam mirno tu pri nas. Verjetno zatišje pred nevihto. To so trenutki, ko vzamem v roke knjižne novosti. Zatišje res ni trajalo dolgo, otroci so končali s poukom in že so tu z obveznimi kupi knjig. Med izposojo sestavim novo uganko meseca, izžrebam nagrajence in jim pripravim knjižne nagrade. Proti večeru pripravljam material in polizdelke za naslednjo kreativno delavnico. Ko se vrnem domov, Klara že spi, babi pa gleda televizijo. Tokrat tudi meni uspe pogledati dnevnik. Preden zaspim, preberem za lastno veselje nekaj strani Flisarjevega Čarovnikovega vajenca in že me ni.
Petek- Pa saj to ne more biti res! Klara že ob šestih rogovili naokoli in me spravlja pokonci. Še dobro, da se vsaj za pol urice zamoti s svojimi Barbikami z neštetimi imeni. Potem si izmisli še to, da bo za zajtrk jedla francoski rogljiček.
Ne ostane mi drugega, kot da greva v trgovino, potem pa v vrtec. Dopoldan postorim nekaj malega gospodinjskih opravil, a volje ni pravg. Sploh za brisanje prahu ne. Ker je petek, je v službi prava gužva. Še za pavzo (tisto, ko se lahko na hitro izmuznem na sicer prepovedano cigareto) ni časa. Pa saj je tako bolje, ali ne? Sicer pa tudi cigareta bolj tekne zvečer. Ob kavi in klepetu. V dvoje. Ob Franku Sinatri.
Sobota- Saj ne rečem, svojo službo obožujem. Ampak sobotno delo človeka včasih utrudi. Brez Herminine kave bi bilo skoraj nemogoče preživeti. In nič ni boljšega, kot da je ob sobotah ura
13. Pohitim domov. Vreme je ravno pravšnje za sprehod. Po dobrem babičinem kosilu se s Klaro odpraviva v gozd. Tam tako omamno diši. Čeprav ga ni čez morski zrak in sprehod v morske globine! Popoldan mine, kot bi trenil. Zvečer si s Klaro v posteljo navlečeva slikanice in bereva. Seveda ne manjka piknik v postelji-to pomeni hrustljanje prepečeneca, namazanega z rio mare pašteto. Očke se začnejo kmalu zapirati in ni slajših besed, kot: »Mami, lahko noč, pa močno me stisni k sebi!«
Simona Solina je mamica, knjižničarka in naša občasna sodelavka.
Dnevnik ureja Igor Goste
V soboto, I9.januarja 2002 sta zlato poroko praznovala Martin in Ana Peklar iz Hrastnika, Turje 8a.
Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življensko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam sinov Branka in Stojana z družinama, prijateljev, sorodnikov se je pridružil tudi župan občine Hratsnik Leopold Grošelj, ki je jubilantoma zaželel še veliko mirnih in srečnih let, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let.
Andreja Kovač
akcija
AKCIJA NAJ GOSTILNA V ZASAVJU PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA
NAJ FRIZERKA, NAJ FRIZER ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV
Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov!
Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov!
TRENUTNI VRSTNI RED:
I	.Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 462
2.	Point 21, Hrastnik - 390
3.	Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 284
4.	Gostišče Kum, Zagorje - 257
5.	Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 119
6.	Gostilna Ašič, Zagorje - 97
7.	Kmečki turizem Zorec, Izlake - 74
8.	Naš hram, Kisovec - 67
9.	Gostilna Senica, Hrastnik - 44
10.	Gostišče Brin, Trbovlje - 40
II	.Restavracija L, Trbovlje - 36
12.	Gostilna Zaloka, Jesenovo - 31
13.	Gostišče Pri Vidrgarju, Vidrga - 24
14.	Gostišče Jež, Radeče - 20
15.	Kmečki turizem Arbi, Mlinše - 18
16.	Zlati fenix, Trbovlje - 13
Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec Trbovlje, Gostišče Klek, Gostišče Maks Celestina Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostilna Juvan Majcen Jože Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje.
Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100.000 SIT.
Ime in priimek............................
kraj ......................... poštna št.
ulica.......................... telefon.
datum.......................... podpis
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 03/56 64 250, 56 64 166 fax. 03/56 64 494
Naročam časopis ZASAVC
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
^	trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
Trenutni vrstni red:
1 .Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 305
2.	Renata Lakner, Frizerski salon Karnel Hrastnik - 268
3.	Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 163
4.	Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 142
5.	Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 126
6.	Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 119
7.	Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 109
8.	Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 104 9.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 100 lO.Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 71 1 l.Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 69
12.	Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 64
13.	Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 51 14.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 46 Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 46 Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 46
17.	Nina Kajič, Frizerski salon Karnel Hrastnik - 39
18.	Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje - 37 Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 37
Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 37
21.	Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 35
22.	Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 34
23.	Janj a Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik - 28
24.	Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 26
25.	Fani Pohar, Frizerski studio PAŽ - 23 26.1rena Jere, Studio Las Zagorje - 20
27.Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 15 Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje - 15
Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janja Bantan, Leopoldina Lindič.
Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu!
GLASOVNICA ZA
naj frizerka in frizer Zasavja
Ime in priimek frizerja in frizerskega salona
Ime, priimek, naslov glasovalca (ke)
funšterc
OSREDNJA SLOVENSKA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU
PRIZNANJE TZS KULTURNE
Vsako leto je prvo februarsko nedeljsko popoldne (ne glede na vremenske razmere) v koledarju prireditev Društva za varovanje in razvoj »GEOSS«, Zavoda za izobraževanje in kulturo in Občine Litija rezervirana za spominsko slovesnost ob kulturnem prazniku pred pomnikom GEOSS in letošnja je bila že 17. po vrsti.
Slavnostni govornik Tone Peršak, predsednik slovenskih pisateljev, se je v svojem govoru dotaknil aktualnega političnega dogajanja, vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in Nato ter opozoril na
ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE
gmotno stanje v slovenski kulturi. Pisatelj, ki že napiše knjigo, se mora sam boriti za izdajo in honorar, če ga že uspe dobiti. Je pa tolikšen, da tudi avtor najboljšega romana ali cele pesniške zbirke z njim ne more normalno živeti leto dni. Najraje bi dali piscu dali v roke sto knjig, da jih proda in to naj bi bil njegov honorar.
V kulturnem programu so sodelovali domači pevski zbor Lipa (nastopili doslej vsa leta), recitatorja in letos prvi Leseni rogisti (kot že samo ime pove, skupina glasbenikov, ki igra na
lesene doma izdelane rogove).
Ob tej priložnosti je društvo »GEOSS« za 20-letno delo pri ohranjanju kulturne dediščine (praznovalo je lansko leto) prejelo
iz rok predsednika dr. Marjan Rožiča srebrno plaketo Turistične zveze Slovenije.
Besedilo in slika: M. Š.
PREDSTAVITEV J. S E VIJAKA KNJIGE V LJUBLJANI
Konec prejšnjega meseca je založba Karantanija na novinarski konferenci predstavila v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani mladinska dela (knjige) iz njihove redne izdaje. Tokrat so bile predstavljene knjige pesnice Lojzke Špacapan : Spletam gnezdo za ptice, pisateljic: Neže Maurer: Prstančica in Marjete Zorec : Domače živali ter pisateljev : Primoža Suhadolčana: Živalske novice. In Jožeta Sevljaka : Med drevjem luč.
O sami predstavitvi knjige Jožeta Sevljaka : Med drevjem luč smo v Zasavcu že pisali, a tokrat naj samo citiram del predstavitve knjige urednice založbe Karantanija Marjetke Lužovec :____________
»V zgodbah skozi svoja doživetja avtor slikovito opisuje tudi vsakdanje življenje na kmetih, kmečka opravila in srečne ter tragične trenutke svojih bližnjih, ki tudi njega zelo prizadenejo. Toda kljub subjektivnemu pogledu na vse, kar ga obdaja, slika poseben čas in prostor, to je slovensko podeželje, natančneje Klanec nad Vačami, v šestdestih letih, ko življenje ljudem ni prizanašalo, vendar pa so se le-ti pogumno spopadali z njim. Pripovedovanje je toplo in polno čustev, tako da zgodbe bralcu sežejo do
srca.«
Besedilo in slika: M. Š.
OBČNI ZBOR PGD LITIJA
Prostovoljno gasilsko društvo Litija je letos eno od prvih v občini, ki je pregledalo v lanskem letu opravljeno delo, ga ocenilo in si zastavilo cilje za letos.
Iz poročila predsednika Zvoneta Ulanca in poveljnika Janeza Juriča je razvidno, da so člani litijskega gasilskega društva imeli v lanskem letu kar veliko dela:
gasili so pet požarov na objektih, dva požara v naravi (travniški v Praproščah in gozdni na Sitarjevcu), osebni avto v Hotiču, 2-krat na deponiji itd. Iz reke Save so reševali dva utopljenca, posredovali pri izteku goriva v reko Savo in pomagali pri odstanjevanju 250-kilogramske bombe v Pogoniku. 8-krat v prometnih nesrečah, v Pustovem mlinu je voznica kljub hitri intervenciji izgubila življenje, v petih primerih so vozniki dobili hude telesne
poškodbe, v dveh primerih pa je bilo ugotovljeno, da pomoč gasilcev sploh ni potrebna. In še bi lahko našteval, skupaj so bili prisotni kar na 36 intervencijah.
Sodelovali so pri veliki gasilski vaji »Predilnica 2000« in prebivalcem višje ležečih krajev v občini dostavili 450.000 litrov vode.
Ob vsem delu, ki ga gasilci opravljajo pa se je treba zamisliti, da na intervencijah sodeluje vedno malo gasilcev in še to vedno isti, pri klicu zatajijo pozivniki, kar se ne bi smelo zgoditi, gasilci jih ne nosijo s seboj ali pa imajo zaradi malomarnosti celo prazne baterije. Rezultat vsega tega je bil prepozen prihod na kraj prometne nesreče v Zavrstniku.
Cisterna za prevoz vode v sušnem obdobju leta je v tako slabem stanju, daje nujno potrebna popravila, za kar pa gasilci nimajo 400.000 SIT in tudi ne morejo imeti, če nimajo niti toliko za redno delovanje. Sprašujejo se, kdo bo v
tem	primeru
odgovarjal ?
Veliko dela čaka litijske gasilce, kot vsako leto tudi letos, o čemer bomo še pisali.
Besedilo in slika: M. Š.
Pisatelj J. Sevljak na predstavitvi v Ljubljani.
Predsednik med branjem poročila
NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 2001
Izberite najboljše športnike Zasavja preteklega leta! Letošnja novost je ta, da poleg kategorij 1 .NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA, 2.NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA, 3.NAJ TRENER ZASAVJA in 4.NAJ EKIPA ZASAVJA glasujete tudi za kategorijo 5.NAJ ŠPORTNI DELAVEC/KA ZASAVJA. V tej kategoriji sodelujejo športni delavci, ki niso aktivni kot trenerji ali igralci, a so vsekakor še kako povezani s športom. Tu gre za predsednike klubov, sekretarje, člane uprav, vzdrževalcev dvoran, hišnikov in podobno.
Delo vam olajšujemo z nominiranci v posameznih kategorijah, kar pa nikakor ni obvezujoče in lahko predlagate povsem svojega kandidata, kandidatko oziroma ekipo. Namenoma pa ne bomo nominirali kandidate za peto kategorijo NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA, ker na tem področju preprosto ne poznamo veliko ljudi, ki bi nominirali za to nagrado, zato vas pozivamo k pomoči.
PRAVILA GLASOVANJA
1.	Glasuje se izključno na podlagi kuponov, objavljenih v časopisu Zasavc, ob tem pa fotokopij ne upoštevamo.
2.	Na glasovnico izpišite v vsaki kategoriji po tri športnike, športnice, trenerje, ekipe ali športne delavce. Če bo glasovnica pomanjkljivo izpolnjena (primer: v vseh kategorijah le prvo mesto ali če bo katera od kategorij neizpolnjena), je ne bomo šteli kot neveljavno, pač pa bomo v končni seštevek vnesli vrsti red tiste kategorije, ki je pač izpolnjena vsaj z enim imenom.
3.	Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza.
4.	Kandidati za naj športnike Zasavja morajo biti iz Zasavja (od Radeč do Litije) ali morajo delovati v klubu iz Zasavja.
5.	Glasovnici ni potrebno prilagati obrazložitev glasov.
6.	Vsak lahko pošlje več glasovnic.
To so najosnovnejša pravila glasovanja. Sicer pa priznanja ne bodo prejeli le zmagovalci, ampak bomo med vsemi glasovalci izžrebali tudi lepe nagrade. Glasovnice bomo sprejemali do petka, 8.marca do 12.ure, predvidoma pa bomo končni vrstni red objavili v časopisu Zasavc, ki bo izšel 14.marca 2002.
NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2000
1.	NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2001
-	Dejan Sitar (LK Valvasor Zagorje)
-	Klemen Buzina (Pon do kwan Zagorje)
-	Primož Roglič (SK Zagorje - SZS Kisovec)
-	Uroš Stoklas (KK Iskraemeco Kranj)
-	Boris Urbanc (KK Rudar Trbovlje)
-	Danijel Repovž (NK Era Šmartno)
-	Klemen Lavrič (NK Rudar Velenje)
-	Radovan Skubic (tek)
-	Jernej Simerl (KK Tika Trbovlje)
-	Miha Kovačič (KK Tika Trbovlje)
-	Primož Prošt (RK Rudar Trbovlje)
-	Rok Kandžič (KK Zagorje Banka Zasavje)
-	Nermin Hrvat (NK Zagorje)
-	Denis Delamea (KMN Gip Beton MTO Zagorje)
-	Dejan Kraut (KMN Gip Beton MTO Zagorje)
-	Zoran Tesko (KMN Lesna Litija)
-	Miha Halzer (KD Hrastnik)
-	Peter Kauzer ml.
-	Gregor Laznik (oba BD Steklarna Hrastnik)
2.	NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2001
-	Hedvika Kotar (tek)
-	Barbara Pilih (Sankaško društvo Kum Trbovlje)
-	Katja Kurent (Hypo Avstrija)
-	Brigita Plemenitaš (Pon do kwan Izlake)
-	Monika Škrjanec (LK Valvasor)
-	Anja Poglajen (Tenis park AS Litija)
3.	NAJ TRENER ZASAVJA 2001
-	Srečko Rozman (KK Pon do kwan Izlake)
-	Samo Bašelj (KBV Pon do kwan Zagorje)
-	Dušan Žagar (RK Rudar)
-	Zvone Pograjc (SK Zagorje - Skakalna sekcije Kisovec)
-	Jože Prelogar (NK Zagorje)
-	Edi Navratil (NK Svoboda Kisovec)
-	Peter Kauzer (BD Steklarna Hrastnik)
-	Aleksander Krofi (KK Zagorje Banka Zasavje)
-	Mike Jamnik (KMN Gip Beton MTO Zagorje)
-	Bogdan Simerl (KK Tika Trbovlje)
-	Borut Markošek (KK Tika Trbovlje in reprezentanca Slovenije)
4.	NAJ EKIPA ZASAVJA 2001
-	SK Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec
-	KK Pon do kvvan Izlake
-	LK Valvasor Zagorje
-	KBV Pon do kwan Zagorje
-	KK Zagorje Banka Zasavje
-	NK Zagorje
-	RK Rudar Trbovlje
-	KK GD Hrastnik
-	RK Dol TKI Hrastnik
-	Karate klub Tika Trbovlje
-	KMN Gip Beton MTO Zagorje
-	KMN Lesna Litija
3/02
GLASOVNICA
za naj športnika/športnico Zasavja v letu 2001
1)	NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA
1.	mesto	_________I______________________________
2.	mesto	________________________________________
3.	mesto	________________________________________
2)	NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA
1.	mesto	________________________________________
2.	mesto	________________________________________
3.	mesto	________________________________________
3)	NAJ TRENER ZASAVJA
1.	mesto	________________________________________
2.	mesto	________________________________________
3.	mesto	________________________________________
4)	NAJ EKIPA ZASAVJA
1.	mesto	________________________________________
2.	mesto	________________________________________
3.	mesto	________________________________________
5)	NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA ZASAVJA
1.	mesto	________________________________________
2.	mesto	________________________________________
3.	mesto	________________________________________
Glasovul(u) sem:
|riH' In priimek ________________________________________
Naslov	_______________________



KAJ JE KARATE?
Izvor besede karate: kara -prazna, te - pest. Karate je veščina borbe brez orožja. Nasprotniki si zadajajo in prejemajo udarce z rokami in nogami. Karate je kontrolirana demonstracija moči. Lahko ga opredelimo kot veščino ali kot šport. Pojem borilna veščina
atletika in košarka. S prihodom Bruce Leeja v začetku sedemdesetih let na filmska platna je filmska industrija začela doživljati novo mladost. Vsaj kar se »krvavih« filmov tiče. Gledalci so navdušeno ploskali, vpili, ko so ga zagledali na filmskem platnu, kajti
pri mladih otrocih sposobnost orientacije v prostoru, občutek ravnotežja, moč telesa, umnost ter bistrost duha, koncentracijo in preciznost. Zahvaljujoč vestnemu treniranju se lahko lepo razvijejo pomembne karakteristike osebnosti kot so odločnost, marljivost in samokontrola. Karate nam vrača to, kar smo vanj vložili. Za mlade, ki se še razvijajo in rastejo, se dobre lastnosti karateja prenašajo tudi na kasnejša leta. Ravno zaradi tega je karate v zadnjem desetletju v veliki meri postal šport oziroma veščina otrok.
Borilne veščine so okvir, v katerem lahko mladi in starejši razvijajo svoj talent in navdušenje, so okvir v katerem lahko vsakdo razvija svoja nagnjenja.
KRATKA
ZGODOVINA
KARATEJA
O začetku karateja obstaja več teorij, nobena pa ni natančna. Začetke pripisujejo indijskemu menihu Danimi, kije prišel iz Indije na Kitajsko, da bi predaval budistično religijo. Takrat je bila na oblasti dinastija Sung (420 - 490 l.pr.n.š.). Daruma se je zadržal v samostanu Šaolin, kjer je poučeval različne veščine (veščine s palicami, rokoborbo).
V	7. stoletju pride do odprtja Japonske proti Kitajski. Tako so se začele prenašati veščine iz Kitajske na Japonsko. Te veščine so najprej prenesli na Okinatvo. V začetku so bile te veščine le privilegij Samurajev (vitezi, narodna policija).
V	19. stoletju se pojavita dva učitelja: kosu in Higeoma. Karate
so vnesli v šolske okvire. Učitelji Funakoshi, Keneva in Inijaga so učenci teh dveh.
Prvo javno demonstracijo karateja je izvedel Funakoshi Gichin na Okinavvi leta 1906. Funakoshi Gichin je ustanovitelj modernega karateja. Karate je iz borilne veščine priredil za športno veščino - prepovedal je kontakt. Leta 1920 se karate prvič pojavi izven Japonske - v ZDA. V Evropi se prvič pojavi leta 1950 v Franciji. Karate je prišel v Evropo preko juda. Pojavljali so se japonski inštruktorji juda, ki so pokazali prve tehnike karateja.
RAZVOJ KARATEJA V SLOVENIJI
Na prve poskuse vadbe karateja v Sloveniji naletimo leta 1964 v Mariboru. V okviru Judo kluba Branik sta karate pričela gojiti Jože Kukovec in Boris Vodopivec. Njuna aktivnost je bila omejena na demonstracije, ki sta jih prirejala za svoje prijatelje. Toda ta dejavnost je kmalu zamrla.
Prvi karate klub v Sloveniji je bil ustanovljen 11. oktobra 1967 v Krškem. Trener kluba je bil Stane Iskra, pionir slovenskega karateja. S karatejem se je seznanil v zagrebškem Budokai centru pri dr. Eminu Topiču, svoje znanje pa je nato prenesel v Slovenijo.
Drugi vidnejši pionir slovenskega karateja je dr. Ervin Pečnik iz Dravograda. Za karate se je navdušil v času študija medicine v Zagrebu. Leta 1968 se je vrnil domov. Okrog sebe je zbral skupino mladih zanesenjakov in 28. oktobra istega leta ustanovil klub na Ravnah na Koroškem.
Začetniki trboveljskega karateja leta 1973 v telovadnici TVD Partizan. Stojijo z leve: Manca Murn-Bunta, Rudi Murn, Zdenko Fritz, Zvone Keršič. Toni Ahac, Boris Ahac, Dragi. Čepijo z leve: Vojko Kraševec, Franc Povše, Ivica Sadar, Ivan Vran, Milan Vran, Marjan Fritz.
je mnogo širši. Obsega vse tehnike brez obzira na njihov namen. Cilj je zadati nasprotniku bolečine ali ga poškodovati. Ko pa borbo dveh nasprotnikov časovno omejimo, izločimo udarce, ki poškodujejo in demonstriramo moč, hitrost, spretnost in bogastvo tehničnega repertoarja na visokem nivoju kontrole pa govorimo o športnem karateju.
Nihče od nas ni pričakoval, da bo KARATE, ko je k nam prišel pred dobrimi tremi desetletji, postal to kar danes je - ŠPORT, ki se enakovredno kosa z ostalimi športi. KARATE - četrti šport na svetu po popularnosti in razširjenosti se je še pred nekaj leti zadrževal na desetem mestu. Danes so od njega popularnejši samo še nogomet,
ko se je Bruce Lee spopadal z zlikovci, je njegov boj postal ples čudovite lepote. Nič takšnega kot vsesplošni saloonski pretep na divjem Zahodu - vse kaj drugega kot vulgarnost revolveraških dvobojev. Njegov boj je postajal do zadnjih meja izpopolnjena znanost o človeškem telesu in nasilje, še tako gnusno, je vsaj na videz postalo »brezmadežno«. In kaj je za povprečnega	gledalca
sprejemljivejše. Tudi kasnejše zvezde filmskih platnov: Chuck Norris, Van Dame, števen Segal in ostali so nedvomno mnogo prispevali k popularizaciji te borilne veščine.
Zakaj vaditi ravno karate? Treniranje karateja razvija v odraščajočem obdobju še posebej
Dne 22. novembra 1968 je pri republiški judo zvezi prišlo do formiranja Karate odbora Slovenije. V odboru so delovali karate klubi Branik Maribor, Gorenje Velenje, Ravne na Koroškem, Krško in Rogaška Slatina. Za predsednika je bil izvoljen Ervin Pečnik (Ravne).
Ker so bili karateisti v Judo zvezi Slovenije prepuščeni sami sebi in od zveze niso dobivali nikakršnih materialnih sredstev, seje pojavila
potreba po osamosvojitvi odbora. Zato je 25. maja 1969 v Mariboru prišlo do zasedanja skupščine Karate odbora Slovenije, katere se je udeležilo devet delegatov iz šestih klubov. Ervin Pečnik je podal poročilo o petmesečnem delovanju odbora ter predlagal, da se ustanovi KZS (Karate zveza Slovenije). Delegati so predlog soglasno sprejeli. Člani zveze so bili tedaj Karate klubi Kata Ljubljana, Gorenje Velenje, Branik Maribor, Fužinar Ravne na Koroškem, Krško in TAK Ljubljana.
ZAČETKI KARATEJA V TRBOVLJAH
Začetek trboveljskega karateja seže v leto 1971. Začetnika sta bila brata Marjan in Zdenko FRITZ, ki sta takrat trenirala v Ljubljani. Njun začetek pa sega v leto 1969,ko sta skupaj s prijateljem iz trboveljske gimnazije in sedanjim
predsednikom vlade R Slovenije, dr. Janezom DRNOVŠKOM prvič opazila plakate, ki so vabili k treniranju te borilne veščine. Dr. Janez DRNOVŠEK je navdušil brata FRITZ, da poskusijo s treningi pri TAK Ljubljana. Njihov prvi trenerje bil Jože CESAR, kije bil nosilec oranžnega pasu. Trenerji v klubu so se hitro menjavali, s tem pa tudi način treninga. Ker so v klubu želeli kontinuiteto ter strokovno vadbo so iz Beograda
povabili takratnega državnega reprezentanta in nosilca črnega pasu Dušana MARINKOVIČA. Decembra 1970 je na pobudo Taijija KASEJA (9. DAN), glavnega japonskega inštruktorja v Evropi prišel v Slovenijo Tokuhisa TAKASHI. Tedaj v Jugoslaviji ni živel noben japonski mojster, potrebe in želje zanj pa so bile velike. TAKASHI je prišel v Ljubljano in sprva deloval kot trener karate sekcije pri težkoatletskem klubu (TAK) Ljubljana. Pomladi 1972 je prišlo do nesoglasij med upravo kluba in aktivnimi karateisti: Večina, tudi brata FRITZ je skupaj s TAKASH1JEM zapustila TAK Ljubljana in ustanovila Karate klub SHOTOKAN.
V letu 1972 so se pri Karate zvezi Slovenije (KZS) odločili, da razširijo karate po Sloveniji. Sekretar KZS Jože CESAR je izbral nekaj fantov in vsakemu dal 20
plakatov in jih poslal po Sloveniji. Marjan FRITZ je bil določen za Jesenice. Ko so fantje odhajali je prišel na ljubljansko železniško postajo Jože CESAR, da se poslovi od njih. Vprašal jih je, če poznajo Trbovlje. Ko mu je Marjan povedal, da živi v Trbovljah, gaje pač poslal na vlak proti Zidanemu Mostu. Marjan je razobesil plakate ter začel iskati primeren prostor za vadbo, vendar brez uspeha. Vrnil se je v Ljubljano. Tedanji predsednik KZS in sekretar za notranje zadeve Edo CONRADI mu je napisal priporočilo. Marjan je z njim odšel k komandirju trboveljske policije (Milice), ki je preko ŠD Rudar uredil telovadnico. Prvi trening so izvedli 2. avgusta 1971. Na prvi trening je prišlo skoraj sto zainteresiranih.od 15 do 25 leta, med njimi tudi nekaj žensk, za to, takrat nepoznano borilno veščino. Trenirali so dvakrat tedensko. Ker se je v tem obdobju treniral karate še samo kot borilna veščina se je število trenirajočih hitro skrčilo na cca 20. Treningi so bili zelo
naporni, saj so med drugim izvajali veliko število sklec, tudi preko 100, vadeči so ležali po tleh ter en drugemu hodili preko trebuhov in podobno. V tej skupini so trenirali mnogi, ki so kasneje vidno prispevali k uveljavitvi kluba. Poleg bratov FRITZ so v tej skupini
trenirali tudi Boris JESENŠEK, Rado PERGER, Zvone KERŠIČ, Borut DRNOVŠEK, Franc CESTNIK, Iztok PERME, Franc REMENIH ter ostali.
Zaradi zanimanja za to borilno veščino se je v telovadnici vedno zbralo precejšnje število ljudi, ki so z zanimanjem opazovali težke treninge. Najboljši so še vedno hodili na treninge h karate mojstru Tokuhisha TAKASHIJU v Ljubljano. V tistem obdobju še ni bilo razvitega tekmovalnega sistema, zato so v glavnem samo trenirali. V začetku so delovali kot sekcija TAK Ljubljana. Vse se je odvijalo pod vodstvom ljubljanskega kluba. Najbolj moteče pa je bilo to, da so morali ves denar odvajati v Ljubljano, tako članarino kot izpitno takso. Prve izpite za višje pasove so izvedli pod vodstvom ljubljanskih inštruktorjev v telovadnici TVD Partizana v Trbovljah, v nedeljo 5. decembra 1971. Za beli pas stopnje 8. kyu je polagalo 15 kandidatov, od tega jih je bilo 13 uspešnih. Sekcija v
Trbovljah je številčno rasla in se strokovno dograjevala. Leta 1973 so se v Trbovljah organizirali kot samostojen klub in začeli načrtovati svoje delo v celoti sami. O tem pa kasneje.
Bogdan SIMERL
Skupina karate sekcije v telovadnici TVD Partizan v Trbovljah
Košarka
SREČNI ZAGORJANI
Zagorjani so v 14.krogu Hypo lige doma igrali z Loko kavo iz Škofje Loke. Prvi polčas so odigrali tako kot znajo in povsem nadigrali goste, saj so prvo četrtino dobili s 26:12, polčas pa s 55:40. Tudi tretjo četrtino so "bankirji" odigrali dokaj dobro in še vodili za 11 točk. In ko so vsi pričakovali miren konec tekme, še posebej, ker si je najboljši gostujoči strelec Razič dokaj hitro nabral štiri osebne napake, seje ravno slednji razigral in Ločani so se Zagorjanom v končnici približali na vsega dve točki zaostanka, a so domači vseeno uspeli zmagati z 99:97. Največ košev sta pri domačih dosegla Ivanovič (26) in Novakovič (20). Domači trener Sandi Krofi je po tekmi povedal, da je zadovoljen s prvimi tremi četrtinami, medtem ko so v zadnji njegovi varovanci prehitro pomislili, daje tekma že odločena.
Sicer pa je po njegovem mnenju tekmo odločil dobljen skok v korist Zagorja, ki so ga dobili kar s 37:13. Predvsem se je v tej prvini odlikoval Galekovič, kije zbral kar 19 skokov, kar je rekord letošnje lige.
Naslednji krog so "bankirji" spet odigrali v domači dvorani, tekma pa je bila zaradi "maškarijade" v nedeljo, lO.februarja. Tokrat so se zoperstavili ekipi Kraškemu
Zidarju iz Sežane, in že takoj je bilo jasno, da to ne bo lahka tekma. Pri Zagorjanih nihče od igralcev ni bil strelsko posebej razpoložen, zato so si igralci razdelili točke dokaj enakomerno, treba pa je omeniti, da je v nasprotju z dosedanjimi tekmami v domači peterki začel Ponjevič, ki je skušal zmesti organizatorja igre Sežancev Repanška s tesnim pokrivanjem, za nameček pa je dosegel tudi trojko.
No, kot je pri Zagorjanih že v navadi, je bila končnica spet razburljiva. Le dvajset sekund pred koncem so imeli pri rezultati 73:72 za domače priložnost gostje, a je Kalpič zgrešil odločilni met in točki sta ostali doma. Po zadnjem napadu je trener gostov Zoran Martič bentil nad sodnikoma in temu primerna je bila tudi njegova izjava po koncu tekme.
"Že drugič v tej sezoni smo v zadnjih trenutkih tekme popolnoma nezasluženo izgubili proti Zagorju in to zaradi takšnih odločitev sodnikov, ki ne piskajo očitnega prekrška nad mojimi igralci."
Na drugi strani je domači trener Krofi deloval veliko bolj umirjeno in predvsem sproščeno. "Mi se s fanti borimo za uvrstitev med prve štiri in upam, da nam bo uspelo. V fante popolnoma zaupam in moram reči, da smo tokrat ekipo Kraškega Zidarja premagali z borbeno in pošteno igro."
Besedilo in slika Igor Zibelnik
Mali nogomet
PORAZ IN ZMAGA
Ekipa Gip Betona MTO, ki nastopa v
1.slovenski ligi malega nogometa, je v zadnjih dveh prvenstvenih obračunih zabeležila poraz in zmago. Še posebej boleč je bil poraz proti
Reprezentančna in klubska kolega - (levo) Dejan Kraut in Danilo Kurnik
Puntarju iz Tolmina na domačem terenu, predvsem zaradi tega, ker bi lahko z zmago Zagorjani prehiteli Puntarje
in se Zvone Vidmar - po novem mu povzpeli pripada tudi vloga pomočnika oziroma svetovalca trenerja
na drugo
mesto lestvice tik za Sveo Lesno iz Litije. Toda gostje so zaigrali zelo zaprto in prežali na hitre protinapade, kar jim je na koncu prineslo zmago s 4:2. V naslednjem krogu, ki je bil odigran minuli konec tedna, so Zagorjani odpotovali v goste k Sevnici, tradicionalno neugodnim nasprotnikom, a so se vendarle zbrali in zmagali s 4:2, s čimer so vsaj obdržali in ne povečali zaostanka na lestvici, kjer vodi Svea Lesna Litija s 35 točkami, sledi Puntar s 34, tretji so Zagorjani z 29-imi točkami, sledi pa še Beton Lucija s 26 točkami.
Peter Motnikar
Namizni tenis
ZMAGA SIMONA RESNIKA
Na 2.odprtem prvenstvu Polšnika v namiznem tenisu je zasluženo slavil mladi Simon Resnik, ki je v finalnem dvoboju premagal dvanajst let starejšega Boštjana Juvana. Za dobro organiziran turni, ki se je odvijal v soboto, 2.februarja 2002 pa gre vsa pohvala domačinu ŠD Polšnik.
Končni vrstni red: 1.Simon Resnik, 2.Boštjan Juvan, 3.Milorad Domanovič, 4.Rok Juvan, 5.Boštjan Topolovec, 6.Uroš Ribič, 7.Tadej Ule, 8.Mario Horvat, 9.Andrej Juvan, 10.Aleš Pance, 11.Iztok Ribič, 12.Tomaž Vozelj, 13.Primož Vozel, 14.Blaž Vozel, IS.Gregor Povše, 16.Igor Poznajelšek.
Tadej Ule
KOŠARKA
ČLANI l.B SKL (20.krog)
ILIRIJA : RUDAR 97 : 101
Strelci za Rudar. Džombič 14, Kazaferovič 16, Tilinger IS, Andrej Čop 18, Radovič 1, Zorko 10, Robi Čop 12, Vajdič 12.
BANEX : GD HRASTNIK 74 : 91
Strelci za GD Hrastnik: Goran Čop 7, Brečko 2, Deželak 8, David Čop 7, Žitnik 30, Tomažin 22, Tušek 5, Čeko 7, Godicelj 3.
Trenutna lestvica: 1 .Jurij plava laguna 35 točk 3.Rudar 32 točk.... 6.GD Hrastnik 31 točk.
Radovljica:Rudar v soboto,16.02.02 ob 17.30 v dvorani Srednje gost. šole v Radovljici
Fragmat:GD Hrastnik v soboto, 16.02.02 ob 19.00 uri v športni dvorani v Cerknici.
ČLANI II. SKL-VZHOD (IS.krog)
RUŠE : LITIJA 93 : 90
Strelci za Litijo: Koren 23, Pušič 21, Blaževič 19, Mitrovič 9 V končni razvrstitvi je ekipa Litije zasedla 2.mesto, ki ji omogoča sodelovanje na kvalifikacijah za uvrstitev v IB ligo.
MLADINCI II. SKL BI VZHOD (Zkrog)
RUDAR : ELEKTRA 83 : 95
Strelci za Rudar: Košalin 38, Zagorc 23, Medvešek 15
GD HRASTNIK ML. ZASAVJE : ŽKK MARIBOR 84.73
Strelci za GD Hrastnik ml.Zasavje: Godicelj 19, Maj kič 16, Lokar 14
Naslednji krog:
Koroška:Rudar v nedeljo, 17.02.02 na Prevaljah Elektra:GD Hrastnik ml.Zasavje v nedeljo, 17.02.02 v Šoštanju.
MLADINCI II. SKL B2 VZHOD (Zkrog)
LITIJA : PREBOLD 96 : 71
Strelci za Litijo: Ristič 47, Blaževič 18, Ereis 17 Naslednji krog:
Kungota:Litija v nedeljo, 17.02.02
KADETI A2. SKL - VZHOD (9,krog)
LITIJA : SLOVENSKE KONJICE 69 : 68 Strelci za Litijo: Blaževič 19, Mujič 12, Cerar 11 Naslednji krog:
Radenska Creativ Sobota:Zagorje Zasavje v soboto 16.02.02 Rogla Zreče:Litija v četrtek, 14.02.02 .
KADETI II. SKL - VZHOD C2 (S.krog)
RUDAR : KRŠKO 83 : 90
Strelci za Rudar: Hutar 21, Mujič 21, Fele 19
Naslednji krog:
Keleja:Rudar v soboto, 16.02.02 v Celju.
KADETINJE II.SKL - BI (S.krog)
ŽKD Studio Jin-Jang:ŠD Šentvid v soboto, 23.02.02 ob 11.00 uri v dvorani OŠ Trbovlje .
PIONIRSKI FESTIVAL - starejše deklice Četrtfinalni turnir v Slovenskih Konjicah OŠ POD GORO : OŠ GABROVKA 82 : 38 OŠ GABROVKA : OŠ M.KRANJEC (LjubUana) 67 : 53
Ekipa OŠ Gabrovke seje uvrstila v polfinale, kije bil v Gabrovki v sredo, 13.02.02.
Ekipa OŠ Litija (starejši dečki) je igrala polfinale v Slovenski Bistrici v sredo, 13.02.02.
REKREATIVNA KOŠARKARSKA LIGA
6.kolo
Urarstvo Štimec: Bikci	60:44
AGM-Port Pub : Orli	46:52
Rudar mladinci: Študentski servis Trbovlje	62 : 61
Sokoli Zagorje : Dioptra Raptors	48 : 64
Old Boys Hrastnik : Fortuna Trbovlje	59 : 49
7.kolo	
Dioptra Raptors : Old Boys Hrastnik	50:52
Študentski servis Trbovlje : Sokoli Zagorje	64:51
Orli: Rudar mladinci	64: 59
Bikci: AGM-Port Pub	47 : 64
Rorčki: Urarstvo Štimec	57 : 62
S.krog	
Fortuna Trbovlje : Dioptra Raptors	50 : 66
Trenutna lestvica po 7.kolih:	
L Dioptra Raptors	13 točk
2. Študentski servis Trbovlje	13
3. Urarstvo Štimec	12
4. AGM-Port Pub	11
5. Orli	10
6. Rudar mladinci	9
7. Old Boys Hrastnik	9
8. Rorčki	8
9. Sokoli Zagorje	7
10. Fortuna Trbovlje	7
11. Bikci	6
Najboljši strelci:	
1. Košalin (Mladinci)	156 točk
2. Konrad (Dioptra Raptors)	123
3. Žagar T. (Dioptra Raptors)	107
4. Kellner (Old Boys Hrastnik)	102
5. Štefane (AGM-Port Pub)	98
Aljoša Pišek
3.TEKMA ZA POKAL BARCAFFE SKI OPEN
Dne 27 januarja je potekala 3.tekma za Pokal Barcaffe s ki open Slovenije v veleslalomu. Uvrstitve zasavskih smučarjev: cicibani do 10 let: l.Nina Žnidar (Zagorje), 8.Sara Juvančič (Dobovec), 15.Katja Murne (Zagorje), dečki do 10 let: 15. Andraž Lazar (zagorje), dečki od 10 do 14 let: l.Jan Lenart (Trbovlje), 5. Aljaž Lazar (Zagorje), 15. Andrej Glavač (Dobovec), moški nad 30 let: 9.Igor Špajzer (Trbovlje), 13.Oto Juvan (Zagorje), moški nad 50 let: 8.Srečko Forte (Trbovlje), ženske nad 30 let: 3.1rena Murne (Zagorje), ženske nad 50 let: 1 .Hedvika Kotar (Trbovlje).
MOČ NARAVE V KOTIČKU ZA ZDRAVJE
Krištof KOLUMB (citat Salvadorja De Madaringa): Štiri rastline so nepogrešljive za
človekovo zdravje: pšenica, trta, oljka in aloja. Prva ga hrani, druge se veseli njegovo srce, tretja mu prinese harmonijo, četrta ga ohranja zdravega.
In prav o dobrodelnosti in sestavi Aloe Vere bomo v kar nekaj številkah revije Zasavc pisali in svetovali.
Ljudje smo del narave s katero bi morali živeti v sozvočju. Današnji tempo življenja je prehiter, v množici informacij in nasvetov vse preradi pretiravamo, predvsem v prehrani. Telo se sicer vztrajno upira, a nekega dne
sigurno zazvoni alarmni zvonček, ki zahteva recept za reševanje napak.
Kje, kako in s čim?!
Aloe Barbadensis Miler je zdravilna rastlina z več kot 160 različnimi lastnimi sestavinami (vitamini, minerali, aminokisline, polisaharidi, antioksidanti...), ki so nepogrešljivi za ohranjanje našega zdravja ali pomoč pri uspešnem okrevanju.
V ta kotiček lahko naslovite kakršnkoli vprašanje o tej zdravilni rastlini, odgovorili vam bomo in nekaj tudi napisali o Aloe
Veri in njenih učinkih na naše počutje in uporabi Aloe Vere v kozmetiki.
Izmed vseh, ki nam boste pisali, bomo v vsaki številki izžrebali enega od vas in mu podarili izdelel Aloe Vere, saj naše podjetje uvaža in trži izdelke španskega proizvajalca v Sloveniji že preko 10 let.
Vprašanja izpišite na kupon in ga pošljite na anslov Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Lahko pa pokličete na tel. št.: 03/56 43 126, 031/560 601 in 01/564 71 70.
KUPON	VPRAŠANJE:
Ime in priimek: Naslov:
LoetaDe
Telefon:
N utex
d.o.o.
Klopce 7
1262 Dol pri Ljubljani
	ZDRAVILIŠČE LAŠKO skupaj s plesno šolo
	PLESNI VAL organizira
■	PLESNE VEČERE
ZDRAVILIŠČE	V Biedermeier salonu zdravilišča.
LAŠKO	Vabljeni ljubitelji plesa, začetniki, poznavalci in
	vsi katere mika,
	da bi večer preiiveli v ritmih standardnih, latinsko ameriških in ostalih modernih plesov.
MEDICINA IN TURIZEM Zdraviliška t. 4, 3270IAŠK0	Voditeljica plesnih večerov vas bo na vašo željo
Tel.: 03/7345 111	popeljala do elegantnega gibanja v ritmu dobre
Fax: 03/ 7345 298	glasbe.
	Na plesne večere vas vabimo
	22.februarja
	8.marca
	12. in 26.aprila ter
Rezervacije: +386 (0)3 7345 122	10.maja 2002
E-mail:zdravilisce.lasko@eonet.ii http://www. zdraviliice-lasko.il	ob 20.00
SIOVENIJA	(Vitepnine ni!)
ZA VAS ZE13 LET POSLOVNI IMENIKI
SLOVENIJA-TEL®
RUMENE STRANI
Tel.: 01/436 53 90, fax: 01/436 05 ZO, www.rumenestrani.com
I N T E R MARKETING
smučarski skoki
GROBLJAR PRVI JAVORŠEK TRETJI
Prireditelji dveh tekem za slovenski pokal na 25 metrski skakalnici v kisovškem skakalnem centru, so se morali zelo potruditi, da so pod »streho« spravili obe tekmi. Ves pretekli teden sta jim namreč dež in odjuga povzročala hude težave. Kljub vsemu pa je bila skakalnica, kolje v Kisovcu ponavadi, odlično pripravljena. Domači prireditelji, predvsem pa trener Borut Markošek, so bili vsekakor veseli tudi zelo dobrih uvrstitev domačih skakalcev. Saj je Leon Grobljar zmagal, vse boljši Urban Javoršek pa je bil v konkurenci 48. skakalcev iz 12. klubov tretji. Med deklicami seje izkazala Petra Benedik iz Kranja, ki je suvereno zmagala.
Rezultati, dečki do 10 let:
1.	Leon Grobljar (SK Zagorje-SZS Kisovec) 26 in 25,5 m (232,6 točke),
2.	Aleš Oblak (SSK Stol Žirovnica) 25,5 in 26 m (226,6 točke),
3.	Urban Javoršek (SK Zagorje-SZS Kisovec) 25 in 24,5 m (218,3 točke),
Dejan Žujič je bil 10., Jaka prašnikar 11. in
Miha Jesih 15. Najboljša deklica med dečki je bila s 24.mestom domačinka Katja Požun, Manja Pograjc je bila 28.
Rezultati, deklice do 12 let:
1.	Petra Benedik (SK Triglav Kranj) 25,5 in 25 m (224,7 točke),
2.	Eva Logar (ŠD Zabrdje Mirna) 24 in 24 m (209, 2 točke).
3.	Anja Tepeš (ŠD Dolomiti Ljubljana) 24 in
22,5	m (200,6 točke).
Med deklicami sta najmlajši udeleženki tekme, domačinki Katja Požun in Manja Pograjc, osvojili 5. oziroma 6. mesto.
Igor Goste
DVE DRUGI MESTI KATJE POŽUN
V Mostecu sta na dvanajst metrski skakalnici konec januarja istočasno potekali dve tekmi za slovenski pokal; cicibanov do 8 let in deklic do 10 let. Pohvaliti velja članico SK Zagorje- sekcije za skoke Kisovec Manjo Pograjc, kije tako med deklicami kot v konkurenci cicibanov, osvojila drugo mesto.
Rezultati cicibanov do 8 let:
l.Urban Sušnik, SK Tržič Trifix, 11 in 10,5 m,
209.5	točk,
2.Manja Pograjc , SK Zagorje,SZS Kisovec,
10.5	in 11 m, 199,5 točk,
2.Gašper Stupar, SSK SAM Ihan, 10 in 10,5 m, 199,5 točk.
Med Kisovčani so se s 15.mestom izkazali'še Anja Javoršek, 17. je bil Alen Debevc in na 19.Žiga Hrovat. Vsi so skočili po sedem metrov. Nekaj najmlajših kisovških orličev pa je še premajhnih, da bi lahko skakali na tako pomembnih tekmah.
Rezultati deklic do 10 let:
1.	Katja Požun, SK Zagorje-SZS Kisovec, 11 in 11 m, 202,5 točk,
2.	Manja Pograjc, SK Zagorje, SK Zagorje-SZS Kisovec, 10,5 in 11 m, 199,5 točk,
3.	Monika Lesnik, SK Triglav, 10 in 10,5 m, 189,0 točk..
S sedmim mestom se je izkazala še ena varovanka Boruta Markoška, Kisovčanka Anja Javoršek. Le nekaj ur kasneje pa sta se med šest leti starejšimi dekleti na tekmi v Mengšu (v spomin na umrle mlade mengeške skakalce), v konkurenci deklic do 14 let Manja Pograjc in Katja Požun znova izkazali. Katja je osvojila šesto, Manja pa sedmo mesto.
Igor Goste
MALONOGOMETNI SPEKTAKEL V
ZAGORJU!
oštovani Zasavčani, cenjeni
sosedje!
X7 zagorski športni dvorani bo
v nedeljo. 17.februarja
pravi malonogometni spektakel. V organizaciji Ginterja Kržišnika bo namreč ob 17.15 url finalna tekma v malem nogometu deklice U-15. Po končani tekmi bo ob 18.url še tebma GIP Beton MTO Zagorje z gosti proti A ženski nogometni reprezentanci Slovenije.
Z nami bo tudi Miss Slovenije gospodična Rebeka Dremelj, ki bo imela tudi svoj pevski
nastop.
VSTOP JE PROSTI
MALI NOGOMET
ZLMN HRASTNIK 2002
Po šestih krogih sta brez poraza le še dve ekipi. Vodeča Pekarna Leniči in Špica Pizza, ki imata po 16 točk. Še vedno pa sta brez zmage in osvojenih točk ekipi Forstek in Šentlambert. Med strelci je še naprej v vodstvu Novak iz Juventusa, kije zadel 13-krat, drugi pa je z 11 zadetki Andelič in Pekarne Leniči.
Rezultati 4.krog: Lipov list-P.Leniči 2:4, Šoht KA-ŠD Prapreče 3:1, Forstek-Špica Pizza 0:9, Steklarna Vitrum-KMN Juventus 3:2, Top Sport-Rudnik 4:3, D.Sava-ŠD Vaka 3:1, Šentlambert-Mexico Pancho 0:3, Pizzerija Kukuca-Opal 4:1.
Rezultati 5. krog: Opal-Lipov list 5:1, Mexico Pancho-Pizzerija Kukuca 5:0, ŠD Vaka-Šentlembert 3:0 (b.b.), Rudnik-D.Sava 3:4, KMN Juventus-Top Šport 5:2, Špica Pizza-Steklarna Vitrum 3:2, ŠD Prapreče-Forstek 8:0, P.Leniči-Šoht KA 12:3.
Rezultati 6. krog: Lipov list-Šoht Ka 5:7, Forstek-P.Leniči 1:15, Steklarna Vitrum-ŠD Prapreče 2:2, Top Šport-Špisa Pizza 3:4, D.Sava-KMN Juventus 2:4, Šentlambert-Rudnik 2:9, Pizza Kukuca- ŠD Vaka 10:0, Opal- Mexico Pancho 0:6.
Lestvicah Pekarna Leniči	16
2. Špica Pizza	16
3. Pizzerija Kukuca	13
4. Steklarna Vitrum	13
5. D.Sava	13
6. KMN Juventus	12
7. Mexico Pancho	10
8. Top Šport	10
9. Rudnik	9
10.ŠD Prapreče	7
11.Opal	6
12.ŠD Vaka	6
13.Šoht KA	6
14.Lipov list	3
IS.Forstek	0
16.Šentlambert	-2
Igor Goste
SANKANJE NA UMETNIH PROGAH
NESOJENI OLIMPIJEC TOMAŽ KOVAČIČ ZMAGAL
Naši reprezcntantje v sankanju na umetnih progah- vsi so člani Sankaškega društva Kum Trbovlje- z zadnjimi odličnimi rezultati vse bolj dokazujejo, da bi si zaslužili nastop na olimpijskih igrah. Kajti konec januarja so znova nastopili več kot odlično in s svojimi nastopi vse bolj postajajo spoštljivi tekmeci bolj znanim in doslej uspešnejšim sankaškim reprezentancam. Prednost naših reprezentantov ni le v želji po dokazovanju, ampak predvsem v njihovi mladosti. Kakorkoli že, v nemškem Koenigseeju so na četrti in s tem zadnji tekmi za mladinski svetovni pokal v sankanju na umetnih progah za sezono 2001/2002 sankali odlično. Pod vodstvom Janija Kovačiča so se tekme udeležili Maša Topole, Žan Kovačič, Domen Pociecha in kot tekmovalec v članski konkurenci za nacionalni pokal, Tomaž Kovačič.
Domen Pociecha je z osvojenim osmim mestom nadaljeval serijo uspešnih nastopov v letošnjem svetovnem pokalu. Omeniti velja, da je zaostal za sedmim mestom le za eno samo tisočinko sekunde, od šestega mesta pa gaje ločilo šest tisočink . Tisočinka sekunde pomeni na en kilometer dolgi sankaški progi, kjer se drvi s hitrostjo 110 km/h, le tri centimetre zaostanka. Kljub temu je Domen Pociecha, dijak drugega letnika trboveljske gimnazije, doma iz Kisovca, v letošnji sezoni izredno napredoval, saj je v končni razvrstitvi za mladinski svetovni pokal med 30 tekmovalci iz desetih držav, ki so osvojili točke, zasedel odlično šesto mesto.
Trboveljčan Žan Kovačič je po nekaj zelo obetavnih trening vožnjah, na sami tekmi imel precej smole in je zaradi padca moral odstopiti. V končni uvrstitvi za mladinski svetovni pokal je zasedel solidno 19. mesto, kar je ob dejstvu, daje eden najmlajših tekmovalcev v tem tekmovanju najvišjega ranga, zelo vzpodbudno za vnaprej. Maša Topole je v Koenigseeju nastopala prvič, zato je na uradnih treningih imela nekoliko več težav s privajanjem na progo. Na tekmi je odpeljala svoji dve najboljši vožnji in s tem dosegla 13. mesto. V končni razvrstitvi za svetovni pokal med mlajšimi mladinkami je osvojila zelo dobro 11. mesto.
Tomaž Kovačič je nastopil med člani v tekmovanju za nacionalni pokal. Prvič v svoji sankaški karieri je na mednarodni tekmi stopil na najvišjo stopničko. Na drugem in tretjem mestu sta se za njim zvrstila tekmovalca iz Italije in Češke. S to zmago je osvojil še medaljo in pokal za tretje mesto v končni razvrstitvi za nacionalni pokal.
Predsednik strokovnega sveta za umetne proge pri sankaški zvezi nam Bernard Kovačič nam je še povedal, da je naša mladinska reprezentanca takoj po tekmi odpotovala v Igls pri Innsbrucku, kjer bo konec tega tedna mladinsko svetovno prvenstvo. V našem taboru upajo na najboljše.
Igor Goste
Malonogometni turnir v Komendi
Ekipa MN Mapone organizira malogometni turnir, ki bo v soboto 23.2.2002 v športni dvorani Komenda.
Nagradni sklad turnirja je za:
-	1.mesto 80.000,00 SIT+praktična nagrada
-	2.mesto 50.000,00 SIT+praktična nagrada
-	3.mesto 30.000,00 SIT+praktična nagrada
Igra se 2x15 minut po pravilih MNL. Zagotovljene vsaj dve tekme ekipe. Prijavnino (16.000,00 SIT) lahko nakažete
ZA VAS ZE13 LET POSLOVNI IMENIKI
SLOVENUHEL
RUMENE STRANI	U™

Tel.: 01 /436 53 90. fiit 01/430 05 20, www.rumenestrani.com
I N T E R MARKETING
GRADNJA POSTE V ZAGORJU NAPREDUJE
Južni in ...	... severni pogled
VABILO NA SALAMIJADO
Vse že prekaljene razstavljalce domačih salam obveščamo in hkrati vabimo na TRETJO ZASAVČEVO SALAMIJADO. Dogovor izpred dveh let, da bo Zasavčeva salamijada vedno na 1.aprila, še velja.
Glavna pravila za sodelovanje na salamijadi so enostavna in lahko pomnljiva.
Salamar se naj najprej prijavi, prijavnice bodo izhajale v skoraj vseh številkah Zasavca tja do marca. Zavezati se mora, da je salama njegov izdelek, lahko pa prijavi več različnih vzorcev. V ocenjevanje predloži za vsak vzorec po eno salamo. Vse to naj bi opravili do 30.marca.
Vzorce salam sprejema oseba, ki z ocenjevanjem nima nikakršne povezave in ne vpliva na ocenjevanje. Člani komisije nikoli ne vedo čigave vzorce ocenjujejo.
PRIJAVNICA
Prijavljam se na 3.Zasavčevo salamijada V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam:
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Kronično
Zasavski frker
PRIKOLICA V ENO, AVTO V DRUGO SMER
Trbovlje, 31.1. ob 14.05 uri seje na Mestnem trgu zgodila prometna nesreča, ko je P.M. vozil iz Gimnazijske ceste proti Domu in vrtu in se mu je med vožnjo odpel lahki priklopnik, kateri je zapeljal na levo stran in trčil v vozilo, ki gaje vozil D. A. Na vozlih je nastalo za 700.000 SIT.
POŠKODOVAL SE JE
Zagorje, 2.2. ob 7.uri je iz Mlinš proti Izlakam vozil V.O. in zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v desni klanec. Bil je preizkušen z alkotestom, kije pokazal 1,43 primila alkohola. Voznik je dobil tudi poškodbe, saj si je zlomil prsnico, poleg tega pa si je nategnil vratne mišice. Zoper njega sledi predlog SP-ju.
MALIGANOV CIK CAK
Litija, 30.1. ob 16.uri so bili policisti obveščeni, da po glavni cesti Ljubljana-Litija vozi iz Beričevega proti Litiji voznik osebnega avtomobila zelene barve po vozišču cik-cak. Policisti so ga izsledili in ugotovili, daje vozil pod vplivom alkohola, saj so na podlagi preizkusa alkooliziranosti z alkotestom ugotovili, da ima v organizmu 1,88 g/kg alkohola. Policisti so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo in napisali prijavo sodniku za prekrške.
DVA HUDO POŠKODOVANA
Litija, 4.2. ob 9.45 uri se je na glavni cesti Litija-Ljubljana v Zgorjnem Hotiču zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, daje voznik med vožnjo v smeri Litije na kraju, kjer je s prometnim znakom označeno, daje spolzko vozišče, vozil z neprilagojeno hitrostjo, zato je vozilo začelo zanašati. Med zanašanjem je zapeljal na levo stran vozišča, kjer je trčil v motorno kolo, katerega je voznik vozil v nasprotni smeri. Pri tem sta se voznik motornega kolesa in njegova sopotnica hudo telesno poškodovala, nastala pa je tudi večja materialna škoda. Zaradi nesreče je bila glavna cesta zaprta za ves promet do 11.20 ure. Zoper povzročitelja bodo policisti podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo.
VLAK V AVTOMOBIL
Litija, 6.2. ob 22.15 uri seje na prehodu čez železniško progo v Ponovičah zgodila prometna nesreča, ko je voznica osebnega avtomobila med vožnjo v smeri proti Ponovičam vozila z neprilagojeno hitrostjo, zato je njeno vozilo na prehodu ceste čez železniško progo zaneslo v levo izven tega prehoda. Osebni avtomobil je obstal na levem tiru. Voznica je avtomobil
zapustila tik preden je pripeljal vlak iz smeri Zagorja, ki je trčil v osebni avtomobil in ga potiskal še približno 400 metrov. Nastala je večja materialna škoda, zoper voznico pa bo podan predlog SP-ju.
Ravbajo kot srake
Dne 29.1. ob 19.20 uri so bili policisti obveščeni, da je na Cesti 9.avgusta v Zagorju prišlo do drzne tatvine. Neznani storilec je namreč U.H. iz rok strgal žensko torbico z denarjem in dokumenti. Za storilcem še poizvedujejo.
Dne 1.2. ob 02.44 uri so policisti pohiteli na Trg revolucije v Trbovljah, kjer je bilo vlomljeno v Corning. Neznanec je razbil izložbeno steklo in iz izložbe ukradel videokamero.
Dne 2.2. od 7.30 ure dalje so policisti obravnavali 6 vlomov v vozila na Izlakah.
Dne 2.2. je neznan storilec pri trgovini Mercator v Hrastniku dohitel Č.F. iz Hrastnika ter ga prosil, naj mu posodi nekaj denarja. Hkrati je zatrdil, daje pošten in da raje prosi za denar, kot pa da mu ga ukrade. Ker pa mu Č.F. denarja ni dal, mu je neznanec z rok strgal kuverto z denarjem, nato pa zbežal v smeri stadiona. Policisti PO Hrastnik, ki so takoj prišli na kraj, neznanca niso izsledili, po do sedaj zbranih obvestilih pa so mu že na sledi.
Dne 5.2. ob 7.uri so bili policisti obveščeni, daje bilo vlomljeno v podjetje Rolpap d.o.o. v Moravčah pri gabrovki. Neznani storilec je v času od 22.30 dne 4.2. do 6.ure dne 5.2. z neznanim primernim orodjem na vzvod vlomil vrata kotlovnice in tako prišel v notranjost in ukradel štiri lepilce za izdelavo PVC vrečk in tri korita za barvo iz medenine in gusa in s tem lastnika oškodoval za približno 900.000 SIT. Neznanec je istočasno vlomil tudi v dve garaži
in ukradel dva stara zvočnika in nekaj starih avtomobilskih kablov.
NI BIL MRTEV I.
Dne 2.2. ob 10.30 uri so bili policisti obveščeni, da na Cesti 3.julija v Hrastniku leži moški, ki je po vsej verjetnosti mrtev. Na kraj so takoj pohiteli policisti, z reševalnim vozilo pa tudi zdravnica ZD Hrastnik. Ugotovljeno je bilo, da gre za A.F. iz Hrastnika, ki je zaradi močne pijanosti obležal na pločniku. A.F. je bil zato z reševalnim vozilom odpeljan v ZD, policisti pa so napisali še predlog SP-ju.
NI BIL MRTEV II.
Dne 9.2. je občan policiste PO Zagorje poklical, da na hribu Gorica leži moško truplo. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje tam močno vinjen spal T.V., ki je bil nato napoten domov. Zoper njega sledi predlog SP-ju.
ZASEGLI SO MU ZASTAVO IN GA KASNEJE TUDI ODPEUALI
Dne 10.2. ob 03.uri so policisti izvedli identifikacijski postopek mlajšega fanta, kateri je v roki nosil slovensko zastavo. Ugotovili so, da gre za LB. iz Hrastnika, kateri je zastavo pred tem ukradel z droga javne razsvetljave. Policisti so mu zastavo zasegli, zoper LB. pa napisali kazensko ovadbo, po postopku je bil LB. napoten domov, vendar je na Riklovem mostu pričel brez kakršnegakoli razloga na policiste, ki so se pripeljali mimo, kričati in jih zmerjati. Policisti so ga na početje opozorili, vendar pa se I.B., kije bil tudi pijan, ni umiril, temveč je s kršitvijo nadaljeval. Policisti so ga s strokovnim prijemom obvladali, ga vklenili, nato pa zaradi suma, da bo s prekrškom nadaljeval, pridržali v prostorih za pridržanje. Za to kršitev so nato policisti napisali še predlog SP-ju.
Aufbiks
31.1. ob 18.uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo, ker v zasebnem stanovanju RA. razbija. Na kraju so ugotovili, daje RA. s prijatelji praznoval rojstni dan, ob prihodu domov pa pričel razgrajati in razbijati stekla. Policisti so ga napotili k počitku, napisali pa so še predlog SP-ju.
£ 2.2. ob 19.45 uri so bili policisti obveščeni, da ponovno doma razgraja in grozi z ubojem pijani B.K. iz Litije. Policisti so ga pomirili. Ob 21.uri so bili policisti ponovno zaprošeni za intervencijo na istem naslovu. Ker kljub ukazom ni prenehal s kršitvijo, so policisti odredili pridržanje do iztreznitve in ga odpeljali v prostore za pridržabnje na Povšetovo 5 v Ljubljano. Sledi prijava sodniku za prekrške.
£ 3.2. ob 02.50 uri so policisti intervenirali v diskoteki Mesečina, kjer je K.D. razbijal. Sledi predlog SP-ju.	‘
j 6.2. ob 13.uri je S. A. policiste obvestila, da jo je ponoči v stanovanju pretepel B.R. in da je zaradi tega iskala zdravniško pomoč. Po ugotovitvi stopnje poškodb bo. zoper B.R.-ja podan predlog SP-ju ali kazenska ovadba.
y
kronično
Sodelovanje občanov s policijo
PREPREČEVANJE IN ODKRIVANJE DEVIANTNIH POJAVOV
V svojem prispevku bi rad poudaril, da policija pri delu potrebuje pomoč občanov oziroma lokalnih skupnosti, saj sama ne more biti uspešna pri preprečevanju in odkrivanju deviantnih dejanj. Sodelovanje občanov in lokalnih skupnosti je še posebno pomembno pri delu na področju kriminalitete oziroma pri preprečevanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Vzrok kriminalitete ni le velika stopnja brezposelnosti, nizka izobrazbena raven, socialna, etnična in demografska struktura in podobno, temveč je vzrok za kriminalitetno dejavnost posameznikov tudi slab družbeni nadzor v skupnostih. Ko skupnost razpade, se pojavi še več kriminalne dejavnosti, če nihče ničesar ne stori, da bi razpadanje preprečil in pokazal, da so ljudje zainteresirani za skupnost in za svoje okolje.
Nered posameznikom pomeni, da si privoščijo marsikaj nezakonitega, saj menijo, da ne bodo kaznovani. To lahko ponazorimo z naslednjim primerom. V nekem stanovanjskem okolju je nenaseljena hiša. V okno te hiše otroci med igro vržejo kamen in steklo se razbije. Otroci se sicer razbežijo, ker pa nihče ne ukrepa, nadaljujejo z igro oziroma razgrajanjem ter postopoma razbijejo vsa okna. Za njimi pridejo narkomani in storilci kaznivih dejanj, ki si izberejo to hišo za svoje deviantno delovanje. Pošteni ljudje se začnejo tej hiši izogibati ali pa se celo odselijo, torej je zmagal »kriminal«.
Ko narašča kriminal, imajo občani razloge in potrebo po dejavnosti policije v skupnosti ter vzrok, da se z njo pogovorijo o zadevah, ki jih motijo oziroma jih zaznajo kot varnostne probleme. Začnejo razmišljati, kaj lahko sami storijo oziroma kaj lahko storijo v sodelovanju z drugimi za izboljšanja stanja in kaj lahko stori policija, da bi se deviantna dejanja zmanjšala. Občani in lokalne skupnosti morajo policistom predstaviti probleme in jih po potrebi vabiti na sestanke. Le v primerih, da bodo policisti obveščeni o problemih in deviantnih ravnanjih, bodo lahko preventivno in represivno ukrepali.
Občanom, ki so v dvomih ali bi o določenem deviantnem pojavu obvestili policijo ali ne, svetujem, da policijo obvestijo, saj vedno zagovarjam tezo, da je neko okolje varno toliko, kolikor se v njem varno počutijo ljudje in torej ni pomemben zgolj uraden statističen prikaz o tem, ali se v določenem okolju pojavljajo določena deviantna dejanja ali ne. To je še posebno pomembno tedaj, če imamo v določenem okolju veliko »sivo polje«, s čemer na področju kriminalitete označujemo tista kazniva dejanja, ki niso prijavljena in se torej storilci sodno ne preganjajo oziroma se ne kazniva dejanja ne preiskujejo.
Za preprečevanje kriminalitete lahko občani veliko storijo tudi sami s tako imenovanimi samozaščitnimi ukrepi, na primer: na vhodna vrata namestijo zaščitno okovje za
ključavnico, da storilci kaznivih dejanj ne morejo zlomiti vložek cilindrične ključavnice; namestijo več ključavnic ali pa namestijo ključavnico s prečno zaporo; vgradijo signalno varnostne naprave; zaklepajo avtomobile tudi ponoči, ko so parkirani v garažah ter da ključe avtomobilov shranjujejo v bivalnih prostorih, vendar ne na polici pri vhodnih vratih; v avtomobilih ne puščajo vrednejših predmetov; doma ne hranijo večje vsote denarja oziroma gotovino in zlatnino shranjujejo v blagajnah ali še bolje v bančnih sefih; o storitvi kaznivih dejanj oziroma ob sprožitvah signalno
varnostnih naprav ali ob zapažanju nenavadnih pojavov v objektih (razbitje stekla, v poznih nočnih urah gori luč v objektu, ki je sicer ponoči prazen, ipd.) takoj obveščajo policijo, itd. Že velikokrat se je namreč pokazalo, da uspešnega dela na področju kriminalitete brez sodelovanja občanov in zagnanega dela policistov, tudi ob uporabi najsodobnejše tehnike, ni mogoče izvajati. Zloženke o samozaščitnih ukrepih lahko občani dobijo na policijskih postajah.
Policisti Policijske postaje Litija so v letu 2001 preiskali približno 550 kaznivih dejanj in jih približno 63 % uspešno preiskali ter zoper osumljence podali kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo. Ocenjujem, daje odstotek uspešno preiskanih kaznivih dejanj dokaj dober, saj je med višjimi v Policijski
upravi Ljubljana.
Policisti Policijske postaje Litija so bili v letu 2001 uspešni tudi pri zagotavljanju varnosti na področju javnega reda in miru, saj nismo evidentirali nobenega množičnega pretepa niti v pretepu ni bil nihče hudo telesno poškodovan. Policisti so bili uspešni tudi na področju preprečevanja zlorabe prepovedanih drog, saj so zasegli skoraj kilogram marihuane, nekaj manj kot pol kilograma hašiša ter še manjše količine drugih prepovedanih drog, noben občan pa ni umrl zaradi prevelike količine zaužite droge.
Občani imajo sicer največkrat opravek s policijo na področju prometne varnosti in delo policije največkrat ocenjujejo le glede na izkušnje s policijo na tem področju, ki so lahko včasih za posameznika tudi neprijetne. Vendar je delo policistov na področju prometne varnosti zelo zahtevno, posledice prometnih nesreč pa so največkrat veliko hujše kot na področju kriminalitete. Ker tudi prometna varnost vpliva na občutek varnosti v določeni lokalni skupnosti, mora policija delovati tudi na tem področju, čeprav se celo v nekaterih lokalnih skupnostih pojavlja miselnost, da bi morala policija aktivnosti na tem področju zmanjšati.
Naj svoje razmišljanje končam z novo strategijo dela policije, ki uveljavlja načelo, da naj bo policijsko delo usmerjeno v skupnost, ki jo poskušamo uvesti v naše delo. Zavedamo se, da je to dolgotrajen proces, ki bo zahteval spremembo miselnosti in delovanja pri policistih in občanih. Vsem občankam in občanom želim uspešno in varno leto 2002 z željo, da bi še poglobili sodelovanje med občani in policijo ter da bi pri zagotavljanju varnosti vzpostavili partnerske odnose z lokalnimi skupnostmi, kajti varnost čedalje bolj postaja ena od osnovnih dobrin, ki zagotavlja večjo kakovost življenja.
Jože Pavli, komandir policijske postaje Litija
mali oglasi

Oglase za Zasavca, ki izide 28.januarja, sprejemamo do petka, 22.februarja 2002. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za resničnost podatkov ne odgovarjamo.
(lEPREmicninE
UlICI) I. lUflim 7. TRBOVUt TIlfAJl: 03/54-M-Ml, 54-J5-140
phodiuh. iiiikup, imfiovfifii, mi. poiiovmii ppoitopov.
VIKiPDOV III PflPCIl
Stanovanja, parcele
V NAJEM oddam stanovanje za eno leto v Trbovljah, dvosobno, s centralno, telefonom, delno opremljeno, tel.: 041/456-990
ODDAM V NAJEM poslovne-skladiščne prostore cca 70 m2 na Trgu F.Fakina, tel.: 56-28-078 ali 041/338-425
MENJAM 2-sobno stanovanje za 3-sobnega na lokaciji Zagorje, Kisovec ali Izlake, tel.: 56-68-616
MUJNO kupim 3-sobno stanovanje v Zagorju, Kisovcu ali Izlakah, tel.: 56-68-616
KUPIM manjše zemljišče z možnostjo individualne gradnje v Zagorju in okolici, tel.: 031/619-822
PRODAM 2-sobno stanovanje v centru Zagorja (62m2), tel.: 56-61-569
PRODAM starejšo hišo s posestvom in gospodarskim poslopjem v Radečah (Obrežje), tel.: 56-28-429 ali 040/326-182
PRODAM garsonjero CK v Hrastniku, vseljiva takoj, tel.: 031/ 553-111 ali 56-43-657
ODDAM v najem stanovanje v Kisovcu (petelinkaijeva 1), tel.: 56-78-236
ODDAM v najem garažo na Šuštarjevi v Trbovljah, tel.: 070/ 201-985
ODDAM v najem 2 sobno stanovanje v centru Trbovelj, delno opremljeno, takoj vseljivo, v
bloku, centralno ogrevanje, tel.: 041/410-990
IŠČEM garsonjero (enosobno stanovanje) v Zasavju za najem, tel.. 041/368-724
Avtomobili, deli
PRODAM seat toledo 1.8, letnik 1995, tel.: 041/429-966
Živali
PRODAM prašiče težke od 100 do 120 kg, cena 320 SIT/kg, tel.: 03/5823-118
PRODAM zlato prinašalko-papigo brez papirjev, staro štiri mesece, tel.: 041/250-032
Razno
PROSIMO dobre ljudi, ki ne potrebujejo več stare TV sprejemnike in video playerje in rekorderje, da jih podarijo. Že vnaprej se zahvaljujemo, tel.: 031/ 504-143
PRODAM peč na olje vvamsler 6kw, avtosedež do 20 kg, cena 6.000 SIT, tel.: 56-46-086
PRODAM smrekov les (late, tanjše deske), primeren za kritino na ostrešju, tel.: 56-45-510
PRODAM večjo količino čudežnih krpic za prah iz Tv reklam, 25x25 cm, po 900 SIT kom+PTT, tel.: 040/869-366
PRODAM domače žganje (HRUŠKA), poceni, za večjo
količino popust, tel.: 040/319-386
PRODAM kifelčar-kresnik za seme, tudi dostavim, tel.: 041/507-965
PRODAM otroški avtosedež chicco 0-13 kg, z motivom zvezdice, cena 12.000 SIT, tel.: 041/380-606
KUPIM rabljen monitor 14" ali 15" na tel.: 56-26-899 ali 031/795-519
PRODAM kompletno kuhinjo, spalnico, dnevno sobo, nekaj ležišč, TV, pralni stroj, velika skrinja, kupperbusch, starejše, lepo ohranjeno, cena po dogovoru, vse brezhibno deluje, tel.: 041/522-581
PRODAMO dobro domače vino, belo in črno, cena po dogovoru, tel.: 03/5829-343
IŠČEMO navijače in navijačice stare od 14 let naprej za navijanje na košarkarskih tekmah, informacije na tel.: 031/504-143 (Boris) in na 041 /876-798 (Novak)
Inštrukcije, delo
INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole, prva ura
brezplačna, tel.: 031/527-607 INŠTRUIRAM angleščino in slovenščino za OŠ in SŠ, tel.: 031/ 343-024
INŠTRUIRAM matematiko in angleški jezik za srednje šole in gimnazije, 1000 SIT na uro, tel.: 56-64-247
INŠTRUIRAM angleščino za Osnovne in srednje šole, cena ure 700 SIT, tel.: 040/813-262 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel.: 56-49-142 OSNOVNOŠOLSKIM otrokom nudim pomoč pri učenju, tel.: 56-64-841
ČE BI RADI v prostem času kaj zaslužili, pokličite 040/586-262 NA RAČUNALNIK vam natipkam in po želji oblikujem seminarsko nalogo in druge vrste
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 03/715-735
REGIONALNI CENTER ZA
RAZVOJ d.o.o.
Dne 25.1.2002 je Programski odbor, kot krovni organ za spremljanje in nadzor regionalnega razvojnega programa za območje občin Hrastnik, Litija, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi, sprejel Regionalni razvojni program za Zasavje. Vabimo vas, da si na internetnem naslovu www.rcr-zasavje.si ogledate omenjeni dokument in nam do 25.februarja 2002 sporočite vaše pripombe in mnenja na e-mail info@rcr-zasavje.si ali po faksu 03/5668-330 oziroma telefonu 03/5668-333 (Romana Butolen)
,čxj^n.i.cDcBn]_LMacD^x-^-
Tekst:...............

Moj naslov:
CN
O
co
o
u
?
oo
<
N
obvestila
Občina Trbovlje vabi
na prireditve v mesecu kulture:
14.februar ob 18.uri: otvoritev stalne zbirke Leopolda Hočevarja Hočija v Zasavskem muzeju,
15.	februar ob 19.uri: recital pesmi Marka
Pavčka, KD Svoboda Mladinsko gledališče, Dom svobode,
16.	februar ob 19.uri: koncert pobratenih moških PZ Od Korotana do Jadrana,
Moški pevski zbor Zarja, Delavski dom,
18.	februar: razstava Jožeta Ovnika v Domu upokojencev Franca Salamona,
19.	februarob 18.uri: Razstava članov Dolika, Relika v Delavskem domu,
20.februar ob 17.30 uri: koncert z
Mladinskim pevskim zborom Vesna, Moški pevski zbor Zarja, Dom upokojencev Franca Salamona, 22.februar ob 19.uri: Štirje letni časi, gledališka predstava KD Svoboda Mladinsko gledališče v Domu svobode, 28.februar ob 19.uri: samostojni letni koncert Mešani PZ Slavček, Delavski dom,
1.marec ob 19.30 uri: jubilejni koncert ob lO.letnici Dekliške vokalne skupoine. Mladinski pevski zbor, Glasbena šola, 1.marec ob 19.uri: Koncert mešanega pevskega zbora Zarja in Folklorne skupine, Moški pevski zbor Zarja, Delavski dom.
Vabljeni!
KC Delavski dom Zagorje vabi
na ogled razstave 38.slikarske kolonije Izlake-Zagorje, ki bo na ogled do 28.februarja in to v času drugih prireditev, za prijavljene skupine pa po želji.
Knjižnica Zagorje vabi
na srečanje s pisateljico Deso Muck, ki bo 14.februarja ob 17.uri na mladinskem oddelku knjižnice.
Vabljeni vsi, ki želite pisateljico bolje spoznati!
DPM Trbovlje vabi
na zimske počitniške aktivnosti:
18.02.	kopanje v Hrastniku, odhod ob 9.15 od Komunale, avtobus bo ustavljal na vseh postajah, prihod ob cca. 13.uri,
19.02.	smučanje in sankanje Kandrše-Vidrga, odhod ob 8.15 od Komunale, avtobus bo ustavljan na vseh postajah,
prihod ob cca 13.00,
20.02.	kopanje v Hrastniku, odhod ob 9.15 od Komunale, avtobus bo ustavljal na vseh postajah, prihod ob cca. 13.uri,
21.02.	motivacijska delavnica v sejni sobi na Ulici 1 .junija 4,1.nadstropje, pričetek ob 9.uri, zaključek ob 13.uri,
22.02.	kopanje v Hrastniku, odhod ob 9.15 od Komunale, avtobus bo ustavljal na vseh postajah, prihod ob cca. 13.uri,
23.02.	planinski izlet ali na Kopitnik (odhod ob 8.uri pred Gasilskim domom na Trgu revolucije) ali na Šmohor (odhod
ob 7.50 uri na železniški postaji Trbovlje), odvisno od števila prijav. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 56 30 248 ali 56 30 249.
Pon do kwan Zagorje vabi
na pon do kwan aerobiko (tae bo), ki jo vodi viceprvak sveta Igor Kalšek. Urnik vadbe: ponedeljek in četrtek od 20.30 do 21.30 ure v dvorani OŠ Ivana Skvarča Zagorje.
ZASAVC
OBVESTLA
Tel.: 03/56 64 166 Fax: 03/56 64 494
Občina Zagorje ob Savi obvešča,
da bodo v naslednjih dneh kmetijski oškodovanci na območju katastrskih občin k.o.Zagorje, k.o.Zagorje-mesto, k.o.Kotredež, k.o.Potoška vas, k.o.Loke pri Zagorju, k.o.Vrhe II, k.o.Rodež, k.o.Podkum-S del v občini Zagorje ob Savi prejeli vloge za uveljavljanje odškodnine za poravnavo neposredne ekološke škode zaradi obratovanja Termoelektrarne Trbovlje. Dodatne vloge lahko kmetijski oškodovanci, ki jih morda niso dobili po pošti, dvignejo v času uradnih ur na sedežih Krajevnih skupnosti ali na občini Zagorje ob Savi v sprejemni pisarni. Izpolnjene vloge s priloženimi posestnimi listi morajo kmetijski oškodovanci oddati do vključno 0.03.2002 na naslov: Občina Zagorje ob Savi, Oddelek za okolje in prostor. Cesta 9.avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom - vloga za odškodnino za ekološko škodo.
Dodatne informacije lahko kmetijski oškodovanci dobijo na Občini Zagorje ob Savi, Oddelek za okolje in prostor. Cesta 9.avgusta 5, Zagorje ob Savi ali na telefon 56 55 710.
SNOVVBOARD TEKMOVANJE V SREDIŠČU MESTA TRBOVLJE
Društvo THC v povezavi z MTB klubom in študentskim klubom Perkmandeljc, organizira dne 23.2.2002 snovvboardersko tekmovanje v skokih, katero bo potekalo na umetno zgrajeni konstrukciji na Gimnazijskem igrišču za občino. Tekmovanja se bodo udeležili najboljši freestyle tekmovalci iz Slovenije, po prireditvi pa bo še zaključni koncert z slovenskimi mladimi zvezdami, kot so KLEMEN KLEMEN, 6 PACK EUKUR in MOVEKNOVVLEDGEMENT. Tekmovanje je zaenkrat zaradi vremena še vprašljivo, koncert pa v vsakem primeru bo. Tekmovanje naj bi se začelo ob 12-ih s treningom, začetek tekme ob 17-ih, ob 18-ih polfinale, ob 19-ih finale, od 20-22-ih pa naj bi potekali ekshibicijski skoki pod soji •arometov in glasbe DJ-ev. Začetek koncerta je predviden za ob 22-ih v dvorani Doma Svobode. Vabljeni vsi ljubitelji ekstremnih športov in dobre glasbe!
Matej 0.
Ofefeclf c svoje Ideje!
v* *lo A
smha Ana
V
Gsm: 041 /395 301
Anica Zupan s.p. / Izlake 44 /1411 Izlake
ACTOPffEVOZJIffJr
Franc Ravnikar, NAROF 32,1411 Izlake Telefon: 03 56-73-615, GSM: 041/405-828
\M\LKHR MARN, S.p.
Vransko 18/b
Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe *
ELK0PLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel. 56-26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure.
DEKOR, Obrtniška ulica 19, Trbovlje, tel. 56-21 -108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh talnih oblog, preprog, ____________lamitarij, tekačev, žaluzij_____________
ART OPTIKA d.d
Poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel. 03/56-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, tel. 03/56-29-041
‘Velika izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna in sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE
MALE ŽIVALI
R
s
<■
REFTI
?
<41 t*'-•Z. sD ^ C3
, ; ^
Mateja Šimenc s.p.
ui $
o
U —
ODPRTO
127'J Lil A, \ ALVA/.riMJi; V r;V3 :9
|2
%i vO — m
tel.: 01 8981005
group
Zainteresirani pošljite pisno vlogo na naslov: Grafično podjetje Izlake, Podlipovica 31, 1411 Izlake ali pokličite na tel.: 035657100 oz. Na GSM 041/617 927 (gdč. Mirela Brumen).
POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO
www.grafex.si
Agencija G Ljubljana Grafično podjetje Izlake Spletna agencija Ljubljana G Založba Ljubljana G Nepremičnine Ljubljana
zaposlimo
Komercialista na terenu za območje občin Trbovlje, Hrastnik,
Zagorje, Litija
Pogoji:
•	izpit B kategorije in lasten prevoz
<	delovne izkušnje iz komercialnih del na terenu
•	znanja iz grafičnih dejavnosti so zaželena
Nudimo:
>	dober zaslužek vezan na promet
<	zelo stimulativno nagrajevanje
>	možnost napredovanja do vodje S regijske prodaje
>	podatke o naših kupcih v
navedenem območju	£
avtaŠver
Marko Zmrzlak s.p.# Zupančičeva 13a 1410 ZAGORJE, e-mail:avtosver@siol.net
Tel.: 03/56 68 705, fax: 03/56 68 704 GSM: 041/332-073, GSM: 041/716 447
LECHLER
-kleparstvo-ličarstvo -avtovleka -avtostekla
- popravilo avtoplastike
DELOVNI ČAS: pon. - pet. od 8. do 17. ure, sob. od 8.-12.
drecsio •- Sovo teto %002J
■ H

TRBOVLJE
inai	T \	.
•II ft®
http://www.radio-trbovlje.si


14. SVEČANA 2002
bodočnost
22.3.-20.4.
22.5.-21.6.
Počutite se sicer prav razkošno, vendar ne pretiravajte, kajti vaši živci so še vedno nekoliko preobremenjeni. V vaših razmerjih z drugimi ni vse najbolje, vendar to ni razlog za pasivnost. Pogovorite se o tem. Št.: 13.
Za nekaj časa še odložite večje nakupe, pa se bo vaš bančni račun bistveno bolje počutil. Teden se sicer ne bo začel najbolj razgibano, toda bog ljubezni bo kmalu na vaši strani. Lahko se zgodi, da boste naleteli na pravo osebo. Št.. 1.
Vzemite si dovolj časa za življenje v dvoje, kajti vsem vašim željam bo ustreženo. Ni vam treba varčevati s seboj. Vseskozi ste v dobri kondiciji in ste igraje kos vsem izzivom. Dodatno delo se utegne izplačati. Št.: 3.
Kmalu se bo v hišo vrnila ljubezen. Prepustite se čustvom in svojemu ^	partnerju. Sa-
mski pa se le pogosteje odpravite v družbo. Dobra volja in dobro razpoloženje še ne pomenita, da lahko preobremenjujete svoje telo. Št.: 7.
Nič vas ne more zaustaviti, svojega poželenja po do-godivščinah skoraj ne boste mogli ukrotiti. Denarja vam sicer ni treba metati skozi okno, nekaj dodatnega zapravljanja pa si vseeno lahko privoščite. Št.: 23.
Če si boste želeli več romantičnosti in nežnosti, morate svojemu preveč vihravemu partnerju to tudi povedati. Navsezadnje ne
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
morete pričakovati, da bo bral vaše misli. Št.: 14.
Nasa bodočnost!
Na svetu je samo ena možnost, da oseba ali stvar postane lepa: da jo ljubimo.
(Robert Musi)
Od 28.1. do 9.2.2002 seje ljubezen odpravilo iskati petnajst novorojenčkov; devet fantkov in šest punčk.
28.01.2002
Meliha Djedovič, Ulica prvoborcev 35, Hrastnik - sin Alen
29.01.2002
Elizabeta Stegenšek, Cesta zmage 12, Zagorje - hči Živa Zemira Zahirovič, Žabjek 10, Trbovlje - sin Denis Draksler
30.01.2002
Irena Baloh, Osredek 12, Šentjanž - hči Gaja Odlazek
31.01.2002
Barbara Blažič, Verje 28a, Medvode - sin Daniel - Sami Blažič
01.02.2002
Polona Kovač, Gore 27, Hrastnik - hči Maja Mešiček Marjana Iršič, Rifengozd 2, Laško - sin Žan Zorko
02.02.2002
Aleksandra Jerkovič, Log 1, Hrastnik - Adriana Kovačevič
04.02.2002
Svetlana Štičur, Vojkova 1, Celje - sin Aleksandar
05.02.2002
Sabina Šumič, Nas.A.Kaple 7b, Hrastnik - hči Hena Bečič
08.02.2002
Vera Kolenc, Čemšenik 41, Čemšenik - sin Ožbej Mojca Penič, Cesta v Šmartno 17, Vojnik - sin Andraž
09.02.2002
Vojka Lavrin, Šemnik 36, Izlake - sin Gašper
Katja Žagar, Novi dom 31, Trbovlje - hči Slavica Blagojevič
Dražena Reinič, Savinjska cesta 22, Trbovlje - sin Ivan Jurjevič
Opravičilo!
V prvi letošnji številki smo za 28.12.2001 zapisali, da seje Alenki Grošelj z Ribnika 22 v Kisovcu rodil sin Jan Juvan, kar je napačno. Pravilno se glasi, da seje na ta dan rodil sin Kaj Juvan. Za napako se iskreno opravičujemo.
egan
trgovina
Saša Pegan s.p
Kisovec, Rudarska c.3
Tel.: 03/56-71-303
Cvetje,
darila...
odpiralni čas: od pon. do petka	16-18
sobota 9 - 12 nedelja 10 -12
24.9.-23.10.
24.10.-22.11.
Ljubezenska čustva imajo vse možnosti, da se razvijejo v sanjski smeri. Vendar morate biti s svojimi čustvi pošteni in tudi odkrito izpovedati svoje mnenje. Nobene potrebe ni, da bi brzdali svoje potrebe po dejavnosti. Št.: 20.
__^	Kdor je še sam,
ti;	se mu lahko zgodi,
_ //i da ga bodo končno ujeli. Držite se svoje smeri. Lahko se zgodi, da se bo vaš proračun znašel pod pritiskom nepričakovanih popravil, to pa bi lahko povečalo težave, ki vas mučijo. Št.: 21.
Uživajte v vznemirljivih t	uricah s svojimi
najbližjimi, kajti v .»-gčSfc	vašem čustvenem
svetu je vse v najlepšem redu. 23.11.-22.12. Morda imate celo presežek moči -pokažite jo. Denar morate modro razporejati. Št.: 18.
Še vedno niste povsem pri sebi. Vaše zmogljivosti /|	in odpornost
' C'~^~yTr	malce šepajo.
Poskušajte si 23.12.-20.1. pametno porazdeliti obremenitve in pazite, da ne boste pod pritiskom rokov. Izogibajte se zapravljanju denarja. Št.: 27.
Razhajanja z najbližjimi in s partnerjem so se porazgubila v nič. Čustva bodo spet vznemirljiva in strastna, začnite jih z novostmi. Moči imate dovo(j in zdaj je čas za štart, če vam je tako prav. Št.: 25.
Želite si nežnosti in romantičnosti, vašemu partnerju pa je morda več do divjih strasti. Nikar
21.1.-19.2.
ga ne brzdajte, vendar pa mu le povejte, kaj je tisto, česar si želite sami. Če boste svoje sile prav odmerjali, boste tako dosegli celo več kot s pretiravanjem. Št.: 11.
NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA
PRIPRAVI:
RAZVED-
RILO
KULTURNA RASTLINA IN NJEN UŽITNI SADEŽ
SVETNIŠKI SIJ NA PODOBAH SVETNIKOV
TESNO OPRIJET DEL ŽENSK. SPODNJEGA
EGIPČANSKI
BOG
MESECA IN NANOSTI, TEHUT
PRIPRAVA
ZA
LOVLJENJE
ŽIVALI,
NASTAVA
SLOVENSKI SKLADA-TEU IN ORGANIST (IZAK.71621g2l
Priimek
IME IN IE RIŠKE'
SLEPAR V AMERIŠKEM 0K0LJU_ SPRETNA
ČOLNU PODOBNA PRIPRAVA. KI DRŽI MLIN NAD VODO (NAREČNO)
NAVDUŠENOST NAD LEPOTO
VEČJI
■OVSkipe:
RUSKI
POUTIK
(SERGEJ)

M
VSI
AVTOMO-
BIU
KAKEGA
PODJETJA

NORV. SMU ČARSMTE-KAČ fOODVARl
POSLEDICA
POTEGA
Z
REZILOM
VISOKA
IGRALNA
».RTA
Avi'
OZNAKA REKE
STEFAN
ERŽEN
SLOVENSKI
TENISAČ
(BORUT)
zisTOPNIK KRŠČENCA
ŠKOTSKI OTOČEK V NOTRANJIH HEBRIDSKIH OTOKIH
PRITISK CE-LIČNE VSEBINE NACELIČ NOOPN
ODVAJALNO
SREDSTVO,
KLISTIR
(ZASTAR)
NIZOZEMSK/
RIBIŠKA
JADRNICA
RAVNIM
ONEMOGEL.
ZANE-
MARJEN
KONJ
MOČNO MAMILO IZ LISTOV KOKE


VRSTA
TROBILA
^ftAVICA
DO
UGOVORA
ČASTILEC
SATANA.
VRAGO-
GLASBILO Z VIŠJE LEŽEČIM TONSKIM
EFEKTIV-
NOST.
JSPEŠNOST
AMERIŠKI
PISATEU
TWAIN
DELAVEC V VRATARNICI. PORTIR
DRŽAVNA
BLAGAJNA
KEMIJSKI ZNAK ZA ARZEN

PROSVETNI
DELAVEC
TERITO-
RIALNA

(NAREČNO)
ALEŠ VALIČ NAJVIŠJI BOG PRI STARIH CttKIH. SIN KRONOSAIN REE. HERIN MOŽ
HRVAŠKI
PISATELJ
(IVAN)
DELČEK
IMUNO-
SL MECEN ZOIS
»■
ZDRUŽENI
NARODI
PEŠČENA
MORSKA
ŽIVALI
UIŽEVNI-
AMERIŠKA
IGRALKA

NAJSTA
REJŠA
KAMENA
DOBA
SL ŽIVINO-ZDRAVNIK

VSEVED-
NOST
MAJHNA
STVAR
MEHURJAST IZPUŠČAJ NA USTNI SLUZNICI
SLOVARČEK' POŠ: slovenski skladatelj FAB: delček razcepljenega imunoglobina
KUMP: čolnu podobna priprava PRETOKA: struga KANE: ameriška igralka
Vicotaka
TROJČKI
Novi učitelj pride v razred in v prvi klopi opazi dečka, ki sta si na las podobna.
»Vidva sta pa gotovo dvojčka?«
»Ne, nisva.«
»Kda j pa imata rojstni dan?«
»Jaz ga imam 9. septembra.«
»Jaz pa devetega, devetega.«
»Kako pa se pišeta?«
»Košir.«
»Košir.«
»Torej imata iste starše?«
»Imava.«
»Vse se ujema, vidva pa še vedno trdita, da nista dvojčka.«
»Nisva, gospod učitelj. Mi smo trojčki. Peter je danes ostal doma, ker ima vročino.«
ZA LOV
Kupec stopi v blagovnico in vpraša prvega prodajalca:
»Ali mi lahko razložite, kje bi dobil vse potrebno za lov?«
»Puške in naboje dobite v prvem nadstropju, obleko in čevlje v drugem, divjačino in perjad pa imamo pri živilih v pritličju.«
PRI KOZARCU
Pesimist spije polovico kozarca vina in obupuje:
»Joj. pol sem ga že spili«
Optimist pa ga prav tako spije in radostno reče:
»Ah, še pol ga imam!«
Italijan Sabino Raimondi iz mesta Perugia je svoj taksi spremenil v pravi multimedij-ski studio. Opremil ga je z barvnim televizorjem, faksom, videorekorderjem, računalnikom, priključenim na internet, in video igricami. Strankam, ki se peljejo z njim, pa za vse omenjene dodatke ni treba seči globl je v žep. Raimondi namreč potnike prevaža po običajnih tarifah.
Norma Shields je podjetna gospodinja iz Nevv Yorka, ki se je lotila svojevrstne dejavnosti: po naročilu drugih kupuje blago v trgovinah z zelo ugodno ponudbo oziroma na velikih razprodajah. Njenih storitev se poslužujejo predvsem zaposlene ženske, ki nimajo časa, da bi same spremljale cenovno ugodne ponudbe različnih trgovcev. Za zmerno mesečno ali letno naročnino dobijo na telefonskem odzivniku ustanoviteljice tega posebnega “podjetja” aktualne informacije, hkrati pa lahko pustijo tudi naročilo.
Križ Kraž
14. SVEČANA 2002
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 28.02.2002 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.3/2002". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
2.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o.
3.	Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 01/
2002 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.): L: Praktična nagrada: Geli Marin, Trg revolucije 9, Trbovlje
2.	: Praktična nagrada: Simona Grobljar, Jesenovo 34, Čemšenik
3.	: Praktična nagrada: Damjan Judež, Naselje na Šahtu 45, Kisovec
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.20. julija 2c, Zagorje od 18.2. do 22.2.2002. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko.
http://www.radio-trbovlje.si
Ip E ®	& £\ KO
] M 'D
Kino Zagorje
14.2.	- 18.2. DAN ZA TRENING (akcijska drama), čet., pet., sob., ned., pon. ob 19.00; 15.2. - 19.2. KROKODIL DUNDEE 3 (akc.komedija), pet., sob., ned., pon. ob 17.00, tor. ob 18.00; 21.2. -
26.2.	GOSPODAR PRSTANOV (pustolovski), čet., pet., pon., tor. ob
17.00,	sob. in 10.00 in 17.00; 22.2. - 24.2. SNIF (drama), pet., ned. ob 20.00; 23.2. - 26.2. BLONDINKA S HARVARDA (komedija), sob., pon., tor. ob 20.00; 27.2. - 28.2. NITI BESEDE (triler), sre., čet. ob 19.00;
Kino Izlake
17.2.	KROKODIL DUNDEE 3 (akcija) ob 19.15; 24.2. BLONDINKA S HARVARDA (komedija), ob 19.15;
Kino Trbovlje
15.2.	- 17.2. ITALIJANŠČINA ZA ZAČETNIKE, pet. ob 18.00, sob. ob 18.00 in 20.00, ned. ob 20.00; 18.2. - 25.2. NITI BESEDE (triler), pon. ob 20.00, tor. in čet. ob 18.00, sre. ob 18.00 in 20.15, ned. ob 16.00, pon. ob 20.30; 21.2. - 25.2. VANILA SKY (triler), čet., ned. ob 20.15, pct.in pon. ob 18.00, sob. ob 17.00; 22.2. - 24.2. ZAOBLJUBA (triler), pet. ob 20.30, sob. ob 19.30, ned. ob 18.00;
26.2.	- 28.2. DAN ZA TRENING (akcija), tor. ob 18.00, sre. ob 18.00 in 20.15, čet. ob 19.00;
Kino Hrastnik
14.2.	-17.2. JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE (komedija), čet. ob
19.00,	sob. in ned. ob 17.00; 15.2. - 17.2. VITEZOVA USODA
(zg.pust), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 18.2. - 19.2. DR.DOOL1TTLE (komedija), pon. in tor. ob 10.00; 20.2. - 24.2. UBIJTE CARTERJA (akcija), sre., čet., sob. in ned. ob 19.00; 22.2. - 24.2. ATLANTIDA (risani film), pet., sob. in ned. ob 10.00; 22.2. -
24.2.	BLONDINKA IZ HARVARDA (komedija), pet. ob 17.00 in
19.00,	sob. in ned. ob 17.00; 25.2. - 26.2. NI KINO PREDSTAVE;
27.2.	- 28.2. GOSPODAR PRSTANOV (fant.pust.), sre., čet. ob 18.00;
Kino Dol pri Hrastniku
15.2.	JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE? (komedija), ob 18.00; 20.2. DR.DOOLITTLE (komedija), ob 10.00; 21.2. ATLANTIDA (risani) ob 10.00; 22.2. UBIJTE CARTERJA (akcija), ob 18.00;
(ja B ® (č) 51 čl ffl
o ©
likof
MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA
Za masko je vse zamaskirano
Ničkolikokrat sem opazoval kvartopirce. Kvartal za denar nisem nikoli. Za zabavo, s prijatelji smo se včasih pomerili. Da je bila stvar bolj resna in zanimiva je poraženec plačal zapitek ostalim sodelujočim. Zaradi tega ni bil nihče bogatejši ali revnejši, le čas je hitreje minil in nasmejali smo se ponavadi do solz.
Ko se za mizo s kartami v rokah srečajo ljudje, ki igrajo za denar se sicer zabavna družabna igra spremeni v psihološko vojno. Pogledi sodelujočih so hladni. Oči ne izražajo čustev. Obrazi kameni. Nobena mišica ne raztegne ustnic v nasmeh. Govorijo malo, le kar je potrebno zaradi igre same. Šelestenje denarja se sliši in kakšna sočna kletvica ob izgubi igre. Na pogled kvartopirci delujejo kot brezčutni roboti. Vse je prikrito in skrito. Nič ne sme nasprotniku izdati kakšne adute ima kdo v rokah. Že čisto majčken izraz veselja, preblisk v očeh ali malo hitrejši gib ob presenečenju pokvari blefiranje posameznika in izda njegove možnosti. Da, da, popolna maska je na obrazih kvartopircev.
Vsi smo po malem kvartopirci. Življenje nas nauči blefiranja in skrivanja čustev. Če smo preveseli ni dobro, ljudje nam zavidajo. Če smo prežalostni ali nenehno zaskrbljeni, nam privoščijo in se tolažijo, da se nekomu godi še slabše kot njim. Življenja se ne da živeti, kot bi človek želel. Življenje je igra v kateri so uspešni le vrhunski igralci. Večina nas je v življenju v vlogi statistov. Najslabše se v življenju godi tistim, ki sodelujejo le kot gledalci. Edina prednost gledalcev je, da jim ni treba nositi mask. Dovoljeno jim je kazati čustva. Nihče ni pozoren na njihov smeh ali jok.
Pust. Vsako leto si za pusta večina ljudi nadene maske. Mlado in staro se rado maskira. Vsakdo je lahko kar koli. Princeske in princi, kraljice in kralji, predsedniki, papeži, berači, cigani in ciganke, gusarji, kavboji, indijanci, lopovi, policaji, Bushi, Putini, bin Ladni, vampirji.
Vse mogoči predstavniki živalstva in še in še podob, kar jih premore resnično in namišljeno življenje bomo srečevali po ulicah slovenskih mest in širom sveta. Le nekaj dni vsako leto pravljičnega življenja, ko je lahko vsakdo, kar si želi in hoče biti nam je na voljo. Le nekaj dni, ko smo lahko vsi igralci in gledalci. V teh dneh si vsakdo izbere vlogo sam.
Lepo je v dnevih pustovanja, ko pustne maske izvajajo norčije. Veseli sprevodi, glasba, ples so veselosti in norosti pustnih mask. Ko pust mine nihče ni prizadet, nikomur nič ne manjka in nihče ne čuti se ogoljufan. Vse storjeno in povedano je, le šala, le zabava.
Vendar, gospe, gospodje pride dan, ko pust mine in je potrebno sneti pustne maske ter si nadeti spet vsakdanje, življensko prirojene in privzgojene podobe. Pod njimi nas boste spet prizadejali, oškodovali, ogoljufali, nalagali, nategovali in še kaj, gospe in gospodje moji mili.
Kako lepo bilo bi, ko celo leto bi trajal pust in vladale bi pustne šeme. Ko za zaprto tovarno in odpuščene delavce bi to veljalo, kot pustna šala. Ko socialno ogroženi, bili bi le v pustni preobleki;
In še in še bilo bi vredno pod masko pustno skriti, vse dni za pustno leto razglasiti.
Mefisto
Iskrice Igorja Gošteta
ŠE 0 MURI IN LUNI
Gre za nadaljevanje zgodbe o tem, kako naša vlada stoji za Muro, mi pa smo dejali, da stoji za luno ali vsaj na luni. Da bo to drugo držalo, potrjuje prvih 120 odpuščenih Murinih delavcev (takoj po naši ugotovitvi, daje naša vlada za luno in ne za Muro). Do leta 2005 jih bodo zaradi »nesebične in vsestranske pomoči« naše vlade v Muri odpustili okrog 1500.
LE ZAKAJ NIMAJO RADI MAMIC?
Natanko tako se lahko vprašajo mamice in očki (pa tudi drugi) potem, ko so z žalostjo ugotovili, da bodo porodnice (predvsem pa tiste, zaposlene za določen čas in na manj plačanih delovnih mestih) po novem zakonu o starševskem dodatku prejemale bistveno nižje porodniško nadomestilo. Če želi na tak način naša »liberalna« vlada povečati število rojstev, je znova usekala mimo. Oziroma bodo rojevale le še bogate mamice. Revne pa so za našo vlado očitno le neprijetni strošek.
ZGOVORNE ŠTEVILKE
1.500 Mura, 450 SCT, Vipap Krško, 300 APP, 150 semiška Iskra Kondenzatorji, 183 Tekstilna industrija Prebold, stečaj Gradbenega podjetja Novo mesto, 64 Mehanika, pa Jutranjka, Siporex, Ipoz... In še bi se kaj našlo. Za tiste, ki še niste ugotovili, za kaj gre, pojasnilo. Zapisane številke predstavljajo delavce in delavke, ki bodo (ali so že) v kratkem izgubili zaposlitev. Pridružili se bodo več 104 tisoč tistih, ki so prijavljeni kot brezposelni in še nekaj 10 tisočim tistim, ki jih »liberalne« evidence ne priznajo. Vsekakor pa je to še ena izmed temnih zgodb o uspehu stranke, ki seji še ni zgodilo ljudstvo oziroma se ji je zaenkrat ljudstvo zgodilo le v lastni stranki. »Brezposelni združite se!« kliče novo ustanovljeni sindikat brezposelnih delavcev.
OPOZICIJA SE PREBUJA
Po več kot leto dni dolgem zimskem spancu se zdi, da se opozicija, predvsem pa Koalicija Slovenija, ki jo tvorita SDS in N.Si prebuja. Interpelacija proti ministru Janezu Kopaču sicer ni uspela, razprava v DZ pa je vseeno pokazala na marsikatero kršitev zakonitosti. In ko se je že prebudila in začela (predvsem naj večja opozicijska stranka SDS) svoj alternativi program predstavljati na tedenskih tiskovnih konferencah, so se nekateri uredniki (medijev) odločili, da o tiskovnih konferencah političnih strank ne bodo pisali oziroma se jih novinarji ne bodo udeleževali.!!!!!? Človek bi potem pričakoval, da se potem tudi tiskovnih konferenc vlade ne bodo udeleževali in o njej poročali. Kajti, tudi vlada je predvsem politika. Sestavljajo jo skorajda sami politiki (pač tisti, ki so na volitvah poželi zmago) in le redki neodvisni strokovnjaki.
KRUH IN MLEKO
Na predvečer kulturnega praznika smo si lahko v Zagorju brezplačno ogledali slovenski film Kruh in mleko. Žal nas je bilo v dvorani le okoli 50. Škoda. Mislim, da bi bilo še kako koristno, če bi si ga ogledale vse naše družine. Cvitkovič je namreč nazorno pokazal, kakšna je marsikatera družina oziroma, kakšne so razmere v njej, vsem pa hkrati povedal, da to nikakor ni dobro in predvsem, kam nas to pelje. A koga to sploh briga!
Igor Gošte
Se ena iskreča
KATANEC BREZ K(N)AVSA
Tako nekako seje uradništvu Teleteksta TV Slovenija zapisalo ob novici, daje Knavs poškodovan in da selektor Katanec ne bo mogel računati na med dekleti tako oboževanega Aleksandra Knavsa.
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.
Nov bančni avtomat Ban
7
Celje - skladišče
5000011698,3	cobiss o
v Trbovljah
- pri bančni enoti Komunala
e dvig gotovine g plačilo položnic
O polog na tekoči račun
* •
g polnjenje kartic mobilnega telefona
.'fe
;

rFfrl^l^rr^lVi^
1 , J
>Vi>yi# IJuUJJiUuha bunka
mwiiybJU3J[lu 25 v, TrijovlJu