OSREDNJA KNJIŽNICA CIUI TRGOVINA CIZEJ GOSTILNA CIZEJ PARIŽLJE 1 STUDENCE 46 3314 BRASLOVČE 3310 ŽALEC TEL.: 03/ 703 31 30 TEL: 03/ 714 80 60 NOVO - od 11. junija dalje pripravljamo DNEVE KOZJIH SIROV IN JEDI IZ DROBNICE ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KOŠIR KOSIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fax: 03/547 25 96 GSM: 041 666-468 leto /// • številka S • cena 250 SiT • 30. maj 2001 Občina Žalec Osrednia tema Če bi bilo denarja dovolj... str. 2 Savinjsko gospodarstvo v letu 2000 str. 8 TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter 13a, tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis tel.: 703 84 53 3000CELK, KOTNA ULICA 1 TEL: 03 42 84122, Gsm; 041 416.200 STROJNI ESTRIHI m kvaliteta za m ■ ■ ugodno ceno Toitiičeva na mladinsko EP Marina Tomič, mlada atletinja s Polzele, ki nastopa za A K Cetis Celje, je na zadnjem mednarodnem atletskem tekmovanju za pokal Savarija na Madžarskem dosegla odličen čas na 100 m z ovirami, 13,99 sekunde. S tem rezultatom je izpolnila normo za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo od 19. do 22. julija v Italiji. Marina je imela najboljši rezultat v slovenski reprezentanci na mednarodnem tekmovanju na Madžarskem in zato prejela poseben pokal. Marini želimo kar največ dobrih uspehov v nadaljnjih tekmovanjih, predvsem pa na EP. T. Tavčar Marina v elementu na 100 m čez ovire Mladi pevci celjske regije v Žalcu Žalska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je organizator letošnje medobmočne revije najboljših otroških in mladinskih pevskih zborov celjske regije. Zbori bodo peli na dveh koncertih, ki bosta jutri (31. maja) ob 16. in 19. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Na medobmočni reviji bodo prepevali otroški in mladinski zbori osnovnih šol iz Velenja, Dobrne, Slovenskih Konjic, Zreč, Lesičnega, Kristan Vrha, Loč, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine, Ljubečne, Luč, Celja, Vitanja, Šmartnega ob Paki, Prebolda, Šempetra in Žalca. Prav tako bodo nastopili zbori Šolskega centra Celje, Gimnazije Center Celje in I. gimnazije Celje. K. R. Telovadnica dograjena Šolarji že komaj čakajo poletnih počitnic, junija pa se še posebej veselijo v Petrovčah. Nova telovadnica'j e namreč dograjena in učenci jo bodo lahko preizkusili, še preden se to šolsko leto zaključi. Telovadnica bo uradno odprta v soboto, 16. junija, ob 10. uri. K. R. GSM j 041/612-283 Telefon/foi 03/710-30-97 - Telefon : 03/710-30-96 6-mail igor.kotnik@siol.net - SUKOPLESKARSKA IN ZIDARSKO DELA - IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE) - ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO J /i/ccfi/ei/cantuo %e odleta '/965 g§gj| KOTftIK 3 H GftflDNJC IN SlIKOPltSKARSTVO KOTniV ‘9°r KOWIK "P- r*ul,,li Nikole Teslo 6, 3310 Žalec SKG SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO - svetovanje - sanacija vseh vrst streh - 10-letna garancija na dela Igor GOMINŠEK s.p. Ložnica pri Žalcu n b. 3310 ŽALEC tel./fax: 03/ 57-17-636 mobitel: 041/ 646-091 oö*5 Branko ZOTTEL, s.p. Ulica žalskega tabora, 3310 ŽALEC tol.: 710-13-70, faks: 710-13-71 mobitel.: 050/ 635-860 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX mlini za grozdja • INOX milni za Jabolka Miš Maš vabi V Grižah bo prvi vikend v juniju zelo živahen. Vse je namreč že pripravljeno za eno najodmevnejših zabavnih prireditev za mlade - Miš Maš. Kot vsako leto bo uvod v osrednjo nedeljsko prireditev Rock žur, ki bo v soboto zvečer, namenjen pa je odraščajoči mladini. Letos bo poudarek na boju proti mamilom, predstavniki mladih iz žalske občine bodo ta večer postavili stojnico s propagandnim materialom. Sicer pa bodo mladino zabavah: Tinkara Kovač in band, Zoran Predin s kitaristom, Rock’n band, Tabu, Apolonija band, Black Summer in Fonem. Nedeljska prireditev bo potekala ves dan, zanimiva pa bo predvsem za najmlajše. V letnem gledališču Limberk v Grižah bodo nastopali: Sebastian, Spidi in Gogi, Make up 2, Dadi Daz, Remi band, Rok’n band, Sendi, Tabu, Nude, Flirt, Društvo mrtvih pesnikov in Anja Rupel. Kot vsako leto bodo lahko otroci nastopali na odru sramežljivih, ustvarjali v kiparski in slikarski delavnici, čakala jih bosta vrtiljak in igrišče Ringa raja, pa lutkovne in plesne igrice ter še veliko zanimivega. V Domu Svobode bo v soboto še 2. odprto prvenstvo mladih papig (standard Slovenije), v nedeljo pa razstava ptic. Oboje organizira Društvo za varstvo in vzgojo ptic Celje. Pokrovitelj Miš Maša je Občina Žalec, organizatorji pa so za pomoč pri izvedbi obeh prireditev poprosib tudi sponzorje. K. R. Maj je sicer lep in romantičen mesec, za naše šolarje pa gotovo eden najbolj napornih v šolskem letu. Zaključujejo se ocene, vrstijo se nastopi in zaključki, treba je opraviti razne izpite. Tudi zato bi maj lahko imenovali mesec mladosti, čeprav mladina veliko bolj radostno pričakuje junij, ki pri- ZDRUZENA USTA socialnih demokratov Območna organizacija Spodnje Savinjske doline inja izvod časopisa UTRIP nom iz Občine Braslovče naša začetek poletnih počitnic. Če kdaj, potem si v današnjih časih otroci res zaslužijo dvomesečni odmor. Junij bo bogat tudi s številnimi prireditvami, saj bomo med drugim praznovali 10-letnico samostojnosti Slovenije. 0 vseh ne bomo mogli pisati v Utripu, zato pa vam želimo, da se jih udeležite čim več in praznujete brez grenkih misli in morda celo jeze zaradi razprav pred bližnjim referendumom. MESTNI PLINOVODI PE ŽALEC Ul. Ivanke Uranjek 1, tel.: 710 26 03 Uradne ure: pon., sre., pet. 11.00 - 12.00 in 16.00 -17.00 Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 571 82 85,710 12 10 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Slavica Božič Na zelenici 14, Prebold 2. Cvetko Pavline Polzela 172/a, Polzela 3. Franc Bred Liboje 07, Petrovče Vaš najboljši gostitelj vse dni v ietu Štorman Lokacije: Šempeter • Vransko Vojnik • Žalec • Parižl je Velenje «Šmarje pri jelšah Veniše* Celje Štorman - Costóne, Restavracije, Hotela. Slaščičarska delavnica Tel.:-*-386i,0}3 70 38 300 Fax:+386(0)3 70 38 320 OGLAŠUJTE V, i _>öu uyouu4 maj2001 Občina Žalec Vode odslej dovolj tudi v času suše Konec aprila je v žalski vodovod pritekla pitna voda iz nove vrtine v Podlogu. To je prva vrtina na severni strani Savinjske doline, ki bo z zelo kakovostno pitno vodo izboljšala preskrbo zlasti v mestu Žalec in na Ponikvi. Vrtino je uradno odprl župan Lojze Posedel, pred tem pa je zbrane nagovoril direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek. Novo vrtino in področje vodooskrbe v občini Žalec sta vodstvi občine in komunalnega podjetja predstavili tudi na tiskovni konferenci. Žalski vodovod je največji v dolini, saj oskrbuje 15 tisoč prebivalcev. Občina Žalec si je v letu 1999 kot prvenstveno zastavilo nalogo izboljšati oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Skupaj z Javnim komunalnim podjetjem Žalec, ki je izvajalec javne gospodarske službe na področju oskrbe s pitno vodo, je bilo izvedenih več aktivnosti: v občinskem svetu zagotoviti prioriteto investicijam v izgradnjo vodooskrbne infrastrukture, priprava potrebne gradbene dokumentacije, odkupi zemljišč in ureditev zemljiško-knjižnih stanj za obstoječe vodnogospodarske objek- te, ureditev pogodbenih odnosov za največje porabnike vode in ureditev merjenja porabe vode za vse odjemalce, kar pomeni ukinitev tako imenovanih pavšalistov. Občinski svet je podprl vse predlagane investicije v vodooskrbo, med katerimi so največje: izgradnja vodovodnega sistema Stebovnik pri Ponikvi (dokončan naj bi bil prihodnje leto), vrtanje vrtine v Podlogu in navezava na obstoječi sistem, izgradnja dodatnih rezervoarjev na Plevni in vrtanje piezometrov in novega vodnjaka v Vrbju. Zadnje tri investicije so tesno povezane in pomenijo bistveno izboljšanje oskrbe s pitno vodo v mestu Žalec. Dosedanje kapacitete so namreč zadoščale za “normalne” razmere, problem pa se je pojavil v zadnjih dveh letih v izredno sušnih obdobjih. Nova vrtina v Podlogu, ki je globoka 302 metra, daje 12 litrov vode na sekundo. Izvajalec del je bilo podjetje GEOKO, celotna investicija z vso opremo pa je znašala 12,8 milijona tolarjev. Iz te vrtine se zdaj napajata rezervoarja na Plevni, v kratkem pa bosta tam dokončana še dva rezervoarja, prostornine 500 kubičnih metrov. To pomeni, da bo možno zagotoviti 2000 kubičnih metrov vode, kar bo dovolj tudi za poslovno cono Amovski gozd. V letošnjem letu bo zgrajen vodovod do poslovne cone Amovski gozd in s tem omogočena priključitev objektov na javni vodovodni sistem. V letu 2002 občina načrtuje izgradnjo cevovoda od Gotoveljskega križišča do transportnega vodovoda pri pokopališču. S tem bo omogočen transport vseh količin pitne vode iz zajetij v Vrbju in Rojah do rezervoarjev na Plevnem. Pripravljena bo tudi dokumentacija za še dva rezervoarja na Plevnem. Glede na trenutno rast porabe vode začetek gradnje ne predvidevajo pred letom 2005, v primeru potrebe pa bi lahko z deli pričeli takoj. V dolini Vršce bo izvrtana tako imenovana piezometrična vrtina, ki bo služila raziskavam in napajanju vodovodnega sistema Jedert. Odvisno od rezultatov te vrtine naj bi tam izvrtah še večjo vrtino, ki bi bila prav tako usmerjena na Plevno. V bližini obstoječega zajetja v Vrbju je prav tako še en vodnjak, ki ga je mogoče aktivirati, 20 metrov od nove vrtine v Podlogu pa načrtujejo še eno vrtino z dodatnimi 10 l/s vode. Vse to naj bi zadostovalo za nemoteno oskrbo s pitno vodo tudi v tako imenovanih izrednih sušnih razmerah. K. R. Poročilo o stanju okolja izdelano V okviru tako imenovane Lokalne agende 21 v občini Žalec je ERICo Velenje izdelalo poročilo o stanju okolja. S tem je zaključena prva faza programa varstva okolja v občini po načelih Lokalne agende, ki je bila predstavljena v začetku maja na delavnici v občinski sejni dvorani. V poročilu so obdelani osnovni okoljski elementi: zrak, voda, tla, hrup, odpadki ter rastlinstvo, živalstvo in naravna dediščina. Ob koncu poročila je podan predlog raziskav, katere se bodo izvedle, pa je odvisno od sredstev in ukrepov, ki jih občina namenja temu problemu. Predvsem sta potrebna izdelava sintezne študije dosedanjih raziskav flore in favne na območju občine in sistematičen popis flore in favne ter njuna ogroženost. Poročilo med drugim ugotavlja, da občina Žalec leži med tremi večjimi viri onesnaženja zraka v Sloveniji, to sta termoelektrarni Trbovlje in Šoštanj ter mesto Celje. Ker je pokra- jina odprta proti tem virom onesnaženja, je njihov vpliv velik tudi na Žalec. Razen daljinskega onesnaževanja zraka so moteči tudi lokalni viri emisij iz industrije, kotlovnic, prometa in gospodinjstev. Leta 1996 je bil Žalec izmed 41 krajev, kjer se opravljajo meritve onesnaženosti zraka s kislimi phni, na devetem mestu, v razvrstitvi krajev po povprečnih koncetracijah dima pa na tretjem (izmed 47 merilnih mest). Onesnaženost zraka pa se zmanjšuje, čemur prispevajo plinifikacija v občini (na plinovodno omrežje je priključenih že več kot 500 gospodinjstev, prek 70 družb ter obrtnikov ter tudi mestna kotlovnica), ekološka sanacija največjih industrijskih onesnaževalcev zraka, z izgradnjo avtoceste pa se je tudi glavnina tranzitnega prometa odmaknila od najgosteje naseljenih delov občine. V zvezi z vodo poročilo ugotavlja, da je Spodnja Savinjska dohna bogata z vodami in da ima obilje podzemnih voda. Savinja je za slovenske razmere dokaj vodnat vodotok, ki ima dobre samočistilne sposobnosti in je tudi relativno malo onesnažen. Manj ugodni pa so njeni pritoki, ki so precej krajši, z majhnimi porečji in pretoki ter kljub velikemu padcu in dokaj dobri samočistilni sposobnosti zelo občutljivi za onesnaževanje, zlasti v času nižjih pretokov. Celovito spremljanje onesnaženosti tal, ki ga sicer ne zaznamo tako hitro kot onesnaženosti zraka in vode, smo pa prav tako dolgoročno izpostavljeni njegovim posledicam, na območju občine Žalec še ni bilo vzpostavljeno. Nanj vplivajo predvsem kmetijstvo, promet in industrija. Prav tako doslej ni bilo sistematičnega spremljanja ogroženosti s hrupom, obstajajo predvsem delne občasne meritve, na primer ob avtocesti in v nekaterih gospodarskih družbah. Prevladujoč vir hrupa v vseh večjih urbanih naseljih in ob avtocesti je cestni promet. Precej ogroženi v občini so tudi rastlinstvo, živalstvo in naravna dediščina, zlasti biotska pestrost. Me drugim bi bilo potrebno zavarovati ogro- Gališki dnevi 2001 - dnevi kulture, športa in zabave Ves junij in prvi teden julija bodo v krajevni skupnosti Galicija potekali že tradicionalni Gališki dnevi, ki krajanom in gostom od drugod ponujajo obilo kulturnih, športnih in zabavnih prireditev. Uvod v Gališke dneve 2001 bo koncert Dekliškega pevskega zbora Galicija v petek, 1. junija ob 19- tiri v Domu krajanov Galicija. Prav tako v Domu krajanov bo v soboto, 9- junija dopoldne potekala mozaično-likovna delavnica otrok Spodnje Savinjske doline. Istega dne bo na igrišču v Galiciji Športno društvo Hofrein ob 12. uri pripravilo hokej na rolkah, ob 14. uri pa bo finale košarkarske lige - trojk. V nedeljo, 10. junija, planinska sekcija Galicija vabi na pohod po obronkih KS Galicija, ki se bo pričel ob 9- uri na igrišču v Veliki Pirešici. Od ponedeljka, 11. junija, do petka (15. junija) bo v vrtcu Velika Pirešica razstava otroških likovnih del. ki bodo v omenjenih dneh na ogled od 14. do 16. ure. V četrtek, 14. junija, bo v Podružnični šoli Velika Pirešica zaključek šolskega leta z različnimi prireditvami. V program Galiških dnevov se je vključil tudi Tenis klub Trje 2000, ki bo v soboto, 16. junija, na igrišču asfaltne baze izvedel teniški turnir. Pričel se bo ob 8. uri. Naslednji dan bo ob 9- uri nä igrišču Grmovje še turnir v odbojki za ženske, katerega organizator je ŠD Hofrein. V petek, 22. junija, bo ob 17. uri v Domu krajanov Galicija odprta razstava s prikazom del pridnih rok gospodinj in kulinarično pogostitvijo, ki jo pripravljata KO Rdečega križa Galicija in Aktiv kmečkih žena. Sobota, 23- junija, bo ponovno športno obarvana. PGD Velika Pirešica ob 15. uri pripravlja orientacijski pohod mladih gasilk in gasilcev na Kunigundo, planinska sekcija Galicija pa prireditev Kresna noč na Gori oziroma Kunigundi, ki se bo pričela ob 20. uri. V nedeljo, 24. junija, se bo ob 9-uri na igrišču v Veliki Pirešici pričel nogometni turnir (organizator je ŠD Hofrein), ob 20. uri pa bo v Domu krajanov Galicija proslava ob dnevu državnosti z odprtjem razstave del mozaično- V petek je bil na obisku v občini Žalec minister za promet Jakob Presečnik. Tema pogovora so bili najbolj pereči problemi na področju cestnoprometne in železniške infrastrukture v občini. Kot se je pokazalo1, bi bili vsi problemi hitro rešeni, če bi imeli država in občina dovolj denarja, vendar pa denarja minister ni mogel obljubiti. Poleg župana Lojzeta Posedela so se srečanja z ministrom udeležiti podžupana Ferdinand Haler in Janko Kos, podpredsednik državnega zbora Anton Delak, občinski uslužbenci, člani odbora za okolje, prostor in komunalne zadeve, sveta za prevenivo in vzgojo v cestnem prometu ter predsedniki krajevnih skupnosti. Vodja oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir je ministru predstavil največje ces-tno-prometne probleme v občini, od katerih je v celoti odpravljena le črna točka na železniškem prehodu Šempeter - Podlog. Križišče lokalnih cest proti Podlogu in Grušovljam ni izvedeno najbolj ugodno, vendar pa bi drugačna rešitev zahtevala še večji poseg v hmeljišča. Še vedno pa se ni pričela rekonstrukcija glavne ceste skozi Šempeter, kar je še dolg države iz časa gradnje avtoceste. Vrednost investicije je ocenjena na 320 milijonov tolarjev. Sporazum o sofinanciranju sta podpisati občina Žalec in DRSC (družba za državne ceste), medtem ko DARS sporazuma še ni podpisal, zato že izbran izvajalec z deli še ni pričel. Občina naj bi prispevala 180 milijonov tolarjev. Z izvedbo križišča je že bila odkupljena Kramerjeva hiša, vgrajena naj bi bila kanalizacija, narejeno semaforizirano križišče, pa tudi pločniki in kolesarska steza. Nadalje so Žalčani ministra opozoriti na le delno rešitev problema v Drešinji vasi, kjer je bil pred kratkim samo za pešce narejen semafor, celovita rešitev (semaforizirano križišče ah krožišče) pa še mora biti določena s študijo. Ker država za študijo še ni predvidela denarja, jo bo naročila občina. Kljub dolgoletnim opozorilom in smrtnim žrtvam promet ni urejen skozi Levec. Pri Leni je odkupljeno zemljišče za ureditev krožišča, vendar pa je v cesta v pristojnosti države, ki se tega projekta še ni lotila. Zelo potreben obnove je tudi nadvoz nad žalsko obvoznico, ki je prav tako v upravljanju države, načeta pa je že njegova konstrukcija. V prvi fazi bi bilo nujno obnoviti vsaj ograjo. Nujna je tudi sanacija mostu čez Savinjo v Grižah, ki je v pristojnosti občine, vendar ta za tako zahteven projekt nima dovolj denarja, zato razmišlja tudi o prekategorizaciji ceste iz lokalne v državno. V občini Žalec je na 11 kilometrov dolgem odseku železnice Celje -Velenje še 15 železniških prehodov, štirje so že bili ukinjeni, pet jih še bo, štiri pa naj bi zavarovati z zapornicami. Tako naj bi združili tri prehode v Levcu, letos pa naj bi bil zavarovan tudi prehod v Dobriši vasi, vendar Slovenske železnice niso zagotovile denarja. Minister je med drugim povedal, da je odslej za vse investicije v železniško infrastrukturo pristojna Direkcija za železnice s sedežem v Mariboru. Zaradi uvedbe hitrih vlakov pa bodo imeti prednost cestno-železniški prehodi na progah, kjer vozijo ti vlaki. Sicer pa je Jakob Presečnik ugotovil, da bi biti vsi ti problemi strokovno enostavno rešljivi, če bi bilo dovolj denarja. Vendar so morati na ministrstvu kar nekaj letošnjih investicij črtati iz proračuna, saj so morati poravnati še lanske dolgove. V občino Žalec je letos tako prišlo izredno malo državnega denarja. Vlada že pripravlja predloga proračuna za leti 2002 in 2003, koliko denarja bo prišlo v žalsko občino, pa je še nemogoče reči. Minister je obljubil, da bo s sodelavci preučil predstavljene črne točke in pomagal občinskemu vodstvu pri njihovem reševanju in stikih z državnimi službami. Po pogovoru si je na krožni vožnji vse omenjene prometne probleme tudi ogledal, obisk pa zaključil na Homu. K. R. žene rastlinske in živalske vrste in varovati njihov življenjski prostor. Poročilo med drugim predlaga zavarovanje mokrišč in nižinskih gozdov. K< R. likovne delavnice. Proslavo in razstavo pripravljajo podružnični šoti in oba vrtca iz Galicije in Velike Pirešice. Športno društvo Hofrein bo v okviru Galiških dnevov izvedlo tudi šahovski turnir, in sicer v soboto, 30. junija ob 14. uri v Domu krajanov. Prvega julija ob 9- uri bo na kmetiji Jakac streljanje z zračno puško, ob 14. uri pa pri Bistroju Janez vlečenje vrvi. - Gališki dnevi 2001 se bodo iztekli v soboto, 7. julija. PGD Zavrh bo pri Domu Završanov organiziral medobčinsko tekmovanje gasilskih enot, ki se bo pričelo ob 15. uri, ob 17. uri se bo na kmetiji Ajčk pričel Tek prijateljstva, ki ga pripravlja RK Galicija, slavnostni zaključek Galiških dnevov pa bo ob 18. uri v Domu Završanov, kjer bodo podeliti priznanja, čisto na koncu pa še zabava. Zanjo bo odgovorno PGD Zavrh. K. R. LETOVANJE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK Občinska zveza DPM ŽALEC bo organizirala letovanje osnovnošolskih otrok med poletnimi počitnicami, in sicer: 1. Debeti Rtič v času od 7. do 15. julija 2001, skupina 70 učencev, ki obiskujejo osnovne šole Griže, Petrovče, Šempeter in I. osnovno šolo Žalec. 2. Debeli Rtič v času od 15. do 23. julija 2001, skupina 70 učencev, ki obiskujejo osnovne šole Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor. 3. Baška v času od 19. do 29- avgusta 2001, skupina 60 učencev, lahko se prijavijo otroci iz vseh šol pod točko^l. in 2. Učenci lahko dobijo prijavnice na posamezni osnovni šoti. Število mest za posamezno šolo je omejeno, prednost imajo otroci z zdravstveno in socialno indikacijo. RAZPIS ZA VZGOJITEIJA NA LETOVANJE Komisija za letovanje'pri Občinski zvezi DPM Žalec objavlja r a z p i s za delo vzgojitelja na letovanju na Debelem Rtiču v času - od 7. do 15. julija 2001: 1 plavalni učitelj in 5 vzgojiteljev, - od 15. do 23- julija 2001: 1 plavalni učitelj in 5 vzgojiteljev,. Kandidati morajo imeti zaključeno srednjo šolo in osnovna znanja iz pedagoškega dela. Pisne prijave sprejemamo do 12. junija 2001 na naslov: Občinska zveza DPM Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec s pripisom: “Debeti Rtič - 2001”. Občina Žalec maj2001 Obnova atletskega stadiona Za večjo povezanost upravnih enot V okviru akcije Razpnimo jadra in v času športnega dneva za otroke in starše je bil v soboto dopoldne v Športnem centru Žalec še en pomemben dogodek. Položen je bil temeljni kamen kot simbol za pričetek rekonstrukcije žalskega atletskega stadiona. 0 obnovi je spregovoril župan občine Žalec Lojze Posedel (na sliki), temeljni kamen pa je ob pomoči malega Uroša Zotla, iz žalskega vrtca, položil Zoran Vučer. T. r. in policije V prostorih Hmezada Export-importa v Žalcu je bil delovni razgovor predstavnikov upravnih enot in Policijske uprave Celje. Razgovora so se udeležili načelnice in načelniki upravnih enot z vodji oddelkov za upravne in notranje zadeve upravnih enot Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Velenje in Žalec ter direktor Policijske uprave Celje Edo Mlačnik s sodelavci in komandirji policijskih postaj. Pogovarjali so se o posledicah, katere bodo nastale zaradi spremembe nekaterih predpisov, ki so v Edo Mlačnik, direktor Policijske uprave Celje in načelnik Upravne enote Žalec Matjan Žohar. postopku v državnem zboru, o večji vprašanjih, ki so pomembni za delav-povezanosti pri operativnih nalogah ce v policiji in upravnih enotah, v upravnih postopkih in o statusnih T. Tavčar Pred ditevi smo v parku pri žalski tržnici naleteli na skupino fantov, ki so čistili parkovne površine. Z njimi sta bili-psihologinja Natalija Zupančič in Savina Vybihal, zato nam je bilo takoj jasno, da ta dela opravljajo njuni varovanci iz Eureke oziroma Želve, ki imajo svoje prostore v hiši ob parku. Natalija Zupančič nam je pojasnila, da so se odločili čistiti park prostovoljno. Akcije čiščenja potekajo enkrat na teden. Vsekakor pohvalno in koristno. D. N. Olimpiada tudi za najmlajše Prejšnji petek je bilo v žalskem športnem parku še posebej živahno, saj so se na tako imenovani Cici športni olimpiadi pometih najmlajši, ki so tekmovali v atletiki, goreče pa so jih spodbujali starši. Olimpiado so organizirah: I. OŠ Žalec, WZ Žalec in bodoči atletski sodniki žalskega atletskega kluba v ustanavljanju. Medalje najboljšim je podelil nekdanji atlet in olimpijec Stane Lorger (na sliki). T. T. Skupina fantov z Natalijo in Savino med akcijo čiščenja Želva in Eureka čistita park Društvo za nenasilno komunikacijo “MAVRIC A” ŽALEC in DRUŠTVO STARŠEV ZA POMOČ MLADIM tosta v mesecu septembru organizirala usposab- ( Ijanje za prostovoljno delo na brezplačnem telefonu za pomoč mladini in staršem, ki se srečujejo s problemom droge. Ker bi zeleh pritegniti čim širši krog sodelavcev, VABIMO vse, ki čutite v sebi potrebo in moč, da prisluhnete j soljudem v stiski, da postanete sodelavke/ci za delo na brezplačnem telefonu za pomoč mladini in staršem, ki se srečujejo s problemom droge, t J Oglasite se po tel. (03)713 68 60 ah 713 68 80, kjer boste dobili dodatne j i informacije. RAZPNIMO JADRA in ZAJADRAJMO V POLETJE V akciji Razprimo jadra je bilo skupaj 24 prireditev oz. tekmovanj, katerih se je udeležilo približno 600 otrok in odraslih. Prireditve so bile brezplačne, vsakdo izmed aktivnih udeležencev pa je prejel brezalkoholno pijačo, malo bolj uspešni klobuček, še uspešnejši pa tudi pokale in še kakšno nagrado. Strnimo nekaj rezultatov in misli. TEK OB SAVINJI - navkljub smoli z vremenom se je obeh tekov udeležilo skupno 20 tekačev. Ni veliko, je pa vzpodbuda za nadaljne tovrstne prireditve. Vrstni red 1. teka: 1. mesto - Andrej Tratnik, 2. mesto - Boštjan Štorman, 3. mesto - Miloš Kurent, ki je bil tudi najstarejši udeleženec teka. Vrstni red 2. teka: 1. mesto - Ivi Krivec, 2. mesto - Latif Kulič, 3. mesto - Dušan Gračner. Najmlajša udeleženka je bila Kristina Zimaj - 6 let. Pohvaliti velja tudi družino Polavder, saj je bila to edina družina, ki se je teka udeležila v polni zasedbi. Organizacijsko je za tek poskrbelo ŠD Mah talent. ASFALTART + ROLANJE likov nega izražanja na asfaltni podlagi ŠC Žalec in spretnostnega rolanja se je udeležilo skupaj 40 otrok, ki so porisali celo kakšen del športnih igrišč preveč. Rok Žagar je zastavil spretnostno progo za rolanje, sledilo je tekmovanje in razglasitev rezultatov: zmagovalci so bili vsi - neglede na mesto, ki so ga dosegli, tako so tudi klobučke dobili vsi. Organizator: Žalski mladinski center MINI OTROŠKA NOGOMETNA LIGA - nogometni živžav se je odvijal na nogometnem igrišču ŠC Žalec in asfaltnem igrišču ŠD Ponikva. V Žalcu je imel male “Zahoviče” pod drobnogledom Luka (NK Žalec), na Ponikvi pa Karli (ŠD Ponikva). Vse skupaj so bih trije turnirji za ločene kategorije: do 5. razreda in od 6. do 8. razreda. Na tekmovanjih so sodelovale naslednje ekipe: Žalec, Ponikva, Griže, Borut Gotovlje, Petrovče, Pirešica, Bayern Žalec, Ajax Žalec, Crvena zvezda in Željo. Med ml. dečki je dvakrat osvojila prvo mesto ekipa Ponikve ter enkrat ekipa Borut Gotovlje. Med st. dečki Osnovnošolci na ulični košarki pa je enkrat zmagala ekipa Borut Gotovlje, enkrat pa ekipa Željo. Če strnemo rezultate vidimo, da je mini hga postregla z večjim številom zmagovalcev posameznih turnirjev, zato (da ne bo krivice) zmagovalca lige ne bomo določih. STREETBALL ali ULIČNA KOŠARKA - osnovnošolci in ostali košarkarji so se pomerili dvakrat na prirejenih igriščih za tržnico v Žalcu. Bilo je zanimivo, pestro in predvsem borbeno. Streetball turnirjev se je udeležilo 34 ekip. Zmagovalci posameznih turnirjev so bih med osnovnošolci: Malarji in Mlekarji, oboji iz I. OŠ Žalec ter med ostalimi Šotori in Celjska naveza. Domen, Marko in Sergej so poskrbeli, da med košarkarji ni bilo preveč hude krvi, Mario in Darko pa za informacijski del tekmovanj. Organizator: ŠD Mali talent. BEACH VOLLEY ali ODBOJKA NA MIVKI - udeležba na odbojkarskih turnirjih je bila skromnejša, kot je bilo pričakovati. Vendar so organizatorji OK SIP Šempeter, ŠD Vrbje in študentje poskrbeli, da so bila tekmovanja navkljub temu zanimiva. Na prvem turnirju v Šempetru je zmagala dvojica “Klatežev”, Silvo Cestnik in Dejan Udrih. Rezultatov ostalih turnirjev še nimamo. NOGOMETNI TURNIR V GOTOVLJAH - ŠD Borut Gotovlje je pod taktirko Klemena Cokana odlično organiziralo celodnevni turnir, katerega se je udeležilo kar 13 ekip. Čeprav je bilo med dvoboji ekip tudi nekaj krepkih besed, je vse potekalo korektno in v nogometnem vzdušju. Slavila je ekipa Liverpoola iz Petrovč, pred Kalimerom iz Velike Pirešice ter Manchastrom iz Žalca. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO IN LOKOM ter BALINANJE - SD Juteks Žalec, Lokostrelski klub Žalec in Balinarski klub Žalec so vestno pripravili odprta vrata svojih športnih aktivnosti. V dveh dneh se je streljanja z zračno puško udeležilo več kot 40 udeležencev - nekateri med njimi so streljali kar po dve uri skupaj. Manj udeležbe je bilo pri streljanju z lokom na balone in balinanju, glede na lepe rezultate lokostrelcev in balinašev pa se lahko v prihodnje marsikaj spremeni. SPRETNOSTNO KOLESARJEM® - vreme ne more ustaviti kolesarja Branka Stropnika pri izpeljavi spretnostnega kolesarjenja, ki je nekakšen uvod v gorsko kolesarsko tekmovanje - vzpon na Dobrovlje. Med 17 tekmovalci, ki so se pomerili v dveh vožnjah na igriščih ŠC Žalec, so prav tako kot v rolanju zmagah vsi, ki so zanimivo progo prekolesarili. BENO UDRIH V OSNOVNIH ŠOLAH ŽALSKE OBČINE to je bil resnično lep prizor: Beno vstopi v telovadnico in najmanj 50 otrok mu fz srca zaploska. To so bih zanimivi trenutki tako za Bena kot tudi za osnovnošolce, ki so mu zastavi j ah najrazličnejša vprašanja, on pa jim je odgovarjal in dehl podpise. Na OŠ Petrovče se je sprejema udeležil tudi župan občine Žalec, ki je ob tej priliki Benu podaril spominsko knjigo. Seveda je bilo aktivnosti še več: PETDNEVNI TENIŠKI VRTEC VOLKEC, ŠAHOVSKA SIMULTANKA NA OŠ ŠEMPETER, POHOD NA MRZLICO, ODPRTI TURNIR V NAMIZNEM TENISU V PETROVČAH... vseh rezultatov in odmevov s posameznih akcij do zaključka redakcije še nimamo. Poleg že omenjenih društev so materialno in finančno pomoč nudili tudi: Šport klub Corona, Savinjska trgovska družba d.d., podjetje Viva, Caffe tropic -pražarna in Celjski grof. ZAJADRAJMO V POLETJE Akcija se zaključuje, nadaljujejo pa se ostale športne aktivnosti, ki so že del uvodnega programa športnega poletja 2001: V SOBOTO, 2. JUNIJA BO POD VODSTVOM TENIS KLUBA ŽALEC POTEKAL ODPRTI TENIS TURNIR ZA POSAMEZNIKE. ISTEGA DNE BO MED 10. IN 13. URO NA IGRIŠČIH ŠC ŽALEC ŠPORTNO ZABAVNO DOPOLDNE S ŠPORTNO ŠOLO MALI TALENT ZA OSNOVNOŠOLSKE OTROKE IN NJIHOVE STARŠE. En teden kasneje se pričnejo tekmovanja pod imenom Grand prix poletje 2001... koncem meseca junija in v začetku juhja pa bodo v okviru športnega poletja organizirani ogled Snežne jame pod Raduho, petdnevni plavalni tečaj na kopališču v Preboldu, odbojka na mivki, košarka - 3 x zadeni, košarkarski turnir ter še kaj. Koordinator akcij: ZŠD ŽALEC ....vse naprave zadoščajo zahtevnim tehničnim standardom ... izvaja se stalen nadzor ter preventivno vzdrževanje plinovodnega omrežja .... Je varen! maj2001 Otvoritev ceste Prapreče - Merinca V Taboru tudi tokrat slovesno obdobje 2001-2020, ki naj bi bili sprejeti do konca letošnjega leta. Sicer pa se še vedno borijo, kot je dejala Slakanova, z mlini na veter pri pridobivanju soglasja za ureditev šentjurskega klanca. Za izgradnjo nadomestnega športnega igrišča pa že imajo vsa soglasja in gradbeno dovoljenje. V kratkem jih čaka prekritje dotrajane strehe na šoli in vrtcu, nekaj denarja pa se bo zagotovo našlo še za kakšen meter asfalta in popravila cest. Po slavnostnem govoru županje je sledil bogat kulturni program, ki so ga izvajali Moški pevski zbor Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor, otroški pevski zbor Podružnične osnovne šole Tabor ter moški in mešani pevski zbor Pevskega društva Tabor. Še pred tem pa je bila slavnostna podelitev prvih občinskih priznanj in plaket občine Tabor. Najvišje priznanje, Častni občan občine Tabor, so posmrtno podelili Emiljanu Lesjaku, rojaku -veterinarju, ki je bil po duši glasbenik in humanist. Njegovo delo je na področju kulture v občini Tabor in v Savinjski dolini pustilo trajen pomen. Priznanja občine so prejeli: Gasilsko društvo Kapla-Pondor, ki se ponaša z več kot 100-letno tradicijo in Savinjski rogisti, ki praznujejo 20-letnico delovanja. Zlate plakete občine pa so bile prvič podeljene mladi športnici Dominiki Gačner, Pevskemu društvu Tabor in dolgoletni predsednici krajevnega odbora Rdečega križa Marici Miklavc. D. Naraglav Letošnje praznovanje občinskega praznika občine Vransko bo krajanom v zaselku Prapreče in Merinca ostal v lepem spominu, saj so dobili na novo asfaltirano cesto s priključki. Na slovesnosti se je zbralo veliko krajanov in gostov. Predsednik režijskega odbora za modernizacijo cest Anton Cencelj se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali pri obnovitvi, razširitvi in asfaltiranju ceste. 111(11 župan občine Vransko Franc Sušnik je izrekel zahvalo krajanom, ki so z dokaj velikimi sredstvi pripomogli k izvedbi modernizacije. Nekatere družine so prispevale tudi po milijon tolarjev. Cesta z odseki je dolga pri- Po celotedenskem pestrem programu praznovanja občinskega praznika, ki so ga zapolnjevale razne kulturne in športne prireditve ter izjemno odmevni Šentjurski sejem, je bila nadvse slovesna in kulturno obarvana tudi slavnostna seja občinskega sveta, na kateri so prvič podelili priznanja občine. Po »zapeti državni himni v izvedbi MePZ Pevskega društva Tabor je zbranim svetnikom, gostom in občanom spregovorila županja Vida no zahtevnimi zalogaji je položitev 2,3 km asfalta, precej pa so postorili tudi na makadamskih cestah. Posebno veliko truda in denarja je bilo vloženo v cesto Konjščica - Vrhe, kjer so poleg utrjevanja cestišča sanirah že velikokrat omenjeni plaz Vetršek. Ob tem je Vida Slakan še dejala, da je vse, kar so naredili, pomemben uspeh, saj je po številu prebivalstva in po velikosti proračuna občina Tabor med najmanjšimi slovenskimi občinami, po velikosti, predvsem pa po dolžini makadamskih hribovskih cest, pa kar srednje Podelitev priznanja občine Tabor Savinjskim rogistom oziroma njihovemu predsedniku Francu Kovčetu Slakan. Povedala je, da je praznovanje občinskega praznika posvečeno spominu na enega večjih slovenskih kmečkih uporov, ki se je začel v Ojstrici, in godovanju farnega zavetnika sv. Jurija. Spomnila se je tudi lanskega praznovanja, ko so slovesno odkrili grb in razvili zastavo občine, in dela, ki so jih opravili do letošnjega praznovanja. Med finanč- velika občina. Omenila je tudi lanskoletno sušo in skrb za varstvo okolja, kar je povezano tudi z odvozom smeti, ki nekaterim še vedno greni življenje, vendar že kaže svojo pozitivno stran. Dotaknila se je tudi urejanja prostorov v šoli Loke in predstavila poglede nadaljnjega razvoja občine, kar bo zajeto v prostorskih planih in pogojih občine Tabor za bhžno 5,5 km in je z vsemi deh stala 55 milijonov tolarjev. Blagoslov ceste je opravil upokojeni župnik z Vranskega Bogdan Štiberc. Cesto je s prerezom traku ob pomoči župana Franca Sušnika in predsednika režij- skega odbora Antona Cenclja namenu predala Alojzija Dohnšek, ki je ob koncu dejala: “Da bi se srečno vozih in da ne bi bilo nesreč.” (na sliki) T. Tavčar Dražji vrtci in pokopališke storitve Svetniki občine Polzela so se sestali na 18. redni seji občinskega sveta. Ker na zapisnik zadnje seje ni bilo pripomb, sta župan Ljubo Žnidar in računovodkinja Tanja Mavrič na kratko obrazložila predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Polzela za leto 2000. Kot sta poudarila, so z realizacijo prihodkov v letu 2000 zadovoljni, saj so imeli večji priliv sredstev kot so planirali na začetku leta 2000. Tudi predsednica nadzornega odbora Marija Cizej je odlok o zaključnem računu pohvalila in pripomnila, da so bila sredstva namensko pravilno porabljena. Svetniki so po krajši razpravi potrdili odlok o zaključnem računu. V nadaljevanju so sprejeli dva sklepa, in sicer sklep, da se v Uradnem listu objavi skupni javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne socialne varstvene storitve Pomoč družini na domu za območje petih občin Spodnje Savinjske dohne in sklep o določitvi vrste in obsega storitev za dodehtev koncesije izvajanja programa Pomoč družini na domu. Dalj časa so se svetniki zadržali pri zvišanju cen programov v vrtcu Polzela. Obrazložitev za povišanje sta podala predsednik odbora za negospodarstvo Stanko Novak iti ravnateljica OŠ Polzela -Vrtec Polzela,"magistra Marinka Marovt. Po dokaj dolgi razpravi so sprejeli sklep, da se v prvi starostni skupini poviša, cene za 15 odstotkov in v drugi za 10 odstotkov. Nove cene bodo začele veljati s 1. junijem. Brez pripomb so sprejeh tudi nove cene za pokopališko dejavnost in sklep, da se zbrana sredstva s samoprispevkom v Krajevni skupnosti Andraž, v višini 7 milijonov tolarjev, namenijo v obliki dotacije občini Polzela za izgradnjo vodovoda Dobrič, občina Polzela pa bo vrnitev le-teh zagotovila v proračunu Občine Polzela za leto 2002. Svetniki so se strinjali, da se rojstno hišo pesnice Neže Maurer razglasi za kulturni spomenik ter sprejeh pravilnik o oddaji naročil male vrednosti. V prvem branju pa so razpravljali še o novogradnji Glasbene šole Risto Savin Žalec in potrdili sklep o ureditvi premoženjsko pravnih razmer ob prenehanju Zavoda za kulturo Žalec. T. Tavčar Župan Franc Sušnik in letošnji nagrajenci Uspešni na vseh področjih Občina Vransko praznuje svoj praznik 14. maja v spomin na leto 1868, ko je tedanji cesar kraj Vransko povišal v deželno-knežji trg. Letos so praznovali že tretjič in od lanskega do letošnjega praznika marsikaj postorili. Osrednja prireditev, svečana seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj, je bila 12. maja v gostišču Slovan - Filač, katere so se udeležbi županja občine Tabor Vida Slakan, žalski župan Lojze Posedel in podžupan občine Polzela Stanko Novak. Osrednji govor je imel župan občine Vransko Franc Sušnik, ki je najprej govoril o pomenu praznovanja, nato pa o doseženih uspehih. Lahko bi rekli, da so bih uspešni kar na vseh področjih. Uredili so objekt, v katerem je vrtec, kar je bil pogoj za uvedbo devetletnega šolanja, ki ga bodo pričeli izvajati letos. Posodobili so športni park Videm, v katerem bo tudi otroško športno igrišče. Odkupljena je bila Šventnerjeva hiša, v kateri bo v prihodnosti knjižnica in še drugi prostori, ki bodo namenjeni kulturi. Asfaltirana je bila cesta Osredek - Ločica v dolžini 2 km. V Merinci, Praprečah in Tešovi je bilo asfaltiranih več cestnih odsekov v skupni vrednosti 55 milijonov tolarjev. V zaselku Stopnik je bil zgrajen vodovod v vrednosti 45 milijonov tolarjev, sanirana je bila škoda po neurju leta 1998, pričeli so izvajati projekt Celostnega razvoja podeželja in vasi. Družina Zorko je pričela z urejanjem letnega bazena, ki bo odprt tudi letos. Vehko so naredili na področju zaščite, reševanja in gasilstva ter na področju turizma. Za naj-večji uspeh štejejo javno razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega srednjeročnega in dolgoročnega razvoja občine. Ob tej priložnosti je župan Franc Sušnik podelil občinska priznanja. Plaketo občine Vransko so prejeli Klemen Četina (zaradi odsotnosti je priznanje sprejela mama), Matic Goropevšek in PGD Prekopa - Čeplje - Stopnik. Grb občine Vransko pa sta prejela Emilija Pečovnik in Valerija Pukl. Delo občine so pohvalili tudi gostje. Za prijeten zaključek je na citre zaigrala Jerca Vranič. T. Tavčar Novo parkirišče, izgradnja kanalizacije Brez bistvenih pripomb V povsem polni dvorani Kulturnega doma Vransko je bila javna predstavitev osnutka Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986 -2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Žalec za območje občine Vransko z dopolnili v letu 2000. Zbrane je pozdravil župan Franc Sušnik in obrazložil potek javne predstavitve, nato pa so govorih še izdelovalci prostorskih dokumentov z Razvojnega centra Celje, ki so predstavih potek priprav dokumentov do javne razgrnitve in vse nadaljnje postopke tako na občinskem svetu občine Vransko kot na ustreznih ministrstvih Republike Slovenije. Župan Sušnik je v nadaljevanju predstavil vsebino in pomen dokumentov za razvoj občine, ki se nanašajo na stanovanjsko zazidavo, obrtno stanovanjsko copp, centralno čistilno napravo, Športno turistični kompleks, park tehnične kulture in območje lovske koče ter strelišča Tešova. Bistvenih pripomb na predloženi osnutek in dopolnitev ni bilo, o samem osnutku pa je razpravljalo devet udeležencev javne predstavitve. T. Tavčar Ob svetovnem dnevu družine 15. maju so tudi letos v občini Tabor pripravili posebno slovesnost, na katero so povabili starše, ki so v minulem letu podarili življenje novemu občanu ali občanki, in vse starše prvošolčkov. Na prireditvi, ki je bila v dvorani Doma krajanov, so se tako zbrali starši devetih novorojenčkov in starši triindvajsetih prvošolčkov ter več ostalih družinskih članov. Najprej so si ogledah kulturni program, ki so gä pripravili učenke in učenci 1. razre- da 9-letne osnovne šole ob pomoči vzgojiteljice'in učiteljice. Zatem je zbranim spregovorila županja Vida Slakan. Poudarila je pomen družine, ki je srce in otrok vsakega naroda in ji je potrebno vsestransko pomagati. V občini Tabor tako že tretje leto namenjajo nekaj denarja družinam novorojenčkov in prvošolčkov. Tudi tokrat je županja izročila enkratno finančno pomoč omenjenim družinam. Starši novorojenčkov so prejeh po 20 tisoč tolarjev, starši prvošolčkov pa 15 tisoč tolarjev. D. Naraglav Gradnja kanalizacijskega kolektoija Dan družine v Taboru V občini Polzela se na komunalnem področju neprestano nekaj dogaja. Že nekaj let postopoma gradijo kanalizacijski kolektor. Gradnja poteka po delih, vsako leto zgradijo toliko, kolikor je za ta namen sredstev. Letos bodo položili preko 300 metrov primarne in sekundarne kanalizacije v vrednosti 26 milijonov tolarjev. Čeprav gradijo tudi sekundarni del kanalizacije individualni priključki še niso možni, ker ni končano povečanje zmogljivosti v čistilni napravi v Kasazah pri Petrovčah. Pomanjkanje parkirnih prostorov pri Zdravstvenem domu na Polzeh je bil vsakodnevni vzrok nejevolje občanov. Sedaj so uredili dodatno parkirišče. Pridobitev potrebne dokumentacije je financirala Občina Polzela, izvedbo del pa upravljalec Zdravstvenega doma Polzela in Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec. T. Tavčar OBČINA BRASLOVČE Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja skladno z Odlokom o priznanjih Občine Braslovče (Ur. list RS št. 69/2000) r a 2 p i s u j e POGOJE IN ROK DAJAiyjA POBUD ZA PODELITEV PRIZNAJ OBČINE BRASLOVČE V LETU 2001 Priznanja Občine Braslovče so: - Zlata plaketa Občine Braslovče z zlatim cekinom - Srebrna plaketa Občine Braslovče s srebrnim cekinom - Bronasta plaketa Občine Braslovče z bronastim cekinom - naziv častni občan - častni znak Občine Braslovče ZLATA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE Zlata plaketa Občine Braslovče je najvišje priznanje občine Braslovče. Podeljuje se za večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena ter za večletne uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. SREBRNA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE Srebrna plaketa Občine Braslovče se podeljuje ob izjemnih enkratnih dosežkih, ob izredno humanem in požrtvovalnem dejanju, ob življenjskem in delovnem jubileju ter ob drugih utemeljenih podobnih priložnostih. BRONASTA PLAKETA OBČINE BRASLOVČE Bronasta plaketa Občine Braslovče se podeljuje za dosežke in uspehe na področju izobraževanja, kulture, znanosti, tehnike, ekologije in športa ter za dejanja, ki se odražajo v humanem odnosu do sočloveka. ČASTNI ZNAK OBČINE BRASLOVČE Častni znak Občine Braslovče se podeljuje posameznikom, skupinam občanov ah društvom za posebne dosežke in uspehe na vseh področjih družbenega življenja ter uglednim gostom in delegacijam. NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan Občine Braslovče se podeljuje občanom občine Braslovče in drugim državljanom RS, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda občine Braslovče. 2. Priznanja se izročijo na svečani seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika, lahko pa tudi na svečan način ob posebnih slovesnostih ah s svečanim sprejemom ob dogodkih in datumih, pomembnih za občino ah dobitnike priznanj na dan, ki je čim bližje takšnemu datumu. 3. Postopek podeljevanja priznanj: Pobudniki oz. predlagatelji za podelitev navedenih priznanj so lahko: občani občine Braslovče, politične stranke, krajevni odbori, podjetja, društva, druge organizacije in skupnosti. 4. Pobuda mora biti pisna in mora vsebovati: naziv in ime pobudnika, ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke, obrazložitev pobude. dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. Pobude za podelitev priznanj Občine Braslovče sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Braslovče 29, 3314 Braslovče, do 30. 6. 2001. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občina Braslovče na podlagi 3- in 4. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. Ust RS št. 75/94) objavlja JAVNI RAZPIS o sofinanciranju programov v ljubiteljski kulturni dejavnosti na območju občine Braslovče za leto 2001. 1. Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci ljubiteljskih kulturnih programov, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Braslovče, - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti, - da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini za tekoče leto, - da je predložen program namenjen čim večjemu številu uporabnikov, - da občfnski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in jo informirajo o dosežkih na tekmovanjih, če so se jih udeležili. 2. Višina razpisanih sredstev je 1.500.000 sit in se namenijo za sofinanciranje naslednjih programov: - delovanje društev (materialni stroški), - redna dejavnost društev, - sofinanciranje izvedbe kulturnih prireditev, - sodelovanje na medobčinskih in državnih tekmovanjih, - kulturna dejavnost predšolske in šolske mladine, - izobraževanje strokovnih kadrov. 3. Predlagatelji programov morajo posredovati natančen opis programa s predvidenim številom udeležencev, krajem, časom izvedbe in umikom na predpisanem obrazcu, ki ga dvignejo na sedežu občine Braslovče, Braslovče 29, od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure. Program mora biti finančno ovrednoten z navedbo vseh virov financiranja. 4. Prijave se oddajo osebno ali pošljejo po pošti v zaprti kuverti na naslov: Občina Braslovče, Braslovče 29, 3314 Braslovče. Na kuverti mora biti vidno označeno: 'JAVNI RAZPIS - KULTURA". 5. Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave v časopisu. 6. Prijavitelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 30. dneh po poteku roka za prijavo na razpis. ŽUPAN OBČINE BRASLOVČE Dušan Goričar Preboldska občina v juniju praznuje V občini Prebold bo v mesecu juniju nadvse pestro in živahno. Zvrstilo se bo veliko športnih, kulturnih, zabavnih in še kakšnih prireditev, s katerimi bodo obeležili 10-letnico slovenske samostojnosti, predvsem pa občinski praznik, ki sovpada z državnim praznikom. Prvi bodo 2. junija začeh s turnirjem dvojic tenisači. Isti dan pripravlja Društvo kmečkih žena koncert ansambla Bratje iz Oplotnice, potekala pa bo tudi športna akcija Veter v laseh - s športom proti drogi, ki se bo zaključila naslednji dan z odbojko. Prvi junijski vikend bodo s programom zapolnili tudi v Šeščah, kjer bodo praznovali krajevni praznik. 8. junija bo imela zaključno prireditev osnovna šola Prebold. V njenih prostorih bo ta dan na ogled tudi razstava trofejnih rib, ki jo pripravlja Društvo ljubiteljev ribolova. Slednji teden dni kasneje pripravljajo ribiško tekmovanje v Presarjih in nato še v ribniku Prebold. 16. junija se bodo na izlet v neznano podah planinci, potekal bo Dan preboldske košarke, organizirano pa bo tudi gasilsko tekmovanje pionirjev in mladincev GZ Prebold. Dan zatem se bodo na tekmovanju pomerili še člani in članice GZ Prebold. Že nekaj dni prej bodo kolesarili upokojenci, ki bodo 20. junija organizirah še medobčinsko športno tekmovanje društev upokojencev. Osrednja proslava dneva državnosti in slavnostna seja občinskega sveta občine Prebold s podelitvijo priznanj bo 23. junija ob 9• uri v kinodvorani Prebold, isti dan ob 17. uri pa bo Dan gasilca, združen s praznovanjem 80-letnice delovanja PGD Prebold-Marija Reka-Dolenja vas in prevzemom novega kombiniranega Investicijski program potrjen Minuli četrtek so se na redni 23. seji sešli svetniki občine Prebold. Glede na predlagan dnevni red, na katerem je bila tudi točka potrditev investicijskega programa za ureditev šolskega prostora za uvedbo 9-letne osnovne šole Prebold, je bila ta seja za svetnike in župana ena izmed najpomembnejših v njihovem dosedanjem mandatu. S sprejemom predlaganega investicijskega programa so namreč flpožegnalix okrog 900 milijonov tolarjev težko investicijo, ki bo občinski proračun bremenila 10 do 12 let. Na seji je ravnatelj OŠ Prebold Milan Jezernik podal širšo razlago problemov in potrebnih investicij, ki bodo omogočile uvedbo 9-letne šole. V ta namen naj bi se med letošnjimi šolskimi počitnicami izvajala adaptacijska dela, ld naj bi z novim šolskim letom 1. septembra letos omogočila osnovne pogoje za delovanje 9-letne šole v Preboldu. Po pridobitvi ustreznih soglasij o financiranju s strani ministrstva za šolstvo, znanost in šport pa naj bi v drugem kvartalu leta 2002 pričeli z gradnjo nove telovadnice. Investicijske stroške bosta po investicijskem programu pokrivali Občina Prebold ter ministrstvo za šolstvo, znandst in šport Po rekapitulaciji virov sredstev je razvidno, da mora Občina Prebold zagotoviti dobrih 374 milijonov SIT oziroma 76,4 % investicijskih sredstev, ministrstvo pa preostali del. Investicijski delež občine, ki je v ta namen že dve leti izdvajala sredstva za to investicijo, znaša že dobrih 84 milijonov, da bo investicijo lahko izpeljala pa bo najela kredit v višini 290 milijonov tolarjev. Zahteven investicijski zalogaj je med svetniki sprožil precej obširno razpravo, kar je seveda razumljivo glede na pomembnost odločitve, ki naj bi dolgoročno rešila problematiko šolstva in športne vzgoje, a hkrati tudi vsaj za 30 milijonov letno obremenila občinski proračun. Z dvema glasovoma proti, ki pa sta bila predvsem načelna, saj nista bila proti investiciji v šolo, so svetniki predlagan investicijski program sprejeli. Že pred to točko dnevnega reda je bila tudi precej obširna razprava o Preboldskem gaju, ki ga je leta 1996 s pogodbo z Občino Žalec v upravljanje prevzelo Turistično društvo Prebold. Pogodba je bila za TD zelo obvezujoča in ker je bilo stanje v nekdanjem kampu zaradi vandalizma in številnih drugih razlogov, na katere pa TD večinoma ni imelo vpliva, vedno slabše, so se na občini odločih, da se pogodba s turističnim društvom o upravljanju gaja prekine. Na seji je bila prisotna tudi predsednica društva Milena Miklavc, ki je pojasnila probleme in razloge za takšno stanje. Hkrati je navedla nekatera dejstva, ki sta jih dopolnila Anica Trivan, ki je že več let članica TD in Edvard Peternel, ki je kot nekdanji predsednik TD dobro poznal nekatere razloge in ukrepe po prenehanju delovanja turističnega kampa. Po dokaj dolgi razpravi so svetniki sprejeli in potrdili županov predlog o prekinitvi pogodbe. To pa pomeni, da bo odslej morala temu parkovnemu prostoru mnogo večjo pozornost namenjati občina, ki je lastnica tega kompleksa. Turistično društvo se bo tako lahko bolj posvetilo bogatitvi vsebine svojega delovanja. Poleg teh dveh točk dnevnega reda so svetniki na zadnji seji razpravljali še o predlogu razdelitve proračunskih sredstev po javnem razpisu in na osnovi Meril za financiranje ljubiteljskih kulturnih dejavnostih ter o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda UPI-ljudska univerza Žalec. V obeh primerih so bili predlagani sklepi sprejeti. Prav tako so potrdili poročilo o zbiranju in odvozu kosovnih odpadkov za prve štiri mesece letošnjega leta (odpeljanih je bilo kar 67 zabojnikov) in poročilo o poslovanju pokopališč v Preboldu in Marija Reki. Ob koncu seje so potrdili še odbor za izvedbo občinskega praznika, imenovah novega člana v odbor za gospodarstvo in se seznanili s predvideno muzejsko zbirko, ki bo imela svoj prostor v preboldski graščini. Naraglav vozila. Dan bodo s skupinskim preletom popestrili še člani Aero kluba Prebold. Zelo živahno bo v nedeljo 24. in ponedeljek 25. junija, ko bo v Marija Reki tradicionalna prireditev Pod Reško planino veselo živimo. Na ogled bo razstava Marija Reka skozi čas, tam bo tudi srečanje ljudskih pevcev in godcev. Na praznični ponedeljek se bo v tem koncu občine Prebold odvijalo nekaj športnih tekmovanj, vključno s kolesarskim vzponom do planinskega doma. Pripravljajo tudi srečanje vseh generacij marijareških šolarjev, v šotoru pa bo avdicija narodnozabavnih ansamblov za 32. ptujski festival. Za ljubitelje NZG in zborovskega petja bodo dan pred tem poskrbeli še preboldski jamarji. Ob 20-letnici odkritja Snežne jame na Raduhi pripravljajo namreč nastop nekaterih pevskih skupin in ansambla Slapovi, ki je na besedilo Ivana Sivca posnel pesem o Snežni jami. Mesec prireditev se bo zaključil z odprtjem razstavnih prostorov v graščini Prebold in zaključnim turnirjem medkrajevne fige v malem nogometu ter regijskim tekmovanjem društev upokojencev v ribolovu. D. Naraglav Obnova mostu V minulih dneh so se pričela obnovitvena dela in razširitev mostu čez potok Trebnik v Rakovljah pri Braslovčah. Širitev mostu sta narekovala povečan promet in gradnja pločnika skozi naselje do OŠ Braslovče in nastajajočega naselja Terasa. Sredstva je zagotovila Občina Braslovče. I. T. Na podlagi Odloka o proračunu občine Polzela za leto 2001 sprejetega na 17. redni seji občinskega sveta 06. 03. 2001 objavlja Občina Polzela RAZPIS 2. natečaj za dodelitev posojila za pospeševanje podjetništva in obrtništva na območju občine Polzela. I. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojila v skupnem znesku najmanj 4.500.000,00 SIT (štiri milijone petstotisoč tolarjev). II. Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v proizvodne in storitvene dejavnosti ter za investicije v odpiranje novih delovnih mest. III. Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občini Polzela. IV. Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po obrestni meri T+3,0 %. Minimalni znesek posojila je lmio SIT in maksimalni znesek 2 mio SIT. V. Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. junija 2001 oz. do 15. vsak mesec, v kolikor razpoložljiva sredstva ne bodo razdeljena že pri prvi obravnavi vlog, na naslov Občina Polzela, Polzela 8, 3313 Polzela, s pripisom “2. javni natečaj - NE ODPIRAJ” Vlogi je potrebno priložiti: - kratek poslovno investicijski načrt, - potrdilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov oz. drug ustrezen register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ah potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev, - obrtno dovoljenje - potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih za samostojne podjetniké pri DURS-u oz. BON 3 za družbe bilanco stanja in bilanco uspeha po zadnjem zaključnem računu, - potrdilo o premoženjskem stanju, - zadnjo odločbo o odmerjenem davku na dohodek iz dejavnosti, če odločba za preteklo leto še ni bila izdana, je potrebo priložiti odločbo o davku na dohodek iz dejavnosti za predpreteklo leto in odločbo o akontaciji davka, ki ga samostojni podjetnik plačuje v letošnjem letu, - izpisek ŽR za leto 2000, - napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti za obdobje 1.1. 2000 - 31. 12. 2000 s prilogami z bilanco stanja in bilanco uspeha. - izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojila, - druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje...) VI. Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog ne bomo obravnavah. VII. Posojila se bodo dodeljevala preko banke, s katero bo občina Polzela sklenila pogodbo. Sklep se objavi v Utripu. VII. VIII. Dodatne informacije dobite na Občini Polzela na tel. št. 703 32 13. ... Pri ogrevanju nastajata le voda in C02, ostalih emisij je v zanemarljivih količinah ... ni onesnaževanja okolice s transportom in točenjem goriva ...Je okolju prijazen! maj2001 Po DOLINI Novi predsednik Boštjan Kragl Člani Turističnega društva Braslovče z gosti so se sestali na letnem občnem zboru. 0 delu je poročal predsednik Toni Ramšak in povedal, da so uspešno pripravili dan hmeljarjev, salamija-do, martinovanje, očistili okolico Braslovškega jezera, uredili sprehajalno pot, postavili klopi in pripravili izlet za člane društva. Izvolili so nov 11-članski upravni odbor in za novega predsednika izbrali Boštjana Kragla. Program dela za letošnje leto je podoben lanskemu. T. Tavčar Sever na Golavi V lovskem domu na Golavi so se nedavno srečali člani veteranskega društva Sever za celjsko območje, odbor Žalec. Združenje Sever, ki je bilo ustanovljeno po osamosvojitvi Slovenije, se je pred tremi leti preoblikovalo v Zvezo društev in tako je bilo ustanovljeno društvo za celjsko območje. Za območje občin Žalec, Polzela, Braslovče, Prebold, Tabor in Vransko se je organiziral odbor Žalec, katerega predsednik je Iztok Rumf. Slednji je s pozdravom prisotnih tudi pričel letošnje srečanje. Za uvod in popestritev srečanja so poskrbeli učenci osnovne šole Prebold pod mentorskim vodstvom učiteljice Marije Smerke. Kulturni program je zajemal tudi kviz, s katerim so predstavili delo in naloge policistov. Zbranim je spregovoril predsednik veteranskega društva za celjsko območje Franc Bevc, ki je vodil uradni del srečanja. Predstavil je organiziranost in delo društva, ki v takšni obliki deluje od leta 1998 dalje. Izrazil je veselje, ker je njihova organizacija uspela obdržati politično nevtralnost in strankarsko neodvisnost. V nadaljevanju so spregovorili še nekateri gostje, med njimi predsednik Območnega odbora ZWS Spodnje Savinjske doline Alojz Kampuš. Predstavil je njihovo orga- nizacijo in izrazil zadovoljstvo, da se vse tri veteranske organizacije zavedajo svojega poslanstva in potrebe po medsebojnem sodelovanju. S tem se je strinjal tudi podpredsednik Območnega združenja ZZB NOV Spodnje Savinjaske doline Viljem Petek. Poudaril je, da so v njihovi organizaciji veseli, ker so odnosi z obema veteranskima organizacijama v Savinjski dolini dokaj zgledni. Ob tem je še dejal, da bi lahko imeli skupno veteransko organizacijo, če jih v začetku slovenske samostojnosti ne bi razdvojila politika. Precej spodbudnih besed je udeležencem srečanja namenil podžupan občine Žalec Ferdinand Haler, ki je zbrane pozdravil v imenu župana Lojzeta Posedela in v imenu predsedstva slo- venske borčevske organizacije. Sledil je pozdrav župana občine Prebold Vinka Debelaka, ki je bil zadovoljen, da so za kraj druženja izbrali Colavo, priljubljeno točko v preboldski občini. Spregovorila sta še dva ključna moža iz časa osamosvajanja Slovenije v Spodnji Savinjski dolini, in sicer Adi Vidmajer, takratni komandant TO Žalec, in Stane Veniger, takratni komandir Policijske postaje Žalec. Osvetlila sta dogodke na čas neoddaje orožja. Poudarila sta tudi, da je bilo malo občin, kjer bi bilo tako dobro in usklajeno sodelovanje s TO, policijo in občino. Na srečanju so še povedali, da intenzivno tečejo priprave na razstavo ob desetletnici vojne za Slovenijo in na proslave. Sicer pa naj bi v kratkem izdali knjigo, ki bo osvetlila takratne dogodke na območju celjske regije. D. N. S srečanja veteranske organizacije Sever - odbor Žalec na Golavi, kjer sta zbrane najprej pozdravila Franc Bevc in Iztok Rumf. Veterani vojne za Slovenijo so pred podelitvijo članskih izkaznic prisluhnili Alojzu Kampušu. Podelitev članskih izkaznic Petra. Po cerkvenem obredu so pripravili družabno srečanje gasilcev in ostalih krajanov. Bogato obložene mize z dobro domačo kapljico so omogočile, da je srečanje, ki je bilo hkrati zahvala krajanom za njihovo podporo gasilskemu društvu, bilo lepo in nepozabno. Florjanovo nedeljo v Šempetru je počastil tudi župan Lojze Posedel, ki je gasilcem izrekel nekaj pohvalnih besed. Na podoben način so Florjanovo nedeljo obeležili tudi po drugih občinah naše doline, kjer je gasilstvo globoko zakoreninjeno in ima bogato ter dolgoletno tradicijo. D. Naraglav Za 9 5-letnico gasilsko vozilo Ena pomembnih prireditev ob letošnjem prazniku občine Vransko je bilo praznovanje 95-letnice PGD Prekopa-Stopnik-Čeplje in prevzem ter blagoslov novega gasilskega vozila TAM 110 z nadgradnjo. V cerkvi v Stopniku je bila sv. maša za vse pokojne gasilce, nato pa slovesen prevzem novega gasilskega vozila in podelitev priznanj. Zbrane je najprej pozdravil predsednik društva Sašo Urankar, slavnostni govor pa je imel župan občine Vransko Franc Sušnik. Dejal je, da so bili člani društva od vsega začetka zavedni Slovenci, saj so poveljevali v sloven- skem jeziku. Društvo je leta 1911 razvilo prapor, leta 1928 pa so zgradili dom. 14 kmetov je zastavilo svoja posestva za najem kredita pri takratni Celjski hranilnici in posojilnici, katerega so do druge svetovne vojne v celoti odplačali. Ves čas obstoja je bilo društvo vsestransko aktivno, ne le na požamo-varstvenem in humanitarnem področju, pač pa tudi na kulturnem, športnem in zabavnem področju. Člani društva so zglédno skrbeh za potrebno gasilsko opremo. Delovanje društva je bilo v preteklih letih barometer aktivnosti spodnjega dela občine in njihovo osnovno poslanstvo je vsa leta ostalo Slovesnost je bila v Stopniku pred cerkvijo. nespremenjeno: pomoč ljudem v pi nesreči. Ob tej priliki so podelili več k< društvenih priznanj in priznanja iz Občinske GZ Žalec. Odlikovanje II. di stopnje GZ Slovenije so prejeli Jože žt Goropevšek, Ljubo Gosak in Štefan vc Jošt. Delo društva je pohvalil tudi predsednik GZ Žalec Franci Skok, na koncu pa je župan Franci Sušnik izročil ključe novega vozila predsedniku Sašu Urankarju, vranski župnik, Jože Utrinek, pa je novo vozilo blagoslovil. ‘ T. Tavčar (jabuci uz, rreuuiu p reu vunuuum v cerrtev òv. rumu Praznovanje sv. Florjana Širom Slovenije je bila Florjanova nedelja v znamenju gasilcev, ki so, bodisi kot posamezno društvo ali kot gasilske zveze, počastili svojega svetnika in zavetnika sv. Florjana. Nič drugače ni bilo v Spodnji Savinjski dolini, kjer je ta običaj vse bolj priljubljen. Posebno slovesno je že nekaj let v Gasilski zvezi Prebold, ki vključuje osem gasilskih društev. Vsako leto je organizator praznovanja flo- rjanovega drugo gasilsko društvo. Letos so to nalogo uspešno opravili gasilci Kaplje vasi. Gasilci GZ Prebold so se s prapori zbrali pri preboldskem hotelu in v povorki, na čelu katere so bili godbeniki pihalne godbe Tekstilne tovarne Prebold, odšli k sveti maši. Po maši so v Kaplji vasi veselo nazdravili svojemu zavetniku. Zelo slovesno so sv. Florjana počastili tudi gasilci PGD Šempeter, ki s svojim domom mejijo na cerkev sv. Preboldski borci so zborovali in proslavljali zacije, v razpravi pa so sodelovali tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, predsednik Območnega združenja ZZB NOV Spodnje Savinjske doline Rado Cilenšek, delovni predsednik zbora Ernest Marinc in še nekateri člani. V nadaljevanju zbora so potrdili nekaj kadrovskih zadev. Jože Jelen je postal poverjenik za Šešče in Matke. Tonica Martinšek je bila izvoljena za novo tajnico. Stojanu Vrhovcu so se s posebnim priznanjem zahvalili za vestno in dolgoletno delo v vrstah preboldske organizacije ZB. Priznanje so podelili tudi preboldskemu županu Vinku Debelaku, ki daje organizaciji in zgodovini NOB ustrezno vlogo in pomen. Nadvse slovesen pa je bil sprejem 12 novih članov, s katerimi se je za dobrih 10 odstotkov povečalo dosedanje članstvo. D. Naraglav V dvorani gasilskega doma na Groblji v občini Prebold so konec minulega meseca imeli občni zbor članice in člani Občinskega združenja borcev in udeležencev NOB Prebold. Pregledali so svoje delo v preteklem obdobju, zastavili nov program dela, sprejeli nekaj novih članov in podelili priznanja. Občni zbor je bil tudi priložnost za slovesno počastitev 60-letnice OF Slovenije in za prijetno družabno srečanje članstva preboldske organizacije, ki sodi med zelo aktivne borčevske organizacije v Spodnji Savinjski dolini. Srečanje borcev se je pričelo s pozdravom predsednika občinske organizacije ZZB NOV Prebold Viljema Petka, ki je osvetlil dogodke izpred 60 let, ko je bila v Vidmarjevi hiši v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Spomnil je na zgodovinska dejstva, ki so jih in jih še vedno nekateri želijo pozabiti, zamolčati, potvoriti ... in s tem nekako oprati svoj madež, ker v težki življenjski preizkušnji slovenskega naroda niso bili na pravi strani. Viljem Petek je predstavil .še aktivnosti organizacije v minulem obdobju. Veliko skrb so posvečali urejevanju spomenikov in obeležij iz NOB, ki jih je na področju preboldske občine 16. Množično so Viljem Petek med govorom. se udeleževali raznih srečanj, pohodov, proslav, in to po Sloveniji in preko meja. Podobno bo tudi v prihodnje, saj ne manjka tradicionalnih prireditev in jubilejev, s katerimi se ohranja spomin na NOB. Ob koncu je predsednik Petek spregovoril še o potrebnem povezovanju z ostalimi veteranskimi organizacijami, ki je na področju Spodnje Savinjske doline že sedaj dokaj zgledno, žal pa to ne velja za državo kot celoto. Precej kritičnih besed glede odnosa do NOB je povedal Stojan Vrhovec, tajnik in blagajnik preboldske borčevske organi- Zveza vojnih veteranov za Slovenijo obeležuje že osmo leto svojega delovanja. Letos bo slovesno obeležena tudi 10-letnica slovenske osamosvojitvene vojne, ki je botrovala ustanovitvi te veteranske organizacije, ki uspešno deluje v Spodnji Savinjski dolini. Pred nedavnim so v skupščinski dvorani Občine Žalec pripravili krajšo slovesnost s podelitvijo članskih izkaznic vojnega veterana. Zbranim je spregovoril predsednik območne organizacije ZWS Spodnje Savinjske doline Alojz Kampuš. Osvetlil je dogodke na čas, ki so prinesli slovensko samostojnost. Precej besed je namenil pomenu in namenu veteranske organizacije. Zatem je Alojz Kampuš s praporščakom Milanom Vogrincem novim članom veteranske organizacije slavnostno podelil članske izkaznice. Glede na novi Zakon o vojnih veteranih sta veteranski izkaznici poleg 31 drugih veteranov prejela tudi zakonca Lobnikar iz Marija Reke. D. Naraglav SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV KITEK Anton, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16, GSM: 041 ! N 632 660, 041 767 862, 031 632 660 3-=^ P O P ft A V 1 L A ; • * pralnih strojev « štedilnikov - sušilnih strojev □ - zamrzovalnikov Tel.: 713 68 88 Faks: 713 68 90 Po DOLINI maj2001 Praznovanje Florjana tudi v Grižah Prvo nedeljo v maju so sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, praznovali tudi v Grižah. Maše v župnijski cerkvi so se udeležili članice in člani PGD Griže, Zabukovica in Kasaze-Liboje. Slednje je bilo organizator praznovanja, ki ga je še polepšal prevzem prenovljenega gasilskega vozila. Gasilci sò se zbrali pred griškim gasilskim domom, bilo jih je približno 80, in v formaciji ešalona s prapori na čelu odšli k sveti maši. Pred prižiganjem sveč so prebrali imena vseh umrlih članov in članic društev. Po maši pa je bila pred cerkvijo še ena pomembna slovesnost, namreč blagoslovitev prenovljene avtocister-ne GVC 16/50, last PGD Griže. O pridobitvi je spregovoril predsednik društva Rafko Gaberšek. Povedal je, da so obnovili dotrajan rezervoar za vodo in tehnično-tehnološko prenovili vozilo, ki bo tako spet lahko prevažalo pitno vodo in posredovalo v intervencijah. PGD Griže letno prepelje približno 800.000 litrov pitne vode in opravi 17 intervencij, to pa pomeni tudi približno 200 prevoženih kilometrov letno. Proračunska vrednost investicije je bila 4,4 milijona tolarjev, od tega je 1,8 milijona prispeval požarni sklad občine Žalec, 2 milijona je prispevalo PGD Griže, razliko pa še morajo pokriti. Vsem, ki so finančno pripomogli k tej pridobitvi se je zahvalil Rafko Gaberšek, ki je ključe vozila predal poveljniku Antonu Pečniku, ta pa jih je izročil vozniku. Vozilo je blagoslovil domači župnik Jože Planinc. K. R., foto: F. Č. Praznovanje 40-letnice TD Šempeter Prvi majski dnevi so močno razgibali družabno in kulturno življenje v KS Šempeter. Glavni razlog za to je bilo praznovanje 40-letnice TD Šempeter, društva, ki sodi z jamo Pekel in Rimsko nekropolo med paradne konje turizma v Spodnji Savinjski dobni. Prav ti dve turistični destinaciji sta bib v času praznovanja najbolj reprezentativni podobi zagnanega in ustvarjalnega dela turističnega društva, ki ga je zastavila skupina krajanov že pred štirimi desetletji. O tem in razvoju društva skozi to dolgo obdobje je pričala razstava, ki so jo postavib na ogled v avb dvorane Hmeljarskega doma, kjer je potekala tudi osrednja jubilejna slovesnost. Dvorana Hmeljarskega doma v Šempetru je bila ta večer prizorišče čudovitega kulturnega dogodka, ki •sta mu s slavnostnim koncertom dala glavno vsebino Mešani pevski zbor Tabor z zborovodjem Milanom Kasestnikom in Godba Liboje z umetniškim vodjem Albertom Zaverš-nikom in pevko Majdo Petan. Skozi glasbo in pesem se je kot rdeča nit vila povezovalna beseda moderatorja Boštjana Romiha, ki je prisotne popeljal skozi 40-letno delovanje Tdrističneg* društva Šempeter. Na kratko tudi mi preletimo to obdobje. Turistično društvo je bilo ustanovljeno 15. januarja 1961. leta. Vanj se je včlanilo 53 krajanov. Že na začetku so sprejeli obsežen program razvoja turizma v Šempetru, ki so ga postopoma tudi uresničevali. Prva leta so veliko delali na urejevanju in promociji antičnega parka, leta 1969, ko so začeli jamo Pekel raziskovati preboldski in za njimi tudi ljubljanski jamarji, pa se je njihov delokrog še razširil. Zlasti je temu botrovalo odkritje kapniško zelo bogate gornje etaže jame, ki sta jo 14. avgusta 1969. leta odkrila preboldska jamarja. Prav ti novi rovi so bili 26. oktobra usodni za ljubljanskega jamarja Antona Suwa - Sulca. Leto pozneje, ob komemoraciji in odkritju spominske plošče omenjenemu jamarju, je bila jama ob prizadevnem delu preboldskih jamarjev in šempetrskih turističnih delavcev odprta za turistični ogled. Že leto zatem so napeljali do jame elektriko, sledila so elektiflkacija in številna druga dela, ki so omogočila sedanjo podobo tega turističnega bisera Spodnje Savinjske doline, ki ga je v prvih petih letih obiskalo kar 129-000 obiskovalcev. Vzporedno z jamo so potekala dela tudi v Antičnem parku in na drugih področjih. Predvsem so se trudili za lepšo in boljšo urejenost kraja, kar so tudi ocenjevali in dajali priznanja. Z letošnjo 2. cvetličarsko tržnico z naslovom 'Z rožo za lepši kraj” znova oživlja skrb za urejenost kraja, ki postaja, kot je nekoč zapisal eden novinarskih kolegov, turistično središče ob Savinji. Slovesnosti v Hmeljarskem domu se je udeležilo veliko gostov, med njimi župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je imel tudi slavnostni govor. Spregovoril je o pomenu turizma v občini Žalec in dolini kot celoti. Veliko lepih in pohvalnih besed je namenil šempetrskim turističnim delavcem in njihovemu 40-letnem jubileju. V spomin na ta jubilej je društvu oziroma predsednici Metki Vočko izročil spominsko darilo. Metka Vočko, ki je vodenje društva prevzela pred dvema letoma, je podelila priznanja 47 posameznikom, družinam, društvom in organizacijam. Deset članov društva: Janko Božič, Ivica Čretnik, Branko Golavšek, Peter Sedminek, Martin Štorman, Milica in Zvone Štorman, Marica Uršič, Boltežar Vasle, Marjan Volpe in Jože Žnidar pa je prejelo plakete TD. Najvišje priznanje so na slovesnosti podelili Francu Štormanu, ki je od tega dne častni član TD Šempeter. D. Naraglav KODRI* i*. Rimska cesta 35, 3311 Š€MP€T€R Tel.: 03/70 00 630 OKULISTIČNI PflCGICDI VIDU POD VODSTVOM SOCIALISTA OKULISTA tenorai, čemrat ti. 6. tooi ZD PfKBOU», Č€TRT€K 2& 6. 200T in še zadnja možnost pre tempera, tantra« s. 7. tooi ZD PM80U), čctrtck it. 7. tooi. Velika izbira sončnih očal s strokovnim svetovanjem. Obiščite nas in videli boste bolje. Vabi vas OPTIKA Čflrn, mupiur / Metka Vočko podeljuje najvišje priznanje - listino častnega člana Francu Štormanu. Veselo ob 30-letnici šole II. osnovna šola Žalec usposablja, izobražuje in vzgaja otroke s posebnimi potrebami. Kot samostojen zavod je bila ustanovljena leta 1971. 30-letnico šole so učenci in zaposleni proslavili 5. maja, ko so se v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu predstavili staršem in gostom, med katerimi so bili predstavnik ministrstva za šolstvo, znanost in šport Herman Tomažič, županja in župani občin Tabor, Žalec in Polzela ter drugi predstavniki občin. Zbrane je pozdravila ravnateljica šole Danijela Puncer: “Dragi prijatelji, ker ste danes med nami po takšni ah drugačni dolžnosti, potrjujete, da sprejemate drugačnost.” Zatem je spregovorila o začetkih šolanja otrok s posebnimi potrebami v Žalcu. Leta 1946 je bila v Celju ustanovljena samostojna posebna šola, ki so jo dolga leta obiskovali posamezni duševno prizadeti učenci iz žalske občine. V šolo so se vozili z avtobusi ah pa so stanovah v celjskem zavodu. Ker sta postajala število teh otrok in interes njihovih staršev vedno večja, so bili v šolskem letu 1964/65 v Žalcu ustanovljeni prvi trije oddelki posebne osnovne šole kot enote Zavoda Ivanke Uranjek Celje. Število učencev in oddelkov je iz leta v leto naraščalo, kljub temu da sta jih ovirala pomanjkanje prostorov, učil in učiteljev defektologov. Posamezni oddelki so morah gostovah v Petrovčah, Grižah in Gotovljah. Z izgradnjo prizidka osnovne šole v Žalcu je posebna šola leta 1970 dobila celoten pritlični trakt južnega krila šole s petimi učilnicami, kabinetom in ravnateljevo pisarno. Na osnovi sklepa skupščine Občine Žalec je bila s 1. septembrom 1971 v Žalcu ustanovljena samostojna posebna osnovna šola. Takrat je imela 14 oddelkov, v katerih je bilo 165 učencev, in oddelek za dnevno varstvo vozačev. Zaposlenih je bilo 16 učiteljev. Dva oddelka sta gostovala še v Gotovljah. V šolskem letu 1978/79 so delo pričeli v novo zgrajeni šoh, kjer so še danes. Ravnateljica Danijela Puncer je ob jubileju povedala: “Za nami je 30 let samostojnosti šole, obdobje uspešnega dela, prizadevanj, iskanj novih poh in sodelovanja z otroki, starši, zunanjimi sodelavci in vsemi, ki so znah prisluhniti potrebam naših otrok. Vsa leta je šola delovala kot odprta ustanova, se povezovala z okoljem in v svoje delo vključevala sodelovanje staršev in zunanjih sodelavcev s področja šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva, zavoda za šolstvo, zavoda za zaposlovanje in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Naš osnovni cilj v okviru posebne obravnave otrok je bil in je multidisciplinarni pristop za vsestranski razvoj otrokovih sposobnosti in prepričanje, da le usposobljenega in socializiranega otroka lahko vključimo v okolje, kjer bo uspešno živel in delal. Vse, kar je šola dosegla v 30 letih delovanja, je plod prizadevnega dela nekdanjih in sedanjih delavcev šole, zunanjih sodelavcev in velikega razumevanja občine ustanoviteljice ter občin bodočih ustanoviteljic. Hvala vsem, ki ste z velikim razumevanjem drugačnosti in s svojim predanim delom prispevali k razvoju šole.” Na koncu je iskreno čestitala tudi učencem II. osnovne šole za prizadevno delo in učenje. Slavnostni govornik je bil župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je kolektivu in učencem čestital za jubilej in poudaril, da je imela šola vedno jasne Cilje, katerim je sledila v skrbi za otroke s posebnimi potrebami, ne glede na številne težave, reorganizacije in spremembe, ki so se zvrstile v treh desetletjih in to ne le na področju zakonodaje, organiziranosti šolstva, izobraževanja in obravnave otrok s posebnimi potrebami, pač pa se je soočila tudi z družbenimi in političnimi spremembami ter nazadnje z reor- ganizacijo lokalne samouprave. V kulturnem programu so se predstavih učenci, ki so navdušili občinstvo, program sta popestrili tudi pevki Majda Petan in Irena Vrčkovnik, povezovalec je bil Andrej Hofer. Praznovanje je bilo tudi priložnost za posebne zahvale. Ravnateljica Danijela Puncer jih je izročila učiteljicam: Čirih Vipotnik, Vilmi Plaskan, Rosviti Plaskan, Cvetki Kronovšek, Jeleni Gorišek in Veri Perbil, ki že vseh 30 let delajo na šoh, ter občini Žalec kot ustanoviteljici. Župan Lojze Posedel pa je ravnateljici izročil kipec Štangarja ter ji obljubil, da bo občina Žalec kot ustanoviteljica šole skupaj z drugimi občinami še naprej pomagala pri njenem razvoju. V imenu ministrice za šolstvo, znanost in šport dr. Lucije Čok je učencem in zaposlenim v II. OŠ Žalec za jubilej čestital Herman Tomažič in med drugim povedal, da država posebno pozornost posveča otrokom s posebnimi potrebami. K. R., foto: T. T .... pokriva vse potrebe gospodi (ogrevanje, segrevanje vode, kul .... Je ekonomičen! ta razpolag Mlaj v Letušu Tako kot vsako leto so tudi letos krajani in člani prostovoljnega gasilskega društva Letuš postavili mlaj. Letuš je eden redkih krajev, kjer mlaj postavljajo še na star način, to je ročno oziroma z “žavrami”. Pri tem je sodelovalo 24 krajanov in gasilcev, tako kot vedno pa je mlaj podaril eden od krajanov. Sicer pa prostovoljno gasilsko društvo Letuš letos praznuje 95-letnico, ki jo bo obeležil s skromno prireditvijo, na kateri bodo prevzeli tudi nov društveni prapor. K. R. maj2001 Osrednje teme Po dveh uspešnih letih negativen finančni učinek gospodarstva Upravna enota Žalec je tudi letos pripravila informacijo o rezultatih poslovanja pravnih oseb s področja gospodarstva, samostojnih podjetnikov posameznikov in kmetij na svojem območju v letu 2000. V lanskem letu se je slovensko gospodarstvo srečevalo z domačimi makroekonomskimi in družbenimi problemi, na splošno pa so podjetniki izkoristili konjukturo na mednarodnih trgih. Slovensko gospodarstvo je tako že tretje leto zapored poslovalo pozitivno, kar pa ne velja za gospodarstvo na območju UE Žalec, ki je po dveh pozitivnih letih leto 2000 zaključilo z negat-vnim rezultatom. Inforamcija žalske upravne enote obravnava poslovne izide in premo-ženjsko-finančni položaj gospodarskih družb, razen bank, hranilnic, zavarovalnic in borzno-posredniških hiš. Osnova zanjo so statistični podatki iz bilanc stanja in bilanc uspeha za lansko leto, ki so jih gospodarske družbe predložile Agenciji RS za plačilni promet do 28. februarja letos. Pridobljenih je bilo tudi nekaj podatkov za zasebnike, in sicer od ministrstva za finance oziroma Davčne uprave RS - izpostave Žalec, območne gospodarske zbornice, urada za statistiko in zavoda za zaposlovanje - območna služba Celje. Na območju upravne enote Žalec (ki obsega tudi KS Vinska Gora) je bilo v lanskem letu 2.031 aktivnih poslovnih subjektov (v statistični regiji 9-790), od tega 539 pravnih in 1.492 fizičnih oseb (podatek obsega redno in dopolnilno dejavnost fizičnih oseb). Število gospodarskih družb se je v primerjavi z letom 1999 zmanjšalo za eno družbo. Od 539 gospodarskih družb jih 475 sodi med mala podjetja, v katerih je zaposlenih 1.382 ljudi, 47 je srednjih (1.509 zaposlenih) in 17 velikih (3.632 zaposlenih). Kar 88 % vseh gospodarskih družb torej sodi med mala podjetja, največ zaposlenih pa imajo še vedno velike družbe (55,7%). In kakšno je število aktivnih gospodarskih družb in v njih zaposlenih delavcev po občinah? Občina Žalec ima 364 družb s 3.891 delavci, občina Polzela 51 družb in 1.223 zaposlenih v njih, občina Prebold 50 družb in 972 zaposlenih, občina Vransko 17 družb z 191 delavci, občina Braslovče 38 družb in 218 zaposlenih, občina Tabor 10 družb s 15 delavci, v KS Vinska Gora pa je 9 družb s 13 delavci. Vseh delovno aktivnih oseb je bilo lani na območju UE Žalec 14.502, kar predstavlja 17-odstotni delež v Savinjski statistični regiji in 1,6-odstotni delež v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v decembru 2000 na območju UE Žalec delovno aktivnih 12.238 ljudi, od tega je bilo zaposlenih v kmetijstvu, nekmetijstvu in storitvenih dejavnostih 8.554 oseb, pri samozaposlenih osebah je delalo 1.799 oseb, pri samostojnih podjetnikih posameznikih 1.042, oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, je bilo 53, kmetov pa 790. Registrirano brezposelnih je bilo ob koncu leta 2.264, kar je za 142 manj kot leto prej. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila 12,7% (v statistični regiji 14,3%, v Sloveniji 12%). Najvišja stopnja registrirane brezposelnosti je bila v občini Prebold (14% oziroma 289 oseb) in v občini Žalec (14% oz. 1.289 oseb), sledijo pa občine Vransko (13,7% ah 139 oseb), Tabor (10,8% ah 63 oseb), Braslovče (10,8% ah 224 oseb) in Polzela (9,7% oz. 224 oseb. Blagovna menjava s tujino je bila v preteklem lem za gospodarstvo upravne enote Žalec ugodna. Po podatkih območne gospodarske zbornice so gospodarske družbe lani izvozile za 124.059-000 ameriških dolarjev blaga, kar je ža 1,8% več kot v letu 1999 (v statistični regiji se je izvoz povečal za 9,3%, na ravni države pa za 2,2%). Delež izvoza žalskega gospodarstva v regiji znaša 17,5%, kar je za 1,3% manj kot leto prej. Uvoz se je zmanjšal za 8,1% in je znašal 119.058.000 USD (v regiji je uvoz padel za 3,1%, na državni ravni pa se je celo povečal za 0,3%). Med 300 največjimi slovenskimi izvozniki so bih lani z območja UE Žalec: Novem d.0.0. Žalec (67. mesto), Sip d.d. Šempeter (109-mesto), Polzela Tovarna nogavic d.d. (132. mesto), Hmezad Exportimport d.d. Žalec (183. mesto) ter Feniks d.0.0. Žalec (214. mesto). Podatki o izvozu, uvozu (v ameriških dolarjih) in pokritosti uvoza z izvozom po občinah so naslednji: Braslovče: izvoz - 1.303.000, uvoz - 2.521.000, pokritost - 51,7%; Polzela: izvoz - 16.479-000, uvoz - 15.496.000, pokritost -106,3%; Prebold: izvoz - 13-565.000, uvoz - 15.496.000, pokritost -103,9%; Tabor: izvoz - 259-000, uvoz - 280.000, pokritost - 92,5%; Vransko: izvoz - 5-974.000, uvoz - 3.200.000, pokritost -186,7%; Žalec: izvoz - 86.476, uvoz - 84.509.000, pokritost -102,3 %. Investicijska aktivnost gospodarskih družb na območju UE Žalec (brez investicij v avtocestno omrežje) se je po dveh letih rash lani zmanjšala, nominalno skoraj za polovico. Investicije so porasle v občinah Polzela (74.785.000 SIT), Tabor (15.000.000 SIT) in Vransko (34.120.000 SIT), po obsegu pa zavzemajo največji delež investicije na območju občine Žalec (932.263.000 SIT oz. 77,2 % vseh investicij na območju upravne enote). Delež investicij savinjskega gospodarstva v statistični regiji znaša 8,9% in je manjši kot v letu 1999- Likvidnost gospodarskih družb se nekohko izboljšuje, saj se zmanjšuje število gospodarskih družb, ki so imele težave pri poravnavanju obveznosti, V feburarju 2001 je imelo 92 družb z območja UE Žalec blokirane žiro račune (od tega v občini Braslovče 10, Polzela 8, Prebold 11, Vransko 1, Žalec 62, v občini Tabor pa nobena). Ob tem pa se je povečalo število delavcev, ki so zaposleni v takšnih družbah (od 54 v letu 2000 na 155 letos). Decembra lani je imelo pri agenciji za plačilni promet 13 gospodarskih družb z območja UE Žalec odprt stečajni račun. In kakšni so bih lani rezultati poslovanja pravnih oseb na območju UE Žalec? Gospodarske družbe so ustvarile 101.409 milijonov tolarjev prihodkov (nominalno za 6,7% več kot v letu 1999). Glede na 8,9% povečano povprečno raven cen življenjskih potrebščin pa se je obseg ustvarjenega prihodka realno zmanjšal. Delež prihodkov savinjskih gospodarskih družb v prihodkih statistične regije znaša 15,8% in se je glede na leto 1999 zmanjšal za 0,8 odstotne točke. V strukturi prihodkov predstavljajo prihodki, doseženi s prodajo na tujih trgih, 23,5%, pri čemer se je izvozna realizacija glede na leto 1999 povečala za odstotek. V strukturi prihodkov po dejavnostih imajo največji delež predelovalne dejavnosti (53,7% vseh prihodkov), ki sicer zaposlujejo 68,8% vseh zaposlenih v gospodarskih družbah žalske upravne enote. Neto finančni učinek kot razlika med prihodki in odhodki oziroma kot razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo je bil po dveh pozitivnih letih lani negativen. Čisti dobiček je znašal 1.925 milijonov SIT (11% v čistem dobičku regije, kar pomeni zmanjšanje za 3-odstotne točke). - največ čistega dobička je bilo ustvarjenega v občini Žalec (76,6%), na drugem mestu je občina Prebold (10,6%), najintenzivnejšo rast čistega dobička beleži občina Tabor. Obseg čistih izgub pa je lani znašal 3.386 milijonov SIT (26,71-odstotni delež v izgubah regije, kar je več kot leta 1999) in je bil nominalno dvakrat večji kot leta 1999- Z izgubo je poslovalo 160 gospodarskih družb, v katerih je bilo 2.711 zaposlenih. Največ izgub je ustvarilo 92 podjetij iz žalske občine (54,4%), sledi občina Prebold. Pozitiven finančni učinek je v lanskem letu (poleg KS Vinska Gora) zabeležila samo občina Vransko, v kateri so gospodarske družbe ustvarile 25.6i3.OOO SIT čistega dobička in I2.II9.OOO SIT čiste izgube. Povprečna mesečna bruto plača je lani na območju UE Žalec znašala 138.386 SIT in je zaostajala za plačami v statistični regiji za 10,3%, od povprečnih plač v državi pa za 19,4%. Najbolj so za slovenskim povprečjem zaostajale plače v občini Prebold. Sicer pa je bila povprečna mesečna plača na zaposlenega po občinah naslednja: Braslovče - 135.305 SIT, Polzela - 122.059 SIT, Prebold - 110.326 SIT, Tabor - 125.866 SIT, Vransko - 142.779 SIT in Žalec - 150.832 SIT. V Sloveniji te dni poteka doslej največja raziskava o zdravju in vedenjskih navadah Slovencev. V njej sodelujejo Ministrstvo za zdravje, Inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, Inštitut za varovanje zdravja RS, CINDI Slovenija in regionalni zavodi za zdravstvo. Vprašalnike je po pošti prejelo več kot 15 tisoč Slovenk in Slovencev, starih od 25 do 64 let, od tega 2.300 v celjski regiji. Do 24. maja je vprašalnike v priloženi ovojnici vrnila približno petina anketiranih iz naše regije, celjski zavod za zdravstveno varstvo pa poziva vse prejemnike, ki še niso odgovorili, da to storijo čim prej. Več bo prejetih odgovorov, večja bo zanesljivost raziskave. Teme v vprašalniku se nanašajo na Poslovanje samostojnih podjetnikov posameznikovi in kmetov Po podatkih davčne izpostave v Žalcu je bilo lani na območju Upravne enote Žalec 1.492 samostojnih podjetnikov posameznikov. Glede na leto 1999 se je število povečalo za 67 ali 4,7% zavezancev. Decembra lani so zasebniki zaposlovali 1.486 delavcev, kar je 4,6% več. Povprečna plača na zaposlenega delavca je znašala 99-445 SIT, kar je 28,1% manj kot plača pri pravnih osebah. 204 zavezanci so bih zavarovani iz drugih naslovov. Napoved davka za leto 2000 je oddalo 1.486 samostojnih podjetnikov posameznikov, 6 zavezancev pa davčni obračun. Skupno so ustvarili 22.827 milijonov tolarjev prihodkov, kar je manj kot leto prej. S pozitivno davčno osnovo II. je poslovalo 1.124 zavezancev (ta skupaj znaša 1.607 milijonov SIT, v povprečju na zasebnika milijon. Od davčne osnove se odštejejo še razne olajšave, kar je osnova za obračun davka. V tem dobičku so zajete tudi plače zasebnikov. Z izgubo je poslovalo 191 davčnih zavezancev (leto prej 180), celotna izguba pa je znašala 189,4 milijona tolarjev. V preteklem letu je bilo pokojninsko in invalidsko zavarovanih 758 kmetov in njihovih družinskih članov. Le sedem kmetov pa je za leto 2000 zavezancev za davek iz kmetijstva, čemur je vzrok lanskoletna suša. K. R. uporabo zdravstvenih storitev in zdravstveno stanje, kajenje, prehranske navade, alkohol, telesno dejavnost in prometno varnost. Odgovori bodo vplivali na oblikovanje nadaljnjih programov za spodbujanje bolj zdravega življenjskega sloga, zlasti na programe za preprečevanje bolezni srca in ožilja ter nastanka rakavih obolenj. Na vse to namreč vpliva tudi •način življenja. Raziskava bo med drugim odgovorila, kako se prebivalci celjske regije prehranjujejo, ah so premalo telesno dejavni in katere škodljive razvade so razširjene med njimi. Med vzroki smrti v celjski zdravstveni regiji so na prvem mestu bolezni srca in ožilja, prav zaradi tega je preprečevanje srčno-žilnih bolezni v središču preventivnih prizadevanj. Podatki iz nove raziskave o vedenjskem slogu bodo pokazali nove poti in možnosti za ohranjanje zdravja. K. R. • ZASTOPSTVO KUMA NAPRAV KALVERT • PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS GOTOVINSKI POPUST MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT OGLAŠUJTE V Tel.: 713 68 88, Faks: 713 68 90 \CM AN 36/46 Oblačila za moderne ženske 48/60 Kolekcija POMLAD 2001 GRIŽE, (03) 71 00 420, Boutique ACMAN št. 1, Velenje (03) 586 29 25, ACMAN, d.o.o., Partizanska 5, Šoštanj ZEMELJSKA DELA GRADBENIŠTVO ZUNANJA UREDITEV mi., p. - IZVAJAMO VSA ZEMELJSKA DILI (nizke gradnje in rušenje objektov) - PRIPRAVA CEST IN DVORIŠČ - IZVAJANJE RAZNIH ŠKARP - POSTAVLJANJE VSEH VRST ROBNIKOV TLAKOVANJE DVORIŠČ IN MANJŠIH POTI VELIKA PIREŠICA 12/A 3310 ŽALEC TEL.: 03/572 81 29, 041/ 649 611 GEODETSKE STORITVE PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA GPS MERITVE -//UT I I ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220 S pametjo do zdravja Območna organizacija RK Žalec je v sodelovanju s krajevnima organizacijami Žalec in Šempeter v Savinjski dolini pred kratkim pripravila za Zavod za transfuzijo krvi iz Celja krvodajalski akciji. V Žalcu je na odvzem krvi prišlo 150 krvodajalcev, v Šempetru pa 119- Z udeležbo so bili organizatorji zelo zadovoljni. Naslednja krvodajalska akcija bo 31. maja v Grižah, v Domu Svobode od 7. do 11. ure. Vsakoletno srečanje krvodajalcev, ki ga pripravlja Območna organizacija, pa bo tudi letos v letnem gledališču Limberk v Grižah in sicer 23. junija. T. Tavčar Žalska noč bo Pripravljalni odbor za izvedbo tradicionalne turistične prireditve Žalska noč je že oblikoval vsebino letošnje prireditve, ki bo 7. julija. Več o vsebini pa bomo zapisali v prihodnji številki Utripa. J. K. Skrajni čas za kanalizacijo Pred dnevi smo se spomnili Pekrskih dogodkov, ki so bili predhodnica junijske desetdnevne vojne za slovensko samostojnost, ki je, kot še nikoli prej, združila Slovence v odločno nacijo, željno ubraniti na plebiscitu izraženo voljo po lastni državi. Mnogim je tisti odločilni čas, ko je bilo potrebno prijeti v roke orožje, pomenil poosebljeno grozo, strah in težko doumljivo dejstvo. Nismo bili navajeni tankov na naših ulicah in letal v zraku, ki so že na vojaških paradah delovali zastrašujoče. Naenkrat to niso bili več naši tanki in naša letala. In vojaki niso bili več naši, nič več narodni. Postali so njihovi, postali so okupatorski, bili so na oni strani dobrega. V dovčerajšnji naši, ljudski armadi smo imeli pred sabo okupatorja in sovražnika. Na srečo je bila Savinjska dolina nekakšna oaza miru, čeprav budno pripravljena in odločena, da se postavi po robu Jugoslovanski armadi. In kako se tistih dni spominjajo naključno izbrani Savinjčani? Janez Rukav: 'Naključje je, da me o tem sprašujete prav na dan, ko si urejam status veterana vojne za Slovenijo. Kar pomeni, da sem bil neposredno udeležen v teh dogodkih. Že teden pred začetkom vojne sem bil vpoklican na čuvanje vojašnice na Finžgar j evi v Celju, potem sem prišel za dva dni domov, po proslavi in agresiji pa sem bil znova vpoklican. Ni bilo lahko, še manj prijetno, a na srečo se je kmalu končalo.” Franj« Zimaj: “Mineva deset let od Slovenske vojne, ki se je potem kot požar širila v druge republike tedanje Jugoslavije. Ta vojni sindrom žal tudi po desetih letih še ni končal svojega pohoda, ki ga je povzročila velikosrbska težnja po nadvladi. Napad na Slovenijo sem doživljal kot napad name in mojo družino. Čeprav moje korenine niso pognale na slovenskih tleh, sem bil pripravljen zanjo narediti vse, kar bi bilo v moji moči.” Janko Grobelnik: “Teden dni pred začetkom vojne sem bil kot rezervist na orožnih vajah JLA ob Šmar-tinskem jezeru. Bili smo prisilno mobilizirani in zato brez prave volje. Ko se je začela agresija, kar verjeti nisem mogel, da je .(LA s svojim poveljstvom, ki je bilo dirigirano iz Beograda, sklenila s tanki in drugim orožjem preprečiti samostojnost Slovenije. V času vojne sem bil predvsem dežuren v podjetju, saj je bilo veliko fantov v Teritorialni obrambi." Ferdo Šanca: "Kot pripadnik enote TO za vezo sem bil najprej en teden na lovski koči Rinka nad Gotovljami, Ko se je začela vojna, ANKETA • ANKETA • A? Kako smo doživljali vojno za slovensko samostojnost? sem bil tri ure doma, nato pa mesec dni v lovski koči na Golavi, kjer sem skrbel za prehrano naše enote, ki je imela pomembno nalogo vzdrževanja vez med poveljstvom 81. območja in drugimi enotami TO. Delo smo dobro opravljali in marsikdaj pogledovali v nebo, saj je center vez pogosta tarča sovražnika." Magda Cvetkovič: “Pred desetimi leti sem bila še šolarka. Spomnim se, da me je bilo precej strah, ko so tulile sirene,, ki so naznanjale zračni napad. Ceste so bile prazne, mi pa smo se zatekli v klet in čakali, kaj bo. K sreči do napada ni prišlo, v moji glavi pa se je motal cel kup misli. Ni mi bilo jasno, kako je ljudska armada naenkrat postala sovražnik Slovencev, če pa smo prej živeli skupaj. Zdaj mi je to jasno in vesela sem, da smo jo tako odnesli.” Niko Pavič: “Vsaka vojna je kruta, vsaka pusti posledice, pa če je še tako kratka. Vojna za slovensko samostojnost ni trajala dolgo, a je kljub temu terjala življenja, porušeni so bili objekti, uničena vozila in psihično je zlomila mariskaterega človeka. Mene, ki sem takrat bil že upokojenec, ni bilo strah, videl pa sem, Valerija Pukl in Franc Sušnik Novo otroško igrišče V občini Vransko so praznovanje občinskega praznika zaključili z otvoritvijo prenovljenega otroškega igrišča v Športnem parku Videm. Na Vranskem se je že dalj časa kazala velika potreba po večjem otroškem igrišču za malčke, ki obiskujejo otroški vrtec, teh pa je 78. Zaradi tega se je občinski svet na pobudo vodstva šole in vrtca odločil, da preuredi staro rokometno igrišče v otroško. Površina igrišča je 1300 kvadratnih metrov, zavarovano je z ograjo in je v idiličnem okolju. Opremljeno je z novimi in starimi obnovljenimi igrali, vrtno hišico, peskovnikom in drugim. Na slovesnosti je zbranim govoril župan Franc Sušnik, v imenu šole in vrtca pa se je vsem, ki so omogočili izgradnjo otroškega igrišča, zahvalila ravnateljica Valerija Pukl. Nato sta oba skupaj prerezala trak in s tem simbolično predala igrišče najmlajšim. Ti pa so v kratkem in prisrčnem programu novo igrišče tudi preizkusih. Župan Sušnik je ob koncu učencem prvih razredov osemletke in devetletke izročil še spominske fotografije prvega razreda. T. Tavčar da vsi niso bili ravnodušni. K sreči se je vse dobro izteklo, a bi lahko bilo precej huje.” Srečko Hruševar: “Danes, po desetih letih, si tisti čas, ko je rožljalo orožje tudi na slovenskih tleh, kar težko zamislimo. Srečni smo lahko, da smo jo tako poceni odnesli iz vročega balkanskega kotla. Hrvaška ter Bosna in Hercegovina in sedaj tudi Makedonija so tisto, nad čem se lahko zamislimo. Občutki, ko so iz vojašnic krenili tanki in so nebo preletavali migi, so bili čudni in strah zbujajoči.” Jože Žohar: “Tisti dan, ko so iz kasarn JLA krenili tanki, sem opravljal zidarska dela v Štorah. Pravzaprav nekaj časa sploh nisem vedel, kaj se dogaja. Je pa bilo nekam čudno, ko sem se naslednji dan z avtom peljal domov po skoraj prazni cesti. Pa tudi ljudi ni bilo nikjer videti. Slišal sem sireno, a nisem niti pomislil, da opozarja na nevarnost zračnega napada. Dobro, da se je izšlo tako, kot se je.” D. N. Vaščani Dolenje vasi pri Preboldu so namesto kresovanja pripravili krajši protestni shod. Z njim so želeli opozoriti na svoje veliko nezadovoljstvo nad dejstvom, da se kljub dolgoletnim obljubam gradnja prepotrebne kanalizacije v Dolenji vasi še ni pričela. Čeprav je bilo izdelanih že več projektov, v občinskem proračunu namenjenega nekaj denarja za kanalizacijo in čeprav so bila že dobljena soglasja skoraj vseh lastnikov zemljišč, po katerih naj bi potekala, se gradnja še vedno odmika v priho- dnost. Kanalizacija iz večine hiš v vasi je speljana v Bolsko, v kateri zaradi onesnaženosti ni več rib, drugi pa imajo vehke stroške s praznjenjem greznic. V letošnjem občinskem proračunu ponovno ni predvidenega denarja za rešitev tega problema, zato je vaščanom prekipelo. O shodu, ki ga ni ograniziral vaški odbor, župana in svetnike niso obvestili, so jih pa želeh opozoriti, da zahtevajo uresničitev obljubljenega v čim krajšem času. Če se zadeva ne bo premaknila, pa bodo organizirah večji protest, so povedali vaščani. K. R. — ZEMELJSKI PLIN .... Ker je preprosto vreden več! Za vse informacije pokličite MESTNE PLINOVODE d.o.o. - PE ŽALEC, tel.: 710 26 03 Po DOLINI maj2001 Roman Brglez pekama - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani kupci! Za nami je najlepši mesec leta, mesec maj, čas, ko so se naša pljuča naužila svežega zraka in naše oči lepot cvetoče narave. Čez dobra dva meseca, točneje od 3. do 5. avgusta pa si bomo dali duška na tradicionalnih Vranskih poletnih večerih, ki jih že vrsto let zapored bogati tudi naša vsakoletna prireditev ZVESTOBA SE NAGRAJUJE, ki je namenjena Vam, našim zvestim potrošnikom. Upamo, da boste tudi tokrati z nami, da vam bo lepo in da boste uživali ob dobri glasbi in vsemu ,kar smo pripravili za vas. Pozor ! V teh dneh začenjamo z novo nagradno igro Za zvestobo, ki bo naredila našo in vašo prireditev še lepšo in prijetnejšo. Hkrati vas vabimo, da se udeležite tudi ostalih dveh prireditev Vranskih poletnih večerov. Prvi večer bodo za zabavo poskrbeli evropski muzikantje z Alfijem Nipičem. Organizator te prireditve je Karitas Vransko. Nedelja pa bo v znamenju tekmovanja harmonikašev z diatoničnimi harmonikami. Organizacija bo v rokah Ločiških gasilcev in dueta M & M. NE POZABITE! ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Na akciji v Šempetru je bilo tudi nekaj krvodajalcev, ki so kri darovali prvič Dve krvodajalski akciji Reorganizacija sklada za razvoj obrti in podjetništva Zakon o javnih skladih, ki je bil v Uradnem listu objavljen marca lani, nalaga občinam preoblikovanje skladov za razvoj obrti in podjetništva, čeprav hkrati ne določa, da morajo občine obvezno ustanoviti javne sklade. Pred reorganizacijo je tako tudi Sklad za razvoj obrti in podjetništva Žalec, o čemer so med drugim na svoji zadnji seji razpravljali svetniki občine Žalec. Predstavljene so bile štiri možnosti reorganizacije. Javni sklad se lahko ustanovi kot finančni sklad ali kot sklad z dvema namenoma (finančni in nepremičninski). V žalskem primeru bi bil to medobčinski javni sklad, ki bi ga ustanovile tri občine na podlagi sprejetja odlokov z enako vsebino. Sedanji upravni odbor bi lahko postal nadzorni odbor, v njem pa bi morali biti po zakonu zastopani župani. Odbor bi imel izključno nadzorno funkcijo, odločanje o dodeljevanju sredstev pa bi moral prevzeti direktor oziroma uprava. Ta oblika po mnenju sedanjega sklada pomeni neracionalno možnost, saj predvideva ločeno vodenje žiro računa za namenski kapital sklada in sredstev za delovanje sklada, revidiranje finančnih poročil sklada, vodenje dodatnih evidenc, spremljanje, nadzor in ukrepanje v postopkih za dodeljevanje sredstev ter organizacijske in druge spremembe. Stroški delovanja sklada bi se povečab na škodo namenskih sredstev za pospeševanje obrti in podjetništva. Sklad za ravoj obrti in podjetništva bi se lahko preobhkoval tudi na osnovi zakona o javnih financah v proračunski sklad. To je poseben račun v okviru proračuna ene od občin - ustanoviteljic. Glede na kadrovsko zasedenost služb vodstvo sklada meni, da bi se v primeru odločitve za to možnost proračunski sklad oblikoval v okviru proračuna občine Žalec. Sedanji upravni odbor bi lahko postal poseben odbor, ki bi odločal o razpisih in dodeljevanju sredstev proračunskega sklada, strokovna opravila pa bi lahko še naprej na podlagi pogodbe opravljala Razvojna agencija Savinja. Seveda pa je problem v tem, da je sedanji sklad medobčinski, proračunski sklad pa bi se lahko oblikoval le pri eni od občin - ustanoviteljic. Glede na proračunske omejitve bi lahko tak sklad v prihodnosti naletel na probleme pri prilagajanju vsebine svojega dela razvojnim potrebam podjetništva (na primer najemanje posojil sklada za nakupe nepremičnin za razvoj inkubatorjev, prijavljanje na razpise...). Tretja možnost preoblikovanja je prenehanje delovanja sklada in prenos vseh aktivnosti pospeševanja razvoja na Razvojno agencijo Savinja kot skupno neprofitno organizacijo občin - ustanoviteljic. Sklad bi ukinile občine z ustreznim odlokom, vsa sredstva sklada pa prenesle na poseben račun v okviru RA Savinja. O dodeljevanju in porabi sredstev bi odločal kreditni odbor, ki bi bil sestavljen kot sedanji upravni odbor, njegov predsednik pa bi bil obvezni finančni podpisnik RA Savinja za sredstva posebnega računa. Takšno možnost so že uporabili na območju Šmarja pri Jelšah in Škofje Loke. Prenos sredstev bi bil možen tudi na katero drugo skupno organizacijo, ki pa bi morala biti neprofitna in registrirana za opravljanje dejavnosti sedanjega sklada. Takšna organizacija je RA Savinja. Kot četrta možnost pa seveda obstaja tudi prenehanje delovanja sklada in prenos sredstev nazaj v proračune občin - ustanoviteljic. Vsaka od občin se nato sama odloča, ah bo v okviru svojega proračuna še zagotavljala sredstva za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva. Ta možnost je neizogibna v primeru, da ne bo sprejeta nobena od prej navedenih rešitev. Upravni odbor Sklada za razvoj obrti in podjetništva Žalec predlaga, da sklad preneha z delovanjem, vse aktivnosti pospeševanja podjetništva pa se prenesejo na Razvojno agencijo Savinja. Pogoj za to je predhodna uskladitev ustanovnih aktov agencije, v katerih mora biti zagotovljena skladnost obsega odločanja z obsegom oziroma višino združevanja sredstev za njeno delovanje. K. R. Še ena blagovnica z živili Že pred časom je Blagovnica Agrina, ki ji Savinjčani še vedno pravijo Zelena trgovina, skupaj s podjetjem Agrina prešla v last trgovskega podjetja Era Velenje. Ta je na mestu skladiščnih prostorov ob blagovnici zgradilo novo stavbo in svojo ponudbo razširilo z živilskim blagom. Nastal je sodoben in, kot pravijo v Eri, hkrati največji nakupovalni center v Savinjski dolini. Hmeljaifi v Braslovčah Izobraževanje hmeljarjev V času rasti hmelja so sestanki oziroma strokovna srečanja hmeljarjev že utečena oblika posredovanja izkušenj in dosežkov Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec hmeljarjem. Namenjeni so vsem hmeljarjem v Sloveniji, tehnologom v zadrugah in terenskim svetovalcem. Ses-tanki so vsak drugi petek ob 9. uri v posameznih pridelovalnih enotah. Na srečanjih svetovalci specialisti in drugi raziskovalci iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, zunanji sodelavci in hmeljarji predstavljajo posamezne aktualne teme, ki jih obogatijo z demonstracijami, da je vse skupaj bolj zanimivo in nazorno. Želijo si, da bi v letošnjem letu nadaljevali tam, kjer so lani zaključili, ko so se že približali cilju, da bi sestanki ne služili le podajanju informacij s strani inštituta, temveč da bi srečanja postala priložnost za izmenjavo izkušenj, na katerih bi sodelovali vsi udeleženci. Zadnji tak sestanek je bil na Kmetijski zadrugi Braslovče, udeležilo se ga je 19 hmeljarjev. Organizatorji in udeleženci ugotavjlajo, da so srečanja zelo koristna, žal pa se jih udeležuje le malo hmeljarjev in še ti so vedno isti. Zato so na zadnjem srečanju minuli petek ponovno povabili vse slovenske hmeljarje, da se udelelžijo teh koristnih srečanj. T. Tavčar AVTO HIŠA DAČA, d.o.o. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 03 / 57-18-222 GSM: 041 629 093 PRODAJA VOZIL PRENOS LASTNIŠTVA ODKUP VOZIL OD LETNIKA 1995 DALJE Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI DO 5 LET BREZ POLOGA • VASE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo Nov nakupovalni center v Žalcu (na sliki) bo odprt to soboto (2. junija) ob 10. uri, ko za svoje kupce pripravljajo zanimiv program s številnimi gosti in degustacijami. Med drugim bo nastopila Nuša Derenda. Era pa ob odprtju svojih novih trgovin vedno poskrbi Uidi za humanitarno gesto. Tako bo tudi v Žalcu, ko bo milijon tolarjev podarila za izgradnjo Varstveno-delovnega centra. K. R., foto: T. T. RAZPISI MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO Ministrstvo za gospodarstvo je letos prvič že približno mesec dni pred uradno objavo javnih razpisov za leti 2001 in 2002 najavilo in predstavilo njihovo vsebino. Pretežni del javnih razpisov bo namenjenih direktno vzpodbujanju podjetniškega sektorja in konkurenčnosti. Novost letošnjih razpisov bo v tem, da bodo vsi razpisi odprti tako za velika kot za mala podjetja in samostojne podjetnike. Zlasti slednji so bili v preteklih letih pri vrsti razpisov vnaprej izločeni, čeprav so po vsebini izpolnjevali razpisne pogoje. Javni razpisi, namenjeni podjetjem: • za spodbujanje internacionalizacije podjetij, • za spodbujanje investicij, • za spodbujanje povezovanja podjetij, • za vključitev v projekt: “Spodbujanje uvajanja celovitega sistema stalnih izboljšav v podjetjih po metodi 20 ključev”, • za spodbujanje izdelčne in tržne preusmeritve podjetij, • za spodbujanje tehnološke prenove podjetij, • za spodbujanje modernizacije dela in kadrovske prenove podjetij, • za spodbujanje tržnih pristopov, • za spodbujanje tehnološke prenove podjetij, • za spodbujanje modernizacije dela in kadrovske prenove, • za predkonkurenčne razvojno-raziskovalne projekte podjetij, • za krepitev razvojnih jeder v podjetjih, • za subvencioniranje projektov tehnoloških centrov, • za subvencioniranje projektov tehnoloških parkov, • za razvojne spodbude preko Javnega sklada RS za razvoj malega gospodarstva, za mlade podjetnike in za ugodnejša posojila malim in srednje velikim podjetjem in • za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture. Razpis, namenjen občinam: - za spodbujanje povečanja ponudbe stavbnih zemljišč za industrijo. Razpis, namenjen turističnim in drugim neprofitnim organizacijam: • za spodbujanje razvoja integralnih turističnih produktov. Vsi, ki se želite pravočasno pripraviti za sodelovanje na razpisih, se oglasite na Razvojni agenciji Savinja v Žalcu. Ulica heroja Staneta 3 (tel. 713 68 60). kjer vas bomo seznanili s predvideno, kasneje pa tudi z objavljeno vsebino načrtovanih razpisov. Nov direktor hmeljarskega inštituta V začetku maja se je iztekel mandat direktorju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, mag. Iztoku Koširju. Objavljen je bil razpis za novega direktorja, na katerem je bil izbran mag. Andrej Simončič. K. R. VULKAN I2IRSTVO AVTOPRALNICA Jure VEUGOŠEK sj>.,GHŽE, tel.: 03/57168 20, 041656 041 PRODAJA IN MONTAŽA VSEH VRST GUM, PLATIŠČ, ALU PLATIŠČ IN VERIG ZA OSEBNA TER OSTALA VOZILA. O / Ugodni ptocÜnf pogoji m popadi y >1X1* J MOŽNOST HRAMBE GUM VABIMO VAS TUDI V DNEVNI BAR FLORJAN V ŠEŠČE 51 A pri PREBOLDU (Pikelj Brigita s.p.). , aaa RobelGRAD GRADBENO OBRTNA DELA 3000 CELI, KOTNA MICA 1 FEL: 03 42 84 122, Ga* 041 416 200 NA PODROČJU GRADBENIŠTVA IZVAJAMO: . novogradnje in adaptacije strojni estrihi in ometi zemeljska dela in zunanje ureditve najem gradbene opreme in orodja RO+SO SKALETOVA 13, HUDINJA - CELJE Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL »NOVO« Fabia 1,4 od 1.664.799r tena /e informativna POSEBNO UGODNI KREDITI Trgovina z •rezervnim del « rabljena vozilo 1 kleparska m Kčarsko defa. in SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM.041 709-186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLER J EV, • SUŠILCEV • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV Podjetništvo maj2001 11 Jožko Čuk (vsredini) med pogovorom z županom občine Žalec in gospodarstveniki Razlogov za optimizem je dovolj Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk se je ob obisku v Sip-u Šempeter srečal tudi z županom občine Žalec Lojzetom Posedelom, predstavniki občinske uprave ter nekaterimi gospodarstveniki. Ob tej priložnosti je župan predstavil občino in gospodarstvo, Jožko Čuk pa je spregovoril o trenutnih gospodarskih razmerah v državi in odgovarjal na vprašanja in razmišljanja gospodarstvenikov. Župan je povedal, da je v občini Žalec, ki obsega 117 kvadratnih kilometrov in ima 20.558 prebivalcev, registriranih 364 gospodarskih družb in 735 samostojnih podjetnikov, na področju gospodarstva pa delujejo tudi GIZ Razvojna agencija Žalec, Center za informiranje in poklicno svetovanje, sklad dela občine Žalec, Turistična zveza Spodnje Savinjske doline in štiri turistična društva. Žalsko gospodarstvo je v letu 2000 zaposlovalo 3.891 ljudi, kar je dobra dva odstotka več kot leto prej, za dobrih deset odstotkov pa se je povečal tudi prihodek, ki je znašal 75,7 milijarde tolarjev. Na tujih trgih je bil ustvarjen za 23 odstotkov večji prihodek, za skoraj 28 odstotkov pa se je povečal čisti dobiček, ki je lani znašal nekaj manj kot 1,7 milijarde tolarjev. Kljub vsemu pa se je povečala čista izguba, in to za skoraj 30 odstotkov, tako da je znašala 1,9 milijarde tolarjev. Neto finančni učinek žalskega gospodarstva je bil tako v lanskem lem negativen. Jožko Čuk je orisal položaj slovenskega gospodarstva in dejal, da negativen finančni učinek žalskega gospodarstva ne pomeni razloga za pesimizem. Poudaril je, da se je slovensko gospodarstvo ob prestrukturiranju uspešno usmerilo na zahodnoevropske trge, da pa si zbornica prizadeva za ohranitev tradicionalnih trgov, kot so trgi držav nekdanje Jugoslavije in jugovzhodne Evrope. Zakonodaja je v večini prilagojena standardom Evropske unije, razen «kr ALEA OBJAVLJA PROSTI DELOVIMI MESTI: Pogoji: • V. ali VI. stopnja izobrazbe, smer ekonomija, trgovina ali komerciala; • Najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju trgovine ali skladiščnega poslovanja; • Vozniški izpit B kategorije; • Poznavanje dela z računalnikom in računalniških programov; • Dinamičnost, komunikativnost; • Sposobnost organiziranja in vodenja. Pogoji: • VI. stopnja izobrazbe tehnične smeri; • Vsaj 5 let delovnih izkušenj pri planiranju in načrtovanju; • Vozniški izpit B kategorije; • Pripravljenost na skupinsko delo; • Poznavanje dela z računalnikom in računalniških programov; • Dinamičnost in komunikativnost; • Sposobnost organiziranja in vodenja. Resnim kandidatom ponujamo: • delo za nedoločen čas, s poskusnim delom, • urejene delovne razmere, • kreativno delovno okolje, • stimulativen OD, • možnost izobraževanja in osebnega razvoja. Kandidate prosimo, da pisne vloge pošljejo na zgornji naslov, najkasneje do 8. 6. 2001. zakona o delovnih razmerjih. Razvoj našega gospodarstva mora temeljiti na kakovosti, ekologiji, informatizaciji izobraževanja in internacionalizaciji poslovanja. Jožko Čuk je še povedal, da bo v javnosti odmevalo mednarodno poročilo o gospodarski konkurenčnosti držav. Med 47-imi državami je Slovenija lani s 36. zdrsnila na 39- mesto. To ne pomeni, da se Slovenija ne razvija, ampak se druge države razvijajo hitreje, zato bomo morali narediti več na področju javnih financ, tujih investicij in antibirokratskega programa. Eno od vprašanj gospodarstvenikov se je nanašalo tudi na možnost ukinitve temeljne obrestne mere. Jožko Čuk je povedal, da je glede tega razdeljena tako strokovna kot akademska javnost in da je to stvar dogovora, ukinitev TOM-a pa ne pomeni nujno, da bi padle obrestne mere. Načelnik UE Žalec Marjan Žohar je izpostavil problem, s katerim se srečujejo pri izdajanju upravnih dovoljenj podjetnikom, saj zakonodaja preveč ščiti preširoke in navidezne interese posameznikov. Tako lahko posameznik ovira razvoj določenega podjetja in podobno. Jožko Čuk je odgovoril, da naj bi ta problem obravnaval tako imenovani antibirokratski program. V Sloveniji imamo še vedno staro strukturo pravic, ki se bo morala prilagoditi novim gospodarskim razmeram. Vendar bo ta proces trajal še nekaj let. K. R., foto: T. T. SIP Strojna industrija Šempeter je v mesecu maju pripravila tradicionalne Sip-ove dneve pod geslom Sip z roko v roki s kmetijstvom. Njihov namen je predstaviti dosežke iz preteklega leta in utrditi sodelovanje s svojimi strankami in poslovnimi partnerji. Letos so ob tem prejeli tudi certifikat kakovosti ISO 9001. Sip-ove dneve na avtopoligonu v Ločici ob Savinji je obiskal predsednik gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk in ob tej priložnosti izročil certifikata kakovosti ISO 9001 podjetju Sip - strojni industriji Šempeter in njegovemu hčerinskemu podjetju Sip mobil. Sip je letos predstavil sedem novih strojev. K. R., foto: T. T. Nagrada za kakovost podjetju Novem Podjetje Novem car-interior-design z Ložnice pri Žalcu že enajst let izdeluje notranje obloge za osebne avtomobile. Zadnja tri leta se je povsem usmerilo v izdelavo okrasnih lesenih oblog za osebna vozila višjega cenovnega razreda audi, mercedes, rover in BMW. Podjetje, ki zaposluje že 296 delavcev, bo v začetku junija dobilo še eno priznanje za svoje uspešno delo, to je prehodni pokal za kvaliteto, ki ga vsako leto podeljuje koncern. Novem car-interior-design je sestavni del mednarodnega koncerna, ki ima tovarne v Nemčiji, Italiji, Češki, Britaniji, ZDA in Hondurasu. V okviru koncema je vsako leto razpisano tekmovanje za najboljše dosežke na področju kakovosti. Za leto 2000 je prvo mesto osvojilo prav podjetje Novem. Po besedah direktorja Ivana Podpečana so na ta uspeh zelo ponosni, zanj pa so zaslužni predvsem dobri delavci. Slovesna podelitev prehodnega pokala bo v soboto, 9- junija, na Ložnici ob prisotnosti vseh delavcev podjetja. Nagrado bo izročil kon-cemski direktor sektorja za zagotavljanje kakovosti g. Wendling. K. R. Sip-u potrdilo o kakovosti RAČUNALNIK IBM PC LASERSKI TISKALNIK CD-RW 4-4-32 OD 99.999 SIT OD 39.999 SIT OD 29.999 SIT INJET BARVNI TISKALNIK 00 19.999 SIT APC ZAŠČITI OD 4.250 SIT Iščemo mlade strkovnjake za uvajanje projektov v trgovinah. Prijave na info@mikropis.si Obiščite nas v e-Trgovini: www.mikropis.si Cene so brez davka in veljajo za takojšnje plačilo. IVA d. o. o. AVTODELI Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 / 700 16 11 Krožna kolesarska povezava Turistično društvo in občina Polzela v sodelovanju s Turistično zvezo Spodnje Savinjske doline in Velenja pripravljata odprtje krožne turistične kolesarske povezave št. 10. Odprtje bo v soboto, 16. junija, s pričetkom ob 8. uri izpred Občine Polzela. Kolesarji se bodo podali na pot proti Podvinu, Dobriču, Andražu do konjeniškega centra Urajek, kjer bo srečanje s kolesarji občine Velenje. Za zaključek bo kolesarski piknik v gostilni Matjaž. J. K. Zavod za kulturo Žalec uredništvo časopisa Utrip Savinjske doline v skladu s sklepom uredniškega odbora vabi k sodelovanju honorarnega sodelavca za trženje in zbiranje reklamnih oglasov na območju celjske regije. Kandidat mora imeti izobrazbo najmanj V. stopnje, poznati mora delo z računalnikom v Windows okolju ter imeti vozniški izpit B kategorije. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom in podatki o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Utrip Savinjske doline, lil. Savinjske čete 4, 3310 Žalec, najpozneje do 15. junija 2001. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni po pošti, predvidoma v desetih dneh od izteka roka za prijave. Uredništvo Podjetniki, predstavite se Savinjčankam in Savinjčanom! Objavite oglas v mesečniku Utrip Savinjske doline. Za ponudbo pokličite v uredništvo: telefon: 713 68 88, faks: 713 68 90, e-mail: utrip@zalec.si Priznanje iz Maribora na Vransko Pod geslom Prijazna nova energija je sredi maja v Mariboru potekal 10. mednarodni sejem ENERGETIKA 2001. Tako kot vsako leto je strokovna komisija tudi letos obiskala razstavne prostore vseh raz-stavljalcev, ki so svoje izdelke prijavili na razpis za nagrade. Zlato priznanje letos niso podelili, saj prijavljeni izdelki niso sodili v področje energetike ali pa niso imeli ustreznih dokumentov in tujih certifikatov. Med tremi dobitniki srebrnih priznanj pa je bil tudi samostojni podjetnik Justin Sedeljšak - PESED toplotna tehnika z Vranskega. Priznanje mu je bilo podeljeno za njegovo pionirsko delo in zadnje dosežke pri gradnji kotlov na biomaso. K. R. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK, s.p. * Prežihova 1, Žalec, tel.: 03/ 710 32 66 fax; 03/710 32 67 GSM: 041 618 443 PROJEKTIRANJE ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU Izvajamo: GRADBENA DELA OBRTNA DEU INŠTALACIJSKA DEU NIZKE GRADNJE ADAPTACIJE REKONSTRUKCIJE maj2001 Obvestila Turistični delavci na Gori Oljki Na Gori Oljki so se na letošnji peti razširjeni seji sešli predsedniki TD, nekateri župani in člani Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. Tokratni gostitelj je bila občina Polzela. Župan Ljubo Žnidar je kot gostitelj najprej pozdravil vse udeležence in predstavil turistične cilje občine Polzela. Predsednica TD Polzela Alenka Žnidar je predstavila dejavnost društva. Sejo je vodila predsednica TZSSD Ivica Čretnik. Razpravljali so o aktivnostih ustanavljanja Lokalne turistične organizacije, ki so zastale zaradi različnih interpretacij in oblik tovrstne organiziranosti v državi. Aktivnosti v tej smeri se bodo v okviru TZSSD nadaljevale po sprejetju sklepov občinskih svetov Spodnje Savinjske doline. Med tem časom pa naj bi dejavnost usmerjali v pripravo in izvajanje vsebine oziroma projektov. V nadaljevanju seje je strokovni delavec TZSSD Janez Kroflič poročal o delu zveze v prvem letošnjem četrtletju. Povedal je, da so bili občni zbori TD povsod uspešno izpeljani. Opazen je viden napredek v vsebini dela TD, zveza pa je deležna več javnih priznanj v medijih in s strani TZ Slovenije. O tem priča tudi dejstvo, da bo v Žalcu v mesecu septembru republiško srečanje turističnih delavcev Slovenije. Poudaril je tudi izjemno dober uspeh turističnih krožkov na osnovnih šolah, ki so se odlično odrezali na področnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava v Ljubnem. Ekipa Šempetra pa je na državnem tekmovanju na Ptuju osvojila celo drugo mesto. Na seji so prisotni župani (manjkali so Lojze Posedel, Vida Slakan in Franc Sušnik) opozorili na vprašanje zagotavljanja finančnih sredstev za delovanje TZSSD, ki je po njihovem mnenju premalo dogovorjeno zlasti z občino Žalec, ki sicer daje vso podporo TZSSD. Ljubo Žnidar se je zavzel, da sedež TZ ostane v Žalcu. V nadaljevanju seje so turistični delavci na predlog strokovnega delavca, ki jih je seznanil z razpisom tekmovanja urejenosti krajev v Spodnji Savinjski dolini in TZ Slovenije, potrdili komisijo za ocenjevanje krajev. Slednjo bodo sestavljali Andreja Žolnir, Darko Naraglav, Uroš Govek, Tilka Potočnik in Janez Kroflič. Predlagali so, da se v akcijo Moja dežela urejena in gostoljubna vključi tudi Ponikva. Sledila je razprava o projektu kolesarskih poti, ki je lani doživel uspešno promocijo z odprtjem poti 01, letos pa bi se naj pridružile še označene lokalne poti številka 10 in 12, ki se bosta razširili do Šentilja v občini Velenje, številka 16 pa bo razširjena do občine Nazarje. V pripravi je tudi posvet -delavnica, na kateri bi vse zainteresirane gostince in druge dejavnike seznanili s pogoji za vključitev v evropsko kolesarsko pot. Glede projekta Po poteh Žovneških gospodov je bilo povedano, da je ta vsebinsko oblikovan. Pri vsebini sta sodelovala dr. Vito Hazier in prof. Jolanda Germadnik. V tem času naj bi potekali sestanki po občinah, ki so vključene v ta projekt. Prisotni so se seznanili tudi s projektom TIC (Turistični informativni center) in s spletnimi stranmi na internetu. Pripravljena je vsebina spletne strani, ki je posredovana občinam in TD v pogled in korekturo. Upravni odbor je podprl predlog, da se TIC oblikuje pri TZSSD, ki bo nudil strokovno pomoč že obstoječim turističnim birojem in se z njimi tudi povezal. Ob koncu seje so spregovorili o projektu Stranske poti so zapeljivejše od glavnih, ki je v pripravi. Vanj se bodo v dolini vključili s promocijsko tablo Kulturna dediščina Spodnje Savinjske doline. Postregli so tudi z informacijo, da bo letošnji posvet TD iz podeželja, ki si je pridobil v Žalcu “domovinsko pravico”, v mesecu juniju. Že omenjeno srečanje 'Ihrističnih društev Slovenije pa naj bi bilo 15. septembra. D. Naraglav marginalija ČIPS, center za informiranje in poklicno svetovanje deluje v Žalcu ČIPS smo konec preteklega leta ustanovili partnerji UPI - Ljudska univerza Žalec, Zavod RS za zaposlovanje - OS Celje, Občina Žalec, Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, Razvojna agencija Savinja in drugi z namenom, da bi nudili svetovalno pomoč brezposelnim osebam, presežnim delavcem, osnovnošolcem in srednješolcem, študentom, staršem, učiteljem in svetovalnim delavcem, delodajalcem in vsem ostalim, ki potrebujejo informacije o zaposlovanju in šolanju. NAČRTUJETE NOVO POKLICNO POT? SE ODLOČATE ZA ŠOLANJE? SE VAM ZASTAVLJAJO VPRAŠANJA, NA KATERA NE NAJDETE PRAVEGA ODGOVORA? ČIPS - INFORMATIVNO MESTO ŽALEC vam lahko pomaga poiskati odgovore na številna vprašanja: Kakšne so moje sposobnosti in interesi? Kakšen poklic naj si izberem? Kje in kako naj iščem zaposlitev? Katera šola je prava zame? V KNJIŽNICI CIPS-a NAJDETE: opise poklicev, informacije o srednjih, višjih, visokih šolah ter fakultetah in akademijah; informacije o študiju v tujini, štipendijah, dijaških in študentskih domovih; multimedijske programe za učenje tujih jezikov; kako pisati prošnje... AKTUALNO ZA UČENCE IN DIJAKE! Računalniški program za samostojno načrtovanje poklicne poti (TESTIRANJE). ČIPS se nahaja v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec. Odprt je vsak delovni dan od 9. do 17. ure, ob petkih do 14. ure. Informacije na tel. št 03/713 35 65 ah 713 35 70. VSE STORITVE SO BREZPLAČNE! VABLJENI! SIPRO »o STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 CERTIFIKAT št. 129 ISO 9001 IQNetì tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu maju 2001 povečale za 0,30 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu maju 2001 14.437,04 SIT in je 299,94 SIT/m. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 12.423,56 SIT, na Polzeli pa 14.889,29 SIT. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95 in 23/2000. Vse najemnike stanovanj obveščamo, da od 1. januarja ne plačajo prispevka za mestno zemljišče, ker ni obračunan po položnicah. Vsi najemniki bodo prejeli odločbo, ki jo bo izdala Davčna uprava v Žalcu in bodo takrat poravnah prispevek za mestno zemljišče. V bodoče bo inkaso za mestno zemljišče izvajala Davčna uprava v Žalcu. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu maju 2001 povečale za 0,30 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora v občini Žalec znaša 951,38 SIT. Po sklepu kurilnega odbora za centralno kotlovnico v Žalcu se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. Povprečna akontacija za toplotno oskrbo za centralno kotlovnico v Žalcu bo v mesecu maju znašala 161,40 SIT za nr ogrevalne površine in se ne bo povečala v primerjavi z mesecem marcem. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13- ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. TELEFONSKE ŠTEVILKE. - CENTRALA 712 13 60 - (upravniki) 712 13 63 712 13 61 - FAKS 712 13 62 - tajništvo 712 13 64 - DIREKOR 712 13 66 - blagajna 712 13 76 - TEHNIČNI DIREKTOR 712 13 71 - TEHNIČNA PISARNA 712 13 72 PODTETNIŠTVO IN RAZVOI Aktualne informacije iz delovanja Razvojne agencije Savinja in njenih partnerjev v maju JAVNI RAZPISI » razpisi Ministrstva za gospodarske dejavnosti - najavljena je objava vrste razpisov MGD, o čemer lahko več preberete na podjetniški strani UTRIP-a. • IR za sofinanciranje projektov spodbujanja razvoja demografsko ogroženih območij v RS za leto 2001: predmet razpisa so sredstva za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v RS, ki se bodo v lem 2001 dodeljevala za sofinanciranje naložb v lokalno infrastrukturo na področju lokalne vodooskrbe in lokalnega cestnega omrežja. Rok za prijavo je 31.12. 2001. Dodatne informacije posreduje Franc Florjančič (javni sklad RS za regionalni razvoj in olirà1 njanje poseljenosti slovenskega podeželja) tel: 01/836 19 53 ali Snežana Čanak (ministrstvo za gospodarstvo) tel: 01/478 37 59- Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na straneh Ministrstva za gospodarstvo: http://www.sigov.si/mg « IR za sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi problemi: predmet razpisa so projekti regionalne infrastrukture na področjih vodooskrbe in lokalnega cestnega omrežja. Rok za prijavo je 15. 10. 2001. Dodatne informacije posreduje Franc Florjančič (javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja) tel: 01/836 19 53 ali Snežana Čanak (ministrstvo za gospodarstvo) tel: 01/478 37 59- Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na straneh Ministrstva za gospodarstvo: http://www.sigov.si/mg » IR za kreditiranje naložb za zmanjšanje onesnaženosti zraka 23AP01A: predmet razpisa je dodeljevanje kreditov Ekološko razvojnega sklada RS, javnega sklada za zmanjševanje onesnaževanja zraka in emisij toplogrednih plinov. Rok za prijavo: razpis velja do porabe sredstev, vendar najkasneje do 28. 2. 2002. Prijava: NKBM, d.d., Ekspozitura Tyrseva, TVrševa 2, 2505 Maribor. Informacije: Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni sklad Ljubljana. « IR za financiranje usposabljanja mladih raziskovalcev v lem 2001: predmet razpisa je financiranje usposabljanja: - mladih raziskovalcev v letu 2001, ki se usposabljajo v raziskovalnih skupinah raziskovalnih in visokošolskih zavodih, - doktorski študij mladih raziskovalcev v tujini. Rok za prijavo je do 6.6. 2001. Dodatne informacije na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Ljubljana, Trg OF 13-, Marta Sluga tel. 01/478 46 62 , Mateja Ahčin 01/478 46 60, Silva Bodanec 01/478 46 10. « IR za zbiranje predlogov za sofinanciranje nuinih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti Rok za prijavo je do 4. 6. 2001. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova 5,1000 Ljubljana. Dodatne informacije po tel. 01/24J 05 08. OSTALE INFORMACIJE • Sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah; v preteklem mesecu smo skupaj s partnerji sodelovali na razpisu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za sofinanciranje PHARE Posebnega pripravljalnega programa in z enim od prijavljenih projektov “Razvoj podeželja" tudi uspeli, o čemer lahko v tej številki UTRIP-a več preberete v posebnem povabilu k sodelovanju. • Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. • Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno-investicijske načrte, ki bodo prispevali k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. • Certifikat kakovosti ISO 9000; vabimo vsa mala in srednja podjetja, ki razmišljate o dvigu kvalitete poslovanja in si želite pridobiti certifikat kakovosti po stan3ardih ISO 9000, da se nam oglasite! VABIMO VAS K SODELOVANJU! Dodatne informacije dobite na naslovu: Razvojna agencija Savinja, Ulica Heroja Staneta 3 v Žalcu, tel. 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, (Danica Jezovšek - Korent) Email: podjetniski.center@zalec.si ali preko naših partnerjev UPI - Ljudska univerza Žalec (03/713 35 63, g. Sotošek), PPC Žalec (041/726 546, g.Virant), Tbristična zveza Spodnje Savinjske doline ( 03/713 68 68, g. Kroflič), IZVIR, d.o.o., Žalec ( 03/713 31 00, g. Kač) in drugih. EVROPA SOFINANCIRA NAŠE PROJEKTE V preteklem mesecu smo skupaj s partnerji sodelovali tudi na razpisu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za sofinanciranje PHARE Posebnega pripravljalnega programa za strukturne sklade EU za projekt “Regionalna politika in kohezija, Razvijanje regionalnega zaposlitvenega finančnega instrumenta - splošne dotacije za usposabljanje v savinjski regiji", in sicer z dvema projektoma: - Razvoj modela usposabljanja človeških virov (prijavitelj je glede na vsebino razpisa bila UPI - Ljudska univerza Žalec, partnerja pa Razvojna agencija Savinja in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec), s katerim žal nismo uspeli, smo se pa z vrsto argumentov pritožili; - Razvoj podeželja (prijavitelj je bil Zavod Rogaška dediščina, med partnerji pa sta bili tudi Razvojna agencija Sotla in naša razvojna agencija). V okviru aktivnosti za pripravo izobraževanja s področja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah bomo na našem območju organizirali dva samostojna izobraževal- na modula - PODJETNIŠTVO IN TURIZEM, v preostalih modulih (pletarstvo, kamnoseštvo, drugi izdelki domače in umetne obrti, ekološko kmetovanje, predelava mleka in mesa na domu, konzerviranje sadja in vrtnin idr.) pa bodo naši prebivalci lahko sodelovali glede na izkazan interes do popolnitve modulov, usposabljanje se bo verjetno odvijalo na Kozjanskem. VABIMO vse, ki imajo interes za prestrukturiranje svoje kmetije, uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijo in interes za pridobivanje novih znanj, da se v prvih dneh meseca junija 2001 oglasijo na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3 v Žalcu (tel. 713 68 69, Danica Jezovšek -Korent). kjer vas bomo podrobneje seznanili s projektom “Razvoj podeželja” in vam dah prijavnico, ki jo boste morali izpolniti najkasneje do sredine meseca junija 2001. Vse pridelovalce in potrošnike kmetijskih pridelkov oziroma živil obveščamo, da je izšel PRAVILNIK O EKOLOŠKI PRIDELAVI IN PREDELAVI KMETIJSKIH PRIDELKOV OZIROMA ŽIVIL. Pravilnik določa metode in postopke ekološke pridelave oz. predelave, kontrolo, označevanje in pogoje za uporabo označbe “ekološki”. Vsi, ki vas zanima podrobnejša vsebina, se lahko oglasite na Razvojni agenciji SAVINJA, Ul. Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel: 03/713 68 60. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC d.o.o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASty SO: ponedeljek od S. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8« do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJE1JA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Politične stranke maj2001 LDS Liberalna demokracija Slovenije Večstrankarski sistem je slab! Toda zaenkrat še nihče ni iznašel boljšega. Postani LDS-ovka ali LDS-ovee. Pošljite mi pristopno izjavo Ime .... Priimek Naslov.. Referendum Vsi člani Savinjsko-šaleškega regijskega odbora Nove Slovenije smo se soglasno odločili, da bomo na referendumu glasovali "PROTI" uveljavitvi sprememb zakona o postopkih umetne oploditve. Prepričani smo, da sta za celovit otrokov razvoj potrebna tako mati kot tudi oče. Pri otroku, ki ga bo rodila samska ženska z biomedicinsko pomočjo, ne bo dovoljeno ugotavljati očetovstva. To ima pravno-civilizacijske posledice, ki imajo tudi povsem materialne učinke na preživljanje, dedovanje in socialne pravice. Zakon bi vzpostavil povsem jasno neenakopravnost otrok. Zavedeti se moramo, da se v zgodovini človeštva nikoli ni pojavila družbena institucija, ki bi uspešno konkurirala družini. Skupnost moža in žene najbolje poskrbi za celovit in uspešen razvoj njunega potomstva. Sporna zakonska določba ni podprta s strokovnimi argumenti, temveč je bila sprejeta zgolj zaradi politične prevlade. Možnosti umetnega oplojevanja zdravih samskih žensk odločno nasprotujejo najvidnejši predstavniki medicinske in pravne stroke ter tudi etična komisija. S predlogom zakona, po katerem naj bi bila Upravičena do postopkov umetne oploditve tudi samska ženska, je v nasprotju z osnovnim konceptom zakona, da naj se s postopki umetne oploditve pomaga samo ljudem, ki zaradi neplodnosti ne morejo imeti otrok. Načela naravnega prava zahtevajo, da morajo imeti v pravnih aktih prednost pravice in, interesi šibkejših oseb. Nesporno je otrok v položaju šibkejšega člena nasproti samski ženski, zato je dolžnost zakonodajalca, da primarno upošteva otrokove pravice in koristi. Navsezadnje je varovanje otrokovih koristi vodilo našega in mednarodnega pravnega reda, ki je še posebej poudarjeno v Konvenciji Združenih narodov o N Si Nova Slovenija Krscanstcc Dwtìsdm strani* v otrokovih pravicah, katero mora spoštovati tudi slovenski zakonodajalec. Konvencija predpisuje, da morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki. Posameznikom ne odrekamo pravice do svobodne izbire življenjskega sloga, vendar morajo odgovorno sprejemati posledice svojih odločitev. Ženske, ki so si izbrale življenje brez partnerja, se morajo zavedati, da z umetno oploditvijo ne bodo mogle dobiti otroka. Možnost umetne oploditve samske ženske je lahko zgolj prva stopnja pri poseganju v vrednote, ki predstavljajo temelj zahodne civilizacije. Nič se ne bomo čudili, če bo jedro vladajoče koalicije že v bližnji prihodnosti po hitrem postopku sprejelo zakone o genetskih posegih na človeku, kloniranju, evtanaziji in tako dalje. Takšnemu odločanju brez sodelovanja širše javnosti nasprotujemo, ker bi se morala o takšnih vprašanjih v celomi družbi opraviti temeljita, strokovna in tehtnaTazprava, ki bi v državi pripeljala do splošnega soglasja. Razpis referenduma bo zagotovo prispeval tudi k boljši informiranosti javnosti o navedenih problematikah, kar bo povzročilo globljo osveščenost o temeljnih človeških vprašanjih. Pravico otroka do normalnega otroštva je potrebno postaviti pred pravico samske ženske do materinstva brez partnerstva. Ker se čutimo odgovorne tudi za še nerojene državljane in za zagotovitev kolikor mogoče ugodnih psiholoških, socialnih in materialnih pogojev za njihovo rast in razvoj, bomo na referendumu glasovali proti predlaganim spremembam zakona. Savinjsko-šaleški RO predsednik Drago Podgorelec Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. ZLSD pred kongresom Pred 4. kongresom ZLSD, ki bo 9- in 10. junija 2001 v Kopru, so potekale aktivnosti in priprave nanj v vseh sredinah, kjer imamo članstvo. Zbor Območne organizacije ter zbori Občinskih odborov in interesnih združenj znotraj ZLSD so potekali v smislu izvolitve vodstva, ki nas bo predstavljalo v tem mandatnem obdobju. Med zadnjimi zbori je bil tudi zbor Mladega foruma ZLSD. Skupina mladih je pravilno ocenila potrebo po druženju in aktivnostih, ki jih lahko izvršijo v svojem okolju. Na kongresu v Kopru bo sodelovalo skupno 436 delegatk in delegatov ter predvidoma 100 gostov. Od tega bo 326 delegatk in delegatov kongresa iz teritorialnih organizacij stranke, 110 pa s strani organov, zvez in forumov v stranki. Območna organizacija Spodnje Savinjske doline je predstavljena s tremi delegati ter z delegatom iz Delavske zveze. Ker je bil po elektorskih volitvah izvoljen za predstavnika pokrajine v predsedstvu Srečko Meh iz Velenja, smo mnenja, da potrebuje Spodnja Savinjska dolina vsaj enega člana v predsedstvu stranke. Tako je predsedstvo oblikovalo tudi prvi osnutek kandidatnih Ust za organe in funkcije v stranki in tako začelo kandidacijski postopek v stranki, ki bo prav tako zaključen na majski seji predsedstva z oblikovanjem kadrovskih predlogov za kongres. Med predlogi je tudi naš kandidat za člana predsedstva. Kako se bo odrezal na volitvah v Kopru, bomo še poročah. Kongres bo sprejemal dopolnitve in Regijsko zdru ževanje Na zadnji seji glavnega odbora SLS SKD je bil sprejet sklep o združevanju podružnic stranke v regijsko enoto. Tako bo Savinjska dobna predstavljala svojo regijo, v njej pa bodo povezane občinske podružnice. Na širšem celjskem območju bodo s tem preoblikova-njem nastale tri regije: zgomjesa-vinjsko-šaleška, spodnjesavinjska in celjsko-šmarsko-kozjanska. Predstavniki regijskih odborov bodo imeli enotno pokrajinsko vodstvo v Celju. Predsednik, ki ga bodo izvolib, bo povezovalni člen med glavnim odborom stranke in regijskimi odbori, predstavnike v slednjih pa bodo formirala vodstva občinskih odborov. S takšno povezovalno strukturo se bo povečala enotnoSLin boljša informiranost posameznih odborov, ki sta nujno potrebni za usklajene pobtične akcije in učinkovitejše sodelovanje na predsedniških vohtvah in pri izbiri kandidatov za naslednje lokalne volitve. Naš regijski odbor sestavlja šest občinskih odborov občin Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor in Vransko. Predsedniki občinskih odborov predstavljajo članstvo v regijskem, ki bo iz svojih vrst izvodi predsednika. Poudariti je treba, da smo v Savinjski dobni podobno (malodane celo enako) ureditev že imeli - namreč SLS podružnica Spodnja Savinjska dolina. socialnih demokratov spremembe statuta stranke, ki v svojem predlogu predvidevajo predvsem drugačno vlogo konference stranke, ki naj bi v naslednjem obdobju s stalnim članstvom in izvoljenim vodstvom konference prevzela večjo odgovornost za delovanje stranke med kongresoma in postala predvsem organ stalnega nadzora nad delovanjem izvršilnih organov stranke ter opora za pomembne vsebinske odločitve v stranki. Kongres se bo do pomembnih vprašanj nadaljnje politike ZLSD opredelil s pripravo posameznih resolucij kongresa, ki se bodo nanašale predvsem na gospodarstvo, zunanjo politiko, socialno pohtiko in nadaljnji razvoj regiona-Uzma. Dokončno se bo predsedstvo do vsebine in vrste resolucij opredeljevalo na prihodnji seji. Območna organizacija ZLSD Novo mesto nam sporoča, da organizira Vesele počitnice ZLSD za osnovnošolske otroke v Dolenjskih Toplicah med 21. 7. 2001 in 27. 7- 2001. Bivanje v hišicah - bungalovih, pedagoško vodstvo, večeri ob tabornem ognju, zabavne igre, kopanje, lokostrelstvo, ježa konj, izleti, likovne delavnice, 24-urna zdravstvena oskrba in varnost je samo nekaj dejavnosti, ki jih nudijo. Cena 6-dnevnega bivanja je 25.000 SIT. V kolikor želite vašim otrokom omogočiti takšno vrsto letovanja, lahko dobite več informacij na tel.: 041 726 546. Vsem članom in simpatizerjem pa želimo prijetne dopustniške dni, ki so pred nami. ZLSD, Roman Virant SLS «SKD Delovanje novega regijskega odbora v Savinjski dobni se po organiziranosti in samem načinu dela tako ne bo bistveno spremenilo. Roko na srce, v našem primeru se bo dosedanja medobčinska koordinacija le preimenovala v regijo, strukturiranost in njena pravila pa ostajajo skorajda ista. Škoda je, da nas glavni odbor stranke v Ljubljani že prej ni poslušal, ko smo jim dopovedovab, da je organiziranost v regije najboljši način, jim nudib vzgled za marsikateri regijski odbor in jim dokazovali, da le takšna povezanost izpričuje interese in voljo ljudi na nekem geografskem prostoru. Glede na to, da imamo s tako organiziranostjo že izkušnje, ne moremo dvomih o njeni primernosti. Upamo pa, da nam bo prinesla plodovitejše sodelovanje z glavnim odborom stranke, kar bo gotovo vplivalo na čim boljše rezultate na občinskih in predsedniških vohtvah, nadejamo pa se tudi močnejših in učinkovitejših stikov z ostabma dvema regijama pri reševanju lokalnih in regijskih problemov. Najbolj pa si žehmo, da bodo predstavniki izbrani s srečno roko, da bo stranka zaživela pošteno, brez osebnega koristoljubja, pa ne le na papirju, kar bo v dobro nje same in nas vseh. Ivan Jošt SDS Pestrost preteklega meseca je precejšna že, če upoštevamo majsko tradicionalnost, ob tem pa prebujanje narave, dogajanj in idej. Iz zimske zmernosti se korak za korakom vzpenja nova podoba, ki je opazna tudi najbolj nedovzetnim. Le rahlo se je oddaljila razprava o evtanaziji, že je tu nov šok, umetna oploditev samskih žensk. O tem obširno razpravljam v Pismih bralcev, v našem kotičku pa se ozrimo po pozitivnih dogajanjih in vzkliknimo: gaudeamus vitae! (veselimo se življenja!). Za socialdemokrate je bil v tem mesecu najpomembnejši dogodek 7. kongres SDS, ki je bil 19- maja v Celju. Sprejeb smo nov statut, vrsto resolucij in izvolili nov izvršilni in nadzorni odbor. VoUH smo tudi predsednika in ponovno je vse zaupanje zavođenje stranke dobil Janez Janša. Vse podrobnosti o kongresu bodo objavljene v Demokraciji in Naših zapiskih, lahko pa si jih ogledate tudi na spletnih straneh (www/sds.si). V maju so bile organizirane Športne igre SDS 2001. Naš občinski odbor je sodeloval s šahovsko ekipo, ki jo je vodil Jurij Blatnik. Najprej so se na Ptuju izkazali z uvrstitvijo v finale in dosegb drugo mesto, na finalu v Celju, 12. maja pa so bili nepremagani in osvojiti prvo mesto. S tem so postati državni prvaki SDS v šahu, kar je za naš odbor izjemen uspeh. Fantom gre vsa pohvala. Predsednik OO SDS Žalec Jurij Blatnik, kije bil tudi vodja ekipe šahistov, prejema finalni pokal v Celju Za 00 SDS Žalec zapisal Januš Rasiewicz Aktualno Pod tem naslovom nameravam obelodaniti nekaj aktualnih dogodkov, katerim smo bili priča v zadnjem času, zlasti pa o delovanju naše stranke. V ospredju je usklajevanje pokojnin, in sicer v mesecu septembru, ko naj bi se usklajevale na osnovi planiranega dviga plač. V zvezi s tem se je vodstvo naše stranke močno angažiralo in dalo jasno vedeti, da se s takim načinom usklajevanja ne more strinjati. S svojim stabščem je vodstvo stranke pisno seznanilo predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Predstavniki DeSUS-a so se pred glasovanjem o proračunu za leto 2001 sestali z-ministroma mag. Antonom Ropom in dr. Vladom Dimovskim ter podpisati poseben dogovor. Ugotoviti so namreč, da bo v drugi polovici maja predstavljena metodologija, kako se bodo usklajevale pokojnine v mesecu septembru, da se zagotovi sorazmernost pokojnin in plač, kot to izhaja iz spremenjenega 150. člena zakona o PIZ (pokojninsko-invatidska zakonodaja). Pred tem so vodje poslanskih skupin koalicije dosegli dogovor, da se bo v bodočem zakonu o upravi in ustreznih podzakonskih aktih med delovnimi področji Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, določilo tudi področje skrbi za starostnike in z njimi povezana vprašanja. Vsekakor so to dosežki stranke DeSUS in njene poslanske skupine v Državnem zboru, ki dokazuje uspešnost našega delovanja v koaliciji. Pomembna novica prihaja iz Vlade RS, ki je imenovala nov Svet vlade za socialno varnost, čigar predsednik je postal predsednik naše stranke g. Janko Kušar. Zanimiv je še obisk naših politikov v Zagrebu, kamor jih je na letno skupščino povabila Hrvatska stranka umirovljenika. Le-ta je bila ustanovljena leta 1996, vendar na zadnjih državnozborskih volitvah ni uspela priti v parlament. V imenu DeSUS-a je skupščino HSU pozdravil podpredsednik Stanislav Brglez. Seznami jih je z našimi problemi in jim zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Na medstrankarskih pogovorih je tekla beseda tudi o možnostih za boljše medsebojno sodelovanje. Rado Rotar maj 2001 Po DOLINI Tudi učenci 1. razreda 9-letne šole na Vranskem so že prejeli priznanja za pri dno branje Podelitev bralnih priznanj letos poteka 40 let od ’’rojstva” bralne značke. Ta jubilej so slovesno obeležili tudi učenci in njihovi mentorji razredne stopnje OŠ Vransko in podružnične šole Tabor. Brali so dela mladinskega pisatelja Leopolda Suhodolčana, “očeta” bralne značke, njegovega sina Primoža Suhodolčana in Bine Štampe - Žmavc, ki je prejela častno priznanje Januša Korzaka za mladinsko delo Muc Mehkošapek. Na obeh šolah so pripravili prisrčen program. V kratkem, a zanimivem intervjuju z akademskim slikarjem Bojanom Jurcem, so učenci spoznali pomen likovnega ustvarjanja za knjižna dela, kar še posebej velja za dela, namenjena najmlajšim. Na podružnični šoli v Taboru pa so si vzeli malo več časa za branje Muce Mehkošapke, katero so po svoje predstavili v ilustracijah, ki so nastajale v likovni "ustvarjalnici" ob mentoricah in nasvetih akademskega slikarja Bojana Jurca. Podelitvi bralne značke na podružnični šoli v Taboru je prisostvovala županja Vida Slakan, ki je poudarila, da se zaveda pomena branja knjig, zato želi, da bi vsi, ki že danes radi berejo, ostali knjigi zvesti vse življenje. V ta namen obnavljajo staro šolo v Lokah, kjer bo domovala krajevna knjižnica. > Pa še to. Nekaj najbolj zanimivih ilustracij, ki so nastale v Taboru, si je možno ogledati v internetnem časopisu zupca.net. Prav vse ilustracije pa so bile na ogled na OŠ Vransko v počastitev 40-letnice bralne značke in zaključka eko projekta. D. N. Na Vranskem še gozdna učna pot Na OŠ Vransko - Tabor je bil tradicionalni EKO dan šole in vrtca pod sloganom Pozdrav soncu. Na osrednji slovesnosti so predstavili aktivnosti, katere so celo leto razvijali v okviru mednarodnega projekta EKO šola in kot način življenja. Med najpomembnejšimi so bili: celostni projekt šole na temo Človekova energija, kar pet raziskovalnih nalog iz okoljskega, etnografskega in turističnega področja, obeležili so tudi 40-letnico bralne značke na Slovenskem in podelili priznanja dolgoletnima mentoricama Julki Golob in Mariji Završnik. Prireditev so obogatili s priložnostno razstavo, tematskim glasilom in degustacijo zdrave prehrane. Osrednji dogodek slovesnosti je bila otvoritev gozdne učne poti v smeri od arboretuma pri šoli preko Gorice, Podgrada, Tabora in Marelice. Ob tej priložnosti so izdali zloženko Gozdna učna pot. Na prireditvi je govorilo več gostov, med drugim Sonja Zajc, svetovalka Zavoda RS za šolstvo in šport, ki je poudarila, da je na vsakem koraku viden utrip mavrične EKO šole in s svojimi okoljskimi projekti je vranska šola prepoznavna že v mednarodnem merilu. T. Tavčar Med spretnostno vožnjo Spretni mladi kolesarji Športno društvo Savinja 2000 je z OŠ Polzela pripravilo tekmovanje v znanju cestno prometnih predpisov in spretnostni vožnji s kolesi za učence 5. razredov OŠ Polzela. Tekmovalci so najprej reševali teste s področja prometnih predpisov, spretnostna vožnja pa je bila na igrišču OŠ Polzela. Največ znanja in spretnosti je pokazal Blaž Hrastnik, sledijo Andrej Jezernik, Samo Pungartnik, Anže Zadravec in Gašper Majhenič in drugi. T. T. lepše okolje, lepša Evropa Projektni teden na L OŠ Žalec Učenci razredne in predmetne stopnje na 1. OŠ Žalec ter podružnični šoli Gotovlje so se v mesecu marcu skupaj s svojimi mentorji lotili projekta Evropa v šoli, katerega smernice je podal Informacijski center delegacije Evropske komisije v Sloveniji s sedežem v Ljubljani. Učenci so prebirali različno literaturo o Evropski uniji, se seznanili z njenimi članicami, spoznah pokrajine in mesta držav članic, ugotavljali prednosti, ki jih imajo države - članice Unije in iskali dobre in slabe strani vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Precej so razmišljah o okolju, o onesnaževanju in skrbi za lepše okolje, saj ima evropska zakonodaja na tem področju zelo stroge predpise. Ob enotedenskem projektu so tako nastali različni plakati, risbe in spisi ter ročni izdelki. Zaključek projekta je bil 20. aprila z otvoritvijo razstave plakatov, na katerih so razvidne članice, število prebivalstva, velikost posameznih držav, skupna denarna valuta EVRO, motivi z geografskimi značilnostmi- Evrope in nekaj o zdravi prehrani. Učenci tretjih, četrtih in petih razredov so razstavo popestrili s svojimi risbami na temo okolje in onesnaženost. Učenci od petega do osmega razreda pa so se predstavih s spisi na temo o ekologiji in skrbi za lepše okolje. Iz marsikaterega spisa razberemo, da so učenci na tem področju že zelo osveščeni in mogoče je to tudi ena naših prednosti in priložnosti pred ostalimi državami Evropske unije. Projekt sta zasnovah in vodih Majda Jurač in Tatjana Žgank Meža. Ples in računalništvo Utrinek srireditve Eureka v Petrovčah Devetletna šola ne pomeni samo zagotavljanje šolanja otrok, ampak zahteva drugačen, bolj poglobljen odnos do vzgojno-izobraževalnega dela. 9-letna šola je ustvarjalna šola. V ospredju je posameznik in njegov lastni razvoj. V zadnjem triletju si učenci nekatere predmete izberejo po svojih interesih. Med najbolj priljubljenimi izbranimi predmeti sta računalništvo in ples. Plesna dejavnost ima na OŠ Polzela dolgoletno tradicijo. Plesne aktivnosti se začnejo že v prvem razredu in se nadaljujejo vse do osmega razreda. Vsi učenci OŠ Polzela naj bi bili tudi plesno opismenjeni. 9-letna šola je ta cilj še poglobila in osmislila. Ob zaključku plesne dejavnosti so se predstavih staršem in gostom. Prireditev, ki jo je spremljala razstava izbirnih predmetov, je potekala v Znanje je bogastvo, ki nam ga nihče ne more vzeti. A znanja je vedno premalo. Zato so se na petrovški osnovni šoli odločili za celoletni projekt EUREKA, ki so ga posvetili iskanju različnih, novih poti do znanja. Za vodjo so izbrali Bredo Šip. Kako so iskali, kaj so odkrili in kako, smo izvedeli na zaključni prireditvi,-kjer so bili poleg učencev in učiteljev prisotni tudi starši. Bogata razstava fotografij in izdelkov je pričala o vrsti najrazhčnejših zanimivih dejavnosti, ki so se jih lotih učenci s svojimi prizadevnimi mentoricami: učenje v naravi, v mlekarni, na smetišču..., v muzeju, knjižnici, v Ljubljani, na potovanju v London, na gledališkem odru, v steklarski šoh, v kiparski delavnici, na obisku pri dobrih ljudeh, v kuhinji, ob računalniku, na športnem igrišču, in malo tudi v šoh. Na nov način so odkrivali matematiko in planete, skrivnosti pisanja in branja... Na prireditvi so predstavih dve raziskovalni nalogi: Ne stori kruha moka, ampak roka (mentorica prof. Jerica Dobnik) in Jemo zato, da živimo, ne živimo zato, da jemo (mentorica Slavica Vasle). Najbolj vznemirljivi del prireditve je bil KVIZ ZNANJA (voden z najsodobnejšo računalniško tehniko) s temami: Slovenija, Evropa, šport in zdrava prehrana. Pomerili so se po trije najboljši učenci iz 5-, 6., 7. in 8. razredov. Zmagovalci kviza so bili: David Šekoranja (5. r.), Staša Cokan (6. r.), Mihaela Šuper (7. r.) in Anže Rehar (8. r.), ki so za nagrado dobili panoramski polet z letalom Aero kluba Levec. Za prijetno vzdušje so poskrbele imenitne petrovške vokalistke, navdušil pa je tudi intervju z Neh Irman, najboljšo strelko petrovške rokometne ekipe, ki je na državnem prvenstvu dosegla 3. mesto. Prireditev sta vodila Neja Brglez in Marko Rebernik, njuni sošolci iz 8. b. razreda pa so ob koncu vse obiskovalce postregli s palačinkami iz polnozrnate moke in različnimi nadevi. Na voljo je bila Uidi knjiga receptov z naslovom Palačinke. 1 T T prostorih nove telovadnice. Ob koncu se je ravnateljica šole mag. Marinka Marovt javno zahvalila dolgoletni voditeljici plesne dejavnosti na šoh Naniki Cvikl. T. T. “Pa se vendarle vrti...”(li,Brunno) Z EKO dneva, ki je potekal v soboto, 5. maja 2001, na OŠ Polzela, vam pošiljamo s pomladno energijo nabit pozdrav. Tokrat je bila energija v vseh svojih pojavnih oblikah tista rfft, kije povezovala to sobotno popoldne. Radi bi, da bi se prebujajoča pomladna moč in z njo pozitivna misel dotaknila tudi vaših src. Učenci in učitelji OŠ Polzela Ridi šolski zbori zaključili sezono s koncerti V maju potekajo na vseh šolah številne zaključne prireditve, med katerimi so tudi koncerti pevskih zborov. Takšna koncerta sta bila med drugim na žalski in preboldski šoli. I. osnovna šola Žalec ima kar štiri pevske zbore. Otroški pevski zbor podružnične šole Gotovlje, otroški zbor tretjih in četrtih razredov ter mladinski pevski zbor vodi Zdenka Markovič, otroški zbor Pedenjped pa Anja Krajnc Zakonjšek. Zbori so se prejšnji četrtek predstavili na konce-♦ rtu, ki je bil v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Na klavirju je mlade pevce spremljal Gregor Deleja, program pa so popestrili še učenci tretjega razreda s skečem Karmen Pokomy Oh, ta glasba! in Orffova skupina z mentorico Ksenijo Kuzma. Koncert je povezovala Lidija Koceli, za zanimivo sceno pa je tudi tokrat poskrbela Neh Šuler. V maju je imel mladinski pevski zbor žalske šole še en želo pomemben nastop. Pel je na zaključnem koncertu združenih slovenskih zborov na 24. mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju. Prejšnji petek pa so v telovadnici osnovne šole Prebold prepevali zbori preboldske šole in vrtca. V goste so povabili godalni kvartet glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga vodi mentorica prof. Tanja Miklavc. K. R. Po DOLINI maj2001 Rimski mozaik Šempetra Na osnovni šoli Šempeter so izpeljali obsežen projekt z naslovom Rimski mozaik mojega kraja. Sodelovali so vsi učenci od 1. do 8. razreda, ki so z mentorji, učitelji in učiteljicami podrobno obdelali zgodovino Rimskega cesarstva in Rimljanov. Naj mlajši učenci so ustvarjali mozaike, tretješolci so obravnavali obrt in izdelovali predmete iz gline, četrtošolci so preučevali vsakdanje življenje Rimljanov, učenci 5. a razreda so se ubadali z rimsko arhitekturo, njihovi sovrstniki iz 5. b razreda pa so preučevali glasbo in glasbila tistega časa. V zgodovino Rimskega cesarstva so se poglobili učenci 6. b razreda, 6. a razred pa je preučeval prehrano Rimljanov. O nakitu in prometu so govorih in ustvarjali sedmošolci. Učenci 8. a razreda so preučevali oblačila in fri- zure, učenci in učenke 8. b razreda pa so obdelali rimsko verovanje in bajke. S tem obsežnim delom se je šola s svojim turističnim krožkom predstavila na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava na Ljubnem in kot zmagovalka območnega tekmovanja še na finalnem državnem tekmovanju na Ptuju, kjer je zasedla drugo mesto. Kako obsežen je projekt, je bilo mogoče videti 5. maja v Antičnem parku, kjer se je kolo zgodovine za nekaj časa zavrtelo v obdobje Rimljanov, ki so svoje bogate sledi pustih tudi v Šempetru. Ta dan je antični park doživel čudovito prireditev, ki je bila krona praznovanja 40-letnice TD Šempeter, za ravnateljico OŠ Šempeter Ivico Čretnik in ves kolektiv ter ostale sodelavce pa vrhunec njihovega več tednov trajajočega dela. D. Naraglav Antični park. se je spremenil v veliko gledališče na prostem Na I. osnovni šoh Žalec so se v okviru akcije Razpnimo krila odločili organizirati doslej najmnožičnejši kros v Savinjski dolini. Krosa, ki je potekal ob ribniku Vrbje, se je udeležilo preko 800 učencev. Razdeljeni na dve kategoriji so nastopili na 1700 in 800 metrov dolgi trasi. D. N. S slovesnosti ob blagoslovim Obnovljena Jugova kapela Pomožni škof dr. Jože Smej je po nedeljski birmi v Andražu nad Polzelo blagoslovil še obnovljeno kapelo pri cerkvi, ki je last spodnjih Jugov iz Dobriča, zaselka v andraški župniji. Kapela je bila zgrajena po I. svetovni vojni. Zgradil jo je takratni gospodar, ki je imel osem sinov. Sinovi so se morah boriti v I. svetovni vojni in oče se je zaobljubil, da bo, če se bodo fantje vrnili, zgradil v čast Lurški materi božjo kapelo. Čeprav sta dva sinova padla, je obljubo izpolnil. Ker je bila kapela potrebna obnove, sta se sedanja gospodarja na Jugovem odločila zanjo. Zidarska dela sta opravila domača sinova, slikarska pa Peter Bizjak s Polzele. T. T. Otvoritev kapelice Lepa, sončna nedelja, 13. maja 2001. Iz farne cerkve v Grižah smo v procesiji prinesli kip sv. Pankracija v našo novo kapelico, katero je v treh letih zgradil naš oče Greč Okorn na pobudo mame Ane. Blagoslov je opravil g. Slavko Pajk, salezijanec, v navzočnosti župnika g. Jožeta Planinca iz Griž. Ob tej slovesnosti se je zbralo kar lepo število ljudi. Kapelica je zgrajena na mestu stare kapele, na vrtu Škrabarjevih (sedaj Okorn) sredi Griž. M. O. krogov, 2. Šempeter 126, 3- Ponikva 125 krogov; ženske: 1. DU Ponikva 118 krogov, 2. Vrbje 117, 3. Šempeter 111 krogov itd. Ekipno tekmovanje v ribolovu je bilo na ribniku Preserje. Vrstni red ekipno: 1. DU Šempeter 7,55 kg, 2. Kasaze -Liboje 4,45, 3. Petrovče 3,05 kg. Med posamezniki je zmagal Ivan Kričej (DU Šempeter) s 4,50 kg ulovljenih rib. Ekipno tekmovanje moških in ženskih ekip v ruskem keglanju pa je pripravilo DU Kasaze -Liboje - Bmica. Vrstni red moški: 1. DU Šempeter 125 krogov, 2. Ponikva 116, 3- Petrovče 111 krogov, ženske: 1. DU Šempeter 125 krogov, 2. Petrovče 124,3- Vrbje 107 krogov itd. Tekmovanje Zveze društev upokojencev občine Žalec pa so v soboto z metanjem krogov zaključili na Ponikvi. Nastopilo je 16 ekip, pri moških je zmagala ekipa DU Žalec pred Vrbjem in Ponikvo, pri ženskah pa ekipa DU Ponikva pred Vrbjem in Žalcem. T. Tavčar, foto: P. Č. Športna tekmovanja upokojencev Zveza društev upokojencev občine Žalec je tudi letos pripravila več športnih tekmovanj, ki so jih organizirala posamezna društva. Tako je bilo v Petrovčah ekipno tekmovanje moških v streljanju z zračno puško. Moški vrstni red: 1. DU Ponikva 75 krogov, 2. Šempeter 66, 3- Petrovče 64; ženske: 1. DU Liboje 70 krogov, 2. Šempeter 65, 3- Žalec 57 krogov itd. V Žalcu je bilo ekipno šahovsko tekmovanje. Vrstni red: 1. DU Griže 11,5 točk, 2. Žalec, 3- - 4. Šempeter, Kasaze - Liboje po 4 točke itd. Na žal- skem balinišču so se pomerili balinarji. Vrstni red moški: 1. DU Ponikva, 2. Petrovče, 3- Žalec; ženske ekipno: 1. DU Šempeter, 2. Petrovče. Ekipno tekmovanje v metanju pikada za moške je bilo v Podlogu. Vrstni red: 1. DU Vrbje 152 30 let Hortikulturnega društva Polzela Hortikulturno društvo Polzela deluje že 30 let. V zadnjem času so svojo dejavnost močno okrepih in posebno pozornost namenjajo jubileju. Da bi Polzelanom in drugim naključnim obiskovalcem pokazali kaj delajo, so v središču Polzele pri cerkvi uredili vehko cvetlično gredo, na kateri je njihov znak in napis 30 let HD Polzela. Za prizadevnost in vztrajnost vsekakor zaslužijo moralno podporo in pohvalo. T. Tavčar Člani društva pri urejanju cvetlične grede. V deželi refoška Društvo savinjskih vinogradnikov med drugim skrbi za izobraževanje svojih članov in daje velik poudarek tudi področju kletarjenja. V maju je društvo organiziralo ekskurzijo v slovensko Istro, deželo refoška. Ekskurzijo je pripravil član upravnega odbora društva Edvard Peternel, udeležilo pa se jo je kar 76 savinjskih vinogradnikov. Med drugim jih je sprejel predse- dnik društva vinogradnikov slovenske Istre Bruno Rojac. V vasi Gažon so si ogledah vinsko klet Šavrin, kjer so jih prijetno presenetila dobra vina. V Merezigah sta jih sprejela kletar Vilij Bržan in predsednik turističnega društva Zdenko Frletič. Ekskurzijo so zaključili na turistič-no-vinogradniški kmetiji pri vinski kraljici oziroma pri Lukačevih v Montinjanu, kjer so poleg domačega vina okusili tudi pravi pršut. Med drugim so si savinjski vinogradniki ogledah luko Koper. K. R. Borci na občnem zboru Člani Občinske organizacije združenja borcev in udeležencev NOB Polzela so imeli letni občni zbor. V poročilu o delovanju za preteklo leto se je predsednik borčevske organizacije Avgust Palir zahvalil občini Polzela, ki je temeljito obnovila osrednji spomenik NOB na Polzeli in napise na vseh ostalih spominskih obe- ležjih. Polzelska borčevska organizacija, ki šteje več kot 100 članov, je medse sprejela 12 novih. Zbora se je udeležil tudi predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB iz Žalca Rado Cilenšek, ki je poudaril, da je okrepitev organizacije z novimi člani dobrodošla, saj bodo lahko na ta način širih in nadaljevali tradicijo NOB. T. T. Bele poljane narcis Skupina starejših za samopomoč z imenom SONČNICE iz Griž se je maja odpravila na Gorenjsko. Na naših tedenskih srečanjih se poleg vsakdanjih stvari in rekreacije pogovarjamo tudi o kulturni in naravni dediščini. Če je možno, si to tudi ogledamo. Tako smo si ogledale najstarejšo hišo - dimnico na Slovenskem, Kavčnikovo domačijo, cerkev na Legnu - Slovenj Gradec, partizansko bolnišnico Pavček, Prežihovino ter velikonočnice na Ponikvi. Maja nas je pot vodila na Gorenjsko. Spotoma smo se seznani- le o Brezju, Begunjah, kulturni dediščini Gorenjske in Ajdni. Obiskale smo rojstno hišo dr. Franceta Prešerna. Nadaljnja pot je vodila na Javorniški Rovt. Nismo se mogle načuditi lepoti in množici tega belega cvetja - narcis. Pogled na bele poljane je bil čudovit, nepozaben. Po ogledu narcis smo se odpeljale na Bled. Drugo presenečenje dneva je bila vožnja s čolnom na otok. Glasno je med nami v čolnu odmevala pesem “Po jezeru bhz’ Triglava...” Bil je za nas čudovit in nepozaben dan. Domov smo odšle z lepimi občutki in spomini. Magda Ježovnik, st. CEHNER C IJ A Prešernova 7 a, Velenje, tel.: 03/897 17 10 maj2001 Po DOLINI ERA, d.d., Prešernova 10, 3504 Velenje, tel.: 03 8960 100, WWW.ERA.S1 %ß 50 let prijaznih nakiipoi Udeleženci prvega golf turnirja. Leto dni Golf kluba 2000 Junija bo minilo leto dni, odkar je bil na pobudo članov Menager kluba Žalec ustanovljen Golf klub 2000 Žalec. Klub ima že 42 članov, v štajerski golf ligi pa trenutno zaseda drugo mesto. Kot je povedal predsednik kluba Ivo Bračun, so v preteklem letu urejali ustanovitvene akte, se vključili v Golf zvezo Slovenije in Zvezo špor- Srečanje ob svetovnem dnevu družine na Gori Oljki tnih društev občine Žalec, prizadevali so si za vključitev čim več članov v klub, za zagotovitev finančnih sredstev, bili aktivni tudi na športno-tekmovalnem področju in seveda skrbeli za promocijo kluba in načrtovanje njegovega razvoja. Vse ob ustanovitvi zastavljene naloge je upravni odbor uspešno uresničil. Velik uspeh je vključitev v Golf zvezo Slovenije, saj lahko sedaj člani kluba s klubsko izkaznico nastopajo na vseh igriščih po svetu. Žalski golf klub ima trenutno 42 članov, vsak dan pa je članov več, zato si bo moral klub verjetno v kratkem zastaviti nove cilje. Vsekakor je to dobra baza za razvoj golfa v Savinjski dolini, tako za mlajše igralce kot tudi za popestritev turistične ponudbe. Športno življenje klub razvija z organizacijo klubskih turnirjev in z nastopanjem v štajerski golf ligi, kjer trenutno med sedmimi klubi zaseda drugo mesto. “Zaradi interesa novih članov so organizirani vadba in izpiti za začetnike na golf igrišču Zlati grič in vadbišču Cinkarne Celje. Vsi, ki bi želeli opraviti izpit za igranje golfa, lahko pokličejo na sedež kluba oziroma na telefonsko številko 713 68 80, kjer bodo dobili podrobne informacije,” je ob bližnji prvi obletnici Golf kluba 2000 Žalec še povedal Ivo Bračun. K. R. I PLEVCAK GOSTIŠČE IN KAMP PARK I S fPLEVČAK MARIJA, s.p., IATKOVAVAS 227,3312 PREBOLD, tel.: 700 19 87 f g - BOGATA GOSTINSKA PONUDBA f i ***** mVO ***** PRENOČIŠČA f ! KAMPIRANJE - ŠOTOR, PRIKOLICE, AUTO ÖOM1 Pluton gradnje d.o.o. Rimska cesta 102 3311 Šempeter v Savinjski dolini tel: 03/570 23 03 faks: 03/570 27 10 Dejavnost podjetja: • visoke in nizke gradnje • zaključna dela v gradbeništvu • inženiring • strojni estrihi in ometi • gradnja za trg Za naročnike po celi Sloveniji izvajamo objekte - od najmanjših do največjih. GRADISA ZA TRG: Trenutno gradimo poslovni, trgovski in stanovanjski center v Slovenskih Konjicah. Dela do IV. podaljšane faze bodo predvidoma končana v mesecu juniju 2001. Trenutno je na voljo še nekaj poslovnih prostorov in stanovanj. Na Gori Oljki so se 19. maja zbrali na srečanju družin člani in simpatizerji Nove Slovenije. Srečanje je organiziral Savinjsko-Šaleški regijski odbor, ki je bil ustanovljen 24.aprila na Polzeli. Regijski odbor je že na prvi seji sklenil organizirati ob svetovnem dnevu družine srečanje družin svojih članov in simpatizerjev. Srečanje se je pričelo s sveto mašo in nadaljevalo s kulturnim programom, v katerem sta sodelovala oktet Lastovka in citrarka Marija. Vsi prisotni so bili prijetno presenečeni, ker se je vabilu odzval tudi dr. Andrej Bajuk s soprogo Katarino, srečanju pa je prisostvovala tudi poslanka Marija Ana Tisovic s svojo družino.V kratkem nagovoru je poudaril pomen družine v našem času in pojasnil stališče stranke do referenduma. Predsednik regijskega odbora Drago Podgorelec se je zahvalil vsem družinam za tako lep obisk in obljubil, da bo srečanje postalo tradicionalno. T. V. Vabljeni n OTVORITEV NAJVEČJEGA »NEGA CENTRA v Savinjski dolini Ì)gOTO 2. 6. OB 10.00 Nakupovalni center Za Petrov invalidski voziček Karitas petrovške župnije, ki jo vodi pater Ivan Arzenšek, je med najbolj delovnimi daleč na okoli. Že mnogim so pomagali na različne načine, z denarjem, hrano, oblačili, z lepo besedo ali koristnim nasvetom. Na klic na pomoč se odzovejo kar se da hitro in tako je bilo tudi v primeru, ko so prejeli prošnjo za denarno pomoč pri nakupu invalidskega vozička za Petra Planinška iz Petrovč. V slabih treh tednih so z dobrodelno akcijo zbrali 481 tisoč tolarjev. S to pomočjo so prižgali iskrice veselja v še enih žalostnih očeh, kar je največja zahvala in vzpodbuda pri njihovem delu. T. Tavčar Denar je Petru pri nedeljski maši izročil pater Ivan, Peter in njegova družina so se vidno ganjeni zahvalili vsem darovalcem. Gasilci na olimpiado Mladim gasilcem z Gomilskega je uspel velik met. Po odličnem uspehu na državnem gasilskem tekmovanju, ko so ponovno osvojili prvo mesto in naslov državnega prvaka, so nadaljevali s pripravami na izbirno tekmovanje za gasilsko olimpiado, ki je bilo na Ravnah na Koroškem. BiH so najboljši, zato se bodo prihodnji mesec udeležili gasilske olimpiade v mestu Kuopio na Finskem. Mladinci, ki bodo na tej olimpiadi zastopali Slovenijo, so: Sandi Vitanc, Žiga Pižom, Jure Orožim, Matej Jerman, Vasja Povše, Boris Brus, Blaž Strožer, Žiga Košenina, Matija Zupančič in mentorji Franc Rančigaj, Borut Beloglavec in Boštjan Brišnik. V teh dneh marljivo vadijo, mi pà jim želimo veliko uspeha. T. Tavčar PONUDBA VZAJEMNE Zdravstvene zavarovalnice: ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z MEDICINSKO ASISTENCO ZAVAROVALNE DRUŽBE ELVIA ZAVAROVANK TAS PRIPOROČAMO: • zavarovancem, ki potujejo v tujino turistično (dopust, počitnice, smučanje, izlet), • poslovnežem, ki potujejo v tujino poslovno, • udeležencem športnih prireditev in tekmovanj v tujini. ZAVAROVANJE NUDI: • plačilo stroškov nujnih zdravstvenih storitev, • organizacijo in plačilo nujnih zdravstvenih prevozov do bolnišnice ali klinike, • plačilo stroškov nujnih zobozdravstvenih storitev, • organizacijo in prevoz obolelega v domovino z zdravniškim spremstvom, če je to potrebno. Zaradi spremembe Pravil OZZ je prevoz zavarovancev v domovino izključen, tudi iz držav, s katerimi ima Slovenija sklenjeno meddržavno pogodbo - konvencijo. • plačilo stroškov zdravil in pripomočkov, • plačilo stroškov iskanja in reševanje zavarovanca, • plačilo stroškov odvetniških storitev (do 2500 DEM), • druge oblike pomoči zavarovancem. OBMOČJE ZAVAROVANJA • Cona 1: Evropa do Urala, vse države ob Sredozemskem morju, Jordanija, Sirija, Izrael, Kanarski otoki; • Cona 2: ves ostali svet. PROGRAMI ZAVAROVANJA M KRITJE: - osnovni program: - kritje do 25.000 DEM (Evropa), - kritje do 35.000 DEM (Svet); - vqi program: - kritje do 40.000 DEM (Evropa), - kritje do 60.000 DEM (Svet); • program s franšizo: - nižje premije ob lastni udeležbi 60 DEM. • posebni program: celoletno zavarovanje za osebe, ki večkrat potujejo za krajša obdobja (do 30 dni), • družinske police (starši in otroci do 21. leta starosti, za 3 do 9 članov) • samo dvojna premija. Primer: družina s petimi člani, letovanje na Hrvaškem, 8 dni: PREMIJA ZA VSO DRUŽINO 3.401,00 SIT KRITJE STROŠKOV 25.000 DEM • Se priporočamo! Dodatne informacije in možnosti sklenitve zavarovanja: VZAJEMNA d. v. z. PE Celje, Gregorčičeva 5/a, tel.: 03/420 20 00 ter zastopstva Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice, Žalec. maj2001 PRIREDITVE V JUNIJU 2001 DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 1. 6. 2001 ob 20. uri KONCERT SAVINSKEGA TROBILNEGA KVINTETA Z GOSTI AVLA DVORCA NOVO CELJE SAVINSKI TROBILNI KVINTET TOMISUV RUS 041 754 871 2,6. 2001 ROK ŽUR LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK KUD SVOBODA GRIŽE ALOJZ HRNČIČ 041 464 985 2. 6. 2001 ob 17.uri ob 19uri KRAJEVNI PRAZNIK ŠEŠČ - razstava slik in ročnih del; nogometne tekme; GASILSKI DOM SEŠCE SREČANJE OBČANOV PRI MOSTU (prireditev s kulturnim programom) IGRIŠČE PRI MOSTU V ŠEŠČAH KO ŠEŠČE FRANC URANJEK 572 47 57 2. 6. 2001 ob 20. uri KONCERT Z ANSAMBLOM BRATJE Z OPLOTNICE DVORANA KZ PREBOLD DRUŠTVO KMEČKIH ZENA SSD ANITA KUPEC 572 43 07 3. 6. 2001 MIŠ MAŠ . LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK KUD SVOBODA GRIZE ALOJZ HRNČIČ 041 464 985 3. 6. 2001 ob 20. uri KONCERT SAVINJSKEGA TROBILNEGA KVINTETA Z GOSTI CERKEV sv. NEŽE V LIBOJAH SAVINSKI TROBILNI KVINTET TOMISUV RUS 041 754 871 8, 9,10. 6.2001 ob 10. uri KONJENIŠKI TURNIR PARK - NOVO CELJE KD PEGAZ JANEZ SIMONIČ 041 362 054 9. 6. 2001 LIKOVNA KITARSKA KOLONIJA GALICIJA KD GALICIJA IVAN LINDIČ 031 578 894 10. 6. 2001 ob 17. uri KO TAMBURICE ZAZVENIJO ATRIJ GRAŠČINE SENEK NA POLZELI KUD POLZELA MIJA NOVAK 572 04 80 12. 6. 2001 ob 11. uri RAZSTAVA LIKOVNIH DEL UČENCEV OŠ SPODNJE SAVINJSKE DOLINE SAVINOV SALON ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 14. 6. 2001 ob 19-30 SPOMINSKI VEČER OB 90-LETNICI ROJSTVA DORETA KLEMENČIČA-MAJA SAVINOV! HIŠA ZAVOD ZA KULTURO ANKA KRČMAR 712 12 50 15. 6. 2001 ob 19.00 KONCERT SKUPINE TABU ŠOTOR PRED OŠ PETROVČE PGD -DOBRISA VAS PETROVCE STANE VIPOTNIK 041 556 276 15. 6. 2001 ob 19-30 ORGELSKI KONCERT GOJENCEV ORGELSKE SOLE . ŽUPNIJSKA CERKEV sv. MARJETE KUD POLZELA MIJA NOVAK 572 04 80 16. 6. 2001 ROCK KONCERT KULTURNI DOM VRANSKO KAM? VRANSKO PAVLIČ ANDREJ 031 870 971 18. 6. 2001 ob 19-30 KITARA - POBEŽIN - KORENT SAVINOVAHIŠA ZAVOD ZA KULTURO; GLASBENA ŠOU ANKAKEČMAR TANJA CEHNER 712 12 50 571 7 2 71 23. 6. 2001 ob 8. uri GOBARSKI PIKNIK JAMA PEKEL TD ŠEMPETER METKA VOČKO 570 12 15 23. 6. 2001 ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE KERAMIKE - JAROSLAV HRUSTALENKO RIMSKA NEKROPOLA TD ŠEMPETER METKA VOČKO 570 12 15 23. 6. 2001 ob 21.uri ZEVS IN EVROPA RIMSKA NEKROPOLA KD GRIFON METU VOČKO 570 12 15 23. 6. 2001 ob 9. uri PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN SLAVNOSTNA SEJA OS KINODVORANA PREBOLD OBČINA PREBOLD METU ŠRIBAR 703 64 00 23. 6. 2001 ob 20. uri KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PONIKVA ZADRUŽNI DOM PONIKVA KULTURNO DRUŠTVO PONIKVA PETRA ZUTAR 588 8 6 94 23. 6. 2001 ob 17. uri RAZSTAVA - 30 LET HORTIKULTURNEGA DRUŠTVA POLZELA KULTURNI DOM POLZELA HD POLZEU RUDI JAZBEC 570 11 88 23. 6. 200lob 21. uri OB KRESNI NOČI NA GORI OLJKI GORA OLJKA ŠD ANDRAŽ VILI PIZORN 572 03 37 23.6. 2001 SKOZI KRESNO NOČ NA GORI OLJKI 14. POHOD GORA OLJKA PD POLZEU ZORAN STOK 570 19 92 24.6.2001 ZABAVNA PRIREDITEV POD ŠOTOROM IN LIPO PETROV TRG ŠEMPETER TA DOBER DAN IN GOSTILNA ŠTORMAN TA DOBER DAN 24. 6 2001 ob 20.30 KRESOVANJE V LOČICI OB SAVINJI LOČICA OB SAVINJI SD 2000 MATJAŽ HRIBERNIK 041 783 001 24. 6. 2001 ob 20.00 SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN PRI CERKVI sv. MIKLAVŽA NA VIMPERKU KUD POLZEU FRANCI OGRIS 572 08 23 24. 6. 2001 ob 10.00 ob 15.00 POD REŠKO PLANINO VESELO ZMMO - otvoritev razstave Marija Reka skozi čas - srečanje ljudskih pevcev in godcev -pojemo in godemo DOM POD REŠKO PLANINO KO MARIJA REKA ANDREJ ZAGOŽEN 041 685 063 25. 6. 2001 POD STOLETNIMI LIPAMI GOTOVLJE KS GOTOVLJE POLDE ŠKAFAR 571 53 71 25. 6. 2001 ob 13.00 ob 15.00 SREČANJE VSEH MARIJEREŠKIH ŠOLARJEV Z MAŠO IN KULTURNIM PROGRAMOM AVDICIJA NARODNO ZABAVNIH ANSAMBLOV ZA 32. PTUJSKI FESTIVAL DOM POD REŠKO PLANINO KO MARIJA REKA ANDREJ ZAGOŽEN 041 685 063 25. 6. 2001 DAN SLOVENSKE DRŽAVNOSTI VRANSKO ZB NOV VRANSKO RAFAEL TRATNIK 25. 6. 2001 ob 20.00 OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI KULTURNI DOM POLZELA OBČINA POLZEU STANKO NOVAK 703 32 20 27. 6. 2001 ob 20.00 OPERETA - SREČKOVA PESEM DVORANA II.SLOVENSKEGA TABORA ZAVOD ZA KULTURO ANU KRČMAR 712 12 50 29. 6. 2001 ob 18.00 ODPRTJE PRENOVLJENIH RAZSTAVNIH PROSTOROV V GRAŠČINI PREBOLD GRAŠČINA PREBOLD ODBOR ZA PRIPRAVO ZGODOVINSKE ZBIRKE METKA ŠRIBAR 703 64 00 29. 6. 2001 ob 20.00 SVEČANA SEJA S KULTURNIM PROGRAMOM GASILSKI DOM ŽALEC PGD ŽALEC FRANCI NARAKS 571 52 66 30. 6.2001 ob 20.00 KONCERT ROCK SKUPINE PARKIRIŠČE ZA OBČINO V POLZELI DAM POLZELA SEBASTJAN RAKUN 031 365 344 OSTALE PRIREDITVE 7. 6. 2001 ob 10.00 SREČANJE UPOKOJENCEV OBČINE ŽALEC - RAZVITJE PRAPORA, ZDUO -ŽALEC IN UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKEO OBDOBJE LETNO GLEDALIŠČE V GRIŽAH ZVEZA DR. UPOKOJENCEV OBČINE ŽALEC ANTON GROS FRANC ČRETNIK 570 17 45 570 77 29 9.6. 2001 od 9.00 PRAZNOVANJE OB 20. LETNICI VRTCA TABOR ŠPORTNO IGRIŠČE V TABORU VRTEC TABOR MANCA OBREZA 572 72 70 10. 6. 2001 ob 11.30 SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV DOM KRAJANOV ANDRAŽ DRUŠTVO UPOKOJENCEV ANDRAŽ PETER ZABUKOVNIK 572 05 12 15. 6. 2001 ob 18.00 ŠOLA ANDRAŽ SE PREDSTAVI DOM KRAJANOV ANDRAŽ OS IN DPM MARTINA OGRAJENSEK 572 21 90 16. 6. 2001 ob 10.00 OTVORITEV TELOVADNICE OŠ PETROVČE OŠ PETROVČE OS PETROVCE IRENA KOLAR 570 86 74 16.6. 2001 ob 8.00 GASILSKO TEKMOVANJE PIONIRJEV LN MLADINCEV GZ PREBOLD ŠPORTNO IGRIŠČE LAIKOVA VAS, GZ PREBOLD MARKO NATEK 041 783 345 16. 6. 2001 ob 15.00 SLAVN0SM PREVZEM NOVEGA GASILSKEGA VOZILA; VESEUCA -ANSAMBEL SLAPOVI IGRIŠČE PETROVČE PGD -DOBRISA VAS PETROVCE STANE VIPOTNIK 041 556 276 17.6. 2001 ob 8.00 GASILSKO TEKMOVANJE ČLANOV IN ČLANIC GZ PREBOLD ŠPORTNO IGRIŠČE LATKOVA VAS GZ PREBOLD MARKO NATEK 041 783 345 17. 6. 2001 ob 16.00 KMEČKE IGRE PONIKVA DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE SERGEJ KOS 572 85 24 23. 6. 2001 ob 17.00 DAN GASILCA, 80-LETNICA PGD PREBOLD- MARIJA REKA -DOLENJA VAS (prevzem novega kombiniranega vozila, parada in veselica) GASILSKI DOM PREBOLD PGD PREBOLD -MARIJA REM -DOLENJA VAS RUDI HERMAN 041 783 187 23. 6. 2001 -popoldan SKUPINSKI KROŽNI POLET PO MEJAH OBČINE PREBOLD AEROKLUB EDO POTOČNIK 572 41 58 23. 6. 2001 ob 18.00 GASILSKO TEKMOVANJE Z DRUŽABNIM SREČANJEM GASILSKI DOM POLZELA GASILSKO DRUŠTVO POLZEU IVAN KOTNIK 572 0 2 13 23. 6. 2001 ob 15.00 SREČANJE KRVODAJALCEV LETNO GLEDALIŠČE LIMBERK RK ŽALEC MAJDA PILIH 24. 6. 2001 ob 20.00 SREČANJE OBČANOV OBČINE POLZELA IGRIŠČE ANDRAŽ ŠD ANDRAŽ SIMON OGRAJENSEK 572 21 90 24. 6. 2001 ob 9.00 MEDDRUŽINSKA LOVSKA STRELSKA TEKMA PRI LOVSKEM DOMU NA TESOVI LD VRANSKO VOJKO KRIŽNIK 572 51 38 28. 6. 2001 SREČANJE UPOKOJENCEV SLOVENIJE VELENJE ZDUO SLOVENIJE ANTON GROS FRANC ČRETNIK 570 17 45 570 77 29 30. 6. 2001 ob 15. 00 120 LET PGD ŽALEC IN DNEVA GASEČA GZ ŽALEC (prevzem vozila GVC 16/25 in avtolestve) ŠPORTNI CENTER ŽALEC PGD ŽALEC FRANCI NARAKS 571 52 66 ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO VSAK PETEK NOČNA LIGA V MALEM NOGOMETU OSNOVNA SOLA VRANSKO NK VRANSKO DANI JESENIK 572 50 95 JUNIJ 2001 PLANINSKI POHOD NA RADUHO PD LIBOJE BOGDAN ŽELEZNIK 570 77 16 ■ 2. 6. 2001 ob 9.00 TURNIR DVOJIC V TENISU TENIS IGRIŠČE PRI BAZENU ŠD PARTIZAN PREBOLD JANEZ PIRNAT 031 335 903 2. 6. 2001 -dopoldan VETER V LASEH-košarka nogomet IGRIŠČE OŠ PREBOLD IGRIŠČE MARIJA REKA ŠZ PREBOLD ROMAN KVARTIČ BERNARD TRATNIK 3. 6. 2001 - popoldan ZAKLJUČNA PRIREDITEV -VETER V LASEH IGRIŠČE MATKE ŠD PREBOLD BORIS GOUVŠK 6. 6. 2001 ob 17.00 LUNOHOD -PTUJSKI LUNOHOD avtobus do Ptuja PRIJAVE - DU POLZELA DU POLZEU STANKO ŠTORMAN 572 07 44 8. 6. 2001 ob 9.00 OTVORITEV RAZSTAVE TROFEJNIH RIB PROSTOR OS PREBOLD DRUŠTVO LJUBITELJEV RIBOLOVA MILAN RADELJIČ 031 531 947 9.6. 2001 ob 9.00 LOKOSTRELSKI TURNIR ŠPORTNI PARK -ŽALEC LK ŽALEC ROMAN VIRANT 041 726 546 9. 6. 2001 ob 9 00 MEDOBČINSKI TURNIR V ŠAHU DOM KRAJANOV ANDRAŽ SD ANDRAŽ STANKO HRIBERŠEK 572 05 22 9. 6. 2001 ob 21.30 NOČNO GASILSKO TEKMOVANJE IGRIŠČE ANDRAŽ GD ANDRAŽ JANEZ DUŠIC 572 05 14 14.6. 2001 ob 6.00 KROŽNA POT - TRBIŽ -PREDEL - KOBARID -BOLNICA FRANJA - avtobus PRIJAVE - DU POLZELA DU POLZELA 572 07 44 14. 6. 2001 ob 9.00 KOLESARJENJE PREBOLD -POLZELA -VIMPERK -PREBOLD ZBOR PRI PEKARNI PETERNEL DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREBOLD IVAN LEBER 572 44 03 16. 6 2001 ob 5.58 AŠKERČEVA POT Z VLAKOM Z RIMSKE TOPLICE -ZIDANI MOST( zbirališče na železniški postaji) DU POLZEU 572 07 44 16. 6. 2001 ob 7.00 ob 12.00 RIBIŠKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE - tekmovanje ribnik Preserje - ribnik Prebold (podelitev pokala in družabno srečanje) RIBNIK PRESERJE RIBNIK PREBOLD DRUŠTVO LJUBITELJEV RIBOLOVA MILAN RADELJIČ 031 531 947 16. 6. 2001 ob 10.00 DAN PREBOLDSKE KOŠARKE ŠOLSKO IGRIŠČE PREBOLD ŠD PARTIZAN PREBOLD JANEZ LAZNIK 041 793 688 16. 6. 2001 ob 8.00 OTVORITEV KOLESARSKE POTI ŠT. 10 POLZELA (start pred občinsko stavbo) TD POLZEU; OBČINA POLZELA ZDENU JELEN 703 32 20 16. 6. 2001 ob 17.00 DEMONSTRACIJA BORILNE VEŠČINE JU JITSU JUJITSU KLUB ALJESAN SANDI JELEN 041 719 586 17. 6. 2001 ob 8.00 MEDDRUŽINSKA STRELSKA TEKMA V LOVSKI KOMBINACUJI LOVSKI DOM ZALOŽE LOVSKA DRUŽINA POI2EU MATIJA PRUNGL 570 22 89 17. 6. 2001 ob 8.00 DRUŽINSKI IZLET S KOLESI ŠD ANDRAŽ VILI PIZORN 572 03 37 20. 6. 2001 popoldan MEDOBČINSKO ŠPORTNO TEKMOVANJE DRUŠTEV UPOKOJENCEV GAJ PREBOLD DU UPOKOJENCEV IVI STEPIŠNIK 570 19 07 23. 6. -25. 6. ob 9-00 JUBILEJNI TENIS TURNIR OB 10.LETNICI TENISA TENIS IGRIŠČE PETROVČE ŠD PETROVČE IVAN TOMAN 031 593 152 23. 6. 2001 KOŠARKAŠKI TURNIR GENERACIJ ŠPORTNA DVORANA POLZELA ŠD KOŠ POLZEU DANI TURNŠEK 572 23 78 24. 6. 200 od 6.00 naprej TRADICIONALNI POLETNI POHOD V MARIJO REKO ODHOD IZ PREBOLDA PD PREBOLD KARLI SATLER 041 688 715 24. 6. 2001 NOČNI POHOD NA BRNICO -KRESOVANJE V POČASTITEV DNEVA DRZAVNOSTIPD -LIBOJE FRANC ČRETNIK 570 77 29 25. 6. 2001 TRADICIONALNI POHOD NA ČRETO VRANSKO -CRETA PD VRANSKO M. ŠTUMBELJ 572 51 98 25. 6. 2001 ob 9.00 POD REŠKO PLANINO VESELO ŽIVIMO - kolesarski vzpon in športni troboj ŠD MARIJA REKA BERNARD TRATNIK 572 49 39 26. 6. 2001 ob 15.00 TURNIR V ODBOJKI ZA ŽENSKE IN MOŠKE TELOVADNICA OŠ VRANSKO ŠD VRANSKO JOŽE KAPUS 572 55 40 26. 6 -30.6. ob 16.00 TENIS TEČAJ -OTROK S STARŠI TENIS IGRIŠČE PETROVČE ŠD PETROVČE JANI REHAR 041743 807 30. 6. 2001 ob 10.00 DAMP FEST III -TORNIR ULIČNE KOŠARKE TROJIC KOŠARKAŠKO IGRIŠČE OŠ POLZELA DRUŠTVO AKTIVNE MLADINE POLZEU SEBASTJAN RAKUN 031 365 344 30. 6. 2001 ob 17.00 REVIJALNA TEKMA KOŠARKA: OBČINA POLZELA -DAMP KOŠARKAŠKO IGRIŠČE OŠ POLZELA DRUŠTVO AKTIVNE .MLADINE POLZEU SEBASTJAN RAKUN 031 365 344 30.6.2001 ob 15.00 ZAKLJUČNI TURNIR MEDKRAJEVNE LIGE V MALEM NOGOMETU NOGOMETNO IGRIŠČE MATKE ŠD MATKE BORIS GOUVŠEK 041 783 332 30. 6. 2001 ŠAHOVSKI TURNIR ~ DOM SVOBODE GRIŽE KUD SVOBODA IN ŠK DANILO VOMBEK 571 74 65 30. 6.2001 REGIJSKO TEKMOVANJE V RIBOLOVU DRUŠTEV UPOKOJENCEV RIBNIK PRESERJE DU PREBOLD IVAN LEBER 572 44 03 PROGRAM CERKVENIH SLOVESNOSTI V APRILU 2001 3. 6. 2001 ob 10.30 BINKOSKA NEDELJA NA GORI OLJKI -sv maša CERKEV sv. Križa NA GORI OLJKI ŽUPNIJSKI ODBOR JOŽE KOVAČEC 705 00 03 Zaradi omejitve časopisnega prostora smo morali nekatere prireditve skladno s sklepom upravnega odbora TZSSD pri objavi izločiti, zajete pa bodo v rednih mesečnih publikacijah Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. Napovednik maj2001 Kultura Nagradili in pohvalili mlade literate Javni Sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Žalec in OŠ Griže sta pripravila srečanje mladih literatov iz OŠ Spodnje Savinjske doline, na katerem so podelili nagrade in pohvale za literarne prispevke. Gostja srečanja je bila gledališka igralka Saša Pavček, krajši kulturni program pa so pripravili učenci OŠ Griže. Nagrade so prejeli: z OŠ Braslovče Patricija Turnšek, Anja Bizjak, Nika Strnišnik, Amadej Kumer, Matej Rovšnik, Urška Kolenc, Luka Kovačič in razredna skupnost 3. a razreda, z OŠ Griže Mateja Drevenšek, Simona Gobec, Anja Ivakič, Kim Seles, Primož Reja in Pika Koštomaj, z OŠ Polzela pa Ana Matjaž, Matic Tomšič, Ajda Ježovnik, Ana Kotnik, Tjaša Ribič, Mojca Čižič in Mateja Razbomik, z OŠ Prebold Anja Kobal, Mihaela Pavlovič in Tina Basle, z OŠ Šempeter Neja Dvornik, z OŠ Vransko Julija Pukl, Maja Lebeničnik, Karmen Sedeljšak, Mitja Papinutti in Miha Goropevšek, s POŠ Galicija Jani Grobelnik, s POŠ Gomilsko Janja Rančigaj in s POŠ Trnava Špela Povše. Vseh pohvaljenih prispevkov je bilo 39- T. Tavčar Nagrade so podelili Saša Pavček, Ivan Lindič in Jožica Ocvirk. Pojasnilo Zavoda za kulturo Žalec Praznik petja Še en lep in prijeten kulturni dogodek se je zgodil v maju na Gori Oljki. Organizatorji so ga imenovali Praznik zborovskega petja v občini Polzela. Na srečanju pevskih zborov v romarski cerkvi sv. Križa je nastopilo deset pevskih in vokalnih skupin. Iz Andraža sta prišla cerkveni mešani pevski zbor in mešani pevski zbor Kulturnega društva, s Polzele pa cerkveni otroški zbor Cekinčki, mladinski zbor OŠ Polzela, vokalna skupina Margareta, vokalni kvintet Lastovka, cerkveni mešani pevski zbor, mešani mladinski zbor, moški pevski zbor KUD Polzela in mešani pevski zbor Oljka. T. T. Kinoskop Najprej novica. Predstave v kinu Žalec bodo odslej, od meseca junija pa do jeseni, le v soboto in nedeljo -petek odpade. Prav tako se bo ura začetka predstav zamaknila na kasneje. Za kako dolgo, za pol ure ah * uro, se v trenutku pisanja tega članka še ne ve; vsekakor pa spremljajte obvestila, ki vam bodo to znala natančno povedati. ‘Krivec” za spre-, membe je predvsem lepo vreme oziroma prihajajoče poletje. In kateri filmi bodo prišli na spored skupaj s spremembami? Najprej je tu Sovražnik pred vrati, najdražja evropska koprodukcija vseh časov, ki pa se ne sramuje prevzeti hollywoodske recepture v vodenju zgodbe. Bitka za Stalingrad je v primeru tega filma prevedena na vojaško kavbojko enega ostrostrelca proti drugemu, dežurna lepotica Rachel Weisz pa je zaradi hudih razmer prisiljena seksati na nadvse neobičajnem mestu. Nekateri gledalci in poslušalci prireditev, ki jih v Domu II. slovenskega tabora organizirajo Glasbena šola Žalec, KUD Svoboda Žalec, Osnovna šola Žalec, Sklad za ljubiteljsko kulturo OE Žalec in Vrtci Občine Žalec nas obveščajo, da so nekatere vstopnine za te prireditve tako drage zato, ker morajo organizatorji plačati najemnino dvorane. Zato sodimo, da je smiselno, da vas obvestimo, da imenovani Druga dežurna Lepotica, pa čeprav pod krinko, je tokrat Sandra Bullock v istoimenskem filmu. Kjer se kot FBI-jevka mora infiltrirati med mišice, da bi preprečila, da jih nekakšen terorist požene v zrak, pri tem pa mora tudi sama, khm, “najti svojo izgubljeno ženskost”. Seveda Sandra kot Sandra to naredi brez seksa, bolj s komedijo. Zadnja večerja vas bo poskušala nahraniti še v enem poskusu, družbo pa ji bo delal šarmantni Sean Connery kot skrivnostni pisatelj, ki želi slabega in revnega življenja odrešiti temnopoltega talentiranega Rob Brovvna. Kdo bo koga nazadnje rešil, boste videli v filmu Forresterjevo razkritje. Vincijev Poker je že na glasu kot najbolj krvav slovenski film vseh časov (hej, junij ima kup presežnikov; najprej je tu najdražji evropski film, potem najbolj krvav...), sedaj boste lahko preverili, če dozo pokrskega filozofiranja in streljanja vaši živci prenesejo ali ne. Vsekakor boste v dobri družbi Boruta Veselka, Pavla Ravnohriba, proračunski uporabniki že več kot leto in pol (po dogovoru z odgovornimi na Občini Žalec) ne plačujejo nikakršne najemnine niti stroškov v Domu H. slovenskega tabora. V letošnjem lem je vsaka od omenjenih organizacij v povprečju 7-krat uporabila dvorano za vaje in nastope. Uidi prejšnja leta so za nekatere prireditve brezplačno uporabljali dvorano. Zavod za kulturo Žalec Aljoše Rebolja, Magnifica. Po kartanju doza lepote na kvadrat. Juha “Nasmeh” Roberts in Brad “Pobarvani” Pitt končno skupaj! Le da na žalost, če preštejete skupne scene v filmu, ugotovite, da niti nista tako velikokrat skupaj. To pa zato, ker ju Mehikanka, legendarna pištola, loči že kmalu po začetku filma in potem gresta vsak svojo akcijsko - road movie - komično pot. Če se kdaj zopet snideta ah ne, boste morah preveriti sami. Če je junij morda mesec presežnikov, je zanesljivo mesec slovenskega filma; kar trije se bodo zvrstili. Po Zadnji večerji in Pokru še Barabe, film, ki po slovensko skuša združiti strastno ljubezen in kriminal; barabinska Romeo in Juhja, ki se znajdeta na begu pred pohcijo in zločinci, da bi rešila svojo mlado ljubezen. Za sprotno informacijo: glavni igralec in njegov brat sta nam skoraj soseda; Marko in Janko Mandič sta Velenjčana. Tohko za sedaj. Lepo se imejte v kinu in drugače! Peter Zupanc i» ISS«»; Avtorji razstave, manjka dr. Boris Skalin Prva razstava žalske fotografsko-likovne sekcije Člani fotografsko-likovne sekcije KUD Svoboda Žalec so v prostorih Občinske matične knjižnice v Žalcu pripravili prvo razstavo sekcije. Peter Gominšek, Ivan Jurhar, dr. Boris Skalin, Eran Sadnik, Janko Melanšek, Aleksander Munih in Alojz Požlep so na ogled postavili fotografije, slike v različnih tehnikah ter plastike. Avtorje in razstavo je predstavila Jožica Ocvirk. V imenu razstavljalcev se je zahvalil Peter Gominšek. Razstavljalcem. sta čestitala tudi župan občine Žalec Lojze Posedel in predsednik Mestne skupnosti Janez Meglič. Kulturni program sta izvedli kitaristki Vesna Pobežin in Jasna Korent. Razstava, ki je bila dobro obiskana, je bila odprta do 16. maja. T. T. Harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Andreje Turnšek. V konkurenci srednjih šol prvi Harmonikarski orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga že 12 let vodi Andreja Turnšek, je na mednarodnem tekmovanju harmonikarskih orkestrov v Puh minulo nedeljo z odličnim nastopom v skupim srednjih glasbenih šol osvojil 92,7 točk in s tem v svoji skupini osvojil prvo mesto, kar je doslej največji uspeh tega orkestra. Zanimivo je, da v orkestru sodelujejo učenci od 2. do 9. razreda harmonike in študentje, ki so šolanje harmonike že končali. T. Tavčar KINO ŽALEC - FILMSKI PROGRAM Od 1. do 3. junija SOVRAŽNIK PRED VRATI - znanstveno-fantastični triler LEPOTICA POD KRINKO - akcijska komedija Od 8. do 10. junija ZADAJA VEČERJA - komedija FORRESTERJEVO RAZKRITJE - drama Od 15. do 17. junija POKER - kriminalna drama Od 29. junija do 1. julija MEHIKANKA - romantična komedija BARABE! - slovenski film I ■ Prosimo vas, da spremljate tudi tedenska obvestila na naših oglasnih : deskah, ker se program lahko spremeni, j Informacije po tel.: 03/712 12 50, 712 12 52. Vse predloge programa prireditev za naslednji mesec sporočite na naslov: RAZVOJNA AGENCIJA I SAVINJA in TURISTIČNA j ZVEZA SPODNJE j SAVINJSKE DOLINE, j Ul. Heroja Staneta 3, 3310 ŽALEC. j Tel.: 713 68 68, j faks: 713 68 70, Kultura maj2001 Pihalni in simfonični orkester navdušila V okviru Glasbene šole Rista Savina Žalec delujejo pihalni in simfonični orkester ter sestav tolkal. Mladinski pihalni in simfonični orkester sta se predstavila na koncertu v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Pihalni orkester deluje od septembra lanskega leta na oddelku Glasbene šole Risto Savin na Polzeb. Šteje 30 članov, učencev glasbene šole, nekaj jih je šolanje že končalo. Umetniški vodja orkestra je prof. Dejan Podbregar. Simfonični orkester ima nekobko daljši staž, deluje od leta 1996, v njem pa sodeluje 60 glasbenikov, sedanjih in nekdanjih učencev glasbene šole. Umetniški vodja orkestra je prof. Damjan Vajde, koncertna mojstrica pa prof. Tanja Miklavc. Oba orkestra sta poslušalce, ki so povsem napolnili dvorano, navdušila. Koncertni program je bil skrbno izbran. Sestav tolkal, ki ga vodi prof. Dejan Tamše, je imel koncert v torek. T. Tavčar Simfonični orkester Letni koncert PD Tabor Pevsko društvo Tabor, ki ga sestavljata moški pevski zbor in mešani pevski zbor, je pred kratkim v dvorani Doma krajanov v Taboru pripravilo zaključni koncert sezone 2000/2001. Koncert so obogatili tudi pevci in pevke Mešanega pevskega zbora iz Bistrice ob Sotli, ki ga vodi zborovodja Franci Černelč. Prav ti so, po pozdravu voditeljice koncerta Alenke Vrenko, s petjem pozdravili taborsko dvorano, ki tokrat žal ni bila tako polna kot ob novoletnem ali kakšnem drugem koncertu taborskih pevcev. Sicer pa aplavzi niso bili zato nič krajši, saj so prisotni znah ceniti trud pevcev in kakovost njihovega petja. V nadaljevanju je nastopil moški pevski zbor Tabor, nato pa so se mu pridružile še ženske in zbor se je prelevil v mešani pevski zbor, pod taktirko Milana Kasesnika, ki zbora vodi že skoraj desetletje. D. Naraglav 11. prireditev Pesem v maju Utrinek s prireditve Pesem v maju Kulturno društvo Ponikva pri Žalcu je 13. maja pripravilo 11. prireditev Pesem v maju. K sodelovanju so povabili zbore in skupine: Oktet Zavodnje, MoPZ KD Podgorje pri Slovenj Gradcu, ŽePZ Gotovlje, MoPZ Petrovče, Vokalno skupino Kompolčani ter MoPZ Lokovica in Vokalno skupino Žarek, ki sta se letos na Ponikvi predstavila prvič. Seveda pa se je predstavil tudi domači MoPZ Ponikva. Zbori oziroma skupine so prišli iz različnih krajev, sami pevci pa so poskrbeli za raznovrstne pesmi, od narodne, umetne in vse tja do črnske pesmi. Prireditev je bila dobro postavljena na oder, kvalitetna in medobčinskega značaja. Ob pomoči folklorne skupine je za sceno (stari vodnjak) poskrbel Damjan Ramšak, ob vodnjaku pa je prireditev strokovno vodila predsednica KD Ponikva pri Žalcu Petra Zlatar. Na koncu so za nastopajoče pripravili skromno zakusko in potico, ki so jo spekle žene iz Aktiva kmečkih žena Ponikva, predsednica pa je povedala: “Pesem na Ponikvi se je pela, se poje in še se bo pela, zato na svidenje prihodnje leto.” Petra Zlatar Nastop Savinjskih rogistov skupaj s pevci MPZ PD Ivan Cankar Tabor Jubilejni koncert Savinjskih rogistov Savinjski rogisti so pred nedavnim z jubilejnim koncertom slavnostno obeležili 20-letnico svojega delovanja. Prireditev, ki je bila v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, je bila zaradi jubileja in gostov prava kulturna poslastica v osrčju Spodnje Savinjske doline. Posebno zaslugo za lep večer imata tudi povezovalec programa Ivan Grobler ter Vlado Skok, ki je kot častni član rogistov prevzel organizacijo jubilejnega koncerta. Jubilejni koncert, katerega pokrovitelji so bili Savinjsko-Kozjanska zveza lovskih družin Celje, Občina Tabor in Občina Žalec ter številni drugi donatorji, so začeli jubilanti. Za njimi so na oder prišli gostje: Celjski rogisti, MPZ Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor, Ptujski rogisti in pevci lovskega okteta Mežica. V drugem delu koncerta so svoje znanje in sposobnosti igranja na rogove znova pokazali jubilanti, ki so koncert zaključili ob petju MPZ KD Tabor. Kot je v navadi seveda tudi tokrat ni manjkalo govorov in podelitev priznanj ter spominskih daril. Jubilantom so spregovorili pred- stavniki Lovske zveze, predstavniki društev, župan občine Žalec Lojze Posedel, županja Občine Tabor Vida Slakan, podžupan občine Prebold Franc Kukovnik in drugi. Vsi so se rogistom zahvalili za njihovo 20-letno poslanstvo v lovski kulturi in številnih nastopih, s katerimi so obogatili marsikatero občinsko ah krajevno prireditev. Savinjske rogiste je pomladi leta 1981 ustanovila takratna zveza lovskih družin Savinjske dohne s sedežem v Žalcu. V zvezo včlanjene lovske družine Griže, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko so nabavile potrebne rogove in zagotovile denar za pričetek delovanja. Strokovno vodenje je prevzel Franc Verk iz Prebolda, rogisti pa so bili: Jože Dobnik, Mirko Hribar, Vojko Križnik, Ivan Potočnik, Franc Sladič, ki je tudi organizacijsko vodil zbor, Franc Soline in Ivan Vidmar. Naslednje leto se je zboru pridruž il še Janko Šmit. Po smrti Franca Verka je leta 1986 strokovno vodenje zbora prevzel Milan Lesjak, ki je z zborom tudi nastopal in zanj pripravljal priredbe. Že dve leti poprej je zbor zašel v krizo, primanjkovalo je denarja in nekateri člani so prekinili sodelovan- je. Takrat je Franc Soline pri lovskih družinah zagotovil denarno pomoč in s trdno voljo dosegel, da je zbor nadaljeval z vajami in nastopi. Zaradi bolezni Milana Lesjaka je strokovno vodenje leta 1990 prevzel Anton Uplaznik. Prav njemu gre priznanje, da so Savinjski rogisti dosegh visoko umetniško raven. Priredil je več znanih slovenskih pesmi za rogiste, ki jih imajo v programu in jih radi igrajo. V vehko pomoč zbora je bil Vlado Skok iz Prebolda, zato so mu rogisti leta 1992 podelili častno članstvo. Zbor že od leta 1982 sodeljuje na srečanjih slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov. Do sedaj so nastopih na vseh devetnajstih, sicer pa imajo med letom več kot 40 različnih nastopov. Od leta 1995 dalje vodi organizacijsko delo zbora Franc Kovče. Lovci iz lovskih družin, včlanjenih v Savinjsko-Kozjanski zvezi lovskih družin pa - kakor ob ustanovitvi - z dodatnim prispevkom zagotavljajo denarna sredstva. Sedanji sestav sestavljajo rogisti Slavko Cestnik, Mile Gržina, Mirko Hribar, Franc Kovče, Marjan Oblak, Tomo Rus, Marjan Sanda, Feliks Srebot, Janko Šmit, Franc Šohnc in umetniški vodja Anton Uplaznik. D. Naraglav Kitarski kvartet , m. f L •'i (:»r Savinov salon v Žalcu je predzadnji ponedeljek v aprilu, v sklopu svojih rednih mesečnih koncertov, gostil kitarski kvartet učencev ljubljanske Akademije za glasbo. Koncert sta organizirala Glasbena Šola Žalec in Zavod za kulturo. Zaigrah so Lucija Lavbič, Anja Pirjevec, Mitja Režman in Vojko Vešhgaj, katerih mentor je doc. Tomaž Rajterič. Program, ki je segal od klasike (M. Ravel) do modemih skladb (J. W. Duarte), je v dobri uri trajanja navdušil nabito poln salon. P. z. maj2001 Sport Rekreativni kolesarski vzpon na Čreto Planinsko društvo Vransko je v začetku meseca organiziralo II. rekreativni kolesarski vzpon na Čreto, ki se ga je udeležilo okrog 40 kolesarjev iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline in tudi od drugod. Ker je šlo za rekreativno prireditev, rezultati niso bili pomembni in zmagovalci so bili vsi, ki so vzpon premagali. Udeleženci vzpona so se na pot podali izpred občinske stavbe na Vranskem, kjer jih je pozdravil in zaželel prijetno vožnjo župan Franc Sušnik. Organizator Anton Ferme je na kratko predstavil progo in opozoril na previdnost pri vožnji zlasti pri vračanju v dolino. Na njegov znak so udeleženci pritisnili na pedala in se zapodili skozi trg Vransko proti Čred. Po asfaltirani cesti jih je pot vodila preko Tešove, Prilope, Ropasije do cilja, ki je bil pri cerkvi sv. Katarine na Čreti v neposredni bližini planinske koče PD Vransko, kjer je udeležence čakal napitek in topel prigrizek. Udeleženci rekreativnega vzpona so morah od cilja do starta premagati kar 581 višinskih metrov in prevoziti 8600 m poti. Najhitreje je to tudi letos uspelo Andreju Marovtu -Helešiču iz Ljubnega. Najstarejši udeleženec rekreativnega vzpona je bil Franc Kekec iz Griž, ki s svojimi 66. leti dosega zavidljive rezultate na gorskih kolesarskih tekmovanjih v Sloveniji in tudi izven nje. Sicer pa so bili zmagovalci prav vsi, ki so uspeh premagati pot. Prireditev je lepo uspela, čeprav jo je malo zagodel dež, vsekakor pa se mnogi že sedaj vesehjo III. rekreativnega vzpona, ki bo že obarvan tradicionalno. D. Naraglav Udeleženci rekreativnega vzpona ob začetku Ustanovili bodo atletski klub V prostorih I. OŠ Žalec je bila prva seje razširjenega pripravljalnega odbora za ustanovitev atletskega kluba Žalec, katero je vodil član pripravljalnega odbora Adi Vidmajer, udeležili pa so se je znani bivši športniki občine Žalec. Na seji so sprejeli nekaj pomembnih zaključkov. Pripravljalni odbor v sestavi ZoranVučer, Vlado Kralj in Adi Vidmajer bodo pripravili dokumentacijo za ustanovitev Atletskega kluba Žalec in kadrovski sestav AK Žalec. Na pomoč jim bo priskočil Uroš Vidmajer iz Zveze športnih društev občine Žalec. Adaptirah bodo tenis hiško v poslovnih prostorih AK Žalec. Ustanovitev AK Žalec sta podprla tudi 'predsednik Mestne skupnosti Janez Meghč in žalski župan Lojze Posedel. T. Tavčar Del udeležencev prve seje pripravljalnega odbora za ustanovitev AK Žalec. Deveti vzpon Letuš - Dobrovlje Kolesarski klub Žalec organizira deveti vzpon Letuš - Dobrovlje v soboto, 9-junija 2001, ob 10. uri v Letušu. Prijave sprejemajo uro pred pričetkom tekmovanja v Letušu. Startnina je 2.000 SIT, do 18. leta starosti pa 1.000 SIT. V okviru te prireditve bo tudi popolna cestna zapora na tem območju od približno 9-30 do 12. ure. Informacije lahko dobite tudi po telefonu št.: 03 715 836. Vabljeni Branko Stropnik : Šahisti I. OŠ Žalec zmagovalci lige V Slovenskih Konjicah se je s četrtim turnirjem končala letošnja osnovnošolska šahovska liga. Na zadnjem turnirju je nastopilo 132 šahistov iz vseh osnovnih šol celjske regije. Zmagala sta šahista ŠK Žalec Suzana Švent in David Židanik. Skupni končni zmagovalci so postali šahisti I. OŠ Žalec, ki so zbrali 2S1 točk, sledi I. OŠ Celje (212), OŠ Šmarje pri Jelšah (199 točk), itd. Letošnjega prvenstva se je udeležilo 25 osnovnih šol. Ekipa mlajših dečkov je pričela z rednimi treningi pred dvema letoma. Lani so bih občinski prvaki, tretji v regiji in 29. na državnem prvenstvu. Letos so prepričljivo osvojili tako občinsko kot regijsko prvenstvo, na državnem prvenstvu pa so med 42 ekipami zasedh 14. mesto in bih najboljša ekipa iz celjske regije. Ekipo so sestavljali: Jernej Jerin, Sašo Završnik, Matej Pongračič, Andrej Žolnir inMarko Petriček, ki manjka na posnetku, z mentorjem Mitjem Uriskom. V ŠK Žalec letos veliko pričakujejo od mladinske ekipe. Pet najboljših mladincev in ena mladinka obiskujejo srednjo šahovsko šolo v Grižah. Tekmujejo v I. slovenski mladinski šahovski ligi. Lani so osvojili drugo mesto, letos pa sodijo med najresnejše kandidate za prvo mesto. Delo v klubu uspešno poteka tudi z najmlajšimi. Štirikrat tedensko več kot 20 deklic in dečkov spoznava lepote šahovske igre. T. Tavčar Karate - evropsko prvenstvo V glavnem mestu Bolgarije se je končalo letošnje člansko evropsko prvenstvo v karateju, na katerem je nastopilo 350 tekmovalcev iz 40 držav. Najvišjo slovensko uvrstitev je dosegel član žalskega karate kluba Matjaž KONČINA v kategoriji do 75 kg, v absolutni kategoriji pa 9- mesto. Že v uvodnem krogu se je moral KONČINA v kategoriji do 75 kg spoprijeti z italijanskim favoritom Tallaricom, sicer večkratnim evropskim in svetovnim prvakom ter v poznejšem delu letošnjim evropskim prvakom. V rednem delu se je KONČINA enakovredno boril, tako da je bil izid izenačen, v podaljšku pa je zmagal Tallarico z najtesenjšim izidom. Zaradi zmage Tallarica v skupini se je KONČINA uvrstil v repasažne borbe. Najprej je naletel na Turka Karammolloguja in ga premagal s 4 : 2, nato pa na danskega predstavnika Buseka, s katerim je dvoboj izgubil z 1:4. V absolutni kategoriji je najprej premagal avstrijca Petermana s 4 : 2, nato pa je izgubil s španskim perdstavnikom. Čeprav uvrstitev ni slaba, KONČINA z njo ni najbolj zado- voljen in bo skušal zamujeno nadoknaditi na sredozemskih igrah septembra letos, za katere je že izpolnil normo. Na sredozemskih igrah bo nastopila tudi klubska kolegica Teja ŠAVOR, ki tokrat zaradi študijskih obveznosti ni nastopila na EP, je pa že dosegla visoke uvrstitve na mednarodnih turnirjih v Ingolsadtu, Bratislavi in na domačem članskem državnem prvenstvu. Prvenstvo Slovenije za deklice in dečke Na letošnjem prvanstvu Slovenije za dečke in deklice v Kopru, kjer je nastopilo preko 330 tekmovalcev iz 40 slovenskih klubov, so bih uspešni tudi najmlajši žalski karateisti. Tokrat so prvič nastopih v izvajanju kat in ekipa malčkov v postavi Jure ŠTOR, Aljaž JELEN in Svit ZEBEC je osvojila 3-mesto, malčica Eva Nina KOZMUS pa 5., kar je za generacijo, ki vadi karate šele slabe pol leta, zelo vzpodbudno. V konkurenci starejših dečkov je v športnih borbah do 45 kg Aljoša KRIŽNIK osvojil 5. mesto. M. S. Žalstd balinarji trenutno drugi Balinarji Žalca so v nadaljevanju območne balinarske lige gostovali v Mariboru. Ekipo Branika so premagali z rezultatom 14:10. Trenutno so na drugem mestu območne hge. T.T. GRAND PRIX GRAND PRIX je sklop športnih tekmovanj, ki je namenjen tako mlajšim kot starejšim ne glede na izobrazbo, delovno mesto, spol... Organizirajo se lahko poljubne skupine tekmovalcev, torej omejitve prijav ni! Športna panoga Datum Kraj Ura Odbojka - beachvolley 9. 6. 2001 ŠC Žalec 9.00 Košarka - streetball 16. 6. 2001 ŠC Žalec 9.00 Nogomet - streetsoccer 23. 6. 2001 ŠC Žalec 9.00 Tenis 30. 6. 2001 ŠC Žalec 9.00 Finalna prireditev 1,- 2. 9- 2001 ŠC Žalec 9.00 NAGRADNI SKLAD: 100.000 sit -t- praktične nagrade Ekipe štejejo največ 8 članov in najmanj 3 člane. Prijavnina: 12.000,00 sit/ekipa Prijavni rok: 5. junij 2001, do 18. ure PRIJAVNICO IN DODATNE INFORMACIJE DOBITE PRI MARKU KRUŠNIKU, tel. 041 353 051 V ASI FACA? POKLIČI PRUATEIJE POTEM PA AKCIJA !!! Savinja 2000 prva Športno društvo Savinja 2000 iz Ločice ob Savinji je organiziralo prvi košarkarski turnir na novem košarkarskem igrišču v Ločici ob Savinji. Hirnirja so se udeležile štiri ekipe. Rezultati: Garant Polzela : Partizan Tabor 58 : 20, Savinja 2000 : Savinja 2000 mladi 65 : 36, tekma za tretje mesto Partizan Tabor : Savinja 2000 mladi 39 : 38, tekma za prvo mesto Savinja 2000 : Garant Polzela 31 : 26. Vrstni red: 1. Savinja 2000, 2. Garant Polzela, 3- Partizan Tabor, 4. Savinja 2000 mladi. T. T. Tekmovali so v namiznem tenisu V organizaciji Medobčinskega društva invalidov Žalec je 5. maja 2001 potekalo področno tekmovanje za člane invalidskih društev vzhodne Slovenije. Tekmovanje je bilo v Osnovni šoli Petrovče, udeležili pa so se ga člani invalidskih društev iz Celja, Brežic, Krškega, Maribora, iz Raven na Koroškem, Slovenskih Konjic, Trbovelj, Velenja in Žalca. Skupno je sodelovalo 35 tekmovalk in tekmovalcev, ki so se pomerili v štirih kategorijah. V najštevilčnejši kategoriji NT-NAC je zmagal Milan Hohnjec iz Celja, v kategoriji NT-6 Marjan Šinkovec iz Velenja, v kategoriji NT-9 Anton Funda iz Žalca, pri ženskah pa Erika Lesnik iz Raven na Koroškem. Predsednik Vladimir Jager Lokostrelski klub Žalec Rezultati tekem FITA STAR v Žalcu in Mariboru FITA STAR ŽALEC, 28. in 29. aprila 2001 Rezultati: mlajši dečki v slogu Compaund 2. mesto Aljaž Rihter; dečki v slogu Compaund 1. mesto Grega Jerin, 2. mesto Tadej Cink; kadeti v slogu Compaund 3- mesto Alen Grum; člani v slogu Compaund 9. mesto Miran Cestnik; veterani v Olimpijskem slogu 1. mesto Zlatko Ulaga. FITA STAR MARIBOR, 12. maja 2001 - rezultati: mlajši dečki v slogu Compaund 2. mesto Aljaž Rihter; dečki v slogu Compaund 1. mesto Grega Jerin in 2. mesto Tadej Cink; kadeti v slogu Compaund 3. mesto Alen Grum; mladinci v slogu Compaund 1. mesto Uroš Uratnik; člani v slogu Compaund 4. mesto Miran Cestnik in veterani v olimpijskem slogu 1. mesto Zlatko Ulaga. 3 D POKAL LUMBUŠ, 12. maja 2001 - rezultati: člani Olimpijski slog 1. mesto Peter Virant in člani Tradicionalni lok 13- mesto Roman Virant. Predsednik LK Žalec Leon Tratnik »OSEDLA Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 ŽALEC Tel.: 03/5717 OOO, 03/710 22 00 Fax:03/710 22 01, E-mail: matjaz.dosedla@siol.net Mob.: 050/640 635, 031/608 349 maj2001 Odbojkaši Savinjske doline blesteli v Parizu Na ekonomsko-pravni Univerzi ESSEC v pariškem predmestju Cergyo so od 7. do 14. aprila potekale 22. športne igre Petih žog, na katerih je sodelovalo 37 Univerz iz Evrope, Azije in Afrike. Študentje so se pomerili v nogometu, rokometu, košarki, odbojki in rugby-ju. Igre veljajo za neuradno študentsko olimpiado in v Franciji uživajo veliko medijsko pozornost. Slovenci so sodelovali v rokometu (M) in odbojki (M, Ž), v drugi del tekmovanja so se uvrstili odbojkarji (M), ki so v skupini zasedli 1. mesto in rokometaši, ki so v skupini zasedli 2. mesto. V konkurenci 16 ekip so rokometaši obtičali v polfinalu, kjer so tesno izgubili proti Zagrebu. Odbojkarji so z zelo učinkovito in sproščeno igro v četrt finalu premagali ekipo Reke s 3:0, v pol finalu pa jih je čakala izredno neugodna domača ekipa ESSEC-a, ki je imela na svoji strani bučno podporo navijačev, kakor tudi sodnikov. Po dobrih dveh urah pa jih je ekipa Univerze Maribor s potrpežljivo in izredno zbrano igro premagala z rezultatom 3 : 2, peti set 17 : 16. Naslednji dan pa se je ekipa Maribora v finalu pomerila z bolgarsko ekipo, ki je na vseh tekmah do finala odpravila nasprotnike brez izgubljenega seta. Celotna bolgarska ekipa nastopa v drugi bolgarski ligi, kjer so letos osvojili četrto mesto. Po dveh urah in pol fantastične borbenosti in požrtvovalnosti je ekipa Univerze Maribor s kolektivno igro premagala za razred boljšo ekipo Sofije. Lansko leto smo prvič osvojili 1. mesto, letos smo ga ubranih, upamo, da ga bomo naslednje leto zopet imeli priložnost braniti in tudi obraniti. Barve Univerze Maribor so zastopali: Trener Alfred Brinovec (OK Braslovče), igralci: Danijel Terglav in Grega Orti (OK Braslovče), Aleš Udrih, Tadej Ferme, Renato Pulko, Sebastjan Cilenšek in Grega Šprohar, vsi iz OK Šempeter. Dani Terglav Hopsi ostali v ligi Kolinska Za Savinjske Hopse je bila zadnja košarkarska sezona ena najslabših odkar tekmujejo v ligi Kolinska. K temu so botrovale zamenjave trenerjev in igralcev. Ker so bili Hopsi ob koncu tekmovanja na prvenstveni lestvici predzadnji, so morali odigrati tri tekme z Elektro Šoštanj za obstanek oziroma za uvrstitev v to elitno košarkarsko ligo. Na vseh treh srečanjih je bilo vse do konca vsake tekme razburljivo. Na prvi tekmi so Hopsi pred domačim občinstvom zmagah 91 : 88, na drugi v Šoštanju pa izgubili po podaljšku 97:96. Na tem srečanju je Primož Kobale dosegel kar 44 točk. Za obstanek v figi oziroma napredovanju Elektre sta morah ekipi odigrati še tretjo tekmo, ki je bila v polzelski športni dvorani. V dvorani se je zbralo kakih tisoč gledalcev, ki so bodrih vsak svojo ekipo. Na začetku je gostujoča ekipa povedla 11 : 5, v nadaljevanju pa so Hopsi izenačili in se do 4. minute. Pred koncem je bilo srečanje izenačeno. Nato so Hopsi le povedh 84 : 75 in vodstvo obdržali do konca srečanja. Za Hopse so v zadnji tekmi koše dosegli: Kobale 6, Kadič 11, Čatovič 2, Ručigaj 13, Belina 37, Arčan 6 in Cizej 20. T. Tavčar Matjaž Cizej, kapetan ekipe Hopsov: “Vesel sem, da smo ostali v ligi Kolinska. V bodoče pa nas čaka trdo delo". Marljivi mladi nogometaši V Medobčinski nogometni zvezi Celje tekmujejo na turnirjih najmlajše selekcije. Tako je v Žalcu potekal tretji turnir mladih nogometašev v starosti do 10 let. Sodelovale so štiri ekipe. Rezultati srečanj: Rudar Velenje : Dravinja 3 : 0, Žalec : Krško 0:3, Dravinja : Krško 0:3, Rudar Velenje : Žalec 4 : 0, Žalec : Dravinja 7:2, Krško : Rudar Velenje 0:0.. Prvo mesto je osvojila ekipa Rudarja Velenje, sledijo Krško, Žalec in Dravinja. T. Tavčar Mladi žalski nogometaši v starosti do 10 let s predsednikom NK Žalec Jožetom Grobelnikom Prva v vrsti ekipe Žalca je Nina Potočnik. Kadetinje Žalca druge v državi V odlični organizaciji Ženskega rokometnega kluba Žalec je v dvorani I. OŠ Žalec potekal finalni rokometni turnir za kadetinje. Nastopile so štiri ekipe. Največ uspeha so imele mlade rokometašice Bajc Daewoo Izola, ki so postale državne prvakinje. Žalčankam je ta naslov za las ušel. V odločilni tekmi proti ekipi Bajc Daewoo Izola so izgubile z rezultatom 18: 17. Trenerja mladih žalskih rokometašic, Danilo Kovačič in Aleš Filipčič, sta povedala, da je tudi drugo mesto velik uspeh. Trenerji so za najboljšo igralko razglasih Žalčanko Nino Potočnik, ki je bila s 30 goh najboljša strelka turnirja, tudi najboljša vratarka je bila Žalčanka Miša Marinček, Rezultati finalnega turnirja: Bajc Daewoo Izola : Vegrad Velenje 21 : 13, Olimpija : Žalec 14 : 26, Vegrad Velenje : Žalec 13 : 22, Bajc Daewoo Izola : Olimpija 29 : 11, Olimpija : Vegrad Velenje 20:12 in Žalec : Bajc Daewoo Izola 17 :18. Vrstni red: 1. Bajc Daewoo Izola (6 točk), 2. Žalec (4 točke), 3-Ohmpija (2 točki), 4. Vegrad Velenje (0 točk). Za ekipi Žalca so nastopile: Miša Marinček, Urška Jaušovec, Nastja Pavlič, Hana Kadivnik, Nina Potočnik, Ines Ramšak, Neh Irman, Daša Djurič, Manja Rančigaj, Daša Perko, Alja Pristovšek, Valentina Zumberi in Maša Ribič. T. Tavčar V Žalec postaja lokostrelsko mesto Lokostrelci med tekmovanjem na letošnjem PITA STAR tekmi v Žalcu Minuli mesec je v Športnem centru Žalec potekalo dvodnevno mednarodno lokostrelsko tekmovanje za pokal FITA STAR, ki je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za sestavo slovenske reprezentance. Lokostrelski klub Žalec se je kot organizator znova izkazal in s tem potrdil, da ni samo po rezultatih med najuspešnejšimi klubi v Sloveniji, ampak dobro obvlada tudi organizacijo tovrstnih tekmovanj. Po njihovi zaslugi postaja Žalec priljubljen lokostrelski center v Sloveniji. Tokratne mednarodne tekme se je udeležilo 81 tekmovalcev iz Slovenije in tujine. Tekmovali so v vseh disciplinah in slogih. Istočasno je bila to testna tekma za goh lok. Tekmovanje je slovesno odprl žalski župan Lojze Posedel. Prvi dan so lokostrelci streljali na najdaljšo razdaljo, in sicer moški na 90, ženske na 70 metrov oddaljene tarče, dečki oziroma deklice pa na 50 oziroma 30 metrov. Poleg kvalifikacij za nedeljsko tekmo so rezultati prvega dne tekmovanja šteh tudi za Slovenski pokal. Drugi dan so organizatorji po končanih finalnih obračunih poskrbeli za prijetno presenečenje. Pripravili so finalno streljanje po posebnih - lastnih pravilih za praktične nagrade, ki so bile enakovredne tako za olimpijski kot sestavljeni lok. Najboljša iz obeh slogov sta domov odnesla televizor, izjemno lepe pa so bilè tudi nagrade za nižje uvrstitve. Dvodnevno tekmovanje se je končalo z vsesplošnim zadovoljstvom in pohvalami tako s strani tekmovalcev in sodnikov kot predstavnikov Lokostrelske zveze Slovenije. Leon Uratnik, predsednik LK Žalec je o tem povedal: "Zelo sem vesel, ker nam je ponovno uspelo organizirati tako lepo in uspešno tekmovanje, ki dviguje naš ugled v slovenski lokostrelski zvezi. Tekma je dobila od predsednika Lokostrelske Zveze Slovenije, sodnikov in tekmovalcev najvišjo možno oceno, k čemur so svoje doprinesle tudi spremljevalne aktivnosti. Tekmovalcem smo pokazali tudi del lepot Savinjske doline - jamo Pekel, nad katero so bih zelo navdušeni. Dodal pa bi, da brez pomoči sponzorjev in donatorjev takšne tekme ne bi mogli pripraviti. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, velja naša najiskrenejša zahvala. Posebna zahvala pa gre županu Lojzetu Posedelu in občini Žalec, ki je prevzela generalno pokroviteljstvo lokostrelske prireditve. Za pomoč bi se zahvalil tudi Urošu Vidmajerju iz Športne zveze Žalec, TD Šempeter, TZSSD Žalec, upravljalcem Športnega centra, vsem sponzorjem in donatorjem in vsem članom kluba, ki so sodelovali pri organizaciji.” 9. junija se na istem prostoru obeta še ena tekma, ki bo štela za Slovenski pokal in doseganje FITA značk. D. Naraglav maj2001 Pisma bralcev Pisma bralcev Razplod nacije ( Empiricus Carantaniae ) V kolikor pri komu še obstajajo dvomi, naj se mu ta hip razblinijo brez kančka slabe vesti, ali občutka nelagodja. V tej deželi je nekaj hudo narobe in stojimo pred ključnim trenutkom, ko je lahko narobe še bolj, bog ne daj, popolnoma. Za kaj gre? Po moji oceni gre za največji absurd v petdesettisočletni zgodovini človeštva, od avstralo-pitekusa preko homo erektusa do homo sapiensa, ki se tukaj, ta trenutek zgodovine, dogaja v majni deželici na sončni strani Alp. Ta absurd lahko imenujemo z najmilejšim izrazom “narobe svet”, nekateri si bodo izmislili kaj drugega. Jaz. sem se odločil za zelo radikalnega "feminacizem”, ki ga bom poskušal osvetliti v, vsem bralcem, razumljivi vsebini. Govorim o umetnem oplojevanju samskih žensk, zato si poglejmo ta “biološko-politični” umotvor z vseh možnih zornih kotov. Menim, da moramo najprej poiskati vzrok, kaj je sploh privedlo do razmišljanja v tej smeri, to je umetnega oplojevanja tistih žensk, ki ne želijo normalnega partnerstva, želijo pa dokazovati, da je njihov genitalni repro - aparat tehnično brezhiben. Poudarjam, da je zaenkrat še vedno normalno moški -ženska, ob tem pa predvidevam, da bo kljub vsemu za razplod normalno takšno stanje še naprej. Prvi vzrok vidim v vzgoji, ki je postala v Evropi po 2. svetovni vojni vedno bolj feminizirana, še posebej v deželah vzhodnega bloka, oziroma v deželah, s komunistično ureditvijo. Med njimi je žal tudi Slovenija, ki je danes na takšni stopnji, da predšolska vzgoja ne premore niti enega moškega vzgojitelja v vrtcih, oziroma v vzgojno-varstvenih ustanovah. Odstotek žensk - učiteljic v osnovnem šolstvu presega 85 % (v srednjem šolstvu 60,9 % in v visokem šolstvu 28,1 %). Še bolj pa so zgovorni podatki o profilih, kjer ugotovim vedno večji delež predmetov (še posebej pouk tujih jezikov, materinščine, pa tudi tistih tehnične narave) v oblasti žensk. S tem je mladi rod vedno bolj agresivno izpostavljen le ženskim vedenjskim vzorcem (kar pomeni veliko pomanjkanje moškega vpliva na vzgojo), rezultati pa so daljnosežni predvsem v čustvenem in mentalnem razvoju. Moški je torej, kot svetopisemski Adam pred Evo, ponovno klonil pred žensko. Zanemarjanje te resnice je zavestno odklanjanje prisotnih dejstev. Ob tem nikakor ne gre verjeti tistim, ki govorijo o sposobnosti žensk. O njih ne govorim in jim tega tudi ne zanikam. Verjetno tega ne počne prav nihče od mojih somišljenikov. Ostanimo pa vsaj toliko realni in se zavejmo biološkega dejstva o dvospolnosti človeške vrste, da po naravni zakonitosti izhajajmo iz dveh nasprotujočih si pozicij, moški : ženska, in to naj velja vsaj za “ohranitev vrste”. Če smo generacija, ki je dočakala tretje tisočletje, in vanj tudi vstopila, nimamo s tem še prav nobenega mandata uveljavljati nekakšno dekadenco, družbo, temelječo na zakonih, katere si bomo izmišljali kar po dolgem in počez, (kakor da kvantiteta zakonodaje poudarja, ali celo prezentira enakopravnost med spoloma). Takšnim novodobnim demokratom (demokracijo je nujno najprej doumeti, šele nato jo lahko razumemo), polagam na srce in dušo, da spola sta in bosta enakopravna, kljub vsemu pa nista in ne bosta enaka. Veliki slovenski umetnik besede, misli in šansona, pokojni Frane Milčinski - Ježek, je v eni svojih pesmi dejal: “.. .Človek ni eden, človeka sta dva”. Če bi v tistem času razumeli veličino njegovih besed, razvoj ne bi krenil v napačno spier in zašel v globoko brezno. Prisotnost ženskega ega v vse pogostejšem vodenju tako političnih kot gospodarskih projektov, je že privedlo do rušenja naravnega ravnotežja. Moški se v svoji narcisoidnosti vedejo kot tepčki, “za katere bodo ženske že poskrbele”, nezavedajoč se izgube lastne identitete. Dovolj je, da ga omenijo kot pomembnega, če pa je ta pomembnost resnična, mu ni niti mar. To so že sledovi terapije pranja možganov, kar ocenjujem kot akutno patologijo. Sedaj pa si oglejmo razpad družbe (ah katastrofo, če hočete), ki je postavila že tako zatiran narod v največjo skušnjavo v njegovi (po p. Tomažiču) vsaj pettisočletni zgodovini. Dovoljujemo si igro s človekom kot biološkim produktom stvarstva. Da je vse skupaj še bolj na robu predrznosti, si za to igro prizadevajo prav ženske, in to tiste, ki so bile lansirane v politiko z namenom, voditi nemoške moške, da jim dajejo politično kredibilnost odločati o tem, kdaj, kakšnega spola in koliko zarodkov neznanega semenskega izvora (seme mora imeti sicer “atest” glede genetske zasnove in zdravja), si bodo izvolile omisliti, Kot bi se odločale o najljubši pasji pasmi (želijo pudlja, pinča, ah morda terierja). Očeta, oziroma moža so preprosto izključile. Razumljivo, zakaj pa bi skrbele še za domače ognjišče (kar je sicer njihovo primarno, poslanstvo, pa naj zveni še tako konzervativno), za gospodinjstvo, za njegovo garderobo (pranje, likanje, nato še kuhanje), ko pa ga tako cel dan ni doma, ob nedeljah pa na kavču bere časopis, žeh si mir in gleda nogometno tekmo na TV! Otroka bo dala v času njene službe (kariera je pomembnejša od potreb otroka) v varstveno ustanovo. Tam bo v popolnosti deležen ženske vzgoje (vzgojiteljice, varuške in vodilne delavke v teh ustanovah obvladujejo prostor v vsem njegovem obsegu s 100%), v večernih urah pa bo svoji polmateri za kakšno urico živa hišna igračka. Da, polmateri, katera sovraži moški svet, žeh pa dokazati, da njeno mednožje in trebuh ustrezata biološkim standardom v smislu repro-aparata. V šolskem obdobju bo stanje približno takole: otroci se bodo prehranjevali v šolskih kuhinjah, kjer jim bodo stregle nasprotnice moškega spola “ feminae antipa-tres” (le kakšen odnos bodo imele do fantov, oziroma kakšni bodo fantje po njihovem načinu vzgoje?). Vzgoja v šolah bo še bolj feministična, posledice bodo nepojmljive. Ob takšnem scenariju utemeljeno predvidevam logičen zaplet dogodkov izvajanja zakona o umetni oploditvi samskih žensk. Gre za prilagajanje tako vzgojenega individuuma družbi, bivalnemu okolju in novim generacijam. Trdno sem prepričan, da politika nima pravice posegati na to področje, saj bi to bila zloraba položaja in danih pooblastil. V zgodovini se je enako dogajalo v obdobju Hitlerjevega nacizma. Danes je to le bolj pronicljiv in prefinjen nacizem, porojen v glavah bolestno ambicioznih emancipirank dežele, ki je v zgodovini okusila že preveč gorja. Takratno dogajanje ocenjujemo za genocid. Mar tokratni “feminacizem” ne kriči po genocidu? Natančno to je posledica umetnega oplojevanja samskih žensk. Če niso zrele za skupno življenje v biološkoustaljeni urejeni skupnosti, jim nihče ne jemlje pravice živeti samim. Vendar naravno je, da okolje pričakuje in zahteva, da ga ne obremenjujejo. Svojo drugačnost naj usmerijo v njim naravne danosti in naj se ne ukvarjajo niti z genetiko niti z poseganjem v nacionalni prirastek (zasluge pri nataliteti v takšni obliki imajo krepko dvomljiv predznak). Dr. Tine Hribar, filozof in sociolog, je pred leti pisal o “svetosti življenja”. Njegove misli so danes zrele za poglobljen pristop, sicer bo vzdevek “Slovenclni”, po Svetlani Makarovič, postal dejstvo. Vedno bolj sem prepričan, da smo res narod, ki žeh trpeti, biti križan, žeh si napak, negativne energije, trpljenja, celo kriminala in umorov ter samomorov. Vsak dan se “Slovenci” tako moški kot ženske prelevijo v uho, ko zjutraj na radijskih valovih posluša črno kroniko. Med njimi je celo mnogo takšnih, ki ob črnih vesteh ostajajo neprizadeti, “saj njim se pa le ni nič slabega zgodilo”! To je rezultat popolne servilnosti tem “histeram" modeme dobe, ki si jemljejo še zadnji vzvod oblasti na Zemlji, da bi z njim uravnavale razplod potomstva na način, kot to delajo ribiči v ribogojnicah, ah rejci piščancev na kurjih farmah. Da! Na eni strani umetna oploditev samskih žensk (z elitnim atestiranim semenom), na drugi evtanazija, in ni vrag, da bi ne bilo moč uravnavati kvantitete in kvalitete bivajočih zarodkov v kristalni kletki, imenovani “Slovenchja”. Ne bodi odveč opozorilo, da smo narod, ki je v nenehnem upadanju rojstev in nam dolgoročno že same po sebi grozijo črne napovedi. Da pa se tokrat obremenjujemo še z biološkopohtično farso, (poimenoval jo bom “Alpski feminacistični projekt 2001”), je preveč za zdrav razum. Narod moj, to je dno! In ko smo že na dnu, ozrimo se vase, izkopljimo razum iz blata in pustimo se ozavestiti! Veljavni zakoni nam dajejo pravice, ki obligatorno izvirajo iz dolžnosti. Zanesljivo pa ni možnosti, ki je v genetiki odkrita kot znanstveno dognanje, razumeti kot atribut lastnine samskih žensk, ah nekega zakonodajnega telesa, ki bo, sklicujoč se na vest poslancev ljudstva, odločalo o komercialnem vidiku dognanja, ah kakršne koh druge tovrstne tržne transakcije. Prav tako ni atribut lastnine odločanje žensk o rojstvu otrok. To je pravica staršev. Končna posledica takih odločitev je otrok, kateremu morajo izpolnjevanje pravic omogočiti starši - oče in mati. Dajalec semena je oče, materinstvo pa je posledica sprejetega in ne le prejetega semena. Zato najprej oče in nato mati. Ko bomo 17. junija odhajali na vohšča, naj nas vodi tisti del razuma, ki nam veleva živeti in delati dobro v korist nas vseh. Vsaka najmanjša možnost, prepuščena morebitnim zlorabam bo breme naših potomcev. Dolžni smo jim pripraviti zdravo življenje in jih sprejeti zdrave v zdravem okolju. Dolžni smo jim zapustiti zdravo in jasno preteklost. Januš Rasievvicz Akademski glasbenik Rista Savina 6, ŽALEC Še o hmeljiščih Za izvedbo zasnove in oskrbo teh hmeljišč je bil neposrerdno odgovoren g. Matej Knapič, zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec kot šef Oddelka za rastline, tla in okolje. V njegovi strokovni oblasti pa nista bik samo turistični hmeljišči, ampak vsa slovenska hmeljišča, kar daje na videz nepomembnemu dogodku večjo razsežnost in ni vseeno, s kakšnim sadilnim materialom se zasajajo slovenska hmeljišča. Od oktobra preteklega leta je g. Matej Knapič razrešen te dolžnosti. V svojem “Odgovoru ...” v Utripu štev. 4, na moj članek o kakovosti brezvirusnih sadik hmelja je povedal vse o sebi in poznavanju tehnologije pridelovanja hmelja, bodisi na hmeljevkah ah v žičnicah, brez razlike, doma ah v Nemčiji. Če k temu dodamo še shko stanja inštitutskega posestva, kakršnega je zapustil na pragu 50. obletnice (leta 2002) obstoja Inštituta, za katerega menijo bolj angažirani hmeljarji, da ga ne bi smeh več kazati obiskovalcem iz inozemstva, ker bi to lahko škodovalo prodaji našega hmelja, je skoraj vse povedano. Koliko pridelka lahko dajo prvoletniki, zasajeni s sadikami naših sort in koliko z “opevanimi” nemškimi sadikami pri nas, je našim hmeljarjem dobro znano, le posaditi jih ne smemo pozabiti, kot se je to zgodilo g. Knapiču. Pridelati 1500 kg hmelja v prvoletniku je tudi pri nas že zgodovina. Sicer pa v mojem članku ni bilo govora o teh sadikah, ampak o sadikah Uste vrste, ki so bile posajene v promocijski hmeljišči in s katerimi zasajajo hmeljarji proizvodna hmeljišča. Da so slabe kakovosti, so pred menoj ugotavljali že strokovnjaki Inštituta v svojih pisnih sestavkih kot npr. v poročilu Inštituta “BREZVIRUSNE SADIKE V HMELJARSTVU” 1997, ki so ga verjetno poslali tudi na Ministrstvo za kmetijstvo, v glasilu HMELJAR 4/97 itd., in na vskoletnih seminarjih, tudi na letošnjem. K temu sem dodal le lastna opažanja z dogajanj v hmeljiščih in zamolčane ekstreme, ki niso nepomembni. Tehnologija pridelave brezvirusnih sadik z zelenimi potaknjenci mi je dobro znana, pa tudi anomalije, kot na primer dor-mantnost brstov (spečnost brstov in rasthn tekom poletja, ko rastline le životarijo v fazi nizke rozete), ki je bila vzrok za slabo rast tudi v promocijskih hmeljiščih, ne pa impregnacijsko sredstvo na hmeljevkah, kot navaja g. Knapič, in je reden pojav pri preveč eksploatiranih matičnih rastlinah v rastlinjakih, zajame pa tudi sadike zadnjih množitev, kar dodatno slabi sadilni material in povečuje izpad sadilnega materiala oz. število praznih mest v nasadih. Z uvedbo rastnih regulatorjev (inovacija, ki so se ji na Inštitutu Žalec raje odpovedali, kot pa da bi jo priznali in koristih) mi je v enem letu uspelo povečati pridelavo brezvirusnih sadik s 24 000 na 240 000 kom. letno in pri tem izboljšati tudi kakovost (glej zg. cit. poročilo in HMELJAR 5/96 in 11-12/96), da prihranka energije in večjega izkoristka proizvodnih kapacitet niti ne omenjam. V proizvodnih razmerah sem preikusil in dodelal tudi done-govanje sadik “A“ certifikata, pri katerem ni nevarnosti za reinfekcijo z virusi (HMELJAR 6/96 in 4/97). V hmeljišču, zasajenim z donegovanim in formiranim sadilnim materialom aurore, je bilo praznih mest pod 5 %, pridelka v prvoletniku pa bi se nabralo med 1200 in 1400 kg/ha (ocena), a ga niso obrati, ker ga je mojemu nasledniku uničil rdeči pajek. Zakaj so to dopustiti, niso navedli posebnih razlogov, drugolet-ni nasad pa je dal že preko 2200 kg pridelka (podatek mojega naslednika na poskusnem posestvu IHP). Morda so ti podatki nekoliko pojasniti mojo trditev o nerazumnem gospodarjenju s sredstvi in proizvodnimi ter pridelovalnimi potenciali pri pridelovanju hmelja do za praktika nerazumnih meja. V eni rastni dobi trajanja nasada izgubi hmeljar, ki se ne preorientira, ca. dve povprečni letini samo zaradi pomanjkanja volje in idej in neke doktrine, ki ji ni primere, ob del dohodka pa je posredno tudi Inštitut. Pomanjkanje brezvirusnega sadilnega materiala je izredno veliko. Slišijo se tudi izgovori, da so ga v zadnjih dveh zimah v zimovatišču na Ištitutu precej požrle tudi miši. Verjetno se povečuje tudi povpraševanje po njem zaradi vključevanja v obnovo številnih praznih žičnic. Glavni vzrok za pomanjkanje je neurejenost in nepreglednost tega področja. V Nemčiji je promet z brezvirusnim sadilnim materialom urejen z enega mesta zelo natančno in kar se da gospodarno. Praznih mest v hmeljiščih ne poznajo. To, kar zahteva g. Knapič od hmeljarjev in jim očita slabo oskrbo, nezativanje itd. in zaradi tega propadanje sadik, tudi njemu ni uspelo v nekaj poskusih. Oglejte si njegov lani zasajen prvolet-nik v betoski žičnici blizu železniškega prelaza na Vrbje na zahodni strani Žalca in ocenite. Jaz pravim temu mučenje kristjanov in bičanje samega sebe. Od zadnjega je preteklo že kar nekaj stoletij. Res bi bilo potrebno koga povleči za lase. Pravica javnosti potegne za seboj tudi določeno mero odgovornosti in na to se bo treba navaditi. Za konec pa še nekaj o njegovih sovražnikih Inštituta. Prav gotovo bivšim sodelavcem ni vseeno, kako nekdanji “paradni konj “ in “biser” Savinjske doline, ki je bil cenjen tudi v svetu, danes pa se njegovi predstavniki tam nastavljajo foto objektivom ob panojih z osemenjenim hmeljem (HMELJAR 1-2/99 in 11-12/99) in pripovedujejo kupcem, da so slovenski hmeljarji pozabiti, da je bil slovenski hmelj v preteklosti zelo cenjen tudi zaradi tega, ker ni bil osemenjen, in to objavijo doma in povedo tudi domačim, da se na kvaliteto hmelja ne spoznajo veliko in kot da jim je malo mar za senzorične lastnosti in koliko se bo zanj iztržilo. Koliko sem imel priložnost videti, so biti vsi katalogi, prospekti, koledarji in propagandni materiali, tudi na domačih sejmih, v zadnjem času potiskani s posnetki manj kvalitetnega in slabo zraščenega prv-oletnega osemenjenega hmelja, ki se ga po trgovski vrednosti razvršča v tretji ati četrti kakovostni razred. Sovražnik po naše je seveda tisti, ki na pomanjkljivost opozori. Neštetokrat je že bilo potrjeno in neštetokrat še bo, da je največji sovražnik neke ustanove, podjetja ipd. posebej pa to velja za strokovno inštitucijo slabo delo in nedelo ter slab strokovnjak, ki skuša svoje neuspehe izravnati z zastranitvami in na ta način prestavljati jeziček na tehtnici nezdravih interpersonalnih odnosov. Srhljivo! V stroki se pač ne da lagati. Kdor to počne v hmeljarstvu, si je zapravil danes vedno bolj cenjeno in potrebno zaupanje. Milan Veronek Vabilo - obvestilo Vse, ki menite, da imate sami, vaši svojci ati prijatelji težave z alkoholno zasvojenostjo, vabimo na srečanja Anonimnih Alkoholikov (AA) v Žalcu, ki potekajo vsako sredo ob 19. uri na Levstikovi 15 (bivši notariat - nasproti Sodišča). Vse informacije posredujemo po dežurnem anonimnem telefonu 031 802 710 vse dni, vse ure. Vedite: Biti bolan, ni sramotno - nič storiti zoper topa! Pričakujemo vas! AA Žalec Zahvala kolektivu gostišča Rimljan V življenju vsak po svoje počnemo nekaj, kar nas skozi leta veseli in osrečuje. Če je to delo, s katerim se preživljamo, je toliko bolj pomembno, da poteka med ljudmi, ki razumejo drug drugega, da smo kljub vsakdanji naglici in tempu lahko še vedno sproščeni in nasmejani. Skoraj deset let sem to delila s kolektivom Gostišča Rimljan v Šempetru, zato bi se ob odhodu želela zahvaliti za vse, kar sem s svojimi sodelavci, še posebej z gospo Marijo in Stanetom Sedminek lepega preživela in da so z mano kdaj pa kdaj tudi potrpeti. Nadvse ganjena pa sem bila, ko sem zadnji delovni dan nepričakovano prejela prelepo darilo, ki mi bo ostalo trajen in večen spomin na moj “drugi dom”. Še enkrat iz srca hvaležna Zofka Obvestilo Uredništvo Utripa Savinjske doline cenjene bralce in pisce pisem bralcev obvešča, da bo odslej zaradi omejtive časopisnega prostora objavljalo samo pisma znanih avtorjev, ki ne bodo daljša od 40 tipkanih vrstic. Prav tako obveščamo organizatorje prireditev, da je napovednik v časopisu namenjen le kulturnim, turističnim in športnim prireditvam, ki naj bi se jih udeležilo širše občinstvo oziroma prebivalci iz vse Spodnje Savinjske doline, ne pa predvsem člani določenega društva. Društva imajo druge možnosti in ustaljene oblike obveščanja članstva o svojih dejavnostih. Napoved prireditve je možna tudi v obliki novice, če je pomembna za dolino ati za dejavnost posameznega društva. Napovednik na strani 17 je kljub občasni obilici prireditev omejen na eno časopisno stran. Urednica Mladi maj2001 Doživetje mavrične EKO šole Vransko Tradicionalno srečanje pedagoškega društva Slovenije, ki ga uspešno vodi kolegica Angelca Kunstelj, je tokrat pripravila celjska sekcija pod vodstvom Vide Bukovac. Prišli smo upokojeni pedagoški delavci z vseh strani naše Slovenije. Z veseljem se srečujemo in izmenjujemo svoje vtise in doživetja. Vsem nam je skupno dolgoletno delo z otroki. Poklic nam ni dajal le kruha, pedagoško delo nam je bilo v veselje in zadovoljstvo. Čeprav smo upokojeni, smo še v sredi življenja in še vedno nas zanima vse, kar se dogaja v šolstvu, kar je v zvezi z vzgojo in kar je v dobro naših otrok. Tokrat smo se zbrali v slikovitem predelu Savinjske, kjer si Kranjska in Štajerska podajata roke. Z odprtim srcem so nas sprejeli učenci in učitelji OŠ Vransko. V zadnjih letih je postala šola nespoznavna, že na zunaj vsa drugačna, praznična, pomladna kot pomlajena nevesta in prava kraljica trga Vransko. Zares smo izbrali pravo šolo za naše srečanje. Imeli smo kaj videti. Prisrčen je bil že sam sprejem z obujanjem tradicionalnih običajev gostoljubja. Prevzel nas je estetsko in doživljajsko izbran kulturni program, s katerim so nam učenci z vsem žarom približali svoj kraj, šolo in izvenšolske dejavnosti. V pogovorih z učenci, učitelji in ravnateljico Valerijo Pukl smo še bolj podrobno spoznah utrip življenja na šoli. Ustvarjalnost v šolskem delu najde vselej bogat odsev tudi v izvenšolskih dejavnostih. Da je delo zares uspešno, pričajo priznanja in nagrade, ki jih prejemajo za svoje delo učenci, bodisi individualno bodisi šola za realizacijo dela v projektih na ravni države ali celo na mednarodni ravni. Potrdilo se je znano reklo -Čast raste na pednje in ne pride sama od sebe. Največja vrednost in najvišji cilji, h katerim težijo v OŠ Vransko, niso samo v znanju, ampak predvsem v izboljšanju medsebojnih odnosov na vseh ravneh. Zaznali smo, da je prav to tisto drugačno, neobičajno, kar daje tej šoli lastni izraz. Moč peda- goškega dela učiteljev in vòdsfva šola je v pedagoškem optimizmu in vedrosti, kar smo začutili tudi mi. Na Vranskem so premaknili goro. Goro pa lahko premaknejo le tisti, ki v začetku premikajo kamenčke. In tu je skrivnost moči in uspehov, najbrž je zato dobila ravnateljica Valerija Pukl laskav naziv NAJRAVMTELJICE za leto 2000 po izboru bralcev revije Otrok in družina. Prijaznost in toplino smo začutili tudi mi ves čas bivanja na šoli. O tem so spregovorili tudi upokojeni učitelji iz osnovne šole Vransko, ki so nam povedali, da še vedno živijo s šolo, da jih kolegi učitelji vedno povabijo, da z njimi delijo uspehe in vsa doživetja v šoli. Čutijo, da niso pozabljeni, kar se žal v prenekaterih šolah pogosto dogaja. V popoldanskem času smo si ogledah še predstavo v celjskem gledališču in srečanje končali v hotelu Evropa v Celju. Druženje nam bo ostalo v spominu kot nepozabno doživetje mavrične EKO ŠOLE na Vranskem. Vera Žužej, Žalec Vzdušje je bilo pretepli in doživeto. Pekli smo ♦ kruh Za učence 1. in 2. razreda podružnične OŠ Velika Pirešica je bil poseben dan. Zapomnili si ga bodo, saj so spekli svoj prvi hlebček in to v krušni peči. Gostoljubje za naravoslovni dan so jim nudili na kmetiji Čretnik v Pemovent. Veseli otroci s svojimi hlebčki V šoh se vehko pogovarjamo o zdravi prehrani, o prehrani nekoč in danes. Letos smo se ustavili pri kruhu, saj ne mine dan brez kruha na jedilniku. Najprej smo se vprašali, katere vrste kruha sploh jemo in katere največ. To smo ugotovili s šolskih jedilnikov, saj smo v dveh mesecih našteli kar sedemnajst različnih vrst kruha. Pomenih smo se o pomenu uživanja različnih vrst kruha. Najbolj pa je učence 1. in 2. razreda zanimalo, kako se kruh “naredi”. Ugotovili smo, da večina še ni videla, kako se peče kruh v krušni peči. Nekatera dela smo opravili sami. Najbolj je bilo zanimivo oblikovati hlebčke. Vsak je naredil svojega in ga dal v peč. Ko se je kruh pekel, nam je Bojanca igrala na citre, mi pa smo posedli ob peč. Še vroče hlebčke smo odnesli domov in jih slastno pojedli. Za učence Nada Jelen Prve objave Najstnica Tina Najstnica Tina v kotu sedi ter na papir srčke risat hiti. Njegovo ime je zanjo najlepša melodija, njegov glas sladka simfonija. Tina ga srečatiTnočno si žeh, saj ga ni videla že dolge dni. Zato se je odločila, da zanj pesmico bo napisala, naskrivaj v torbo jo bo dala. Začne se z listi prava vojna, njena soba je postala bojišče, kjer vsak list pravico išče. Tohko pesmi je že napisala, pa nobena ni takšna, ki bi res vžgala. Na koncu se je odločila, da nekaj kratkega na papir bo zlila in na koncu vehk klicaj naredila. Vzela je srčkast hst ter s tiskanimi črkami načorglala: TI SI ZLATO, JAZ KOVINA, SKUPAJ SVA SPOJINA FINA! TVOJA TINA Ana Kotnik, 8.a/9 OŠ Polzela Recept Tega ni niti tako dolgo nazaj. Živela je - mogoče še živi - mlada čarovnica po imenu Ferdinanda, ampak vsi so jo poznali pod imenom Ferdi. Čarovnička Ferdi ni bila kaj preveč dobra dušica, no, ljudi ni morila, ampak je delala osebne katastrofe. Po zelo starem receptu (še od njene prapraprapraprapraprababice) *je izvedela za ljubezenski urok. Vse lepo in prav, če ne bi ta recept deloval samo do poroke - po poroki se začneta zakonca prepirati, dokler se ne ločita. Moram še dodati, da se ta recept ni nikoh, prav nikoli ponesrečil. Ta dan je bil za Ferdi prava idila. Zaljubila je tri pare ljudi in dva para sta se že ločevala. Tretji par pa se je pravkar ozmerjal z žaljivkami. Početje vseh treh parov je Ferdi spremljala prek steklene krogle in se zraven tako hihitala, da se jo je slišalo daleč stran. To je bil zanjo eden povsem običajnih dni. Nekega dne si je zaželela malo spremembe, zato je začarala petnajsdet-no deklico po imenu Janja. Janja se je zatreskala v sošolca Aljaža. Tako zelo, da je čez dva dni stopila k njemu in mu povedala: "Vem, kako čudno se shši, ampak všeč si mi”. To mu je povedala in ne da bi počakala, se je obrnila in odšla. Aljaž je stopil za njo in ji rekel: “Uidi ti nisi tako slaba.” To je rekel in se ji tako ljubko nasmejal, da se je Janja skoraj stopila. Od takrat naprej sta bila par. Čarovnici Ferdi pa se je vse zdelo strašansko smešno, ker je vedela, kakšen bo konec. Počakala je še slab teden in ker sta bila še premlada za poroko in ločitev, ju je hotela ločiti z luknjo v srcu. Tako je tudi naredila. Ampak - glej ga zlomka - urok ni deloval. Pomislila je, da je narobe povedala besedilo uroka, ampak znala ga je že od rojstva! Poskusila je še enkrat. Ne, res ni delovalo. Kot obsedena je ponavljala besedilo in tolkla s palico po stekleni krogli. V krogli je videla Janjo in Aljaža, kako se lepo gledata in držita za roke. Ker urok ni deloval, se je morala za vedno odseliti iz mesta, urok pa uničiti ah ga nekomu predati. Janja in Aljaž sta si bila že prej nekohko všeč, zato ju urok na kohcu ni mogel ločiti. Njuna ljubezen je bila premočna za vsak čarovnični trik. Ko se je Ferdi vračala iz mesta, je zagledala majhno punčko, ki se je trudila s čarovniško palico začarati veverico v vžigalice. Ferdi ji je skoraj brez pojasnila povedala recept. Nekaj metrov naprej pa je zagledala ljubkega mladeniča, ki je iskal svojo sestrico (prav tisto, ki ji je Ferdi predala recept). Srce ji je poskočilo. Izpustila je svojo kroglo, ki se na srečo ni razbila, Ferdi pa se ni niti zdrznila, čeprav ji je bila krogla zelo ljuba. Ni mogla več ustrezno razmišljati, samo strmela je v mladeniča. Seveda se je zaljubila in s tem prekršila najstrožjo prepoved ljubezenskih čarovnic. Ker sta se oba zaljubila brez pomoči uroka, sta se poročila. A ko nekomu nekaj predaš, tega ne moreš vzeti nazaj, zato mlada čarovnička, ki je dobila recept v roke, še vedno za hip združuje in ločuje mlada srca. Zato imamo poroke in žal tudi ločitve. Aljaž in Janja pa sta še vedno par. Ana Matjaž, 5. b OŠ Polzela Super stvar Rolarji so super stvar -saj na noge jih natakneš in v svet jo hitro mahneš. Če zjutraj rad predolgo spiš in šolo skoraj zamudiš, te reši ta čarobna stvar, ki pravim, da je božji dar. Če popoldne telefon zvoni in k Doris se mi res mudi, pot do nje pa dolga je, mi le z rolarji uspe. Če pa se preveč hiti, -, da časa za čelado ni, vehka buška zraste ti in glava te hudo boli. Takrat se mama razjezi in skoraj vrže jih v smeti. Jaz pa kislo se držim, čelade varne si želim. Špela Povše, 4. r. POŠ Trnava Sreča Življenje je sreča, ki jo živiš, če v družbi dehš jo, in ne, da jo v sebi držiš. Ko zjutraj zbudiš se, zatisni oči, zažeh si lep dan, kot so vsi. Če srečo držal boš v sebi skrito, ostal boš dolgočasen kot korito, ki je prazno in prekrito. Tina Basle, 5. r. OŠ Prebold Ekologija Projekt 4. razreda OŠ Petrovče S projektom smo začeli že 7. aprila 2001. Ogledah smo si namreč igrico našega dramskega krožka z ekološko vsebino “Nočemo biti dinozavri”. Pravzaprav pa smo s projektom začeh že teden prej in to s samostojnim zbiranjem prispevkov iz časopisov na temo ekologija. V uvodu smo se pogovarjali, kaj sploh je ekologija. Iskali smo tudi znak za naš projekt. Po skupnem načrtovanju smo se učih pesem Siva pot in Ob bistrem potočku je mlin. Manja in Mitja sta napisala spis o čistilni akciji, saj sta se je udeležila le onadva. V torek smo pregledali anketo o zbiranju odpadkov, ki smo jo izvedli s starši. Nato smo po skupinah reševali razhčne teme -moja je imela naslov “Kam z odpadki?". Tretji dan smo imeli naravoslovni dan. Ogledali smo si čistil- no napravo v Kasazah, kjer ni preveč dišalo. V šoli smo naredili dva eksperimenta - peščeni filter in čiščenje trdih delcev iz zraka. Razdehh smo si Uidi vloge za igro posameznih prizorov. V četrtek je k nam prišla gospa Dimitrovičeva, ki dela na zavodu za urejanje okolja in varstva. Tildi ta dan smo delali razne naloge v skupinah. Izvedeli smo tudi za vehko misel Indijancev, ki nam pove, da človek ob koncu ones-nažitve Zemlje, ne bo mogel jesti svojega denarja. Peti dan smo uredili mape, še več plakatov in transparentov proti onesnaževanju. Očistili smo tudi okohco šole. V petek smo sestavih program, katerega bomo prikazali staršem. Svoje vloge je bilo treba dobro znati. Tildi vabila smo napisali in jih dah staršem. V ponedeljek in torek smo vadili in vadili. V sredo pa je bil nastop. Že zjutraj sem imela tremo. Ko je ura odbila deset, so starši že sedeh v razredu. Predstavih smo naše delovne in raziskovalne dneve ob plakatih in z izvedbo ustrezne igrice. ■ Ta projekt mi je bil res všeč. Nastja Drolc, 4. a OŠ Petrovče Če imaš otroke rad... Verjetno ni naključje, da smo se v novinarskem krožku odločili, da kot “naj učiteljico” po izboru učencev predstavimo gospo Justiko Stemad, pa ne zato, ker se je pred kratkim upokojila, ampak zato, ker je mnogim prvošolčkom leta in leta pomenila nadomestno mamico pri prilagajanju na novo okolje. Prijazno me je sprejela na svojem domu. Začeh sva klepetati. Zakaj ste se odločili za učiteljski poklic? “Bom kratka: ker imam rada otroke.” Vehko let ste učih prvošolčke. Je bil to za vas izziv, ker ste jih uvajali v svet branja in pisanja? “Ja, 28 let sem učila prvi razred. Prvi razred mi je bil vedno izziv, saj so to sedem let stari otroci, ki so najbolj odkriti.” Kakšna je razlika med današnjimi prvošolčki in tistimi, ki so stopili v prvi razred pred dvajsetimi leti? “Zdaj več znajo, ko pridejo v šolo. Pozna se, da imajo doma televizijo in računalnik. Pred dvajsetimi, tridesetimi leti pa še marsikje niso imeli doma elektrike. Včasih so otroci manj znah in so bili bolj disciplinirani, danes več znajo in so bolj živahni.” Večini Grižanov, ki ste jih učih, ste ostali v spominu kot “tušica" Justika iz prvega razreda - tudi meni. Kaj pa vi menite o svojih bivših učencih? “Svoje bivše učence bom ohranila v najlepših spominih.” Ah lahko človek loči poklicno in družinsko življenje? Kako je vam to uspelo? “Veš, ko sem prestopila šolski prag, sem prekinila z družinskim življenjem. Ko sem prišla domov, sem tudi poskušala pozabiti na šolo, pa to ni bilo možno. Doma se je bilo potrebno pripravljati na pouk, popravljati zvezke, narediti učne pripomočke. Kaj pogrešate šolski utrip? “Malo že.” (smeh) Kako poteka vaše življenje sedaj, ko ste se upokojili? "Hodim v toplice in na sprehode. Več časa posvečam tudi sama sebi.” Morda za konec še kakšen nasvet mladim in bodočim učiteljicam? “Naj imajo rade otroke. Tista, ki ima rada otroke, je uspešna učiteljica.” Milojka Pirš, novinarski krožek OŠ Griže maj2001 Zanimivo Veselje do življenja za vedno z njima Ne prav itevilni četici zlato-poročencev sta se pridružila tudi 83-Ietni Alojz in njegova 10 let mlajša žena Ivanka Čater s Polzele. Civilni obred zlate poroke je v Savinovi spominski sobi v Žalcu opravil polzelski župan Ljubo Žnidar, na Polzeli v cerkvi sv. Marjete pa domači župnik Jože Kovačec. Alojz se je rodil na Polzeli kot zadnji otrok Tereziji in Francu Čatru. Po končani šoli se je izučil za pletarja in v tem poklicu delal pri pletarstvu Grenko v Orli vas. Leta 1942 je bil mobiliziran v nemško vojsko in se kmalu znašel v ujetništvu, ki ga je preživel v bolgarskem in ruskem taborišču. To so bila težka leta, a hrepenenje po domu, dobra volja in upanje so pripomogli, da je dočakal vrnitev domov v decembru 1945. Med tem je umrl oče in njegove vrnitve se je lahko veselila samo mama. Zaposlil se je kot mentor pletarstva v polzelski invalidski tovarni, sedanjemu Garantu, kasneje pa še v Tovarni nogavic Polzela. Upokojitev je dočakal v Nemčiji, kjer je delal vrsto let. Ivana se je rodila v Brestavcu pri Rogaški Slatini. Otroštvo je preživela pri starih starših. Čeprav skromno, je bilo srečno in brezskrbno do njenega enajstega leta, ko je umrla stara mati, šest let pozneje pa še stari oče. Po končani osnovni šoli se je zaposlila v Steklarni Rogaška Slatina, potem v Orli vasi pri Grenkovih, kjer je spoznala sedanjega moža. Delala je tudi v Metki Celje in v Tovarni nogavic Polzela, dokler se z otrokoma Mihelco in Milanom ni pridružila možu v Nemčiji. Po upokojitvi sta se vrnila na Polzelo, kjer sta si pred tem zgradila dom. Iddi sin Milan se je vrnil v domovino in si tukaj ustvaril družino, medtem ko je hčerka Mihelca pognala korenine v novi domovini, Nemčiji. Jubilanta Lojzeta in Ivanko poznajo Polzelani kot izredno družabna, dobrovoljna, na vseh področjih aktivna človeka, ki sta vedno pripravljena pomagati, se veseliti z drugimi in tudi žalostiti, če so razlogi za to. Prav tega so se njunega jubileja mnogi veselili in jima ob tem želeli vse najboljše. T. Tavčar Civilni obred je opravil župan občine Polzela Ljubo Žnidar. Živahna pri 90-ih V KS Galicija imajo lepo navado, da svoje krajane ob njihovih visokih življenjskih jubilejih obiščejo predstavniki KS in Rdečega križa. Jožefo Stranič iz Velike Pirešice, ki je dopolnila 90 let, so obiskali predsednik KS Galicija Vlado Majer, predsednica KO RK Dragica Tratnik in članica socialnega odbora pri KS Galicija Katica Petrin. Slavljenka je kljub visokim letom dokaj čila, živahna in prijetna sogovornica. Že dolgo je invalidsko upokojena in celih 25 let vdova. Ima tri hčere. Jesen življenja preživlja pri hčerki Branislavi. Povedala je, da je bilo njeno življenje skromno in delavno, sedaj pa je prav zadovoljna, saj ji je v krogu hčerkine družine lepo. T. Tavčar Jožefa Stranič s svojimi obiskovalci. Zlatoporočenca Marija in Rado Kapus l vero in ljubeznijo M • v« -g« • Vransko župnijsko cerkev so na slovesni sveti maši ob zlati poroki Marije in Rada Kapusa z Vranskega napolnili številni gostje in sokrajani. Mašo so darovali domači župnik Jože Turinek, msgr. prelat Stane Zidar, dekan iz Kranja in Bogdan Štiberc, upokojeni duhovnik na Vranskem. Na orgle je igrala prof. Angela Tomanič, organistka iz Ljubljane. Pod njenim vodstvom je pel komorni zbor Galus iz Kranja. Zlatoporočenca Marija, po domače Micka, in Rado sta svojih skupnih 50 let preživela v sreči in veSblju, v žalosti in bolezni, ob trdem delu, molitvi, glasbi in nenehnem žrtvovanju za druge. Vzgojila sta štiri otroke, ki po najboljših močeh nadaljujejo njuno življenjsko pot. Še močneje kot otroci so glasbi predani vnuki, kar so podedovali po starem očetu Radu, ki še vedno nasmejan prepeva, sklada nove pesmi, igra na citre, harmoniko in vodi zbore. Mežnari že več kot 50 let, za kar se mu je posebej zahvalil domači župnik Jože in pri tem dejal, da je tak mežnar prava sreča za župnika. Poleg tega spremlja pokojne na zadnji poti, gospodinji, vrtnari, še vedno kroji in šiva in se politično udejstvuje. Pri vsem tem mu žena Micka vdano in zadovoljno stoji ob strani. Brez tarnanja že deset let prenaša svojo bolezen in z optimizmom, dobro voljo ter smislom za humor nagovarja svoje otroke, da pomirjeni s svojimi družinami ______ svoja nova domovanja v Washington, Chicago in Kranj. Poleg tega je celo življenje z delom in molitvijo pomagala sestri, bratom in župniji. Na svoje nečake je gledala kot na svoje otroke, vse pa je učila ceniti in spoštovati sorodnike in jih povezovala v veliko družino. Pred začetkom slovesne sv. maše je hčerka Branka dejala: “Kar čutimo do vaju v svojih srcih, ni moč opisati z najbolj zvenečimi besedami. Zato smo vama z ljubeznijo, spoštovanjem in hvaležnostjo pripravili naslednji pozdrav kot uvod v sv. mašo, s katero se Bogu zahvaljujemo za vaju, za vse vajine žrtve in radosti in za vse nas, tukaj zbrane, ker živimo in smemo Boga častiti.” Zvrstili so se vnuki: Erik, ki je prebral molitev za družine, Ester s flavto, Kristina z violino, petletni Martin pa je stari mami zapel Jaz pa grem na zeleno travco in staremu atu Moj očka ima konjička dva. Minca in Nejc sta skupaj zaigrala na violino in kitaro, vsi pa so podarili stari mami po eno zlato vrtnico in ji tako sestavili poročni šopek. Kvartet Kapus je zapel Radotovo pesem Pozdrav zlatoporočencema. Po sv. maši so s slovesno večerjo v gostišču'Slovan - Filač s čestitkami, pesmijo in plesom vsi povabljeni obhajali še 80. rojstni dan zlato-poročenke Marije, hči Marjana je z možem Tonetom obhajala srebrno poroko, Tone pa se je srečal z Abrahamom. Veselja je bilo zato obilo. T. Tavčar Delo in pesem tudi pri devetdesetih Leta tečejo in nič ne rečejo ... Tudi jubilantki Justi Holobar iz Žalca, ki praznuje v teh dneh svoj devetdeseti rojstni dan, so leta nezadržno tekla, a hkrati bogatila njeno osebnost, njen duh, ki jo tudi v pozni starosti ohranja umsko mlado, inteligentno in prijetno sogovornico. “Delo in pesem sta moji večni spremljevalki, ki me kljub vsakodnevnim težavam ohranjata pri dobri volji,” pravi Justi Holobar, nekdanja predmetna učiteljica OŠ Žalec, ki že dolga desetletja živi v sožitju s prijateljico Silvo Luznar, s katero sta skupaj preživeli italijanske zapore med II. svetovno vojno. Justi Holobar se je rodila v zavedni kmečki družini v Migojnicah pri Žalcu. Pridno se je učila in se po osnovni šoli podala na učiteljišče v Maribor. Po končanem šolanju je bila pet let brezposelna, zato je z veseljem sprejela ponujeno službo v oddaljenih Gribljah v Beh Krajini, kjer je veliko delala tudi na kulturnem področju. Leta 1942 so jo italjanski okupatorji aretirali. Romala je iz zapora v zapor in “pristala” kot konfeniranka na otoku Ustica pri Palermu. Od tu je bila deportirana v taborišče Fraschette. Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je z ostalimi taboriščniki vrnila, se nekaj časa zadrževala v Sušaku, nato pa odšla v partizane. Bolehni in izčrpani je uspelo priti na osvobo- Devetdeset let življenja Škorjančeve mame Okrogli življenjski jubileji so prelomnica, ki nas iz enega desetletja življenja popeljejo v drugo. Tok življenja nas nosi kot reka in niti se ne zavemo, kdaj je mimo desetletje. Tildi Škorjančeva mama Pavla iz Dolenje vasi v Preboldu je pred doseže zastavljen cilj, je odšla v Braslovče, kjer se je pri Robit naučila šivanja in naredila mojstrski izpit. Nekaj časa je delala v Braslovčah, zatem pa v Sv. Lovrencu odprla svojo šiviljsko obrt. K njej je začel zahajati bodoči mož Franc Škorjanc, s katerim sta se leta 1938 poročila. Rodilo se Jubilantka Pavla med prerezom torte. Ob njej vsi štirje otroci (od leve: hčerka Pavlika in sin Franci ter sinova Milan in Viki) nedavnim stopila v deseto desetletje svojega življenja. Ob devetdesetletnici so jo razveselili njeni najdražji, trije sinovi in hčerka, vnuki in pravnuki, nečaki in nečakinje in mnogi drugi. Življenje Škorjančeve mame Pavle ni bilo posuto z rožami. Rodila se je kot peta od osmih otrok na Zaveršnikovi, po domače Dušakovi domačiji v Sv. Lovrencu. Stara komaj nekaj let je ostala brez očeta, ki je izgubil življenje na Soški fronti. Življenje brez očeta ni bilo lahko in otroci so poprijeli tudi pri težkem delu, da so pomagali materi. Bilo pa je tudi veliko lepih trenutkov. Čas šolanja in z njim obveznosti so bili šolarki Pavli v veliko veselje. Bila je izredno pridna učenka in po končanem osnovnem šolanju se je odločila postati šivilja. Šla je v uk k šivilji v bljižnje Šešče, vendar je več pasla živino kot šivala. Odločena, da jima je šest otrok, od katerih sta dve hčerki umrli, kar je v Pavlino srce naredilo globoke brazde žalosti. Ob sinovih Vikiju, Franciju, Milanu in hčerki Pavli je tešila skrito bolečino. Leta 1974 je ovdovela, otroci so bili že vsi na svojem, sin Milan pa je prevzel domačijo. Vse do osemdesetega leta je opravljala vsa dela na polju in gospodinjila. Sedaj tega ne zmore več, vseeno pa še rada kaj postori in se sprehodi po dvorišču, pogleda v hlev in okrog hiše, poklepeta s sinom ah kakšnim prišlekom. Rada prebere časopis, posluša radio in kdaj pa kdaj gleda televizijo. Rada je na tekočem o dogodkih, še posebno jo zanima, kaj se dogaja v Preboldu in okohci. Ob slovesnem praznovanju jubileja je Škorjančeva mama malo zaplesala in tako dala vedeti, da je v njej še vedno dovolj veselja. Zmernost na vseh področjih pa je njen recept za dolgo življenje. * D. Naraglav Justi Holobar jeno ozemlje v Belo krajino, na svoje nekdanje službeno mesto učiteljice v Gribljah. Po osvoboditvi leta 1945 se je vrnila v svoj rojstni kraj in nastopila službo učiteljice v Grižah. Ob delu se je lotila študija na višji pedagoški šoh. Po opravljeni diplomi je vrsto let poučevala zgodovino in glasbo v Žalcu, kjer je vrsto let vodila mladinski in ženski pevski zbor, ki je z nastopi obogatil marsikatero proslavo. Pred upokojitvijo je prevzela službo tajnice občinskega sveta kul-tumo-prosvetne organizacije v Žalcu in delo tajnice občinskega sveta Društva prijateljev mladine. TUdi po upokojitvi ni mirovala, pomagala je, kjer je bilo potrebno. Med drugim je opravljala tajniška dela pri medobčinski organizaciji letovanja otrok v Rovinju. Njena dela niso bila neopažena, saj je nosilka, številnih odlikovanj in priznanj, med njimi tudi zlate Gallusove značke, ki ji je posebno dragocena. Justi Holobar je še vedno vitalna ženska. Kot pravi, ji dela nikoh ne manjka, saj je marsikaj potrebno postoriti v gospodinjstvu. V prostem času gre na sprehod v park ah pa prebira časopise oziroma knjige. Posebna strast so ji križanke, z njimi si bistri možgane. Prijeten je tudi klepet ob kavici s kolegicami. Zlasti je vesela obiska Anice Lesjak. Ko smo Justi Holobar ob odhodu povprašali, kakšen je njen recept za dolgo življenje in kakovostno starost, je dejala: “Vedno je potrebno biti aktiven, delaven in tako ni časa misliti na starost.” D. Naraglav Savinjske zgodbe maj2001 Pod Krvavico oživitev Skok v preteklost za bogatitev sedanjosti Prevoz lesa po cesti mimo Šentjurskega sejma in naprej do Šempetra V Ojstrici, tam pod Krvavico, se je pred prvim majem kolo zgodovine zavrtelo za nekaj desetletij v preteklost, v čas, ko so v gozdovih pele sekire in ročne žage, ko se je življenje odvijalo precej drugače, počasneje in v velikem sožitju z naravo. Znova so se oglasile žage, sekire in cepini, znova so oživeli spomini na težke, a lepe čase, ki so z motornimi žagami in drugimi tehničnimi pripomočki izgubili nekdanji čar, a hkrati izboljšali težaško delo “holcarjev”. Da je spomin na tiste čase oživel, gre zahvala prizadevnim članom Konjeniškega društva Mustang na čelu s Silvom Lenkom, ki so ob pomoči fantov in mož iz Črnega Vrha in občine Tabor ter drugimi pripraviti nadvse zanimiv turistično-etnografski projekt Prikaz spravila in prevoz lesa s konjskimi vpregami iz Ojstrice do Šempetra v Savinjski dolini. K temu je pripomogla tudi Alenka Kovče iz Razvojne agencije Savinja, ki je na pobudo Občine Tabor zbrala in pripravila zgodovinsko gradivo o delu “holcarjev” in “’’furmanov” v teh krajih ter gradu Ojstrica, kjer naj bi bila leta 1428 umorjena druga žena Friderika D. Celjskega Veronika Deseniška. Spravilo in nalaganje lesa V lepem in sončnem nedeljskem jutru so pod Krvavico v Ojstrici zadoneli rogovi Savinjskih rogistov, ki so naznaniti pričetek prireditve. Drug za drugim so na prizorišče prihajati “furmani” s svojimi vpregami, za njimi pa “holcarji” s sekirami, žagami in cepini, zadnji se je z vozom, imenovanim “zapravljivček”, pripeljal lesni manipulant Matjaž. Njihov prihod so spremljale besede voditelja prireditve Jožeta Groblerja, ki je predstavil vsak voz posebej, konje in njihove lastnike ter izvajalce prikaza spravila in prevoza lesa. Na prvem vozu, imenovanem parizarju, sta bila furmana Anton Golhleb in sin Toni iz Hudinje pri Celju. Voz sta vlekli kobili pasme norik Jana in Jasna. Drugo vprego sta vodila Ivan Rančigaj in sin Ivi z Gomilskega, voz, imenovan holplater, pa sta vlekli kobili Riča in Rička. Na tretjem furmanskem vozu za prevoz hlodovine sta se iz Škofje vasi pri Celju pripeljala oče Zdravko in sin Dani Koželj. Voz sta vlekli kobili slovenske hladnokrvne pasme Sena in Riča. Furmana četrtega voza, prav tako hol-platerja, sta bila Zvone Rom iz Liboj in Ivan Skok iz Šentruperta, v voz pa sta biti vpreženi kobili posavske pasme Miša in Riča. Peto vprego, na kateri se je pripeljal lesni manipulant Matjaž Lesjak in ljudski godec Drago Hribernik, pa je sestavljal voz zapravljivček s furmanom Silvom Lenkom in konjema Falkom in Farlowom. Prijeten je bil pogled na “holcarje” iz Črnega Vrha, ki so se po pozdravu in nagovoru taborske županje Vide Slakan lotili nalaganja prvega voza. Prikazati pa so tudi vleko hlodov iz gozda z enim in z dvema konjema. Privlečene hlode so ročno razžagati na enaki polovici. Poleg prikaza ročnega nalaganja smo lahko videti tudi nalaganje lesa na voz s pomočjo konjev. Lesni manipulant je na star način izmeril vsak hlod in podatke vpisal v beležko. Ko je bil voz naložen, je sledilo povezovanje -“porajklanje” voza z gabrovim kolom - “rajklom". Da je bilo pod Krvavico še bolj prijetno, so poleg rogistov poskrbeti po kmečko oblečeni člani MPZ Pevskega društva Tabor in “fraj-tonarski muzikant” Drago Hribernik. Skok v zgodovino Prvotni grad Ojstrica je stal na severnem pobočju griča, danes imenovanega “Stari grad” nad dolino potoka Suhi potok. Skupaj z žovneško, tibenštajnsko in šeneško posestvijo je Ojstrica z zemljišči predstavljala osnovni del žovneške gospode. Kdaj so grad Ojstrico pozidati, ni znano, v pisnih dokumentih se prvič neposredno omenja 1288 v listini Margarete Žovneške. Ponovno je v pisnih virih omenjen leta 1308. Takrat je Ulrik H. svojo svobodno savinjsko posest predal Frideriku Habsburškemu, vojvodi Avstrijskemu in Štajerskemu, in jo takoj z isto pogodbo prejel v fevd. Za gospodarski del gradu Ojstrica in za njegovo obrambo so skrbeti oskrbniki. V žovneško-celjski posesti je ostala do 1456. leta, pozneje pa je prišla kot dediščina v last Habsburžanov in je postala deželnoknežja lastnina, ki so jo v njenem imenu upravljali oskrbniki in zakupniki. Leta 1500 so grad in pripadajočo posest dobili Raumschuessb. Leta 1935 je prišla Ojstrica v last Jošta Litienbergerja, od 9- aprila 1565 do leta 1791 pa so biti lastniki gradu, oziroma pozneje (1631) zgrajene graščine z istoimenskim imenom Ojstrica, Schrotenbachi. Že omenjeni Feliks Schrottenbach, ki je bil pred prevzemom ojstriško-stopniške gospoščine polkovnik v vojaški službi v slavonski Vojni Krajini, je z ukrepi zviševanja tlake povzročil veliko nezadovoljstvo med svojimi podložniki, kar je imelo za posledico vrsto pritožb in nazadnje kmečki upor, ki se je razplamtel po vsem slovenskem ozemlju in je v zgodovini poznan kot II. slovenski kmečki upor. Po Schrottenbachih se je zamenjalo kar nekaj lastnikov, med njimi je bil tudi Johan grof Gaisruck iz novega Celja, ki je Ojstrico kupil 1767. leta in v bližini postavil gozdno steklarno “Glažuto”. Slednja naj bi menda predstavljala osnovo steklarnama v Rogaški Slatini in Libojah, čeprav potrjenih dokazov za to še ni. Zadnji lastnik ojstriške graščine je bila rodbina Piussi, ki je v Ojstrici postavila parno žago in obrat za izdelavo furnir- ja. Začetek steklarstva “Glažute” in poznejši obrat za izdelavo furnirja sta pognala tudi korenine “holcarstva” in “furmanstva”, čeprav ta dejavnost nima velike tradicije v teh krajih. Je pa res, da je bila v prvi polovici 20. stoletja ta dejavnost zelo intenzivna. Večji poseg v neokrnjenost tukajšnjih gozdov se je torej pričel v drugi polovici 18. stoletja z delovanjem steklarne, nadaljeval papo letu 1909 z začetkom obratovanja parne žage in furnirnice. Furmani so od tod voziti le rezan les. V času pred in med 2. svetovno vojno je imel posestvo v najemu Stalinovič, ki je zaposloval tudi po 30 delavcev. Le-ta naj bi med vojno rešil prisilnega dela v Nemčiji marsikakšnega domačina, saj je zaposlil tiste, ki so dobili poziv na “Arbbeidinst”. Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo nacionalizirano, gozdovi pa so prišli pod upravo Gozdnega gospodarstva, ki je ob pomoči nekakšnih delovnih brigad opravljalo sečnjo še preostalega dela gozdov nekdanje posesti. Za vožnjo lesa so biti “mobilizirani” vsi domačini, ki so imeli par konj, pa tudi vozniki iz Šentruperta, Prebolda, Prekope in od drugod. Delo in vožnja lesa Takrat se je sekalo ročno. Uporabljati so tri vrste ročnih žag: amerikanke, robidovke in štingarice. V pomoč pa so jim biti še cepini, sekire, zagozde - “kale” in še kaj. Les so iz posekanih področij spravljati s posebnimi vozički po tračnicah najprej do tako imenovanih “muš”, od tam pa so ga po leseni drči, ki je bila narejena iz okroglega lesa, spuščati v dolino. Poleg tega načina, ki so ga z gradnjo ceste na Presedlje opustiti, so les spravljati v dolino tudi s posebno žičnico švicarske izdelave, ki je bila sestavljena iz treh delov. Tako imenovana “Visnovka” je tovorila les z vrha Čemšeniške planine do Čevlove kapele na Presedljah, do prekladalne postaje, imenovane “Vinkelpostaja”, je prevažala les druga žičnica. Od tu dalje so les transportirali po tako imenovani samotežni žičnici do Ojstrice, kjer je bila nakladalna rampa. Th so les nalagati na vozove, večinoma ročno, najtežje hlode pa s pomočjo konj. V tem primeru so napraviti “lege” s približno 15-stopinskim vzponom in s pomočjo verig, ki so jih namotati okrog sredine hloda, le-tega tudi prevaliti na voz. Na dno voza so običajno naložiti 4 do 5 hlodov, v drugo vrsto enega manj in tako vse do vrha, kjer je bil le en hlod. Pri nalaganju so hlode spodnje vrste pomaknili za dobra pol metra naprej, da je na njih sedel furman. V primeru dežja so naprej pomakniti tudi hloda iz tretjega “štosa”, ki sta bila furmanu za streho. Les so med sabo pripeti z železnimi “klamfami” in ga povezati z verigami. Pomembno je bilo tudi “porajklanje” s krajšimi deli gabra ati mlade bukve, kar je omogočalo, da se je povezava tovora med prevozom dodatno zategovala in tako omogočala varnejšo vožnjo. Pred odvozom se je leš izmeril s posebno kljuko, meritve pa so se zapisale v tovorni list. Izvedena je bila tudi kakovost posameznega lesa (L, IL, H. vrsta), kar so označiti z rdečo barvo. Iz Ojstrice so les večinoma voziti v Šempeter na železniško postajo, pa tudi v Celje in na Čmakovo žago v Šmatevž. Furmanski delovni dan se je običajno pričel zelo zgodaj. Konje so krmiti že okrog 2. ure zjutraj, jih očistili in se podali nalagat les. Iz Ojstrice so krenili že okrog 5. ure zjutraj, saj je bila pot v Šempeter, še bolj pa v Celje, dolga in naporna. V Šempeter so včasih opraviti tudi dve “furi” dnevno. Furmani so si pri nalaganju in razkladanju med sabo pomagati, zato so vozili skupaj v koloni. Furmani in furmanske gostilne Furmani so les prevažali večinoma na vozovih “holplaterjih” in “parizar-jih”, ki so jih vlekli dobro oskrbovani in močni kmečki konji rdeče-rjave barve, imenovani “fuksi” ati “prami”. Furmani pri nakupu konj niso posebne pozornosti namenjati pasmi konj, ampak videzu, saj so želeti imeti močne in lepe konje. Tildi furmani, ki so vozili les iz Ojstrice, pri tem niso bili izjema. Po ustnem izročilu so bili med najbolj poznanimi Franc Kovče iz Lok, Janko Kobale iz Tabora, Jesenik, po domače Brijevc, iz Ojstriške vasi, brata Rojšek iz Prekope, Vaš iz Celja, Meden iz Trnave in drugi. Zadnja sta les iz Ojstrice vozila brata Nemivšek, po domače Križnikova, iz Črnega Vrha. Danes 70-letni Anton Nemivšek, ki je nadvse žilav možak in bi mu prisoditi dobrih 50 let je bil med “holcarji iz Črnega Vrha” na predstavitvi spravila lesa v Ojstrici kot živa priča nekdanjih holcarskih in furmanskih časov, ki so mu svoj pečat dajale tudi “furmanske gostilne”. Furmani so se redno ustavljali “Pri Privošnik” v Šempetru, kjer so poma-licati in nakrmiti konje. Krmo so voziti s sabo v jutastih vrečah, ki so jih obesiti na “štango” pri konjih. Največkrat so jedli vampe, golaž ati govejo juho, piti pa jabolčnik - “tolkec”, čeprav so pri Privošnik imeti dobro pivo. Ustavljati so se tudi “Pri Mesarju” v Taboru, kjer je bila gostilničarka daleč na okoli poznana po pripravi dobrih vampov; pa tudi “Pri Pihelbirt” in “Pri Žirovnik” v Grajski vasi. Po teh cestah so voziti letošnji “spominski” furmani, ki so po odhodu iz Ojstrice s konjeniki KD Mustang najprej obiskati Šentjurski sejem, nato pa “Pri Mesarju” pomaticali okusne vampe. Pot jih je nato vodila skozi Ojstriško vas in Gomilsko do Grajske vasi, kjer so jih pri Gasilskem domu, ki je prevzel vlogo nekdanje Žirovnikove gostilne, pogostiti člani Tlirističnega društva Gomilsko. Preko Kaplje vasi, Dolenje vasi in Iatkove vasi so pot nadaljevati do gostilne Privošnik v Šempetru, kjer jim je z vrčkom dobrega piva dobrodošlico izkazal sedanji Privošnikov gostilničar, ki nadaljuje dolgoletno tradicijo svojih prednikov. Sprevod je svojo pot zaključil na železniški postaji Šempeter. D. Naraglav Skupinski posnetek "holcarjev”, med katerimi je tudi 70-letni Anton Nemivšek (naslonjen na cepin) in lesni manipulant Matjaž Lesjak. V knjigarni z Billom Clintonom in na tekmi NBA z Vladom Divcem Kolikokrat ste že slišali, da je Slovenija majhna država? In kolikokrat ste se v tej deželi srečali z našim predsednikom? Najbrž ste imeli le redki to srečo. Zato se zdi toliko bolj neverjetno, da na kratkem popotovanju v New Yorku naletite prav na Billa Clintona, ki je svetovni velesili še do nedavnega predsedoval celih osem let. In ravno to se je zgodilo nama. Najin prvi cilj - New York S prijateljem Janezom Turnškom iz Celja sva se podala na 14-dnevno potovanje po ZDA. Najin osnovni namen je bil, da si ogledava tekmo NBA med ekipama New York Knicks in Sacramento Kingsi. Potovanje se je začelo rahlo ponesrečeno, saj se je med potjo izgubil eden od najinih kovčkov, vendar nisva dovolila, da bi to pokvarilo najine načrte. Prvi postanek Sva naredila v Manhattnu, najstarejši in najpomembnejši newyorski mestni četrti. Na obeh straneh vedno živahne Pete avenije se dvigajo visoke stanovanjske in poslovne zgradbe. Ob pogledu nanje in v človeškem mravljišču se sam sebi zdiš neznaten. Ogledala sva si vrsto znamenitosti, med katerimi velja omeniti zlasti Harlem (črnsko četrt), Metropolitanski muzej, kjer so na ogled ostanki starogrške in rimske kulture, ter muzej Madame Touse (muzej voščenih lutk). Na tekmi NBA Ker sva se že doma na pot pripravljala dalj časa, sva si upala preko športnih revij urediti tudi akreditiv in s tem dostop do igralcev NBA lige. Biti na takšni tekmi je nekaj fantastičnega, še posebej, če lahko opazuješ vse zakulisje. Američanom je uspelo te stvari skomercializirati do potankosti. Dvorana sprejme 18.000 ljudi in je razprodana za dve leti vnaprej. Le na črno je moč dobiti karto, ki jo moraš seveda preplačati. Cene kart se gibljejo od 25 do 1500 dolarjev. Imel sem možnost kontaktirati z vsemi zvezdniki NBA, najbolj pa me je vleklo k Jugoslovanom - Vladu Divcu in Predragu Stojakoviču. Z Janezom sva bila v slačilnici obeh ekip in naletela sva na neverjetno prijazne košarkarje. Niti sledu o zvezdniškem arogantnem obnašanju! Na sami tekmi je zanimivo in drugače kot pri nas je to, da se vsaj 90 % vseh gledalcev med tekmo baše s hamburgerji, solato, špageti... Srečanje z bivšim predsednikom ZDA Po tekmi naju je pot zanesla v zgornji del Manhattna. V množici ljudi sva opazila skupino policajev, ki so stati pred knjigarno. Prepričana sva bila, da gre za rop ati celo umor, zato je Janez že prečkal utico, mene pa je radovednost gnala naprej. Neka ženska mi je pojasnila, da je v knjigami Bill Clonton, zato sem poklical Janeza. Opogumila sva se in neovirano vstopila v knjigarno. Clinton je prihajal nasproti in naju prijazno nagovoril: “Hallo, boys”! Skoraj nisva mogla verjeti lastnim očem in ušesom. Vsa vznemirjena sva mu podala roko v pozdrav, toda takrat so naju ustaviti njegovi varnostniki. Medtem ko sem sam onemel, je Janez povedal, da prihajava iz Slovenije. Spomnil se je naše dežele, dežja, ki je spremljal njegov obisk in kozarcev, ki jih je pri nas.prejel za darilo. Preden smo se razšli, sva ga prosila za avtogram. Ker nisva imela pri sebi nič primernega, sva mu ponudila kar moj potni list. Odslej ga bom z veseljem in ponosom pokazal carinikom. In za konec;.. Naslednje dni sva preživela v avtomobilu, ki sva ga najela, in si ogledala vso vzhodno obalo, vse do Atlantic Cityja, kjer so znane igralnice. Pot naju je zanesla Uidi v Washington, pred ograjo Bele hiše. Naj vam potešimo radovednost, predsednika Georga Busha nisva srečala. Zahvaljujeva se pokroviteljem najinega potovanja z Vranskega in okolice: P. A. N. Konvekta, Ada, d. o. o., Pejrol, d. o. o., Gostišče Slovan - Filač, Mesarija Tajčbirt, Mitnica, d.o.o., Sodarstvo Učakar, Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Podpečan (Prekopa), Žaga Felicijan; Računovodsko svetovanje Silvester Jošt, s.p., iz Vrbja, Odkup lesa Korošec iz Ljubije pri Mozirju, Bistro Ž pri Darji (Gomilsko), Jelovica Škofja Loka, Klub Casablanca Celje, Ledo Ljubljana, Moj times - Krumpak (Polzela), Elektro Turnšek in OMV Istrabenz (Celje). Klemen Felicijan, Vransko Klemm in Vlade Divac maj2001 Naša dediščina Vransko I. Leto 1941 - 60 let Je naselje in sedež občine v dolini Bolske na skrajnem zahodnem robu Celjske kotline. Osrednji del naselja se je razvil ob stari cesti Dunaj -Trst, ki je bila zgrajena na trasi stare rimske ceste, ki so jo zgradili Rimljani, ko so premostili močvirje, ki je bilo na tem področju. Prvotna cesta je šla mimo današnjega Tabora, pod Krvavico in preko Presedel na Trojane. Leta 1360 se omenja kot tranzitna cesta stara ljubljanska oziroma kraška cesta: Ptuj - Celje -Kamnik - Ljubljana - Gorica, ki je bila glavna srednjeveška prometnica na Slovenskem. To pomeni, da glavna cesta ni šla preko Trojan, temveč proti Kamniku. V začetku 15. stoletja začnejo oživljati cesto preko Trojan. Med letoma 1504 in 1534 so ukinili zahtevo, da se mora tovor prevažati po Tuhinjski dolini in tovor se je preusmeril preko Trojan. Na izredni pomen ceste, ki je vodila skozi Vransko na srednjeveško prometnico, ki je povezovala Ogrsko oziroma Štajersko z Italijo, kaže tudi hospic, neke vrste gostišče, ki je bilo na “Kozjem vrhu”, današnjem Špitaliču. V hospi-talu so. bratje vetrinjskega samostana skrbeli za revne popotnike. Poglejmo nekaj izvlečkov iz zgodovine naselja, polistajmo po nekaterih prispevkih in dokumentih. Ob izjavi župana Franca Sušnika (Lipov list, št. 2/2001), da bodo v občini ustanovili Javni zavod za muzejsko dejavnost, odpade bojazen, da bi katera od zbirk, ki so postavljene (muzej motociklov, gasilski muzej s kovaško delavnico in s posebnim poudarkom na keramiko), doživela usodo muzeja, ki je bil nekoč v Podgradu. Tam je bilo lepo in pregledno predstavljeno različno kmečko orodje, kasneje so bili eksponati razmetani v enem Zadnji dan aprila in v maju so dnevi, ko zagorijo kresovi. Največ jih je zagorelo na obrobju doline. Vabili so na kresovanja, ki so bila na predvečer prvega maja. Kresovanja, ob tej ali kakšni drugi priložnosti, so tradicionalna. Tone Delak se v spominih na Sokol spominja, da so Sokoli pred drugo svetovno vojno vsako leto kurili kres na terasi nad Limbergom. Ogenj kresa se je videl po vsej Savinjski dolini. Ne spominja se, ob kakšni priložnosti se je kuril kres. Spominja pa se, da je bil najprej pri vaški lipi v Grižah kratek program z govorom. Nato so v povorki krenili proti Limbergu in prepevali sokolske in narodne pesmi. Spominja se, da so aprila 1940 začeli hitlerjanci že javno dvigovati glave. Sokoli so zvedeli, da hočejo v čast Hitlerjevega rojstnega dne zakuriti kres na vrhu Gozdnika. Podali so se na vrh in razmetali že pripravljen kres. Vodil jih je Anton Delak st., znani vaditelj izmed prostorov v Podgradu. So ti etnografski predmeti del sedanje etnografske zbirke? Kaj pa usnjarji in njihov ceh, pa splavarske gostilne in splavarska pot preko Lipe v Zadrečko dolino? Marsikaj bi se še moralo odkriti in predstaviti turistom. Ob letošnjem občinskem prazniku je šola izdala vsebinsko zelo bogato glasilo Bela vrana in zloženko Gozdna učna pot OŠ Vransko. Zloženka predstavlja različne turistične točke v kraju, kot Podgrad, Gorico, Tabor, cerkvico sv. Jeronima itd. Škoda je, da niso pot “potegnili” proti kmetu Pečovniku v vasi Jeronim, kjer sta dva mogočna “toplarja” in proti podzemni jami Škadovnica. Naselje Vransko stoji na ravnici med potokoma Bolsko in kraško Merinščico s Podgrajščico. Med naselji, ki spadajo k trgu, omenimo Gorico, ki leži na vzpetim in terasi ter Ilovico, ki leži na poplavljenem svetu. Imamo Zgornji trg in Spodnji trg. Od zloženk in prospektov, ki so jih izdali na Vranskem, omenimo zloženko Gremo na Štajersko, ki na zelo pregleden način prikaže kraj, kaj lahko v kraju vidimo, zgodovino kraja itd. Že sami podatki v prospektu, da ne omenimo drugih virov, potrjujejo misel, ki jo je izrekel župan občine Vransko Franc Sušnik v enem izmed razgovorov na VTV v mesecu maju. Dejal je, da je bil trg Vransko veliko bolj pomemben kot Žalec. Kljub temu je bila leta 1958 občina Vransko ukinjena in pravno podeljena novi občini Žalec. Na referendumu v aprilu 1998 so se krajani krajevne skupnosti Vransko odločili, da bodo zopet imeli svojo občino, ki je začela delovati januarja 1999. Prospekt Gremo na Štajersko ne opozarja obiskovalca Vranskega na znamenja usnjarskega ceha, ki so vidna na nekaterih stavbah na Vranskem in na pokopališču. Ta znamenja kažejo na to, da so bile na Vranskem usnjame in da je tu deloval usnjarski ceh. V knjigi Aleksandra Žižka “Rokodelci mojega Sokola v Zabukovici in Grižah. Kresovi so se in se še kurijo na predvečer prvega maja, delavskega praznika, simbola borbe za pravice delavcev. Praznik so v Ljubljani praznovali že od leta 1890. Že prva leta po sklepu, da se prvi maj praznuje, leta 1889 v Parizu, so znana prvomajska praznovanja v rudarskih revirjih Zabukovica, Liboje, Trbovlje. Praznovali so ga v spomin na Chicaške dogodke, ko je ameriški proletariat zahteval svoje pravice, tri osmice: osemurno delo, osem ur za počitek in osem ur za spanje. Policija je med delavci povzročila pravi pokol. Tedaj je bilo pet proletarcev obsojenih na smrt. Sprva so imeli kresovi magičen pomen (očiščevanje). Prvi maj je podobno kot Jur j evo povezan s čaščenjem^ cvetja, zelenja in drevja. Simbolizira začetek poletja. Maj je mesec, ko zemlja oživi. Majski kresovi so zagoreli kot simbol zmage nad zimo, na kresu se je in se zažge pust, simbol zime. Kresovanje po- mesta” je označeno ozemlje celjskega usnjarskega ceha. Omenjajo se kraji Celje, Žalec, Braslovče, Mozirje itd., ki so spadali pod celjski ceh. Ne omenja pa se Vransko, kar kaže na to, da je bil vranski ceh samostojen. Junija 1998 je Bruno Goropevšek v Savinjčanu predstavil originalno listino, s katero je Vransko postalo trg. Občinski odbor na Vranskem je 24. oktobra 1887 sklenil, da bodo na cesarsko-kraljevsko namestništvo vložili prošnjo za pridobitev trških pravic. Vransko je leta 1850 pridobilo svojo (krajevno) občino, leta 1853 pa še sedež okrajnega sodišča in davkarije. S tem se je pomen kraja dvignil nad ostale kraje v dolini. Vransko je bilo pomembno okrajno-upravno središče in je ležalo ob “veliki cesti”, ki je vodila iz Dunaja v Trst. Ob koncu leta 1867 je iz Gradca prispela novica, da se bo število okrajnih uradov zmanjšalo in da se bo ukinil urad na Vranskem. Ustanavljali so se sodni okraji. Spodnja Savinjska dolina je bila razpolovljena. Delila jo je črta Prebold - Polzela, vzhodno je bil sedež v Celju, zahodno pa naj bi bil sedež v Braslovčah ali na Vranskem. Zmagalo je Vransko. Obenem so se Vranšani zavzemali za status trga in sam presvetli cesar je 7. aprila 1868 podpisal odločbo, s katero se je Vransko povzdignilo v trg. Po vpisu odločbe v register notranjega ministrstva, po registraciji odločbe v Gradcu je odločba končno prispela na Vransko. 9- maja 1868 jo je svečano podpisal okrajni predstojnik in jo predal občinskemu odboru. Na listini, ki je danes v Zgodovinskem arhivu v Celju, je datum 9- maj 1868. Pred nekaj leti jo je tajnica KS Vransko našla v košu za smeti. Shranila jo je in o najdbi obvestila odgovorne. Sedež sodnega okraja je bil od leta 1868 na Vranskem, v Žalcu, veliko starejšem trgu, ni bil nikoli. Je pa bila v Žalcu prafara, a Vransko je bilo vezano na Braslovče. F. Ježovnik znamo kot simbol zmage. Kresovi so zagoreli tudi ob osamosvojitvi Slovenije. Nekoč so imeli kresovi veliko sporočilno vrednost. Grmade in kresovi so bili pripravljeni, da jih zakurijo kot opozorilo na nevarnost. Kresovi so bili pripravljeni na visokih, razglednih vrhovih ob glavnih poteh. Kje so kurili kresove v naši dolini, bi težko določili. Mogoče nanje spominjajo krajevna imena: Grmada, Gestunga pod Gozdnikom. Iz pripovedi je znano, da je bil pri graščini Plevna prostor, kamor je moral vsakdo, ki je šel mimo, položiti vsaj eno vejo. Nastala je grmada in če se jo zažgali, je bila vidna daleč naokoli. Opozarjala je na pretečo nevarnost. Ljudje so se lahko zatekli v TABORE, ki so služili kot zatočišče v primeru vojne nevarnosti, turškega vdora ali roparskega napada. Kresovi in mesec maj so simbol boja proti zimi, simbol zmage nad zimo in prav je, da si natrgamo šmarnic, prvomajskega cvetja. F. Ježovnik V eni izmed prejšnjih številk Utripa smo zapisali, da je Nemčija napadla Jugoslavijo 6. 4. in da je okupator zasedel Savinjsko dolino na veliki petek, 11. 4. 1941. Na veliki petek, to je na dan, ko je vse tesnobno, vse temačno, ko zakriti križi in zavezani zvonovi opozarjajo na trpljenje, je okupator zasedel Savinjsko dolino. Na veliki petek se je začelo trpljenje slovenskega naroda. Simbolika je v zavezanih zvonovih. Tako kot na ta dan niso peli zvonovi, tako naj bi utihnila slovenska pesem. Uporniško gibanje pod vodstvom Osvobodilne fronte je “razvezalo zvonove”. Na pohodih, mitingih, proslavah, komemoracijah je slovenska, partizanska pesem zazvenela že med okupacijo. Polistajmo po nekaterih dokumentih. V kroniki, ki jo je po osvoboditvi napisal upravitelj Osnovne šole Griže g. Razpotnik, najdemo podatek, da je prvi nemški vojaški motociklist prišel v Griže 11.4. okrog 13- ure. Proti večeru je prišla v Griže nemška vojska. 1. maja je v Grižah postal župan dr. Fischer iz Žalca in 22. 5. 1941 je postal župan Josef Schellauf iz Kirchbacha - današnja Avstrija. Šolo je 15. maja 1941 prevzel Julij Lantos iz Feldbacha na Vzhodnem Štajerskem, tudi drugi učitelji so prišli iz sedanje Avstrije. Pouk je bil samo v nemškem jeziku. Že nekaj teh podatkov pove, da so imeli Nemci na ozemlju današnje Avstrije pripravljen'kader, s katerim so poizkušali zasužnjiti Slovenijo. V “Kroniki” preberemo, da je 15. 12. 1941 župnišče v Grižah zasedel prvi del okupatorjeve policije. To je bil del enote “Wiener korpusa”, To policijsko enoto so sestavljali sami Dunajčani. Dane Debič je v sestavku “Zgodovinski spomin naj ne zamre” zapisal, da so takoj po okupaciji začeli opravljati žandamarijsko policijsko službo v Žalcu možje iz Avstrije. Zapisal je, da je nemščina postala uradni jezik. Imena krajev, javnih ustanov in lokalov so bila že pred poletjem zamenjana z nemškimi. 12. junija 1941 so se tudi v Žalcu začele izselitve. Ne omenja pa, da je bil v prostorih Hmeljarne (Hed) zbirni center, kjer je okupator zbiral Slovence, določene za izselitev. Debič opisuje delovanje rasnih komisij. Na podlagi ugotovitve teh komisij in seveda drugih dokumentov so nemški podrepniki dobili rdeče legitimacije, povprečni Slovenci zelene in nevšečni bele. Če povzamemo: odstranili so vsa znamenja slovenstva, napise s cest, trgov, uradov, trgovin, spremenili imena krajev, ukinili slovenske časopise, do obisti zatrli slovensko umetniško besedo in pesem, uničevali knjige, spremenili krstna imena in priimke, še posebej pa uvedli nadvse ponižujoče rasno razlikovanje. Izgnance so izkoriščali kot ceneno delovno silo. Delali naj bi kot sužnji, kar je s svojim ukazom najbolj nazorno povedal Herman Georing: “Ne ubiti, naj se na delu mučijo do smrti.” V Svobodni misli št. 9- od l6. 4. 2001 je objavljen razgovor z znanim zgodovinarjem dr. Tonetom Ferencem. Objavljen je podatek, da so bile že pred napadom na Jugoslavijo v Grazu in Celovcu izdelane tri SPOMENICE o tem, kakšna naj bi bila meja med Raichom in Jugoslavijo. Po prvi spomenici naj bi bila meja na Vitanjski razvodnici, v drugi je bila meja “Laška črta”, meja bi bila južno od Celja, in v tretji naj bi bila meja na Savi. Znana je nemška pesem o lepi, zeleni Štajerski, ki ima mejo na Savi. . Po okupaciji so Nemci zasedli Slovenijo ne samo do Save, ampak tudi ozemlje preko Save. Verjetno je _ tudi na podlagi teh Spomenic Hitler že pred napadom na Jugoslavijo natančno razkosal Slovenijo. Nemški zunanji minister in italijanski sta 21. do 23. 1941 to razkosanje z meddržavno pogodbo le potrdila. Po tej pogodbi je Nemčija dobila 10.261 kvadratnih kilometrov s 798.700 prebivalci, (najbogatejši del Slovenije), Italija 4.550 kvadratnih kilometrov s 336.297 prebivalci in Madžarska 997 kvadratnih kilometrov Slovenije s 102.867 prebivalci. Po zasedbi in aneksiji ljubljanske pokrajine je Mussolini 1941. na slovesnosti ob prvi obletnici vojne na strani nacistične Nemčije, junija 1941, izjavil: “Ko je narodnost v konfliktu z zemljepisom, mora popustiti narodnost; zamenjave prebivalstva in exodus le tega so velikega pomena, saj prispevajo k temu, da se politične meje ujemajo z rasnimi”. (Delo “Neuklonljivo mesto” 4. 5.2001) Kaj to pomeni? Pomeni izselitev, uničenje Slovencev, ki so bili na ozemlju, ki si ga je prisvojila Italija. Pomeni, da je bila fašistična ideologija oprta na ideologijo moči in rasizma večvrednih narodov in manjvrednih. Manjvredni Slovenci morajo napraviti prostor večvrednim Italijanom. Fašisti in nacisti so kratkomalo načrtovali uničenje vseh Slovencev. “Poklati jih je treba,” je izjavil fašistični veljak Aldo Vidusconi v Rimu. Ljudje so imeli izkušnje, kako nevarnost predstavlja nacifašizem, zato ob zasedbi Slovenije med ljudmi pravzaprav ni bilo vprašanje, ali se upreti ali nè, ampak kako in kdo bo organiziral odpor. Ustanovljena je bila Osvobodilna fronta kot središčna organizacija odpora proti okupatorju. F. Ježovnik S MIGRAD SPLOŠNA GRADBENA DELA Mirko Šumiga, s.p. Zabukovica 85/b, 3302 Griže TeL/faks: 03/571 63 81, GSM: 041/ 423 617 - NOVOGRADNJE (na ključ), • ADAPTACIJE IN SVETOVANJE, - TLAKOVANJE, • IZVEDBA ŠKARP. Ugodne cene in kvalitetno opravljeno delo. BREZPLAČNA KLIMA V VOZILIH ASTRA IN VECTRA.* —— : ! (A2A Monili. /DOl.nClAO VRSTO OPKLMI OPEL AVTOCENTER CELEIA, Celje 03/425 46 00 - AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje 03/586 43 80 -JAKOPEC&PANDELJ, Slovenj Gradec 02/88 38 100 - AVTOCENTER CELEIA, podružnica Rogatec 03/810 71 00 Spomin na mesec maj Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v aprilski številki Utripa: MONTAŽA-IN-PRENOVA-OKEN-POHIŠTVO-PO-NAROČILU-POVRŠINSKE-OBDELAVE-KONČNE-USLUGE-IZDELAVA-STAVBNEGA-POHIŠTVA-IZ-LESA-IIV-PVC. Izžrebani reševalci križanke so: 1. Friderik Emeršič. Parižlje 38 f, Braslovče, 2. Renata Pikel, Jeronom 21, Vransko, 3. Marija Lešnik, Ul. Nade Cilenšek 9, Žalec. Nagrajenci prejmete nagrade, ki jih podarja MIZARSTVO-V1DMAR SILVO, S. P. iz Letuša 6/a, Šmartno ob Paki, v urednštvu UTRIPA. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki Utripa je SIP STROJIVA INDUSTRIJA ŠEMPETER, d. d., Juhartova 2, Šempeter v Savinjski dolini. Vrednost nagrad je 5-000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva Utripa do 13. junija 2001. maj2001 ŽIVIMO Z ZEMLJO JUNIJ - ROŽNIK Ako na Medarda deži, se grozdje do brente skazi. Ako na Medarda je vreme lepo, najlenejši kosec pospravlja suho seno in lepo. Če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi. Dež na Vida - ječmenu ne kaže kaj prida. Kadar na Ladislava (27.) dežuje, dež še dolgo kraljuje. Kakor vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic. Kolikor dni kukavica še po kresu kuka, toliko tednov po Mihaelu v roke ne huka. Štirideset dni se nebo solzi, če na Medardovo iz njega rosi. SETVENI KOLEDAR 1. junij podzemni plodovi 2. cvetje 3. cvetje in listnate rastline 4. listnate rastline 5- 6. listnate rastline in sadje ter zelenjava s plodovi 7. sadje in zelenjava s plodovi 8. sadje in zelenjava s plodovi ter podzemni plodovi 9. podzemni plodovi 10. podzemni plodovi in cvetje 11. cvetje 12. cvetje 13. listnate rastline 14. „ 15. sadje in zelenjava s plodovi 16. sadje in zelenjava s plodovi 17. sadje in zelenjava s plodovi ter podzemni plodovi 18. podzemni plodovi 19. podzemni plodovi 20. cvetje 21. cvetje 22. cvetje in listnate rastline 23. listnate rastline 24. listnate rastline in plodovi 25. 4 sadje in zelenjava s plodovi 26. sadje in zelenjava s plodovi 27. podzemni plodovi 28. podzemni plodovi 29. podzemni plodovi in cvetje 30. cvetje v_L™.______________________________________ j OKRASNI VRT Juniju ne rečemo zastonj rožnik, saj je to mesec, ko je zelo veliko vrtnih grmovnic in ostalih cvetlic že v polnem cvetju. To še posebej občutijo tudi balkonske in okenske cvetlice. Če jih želimo skozi celo poletje obdržati v polnem cvetju, jih moramo ustrezno dogno-jevati in pravilno zahvati. Glede na izbrano gnojilo^ na katerem skrbno preberemo navodila, je najprimerneje dognojevanje enkrat tedensko ah na 10 dni. Največkrat uporabimo tekoča ah praškasta gnojila, ki jih dobro premešajmo z vodo in zalivajmo na rahlo vlažno zemljo, najbolje zjutraj. Pri zalivanju moramo paziti, da ne zalivamo preveč in da za zalivanje uporabljamo mehko vodo, najbolje deževnico. Preveč zalitim rastlinam zaradi pomanjkanja zraka korenine zgnijejo in rastlina propade. Če opazimo na rastlinah obolele hste, je prva preventiva, da jih odstranimo. Če pa je bolezen le prehuda, pa moramo uporabiti škropivo naravnega izvora ah kupljeno. Okrasne lesnate rasthne, ki smo jih sadik jeseni, še bolj pa tiste, ki smo jih sadik spomladi, moramo po potrebi redno zahvati. V prvem letu po sajenju ne smemo pričakovati preveč, dovolj je že, če se rasthna dobro ukorenini. Tudi za okrasne rasthne je bolje, če zalivamo okoh njih in ne močimo hstov. Junija se zelo razraste plevel, zato gredice z enoletnimi cveticami redno okopavamo. Posebno vztrajni moramo biti v nasadih trajnic, kjer se junija najbolj razrastejo prav trajni pleveli. Ta mesec prvič obrežemo zelene poganjke v živi meji in jo oblikujemo. Enoletne cvetice so se že razrasle in jih tudi dognojimo z mineralnimi gnojili. V nasadu trajnic postavimo opore za visoko rastoče cvetice, predvsem pri visokih dalijah ni dobro čakati na nevihtna obdobja. Ponos vsakega vrtičkarja so vrtnice. Njihov mesec je junij. Če smo skrbeh za njihovo zdravje in pridno odstranjevah plevel, nam to bogato poplačajo z obilnim cvetenjem. Cvetje režemo po potrebi tako, da oblikujemo hkrati rast grmička. Redno odstranjujemo odcvetele cvete, ker kvarijo videz in izčrpavajo rastlino. V drugi polovici meseca posejemo dvoletnice, če jih želimo pridelati doma. Za domačo rabo so najbolj znane mačehe, marjetice in spominčice. Pri enostebel-nih sortah krizantem moramo junija odstraniti popke, če so se le-ti že razvili. Nikar jih ne zalivajmo po listih. Ob vlažnem vremenu bo potrebno škropljenje proti plesni in listnati pegavosti. Junija so primerni za rezanje poganjki lesnatih rasthn, ki bi jih radi razmnožih z zelenimi potaknjenci. Narežemo 10-15 cm dolge poganjke in jih potaknemo v peščeno zemljo ah mivko. Potaknjence senčimo in vsak dan zalivamo, dokler ne poženejo brstov. ZELENJAVNI VRT Z gredic smo že pobrali zimsko rjavko, spomladansko setev špinače, por, črni koren in peteršilj, ki je prezimil. Te vrtnine so prezimile, poberemo pa jih pred močnejšim uhajanjem v cvet. Gredice nato skrbno pripravimo za setev ah saditev, ki smo jo načrtovali za letos. Setev nizkega fižola za stročje in tudi visokega fižola bo v jeseni omogočila obilen pridelek, posebno če zgodnji mraz ah prehuda suša poleti ne prizadene pridelka. V tem mesecu posejemo še korenček in rdečo peso za zimsko rabo. Mladi koreni so namreč bolj okusni, prezreh iz ranih setev pa radi razpokajo in slabo prenesejo skladiščenje. Redkvico lahko sejemo vedno znova; za setev uporabimo poletno sorto ledena • sveča, ki ne oleseni hitro. V prvi polovici meseca je skrajni čas za setev radiča, če žehmo pridelati korenine za siljenje. Le 2-4 cm debela korenina zagotovi lep pridelek pri siljenju. V ta namen posejemo sorte verono, castelfranco, treviški in vitloof. Siljenje vitlofa je sicer zahtevnejše, dobimo pa vehko več okusnega pridelka, primernega za presno uporabo in kuhanega. Za jesensko rabo pa bomo dobili lepe glave iz setev sort palla rosa od zgodnjega do poznega, ki na toplih legah, pokrit s fohjo, celo,prezimi in pan di zucchero. Zelo dobra novejša sorta je tudi anivip. Rdeče glavice moramo pobrati brž, ko se razvijejo, ker ne vzdržijo dalj časa. Pri saditvi kapusnic moramo vedeti, kaj bomo porabili do jeseni in kaj potrebujemo za shranjevanje pozimi. Pravilna izbira sort nam ob sočasni saditvi omogoča postopno porabo in ne prezrelo zelenjavo za skladiščenje. Koliko bomo posadili rdečega zelja, ohrovta, brstičnega ah kodrohstnega ohrovta in kolera-bice ter cvetače in brokulija, je odvisno od prostora v vrtu in prehrambenih navad. Pri saditvi solate se med poletnimi sortami odločimo za ljubljansko, dalmatinsko ledenko ah sorto leda. Iddi endivije vseh vrst od rumene, zelene, dečkove glave in kodrohstne posejmo večkrat, da bomo imeh pripravljene sadike za sajenje na izpraznjene gredice. V sušnih dneh zalivajmo predvsem zgodaj zjutraj, ko rasthne še niso ogrete. Bolje je, da zalivamo po tleh kot po listih. Ko fižol cveti, ga dobro namočimo, da ne bo odvrgel cvetja in mladega stročja. Solata bo ob zalivanju in sočasnem dognojevanju počasneje uhajala v cvet. Dobro je zahvati z razredčeno raztopino namočenih kopriv. Namakanje kumar poveča razvoj plodov, prepreči pa grenkobo. S pravočasnim redčenjem rastlinam zagotovimo življenjski prostor, da se bodo lahko razvijale. V vrtu osipamo grah, fižol, kapusnice, paradižnik, papriko in kumare. Osipana rasthna razvije več stranskih korenin in tako lahko sprejme več hranilnih snovi in je bolj stabilna. Če slučajno uporabljate za zatiranje plevela herbicid, rastlin ne smete osipati, ker povečate koncentracijo herbicida. Paradižniku redno odstranjujte zabstnike, da vzgojite eno ah dvostebelne rasthne. Sedaj nehamo s trganjem rabarbarinih hstov, redno pa še odstranjujemo cvetna stebla. Enako ravnamo pri čebuh, če se pojavijo. Pri uporabi zaščitnih sredstev proti boleznim in škodljivcem upoštevamo navodila, še posebej glede karence, to je čas, ki mora miniti od škropljenja do časa, ko smemo vrtnino uporabiti za prehrano. Če se le da, pa uporabimo naravne načine zatiranja bolezni in škodljivcev, ki so v sestavkih že večkrat navedena. Ob koncu vam želim obilno in zdravo letino! Martina Zupančič, univ. dipl. kmet. ing Napotki za zalivanje na vrtu Zadostna oskrba rastlin z vodo je za dobro rast in rodnost neobhodno potrebna.Če te primanjkuje, pa tudi če jo je preveč, so pridelki že okrnjeni, rastline pa zaradi pomanjkanja ali preobilice vlage v tleh celo propadejo. Kdaj je vlage preveč, ni težko ugotoviti, težje je, kadar jo primanjkuje.Voda, ki se nahaja v zemlji, ni rastlinam na razpolago v celoti, kajti manjši del te je tako močno priklenjen na in med talne delce, da je sesalna sila rastlin prešibka, da bi jo lahko odtegnila. To vodo imenujejo mrtva voda. Tla so na videz še vlažna, rastline pa že venijo. Rastline začnejo veneti sicer že prej zaradi prepočasnega dotoka vode h koreninam, a se preko noči, ko se izgube vlage in poraba zmanjšajo, rastline z vlago minimalno še oskrbijo. Pri rastlinah, ki nimajo močnega koreninskega sistema, se pomanjkanje vlage odrazi prej, trajnice pa akumulirajo preko noči še toliko vode, da podnevi niti ne ovene-jo, pomanjkanje pa je že kvarno za rast in pridelek. Takšen je na primer tudi hmelj.Tako slišimo večkrat, zalivanje še ni potrebno, zemlja je še vlažna, rastline še niso ovenele in podobna mnenja, ki pogosto zavedejo določeno vrsto ljudi, ne pa tudi prave vrtičkarje. Ti zelo dobro ocenijo tako imenovani tehnični minimum, to je stanje, ko še zaradi pomanjkanja vlage ni bila popvzročena škoda. Po njih bi se lahko orientirali v času suše veliki pridelovalci. Pri oskrbi rasthn z vodo se je potrebno ozirati tudi na razvojne stadije rasthn in kritične točke, ko so rasthne bolj očutljive, na primer v fazi snovanja cvetja ah cvetenja, intenzivnega prirasta rastlinske mase, nalivanja zrn, rast plodov ipd. Rasthne so občutljive tudi v določenih fazah razvoja na preobilico vode. Preveč padavin v času cvetenja spere cvetni prah ali razredči nektar tako, da ni oprašitve in vabe za čebele, povzroči pokanje plodov v času dozorevanja ipd. Vendar pa so rasthne na pomanjkanje vlage najbolj občutljive v fazi kaljenja, ko še nimajo razvitega niti skromnega koreniskega sistema. Včasih je potrebno zaliti kaleči posevek tudi po večkrat na dan. Veter podvoji ah celo potroji dnevne izgube vlage iz zemlje, če so temperature nekoliko višje. Zalivanje v dnevnem času običajno ni tako nevarno, kot pričakujemo. Za pridelovanje zelenjave bi zadostovale že povprečne mesečne padavine, če bi bile enakomerno razporejene. V naših razmerah je v poletnem času ob višjih temperaturah potrebno zalivati skoraj povprečno tedensko, na lažjih tleh kakšen dan celo prej, na težjih pa par dni pozneje. Vrtno trato je včasih potrebno zaliti tudi dvakrat tedensko, za katero velja pravilo, da jo je treba, kadar jo zalivamo, zaliti temeljito, 15-25 mm (htrov na kvadratni meter), da ne spremenimo nivoja razprostranjenosti koreninskega sistema in prik- ličemo mahu. Intenziteta zalivanja ne sme biti tolikšna, da bi nastajale na površini luže. Lažja tla hitreje vpijajo vodo in prenesejo večjo intenziteto, vendar pa je lahko sprejmejo in zadržijo manj, ker imajo manjšo kapaciteto zadrževanja. Razpršilci in namakalni sistemi so običajno naravnani na intenziteto 10 mm/uro, to pa so sposobna sprejeti tudi malo težja tla. Na nagnjenih terenih je potrebno inteziteto zalivanja zmanjšati, odvisno od naklona in poraščenosti zemlje, včasih tudi za polovico. Za zalivanja na vrtu so primerne bolj fine kapljice, za mlade posevke celo rosenje. To dosežemo z manjšimi šobami in večjim pritiskom na šobi. Za šobe 5-6 mm je za fino razprševanje potreben pritisk na šobi ca. 3,5-4 bare, za večje pa sorazmerno več. Vehke razlike so tudi med razpršilci in nastavki za razbijanje curka. Za manjše površine so primernejši tisti, ki pršijo navzgor in se po učinku približujejo dežju. Ko vodne kapljice padajo, se delno v zraku tudi ogrejejo. Nevarnost za poškodbe na rastlinah je zmanjšana ah je ni. Od rotirajočih, navadnih ah sektorskih pa so primernejši nizkokotni do 12 stopinj. Ne glede na vrsto razpršilcev pri zalivanju ni mogoče doseči popolnoma enakomerne razporeditev vode po površini. Še najbolj se približamo, če novo pozicijo razpršilca postavimo na rob dometa prejšnje. Količino padavin merimo z ombrometrom -dežemerom. Za domačo rabo so ti podobni menzuram. Če tega nimamo, si pomagamo s pločevinkami brez pokrova, višjimi kozarci valjaste obhke ipd., zajeto kohčino pa zmerimo z metrom. Višina vode v posodi v mm pomeni tohko htrov na kvadratni meter. Običajno pa zadošča že dobra četrtina prekrivanja. Zahvanje s stacionarnim razpršilcem ima prednost pred ročnim. Ročne uporabimo dopolnilno. V katerem dnevnem času zahvati, je pogosto vprašanje. Z ozirom na boljše vpijanje vlage v zemljo in globino in manjše izgube zaradi izhlapevanja, sončnih ožigov, je to zvečer ah celo ponoči in ob mirnem vremenu. -Rasthne, ki so občutljive na glivične ah druge bolezni, pa je priporočljivo zaliti tohko prej, da se do noči posušijo. So pa tudi zagovorniki jutranjega zalivanja, ko je razlika temperatur rasthn in vode manjša ah celo izenačena, kar pa ni tohko pomembno. Zalivanje pa ni povsem samo koristno. Čeprav nudi vehko pričakovanj in veselja, povzroča tudi nekaj negativnih sprememb na zemji. Na obdelanih površinah slabša strukturo - grudičavost zemlje, povečuje razgradnjo humusa v tleh, je pa tudi nevarno za povečano izpiranje hranil. Slednjemu se lahko izognemo na ta način, da zemlje nikoh ne premočimo ah namočimo do polne zasičenosti z vlago, ampak približno le do 3/4 kapacitete. Zahvanje bo imelo polni učinek le, če bomo gnojih z organskimi, pa tudi mineralnimi gnojih s poudarkom na kaliju in skrbeh tudi za zadostno poroznost oz. zračnost zemlje. Pri zalivanju z zahvačo, čeprav je dobro zahvačo in “ta pravo” težko dobiti, ni te nevarnosti, krepi pa tudi telo, posebno, če imamo za vsako roko eno. Upajmo, da bo letos nebo bolj darežljivo, kot je bilo lani. Milan Veronek Višino curka lahko spremenimo tudi z nagibanjem razpršilca, da ne močimo krošenj dreves. Savinjske doline Reklame maj2001 29 TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 j Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA - CANDY, BOSH PRALNI STROJ WA 1142 S, 1100 OBRATOV 82.900,00 SIT PRALNI STROJ WA 543, 550 obratov 71.345 SIT RADIO KASETNIK S CD ROADSTAR - 12.900,00 SIT REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE MALI GOSPODINJSKI APARATI ANTENE, ANTENSKI PRIBOR RTV SERVIS (POPRAVILA TV, AUDIO, VIDEO) SERVIS VORWERK IN PRODAJA POTROŠNIH MATERIALOV BELA TEHNIKA AKCIJA POZOR NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE TRGOVINA: 03/703 84 50 faks: 03/703 84 52 SERVIS: 03/703 84 53 BREZPLAČNA DOSTAVA Televizor THOMSON 70 cm, teletekst - 2 x 20 W 84.900 SIT Televizor THOMSON, 37 cm 29.990 SIT HALO PAKETI GSM HALO PAKETI od 15.900,00 SIT dalje Rekorder THOMSON V 1800 28.600 SIT AKUSTIKA: SONY, SHARP, PHILIPS, AIWA, PANASONIC, TECHNIKS, GORENJE Slika je simbolična. ŠE VEDNO MOŽEN NAKUP S ČEKI VIDEOREKORDER THOMSON, 2 glavi 29.900,00 SIT S4VL__ PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 03/570 22 50, faks: 570 22 51 TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Nudimo bogat asortiman: VSEH VRST KRITIN, OPEKE MODUL IN POROTHERM, HIDRO IN TERMO IZOLACIJ, FASAD DEMIT, JUBIZOL, BAUMIT, ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO BARV IN PREMAZOV, BETONSKE GALANTERIJE, VRTNI PROGRAM GARDENE, ORODJA IN ZAŠČITNIH SREDSTEV OBIŠČITE NAS VSAK DAN med 7. in 19. uro, ob sobotah od 7. do. 13. ure. OD OPEKE... DO STREŠNIKA in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! NOVO: SALON KERAMIKE Velika ponudba keramičnih ploščic: GORENJE, MARTEX, MARAZZI, PASTORELLI; Sanitarne keramike: KERAMAG, STRUMICA; Kopalniške opreme: KOLPA SAN; Kopalniških armatur: ARMAL, GROHE, PAFFONI. ZA VAS SMO ODPRLI NOVO PRODAJALNO GRADBENEGA MATERIALA V NAZARJU. Pričakujemo, da nas obiščete ali pokličete na tel.: 03/839-41-90. V SAM-U NISI NIKOLI SAM! SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Savinjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03 / 571 67 33, 03 / 571 6016; mobitel dežurni: 041 616 786 24 UR M ' NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV ■H PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do & URE. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 572 50 07 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 572 23 33 Utrip Savinjske doline prejemajo občani občin Žalec, Polzela, Prebold in Vransko še naprej brezplačno, saj zanje izvode odkupijo Občine. Občani občin Braslovče in Tabor pa lahko časopis naročijo po ceni 250,00 SIT za izvod. V enem letu izide enajst številk (julija Utrip ne izide). NAROČILNICA ime in priimek davčna številka naslov ___________ Naročam mesečnik Utrip Savinjske doline. Letno naročnino po 2.750,00 SIT bom poravnal-a v dveh obrokih enem obroku po prejemu položnice. Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlogi, 3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas; pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 C j Oq POLZELA %*rvo»*** Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Herman Albin s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626-116 Puyefc za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem, Reška cesta 27, 3312 Prebold tel- 03 705 30 12, faks: 03 705 30 13, GSM: 041 678 775 NA ZALOGI TRAKTORSKE GUME: STOMIL, TAURUS, BARUM, GOODYEAR Bam Hi ^ STOMTIL-aiLSZrrVM cooofrcAR A H MARN Vransko 18/b Tel.: (03) 572 51 06, 041/508-655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * *delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * - možnost nakupa katalizatorjev - Superšprint WALKER GARANT d.d. POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI V MESECU JUNIJU 2001 POLIČNIK LIP v dveh barvah, samo 11.781,00 SIT AKCIJA - SPALNICA KLAVDIJA (češnja,, oreh) -15 %-ni popust za gotovino NOVE PREDSOBE UGODNA PONUDBA IZVOZNEGA MODELA SPALNICE AJDA UGODNI PLAČILNI POGOJI: ČEKI, KREDITI podpis Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/70 37 1 30, 03/70 37 131 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT-POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! 30 maj2001 Kronika Savinjske doline Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 15. junija. Uredništvo je v Bergmannovi vili (pri Občini Žalec), Ulica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, tel.: 713-68-88, faks: 713-68-90 DRUŽINI VOJKA KROPIVŠKA z Vranskega izrekamo iskreno sožalje ob boleči izgubi tragično preminule HČERKE MONIKE. V teh žalostnih dneh vedite, da niste sami, z vami sočustvujemo in delimo bolečino bivši sodelavci Marija Cilenšek, Viktor Furman in Ludvik Semprimožnik. Tiho si odšla, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče in tete TILCKE CULK iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, KS Griže, Pogrebni službi Ropotar in ga. Ropotaijevi za besede slovesa. Žalujoči: hči Milena in sin Ivan z družinama ter sestra Terezija ZAHVALA Vsem, ki ste nam izkazali sočutje in izrazili sožalje ob boleči izgubi IVANKE NAPOTNIK iz Prebolda, Graščinska cesta 28 (4 4 1923 - 9. 5. 2001). Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki so z nami' delili bolečino, Pihalnemu orkestru TT Prebold, pevskemu zboru DPD Svoboda Prebold, slavnostnemu govorniku, preboldskemu župniku in pogrebni službi Ropotar iz Šempetra. Hčeri Tilčka in Irena ter sinova Janko in Stane z družinami Smrt kosi V zadnjih dnevih je na slovenskih cestah umrlo kar nekaj mladih voznikov in sopotnikov. Samo minuli konec tedna je v državi zahteval 12 smrtnih žrtev. Mlada življenja so vzele tudi ceste v Spodnji Savinjski dolini. Minuli četrtek ob 23-55 uti se je zgodila huda prometna nesreča na avtocesti Arja vas - Vransko. 20-letna M. K. z Vranskega je pri Gotovljah zapeljala na bankino in izgubila oblast nad vozilom. Vozilo je zanašalo in zaneslo na levi vozni pas, kjer je trčilo v ograjo. Vanj se je nato zaletel 48-letni D. K. iz Spodnjih Gameljn. V naletu sta trčili še dve vozili. Mlada voznica je padla iz avta in zaradi poškodb umrla na kraju nesreče. Promet proti Ljubljani je bil zaprt za pet ur. 16. maja je izven naselja Ločica pri Vranskem kot sopotnica v osebnem vozilu umrla komaj 10-letna M. E. Avtomobil je zapeljal na nasprotni vozni pas in tam silovito trčil v tovorno vozilo. 17. maja je mlado življenje ugasnilo na cesti Letuš - Male Braslovče. 22-letni voznik osebnega avtomobila G. 0. iz Velenja naj bi se v blagem desnem ovinku skušal izogniti neznanemu črnemu vozilu, ki naj bi se približevalo po sredini ceste. Pri tem je avto zaneslo na njivo, kjer se je večkrat prevrnil. Pri tem je iz vozila padel in se smrtno ponesrečil sopotnik, 23-letni M. K. iz Letuša. K.R. • • JLt. »-• • 9 .9.9 .9. 9 9Jt 9.9 i • * • * * • • • • • • • • • • • « * • • • • • •• 9 • »..«.41 «J • • • * • • * * 9 .* • • * • • • • ' Utrip Savinjske doline prejemajo občani občin Žalec, Polzela, Prebold in Vransko še naprej brezplačno, saj zanje izvode odkupijo Občine. Občani občin Braslovče in Tabor pa lahko časopis naročijo po ceni 250,00 SIT za izvod. V enem letu izide enajst številk (julija Utrip ne izide). NAROČILNICA ime in priimek davčna številka naslov Naročam mesečnik Utrip Savinjske doline. Letno naročnino po 2.750,00 SIT bom poravnal-a v (^) dveh obrokih (^) enem obroku po prejemu položnice. podpis MAH OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI - MALI OGLASI V PETROVČAH IŠČE ŠTIRIČLAN- ZARADI OSAMLJENOSTI IŠČEM UPOKOJENKO, STARO OD 55 DO 60 SKA DRUŽINA HIŠO ALI LET. STANOVALE V NAJEM. Tel.: 031 Informacije na tel.: 03/570 79 53, zjutraj do 8. ure in zvečer. 583 546. V CELJU PRODAMO LEP GOSTINSKI LOKAL S KUHINJO. Resni interesenti dobijo vse potrebne informacije na tel. št.: 031 769 014. ZAPOSLIMO DELAVCA KOVINARSKE STROKE (REZKALEC). Tel.: 03/781 80 33 POGREBNE STORITVE Ropotar li/att p.p. ut.: 700-16-85 GSM: 061 613-269 GSM: 061 768-906 S taro Vaška ut. 12, Šempeter Delovni čas: ost 00. sto 26. ure Vse mine, obup - trpljenje, le spomin na drage, ki so odšli, v nas ostane vse življenje. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega brata in strica FRANCA POHLINA iz Zabukovice pospremili na zadnjo pot, darovali sveče in cvetje ter za svete maše. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred, KS Griže, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču, Pogrebni službi Ropotar in ga. Ropotarjevi za besede slovesa. Žalujoči: sestri Tilčka in Terezija, nečakinja Milena z družino in nečaka Ivan z družino ter Marjan Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FERDINANDA PAULIČA -NANDA iz Trnave se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih, veterankam z rekreacije, kolektivu Sigmanova in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, za cvetje in sveče ter izrečene tolažilne besede. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred pogrebni službi Ropotar. • Žalujoča žena Margareta in sin Boštjan m Tiho in mnogo prezgodaj si zaspala sredi dela in skrbi. Pogrešamo te. Ne veš, kako zelo boli... ZAHVALA V 35. letu starosti nas je nenadoma zapustila ljuba žena, mamica, hči in sestra BRIGITA PRIVOŠNIK iz Šolske ulice 58, Šempeter. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalja in nas tolažili v težkih trenutkih. Hvala sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in sv. maše, župniku g. Škofleku za opravljen obred, domačim pevcem, pogrebni službi Ropotar in gospej Ropotaijevi za poslovilne besede. Vsem, ki ste se prišli poklonit na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Žalujoči: mož Jani, sinova Rok in Jani, mama Štefka ter brat Januš z družino. Pomlad je. Vse okrog nas cveti in dehti, le tebe, ljuba mama, več med nami ni. Ne veš, kako hudo je in kàko boli... ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nenadoma zapustila ljuba mama, stara mama in prababica VALERIJA GORDU iz Latkove vasi 274, Prebold. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izrečena in pisna sožalja. Hvala g. župniku, pevcem, predstavniku DU in ZB, govorniku g. Hermanu, pogrebcem, praporščakom ter vsem, ki ste jo prišli pospremit na njeni zadnji poti. Še posebej hvaležni pa smo dr. Roščičevi in patronažni sestri ga. Anici za vso skrb in nego v času bolezni ter ga. Barbari za nesebično pomoč. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoča hči Milena z družino Kronika mai2001 I Imela* težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje, bolečine težke si prestala, zdaj mimo v grobu boš spala, a v srcih naših za vedno boš ostala, ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamike, stare mame in prababice KATARINE LOTRIČ, Tonetove Katike iz Gotovelj 150 se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala pogrebni službi Ropotar, inter. A oddelku Bolnice Celje, govorniku, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni najdražji V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 12. junij, odkar si odšel od nas ljubi Mihi MARJAN - MIHI SUSTER iz Gotovelj 76, Žalec. Deset let na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. Bolečina v prsih je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi sreča. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite in ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečke. Neizmerno te pogrešamo vsi tvoji najdražji. Ostalo grenko je spoznanje, to resnica je in niso sanje, da te nič več nazaj ne bo, ker za vedno vzel si ti slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca pozabljena nikdar ne bo. V SPOMIN 24. maja je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi FRANJO KORENKO , iz Vrbja pri Žalcu. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče. Vsi njegovi: žena Stanka s sinom Jožetom in hčerkama z družino POGREBNA SLEZBA d. - z dolgoletno tradicijo - s konkurenčnimi cenami široko ponudbo storitev in opreme. Vrečarjeva 2, Žalec tel.: 03/716-810 ali 710-30-10, GSM: 041/425-620 NA mimo SMOXAM OB VSAKEM ČASU! POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 063 572 00 03,572 06 60, 700-06-40 ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga žena, mamica, hčerka in sestra LEOPOLDINA (POLDKA) ZAJC. Pokopali smo jo v ožjem družinskem krogu 25. 4. 2001 na pokopališču v Žalcu. Ob boleči izgubi se njenim nekdanjim sodelavcem iz OS Petrovče ter vsem prijateljem in sorodnikom iskreno zahvaljujemo za pomoč in obiske v času njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi zdravstveni službi, župniku p. Vanču za opravljen obred, g. Verhovšku za poslovilni govor, pevskemu zboru, pogrebni službi Strahovnik ter predstavniku MS Žalec. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ki boste pokojnico ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre FRANČIŠKE ČVAN roj. Ropaš, iz Jeronima se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za cvetje in sveče, za svete maše in cerkev in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu Turineku za lepo opravljen obred, pogrebcem in pevcem za odpete žalostinke. Vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali, še enkrat HVALA. Vsi njeni Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE MOŽINA iz Ločice ob Savinji 56 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, našim sodelavcem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Kovačecu za tako lep obred, gospodu Pungartniku, moškemu pevskemu zboru, trobentaču za odigrano žalostinko, pogrebni službi Ropotar in gospe Ropotaijevi za lepe in ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala družini Herodež in osebju intenzivnega oddelka bolnice Celje. Posebej pa zahvala dr. Cukjatiju in dr. Bredi Bizjak ter gospodu župniku Andreju Urbanclu za obisk v bolnici. Se enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Prazna sta dvorišče in hiša, oko zaman povsod te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta in starega ata IVANA PINTERJA iz Kasaz 42/a (6. 5. 1936 - 10. 5. 2001). Ko se od solza zamegljijo oči, kot ti srce preplavi ostra bolečina, ko ostaneš brez besed, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izrečena sožalja in ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Janezu Domitroviču za ganljiv govor, zaselku Porance, Sončni hrib, g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Hvala sodelavcem SCALA Zaija, PLIMI, d.o.o., ter S. G. Gojznik. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, sestre, stare mame in prababice TEREZIJE HRIBERSEK iz Migojnic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji pomagali v času bolezni, posebno patronažni sestri Cvetki Sitar. Vsem, ki ste darovali sveče in cvetje, ter vsem, ki ste se od nje poslovili, iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mamice, mame in prababice ANIKE LABOHAR iz Grubnega (1925 - 2001), se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo v soboto, 5. maja, pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in izrazili ustno sožalje. Iskrena hvala Hematološkemu oddelku Bolnice Celje, višji medicinski sestri ga. Dragici, sosedu g. Andreju Taceiju za ganljive besede slovesa, duhovniku g. Hriberniku za opravljen obred, pogrebni službi Gekot in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči mož Karel, sin Milan in hči Dragica z družinama ter pravnuk Aljaž Poletje se bliža, sonce že sije, ptički pojo, vse že cveti, a le tebe, dragi moj sin, med nami več ni. V SPOMIN 5. junija bo minilo sedem žalostnih let, odkar nas je prerano zapustil dragi in ljubeči sin in brat SIMON ŠKARLIN iz Zabukovice 139. Hvala vsem, ki se ga spominjate s cvetjem in prižigate svečke. Mamica z Martinom, brat Damijan z ženo Tino in vsi njegovi maj2001 Zanimivosti Praznik s tradicijo Že več kot 110 let delavci po vsem svetu praznujejo 1. maj kot praznik dela in boja za delavske pravice. V Sloveniji tradicija delavskega uporništva sega v 19. stoletje oziroma prvo desetletje 20. stoletja. Preživela je različne čase in režime, kar kaže na iskrenost in trdoživost delavskega praznika. Lep primer je vsakoletni shod pri Šmiglovi zidanici, kjer so tudi letos obeležili praznik, ki je hkrati tudi priložnost za prijetno preživetje dneva v naravi. Približno 800 udeležencem je spregovoril Forto Turk iz Območne organizacije Svobodnih sindikatov Slovenije Celje, ki je poudaril, da se kljub težavam počasi, a vztrajno razvija socialno partnerstvo med deloda- jalci, sindikati in vlado, kar se širi v podjetja in zavode. Veliko je kolektivov, ki zmorejo različne interese urejati znotraj podjetja z dialogom in po pravilih socialnega partnerstva. V teh podjetjih praviloma dosegajo boljše poslovne rezultate, spoštujejo delovno pravno zakonodajo in kolektivne pogodbe - celo več - praviloma so tudi plače večje. “V sindikatih si želimo, da bi bila ta podjetja vzgled še približno četrtini podjetij in obrtnikom na našem območju, kjer so odnosi in spoštovanje temeljnih’pravic delavcev še na ravni začetnega gnilega kapitalizma, lastniki in menedžerji pa besede o sindikatu in socialnem partnerstvu nočejo razumeti, nekateri celo ne razumejo, da smo že v 21. stoletju. Da se socialno partnerstvo krepi, potrju- je tudi pred nedavnim podpisan aneks k dogovoru o politiki plač za letošnje leto. Sicer pa nas v letošnjem letu čaka nadaljevanje pogajanj o novem zakonu o delovnih razmerjih, kjer je odprtih več vprašanj, zlasti odmor za malico, sklepanje delovnih razmerij za določen čas, dodatke k plači in regres,” je med drugim pri Šmiglovi zidanici dejal Forto Turk. Sicer pa je bil dan kot naročen za takšno praznovanje, ki so mu dajali ton Uidi godbeniki pihalne godbe Tekstilne tovarne Prebold pod vodstvom dirigenta Milana Posavca in organizatorji družabnega dela -gasilci PGD Grajska vas. D. Naraglav Šmiglova zidanica na 1. maja. Prikaz rezanja desk oz. 5 cm debelih plohov na letošnjem Šentjurskem sejmu. Prikaz kmečkih opravil Letošnji Šentjurski sejem v Taboru je ponovno postregel z nekaterimi zanimivostmi. Posebno poglavje je prikaz nalaganja hlodovine in prevoz lesa z vozovi. Nič manj zanimivo ni bilo na samem sejmišču, kjer je bila zanimiva razstava malih živali v oranizaciji Društva gojiteljev malih Živah Spodnje Savinjske doline, pa sprevod in razstava oldtimerskih motorjev in avtomobilov in ne nazadnje tudi prikaz nekdanjih kmečkih opravil, ki ga vsako leto pripravijo možje in fantje iz Črnega Vrha nad Taborom. Letos so pokazali, kako so včasih s posebno ročno žago rezali deske oziroma plohe. Pri tem nič kaj lahkem opravilu je bilo potrebno kar nekaj močnih in tudi natančnih rok. D. N. [ trip Savinjske doline, naslov uredništva: lica Savinjske čete 4, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: ntrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Peter Gominšek, Lojze Posedel, Rado Rotar. Marijan Thričnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Drago Podgorelec, Ksenija Rozman; uredništvo; Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d„ Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa 250 SIT. Polzelski taborniki v evrobusu Evrobus zopet potuje Ob dnevu Evrope, 9. maju, je v Braslovčah in na Polzeli začel enoinpolmesečno vožnjo po Slovenji Evrobus, ki bo vsak dan do 23. junija obiskal dva kraja. Evrobus je potujoča informacijska pisarna in knjižnica, informatorji v njej pa so na voljo posameznikom in skupinam za informacije in odgovore na vprašanja v zvezi s približevanjem Slovenije Evropski uniji. Obiskovalci lahko dobijo brezplačne publikacije, ki jih o Evropski uniji in slovenskem približevanju izdaja vladni Urad za informiranje, nevladne organizacije in drugi ponudniki informacij o Evropski uniji pri nas. Evrobus bo obiskal 70 slovenskih krajev. Redni obiskovalci evrobusa so lani bili večinoma šolarji, tako je bilo letos v Braslovčah in na Polzeli. Na Polzeli so evrobus poleg šolarjev obiskali tudi svetniki in župan Ljubo Žnidar. T. Tavčar Prvi kolesarski piknik V organizaciji Turistične zveze Spodnje Savinjske doline in pod pokroviteljstvom gostišča Cizej iz Studenc je bil v maju izveden prvi kolesarski piknik. Kolesarji, ki so pot pričeli pred Hotelom Žalec, kjer jih je v imenu TZ Spodnje Savinjske doline pozdravil Janez Kroflič, so pot nadaljevali do Konjeniškega centra Sedminek v Podlogu in do jame Pekel, katero so si tudi ogledali. Nato so se odpeljali na Ponikvo, kjer so imeli piknik. Vračali so se skozi Studence preko gotoveljskega Zaloga v Žalec. T. Tavčar Florjanovci Dobriški Florjanovci že nekaj let v čast sv. Florjanu pobirajo jajčka po vasi. In tako je bilo tudi letos. Fantje so pobirali jajčka dve noči, 29. aprila in 1. maja zvečer. Pri vsaki hiši, brez izjeme, so fantje zapeli in zaigrah s harmoniko ter prehudih speče z glasnim kikirikanjem. Gospodarja so vprašali, kako kaj putke, mimogrede pa pogledali in se pozanimali, če je kakšno dekle v hiši. Na koncu so še zaželeli, da bi putke dobro nesle in odšli z jajčkami, ki so jih dobili od gospodarja. Fantje pravijo, da so putke letos pridno nesle. Gospodarji so dobro postregh Florjanovcem, tako da so nabrali veliko jajčk, zato menijo, da bi sv. Florjan letos ne smel skopariti s plačilom! Majda Ježovnik, Dobrič Vabimo vas na MEDNARODNI KONJENIŠKI TURNIR V PRESKAKOVANJU ZAPREK -NOVO CELJE 2001 Kdaj: od 8. do 10. junija 2001 (tri dni) Kraj: park pred dvorcem Novo Celje Organizator: KONJENIŠKO DRUŠTVO PEGAZ v sodelovanju z Občino Žalec Nastopajoči: poleg vseh najboljših slovenskih jezdecev še tekmovalci iz Hrvaške, Italije, Avstrije in Nemčije Dodaten program: poleg preskakovanja zaprek bo v petek še tekmovanje v spretnostni vožnji kočij - dvovpreg; možno bo jahanje ponijev; ves čas bo v avli dvorca prodajna razstava shk s tematiko konj. Zabavni program: v petek zvečer zabava z ansamblom SHOW MIX v soboto zvečer zabava z VILIJEM RESNIKOM VABLJENI ! LOVSKA DRUŽINA VRANSKO OPOZARJA VSE LASTNIKE PSOV, da jim v tem času onemogočajo prosto gibanje v naravi zaradi poleganja sni. Največ izgub med mladiči srn prihaja prav zaradi klateških psov. Prav tako želimo spomniti, da še vedno velja strogi pasji kontumac zaradi prisotnosti stekline na našem področju. Vse lastnike psov prosimo, da upoštevajo naše opozorilo. Lovci LD Vransko