Leto LXXIL, ŠL l$0a LJaelJaaa, četrtek % falria 1039 Din Izhaja vsak dan popoldne izvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 potil vrst 6 Din 2, do 100 vrst a Din 150, od 100 do 300 vrst o Din 3. večp Inserarl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru* inscratni davek posebej. // »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafleva ufica štev. 5 Telefon: 31-2% 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnico: MARIBOR, Grajski rra št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon it. 65; podružnice uprave: Kocenova ul. Z telefon it. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRAPrC Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351. Zanimive vesti iz Berlina: Menici nameravajo likvidirati vse svoje narodne manjšine? Preselitev jiižiiotirolskili Nemcev se je že pričela — Sedaj se vodij« pogajanja tudi glede vrnitve Nemcev iz Madžarske in Romunije, sledila pa bodo pogajanja tudi ie z drugimi driavami, s katerimi želi Nemčija ohraniti prijateljstvo LONDON. 6. julije, z. Vesti iz Berlina potrjujejo, da je preselitev Nemcev iz Južne Tirolske v Nemčijo te v teku. Dosedaj se je preselilo že okrog 5.000 ljudi. O tem razpravljajo obšir- tudi angleški listi. »Manchester no Guardian« piše, da ie prednost tega sporazuma za Italijo očitna, ker se bo na ta način iznebila nad 200.000 ljudi, ki bi se utegnili nekega dne pretvoriti ▼ zelo nevarne upornike. Nemčiji daje ta sporazum možnost, da pride do novih delovnih moči, ki jih Rajhu vedno bolj primanjkuje Razumljivo je, da bodo Tirnici sami zelo razočarani, ce bodo morali zapustiti svoje kmetije m sprejeti delo v nemških tovarnah orožja. V ostalem pa izražajo angleški listi začudenje nad tem, da je med dvema narodoma, ki sta v tako tesnih odnosa jih, kakor sta italijanski in nemški, potrebno, da se poslužujejo tako drastičnih metod. BERLIN, 6. julija, br. Z merodajne strani potrjujejo, da se že vrše priprave za preselitev 300.000 južno-tirolskih Nemcev. V berlinskih krogih naglasa-jo, da je to največje preseljevanje na- rodov v zadnjem stoletju. Ker bo del južno-tirolskih Nemcev naseljen na Češkem in Moravskom, bodo več tisoč čeških delavcev naselili v nemških industrijskih centrih, kjer primanjkuje đelovnih moti. Dalje zatrjujejo na merodajnem mestu, d« se že vodijo tudi pogajanja z voditelji nemške narodne manjšine na Madžarskem in v Rumuniji, da bi se tudi Nemci iz teh dveh. držav preselili nazaj v Nemčijo. Sledile bodo pogajanja tudi še z dragimi državami, kjer so večje nemške narodne skupine. LONDON, S. jul. br. »United Press«, poroča, da je prvotno obstojal načrt, po katerem bi se večina nemškega prebivalstva iz južne Tirolske naselila na Češkem in Moravskem. Sedaj pa so se končno odločili za to, da se južni Tirol* ci nasele v slovenskih pokrajinah Koroške. V Londonu trde, da južni Ti-rolci ne odobravajo tega načrta, zaradi česar razmišljajo sedaj o tem. da bi starejšo generacijo še pustili na Tirolskem in izselili v Nemčijo le mlajšo generacijo. Lord Halifaz pojde osebno v Moskvo ? Ce ne pride prej do sporazuma, bo angleSki zun. minister konec tega tedna odpotoval osebno v Moskvo, da pospeši pogajanja in sklenitev pogodbe LONDON, 6. julija, br. Angleška vlada je imela včeraj dopoldne dve in pol ure trajajočo sejo, ne kateri je proučevala mednarodni položaj in se zlasti bavila s pogajanji v Moskvi in vprašanjem Gdanska. Seji je prisostvoval tudi angleški poslanik v Berlinu Hender-son, ki je podal podrobno poročilo o svojih informacijah o stališču in namerah Nemčije. Ker na dopoldanski seji niso mogli končati razprave, se je seja vlade nadaljevala zvečer po seji spodnje zbornice. Večerna posvetovanja so bila posvečena v glavnem pogajanjem v Moskvi. Na seji so proučili najnovejše predloge in zahteve moskovske vlade in odobrili nova navodila za nadaljevanje pogajanj v Moskvi. Ta navodila so bila sprejeta v sporazumu s francosko vlado. Današnji »Daily Exprese« objavlja v zvezi s tem senzacionalno vest, da je bil na včerajšnji seji vlade sprejet sklep, naj odpotuje zunanji minister lord Halifax osebno v Moskvo, da pride na ta način čimprei do zaključka pogajanj in sklenitve trojne vojaške zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo. Halifajc bo odpotoval v Moskvo konec tega tedna, če dotlej ne pride do sporazuma. Ruska vlada je že od vsega početka želela, da bi se vodila pogajanja s čimbolj avtoriziranimi predstavniki Anglije, zaradi česar je bil svojecasno poslan v Moskvo VVilliam Strang. Ker pa so se sedaj v pogledu jamstva nekaterim državam, s katerimi Rusija nima diplomatskih odnosa -jev, pojavile nove težave, se je angleška vlada v sporazumu s Parizom od- ločila, da pošlje v Moskvo zunanjega ministra lorda Halifaxa, hi bo imel najširša pooblastila. PARIZ, 6. julija, br. Spričo dolgotrajnosti pogajanj v Moskvi in vedno novo pojavljajočih se težav prevladuje v pariških krogih mnenje, da je naj-umestnejše, ako se za sedaj sklene samo pogodba o medsebojni pomoči v primeru direktnega napada med Anglijo, Francijo in Rusijo, dočim nej bi se vsa ostala vprašanja rešila pozneje. LONDON, 6. jul. AA. Reuter: Snoč-nja seja vlade je trajala 4 in pol ure. Na seji so razpravljali o vprašanjih vojaške in finančne prirode za vsako eventualnost. Vlada je razpravljala tudi o sedanji fazi pogajanj, ki se vodijo v Moskvi. Za vsako ceno onemogočili vojno je cilj politike Zedinjenib drŽav Hvdepark, 6. julija. AA. (Havas): Predsednik Roosevelt je sprejel predstavnike tiska in jim izjavil: Politika Zedinjenih držav gre za tem, da se za vsako ceno onemogoči vojna na katerem koli koncu sveta. Zato želim, da bi kongres sprejel zakon o nevtralnosti že v toku sedanjega zasedanja. Popolnoma se strinjam z izjavami Hulla in se bo morala zaradi tega sedanja stili- zacija o prepovedi izvoza orožja črtati. Po vesteh iz tujih prestolnic se da sklepati, da bodo vse miroljubne države pozdravile spremembo zakona o nevtralnosti Ako bi se zgodilo nasprotno, kakor to nekatere države želijo, potem bi to neugodno vplivalo na razvoj sedanje krize v Evropi, ker bi se še bolj približali vojni. Nastale bi tudi težave za Zcdinjcne države. Borim za spremembo zakona o nevtralnosti Zedinjenih držav Senatorjem, ki bi skušali bojkotirati razpravo, e aretacijo Wa*hin*ton, 6. julija, i. Predsednik Roosevelt odločno vztraja na tem, da se ukine zakon o prepovedi izvoza orožja. Debata o nevtralnostnem zakonu je v ameriškem parlamentu zlasti pa v senatu vedno ostrejša. Republikanski senatorji ostro nasprotujejo Rooseveltovim predlogom in zahtevi vlade glede spremembe nevtral-nostnega zakona. Zaradi tega je tudi zunanjepolitični odbor senata odgodil svoje zasedanje Demokratski senator Pittman. ki je predsed- nik zunanjepolitičnega odbora, pa je zagrozil, da bo dal vse senatorje, ki bi se predčasno odstranili iz Washingtona aretirati. To pravico mu daje poseben ameriški zakon. Pariz, 6. julija, i. Predsednik vlade Da-ladier je včeraj sprejel ameriškega veleposlanika Bullita, s katerim se je dalj časa razgovarjal. Po nemških vesteh se je ta razgovor nanašal na razpravo o ameriškem zakonu o nevtralnosti vedno prihajajo nove pošiljke orožja in municije. Tako so včeraj v iuki iztovorili velike zaloge dinamita pod pretvezo, da gre za premog. Dinamit in municijo so mimo poljskih carinskih oblasti, ki imajo kontrolo dovoza v rokah, spravili v mesto. Poleg tega je prispelo tudi 12 težkih tovornih avtomobilov natovorjenih z municijo in orožjem. V zvezi s tem naglašajo poljski listi, naj se Nemci ne vdajajo varljivemu upu. da bodo s takozvano »bliskovito vojno« naglo pomendrali Poljake. Poljska vojska ie danes izredno močna in moderno opremljena in bo znala odbiti vsak napad. O položaju v Gdansku pišejo listi, da ie vsak dan slabši in da je za trgovce v mestu postal naravnost katastrofalen. Zaradi omejitve plačil in pomanjkanja deviz je zastala vsa trgovina. Huda nesreča na Velikem Kleku Celovec, 6. julija, i. Na Velikem Kleku se je včeraj popoldne pripetila zopet huda prometna nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev. Ko je velik avtobus, natrpan z učenkami z Dunaja, vozil po klancu navzdol, ga je začelo zanašati. Iz avtobusa je padlo več deklet. Ena je bila takoj mrtva, v bolnico so pa morali prepeljati šest hudo in šest lažje ranjenih mladenk Šoferja so aretirali. Sokolska Ljubljana se zbere drevi k odhodu Sokolov v Sofijo ob 18.30 na letnem telova-dišču v Tivoliju. Vsi v zbor! Obletnica Husove smrti v Pragi Praga, 6. julija, i. Na večer obletnice smrti slovitega češkega reformatorja Jana Husa, ki je bil 6. julija 1415 v Konstanci ob Bodenskem jezeru na srmadi sežgan, so priredili v Pragi velike spominske svečanosti, ki jih je pa policija večinoma prepovedala, pravtako tudi razsvetljavo oken. Kljub temu so ves dan zlasti pa proti večeru romale ogromne množice Pialaoov k spomeniku Jana Husa in Jana 2ižke. ter polagale vence in cvet i e. Ali sem prispeval za sokolski dom ti Sorzna poročila. Curih, 6. julija. Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.76, Newyork 443.50, Bruselj 75.40, Milan 23.30, Amsterdam 235.45. Berlin 178, Praga 15.05, Varšava 83.50, Sofija 5.40. Bukarešta 3.25. Vatikansko glasilo o položaja Napetost ]e nekoliko popustila, vendar se ni treba vdajati prevelikemu optimizma Finančna podpora Anglijo Poljski Poljska dobi 40 milijonov funtov — Važen posvet pri predsedniku republike Varšava. 6. julija, i. Polkovnik Koc, vodja finančne delegacije, ki ae ie vrnila iz Londona, kjer se je pogajala z angleško vlado za posojilo in poljski poslanik v Londonu grof Raczinski sta predsedniku republike poročala včeraj o uspehu teh pogajanj. Anglija bo dala Poljaki nad 40 milijonov funtov šterlingov posojila (to je nad 10 milijard din). Polovico tega jila bo za državno obrambo, zlasti za polnitev letalstva, drugi del pa za investicije, lied drugim določeni 4 milijoni funtov šterlingov za izpopolnitev luke v Gdynji. Varšava, 6. julija. L Snoči je bilo v dvorcu predsednika republike važno posvetovanje pod vodstvom predsednika Moscic-kega. Prisostvovali so mu predsednik vlade Skladkowsk1, maršal Rydz-Smigly. zunanji minister Beck ter zastopniki generalnega štaba. Razpravljali so o zunanjepolitičnem položaju v zvezi z zadnjimi dogodki v Gdansku. Poljski listi poročajo, da v Vatikan. 6. julija. AA. »Osservatore Romano* razpravlja o razvoju mednarodnega položaja v zadnjih dneh ter ugotavlja, da so se pojavili znaki, da se je razburjenje pomirilo. Posebno je mogoče to ugotoviti glede poljsko - nemških odnošajev. Ta pomiritev bo omogočila vsem onim, ki jim je zares pri srcu ohranitev miru, hoditi po poti razuma in stvarnosti ter izogniti se katastrofi. Dovoljenje varšavske vlade, da v vode Gdanska lahko prispe nemška križarka, demanti, da bi se zbirale čete na ozemlju mesta Gdanska ter nemška prepoved zborovanj, ki bi lahko poslabšala položaj v Gdansku so dejstva. pravi »Osservatore Romano«, ki nam dajejo pogum in ki bi morala dati možnost za pogajanja, da se vprašanje Gdanska sporazumno reši. Vendar se organ sv. stolice izogiba prevelikemu optimizmu, ker ostaneta Poljska in Nemčija po svojih načelih in interesih ločeni druga od druge. Sedanja pomiritev pa naj bi v prvi vrsti služila za to. da se čut odgovornosti ojača in proučijo možnosti za rešitev. Rezultati pogajanj v Moskvi in Tokiu bi morali isto-tako vplivati na sklepe velesil. Božja previdnost naj napravi več kakor ljudje in naj napravi sedanjo dobo srečno, pravi list na koncu svojega članka. Gospodarska okrepitev Francijo posledica narodne discipline 6. julija. i. Finančni minister Paul Rena ud je bil včeraj gost francoako-an-gleikega tiska v Parizu. Na banketu je imel finančni minister velik govor, v katerem je govoril o finančnem položaju Francije. NaglasU. je. da še ni bil nikoli tako trden kakor je sedaj. Po dolgih desetih letih se je spat enkrat posrečilo doseči računsko ravnotežje. V gledu zaznamuje Francija velik napredek, povečanje števila delavnih ur in nadur, dvig gospodarske proizvodnje in splošno izboljšanje prometa, trgovine in industrije. Vae to se ima Francija zahvaliti slotnosti svojega naroda, ki je v teh kritičnih dneh idno diarinlmo m razume rzave ser je doprinesel žrtve« kjrjlh je država od Politični otjornU Sarajevski nadškof a potrebi sloge? Preteklo nedeljo je bil v Tuzli evharistič-ni kongres, ki se ga je osebno udeležil tudi sarajevski nadškof dr. Ivan Saric, znani ve* liki prijatelj dr. Vladka Mačka. Nadškofa so ob prihoda slovesno sprejeli. V imenu prebivalstva ga je pozdravil mestni i up. m, ki ni katolik, poleg katoliških vernikov pa se je sprejema udeležilo vehko število domačega pravoslavnega in muslimanskega prebivalstva. S'adškof, presenečen in vzra-doščen nad tem lepim sprejemom, se je, ko SO bili končani vsi pozdravni govori, gi-njen zahvalil za lep sprejem rekoč: »Dragi bratje pravoslavne, katoliške in muslimanske veroizpovedi, iskrena hvala vam na tako prisrčnem sprejemu in bodite prepričani, da Maj sarajevski nadškof vse enako ljubi. Zapomnite si, d a je samo v slogi S r b o r in Hrvatov moč naše države. Bratje Srbi, naj vam bo hnatsko ime drago 'n sveto prav tako, kakor je mani sveto in drago srbsko ime. Razvijajte M in se množite, ker je nad nami vsemi cn Bogf* — Besede nadškofa dr. Sarića so zbudile veliko pozornost, ker še ni nadškof nikdar v svojih govorih tako močno poudaril potrebo sloge med enokrvnimi brati Srbi in Hrvati, kakor to pot. Jugo slovenska nacionalna stranka na delu Beograjska »Nezavisna tribuna* piše: »Prvaki JXS nadaljujejo svojo turnejo. Preteklo nedeljo so imeli shode v rudni-škem in čačanskem srezu, pa v Dragačevu. Objektivnost nam veleva, da ugotovimo, da ima ta stranka precej pristašev med narodom. Lahko rečemo, da beleži JNS znaten napredek od volitev do danes. Ze na samih volitvah je ta stranka dosegla relativno mnogo večji uspeh kakor poedine stranke združene opozicije, kar je vsekakor značilno. Danes se samo tega ne ve, kakšno stališče zavzema ta stranka glede hrvatskega vprašanja. Sodeč po fpvorih, ki jih imajo strankini prvaki na svojih shodih, želi JSS rešitev hrvatskega vprašanja v okviru današnje ustave na osnovi hano\in Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«,Četrtek, 6. Julija 1*39. Stnv. 150 Moč zadružne v Mariboru Velika manifestacija mariborskih zadrugari*? proslava mednarodnega Tnifntfnsgn Maribor. 5. julija Zadružna misel je v Mariborčanih ter nborčankah krepko zasidrana. O tem nas prepričuje krepak razvoj, ki ga kažeta največji zadrugi ob naši meji, to je Nabav-Ijalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru in mariborska podružnica Nabav-ljalne zadruge državnih železničarjev v Ljubljani. Moč zadružne misli se manifestira vsako leto s proslavo mednarodnega zadružnega dne. ki je potekla tudi letos s prodornim, prepričevalnim uspehom. Proslavo sta skrbno in uspešno organizirali omenjeni zadrugi, katerih vabilu se je od zvalo danes več tisoč zavednih zadrugarjev in zadrugark. Ob 2. popoldne so se zbrali pred zadružno prodajalno na Frankopanovi cesti železničarji zadrugarji. ki so prikorakali na Ro tovški trg. kjer se je zbrala večtisočglava množica mariborskih zadrugarjev. članov Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru. Zbor zadružnikov in njihovih družinskih članov je najprej pozdravil v odsotnosti obolelega predsednika podpredsednik sodnik F. Juhart, ki je v toplo občutenih besedah naglasal pomen mednarodnega zadružnega dne. Zatem je spregovoril v imenu železničarske zadruge njen predsednik g. Artič. O idejni strani zadružniškega I gibanja pa je govoril g. A, Brandner. ki je v svojih izvajanjih podčrtal velik pomen zadružne vzgoje in zadružne misli, ki ae ponaša v našem obmejnem Mariboru s zelo lepimi uspehi Zatem so ae zadrugarji in zadrugarke uvrstili v impozanten sprevod, ki je ob svi ranju godbe krenil preko drž. mostu na pro slavni prostor, na letno telovadiSče Sokola Maribor 1. Lepo sliko je nudila zsdružnn mladina z zadružnimi zastavicami. Nepre gledna množica v povorki korakajočih za drugarjev pa je pričala o številčni moči pripadnikov zadružništva v Mariboru, ki mu nedvomno pripada tudi velik nacionalni pomen. Na letnem telovadišču Sokola Maribor 1 se je razvilo med zadrugarji prijetno ra*. položenje, ki je ustvarjalo številna mnoga poznanstva med zadrugarji, ki so kazali posebno živahno zanimanje za žrebanje zadružnega srečolova, ki je omogočil obdarovanje večjega števila zadružnikov z dobitki, ki so jih darovale obema zadrugama tvrdke, s katerimi sta v stalnih poslovnih stikih. Zadružna veselica je sredi odličnega zadrugarskega razpoloženja m ob prv-pevanju naših narodnih popevk traiala do noči. Kresovanje na Lepi gori in pri »Okamenelih svatih« ob letošnjem CirUmetodovem kresovanjo Nai Kozjak se prebuja g. Mimika morajo strogo nadzorovati v lifMSl eeflci, ker j« zopet sporoeU upravitelja kaznilnice, da si bo končal življenje Maribor, 5. julija Veliki voz, ki je v svitu k zadnjemu krajcu potujoče lune pripeljal preko Slemena Le_ pe gore vrh Kozjaka. Nekam začudeno je obstal točno nad ugašujoeimi borovimi smolened znanega tržaškega rodoljuba Mihaela Živca, ki so ae pod vrhom Lepe gore izkazali kot odlično gorivo tudi za kresove. Zares lepa, prelepa je ta Lepa gora. Stavil bi, da ne vedo zanjo niti premnogi, ki hodijo mimo nje. Domačini od Sv. Križa in drugih naselbin vrh Kozjaka ji pravijo >Gara«. Precej truda me je stalo, p redno sem jo iztaknil v naši študijski knjižnici, ko sem brskal po razlagi imena »Gara«, Id ni pač nič drugega, kakor gora, mimo katere zahajamo k Sv. Križu nad Mariborom ali preko katere pelje pot na nasprotni ponižni Vršnik, ki je tudi lepo slo. vensko ime za tuji »Temmelsberg«. Pa tudi če bi ne našel tega imena v starem krajevnem leksikonu, bi jo moral krstiti za Lepo goro, tako krasen je razgled na vse strani, posebno bogat pa proti seve-rozapadu, daleč tja v deželo preko državne meje. Med tem jo je Veliki voz na sinjem julijskem nebu že zavozil mimo mojega kresa in ležišča kar tam na vozni poti tik pod vrhom Lepe gore. Po odhodu vrlih Živčevih cirilmetodarjev, Id so tukaj do polnoči žgali smolenčev kres, se mi je kar naenkrat zahotelo, da ostanem sam v tem prelestnem gozdu, sam pil malem ognju, ki so ga pustili iz ostankov velikega kresa. Lestve preko pota, na nje bukovo vejevje, za vzglavje nahrbtnik: Prenočišče na. Lepi grori je gotovo. Vse bi še bilo, ko bi tisto kreganje s spancem ne trajalo predolgo. Pa kako naj Maribor 5. julija V Zgornjem Dupleku je živel pri posest-nid Mariji Cernič 71etni Vinko GerliČ. Zaposljen je bil kot pastir, saj je reven od doma. Starši so oferji v Spodnji Koreni. GerliČ je marljivo opravljal svoje delo kot pastir živino je pasel skupaj s svojim 13-letnim tovarišem Mihaelom Pulkom. Po nesrečnem naključju je moral mali Vinko GerliČ umreti. 71etni pastirček Vinko je šel ob 7. zvečer spat. Globoko se je zakopal v listje v listnjaku, da bi ga ne zeblo. Bilo je v ponedeljek zvečer. Okoli 8. se je pojavil v listnjaku Gerličev tovariš Pulko. Po naročilu gospodinje je moral v listnjak po steljo. Toda listje je bilo zelo potlačeno, tako da si Pulko brez krampa ni mogel pomagati. Ko pa je zamahnil s krampom Mariborske in — Iroroke. V preteklem tednu so se v Mariboru poročili: Janez Križan, mizarski pomočnik, Levstikova 9, in Jožefa Permo-zer, šivilja, Studenci; Franc Novak, tovarniški delavec, in Alojzija Hren, tovarniška delavka. Studenci; Jožef Očko, elektro-manter/ Metelkova 22, in^ Jožefa Hander-GrašiČ, Zg. Radvanje; Ivan Brauner, pekovski pomočnik, in Adela Gutman, tkalka, Studenci; Anton Nežmah, tovarniški delavec in Terezija Bauman, tovarniška delavka, Tezno; Alfred Jerent, pekovski pomočnik, in Kristina Meršnik, tkalka, Studenci;'Ladislav Rotman, tehnični uradnik, Tržaška 39, in Zinka Slana, zasebna nameflčenka, Tržaflka 23; Ivan Horvatiček, kaznllniškl paznik, in Marija Roakar, pre-dica, Dušanova 12; Avgust Vorsnik, kmečki sin. ki Marija Mozer, kmečka hči i* Marenberga; Rupe rt Fras, škropi laki moj. ater, in Antonija Vogrinec, tov. delavka, Euispaelerjeva 26; Jožef Lorbek, instalater, in Ana Jazbec, kuharica, Praprotni-kova 1; Janez Slatič, kovač, in Julija Vu-dter, Aleksandrova 2; Jožef Polegeg, trgovski pomočnik, in Barbara Plasonik, prikrojevalka Aleksandrova c 72; Karel Mlakar, tovarniški uradnik, in Aleksandra Podbukovšek, zasebni ca, Erjavčeva 1*; Frane Grego rc, nad sprevodnik v p., In Marija Karmel, zasebnica, Meljska 57; Karel Lubaj, kotlarski pomočnik, ln Cecilija Sžree; Franc Jebati, prekajevalec. In Amalija Gradišnik; Jožef Kovačič, natakar, in Otmja Kunčič. Bilo »rečno! — Grozno početje 17lotnoga inlsiMiiloa Okoli Ptuja je neki 171etni Ivan F okoli ■» napadel na centi nekega hernfta, ki taka arhivarska starina po takem večeru kar tako na lepem zaspi tukaj na — Lepi gori. Spodaj na Vrsniku še vriska in prepeva moj slavni pevski zbor. Ob tem pa se poraja spomin na »Oka-menele svate«, tam visoko na Veliki gori nad našo dolenjsko Ribnico. 2e 30 ali 40 let je tega, kar sem nosil uniformo še avstrijskega ognjičarja, ki sem pa jo ravno tedaj slekel za tisti Cirilmetodov kres Bogve. kaj me je potegnuo tedaj iz bele Ljubljane na Veliko goro, kjer se medvedje baje kar tako na lepem sprehajajo, kakor se zajci na Lepi gori. Vse to in marsikaj drugega se v tej jasni noči tako megleno in prečudno suče po mojih spominih Tudi takrat sem prenočil v gozdu, vendar v večji družbi. Topot pa sem sam s svojim malim kresom tu vrh Kozjaka in spomini mi uhajajo na tisto kresovanje pred 30 — 40 leti v moji rodni Dolenjski, tam visoko pri divje romantičnih »Okamenelih svatih«, na Veliki gori, pa med medvedi v — sanjah. In zbujanje spominov na tisto kresovanje me je končno vendarle uspavalo. Prebudil me je zvon bližnjega Sv. Križa, ki oznanja novi dan, praznik obeh slovanskih bla. govestnikov. In tedaj mi od vseh teh meglenih spominov na 30 — 40 let nazaj stopa pred oči povsem jasna slika: »Prvi slovenski župan v Mariboru, tedaj se mlad učitelj na Dolenjskem, me je tedaj prebudil, bas ko sem kot straža pri ognju za spal in zasanjal o — medvedih. Ko sem zarana stopal s Kozjaka proti Mariboru, pa sem čutil v sebi veselje, ker so letošnja kresovanja tudi na našem Kozjaku ob meji privabila obmejno ljudstvo v tako velikem številu k proslavi obeh slovanskih blagovestnikov. Naš ponosni Kozjak se prebuja k zavesti narodne ter slovanske pripadnosti! F. P. po stelji, da bi jo razkopal, pa je po ne srečnem naključju udaril ravno po onem mestu, kjer je spal mali Vinko Gerlič. ki je dobil zaradi udarcev poškodbe na glavi. Vinko Gerlič se je sicer zaradi udarcev prebudil, vendar pa je bil spanec močnejši. Spet je zaspal. Včeraj zarana je vstal in je šel spet past živino. V glavi pa je Čutil neke čudne bolečine. Potožil se je, da ga boli glava. Navzlic temu pa je pridni Vinko svoje delo opravil do večera, nakar se je spet vlegel k počitku v steljo. Ko davi Vinka ni bilo na spregled, so ga pričeli iskati Našli so ga v listnjaku negibnega in mrtvega. Tako je tragično naključje zahtevalo življenje mladega pastirčka, čigar tragična usoda zbuja sočustvovanje. Tudi ta primer kaže, koliko opreznosti zahtevajo celo vsakdanji navadni opravki. — Starčkov aamomor v Muri. v Bakov-cih se je pognal v Muro 801etni starček Miklavž CkpoL Vzrok samomora ni znan. StarčkflHFatm ^^^^^j^,^ n*Pl*irfln- pise v št. Ti: »s 1. Julijem t. 1. ja Otopim v veljavo nova uredb* o davku' za narodni obrambni sklad. Ta davek bodo morali plačevati tudi hišni iiuaatfillhi in sicer sorazmerno visini zgradarine. Kakor vodo povedati najemniki, ao ae nekateri nianl posestniki že oglasili in nameravajo ta davek v celoti prevaliti na najemnika na ta način, da bodo povišan najemnina. V takih primerih se potem radno dogaja, da po rastejo najemnine še za več kot pa mora plačati hišni posestnik. Najemniki de. lavci bodo na ta način dvakrat plačali davek za narodno obrambni sklad: enkrat od svoje place in potem is pri najemnini ter življenjskih potrebščinah, kajti vsi imoviti sloji: podjetniki, hišni gospodarji, trgove * itćL lahko prevale sleherno povišanje dav ka na konzumente, le delavec tega ne more, za njega pomeni vsako novo povišanje davka zmanjšanje plače, ker se le redko posreči delavstvu, da bi si tako novo obre menitev olajšal z uspešnim mezdnim giba njem. Ako se povišujejo davki oz. nalagajo novi, potem bi se baš z ozirom na delavstvo morala urediti stvar tako, da bi posedujoči ne mogli prevaliti davkov na delavčeva ramena v obliki povišanja cen žrvljenjsk m potrebščinam ali stanovanjem in slično. Ako se to ne zgodi, potem bodo n. pr. v tem primeru prispevali za narod, no obrambo samo eni, drugi pa ničesar.« — Nočno lekarniško »razno imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti. — Fobreeke novice. Veliko je bilo zani manje Pobrežanov, pa tudi Mariborčanov in okoličanov za gasilsko tombolo na Po-brežju. Sreča se je nasmehnila železničarju Otmarju Bizjaku iz Studencev, ki je prejel prvo tombolo 3000 din gotovine. Sreča pa je bila naklonjena tudi občinskemu revežu Josipu Rojhtu iz Maribora, ki je dobil kolo. — Iz policijske službe. Policijski urad nik Srečko Andrejčič je bil imenovan za pisarniškega ravnatelja pri predstojnistvu mestne policije v Mariboru. — Grob prt groba. Preminila sta 721etn upokojeni narednik Franc Cerič in 681etn» zasebnica Neža Tement. žalujočim naše globoko sožalje! — Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 24.6, minimalna 10 Napoveduje se jasno, sončno vreme. — Borba za šahovsko prvenstvo .Maribora. Stanje po drugem kolu šahovskega prvenstvenega tekmovanja za mesto Maribor je sledeče: B. Lukeš in M šura 2, VI-dovlč in Babic 1 in pol. Ketiš 1 (1), dr. Krulc, Gerželj, Certalic, F. Lukeš, Regor-šek in Mohorčič 1, Knechtl pol (1), Nosan pol. Marvin. Sumenjak, Eferl in Pesek so bree točke. — Ubog« »tarfcm. V Zgornji Kungoti je doživela 831etna starka neprijeten doživljaj. Prišli so neki tujci, ki so povprašali starko najprej za vino, potem pa se za denar. Ker ga ni imela, so ji razdejali hišo in so premlatili ubogo starko do nezavesti. Tujci so premikastili tudi sosede, ki so prihiteli na pomoč ubogi starki. O rož niki razčiščujejo zadevo. — Hud pes. V Spodnji Dobravi se je nevaren pes zakadil v 131etno Ivanko VVei-ter ter jo obgrizel po nogah. VVeiterjevo so prepeljali v bolnico. Mestni konjač se zanima za popadljivo mrcino. — Poroka. V Mariboru sta se poročila dre Janja Knaflič, zdravnica v splošni bolnici, ter dr. Martin Horvat, zdravnik v mariborski splošni bolnici. Čestitamo! — Razne vest«. Na Meljski cesti štev. i so našli v veži precej velik skoro nov kovčeg, ki je bil pri ključavnicah popolnoma razrezan. Kovčeg so prinesli na poli cijo, ki domneva, da gre za kakšno tatvi. no. — Na državnem mostu je neki napadalec z nožem sunil v hrbet Josipa Ham-lerja, ki so mu mariborski reševalci nudili prvo pomoč, nato pa ga odpremili na dom v Studencih. — Na Glavnem trgu je povozil neki kolesar 641etno viničarko Ma rijo Kavčič iz KoŠakov, ki je pri padci; zadobila poškodbe na obeh nogah. — V Zgornjem Dupleku je prišel po nesrečnem naključju z levico v zobovje mlatilnice 19 letni delavec Ivan Poštrak. Stroj mu je dlan levice popolnoma zmečkal. — 451etni posestnik Pavel Kmetec iz Crešnjevca je padel s 5 m visoke kopice na kol in obležal nezavesten z razbitim nosom in hudimi poškodbami na glavi. V neki gostilni na Frankopanovi cesti je nastala rabuka, pri kateri so frčali tudi kozarci. Pri »bombardiranju« s kozarci je bila težje poško dovana na glavi 491etna natakarica Milka Wolf iz Studencev. Vsi poškodovanci in ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bol. niči. — Rotarska vest. Na občnem zboru tukajšnjega kluba rotarcev je bil izvoljen za predsednika inž V. Slajmer, za tajnika pa mestni svetnik H. Sabotv. LJubljana, 6. Julija Nobanofa kamenca ali obsojenca niso v ljubljanski kaznilnici tako strogo nad* zorovnll kakor nadzorujejo zdaj Franca Mimika. Podnevi in ponoči se menjavajo pred njegovo celico Jetniški pazniki ln neprestano ga opazujejo skozi linico. Nadzorstvo nad kaznend in obsojenci, ki so kakorkoli sumljivi, je sicer vedno strogo, toda Mimik že skoraj grozi s samomorom in zato mu morajo posvetiti posebno pažnjo. Kakor smo že poročali, je Franc Mimik, ki je bil zaradi umora in sleparij obsojen na dosmrtno robijo, že v preiskovalnem zaporu skušal sam sebi končati življenje, zato so ga že tedaj strogo nadzorovali. Poznejše izjave Franca Mimika so tudi vse kazale na to, da hoče na vsak način umreti, saj je prosil svojega branilca, naj mu pomaga s pledoajejem v smrt in tudi dosmrtne robije ni sprejel, temveč je zahteval, naj ga obsodijo na smrt. Po obsodbi so Franca Mimika odpeljali v celico, v kateri mora Čakati na odločitev višjega sodišča glede kazni. Branilec dr. Grossmaim je vložil priziv in revizijo zoper sodbo velikega senata okrožnega sodišča v LJubljani. Dokler pritožba ne bo rešena, mora Mimik sedeti v kaznilnic!. Dolgčas si preganja s pisanjem. Piše pisma na razne osebe, pred dnevi pa je naslovil pismo tudi na upraviteljstvo jetnišnlce. V tem pismu prav Mimik, da si bo končal življenje in da ga nihče ne bo mogel odvrniti od te namere. Upravitelju jetnišnlce je celo sporočil, da jetniški pazniki opravljajo svojo dolžnost zelo vestno in po vseh predpisih, zato ne bo nikogar zadela krivda, če se mu bo posrečila namera, da si konča kakorkoli življenje. Franca Mimika so preiskali tudi psihiatri, ki pa niso mogli ugotoviti, da fant nI pri zdravi pameti, kajti Želja po smrti in nepremagljiv nagon, ki človeka sili k begu v smrt. še ni znak za kakšno duševno bolezen, čeprav ni povsem normalen pojav, kajti kar živi na tem božjem svetu, si hoče tudi življenje za vsako ceno ohraniti. DVA MRTVA — DVA OPROŠČENA V prvih dneh aprila je vzbudil žalosten dogodek, ki se je pripetil v Vrhovcih, pozornost vseh okoličanov in tudi Ljubljančanov. Po prvih vesteh o nenadni smrti posestnlkovega sina Ivana Jamnika iz Vr-hovcev je Slo 7.a strašen umor. Oče je umoril sina, vse je kazalo na to, ko je ljub- ljanska policija začela raziskovati zagonetne okoliščine smrti Ivana Jamnika, kajti oče Ivan Jamnik starejši je trdil, da si Je sin sam končal življenje z lovsko puško. Policija je po nekaterih okolnostih lahko očetu dokazala, da sin ni n^^el Izvršiti samomora Ivana Jamnika so našli mrtvega v podstrešni sobi domače hiše. Kritičnega dne je prišel njegov oče vinjen domov in razgrajal po hiši, sin pa je očeta spravil v podstrešno sobico in za seboj zaklenil vrata. Kmalu potem je počilo Ko so vdrli po lestvi skozi okno v sobo, so našli sina že mrtvega na tleh. Ob njem je ležala lovska puška, oče pa je begal po sobi kakor brezumen. Ko so očetu predočili, da je samomor izključen, je oče povedal, da sta se s sinom ruvala in se je med tem sprožila puška, s katero je sin očetu grozil. Nadaljnja preiskava ni mogla ugotoviti, da je oče premišljeno umoril sina, zato je državni tožilec obtožil starega Jamnika samo zaradi prestopka po § 177 I k. z. Po tem paragrafu se kaznuje z zaporom do treh let, kdor drugega usmrti iz malomarnosti. Na glavni razpravi pred sodnikom poedincem dr. Pompetom pa se je izkazalo, da ni dokazov za očetovo krivdo tudi ne po 5 177. Stari Jamnik je bil zaradi pomanjkanja dokazov po § 2S0 k. p. oproščen. Po 177/T k. z. je državni tožilec obtožil tudi gdč. Jožico R., trgovsko pomočnico, ker je dne 9. aprila v Klečah tako neprevidno ravnala a samokresom, da se je sprožil in je krogla zadela njenega zaročenca Andreja Jakopiča v prsa. Nesrečni Jakopič se je skoraj mesec dni boril s smrtjo v bolnišnici ter je po težki operaciji zaradi vnetja trebuSne mrene umrl. Obtoženka je sodniku dr. Pompetu joka-je ln ihteča pripovedovala, da je Sla z zaročencem na sprehod, pri Klečah sta sedla na travo ln Jakopič se je začel igrati z majhnim brovningom Položil je tudi obto-ženki samokres v roko, obtoženka pa je še rekla: Joj, če bi se zdaj kaj naredilo! V tistem hipu se je samokres sprožil. Obtoženka ni vedela, da je nabit, niti ni opazila, kdaj je Jakopič samokres na Ml, kajti v samokresu ni bilo nabojev, ko je pritiskal na petelina Jakopič. Ker ni bilo dokazov o krivdi, kajt* *xdi Jakopič je pred smrtjo izjavil, da se je pripetila nesreča po njegovi krivdi, ker je pozabil vzeti iz samokresa en naboj, ko je orožje izročil obtoženki. je sodnik Jožico R. oprostiL okoliške novice ga je pobil na tla, mu pretaknil vse žepe ter mu vzel 2 din in ogorek cigare. Starčka berača so nekaj časa zatem našli ljudje na cesti. Na podlagi osebnega opisa so orožniki kmalu izsledili storilca v osebi omenjenega 171etnega Ivana F., ki je po daljšem oklevanju zločin tudi priznal. Nadaljnje poizvedbe pa so dognale, da je Ivan F. že večkrat zlorabil svojo llletno sestro ter da ima na vesti še nekatere tatvine. 2 zadevo se sedaj pečajo oblastva. — Razburljiv Incident se je pripet 1 v neki gostimi na Frankopanovi cesti. Med gosti je nastal zaradi nekega malenkostnega vzroka prepir, ki se je končal s splošnim pretepom. Frčali so kozarci in drug gostilniški inventar. Najhuje jo je skupila 491etna Milka F. iz Studencev, ki ji je priletel kozarec s takšno silo v glavo, da se je morala zateči v bolnico. Zadeva bo imela svoje posledice pred sodniki. — Usodna nesreča. V tovarni Splošne stavbne družbe je zagrabil stroj za čiščenje pločevine 431etnega Franca Dregani-ča te Spodnje Dobrave. Transmisijski jermen je nesrečneža prijel in v loku odbil. Draganič si je zlomil obe nogi, zlomljenih pa ima tudi več reber. Hudo poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico. — Utonil Jo v Sčavnici llletni Anton Tkauc, doma ia negovske okolice. — Na baaovtaakl Kmetijski šoli v Ra-kičaan ae začne novo šolsko leto 1. oktobra. Šola je enoletna in traja od 1. oktobra 1989 do 31. avgusta 1940. Vsa nadaljnja pojasnila daje ravnateljstvo. — Domadaja je pogorela posestniku Jer- > ne ju Brgiaau v Laporju pri Slov. Bistrici, i Iz Poljčan — Sk upen izlet Sokola Poljčane. Sokolsko društvo Poljčane je priredilo s svojimi pripadniki skupen idejni izlet na Boč. V prosti naravi, na lepih bočkih planjavah so odmevali veseli klici, Člani, članice in naraščaj so se urili v odbojki in drugih panogah ter med seboj plemenito tekmovali Znova smo potrdili slovansko poreklo, ne-omahljivost skupnost in odločnost braniti naše ideale napram vsakomur. — Življenje Sokola na letnem telovadišču. Odkar so se pričele počitnice in odkar je postavljen temelj bodočemu Sokol-skemu domu. je tam vsak dan bolj živahno. V nekaj dneb «te bo stavba začela dvigati. Naraščaj članstvo in deca pridno in z zanimanjem sodelujejo pri gradnji. Do-važajo in zlagajo opeko, ki se kupici iz dneva v dan Telovadci se pripravljajo obenem za nastop, ki bo v nedeljo 3. septembra. — Kres na Boču je zaiarel na predvečer slovanskih blagovestnikov Kresovanja sta se udeležila prosvetno in sokolsko društvo ter s tem izpričala, da jima je narodna zavednost nad strankarskimi interesi. Ob govoru in prepevanju narodnih pesmi je minil lep kresni večer. — Veliko tombolo priredi Sokol Poljčane v nedeljo 9. julija ob 15. uri na vrtu hotela Mahoriča. Tombolski dobitki so: 1000 din, moško kolo, 500 din. bala platna, vreča moke, drva. blago za obleko, ura budilka, vreča koruze, pa spet blago za obleko ter še 500 raznih drugih dobitkov. V nedeljo torej na tombolo v Poljčane! — V Sofijo odpotujejo od tukajšnjega sokolskoga društva trije člani. Iz Celja i —« Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda, v torek 4 t. m. je zagorel na Starem gradu velik kres. ki sta ga zažgali moSka in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju. Med pokanjem topičev. šviganjem kipih raket in umetnim ognjem, kar je vse oskrbelo pirotehnično podjetje »Pyrota