PRIMOkoKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXIX. Št. 290 (8692)
TRST, sreda, 12. decembra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SESTANEK NA VRHU_ MED STRANKAMI^ LEVOSREDINSKE KOALICIJE.
Soglasni sklep o začetku reševanja osnovnih socialnih reform in gospodarskih težav Juga
Vsi so se strinjali, da je energetska kriza resna in da zna imeti hude posledice na proizvodnjo
RIM, 11. — Sestanek na vrhu med strankami vladne koalicije se je začel danes ob 10. uri dopoldne in se je zaključil pozno ponoči. Pred sestankom se je predsednik' vlade Rumor sestal s političnimi tajniki krščanske demokracije,	PSI, PSDI in PRI. Poleg
predsednika vlade, finančnih ministrov in tajnikov štirih strank, so se sestanka udeležili tudi predsedniki parlamentarnih skupin.
Sestanek se je začel s poročilom
predsednika vlade Rumorja o bo- resnemu položaju, ki ga označuje
dcčem delu vlade, s posebnim poudarkom na politična, gospodarska in finančna vprašanja. Za njim je govoril proračunski minister Gio-litti v imenu treh finančnih ministrov. Obe poročili sta vzbudili veliko pozornost navzočih. V razpravo so poleg drugih posegli tudi politični tajniki štirih strank.
Predsednik Rumor je začel poročilo z razlago položaja, ki je nastal v državi po nedavnih izrednih u-krepih, ki jih je sprejela vlada in ki postavljajo državo in vladne politične sile pred veliko odgovornostjo in pred neizbežnimi izbirami. Rumor je poudaril, da energetska kriza ni prizadela samo Italijo, temveč vse industrializirane evropske države. To kar velja za druge, je dejal Rumor, velja tudi za nas. Sedaj se nahajamo pred izredno resno krizo energetskih virov, je nadaljeval predsednik vlade, katera ima lahko usodne posledice na celotni proizvajalni ustroj. Rumor je menil, da se je sedanja kriza pridružila že itak
MllllimilllllllllimilllllllllllllllllllHIIIHIIHMIIIIIIIll
Zaključeno zasedanje ministrov NATO
BRUSELJ, 11. — V belgijskem glavnem mestu se je zaključilo zasedanje zunanjih ministrov držav članic severnoatlantskega pakta. Prisotni ministri so v glavnem potrdili veljavnost atlantske zveze, poudarili pa so, da njen namen ni več, kot je bil v preteklosti, izključno zagotoviti oboroženo zaščito, temveč prispevati k procesu popuščanja napetosti. Italijanski zunanji minister Mero je v tej zvezi dejal, da ostaja zveza eden temeljnih e-lementov svetovnega ravnovesja, ki je v nenehnem razvoju.
V teku sedanjega zasedanja so predstavniki držav članic proučili velike dogodke na mednarodnem področju, da bi tudi z ozirom nanje izdelali novo atlantsko deklaracijo ter določili nove cilje organizacije. Pozornost so posvetili predvsem zadnjim dogodkom na Bližnjem vzhodu ter razvoju združevanja evropske skupnost'. Obravnavali so tudi proces popuščanja napetosti v odnosih z Vzhodom, katerega se slavni deli so konferenca v Ženevi o varnosti in sndelovaniu ter pogaja n ia na Dunaju o skrčenju oborožitve.
Ministri so poudarili, da morajo temeljiti ta pogajanja bolj na medsebojnem zaupanju, kot na ravnovesju sil. Treba je obenem okrepiti ves mehanizem posvetovanj med zavezniki, tako da bo ustrezal vsem.
Francoski zunanji minister Jobert je podčrtal, da pogajanja niso potekala v polemičnem vzdušju, kot »o včeraj poročali iz Bruslja, temveč da je zasedanje pripomoglo k odpravi nesporazumov in negodovanj. Po sedanjem zasedanju lahko gledajo članice NATO z zaupanjem v bodočnost, menijo Francozi. Francoskim izjavam se je pridružil tudi nemški predstavnik Scheel, ki je dodal, da so odkrito obravnavali odprta vprašanja znotraj zveze.
Po končanem zasedanju je imel ameriški zunanji minister Kissinger tiskovno konferenco, na kateri je večkrat poudaril, da ne obstaja vprašanje kontrapozicije ZDA-EGS. Evropska gospodarska skupnost, je dejal, je v zadnjem času prerasla v odločno politično osebnost, ki bo vsekakor pripomogla k popuščanju napetosti v Evropi in v svetu. Kissinger je dejal, da je bilo zasedanje izredno pomembno in konstruktivno, ker je postavilo temelje za nove in tesnejše vezi med Združenimi državami in Evropo. Evropska enotnost, je rekel, nima protiame-riškega namena in ga ne bo imela niti v bodočnosti.
Kissinger je nato odpotoval v London, kjer se bo sestal z ministrskim predsednikom Heathom. V Londonu bo po vsej verjetnosti ponovil svoj predlog o novi deklaraciji atlantske solidarnosti, katere besedilo, kot so izjavili v Bruslju, je že skoraj popolnoma izdelano. V prihodnjih dneh se bo ameriški državni tajnik odpravil na ponovno potovanje v države Bližnjega vzhoda.
MOSKVA, 11. — Francoski minister za vojsko Robert Galley je zjutraj zaključil enotedenski urad ni obisk v SZ. Med svojim bivanjem v Sovjetski zvezi je Galley imel več pogovorov s sovjetskim o-brambnim ministrom Grečkom tef s sovjetskim predsednikom Pod-gornim.
naraščajoča inflacija, prehodno obdobje med zamrznitvijo cen in nadzorstvom nad cenami ter splošni gospodarski položaj v svetu.
Po mnenju predsednika vlade je bil sestanek na vrhu zelo nujen, ker je potrebno, da se vse vladne politične sile pogovorijo o politiki in ukrepih, ki jih je treba sprejeti v tem položaju. Potem ko je poudaril. da je obnovitev demokratične sóTdarnosti z ustanovitvijo levosredinske vlade prispevala k začetku izvajanja vladnega programa za rešitev velikih gospodarskih in socialnih vprašanj v državi, je Rumor dejal, da je velika večina prebivalstva razumela in sprejela dosedanje vladne napore.
Predsednik vlade je opozoril, da je treba na tem sestanku sprejeti konkretna stališča za nadaljnje vladno delo tudi na osnovi enotnega stališča finančnih ministrov. Takoj zatem je naglasil, da se danes vprašanje novega načina življenja in državnega razvoja postavlja kot pogoj za obstanek. Poudaril je, da je vlada dolžna zagotoviti proizvajalne strukture, strogo nadzorovati izdatke in dohodke, začeti stvarno izvajati reforme, ki bodo omogočile premik v korist velike socialne potrošnje. Po vsem tem, je dejal Rumor, je osrednje vprašanje še vedno vprašanje Juga, ki ima prednost. Obenem je treba začeti reševati vprašanja prevozov, zdravstva in stanovanj. Rumor je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da mora večina odločno izraziti svojo politično voljo o navedenih vprašanjih.
Tajnik PSI De Martino je v svojem posegu med drugim poudaril, da energetska kriza zaostruje položaj v državi in zahteva, da se z vsemi sredstvi nadaljuje politika krepitve proizvodnje v boju proti deflacijskim posledicam nedavno sprejetih ukrepov. Poleg tega, je dejal De Martino, je treba bolj uskladiti ukrepe, ki bodo nadomestili obstoječe omejitve, upoštevajoč predvsem okrepitev javnih prevozov. V tej zvezi je tajnik PSI omenil, da bi lahko takoj dali na razpolago sredstva za nakup avtobusov. O krizi petrolejskih proizvodov je De Martino dejal, da je treba voditi odločen boj proti prikrivanju ;alog petrolejskih proizvodov in skušati doseči enotno ceno v okviru gospodarske skupnosti. De Martino je poudaril, da mora vlada čim-prej začeti izvajati socialne reforme, ki predstavljajo najbobše sredstvo za boj proti obstoječi gospodarski krizi, da je treba sprejeti odločne ukrepe za Jug, za razvoj kmetijstva, gradbeništva itd.
Poleg tega je tajnik PSI predlagal, da bi se čimprej sporazumeli za predložitev zakonskega osnutka
za pokojnine in da je treba kmalu pripraviti ukrepe za univerzitetno in zdravstveno reformo, za reformo šolstva, preureditev kazenskega zakonika in kazenskega postopka. Poudaril je tudi potrebo po utrditvi sodelovanja s sindikati, ki je postalo osnovna značilnost vladne politike.
Za njim je govoril senator Nenni o obrambi demokratičnih ustanov, o nevarnosti fašističnega prevratništva ter o vprašanjih zunanje politike. Nenni je bil mnenja, da mora imeti Italija važno in aktivno vlogo v okviru evropskih držav.
Glavni tajnik krščanske demokracije Fanfani je pohvalil vlado za vse kar je do sedaj naredila in za dosežene uspehe, obenem pa je izrazil zaskrbljenost za finančni položaj v državi, ki ga je treba strogo nadzorovati, če se hoče izboljšati gospodarski položaj. Tudi Fanfani je obravnaval vprašanje petrolejsae krize in poudaril važnost vladnega petrolejskega načrta, ki pa bo moral kljub vsemu sloneti predvsem na varčevanju petrolejskih proizvodov in ostalih energrskih sredstev. Tudi B’anfani se je zavzel za okrepitev javnih prevozov, za pospešitev gradbene industrije, predvsem pa za zidanje ljudskih stanovanj, obenem
pa je opozoril, da je treba posvetiti veliko pozornost proizvodnji izdelkov za izvoz. Menil je tudi, da je t.cL . najprej začeti reševati nujna vprašanja, takoj nato pa daljnosežne načrte.
Tudi otali predstavniki strank leve sredine in nekateri ministri so poudarili važnost enotnega nastopa treh finančnih ministrov za rešitev najnujnejših gospodarskih in finančnih težav. Pred odhodom iz palače Chigi je predsednik socialističnih poslancev izjavil časnikariem, da so se na sestanku vsi strinjali z načrtom, kako rešiti vprašanje Juga, zdravstvene in univerzitetne reforme, težav bolniških blagajn, preurediti sodstvo in vsa ostala vprašanja, ki so bila predočena na sestanku.
Funt šterling ponovno v težavah
LONDON, 11. — Funt šterling je ponovno v velikih težavah. Njegova vrednost je na londonski valutni borzi včeraj zdrknila na najmžjo raven. Že včeraj se je vrednost funta šterlinga znatno zmanjšala in samo poseg britanske naredne banke ga je rešil hujšega padca. V london-
skih finančnih krogih poudarjajo, da je sedanje zmanjšanje vrednosti britanske valute predvsem psihološkega značaja. Povišanje obrestne mere v ostalih evropskih državah je dejansko odvzelo britanski valuti edino prednost, ki jo je imela pred ostalimi valutami.
MOSKVA, 11. — Danes se je zaključilo zasedanje centralnega komiteja KP SZ, med katerim so o-dobrili načrte in proračun, ki jih bodo jutri predložili zaključnemu zasedanju vrhovnega sovjeta. V sporočilu, ki ga je objavila sovjetska tiskovna agencija TASS je rečeno, da ni centralni komite obravnaval drugih vprašanj ter da je popolnoma in brecogojno odobril dejavnost sedanjih sovjetskih voditeljev tako na gospodarskem kot na zunanjepolitičnem področju.
TUNIS, 11. — Tunizijski predsednik Burgiba bo prišel na uradni obisk v Italijo aprila 1974. To je sporočil sam predsednik Burgiba preden je odpotoval v Pariz.
RIM, 11. — Egiptovska vlada je sprejela imenovanje novega italijanskega veleposlanika v Kairu, ki bo odslej Gianluigi Milesi Ferretti.
PREDSEDNIK JUGOSLOVANSKE VLADE BIJEDIČ V VARŠAVI
Utrditev jugoslovansko-poljskih odnosov prispevek miru in sodelovanju na svetu
Povečanje blagovne izmenjave na 1,2 milijarde dolarjev Skupna prizadevanja za pomirjanje in odpravo vojnih žarišč
Predsednik ZIS Džernal Bijedič (levo) se je sestal v Varšavi s tajnikom poljske partije Gierekom (desno)
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii||||||||,|||||niiiiif||||||||||||||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii||l||||l||lll|,„„lluu„lltl,mimimillIIII,IIIIB
S PODPISOM SPORAZUMA SO PREKLICALI ZLOGLASNI MÙNCHENSKI PAKT IZ LETA 1938
V Pragi podpisan sporazum o norma lizati ji odnosov med Zahodno Nemčijo in Češkoslovaško
Obe državi se obvezujeta, da bosta spoštovali obstoječe meje - Češkoslovaška m Zvezna republika Nemčija navezali diplomatske odnose na ravni veleposlaništev
PRAGA, 11. — Kancler Brandt in zunanji minister Scheel ter ministrski predsednik Strougal in zunanji minister Chnoupek so podpisali danes v gradu Hradcany zgodovinski sporazum za normalizacijo nemško - čeških odnosov, s katerim so preklicali zloglasni munchenski pakt, ki so ga 29. septembra 1938 podpisali Hitler, Mussolini, Daladier in Chamberlain in ki je omogočil nacistični Nemčiji začetek njene zločinske politike v Evropi, ki
Sporazum, ki zaključuje nopore zahodnonemške in češke vlade za odpravo napetosti na tem področju Evrope, sestoji iz uvoda in šestih členov. Vsebuje obsodbo munchen-skega pakta, ki je bil podpisan pod grožnjo s silo. Zahodna Nemčija in Češkoslovaška se obvezujeta, da bosta poravnali spore izključno po mirni poti ter da se bosta odrekli uporabi sile ali grožnje s silo v vseh vprašanjih, ki zadevajo evropsko in mednarodno varnost. V sporazumu je določena nedotakljivost obstoječih meja ter ozemeljska suverenosti. Obe državi obenem izjavljata, da nimata druga do druge nobene ozemeljske zahteve ter
se v tem smislu obvezujeta tudi za prihodnost.
S sporazumom so podpisali tudi dodatni protokol, s katerim so razširili njegovo veljavnost tudi na zahodni Berlin. Zvezna republika Nemčija in češkoslovaška sta si tudi izmenjali pismi, s katerima navezujeta diplomatske stike na ravni veleposlaništev, češka pa se obvezuje, da ne bo sodno preganjala češkoslovaških državljanov nemškega porekla, ki so po sprejemu nemškega državljanstva, delovali proti interesom Češkoslovaške.
Zahodnonemški kancler Brandt

/•'	:	:	'	.................................. .... -j
Zahodnonemškega kanclerja Brandta je sprejel na praškem letališču ministrski predsednik ČSSR Strougal
Sestanek na vrhu strank vladne koalicije je včeraj trajal ves dan. Sestanka so se udeležili poleg predsednika vlade in treh finančnih ministrov tudi tajniki štirih strank in predsednik parlamentarnih skupin. Predsednik vlade Rumor in proračunski minister Giolitti sta podala poročili o sedanjem resnem gospodarskem položaju v državi, ki se je zaostril s petrolejsko krizo. Na osnovi predlogov gospodarskih ministrov so na sestanku soglasno sklenili, da je treba dati prednost nujnim vprašanjem, ki so najtesneje povezana tudi z u-resnlčitvijo nekaterih važnih socialnih reform.
Predsednik jugoslovanske vlade ‘
DANES
Bijedič je na uradnem obisku v Varšavi. Včeraj je imel važne pogovore, na katerih je s poljskimi državniki obravnaval mednarodni položaj in odnose med obema državama. Velik poudarek so dali razvoju gospodarskih odnosov, ki bodo prihodnje leto dosegli vrednost 1,2 milijarde dolarja. Poudarili so tudi važnost jugoslovanske politike neuvrščenosti, ki vzbuja v svetu vedno večje priznanje. Odnose med' Ju-
goslavijo in Poljsko pa so označili za velik prispevek miru in sodelovanju na svetu.
V Pragi sta zahodnonemški kancler Brandt in češkoslovaški ministrski predsednik Strougal podpisala sporazum o normalizaciji odnosov med ZRN in ČSSR. S tem so odpravili zloglasni munchenski sporazum iz leta 1938 in po 35 letih ponovno vzpostavili normalne odnose med obema državama. S pravkar podpisanim sporazumom sta praška in bonska vlada navezali diplomatske odnose na ravni veleposlaništev ter se obvezali, da bosta poravnali medsebojne spore izključno po mirni poti.
in zunanji minister Scheel sta dopotovala v Prago popoldne. Dočakali so jih številni predstavniki češke vlade, med katerimi sta bila predsednik vlade Strougal in zunanji minister Chnoupek. Prisotna sta bila tudi predstavnik nemškega zunanjega ministra Paul Frank in češki podtajnik Goeiz, ki sta bila glavna pogajalca. Srečanje na letališču je bilo strogo protokolarno. Brandta so pozdravili z 21 topovskimi streli.
Brandtovo potovanje v Prago je obvezna etapa v njegovi politiki odprtja do Vzhoda. Z današnjim podpisom sta Zahodna Nemčija in Češkoslovaška po 35 letih ponovno navezali diplomatske stike.
Na letališču je češki ministrski predsednik Strougal izrazil željo, da hi Brandtov obisk pomenil temeljni kamen v obnovljenih češkoslovaško - nemških odnosih in da bi prispeval k razvoju normalnih odnosov med sosednima državama. V svojem odgovoru je Brandt dejal, da nikakor ne morejo zbrisati vsega zla iz preteklosti, ki so povzročili med obema narodoma globok prepad. Upati je, da bo sporazum odprl pot za prijateljske dobrososedske odnose.
Brandta, Scheela in druge člane nemške delegacije je sprejel tudi predsednik Svoboda ter tajnik komunistična partije Husak. Strougal je priredil v čast nemških gostov večerjo, na kateri je izjavil, da si bo češkoslovaška prizadevala za vzpostavitev prijateljskih odnosov z Zahodno Nemčijo, v katerih morata prevladati sodelovanje in medsebojno razumevanje. V nadaljevanju svoje izjave je Strougal rekel, da je treba upoštevati zgodovinsko izkušnjo, ki je ne morejo izbrisati iz spomina. Skupna želja po miru in medsebojno spoštovanje pa bosta lahko prispevala k premostitvi žalostnih posledic preteklosti.
Incidenti ob sirsko-izraelski meji
DAMASK, 11. - Sirski vojaški glasnik je popoldne sporočil, da je prišlo v teku dneva do spopada med sirskimi in izraelskimi oboroženimi silami. Izraelci so skušali prodreti do nekaterih sirskih položajev, sirsko topništvo pa je odbilo napad. Po poročilih iz Damaska, naj bi Izraelci izgubili 15 vojakov, številne njihove pozicije pa so bile uničene.
V	zvezi s skorajšnjo mirovno konferenco o Bližnjem vzhodu je izraelski obrambni minister Dajan izjavil, da se njegova država ne bo udeležila konference, dokler ne bo Sirija izročila seznama izraelskih vojnih ujetnikov, ki so v njenih rokah. Dajanova izjava je še bolj zapletla že tako zapleteno vprašanje politične rešitve krize na Bližnjem vzhodu.
V	okviru medarabskih stikov sta
se danes v Kairu sestala egiptovski predsednik Sadat in sirski predsednik Asad. Govor je bil o skupni strategiji arabskih držav. Pogovorov se je udeležil tudi egiptovski zunanji minister Fahmi, zaradi česar domnevajo, da sta oba predsednika obravnavala tudi vprašanje ženevske konference o Bližnjem vzhodu.
Mobutu v Londonu
LONDON, 11. — Predsednik Zaire-ja Mobutu je prispel na tridnevni uradni obisk v Veliko Britanijo. Mo-butuja je sprejela kraljica Elizabeta, njegovemu obisku so londonski časopisi posvetili dokajšnjo pozornost. «Times» je posvetil Zaireju kar, de-' set strani posebne priloge, v kateri opisuje ugodne možnosti za tuje investicije v tisti državi.
VARŠAVA, 11. - Prvi tajnik CK poljske združene delavske partije Edward Gierek je sprejel danes v Varšavi v palači CK predsednika zveznega izvršnega sveta SFRJ Džemala Bijediča, ki je na uradnem in prijateljskem obisku na Poljskem, Razgovora o jugoslovansko - poljskem sodelovanju in mednarodnem političnem položaju, ki je potekal v prijateljskem ozračju, se je udeležil tudi zunanji minister Poljske Olszowski. Po razgovorih si je Bijedič ogledal Varšavo in se najdalj časa zadržal v starem kulturnem delu mesta in v novih naseljih.
V dosedanjih razgovorih med vladnima delegacijama je bila, poleg izmenjave misli o mednarodnih vprašanjih, posvečena posebna pozornost možnosti nadaljnjega razvoja gospodarskega sodelovanja surovin, izboljšanja kooperaci-sodelovanja na področju izkoriščanja surovin, izboljšanja koojeraci-je v proizvodnji traktorjev in ladij. Sodijo, da obstaja možnost, da se do konca leta 1975 doseže blagovna izmenjava v vrednosti 1,2 milijarde dolarjev. Če bi se blagovne menjava nadaljevala z dosedanjim tempom razvoja bi v prihodnjem petletnem nač-tu od 1975. do 1980. leta lahko dosegla vrednost okrog 3 milijard dolarjev. Dogovorjeno je bilo, da se mešani jugoslovansko - poljski komisiji za gospodarsko in znanstveno - tehnično sodelovanje naroči, da do konca prihodnjega leta pripravi ustrezne popravke programa za bolj dinamičen tempo sodelovanja.
llliiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimininiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiu
KMALU SESTANEK IO FEDERACIJE KOVINARJEV
Nadaljevanje pogajanj med sindikati in Fiatom
RIM, 11. — Sindikalne organizacije so sklenile, da bo 14. in 15. decembra v Rimu sestanek izvršnega odbora federacije kovinarskih delavcev. Na njem bodo obravnavali sedanji gospodarski in politični položaj v luči novih dogodkov in težav, ki so nastale tako v Italiji kot v ostalih zahodnih državah zaradi petrolejske krize. Govorili bodo tudi o pobudah sindikatov v zvezi s temi vprašanji.
V Turinu pa so se na sedežu krajevne zveze industrijcev nadaljevala pogajanja med predstavniki Fiata in sindikati, na katerih so nadaljevali z obravnavo sindikalne platforme o izpopolnitvi delovne pogodbe.
Predstavniki družbe so ponovili svoje predloge glede pobud, Id jih namerava Fiat sprejeti na Jugu z gradnjo novih tovarn in obrazložili sindikatom podrobnosti teh načrtov. Sindikalisti so sprejeli na znanje stališče delodajalcev in so se nato skupno dogovorili, da bodo nadaljevali s proučitvijo posameznih točk sindikalne platforme. Popoldne pa so proučili vprašanja delavskih prejemkov, začenši z delavsko menzo. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri popoldne.
Ribičič sprejel iranskega ministra
gospodarstvo Hushang Ansarla. V prijateljskem razgovoru sta izmenjala misli o posledicah energetske krize in njenih globokih vplivih na razvoj in na odnose na svetu. V razgovorih je bilo ugotovljeno, da se odnosi med Jugoslavijo in Iranom zelo dobro razvijajo in da so široke možnosti za nadaljnji napredek medsebojnega kulturno - gospodarskega sodelovanja.
Podražitev iranskega petroleja
TEHERAN, 11. - Na dražbi za prodajo iranskega petroleja je nafta dosegla ceno 16 do 17 dolarjev za sod. Na dražbi je zmagalo pet ameriških, evropskih in japonskih petrolejskih družb. Iran jim bo prodal v prvih mesecih prihodnjega leta 470 tisoč sodov nafte dnevno. Doslej je bila poprečna cena iranskega petroleja 3,30 dolarja za sod.
BEOGRAD, 11. — Podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič je sprejel danes iranskega ministra za prejšnji teden.
Ford sprejel Dobrinina
WASHINGTON, 11. - Novi podpredsednik ZDA Gerald Ford se je sestal danes v svojem uradu s sovjetskim veleposlanikom v Wa-shingtonu Anatolijem Dobrininom. Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da je imel pogovor zgolj protokolarni značaj. Forda je senat imenoval za podpredsednika ZDA
Predsednik ministrskega sveta Poljske Piotr Jaroszewitz je sinoči priredil v čast Džemala Bijediča slovesno večerjo, na kateri so bili člani spremstva in člani obeh vladnih delegacij, številni javni delavci in zastopniki družbeno - političnega in gospodarskega življenja Poljske. V zdravicah, sta vladna predsednika glede dvostranskih odnosov izrazila zadovoljstvo z dosedanjem stanjem in ugotovila, da so pogoji za vsestransko nadaljnji razvoj sodelovanja med obema državama. Oba sta poudarila pomen nedavnega sestanka voditeljev obeh držav Tita in Giere-ka pri razvoju jugoslovansko - poljskega sodelovanja. Jaroszewitz in Bijedič sta prav tak0 z zadovoljstvom ugotovila, da je zadnja leta prišlo do izboljšanja političnega položaja v Evropi in se zavzela za pravično rešitev krize na Bližnjem vzhodu v skladu z resolucijo varnostnega sveta ob spoštovanju življenjskih interesov arabskih narodov. Poljski premier je posebno poudaril važnost vloge, k; j0 ifrta pri reševanju mednarodnih vprašanj Jugoslavija in njeno aktivno udeležbo med neuvrščenimi državami, ki so važen zaveznik socialističnih držav -v borbi za mir in napredek na svetu.
Na kraju svoje zdravice je predsednik poljske vlade z zadovoljstvom ugotovil, da imata obe vla-d| enake poglede pri oceni osnovnih vprašanj mednarodne polit :ke, da skupno podoirata politiko popuščanja napetosti, napredka, proti-kolonializma, da nasprotujeta oboroževalni dirki in pbspjata napadalne in imperialistične sile. «Mi se skupno zavzemamo za -isto stvar, za blagor naših narodov, za mirni razvoj naših držav, za prispevek naših držav h krepitvi .miru na svetu», je zaključil Jaroszewitz, Potem, ko je seznanil svoje gostitelje z rezultati narodov Jugoslavije v graditvi socializma, je Bijedič glede poljsko - jugoslovanskih odnosov, ki temeljijo na trdnih temeljih tradicionalnega prijateljstva pripomml, da ti odnosi odgovarjajo potrebam narodov o-beh držav.
Mednarodne odnose, v katerih se po njegovem mišljenju vedno bolj uveljavljajo sile napredka in socializma, še vedno obremenjujejo nerešena vprašanja, poskusi imperializma in imoerielističnih reakcionarnih sil, da preprečijo napredni razvoj in da ovirajo odločno borbo držav in narodov za neodvisnost, svobodo in enakopravno udeležbo v reševanju perečih mednarodnih vprašanj. Zato so izrednega pomena napori miroljubnih sil, med njimi Jugoslavije, in vseh neuvrščenih držav da se odstranijo grožnje napadalnih sil, da se zmanjša mednarodna napetost in na nrren način rešijo pereča mednarodna vprašanja. Bijedič je posebno opozoril na nevarno stanje na Bližnjem vzhodu, ki se lahko reši samo z umikom izraelskih čet z vseh zavzetih ozemelj in priznanjem zakonitih pravic arabskega ljudstva in Palestincev in poudaril, da je to vprašanje tesno povezano z varnostjo Evrope.
Na kraju svoje zdravice je predsednik ZIS Jugoslavije opozoril tudi na problem med razvitimi in nerazvitimi področji na svetu, kateremu daje Jugoslavija velik pomen in ugotovil, da znanstvena in tehnična revolucija v razvitih državah ne more biti uspešna, če se z njo ne odprejo boljše prespek-tive vsem državam in ne prispeva k zmanjšanju razlik med razvitimi jn nerazvitimi državami.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
RAZPRAVA 0 PRORAČUNU Zfl LETO 1974
Dežela in slovenska manjšina:	Večer rezijanskih pravljic
kritične pripombe svet. Lovribe enkratno kulturno doživetje
Komunisti predlagajo izredno pomoč 2 milijard za Beneško Slovenijo - Danes zaključek razprave
posi ki i
ropska gospodarske skupnosti, komunist Moschioni pa je naglasil, da bi dežela z lahkoto prišla do kakih 150 milijard, ki bi jih mogla naložiti za premostitev sedanje krize in v dobrem delu za hitrejši razvoj kmetijstva in živinoreje, za odpravo monopolov v kmetijstvu, za zagotovitev primernih prejemkov in za boljše izkoriščanje razpoložljivih proizvodnih dejavnikov. Svetovalec Moschioni je na koncu predlagal, naj bi dežela ustanovila posebno podjetje za odkupovanje in razpečevanje kmetijskih pridelkov Furlanije -Julijske krajine. Tudi demokristjan Micolini se je zavzel za hitrejši razvoj kmetijskih dejavnosti in pri tem zagovarjal prednosti zadružnega sodelovanja med proizvajalci in razpečevalci. Socialist Ermano je obravnaval kmetijstvo in gorske skupnosti ter se na koncu zavzel za izboljšanje javnega prometa v deželi.
Za misovca Parigija so sedanje gospodarske težave nastale zaradi poskusov načrtovanja italijanskih vlad leve sredine, demokristjan Vi-gini pa je v svojem posegu obravnaval predvsem gospodarska vprašanja, ki zadevajo Trst in njego-
Razprava o proračunu za leto 1974 v deželnem svetu gre polagoma h koncu: včeraj je spregovorilo nadaljnjih devet svetovalcev, danes pa naj bi se splošna razprava zaključila z nastopom zadnjih sedem. Jutri bosta spregovorila poročevalca, v petek pa bo na vrsti nastop finančnega odbornika Colo-nija in predsednika deželnega odbora Comellija, nakar bo deželni svet glasoval o dokumentu. Skupščina bo hkrati glasovala tudi za obračun poslovnega leta 1972.
Včeraj so v razpravo posegli svetovalci Lovriha in Moschioni za KPI, Vicario, Micolini, Vigini in Biasutti za KD, Ermano za PSI,
Parigi za MSI in neodvisen P.S.
Bertoli. Svetovalec Lovriha (KPI) je uvodoma zavrnil trditve večine, po katerih naj bi proračun za leto 1974 predstavljal prvi korak k novemu načinu gospodarskega in družbenega načrtovanja v Furlaniji-Julijski krajini: razer v nekaterih obrobnih postavkah — je dejal Lovriha —• je proračun povsem podoben proračunom iz prejšnjih let.
Tudi slika, ki jo proračun nudi o deželni stvarnosti, je izkrivljena, kajti bilančno ravnovesje na ravni dežele zakriva skoraj toliko primanjkljajev, kolikor je v Furlaniji-Julijski krajini pokrajin in občin.
Zato naj bi dežela v prihodnje posvečala večjo skrb krajevnim ustanovam, in sicer toliko bolj, ker je slednje v zadnjem času močno prizadela davčna oreosnova.
Nato je Lovriha prešel na vprašanja, ki zadevajo posebej slovensko manjšino v deželi. Obžaloval je, da deželni odbor ni upošteval njegovega predloga, naj bi v proračun vnesli posebne postavke za Slovence. Iz teh postavk bi bilo med drugim jasno razvidno, da se našemu življu priznava mnogo manj, kolikor znaša iztržek davkov, ki jih občine, dežele in država kasirajo pri Slovencih. Glede odnosov dežele in zlasti države do naše manjšine je Lovriha omenil, da se pri nas pravkar «proslavlja» druga obletnica sestanka slovenskega odposlanstva z bivšim predsednikom vlade Colombom, ne da bi se naš položaj kakor koli premaknil z mrtve točke. V tem pogledu so tudi italijanske množice znatno prehitele svoje politične voditelje, ki se še vedno ogrevajo za postopnost pri reševanju naših vprašanj. Lovriha se je nato dotaknil še posameznih problemov naše skupnosti in zahteval od deželne vlade, naj začne čim prej ukrepati na raznih področjih, od toponomastike do pre-osnove RAI-TV (z uvedbo televizijskih oddaj v slovenščini), od poslovanja slovenskih občin do podpor slovenskemu tisku. Poglavje zase — je nadaljeval Lovriha — predstavlja slovenski živelj v Beneški Sloveniji. KPI je predložila k bilančnemu zakonu popravek, po katerem naj bi dežela namenila 2 milijardi lir za razvoj Nadiških dolin, Terske doline in Rezije. Vse pobude, ki jih je deželna uprava napovedala v korist tega področja, so ostale doslej na papirju. Z izrednim nakazilom in z ustanovitvijo gorskih skupnosti, ki naj bi bile urejene po načelih demokracije, bi dežela lahko prvič krepkeje posegla v korist teh nerazvitih področij Furlanije - Julijske krajine.
Lovriha se je na koncu dotaknil še vprašanja kraških rezervatov in se v tej zvezi ponovno zavzel za demokratično upravljanje prizadetega ozemlja.
Svetovalec Vicario se je v svojem >segu pomudil zlasti ob položaju, i ga naša dežela zavzema do Ev-
flnilllHIIIIUf IIIIIIIHIIIIHII IH lllllll Hill JIIIIHIIIIII ■IflfllllllllllllllllllHII HI IIIIIIIHIIIIII III I lili IIIIIKIIIIlIltinill
VČERAJ V DVORANI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Skladatelju R. de Bantieldu izročen «zlati sv. Just»
vo luko, pri čemer je izpovedal precejšen optimizem. Neodvisen P.S. Bertoli se je zavzel za rešitev vprašanja izseljenstva in za ustanovitev univerze v Vidmu. Zadnji je spregovoril demokristjan Biasutti, ki se je v bistvu izrekel za proračun in za smernice, ki jih ta po njegovem vsebuje za bodoče načrtovanje gospodarskega in družbenega življenja v Furlaniji-Julijski krajini.
Nove cene za testenine
Tržaška prefektura je uradno sporočila vsem združenjem zainteresirane kategorije trgovcev, županom ter organom javne varnosti, da je medministrski odbor za cene z odlokom št. 313 z dne 5. decembra letos določil povišek cene testenin, ki ne sme preseči 70 lir na kilogram. Povišek se lahko izvaja na cenah pri proizvodnji in pri prodaji na debelo, ki so bile v teku do 30. junija 1973 za blago franko tovarna in franko prodaja na drobno ter na cenah, ki so bile zamrznjene 16. julija letos.
Pravljičarki Dorina Gunkina in Jelica «V borovičju» pravi besedni umetnici
Večer rezijanskih pravljic, ki ga je sinoči priredil Slovenski klub ob izidu knjige «Zverinice iz Rezije», je bil zares enkratno doživetje za vse, ki so napolnili Gregorčičevo dvorano in z velikim užitkom, skoraj zamaknjeno, poslušali živo in pristno pripovedovanje dveh ljud skih pravljičark iz Rezije Dorine Čunkine in Jelice «V borovičju». Lahko bi rekli, da je bil to pristen literarni večer, v pravem, izvirnem pomenu besede, ker je ljudska pravljica literatura, izraz kulturnega zaklada in sporočila, ki se prenaša iz roda v rod.
Pravljičarki, ki sta nam sinoči pripovedovali rezijanske pravljice, sta zares besedni umetnici. Želi sta prisrčen, topel aplavz občinstva in sta na željo vseh dodali še dve pravljici, sicer pa bi ju še kar naprej poslušali. Pozdravil in predstavil ju je predsednik kluba Miroslav Košuta, o Jadranskem koledarju za leto 1974 in k priloženi knjižni zbirki, v kateri bodo tudi «Zverinice iz Rezije» je spregovoril Marko Kravos, pomen skupne založbe Zverinic (Mladinska knjiga in Založništvo tržaškega tiska pa je poudaril Ivan Bizjak, direktor Mia-
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUllllllllllllHIIIIIIIUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirnillllllllllllllllllU
RAZPRAVA O PRORAČUNU TRŽAŠKE POKRAJINE ZA LETO 1974
Kako je s sklepom o dvojezičnih napisih na pokrajinskih cestah?
Daljša obravnava in odobritev petih sklepov glede konference o manjšinah - Danes zaključni posegi in odobritev proračuna
Včeraj popoldne se je nadaljevala razprava o proračunu tržaške pokrajine, ko se bo zaključila danes, ko bodo spregovorili načelniki skupin, nakar bo odgovoril predsednik pokrajine Zanetti in bo sledilo končno glasovanje.
V razpravo so včeraj posegli številni predstavniki skupin, med katerimi sta svetovalca KPI Slavko Štoka in Boris Iskra obravnavala tudi zanimiva in važna specifična vprašanja, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost. Slavko Štoka je ugotovil, da se žal ne izvaja resolucija o Slovencih, ki jo je v začetku poslovne dobe odobril pokrajinski svet skoro soglasno (proti so glasovali samo misovci) in ki se nanaša na uveljavljanje zahtev slovenske narodnostne skupnosti in ki je tudi služila za osnovo za priprave mednarodne konference o manjšinah. Resolucija med drugim predvideva dvojezične tabele s krajevnimi oznakami, za kar je socialistični odbornik Volk pripravil v okviru svojih pristojnosti sklep o postavitvi 127 dvojezičnih tabel in kar se je ustavilo zaradi slabe politične volje KD. Svetovalec je podčrtal osebno zavzetost odbornika Volka, istočasno pa je vprašal odbor kot celoto in stranke, ki ga sestavljajo, kaj nameravajo narediti.
Svetovalec Štoka je nato obravnaval gorske skupnosti in zaščito Krasa ter v tej zvezi obnovil dolgo razpravo o deželnem zakonskem predlogu, ki ga je slovensko prebivalstvo zavrnilo. Štoka je obžaloval, ker se ne vodi dosledna politika v korist kmetijstva in da tudi pokrajina ni v tej zvezi ničesar naredila.
Med včerajšnjo izročitvijo kipa sv. Justa
Visoko priznanje — «zlatega sv. Justa», ki ga združenje tržaških kronistov vsako leto podeljuje Tržačanu, ki je s svojim ustvarjalnim delom uveljavil ugled našega mesta so včeraj slovesno izročili skladatelju Raffaelu de Banfieldu. Za to priložnost se je v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta zbrala množica predstavnikov oblasti z generalnim vladnim komisarjem De Lorenzom na čelu, in povabljenih. Kip je skladatelju izročil predsednik združenja Ponis, ki je _ or*^a| delo slavljenca, njemu je čestital
tržaški župan Spaccini s kratkim nagovorom, de Banfield pa se je vidno ganjen zahvalil in se spomnil let, ko se je v tujini in v Trstu, lotil ustvarjanja del, zaradi katerih je bil včeraj počaščen s kipom «zlatega sv. Justa».
Sledilo je kosilo, ki ga je za slavljenca in kroniste priredila turistična ustanova. Tudi njen predsednik prof. Cumbat je čestital slavljencu, ki se je moral žal kmalu posloviti. Odpotoval je namreč v Moskvo, kamor ga je povabil sindikat sovjetskih skladateljev.
Svetovalec KPI Iskra pa je naj- nimi vozili v nedeljo 16- decembra,
prej obžaloval, da med proračunsko razpravo ni nihče spregovoril o slovenskih vprašanjih, kot da bi bilo vse že rešeno in kot da bi pa krajina naredila vse, kar je v njeni pristojnosti, ko je sklicala konferenco o manjšinah. Glede konference o manjšinah pa je bil Iskra mnenja, da niso spoštovali načel, ki jih vsebuje resolucija pokrajinskega sveta od aprila 1971. leta in da pokrajinski svet ni bil obveščen o poteku priprav. Iskra je bil mnenja, da je treba izvajati veljavna ustavna načela v korist narodnostnih manjšin, ker gre pri tem za osnovna vprašanja demokracije.
Razpravo je na včerajšnji seji pokrajinskega sveta, ki se je pričela ob 15. uri, iWltlel svetovalec KPI Panizon, ki je podal obsežen in poglobljen oris političnega in gospodarskega položaja. Svetovalec je zaključil svoj poseg z ugotovitvijo, da je sedanja formula leve sredine nezadostna in da je treba iti dalje, saj se ustvarja na bazi
(Nadaljevanje na 6. strani)
Seja izvršnega odbora SKGZ
Izvršni odbor Slovenske kulturna gospodarske zveze je na svoji po-nedeljski seji sklenil, da bo imel predsednik Boris Race prihodnji ponedeljek na seji glavnega odbora SKGZ poročilo o delu Zveze in njenih organov. Race bo obravnaval celotno delo Zveze in pri tem tudi osvetlil nekatere naloge v zvezi s pripravami za konferenco o manjšinah. Izvršni odbor je nato razpravljal o pripravah za svečano otvoritev preurejene Rižarne in podčrtal načelno stališče, da morajo biti Slovenci pri tem primerno upoštevani, saj so tudi med osvobodilnim bojem dali izredno velik prispevek. Odbor je bil mnenja, da morajo pri organizaciji sodelovati vse obstoječe politične antifašistične sile. Izvršni odbor je nato govoril o nekaterih perečih vprašanjih, ki se nanašajo na položaj v Beneški Sloveniji. Končno je bilo še govora o občnem zboru Zveze slovenskih športnih društev, o pripravah za občni zbor Slovenske prosvetne zveze, o kulturnem domu v Gorici in o šolskem odboru v Gorici.
Jutri deželna stavka na avtobusnih progah
Osnovni cilj sindikatov je doseči od dežele reformo javnih prevozov in v tem smislu obvezo, da bo že prihodnje leto publicizirala zasebne avtobusne proge. Zato sindikati zahtevajo, naj dežela vključi v svoj letni proračun za leto 1974 tudi strošek za to publicizacijo. Ker te postavke v proračunu, o katerem poteka prav te dni razprava, še ni, so sindikati prevozne stroke CGIL-CISL-UIL oklicali za jutri deželno stavko osebja prevoznih podjetij. Zato ne bodo vozili avtobusi zasebnih prog od 9. ure do poldne, avtobusi in druga prevozna sredstva javnega značaja pa od 10. do 11. ure.
Med stavko se bodo delegacije stavkajočih odpravile na deželo.
• Jutri ob 20. uri bo v Krožku za
družbenapolitična proučevanja «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 predaval ekonomist dr. C. M. Santoro o energetski krizi ter boju množic v Italiji. S tem se bodo spomnili obletnice pokola v milanski Kmečki banki.
• Tržaška prefektura sporoča, da bodo dovoljenja za vožnjo z motor-
izdajali najkasneje do jutri, 13. decembra. V ta namen bo pristojni u-rad za izdajanje dovoljenj na prefekturi, poleg običajnega umika od 9. do 13. ure, izjemoma posloval danes in jutri tudi v popoldanskih u-rah in sicer od 15.30 do 17.30.

JADRANSKI KOLEDAR ZA LETO 1974 je dobskan in bo v teh dneh naprodaj v Tržaški knjigarni in pri običajnih poverjenikih in raznašalcih skupno s štirimi priloženimi knjigami. Celotna zbirka bo — kot vsako leto — najlepše darilo za bližnje praznike.
Zagotovite si jo pravočasno!
dinske knjige. Bogastvo, vsebino in pomen ljudskih pravljic, zlasti rezijanskih je prikazal Milko Matiče-tov, ki jih zbira od leta 1962. Zbral je že nad 3000 pravljic v Reziji, od teh so na prvem mestu živalske pravljice. Od 240 takih pravljic, jih je izbral 60 za knjigo «Zverinice iz Rezije». Med njimi so take, da bi se jim odkril katerikoli pisatelj in jih sam ne bi zmogel. To je prva slovenska zbirka pravljic, je še pripomnil Milko Matičetov, kjer so teksti avtentični, pod besedilom pa je zapisan njen avtor. To je pošteno priznanje hraniteljem, ki nam posredujejo to ustno izročilo. Dorina Čunkina ima v zbirki 5 pravljic, Jelica pa 16. Milko Matičetov je še pripomnil, da je za izid knjige prispeval svoj delež tudi Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Potem je bila tišina, ko je v rezijanskem narečju Dorina pripovedovala pravljico o dveh mravljah in kobilici, Jelica tisto o dveh miškah, pa še Dorina o lisici «jurba-sti», govornici in Jelica o lisici — spovedniku.
Te pravljice so tudi za odrasle, ne samo za otroke. To smo opazili že na včerajšnjem večeru.
Prijetna «Manon» v gledališču Verdi
Točno pred desetimi leti je bila Massnetova «Manon» zadnjikrat na odru tržaškega gledališča Verdi in še so mnogim zvestim obiskovalcem opernih predstav v ušesih nežne, sladke melodije v interpretaciji takrat slavnih pevcev sopranistke Miette Sighele in tenorista Giuseppa Di Stefana. Dirigent sinočnje uprizoritve je bil isti kot takrat, izkušeni Oliviero de Fabri-tiis, vlogi Manon Lescaut in Des Grieuxa pa sta tokrat tolmačila sopranistka Maria Chiara in špan-sko-nemški tenorist Alfredo Kraus. Oba sta v celoti opravičila ugled, ki ju uvršča med trenutno najbolj iskane interprete melodičnih oper v Evropi, in če se glasovna barvitost pri Mariji Chiari na trenutke, zlasti v fortih in fortissimih, komaj opazno odmika od najbolj u-strezne interpretativne mehkobe, pa je zato tenor Alfreda Krausa idealno ubran na najbolj nežne vokalne in barvne registre, s katerimi pevec suvereno obvlada celotno partituro in zlasti v melodično spevnih arijah v drugem dejanju in v prvi sliki tretjega dejanja naravnost briljira v lahkotnosti in nežnosti glasovne interpretacije. Njuna zasluga je zato največja, če je tokratna tržaška realizacija te znane Massnetove opere na nadpovprečni ravni, kajti za ostale pevce glavnih vlog, z izjemo basista Giamicole Pigliuccija, v vlogi Des Grieuxovega očeta ne bi mogli reči, da so bili v celoti kos srnji nalogi, čeprav je ženski trio Anne Assandri, Nore Jankovičeve in Marije Loredan (Poussette, Rosette in Javortte) bil lepo ubran in tudi igralsko primemo razgiban.
V celotno predstavo, ki bo še morala pridobiti na utečenosti sta se lepo vključila zbor pod vod-
Danes praznuje v Dolini svoj 70. rojstni dan
IVAN ŠTRAJN Še mnogo zdravih in čilih let mu želijo žena Ljuba, hčeri Vera in Iči, zeta Sergij in Gianni ter vnukinji Luiza in Ester z možem Borisom.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiuiiiiiiinaiiiiiiililuiiiiiiiliMiHiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniuiiiiilill
VČERAJ V MILJAH
PRILETEN UPOKOJENEC ZMRZNIL V STANOVANJU
Njegovo sestro so sprejeli v bolnišnico zaradi hude pljučnice
Mraz, ki je pritisnil v teh dneh, je včeraj zajel v svoj hladni objem dve človeški življenji. Življenje 78-letnega upokojenca Ernesta Monsal-vija žal ni vzdržalo tega smrtnonos-nega objema, medtem ko je stanje njegove 75-letne sestre Fiorette zelo resno. Brat in sestra Monsalvi sta živela v bednem stanovanju v UL Monte Albano 8 v Miljah. Rednim razmeram njunega življenja se je v teh dneh pridružil še mraz, ki mu zaradi starosti in onemoglosti nista tila kos. Sosedje ju že od sobote niso videli. To jih je vznemirilo in predvčerajšnjim so potrkali na vrata, a v odgovor so začuli iz ozke sobe samo pritajene vzklike. Nemudoma so zato poklicali agente javne varnosti z miljskega komisariata, ki so vlomili vhodna vrata ter uzrli priletna Monsalvijeva brez moči na postelji. Celo peč v bližini, ob kateri bi se lahko ogrela, je bila ugasnjena, ker nista imela moči, da bi jo prižgala. Oba so nemudoma prepeljali v sploš no bolnišnico, kjer so Ernesta pridržali na odi. elku za oživljanje s strogo pridržano prognozo, Fioretto pa so sprejeli na zdravljenje zaradi hude pljučnice. Nekaj ur po sprejemu, a krog dveh po polnoči, je Ernest« umrl.
Delu deželnih organov
Deželni odbornik za javna dela Giust se je včeraj v Trstu sestal s predsedniki in ravnatelji Neodvisne ustanove za ljudske gradnje IACP iz Trsta, Gorice, Vidma, Pordenona in Tolmeča. Na sestanku se je med
drugim izoblikovala pobuda, naj bi deželna uprava poskrbela za objavo posebnega «enotnega» besedila vseh državnih in deželnih zakonov, ki se nanašajo na gradnjo ljudskih stanovanj. Predstavniki IACP so poleg tega naglasili nujnost, naj bi dežela prispevala večja finančna sredstva za gradnjo novih stanovanjskih hiš.
Na sedežu CISM v Vidmu je deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Del Mas včeraj odprl stra kovno srečanje z naslovom «Muzeji in družba», na katerem sodelujejo nadzorniki, kustosi in strokovnjaki iz naše dežele, Koroške, Štajerske, Sla venije in Hrvatske. Srečanje se uvršča v niz kulturnih stikov med sosednimi deželami, kakršna so bila umetnostna srečanja, ki so jih v prejšnjih letih organizirali v Vidmu (1970), Ka pru (1971) in Gradcu (1972). Letošnje srečanje organizira Odbor za kulturne izmenjave iz Vidma pod pokroviteljstvom deželne uprave in v sodela vanju s fakulteto za tuje jezike in vodstvi deželnih muzejev.
• Zaradi nevarnosti, ki ga predstavlja za promet križišče med Ul. Giuc-ciardini in Ul. Cantù, je občinska uprava odredila namestitev prometnega znaka «stop». Avtomobilisti, ki vozijo po Ul. Guicciardini, se morajo pred omenjenim križiščem ustaviti.
Seja Sindikata slovenske šole
V petek, 14. t.m. ob 17. uri bo odborova seja. Na dnevnem redu je razprava o osnutku zakona o položaju profesorjev, izvršenem delu in razno.
stvom Gaetana Riccitellija in balet v koreografiji Ane Brillarelli, scene je zasnoval Camillo Panavi-cini, režija pa je bila v solidnih rokah Jeana-Claudeja Riberja.
Orkester pod vodstvom Oliviera De Fabritusa je bil na trenutke premočan, je pa zato lepo muziciral v preludijih in v melodičnih stavkih.
Občinstvo je zlasti oba glavna solista nagrajevalo tudi med dejanji z navdušenimi aplavzi in tudi na koncu ni štedilo s priznanji vsem izvajalcem.	j. k.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
Štiridesetletnica gledališkega dela Staneta Raztresena
France Bevk — Boris Grabnar
KAPLAN MARTIN ČEDERMAC
(Dramatizacija romana)
Scena:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
EDVARD ZAJEC MARIJA VIDAU IVAN MIGNOZZI MARIO URŠIČ
V petek, 14. decembra, ob 16. uri — (abonma red I)
Slovensko amatersko gledališče v Trstu
Jutri, 13. decembra, ob 20.30 v dvorani PD «I. Cankar» Ul. Montecchi 6
premiera
Miroslav Košuta, Adrijan Rustja, Sergej Verč s sodelovanjem Ati-lija Kralja
DLAKA V JAJCU
Satirični kabaret za pokušino
Krstna izvedba Scena:	ATILU KRALJ
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Songi:	MIROSLAV KOŠUTA
Glasba in izvedba na celeste: ALEKSANDER VODOPIVEC Korepetitor:
ALEKSANDER ROJC Jezikovno vodstvo:
MIRA SARDOČ Režija:	ADRIJAN RUSTJA
Igrajo: Sergij Cerkvenič, Milica
Kravos, Boris Kobal, Branko Suičič, Ivan Verč, Sergej Verč In Anica Žerjal rTI‘'
Tehnični ansambel: Lučka Batista, Danilo Glavina, Franc Meula in Aldo Pipan.
Zaradi varčevanja z električno e-nergijo vljudno prosimo za točnost!
GLASBENA MATICA - TRST
Abonmajska sezona 1973-74
V petek, 14. decembra 1973, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKI OKTET
Jože Kores Marjan Štefančič Danilo Čadež	Peter Čare
Andrej štrukelj Božo Grošelj Tone Kozlevčar	Peter Ambrož
Umetniški vodja DARIJAN BOŽIČ
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 12. decembra ALJOŠA
Sonce vzide ob 7.37 in zatone 16.21 — Dolžina dneva 8.44 — 1 na vzide ob 19.24 in zatone ob 9.
Jutri, ČETRTEK, 13. decembra LUCIJA
Vreme včeraj: najvišja temperati 4,6 stopinje, najnižja minus 2, ob uri 1 stopinja, zračni tlak 1025,8 i stanoviten, veter 8 km na uro vzh nik, vlaga 30-odstotna, nebo jas morje skoraj mimo, temperatura m ja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 11. decembra 1973 se je v 1 stu rodilo 7 otrok, umrlo pa je oseb.
UMRLI SO:	80-letna Giuseppi
BLisina vd. Furlan, 75-letni Eme Monsalvi, 80-letna Anna Agapito ' Cain, 73-letni Bruno Giorgi, 77-le Lodovico Fonda, 85-letna Lidia ( rincig vd. Domio, 58-letna Non Barbiani vd. Bregani, 79-letna Ma Sancin vd. Purger, 60-letni Ai Calza. 32-letni Claudio Marussi, letni Guglielmo Girometta, 83-let Ottilia Scoberti vd. Marussi, 82-let Ida Rochelli vd. Girometta, 86-let Filomena Asti vd. Musizza, 47-le Giovanni Vascotto, 75-letni Giovai Columba, 34-letna Maria Grazia Gl gero por. Previdi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; ( ce Verde, Ul. Settefontane 39; , Giustizia, Trg Libertà 6; Testa d’< Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Uoyd, Ul Orologio 6 - Ul. Dia: Alla Salute. Ul. Giulia 1: Picei Ul. Oriani 1; Vemari, Trg Valrr ra 11.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Ljudski oder
Jaka Štoka
MUTASTI MUZIKANT In
NE KLIČI VRAGA
(enodejanki)
Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi:	MARIJA VIDAU
Glasba:	URBAN KODER
Besedilo pesmi:	ERVIN FRITZ
Korepetitor:	IGNACIJ OTA
Režija:	ADRIJAN RUSTJA
V soboto, 15. decembra, ob 20.30 v kinodvorani v BAZOVICI
Premiera
Gledališča
KULTURNI DOM
V	petek, 14. t. m., ob 16. uri za abonma red I — F. Bevk - B. Grabnar «Kaplan Martin Čedermac».
Ponovitve: V nedeljo, 16. t.m„ ob 16. uri — za abonma red F. (okoliški); v četrtek, 20. t.m., ob 16. uri — izven abonmaja; v petek, 21. t.m., ob 19. uri — za abonma red G.
Vstopnice (rezervacija) so na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure, ter aio uro pred pričetkom predstav.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU gostuje danes, 12. t.m., ob 20. uri v Postojni in jutri, 13. t.m., ob 20. uri v Kopru s predstavo A. P. Čehova «Češnjev vrt».
V	soboto, 15. t.m., ob 20.30 gostuje v Bazovici z enodejankama J. Štoke «Mutasti muzikant» in «Ne kliči vraga» — premiera.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori jutri, 13. decembra, ob 20.30 v dvorani PD «I. Cankar», Ul. Montecchi 6/IV nadstr. satirični kabaret za pokušino «Dlaka v jajcu», ki so ga napisali Miroslav Košuta, Adrijan Rustja, Sergej Verč s sodelovanjem Atilija Kralja.
Premiera. Krstna uprizoritev.
Ponovitev v isti dvorani: v nedeljo, 16. decembra, ob 17. uri.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Operna sezona
Jutri bo ob 19.30 ponovitev Mas-senetove opere Manon. V glavnih vlogah bosta pela Maria Chiara in Alfredo Kraus, orkester pa bo dirigiral Oliviero de Fabritiis. Vstopnice za premiero so na razpolago pri gle dališki blagajni (tel. 31-948).
POLITEAMA ROSSETTI
Do nedelje, 16. trn., bo na vrsti glasbena komedija «Che brutta epoque», v torek, 18. decembra pa se oo tržaškemu občinstvu predstavil Giorgio Gaber v «Far finta di essere sani».
V	petek ob 20. uri, bo za red A za parter in lože in B za galerijo in balkon prva predstava baletne skupine Nederlands Dans Theater. Vstopnice za še razpoložljive prostore so od danes na razpolago pri gledališki blagajni.
Rezervacije za glasbeno komedijo «Che brutta epoque» so na razpolago pri osrednji blagajni.
LITERARNE SOBOTE
V	soboto, 15. t.m., bo ob 17. uri Susan Sontag govorila o «Kulturnih revolucijah».
■ H .j. [§£:!&:? ■■	-
'BaKicA'Bi credito di Trieste •
■TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
'v\ ’ '	7
TRST - UL. F. FILZI 1D ->■ 38-101, 3B 0«S
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	632,—
Funt šterling	1.483,—
Švicarski frank	198,75
Francoski frank	134,50
Nemška marka	237,10
Avstrijski šiling	32,45
Dinar: debeli	39.—
drobni	39.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Kino
«La Cappella Underground» predvaja danes ob 19. in 21. uri film Francoise Truffauta: «Tirate sul pianista». Igrata Michele Mercier in Charles Aznavour.
Nazionale 15.40—21.00 «Ku Fung — lo sterminatore cinese». Barvni film.
Excelsior 15.00-17.00-19.00-21.15 «La Seduzione». Lisa Castoni in Maurice Ronet. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.30-17.15—19.15-21.15 «Due contro la città». Alain Delon, Jean Gabin, Ilaria Occhini. Barvni film.
Fenice 16.00—18.30—21.00 «Giordano Bruno». V glavni vlogi Gian Maria Volontà.
Eden 15.00-17.00-19.00-21.00 «Fantasia» Walt Disneyev barvni film.
Ritz 15.30-17.15-19.05—21.00 «L'agente speciale Mackintosh». Paul New-man, D. Sanda, J. Mason. Barvni film.
Aurora 16.00—21.00 «Rugantino». A-driano Celentano in Claudia Mori. Barvni film.
Capitol 16.30—21.00 «Tony Arzenta». Barvni film. Igra Alain Delon. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «5 matti allo stadio». Barvni film, ki ga predstavlja komična skupina «Le Charlots».
Impero 15.30—20.30 «Che cosa è successo tra mio padre e tua madre?». Jack Lemmon. Barvni film.
Filodrammatico 16.30—21.15 «Sesso in gabbia» (Giochi erotici in un carcere femminile)». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 15.30 «L’assassino di pietra». Charles Bronson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 16.00—21.00 «L’assassino colpisce all'alba». Barvni film. Milene Derr.ongeot, Alida Valli, Jean-Claude Bouilon.
Ideale 16.00 «I tre implacabili». Barvni western film. Igrajo Goffrey Home, Cristina Grioni, Robert Hu-dar.
Abbazia 15.30 «Chiedi perdono a Dio non a me». Barvni western film. Igra George Ardisson.
Astra 16.30 «Le 24 ore di Le Mans». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Steve McQuinn.
Ariston 20.45 Dvorana rezervirana za krožek U. Barbaro.
Radio 16.00 «L’uomo di Kiev». Barvni film. Igrajo Dirk Bogarde, Carol White in Alan Bates.
Šolske vesti
Združenje staršev na državnem trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois» v Trstu bo imelo danes, 12. t. m„ v prostorih šolskega zavoda svoj redni letni občni zbor. Pričetek ob 18. uri. Vsi starši dijakov so vljudno vabljeni.
Združenje staršev dijakov na znanstvenem liceju «France Prešeren» v Trstu bo imelo 5. redni občni zbor danes, 12. decembra 1973, v telovadnici šole na Vrdelski cesti 13 ob 19. uri. Vabljeni vsi starši dijakov.
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» vljudno vabi vse starše na skupno govorilno uro, ki bo danes, 12. decembra t.l„ ob 18. uri ..v, šolskih prostorih.
Pripravljene so diplome absolventov državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois» v Trstu do vključno š. L 1972-73. Prizadete prosimo da jih čimprej osebno dvignejo v tajništvu zavoda — vsak dan od 10. do 12. ure.
Prosveta
PD Kraški dom — Repentabor priredi jutri, 13. decembra, ob 20.15 predavanje prof. Sama Pahorja o «J'-” oih pravicah Slovencev na Tržaškem». Predavanje bo v prostorih občinske kopalnice v Velikem Repnu.
PD «Valentin Vodnik» priredi pod pokroviteljstvom občine Dolina v soboto, 15. t.m„ ob 20. uri v občinski telovadnici v Dolini koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane.
Prispevki
V spomin pok. Ane Petaros daruje družina Kosmač (Zabrežec 2) 5.000 lir in družina Hervatič (Boršt 27) 2000 lir za PD Slovenec.
--------+
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi
ALFREDO GORUP
Pogreb bo jutri, 13. decembra ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Proseku.
Žalujoči: žena Edda, hčerka Marina, mama, brat Dinči in sestra Dorica z družinama
Prosek, Opčine. San Francisco, 12. decembra 1973
+ ..........
Za vedno nas je zapustila naša ljubljena mama in nona
JOŽEFA BLAZINA vd. FURLAN
Pogreb pokojnice bo danes, 12. decembra ob 14.30 iz hiše žalosti, Gabrovec 19.
Žalujoči: hčeri Dora in Pcpka z možem, Milan in Bruno, brat Janko, vnuki Marijan z ženo Nadjo, Patrizia in Klavdij ter drugo sorodstvo Gabrovec, Trst, Buenos Aires, 12. decembra 1973 Pogrebno podjetje Zimolo
“ + —■
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče
VALERJ0 NOVAK
rojen 7.9.1908 v Dolini
Pogreb bo danes, 12. decembra ob 15.30 iz mrtvašnice na pa kopališče v Kopru.
Žalujoča družina NOVAK Trst, Koper, 12. decembra 1973
GORIŠKI DNEVNIK
VČERAJ ZAČETEK PROCESA
Pred porotnimi sodniki obtoženec gnusnega zločina zaradi ikone
Mladi Euerrini, ki je zabode! priletno žensko v Ul. Commerciale, se mora zagovarjati tudi zaradi tatvin pri nas in drugod
V	veliki dvorani porotnega sodišča v Trstu so včeraj priklicali k spominu gnusni «zločin zaradi ikone», kakor so dali preiskovalci ime srhljivemu dogodku črne kronike, ki se je odigral na večer 15. novembra pred dvema letoma v bednem stanovanju v Ul. Commerciale 64 in ki je tedaj tako pretresel tržaško javnost. Tistega večera je tedaj 18-letni potujoči prodajalec knjig založbe «Fabbri» Sigfrido Guerrini, stanujoč s starši v Ul. Frescobaldi, zabodel s kuhinjskim nožem 78-let-no Marijo Skripnjik por. Matejsic, ker ji je hotel, kakor je pozneje priznal preiskovalcem, ukrasti dragoceno ikono.
Ves dogodek je zadobil že priokus napete «detektivke» in bi najbrž o-stal za vselej zavit v temo, če bi ga ne osvetlil s svojo izkušenostjo in spretnostjo načelnik policijskega komisariata v Barkovljah dr. Ettore Nicolosi. Ko so namreč odkrili o-krvavljeno truplo Matejsiceve, je zdravnik izdal potrdilo, v katerem je bilo rečeno, da je ženska u-mrla zaradi nenadne krvavitve. Nesrečnico so tako položili k večnemu počitku in nikomur ni v tistem trenutku prišlo na misel, da se za njeno smrtjo skriva nekaj gnusnega. Misel o zločinu pa je preblisnila v glavi policijskega komisarja, kateremu ni ušlo nekaj podrobnosti, ko je pregledoval stanovanje umrle. V kuhinji je namreč manjkal kuhinjski nož, čeprav je bilo očitno, da ga je nesrečnica pri večerji uporabljala. Ta podrobnost je zadobila pravo obliko, ko so poštni uslužbenci odkrili naslednjega dne okrvavljeni nož v nekem bližnjem poštnem nabiralniku. V i-stem trenutku se je seveda sprožila policijska preiskava. Odkopali so truplo in obdukcija je pokazala, da je priletna ženska res umrla zaradi izkrvavitve, vendar so krvavitev povzročili vbodljaji noža v spodnjem delu trebuha in stegnih. Rezilo je namreč prerezalo stegnenič-no žilo, kar je povzročilo hudo krvavitev, ki se je v prvem trenutku zdela naravna.
Preiskava je šla še v drugo smer. Zasliševanje številnih stanovalcev o-menjenega poslopja v Ul. Commerciale je privedlo do zanimivih odkritij. V Matejsicino stanovanje je namreč zahajal mlad prodajalec knjig, ki so ga sicer poznali tudi drugi stanovalci, ker jim je včasih ponujal knjige založbe Fabbri. Past okrog domnevnega zločinca se je tako počasi, a vztrajno stiskala in Sigfrido Guerrini je preiskovalcem dokončno padel v roke 22. novembra, ko je po dolgem zasliševanju priznal svoj gnusni zločin: izvršil ga je zato, ker se je hotel polastiti dragocene ikone - spominka, ki ga je Matejsiceva — Rusinja po rodu — hranila kot spomin na detinstvo. Med raznimi drugimi podrobnostmi, ki so se zdele policijskim agentom sumljive, je bilo tudi dejstvo, da je bila ženska nepismena, a je kljub temu sprejemala na dom prodajalca knjig.
Kaj je pravzaprav pogubilo mladega Guerrinija. Ali je res samo želja, da bi se polastil dragocene i-kone, oborožila Guerrinijevo roko, ali pa je v ozadju tega nečloveškega umora tudi nekaj, kar izhaja iz čudnega razmerja med mladim moškim in priletno žensko, nekaj kar je treba iskati v zapleteni in razr-vani zavesti aii podzavesti mladega morilca in tata. Na to vprašanje, ki nas bežno spominja na roman Dostojevskega «Zločin in kazen», ne bo lahko odgovoriti, čeprav si sodniki, kakor je bilo razvidno iz včerajšnjega prvega dela sodne razprave, prizadevajo, da bi osvetlili to ozadje in zapleteno osebnost Guerrinija, ki je z mirnim, resnim, nepredirnim in skrajno pazljivim pogledom spremljal vsako besedo, vsak gib prič in sodnikov.
V	samem začetku včerajšnje razprave je sodni zbor po krajšem po-1 svetu odklonil zahtevo obrambe, da j bi se o obtoženčevi prisebnosti iz-
rekli izvedenci. Predsednik dr. Corsi je nato na kratko orisal tragičen dogodek ter prebral dolgo obtožnico. Poleg obtožbe namernega umora v obtežilnih okoliščinah ter namernega poskusa ropa v obtežilnih okoliščinah, se mora Guerrini zagovarjati tudi zaradi cele vrste poskusov tatvine, ter tatvin, ki jih je delno izvršil v juliju istega leta v kraju San Giovanni ob Nadiži, delno pa v Trstu, ter zaradi vožnje avtomobila brez vozniškega dovoljenja.
Sodišče (predsednik dr. Corsi, sodnik dr. Giachetti in šest ljudskih sodnikov, javni tožilec dr. Brenči, zapisničarka Liliana Mastromauro ter branilec Fulvio Amodeo) je nato nadaljevalo razpravo za zaprtimi vrati. Še enkrat so tako zaslišali obtoženca, ki je ponovil svojo verzijo dogodka, nakar so zaslišali številne priče. To so ljudje, ki so poznali pokojno Matejsicevo ter vedeli za obiske Guerrinija pri njej. To so obenem ljudje, ki so imeli neposred-
no opravka z obtožencem, ko jim je ta ponujal knjige. Iz zasliševanja je izšlo nekaj podrobnosti, ki osvet-lujejo ozadje dogodka ter obtožen-čevo zapleteno osebnost. Guerrini je imel namreč večkrat navado, da je marsikoga od svojih občasnih gostiteljev in predvsem gostiteljic nadlegoval ali okradel. Pričali so tudi nekateri od stanovalcev v Ul. Commerciale 64, ki so Guerrinija videli tistega usodnega večera, ko je zapuščal stanovanje «Rusinje», kakor so pravili Matejsicevi, ter jim mimogrede dejal, da ženska počiva in naj jo ne nadlegujejo.
Na koncu so pričali tudi župan in nekateri občinski uslužbenci na županstvu v San Giovanni ob Nadiži ter župnik tamkajšnje cerkve, kjer so se Guerriniju posrečile tatvine.
Ostale priče, kar zadeva tatvin v našem mestu, bodo zaslišali v četrtek ob 9. uri, ko se bo nadaljeval proces.
Iiliiiiiiiiiiiiiliiiiilliiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiilliiiili
POMEMBNA ZMAGA PO NEDAVNIH STAVKAH
Osebju zasebnih avtobusnih družb državni dodatek za 462 tisoč lir
Dodatek bodo neposredno izplačale dežele in velja do 30. junija 1974, ko bi morali izvesti publicizacijo podjetij
Čeprav je stavkovno gibanje osebja zasebnih avtobusnih podjetij, ki vzdržujejo javne prevoze med mestom in okolico (La Carsica, SAP in Saita), bilo mestoma zelo ostro ir: povzročilo tudi potnikom nemalo nevšečnosti — spomnimo se samo stavke ob nedeljah — moramo zapisati, da je tudi bilo uspešno.
Rimska vlada je namreč sklenila s sindikalnimi organizacijami, ki predstavljajo osebje zasebnih avto busnih prog «prehodni sporazum», po katerem bodo iz državnih blagajn dali deželam na razpolago finančna sredstva, da bodo lahko deželne uprave neposredno, mimo lastnikov zasebnih prevoznih podjetij, izplačale uslužbencem dodatek v višini 22 tisoč lir mesečno za obdobje od 1. januarja 1973 do 30. junija 1974, za skupnih 21 mesečnih dodatkov, oziroma 462.000 lir.
Sindikalne organizacije poudarjajo, da je to pomembna zmaga, saj gre za prvi korak na poti publici-zacije zasebnih prevoznih podjetij. S tem, da je država dala na razpo lago deželam potrebna denarna sredstva in dovolila, da se le-ta razdehjo naravnost delavcem, ne pa lastnikom koncesijskih podjetij, se namreč pravno odpirajo vrata nadaljnjemu koraku: odvzemu koncesij zasebnikom, publicizacijo avtobusnih prog in ustanovitev pokrajinskih (ali področnih) konzorcijev za upravljanje javnih prevoznih storitev.
Pomembno vlogo je na pogajanjih z rimsko vlado odigral deželni odbornik za prevoze, demokristjan Co-cianni.
Zgodilo se je namreč, da je rimska vlada (odgovoren za to področje je bil socialdemokrat, minister Preti) prvotno mislila razdeliti denarna sredstva samo deželam z navadnim statutom, ne pa petim deželam s posebnim statutom, med katere spada tudi Furlanija - Julijska kra-jina.
Povsem razumljivo je izbruhnil spor, v katerega je na nedavnem
Brunu in Mariji Zahar se je rodil sinček
STOJAN
PD Slovenec iskreno čestita staršema, novorojenčku pa želi mnogo zdravja in sreče.
.....
ZARADI POMANJKANJA POGONSKE ENERGIJE
GRADBENIM PODJETJEM PRIMANJKUJE MATERIALA
Poziv županu, prefektu in predsedniku deželne vlade
Z vprašanji energetske krize in posledicami, ki so iz dneva v dan resnejše, pa čeprav ne povsem zaznavne v javnosti, so se te dni ubadali gradbeni podjetniki tržaškega področja.
Gradbeni podjetniki so zelo zaskrbljeni, saj se boje, da bodo morali že v nekaj tednih prekiniti večino del na gradbiščih. Navidezno bi javnosti lahko kazalo, da energetska kriza in pomanjkanje tekočih goriv, v glavnem naftnih derivatov, ne vplivata riaravnor.t na gradbeno področje, kjer je potrošnja teh surovin zelo majhna, če že ne nepomembna. Res pa je, da je dandanes gradbena dejavnost popolnoma odvisna od industrijske proizvodnje, kjer pa je čutiti krizo v vsej resnosti. Trst, kar zadeva gradbeno področje, prejema skoraj ves material s področij, ki so v Italiji, onkraj Soče. Ves material je torej treba prevažati, a ga že sedaj primanjkuje, ker je marsikatera industrija skrčila proizvodnjo zaradi pomanjkanja pogonske sile. Če bodo v kratkem skrčili tudi dobavo električne struje za industrije bo proizvodnja padla na zelo nizke ravni,
gradbeni podjetniki pa bodo morali prekiniti z delom.
Svojo zaskrbljenost so tržaški gradbeni podjetniki povezali s splošnim vprašanjem reform in opozorili, tako župana, kakor prefekta, na deželni ravni pa še predsednika deželne vlade odv. Comellija, da je tudi izvedba nekaterih reform v tej krizi nemogoča, saj predvidevajo reforme tudi gradnjo šol, bolnišnic in ljudskih stanovanj.
Mimo tega opozorila, ki je morda značilno za trenutno fazo, ko se v Rimu bohoti polemika o tem, ali naj se reforme še enkrat odlože, pa gradbeniki izražajo posebno zaskrbljenost zaradi pomanjkanja tekočih goriv, ki so potrebna za cementne in betonske peči. Kaže, da bo materiala zmanjkalo že prihodnje dni.
Zanimivo pa je, da v svojem sporočilu gradbeni podjetniki sploh ne Skušajo ugotavljati odgovornosti za pomanjkanje energije in goriv. Pač pa pozivajo deželo in rimske oblasti, naj v bodoče poskrbijo za načrtovano razdelitev energetskih virov s
sestanku posegel odbornik Cocianni. Zahteval je, naj vlada dodeli denarna sredstva tudi petim deželam s posebnim statutom. Pri tem se je oprl na izjavo sindikalnih organizacij, ki so v petek, na srečanju v Trstu, izrazile podobno stališče. Minister Preti in podtajnik, senator Cengerle, sta na to zahtevo morala kloniti in priznati tudi naši deželi iste pravice.
S tem se torej odpira možnost u-stanovitve pokrajinskih konzorcijev za javne prevozne storitve z ustreznimi državnimi in deželhimi podporami. Tudi datum (30. junij 1974) ustreza načrtom tržaške in drugih okoliških občin, ki so ga določile kot zadnji rok za izvedbo te zamisli.
Na rimskem sestanku je Cocianni takoj zahteval, naj se vlada obveže, da bo čimprej začela ciklus srečanj, na katerih bo stekla razprava prav o tem vprašanju: kaj storiti po poteku «prehodnega sporazuma», oziroma, po 30. juniju 1974?
Po rimskem sestanku je deželni tiskovni urad objavil vest, da bodo večji del dogovorjenega zneska izplačali osebju zasebnih podjetij še pred novim letom, če ne bo posebnih birokratskih zaprek.
Z zadnje seje deželnega odbora
Sprejet pravilnik za uradne sezname kmetijskih podjetnikov
Na predlog odbornika Tripanija je deželni odbor na zadnji seji odobril pravilnik profesionalnih zbornic kmetovalcev, ki jih bodo na osnovi deželnih zakonov štev. 10 iz leta 1972 in 31 iz letošnjega leta odprli v štirih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine. V ustrezne uradne sezname se bodo lahko vpisali kmetovalci, spolovinarji, koloni in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom. Pravilnik določa norme za izvolitev ustreznih pokrajinskih komisij in za izdajanje pooblastil profesionalnega kmetovalca (brevetto). Vpis v uradnem seznamu oziroma v kmetijski zbornici bo odslej pogoj za priznavanje deželnih prispevkov za razvoj kmetijskih dejavnosti.
Deželni odbor je nadalje nakazal tudi za leto 1974 50 milijonov lir za bolnike, ki se morajo pri zdravljenju posluževati umetnih ledvic. Odbor je nadalje povečal finančni prispevek v korist psihiatričnih bolnišnic in umsko prizadetih dežela-nov na 1.150 milijonov lir za dve-letja 1973-74. Institut za delovno medicino pri tržaški univerzi bo prejel finančni prispevek za prva raziskovanja v podjetjih, industrijah in na drugih delovnih mestih. Za raziskave na Tržaškem bodo potrošili 54 milijonov lir. Odbor je končno porazdelil državna finančna sredstva za izvedbo javnih del v hribovitih področjih: gre za posege, ki jih predvideva državni zakon štev. 614 iz leta 1966. Končno je odbor nakazal 80 milijonov lir 83 občinam Furlanije - Julijske krajine za pomoč izseljencem in njihovim družinam.
PREPOVEDALA STA «IZVAŽATI» IZ POKRAJIN PETROLEJ
Odloka prefektov v Trstu in v Vidmu sta hudo prizadela goriško industrijo
Trgovinska zbornica zahtevala od ministra De Mite preklic nerazumljivega sklepa - Številne tovarne so na tem, da zaprejo obrate
JAVNI NATEČAJ MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE
Ministrstvo za pravosodje je razpisalo javni natečaj, na podlagi izpitov, za 2005 tajnikov v poskusnem stale-žu za prosta mesta v uradih sodnih okrožij. Za tržaško sodno okrožje je na razpolago 43 mest. Vsakdo se lahko udeleži natečaja samo za eno sodno okrožje. Prijavijo se lahko vsi absolventi višjih srednjih šol. Prošnjo naslovljeno na ministrstvo, morajo odposlati na predsedstvo prizivnega sodišča izbranega sodnega okrožja.
Dovoljena je starost od 18 do 32 let. razen čo zakon ne določa višjih sta-
rostnih meja. Rok za predložitev pro-posebnim poudarkom industriji in I šenj zapade 31. decembra 1973.
---------------------- I Uradni list št. 310 z dne 1. 12. 1973.
njenim «socialnim panogam».
Pomanjkanje petrolejskih proizvodov se na Goriškem občuti v raznih krajih, posebno v nekaterih tovarnah, ki nimajo goriva za poganjanje strojev in v nekaterih šolah, kjer so šolarje in dijake poslali u-čitelji ob nekaterih priložnostih domov. To pomanjkanje v industrijskih obratih utegne škodovati proizvodnji in v nekaterih tovarnah so delo že prekinili. Petrolejske družbe nočejo spoštovati običajnih sprejetih obveznosti.
To pomanjkanje se je poostrilo v zadnjih dneh po krivdi videmskega in tržaškega prefekta. Oba sta namreč izdala odloke, s katerimi sta prepovedala izvoz petrolejskih proizvodov v druge pokrajine. To sta storila, da bi zagotovila razne vrste goriva, od petroleja, ki služi tovarnam do tistega, ki služi za ogreva nje in do bencina za avtomobile, predvsem uporabnikom na področju svoje pokrajine.
Ta odloka sta prizadela predvsem uporabnike petrolejskih proizvodov na Goriškem, saj kupujejo ti polovico teh proizvodov od podjetij, ki imajo sedež v videmski in v tržaški pokrajini. O tem so goriškega prefekta obvestili na sestanku pred petnajstimi dnevi nekateri župani, ki so kurilno olje za potrebe šol na svojem področju kupovali od videmskih podjetnikov. Stvar se je sedaj zaostrila, ker so skoro pošle zaloge petrolejskih proizvodov v raznih tovarnah in obstaja nevarnost, da bi morale te tovarne prekiniti proiz-vodnjo.
Goriška prefektura je zagotovila prejšnji teden gorivo za šole in bolnišnice (v tržiški bolnišnici je bilo namreč zelo mrzlo), sedaj pa je nujno potrebno, da se poskrbi še za potrebe tovarn in seveda tudi za ogrevanje zasebmh stanovanj.
Predstavniki sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL so zahtevali v ponedeljek sestanek z vodilnimi člani odbora trgovinske zbornice. Predsedniku Lupieriju so sindikalisti, na podlagi poročil, ki so jih dobili iz posameznih tovarn, obrazložili nevaren položaj, v katerem se nahajajo tovarne, kjer grozi prekinitev dela. Lupieri je dejal, da se je o stvari pogovarjal prejšnji teden v Rimu z ministrom za industrijo De Mito in da sestavljajo v teh dneh uradi trgovinske zborn'ce seznam potreb, na podlagi poročil posameznih industrijskih, obrtniških in trgovskih podjetij.
Po tem sestanku se je na izredni seji sestal odbor trgovinske zbornice. Lupieri je članom odbora obrazložil stike, ki jilj; je imel v teh dneh z raznimi ustanovami in osebami v zvezi s petrolejsko krizo na ministrstvu za industrijo, na prefek-
JADRANSKI KOLEDAR ZA LETO 1974 je dotiskan in bo v teh dneh naprodaj v Katoliški in v Narodni knjigarni v Gorici ter pri običajnih poverjenikih in razna-šalcih skupno s štirimi lepimi knjigami.
Ne zamudite izredne priložnosti!
turi, s sindikalisti, s tukajšnjimi predstavniki petrolejskih družb. U-gotovili so, kot smo že omenili, da prihaja polovica petrolejskih proizvodov za potrebe tukajšnje industrije iz videmske, tržaške in beneške pokrajine in da tamkajšnji trgovci nočejo prevažati petrolejskih proizvodov na Goriško, ker so jim tamkajšnji prefekti to prepovedali. Na seji odbora trgovinske zbornice so ugotovili, da bodo že v nekaj dneh zašle v krizo tovarne na Goriškem, zlasti še v Tržiču in v Krminu.
Zaradi tega so sklenili poslati ministru za industrijo De Miti brzojavko, v kateri ga obveščajo o položaju in od njega zahtevajo, da izda izredne ukrepe sosednim prefektom, sicer bo na Goriškem prišlo že v kratkem času do hude krize.
Tajništvo sindikalne federacije, ki se je spet sestalo včeraj, je s svoje strani ugotovilo, da je delo že prekinjeno v nekaterih obratih in da so delavci v dopolnilni blagajni. Sindikalna federacija bo v teh dneh
imela vrsto stikov še z drugimi odgovornimi činitelji. Sindikati ugotavljajo, da je položaj nevzdržen in da je treba ohraniti to, kar so delavci dosegli v pretekli dobi z obširnimi sindikalnimi akcijami.
V krizi so tudi lastniki tovornjakov. Nafte ni, zaradi česar so takoj vrste pri tistih črpalkah, ki dobijo kako cisterno nafte. Zaradi tega so morali pustiti tovornjake doma. To pomeni, da je tudi na tem področju nastala kriza in če tovornjaki ne peljjelo blaga, utegne priti do krize tudi zaradi tega v marsikateri tovarni.
Na goriški prefekturi se je že nekajkrat sestala komisija, ki mora nadzorovati razdeljevanje petrolejskih proizvodov. Prejšnje dni so u-gotovili, da so lahko zagotovili petrolejske proizvode šolam, bolnišnicam ter avtoprevoznim podjetjem. Ta so svoje zahteve povečala, ker prevažajo, zlasti ob nedeljah več potnikov kot prej in morajo zaradi tega prevoziti več kilometrov.
ANALIZA PREPOVEDI KROŽENJA AVTOMOBILOV
Po sestanku na prefekturi navodila za prihodnje nedelje
Sestanku je predsedoval dr. Molinari
Na goriški prefekturi je včeraj dr. Molinari predsedoval sestanku zastopnikov javnih in zasebnih avtobusnih podjetij, industrijcev, trgovcev, o-brtnikov in kmetovalcev. Razpravljali so o rezultatih omejitve prometa v prvih treh prazničnih dneh.
Ugotovili so, da so ob teh priložnostih izdali dovoljenja s strogo o-mejitvijo in da so vsi, ki so jih dobili, dejansko uporabili za vožnjo na delovno mesto in domov. Tudi vnaprej bo prefektura izdajalg dovoljenja s preudarnostjo in samo tistim, ki ga ob nedeljah in praznikih nesporno potrebujejo.
Prefekt je tudi pozval zastopnike avtobusnih podjetij, da bi v urah, ko prihaja do izmen v tovarnah in bolnišnicah, uvedli več avtobusov. Tako bi te avtobuse lahko uporabljali tudi ljudje, ki so za prejšnje praznike dobili dovoljenja za vožnjo z avto-mobih. Z vodstvom zveze industrijcev se bodo sporazumeli o uvedbi enotnih umikov v vseh podjetjih, v katerih teče delo tudi ob nedeljah in praznikih. Tudi za prihodnje nedelje in praznike bodo izdajali izredna dovoljenja prodajalcem kruha, mleka in poskrbljeno bo tudi za dovo-
iiiiiiiiMiiiiiiiimimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiinimiiiiiiiiiimiimiiimmiižMiimiiiiiiiiiiimmiimiimiiiiiiiiiiiiiiuiniiniH
V PETEK V GORICI OBČINSKA SUA
Odobritev vsakoletnega prispevka za vodo z Mrzleka in iz Kromberka
Kdaj bomo ojačili goriški vodovod - Okrepitev javnih prevozov ob praznikih
jo 33.7 milijona lir s strani držaja za ' nakup vode v Jugoslaviji.
Goriški občin ' i svet se sestane v petek, 14. decembra ob 15. uri. Seja bo torej v prvih popoldanskih urah, da bi se podredili predpisom o varčevanju z elektriko. Vse doslej so bile občinske seje pozno popoldne ali celo zvečer. Ker bodo svetovalci morali zapustiti svoje delo, bodo od občinske uprave prejeli za vsako sejo po 5.000 lir odškodnine. O tem je občinski odbor sklepal takoj po objavi omejitvenih ukrepov.
Župan je na ponedeljski seji občinskega odbora, kjer so sklicali sejo občinskega sveta, po-očal o obnovitvi zakona o prosti coni za eno leto, torej do konca leta 1974, da bi ga do takrat spopolnili in s tem izdelali učinkovito orodje, ki naj .pomore h gospodarskemu dvigu- Gorice .
Seznanil je odbornike z odobritvi-
"m
pan je izrazil zadovoljstvo, ker prispevek ni več vezan na vsakoletno zapadlost, ampak ga bodo sproti obnavljali vse do takrat, ko bo za potrebe Gorice v veljavi italijansko - jugoslovanski sporazum od leta 1957 glede dobave vode z Mrzleka in iz Kromberka.
S tem v zvezi naj omenimo prizadevanja mestnega podjetja iz Gorice, da bi čimprej dogradil vodovod na Majnid, zlasti pa povezavo med črpalnimi napravami in vodovodnim rezervoarjem na Kalvariji ter napeljavo čez most v Stražicah do mesta. Dograditev vodovoda je zelo nujna zaradi naraščajočih potreb Gorice in tudi zaradi naraščajoče potrošnje Nove Gorice, ki bodo prav kmalu presegle zmogljivosti vodnih izvirkov pri Mrzleku in v Kromberku in spravile v težave obe mesti, če ne bomo na naši strani dokončali že pred leti začeto delo.
Odbornik Rovis je nato predstavil načrt za povečanje števila voženj mestnih avtobusov ob nedeljah in praznikih.
Odbornik za javna dela Agati je predlagal ureditev zelene površine v Ul. Gadoma in ureditev zgradbe v Ul. Santa Chiara (nekdanje skladišče Artesac), kjer prirejajo razstavo ESPOMEGO. Dogovorili so se za namestitev električne ure v ločniškem zvoniku ter za popravi-
lo pročelja štandreškega zvonika. 5.3 milijona lir bodo potrošili za nakup mrtvaškega voza in 3.2 milijona lir za klopi v parkih. O svojih dejavnostih so poročali še odborniki Tomasich, Pavlin, Moise in Ciuffarin.
..........................................mn
V NJEM JE OKOLI 20 ZADRUG
ERSA ustanovila konzorcij za servis kmetijskih strojev
Pospeševal bo uvajanje mehanizacije v kmetijstvo
V kraju Villa Chiozza pri Cervi-gnanu. kjer vodi deželna ustanova za razvoj kmetijstva — ERSA — šolo za vzgojo kmetov, so prejšnji dan ustanovili konzorcij med kmečkimi zadrugami za servis kmetijskih strojev. Na področju naše dežele deluje že kakšnih 20 zadrug, ki nujno potrebujejo organizirano pomoč za nakup, uporabo in popravila kmetijskih strojev.
Ustanovitvi so prisostvovali vsi vidni voditelji ustanove ERSA na čelu s predsednikom Mariom Lucco. Predsednik novega organizma «Con-coser» je Luigi Lestizza, predsednik zadruge kmetovalcev iz Medee. Ustanovitev novega deželnega telesa bo še bolj povezala zadružne organizacije in okrepila njihovo delovanje, zlasti pa reševanje njihovih vprašanj. Poglavitni pa so tile cilji: združiti skupne dejavnosti v nekaterih družbah, kot je na primer analiza stroškov za uporabo strojev. Združenim zadrugam hoče novi organizem nuditi koristne napotke za nakup najbolj prikladnega stroja za določen tip dela in za določeno okolje. Če bi se izkazalo
za potrebno, bi za večje število zadrug kupili tudi izredno koristne stroje. Mehanikom, ki bodo popravljali stroje, hodo nudili tehnično pomoč, da bodo čimbolj kvalificirani. Posredovali bodo izkušnje med posameznimi zadrugami ter se obračali za pomoč k znanstvenim inštitutom za preučevanje tehničnih, gospodarskih in operativnih vprašanj, ki se pojavljajo z uvajanjem novih modelov in prototipov kmetijskih strojev.
Z ustanovitvijo tega konzorcija pa še ne bodo odpravljene številne težave na področju uvajanja kmetijske mehanizacije, vendar pa se ER SA zaveda, da bo na takšen način omogočala večje gospodarske uspehe, ki bodo povečali proizvajalne sposobnosti kmečkega prebivalstva.
Si že poravnal celoletno naročnino za Primorski dnevnik?
Leardi novi tajnik KD
Na ponedeljski seji pokrajinskega odbora krščanske demokracije, prvi seji po zadnjem kongresu, so izvolili Maria Leardija za političnega tajnika stranke. Za organizacijskega tajnika je bil ponovno potrjen Antonio Jakončič- Čez nekaj dni se bo sestalo novo pokrajinsko vodstvo in izvolilo še izvršni odbor, tri podtajnike, flpdftìjni odbor in preglednike računov.
Sejo je odprl deželni odbornik za
kmetijstvo Tripani, ki je bil prejel največje število glasov. Zahvalil se je dosedanjemu tajniku De Simone-ju, le-ta pa je predlagal izvolitev novega tajnika.
Pred tem so govorili ing. Augelli, zastopnik Movimento di iniziativa popolare, deželni odbornik Cocianni, bazist in dr. Cian, predstavnik forze nuove. Trije podtajniki bodo pripadali strujam morotejcev, baze in MIP. Novi tajnik bo vodil stranko dve leti.
Ob zaključku seje so razpravljali o energetski krizi in bili mnenja, da je potrebno tudi poslej izkazovati civilno zavest, zlasti pa bo potrebno — po sodbi KD — načrtovati uporabo energije ter jo prvenstveno zagotoviti industriji, javnim prevozom, kmetijstvu, bolnišnicam, zavodom javne pomoči in šolam.
SESTANEK MED SINDIKALISTI IN UPRAVNIM SVETOM
Prizadevanja za razširitev industrijske cone v Gorici
So na vidiku razlaščanja slovenske zemlje?
Člani upravnega sveta konzorcija za goriško industrijsko cono so se prejšnji dan na sedežu (ta je začasno v stavbi trgovinske zbornice v Ulici Crispi) sestali s predstavniki tajništva enotne sindikalne federacije. Na sestanku so govorili o širjenju industrijske cone, o gradnji novih obratov, o možnosti raz-laščevanja zemlje, o gradnji enotne menze za delavce zaposlene v tej coni.
Iz tiskovnega poročila konzorcija je razvidno, da so na seji ugotovili, da je potrebno na področje industrijske cone premestiti najprej tiste delavnice in tovarne, ki delujejo sedaj v mestnem sred'šču. Kar se tiče novih obratov, je treba prvenstveno upoštevati tiste, ki bodo zaposlili visokokvalificirano delovno silo. Na drugi strani pa so ugotovili, da ni sedaj na razpolago potrebnih zemljišč. V teku so postopki za ured'tev zazidalnih načrtov, «kar bo dovolilo», tako je rečeno v tiskovnem poročilu, «da se lahko uprava industrijskega konzorcija zateče k razlastitvenim dekretom, če ne pride prej do drugačne rešitve».
Doslej niso v industrijski coni, tj. v Štandrežu, zemljišč razlaščali Občinska uprava je zemljišča prosto kupovala in jih nato oddajala tovarnarjem, sedaj pa kaže, da so pri novoustanovljenem industrijskem konzorciju drugačnega mnenja.
Sindikalisti so tudi nakazali potrebo, da se v industrijski coni zgradi center za delavce, v katerem naj bi bila enotna menza. Ob zaključku sestanka so prisotni izrazili željo, da bi se točke o katerih so razpravljali, čimprej uresničile in da bi še vnaprej sodelovali.
Skupščine dijakov dveh italijanskih šol
V dveh italijanskih srednjih šolah v Gorici so se dijaki včeraj vzdržali obiska pouka in so se v šolah sestali na skupščinah, kjer so pretresali razna vprašanja. Na realni gimnaziji na Trgu Julia niso šli dijaki k pouku, ustanovih so študijske skupine, na katerih so govorili o avtobusnih in železniških prevozih, o političnih odnosih med šolo in družbo, o notranji strukturi šole.
Kar se tiče prevozov je študijska skupina mnenja, da ni dal deželni odbornik za prevoze Cocianni zadovoljivega odgovora dijakom: ni namreč dejal, če je za publicizacijo avtobusnih prevozov. Dijaki so sestavili načrt in ga bo-
do poslali ustreznim ustanovam. V zvezi z notranjimi vprašanji so dijaki mnenja, da se v šolah izvaja nanje pritisk in so zaradi tega sklenili poslati šolskim oblastem predloge za odpravo teh neskladnosti. Študijske skupine bodo delovale tudi danes.
Na srednji industrijski šoli «Galilei» pa so se včeraj dijaki sestali na skupščini v šolskih prostorih. Ravnatelj ni dal na razpolago velike dvorane, niti ni dovolil dijaške skupščine. Sklenili so nadaljevati s podobno akcijo tudi danes. Predlagali so sestanek vsega dijaštva zavodov Galilei, realne gimnazije in profesionalnega zavoda ter sestanek s sindikati. Že včeraj je ravnatelj zavoda prof. Luciano Zibardi poslal vsem staršem pismo, v katerem jih obvešča, da se niso dijaki javili včeraj k pouku in da nemudoma sklicuje roditeljski sestanek vseh staršev. Stvari se utegnejo zaplesti, kajti v Gorici krožijo vesti, da namerava šolska oblast nastopiti zelo ostro.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Rosanna Calabrese, Chiara Stanič, Roberto Pighin, Maurizio Alban, Maurizio Pegorer, Pierluigi Degiovanni, Barbara Magrin, Francesca Pinausi, Federica Zorzenon, Tiziana Zoff, Antonella Ganeva, Um-berta Ciolli.
SMRTI: 64-letna gospodinja Rosaria Faema por. Franco, 62-letni u-pokojenec Jožef Gomišček, 73-letna gospodinja Lia Menotti por. Tuzzi, 48-letni zidar Giovanni Battala, 87-let-na gospodinja Luigia Pacorig vd. Videli, 85-letna gospodinja Rosa Petrovčič vd. Padovan, 44-letna gospodinja Alvia Grego por. Maurel, 49-letni kmet Graziano Massera, 88-letna gospodinja Uršula Simšič vd. Pecorari, 92-letni trgovec Bartolomeo Mischou.
Ijenja tistim, ki pri kmetih zbirajo mleko.
Poudarjeno je bilo še enkrat, da lahko uporabljajo zdravniki svoj avto le kadar gre za nujni poseg. Ko gredo na redno delo v bolnišnico ob ne. deljah se morajo poslužiti javnih sredstev, razen če ne prihajajo na delo iz krajev, kjer ni avtobusnih zvez.
Ob zaključku seje je prefekt izrekel zadovoljstvo, ker je prebivalstvo Goriške disciplinirano upoštevalo vladne ukrepe.
V	ORGANIZACIJI TREH ŠOL
V	soboto dijaški ples v Prosvetni dvorani
Dijaki treh slovenskih višjih šol v Gorici, gimnazije - liceja, učiteljišča in trgovskega zavoda za trgovino, priredijo v soboto, 15. decembra ples, ki bo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu. Organizatorji so za to priložnost povabili zabavni ansambel.
Zaradi prepovedi kroženja ob nedeljah in praznikih so se mladi študentje odločili, da se bo ples pričel že ob 17. uri in bo trajal do 23. ure, tako, da bodo lahko vsi tisti, ki stanujejo v okoliških vaseh, imeli čas, pravočasno vrniti se domov.
Vabila za sobotni večer se dobi pri dijakih treh šol.
• Na sedežu prosvetnega društva «Oton Župančič» v štandrežu je na
razpolago tistemu, ki dokaže, da je lastnik, zlata zapestna verižica. Na eni strani je vklesano ime Nini, na drugi pa ime Ema in neki datum.
Prejšnjo noč v Gabrjah
dve prometni nesreči
V ponedeljek zvečer sta se pripetili na ovinku med Gabrjami in Devetaki dve avtomobilski nesreči. O-koli 22. ure je zaneslo giulio, ki se je hudo poškodovala ob trčenju v zid ob cesti. Nekaj po polnoči pa se je s fiatom 500 prevrnil Franjo Srebotnjak iz Jeremitišča. Avto je trčil ob drog s prometnim znamenjem ter se prevrnil. Mimoidoči so prevrnjeni avtomobil spet postavili na kolesa in poklicali rešilca, da je šoferja odpeljala v bolnišnico. Zaradi šoka in manjših ran so ponesrečenca pridržali v bolnišnici za nekaj dni. Vozilo je zelo poškodovano.
Karabinjerji, ki so prišli na kraj dogodka, niso še ugotovili, kako je prišlo do dveh nesreč na skoraj istem kraju. Ali je bila temu kriva burja, ki je prav tam zelo pihala, ali pa pesek, ki ga je napihala na cesto.
Razna obvestila
Mladinski krožek Gorica vabi mlade z mesta in okoliških vasi, da s« ob nedeljah udeležijo plesnih čajank, ki jih prirejajo v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13. čajanke bodo na sporedu vsako nedeljo in ob praznikih od 18. do 22. ure. Vabila, brez katerih je vstop prepovedan, se lahko dobijo pri Elijani Bensa na sedežu SPZ, Ul. Malta 2 in pri Ivu Berdonu v štandrežu.
Kino
Gorica
VERDI 20.00 Nastop gledališke sku. pine z delom Achilia Campanila «Manuale di teatro».
CORSO 16.15—21.00 «La morte negli occhi del gatto». G. Birkin in M. Keller. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17.00-21.00 «La piscina». R. Schneider in A. Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. Jetom.
VITTORIA 16.15-22.00 «Wang Yu, l'imbattibile». W. Yu in H. Ma. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.00-21.00 «Rulli di tamburi». C. Bronson in A. Ladd. Barvni film.
Tržič
AZZURRO — Zaprto
EXCELSIOR 16.00-21.00 «Cina, violenza e furore». Barvni film.
PRINCIPE 17.00—21.00 «Casa di bambola». Barvni film.
J\ova Gorica
SOČA «Sutjeska», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.30.
SVOBODA «Klic volkov», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Lawrence Arabski», ameriški barvni film ob 19.30.
DESKLE Prosto.
RENČE Prosto.
KANAL Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244. tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72701.
Sorodnikom in prijateljem javljamo, da je 24. L umrla naša draga sestra, svakinja in teta
novembra
TEREZINA SFILIGOJ
Pokojnico bomo prepeljali s pokopališča v Gorici v petek, 14. m. ob 9.30 v družinsko grobnico v Medani v Brdih, kjer bo
Žalujoči sorodniki
pogreto istega dne ob 12.30.
Gorica, 12. decembra 1973
Pogrebno podjetje Preschem, Gradišče, tel. 99155*
S svečanosti v Gonarsu
Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane in rudarska godba iz Trbovelj na komemoraciji
Prapori organizacij ZB iz Slovenije se klanjajo žrtvam ob minuti tišine
ODMEVI NA SESTANEK MED TITOM IN DREZNJEVOM
Sovjetski komentator in zahodne špekulacije
Termine o «usklajeni politiki» in podobnem je treba drugače tolmačiti, ko gre za odnose med deželami Varšavskega sporazuma, in drugače, ko gre za odnose med Jugoslavijo in SZ
' ' ^
Dva oficirja JA in za njima karabinjerji v paradni uniformi nosijo venca jugoslovanske in italijanske vlade
V oddaji, ki jo, kot pravijo, gleda kakih sto milijonov sovjetskih gledalcev, je bilo znanemu komentatorju Juriju Žukovu postavljeno vprašanje, zakaj ni Jugoslavija članica Varšavskega pakta in skupnosti SEV.
To ni bilo slučajno. Vprašanje je bilo postavljeno v trenutku, ko so v sovjetski javnosti na široko komentirali rezultate kijevskega srečanja predsednika Tita in generalnega sekretarja KP SZ Brež-njeva, vtem ko so sovjetski časopisi ob 30. obletnici ustanovitve SFRJ objavili številne članke, v katerih so zelo pohvalno pisali o Jugoslaviji in njenem sodelovanju s Sovjetsko zvezo.
Jurij Žukov je na to vprašanje korektno odgovoril. Začel je pri letu 1948, ki ni moglo biti brez posledic v medsebojnih odnosih o-beh držav, nakar je bistvo odgovora označil s tem, da je Jugoslavija neuvrščena dežela in da tak njen položaj sam po sebi izključuje njeno pripadnost h kakemu bloku. Na široko je pojasnil nastanek in razvoj gibanja neuvrščenosti, katerega je eden od njegovih ustanoviteljev predsednik Tito.
Žukov je pozitivno ocenil to gibanje, ki postaja vse bolj pomembno, kar v SZ danes uradno in vse glasneje priznavajo. Položaj Jugoslavije v SEV — je rekel
—	je urejen z dogovorom, ki odpira široke možnosti k še boljšemu sodelovanju, kar je skladno z načeli jugoslovanskega statusa — kot je {»udarjeno v komunikeju razgovorov Tito - Brežnjev — moč tudi pričakovati.
Odgovor prvega sovjetskega političnega komentatorja ni bil namenjen samo gledalcu, ki je bil vprašanje postavil, in milijonom gledalcev, ki so ga v SZ poslušali, marveč tudi vsem, ki so si v svetu izmišljali vsakovrstne kombinacije na račun zadnjega srečanja med Titom in Brežnje-vom. Takisto je opaziti, da so z avtorji takih zahodnih špekulacij začeli polemizirati tudi sovjetski časopisi
Tako je tednik «Novoje vremja»
—	ki izhaja ne samo v ruščini, temveč še v štirih svetovnih jezikih in je potemtakem namenjen tudi inozemstvu — odgovarjal britanskemu tedniku «Observer». Najbolj mu zameri, da poenostavlje-
'r» tolmači enotnost dveh socialističnih dežel, ko piše, da je «jugoslovanska komunistična partija nedvomno soglašala s sovjetsko politiko ter glede mednarodnih in ideoloških vprašanj.»
«Novoje vremja» odgovarja «Ob-serverju», da krepitev vezi med SZ in Jugoslavijo ni enostranski proces, marveč rezultat sološne težnje k medsebojnemu razumevanju in širšemu sodelovaniu. sori-čn tega pa tudi vzajemno koristno. Odgovor se tako na določ°n način navezuje na komentar istega časopisa o istem vprašanju, ki je bil objavljen v prejšnji številki, še preden je bilo objavljeno kijevsko poroMlo. V tem komentarju so kot temelj sodelovanja med obema deželama navedeni:
—	podobnost zgodovinske usode:
—	skupne osnove socialne ureditve in podoben pristop k mnogim mednarodnim vprašanjem:
—	privrženost načelom socialističnega intemacionalizma:
—	skupna borba za mir, neodvisnost in enakopravno mednarodno sodelovanje:
—	borba proti imperializmu.

Ali je «Observer» skonstruiral svoje kombinacije o «približevanju Jugoslavije k vzhodnemu bloku» iz morebitnih različnih tolmačenj «socialističnega intemacionalizma», to ve samo britanski tednik. V SZ je opaziti edinole, da so tudi nekateri drugi sovjetski časopisi, ob-ravnavajoč isto temo, posebej poudarili intemacionalistične odnose ter usklajeno politiko socialističnih dežel.
Tako je «Pravda» poudarila, da so «sovjetsko - jugoslovanska pogajanja znova potrdila povečani mednarodni pomen pristnejšega sodelovanja med socialističnimi deželami», vtem ko je za časopis «Iz-vestja» usklajena politika bila in ostane poglavitni pobudnik mednarodnega popuščanja». Morda pri «Observerju» niso znali ali pa tudi niso hoteli razumeti, kako se termini o «usklajeni politiki» in podobnem lahko razlikujejo, ko se nanašajo na odnose med Jež eia mi Varšavskega pakta ah na one med Jugoslavijo in SZ. Morda so .o razliko celo povsem ignorirali.
Izjemna pozornost je bila v SZ posvečena 30 - letnici ustanovitve nove Jugoslavije. V časopisih je bilo mnogo pozitivnega napisanega o raznih vprašanjih družbenega
in gospodarskega razvoja Jugoslavije, poudarjeni uspehi, ki jih je Jugoslavija dosegla. V odnosih s SZ je bila največja pozornost posvečena skupni borbi proti fašizmu, zlasti pa še omenjenemu uspešnemu gospodarskemu sodelovanju. Vendar gospodarski in družbeni uspehi niso prikazani pod vplivom samoupravnega sistema, vtem ko tudi mednarodna vloga Jugoslavije ni postavljena v koordinate njene neuvrščene politike.
Jugoslavija in SZ imata toliko skupnega v uspešnem medsebojnem in mednarodnem sodelovanju
—	temelječem na načelih, ki jih spoštujeta obe deželi, da predstavljajo jugoslovanske specifičnosti kot sta samoupravljanje in neuvrščenost samo razlike v poteh in metodah sociahstičnega razvoja. Te metode — je rekel žukov
—	ne morejo biti vzrok medsebojnega nesporazuma. Seveda, če bi sovjetska javnost te specifičnosti že od prej poznala, pa bi Žukov ne moral danes odgovarjati na vprašanja, zakaj Jugoslavija ni članica Varšavskega sporazuma, pa tudi «Novoje vremja» bi «Observerju» in podobnim ne moralo odgovarjati na njihove tendenciozne članke.
iiliiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii


IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Ciro Russo v galeriji Rossoni
Predstavniki furlanskega združenja deportirancev v nacistična taborišča
Izmed slikarjev na Tržaškem je Ciro Russo tisti, ki največ potuje. Francijo, Španijo, Severno Afriko, Nemčijo in Jugoslavijo je že nekajkrat obiskal. Pred kratkim pa se je vrnil iz Portugalske, odkoder je prinesel zanimiva olja, ki vidno izstopajo iz množice drugih na njegovi novi razstavi v galeriji Russo v Rossonijeve pasaži.
Od početnega samodopadljivega realizma, se je Russo v neprestanem poenostavljanju in omejevanju barv in otipljive stvarnosti izluščil in izoblikoval v lastno umetniško izraznost. Njegov razvoj odmikanja od slikarskega realizma ga je vztrajno usmerjeval v sintezo upodobljenih pokrajin, ki jih slika s prefinjenim občutkom predvsem tiskega, kar je bistveno značilno za njih topografski videz.
Pri tem pa ne zanemarja vnašati duha njih prebivalcev, kar doseže s posebnostjo barv in oblik, pri čemer pa se ne zamuja s podrobnostmi. Tako so mu hiše samo o-glate barvne ploskve živahnejših barv sredi topega zelenja vegetacije in rjavin zemlje, npr. rdeč poudarek v obeh odličnih pokrajinah iz pokrajine Marche, bel pa v podolgovati sliki razgleda proti goriškim Brdom z ravnice pred Ločnikom. Russo pri tem pa z najmanjšim likovnim naporom ust-varia drevesa, bregove, pobočia gričev, obalo, skale, hišo ali čoln
s kar najbolj skromno, na bistvenost zreducirano obrisno črto. A vendar iz vseh stik diha čar upodobljenih kraje-'. Od tod vidna razlika med podih irai iz tržaškega zaledja in on:rr.i iz Portugalske, kjer v slednjti začutimo vso bedo in zaostalos-. dežele, čeprav se eksotične stavbe iz predmestja Lizbone kopljejo v sončni luči. Pronica pa iz nje medel odsev peščeno sivega obleska, skoroda tih utrip žalosti, posebno na golih zidovih razpadajočih stavb. Čutimo lo siromaštvo tudi iz slik ljudi, ki na oslih jahajo prvi nami. So pa to tudi morda podobe, iz katerih se oglaša neka nov ' umetniška govorica tega tempe’amentnega slikarja, posebno še v sveže naslikani podobi Sesljana pod letošnjim snegom.	MILKO BAMBIČ
NA FILMSKIH PLATNIH
V «Lo bonne annèe» (Una donna e una canaglia, 1973) se Le-louch ironično povrača k svojemu najbolj uspelemu filmu «Un uomo una donna». Dobra letina, o kateri govori izvirni naslov, je pač leto 1967, ko je Lelouch režiral omenjeni film, o katerem se v novem filmu večkrat govori in ka terega pod začetnimi naslovi vidimo celo nekaj prizorov.
S. G.
Iz
Beneške
Slovenije
O perečem vprašanju «pendolar] evi
V	nekaterih furlanskih občinah so začeli preučevati vprašanje «pendolarjev» v sedanjih razmerah. Namreč v razmerah, ko je treba v prometu varčevati z bencinom in oljem za avtomobile in avtobuse, ki prevažajo delavce v industrijska središča, zlasti v industrijski trikotnik Manzano. Med «pendolarji» so tudi taki, ki v tovarnah delajo tudi ob nedeljah oziroma. ki so zaposleni v terciarnih dejavnostih, kjer mora biti delo opravljeno tudi ob nedeljah, kot je, postavimo z bolniškim osebjem.
Naši «pendolarji» se največ vozijo v številne tovarne in tovarnice stolov in stolic okrog mestec San Giovanni ob Nadiži, Manza-na in Butrio. Na žalost se «pen-dolarji» iz Beneške Slovenije ne morejo voziti bližje, ker niso ne tovarna pri Špetru pri Ažli ne ona v Čedadu in tudi ne tovarna v Vidmu tako velike, da bi poleg furlanskih delavcev zaposlovale še delavce iz Beneške Slovenije.
V	Beneški Sloveniji so zelo redki «pendolarji», ki bi bili zaposleni tudi ob nedeljah. Toda nekaj stotin delavcev le odhaja iz slovenskih in benečanskih vasi vsako jutro na delo v Furlanijo. Znano je približno, koliko ljudi vsakodnevno niha - pendolira med svojim domom in tovarno. Izloženi so velikemu, dodatnemu naporu, ker morajo vsako jutro vstati še pred peto zjutraj, da pridejo pravočasno na delo. Avtobusi, ki jih vozijo, niso najbolj redni. Delavci morajo, zlasti pozimi, precej čakati, preden se lahko odpeljejo. Vožnja je dolga, zato so naši pendolarji po dve, tri ure delj od doma, so tako rekoč po 11 do 12 ur dnevno na delu. Koliko so potemtakem sploh doma? Resnici na ljubo, domov pridejo samo večerjat in spat. Drugo jutro pa spet v naglici na delo, niti toliko časa nimajo, da bi pošteno pozajtrkovali. In tako gre skozi vse leto, ob slabi plači, slabši kot jo imajo naši emigranti v Švici, Nemčiji, Belgiji, Franciji in drugje.
Ne pišemo teh trpkih resnic zato. da bi dajali prednost emigrantskemu delu, saj je življenje emigrantov še dosti slabše od slabo plačanega pendolarja doma. Ko prihajajo naši emigranti domov za božične in novoletne praznike, — poizvedujejo zelo natanko, kakšno je zdaj življenje doma, v kakšnih pogojih žive in kako delajo pendolarji. Vprašujejo jih, kakšne so plače v furlanskih tovarnah, kjer delajo, kako se vozijo na delo. koliko časa, koliko morajo plačati
■■ivmiillllMlllllliiiii
iiiiitiiliiliiiiiimiiiiilimi
iz svojega žepa za vožnje, v kakšni meri finansira dežela razna zasebna avtobusna podjetja. Kako le-ta delavce prevažajo na delo, kakšen je odnos teh podjetij do delavcev, ki so njihovi klienti, ali mislijo, da je za delavca vsaka «kareta» dovolj dobra. «Pendolar-je», ki se vozijo z lastnimi avtomobili, sprašujejo, če se lahko vozijo tudi pozimi, ali so ceste splužene oziroma, kako se vozijo domov zjutraj, ko so ceste poledenele, ali jim ni težko se voziti vse leto domov, trudni, zaspani po o-vinkastih, ozkih cestah. Pa še sprašujejo po prometnih nesrečah, koliko se jih primeri itd. Ko od «pendolarjev» zvedo,- da se vsako leto po dva, trije ubi/-», kakih deset poškoduje, majejo z giovami in zamišljeno molče. V sebi razmišljajo, ali naj se odločijo za «pendolarstvo» in ostanejo doma ali za barakarsko emigrantstvu v tujini.
Za sedaj ne bi očitali občinam in deželi ter jih vpraševali, kaj so v tem pogledu ukrenile, kaj nameravajo storiti kar se tiče «pendolarjev». če se bo kriza še za ostrila. Vsekakor pa bi tudi naše občine, po zgledu furlanskih, morale pokazati večje zanimanje, večjo skrb za probleme «pendolarjev». Zlasti bi šlo od dežele pričakovati, da bi se pozanimala za njihov boljši prevoz na delo. Občinske uprave bi se morale oozani-mati za sestavo točnih statistik «pendolarjev»; koliko jih je, kako daleč se vozijo in koliko morajo iz svojih žepov plačevati za pen-dolarsko vožnjo oziroma, koliko k temu prispeva dežela. Nadalje bi tako občine kot dežela morale tudi vedeti, kaj bodo storile, če se bo zaostrila situacije v zvezi z arabsko nafto.
Vsekakor so naši «pendolarji» v tej krizi prepuščeni sami sebi. To. seveda, ni dobro, to tudi slabo vpliva na emigrante v tujini, ki to vidijo, opazujejo in ugotavljajo, da se naše oblasti za «penda larje» malo brigajo. Skratka, naše benečanske zadeve, pendolar-ske in mnoge druge, bi bilo treba enkrat začeti resno reševati, še v času, da ne bo prepozno.
A. R.
VITA ITALIANA — Documenti ed informazioni, štev. 8-9, za 1973. leto. Izdaja Predsedstvo ministrskega sveta v Rimu.
UUIIIIIIIIIIIHII milil um limi IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Imeli boste lep uspeh, navkljub težavam, ki boste nanje naleteli. Ogibajte se jezičnih oseb.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V poslu se zanesite samo na lastne sile. Važna srečanja in nenadna pomiritev.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Odličen dan za one, ki potujejo. Ne jezite oseb, ki jih ljubite.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Končal se bo neki spor, kar bo izključno v vašo korist. Ne bodite zaupljivi s površnimi osebami.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Če imate dobre zamisli, uresničite jih naglo. Sklenili boste zanimiva prijateljstva.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dan poln zadovoljstva, zaupanje vase pa vam bo zagotovilo uspeh Prijetne novice.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.)
Uspeh v pogledu finančnih zai in potovanj. V čustvenem pogli ne bodite nestrpni.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 11.) Imeli boste vse možnosti uspeh, samo jih boste morali zi izkoristiti.
STRELEC (od 21. 11. do 20, Ne bojte se sprejeti nove odgoi nosti. Upoštevajte nasvete dr osebe.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. Dobre poslovne ponudbe, verje tudi dober zaslužek. V družini bežen in razumevanje.
VODNAR (od 21. 1. do 19 Spremenite način vašega dela hočete doseči boljše uspehe, pozabne ure z drago osebo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Z ne pogovori boste rešili neki posk nesporazum. Iskrena privržer nekega prijatelja vam bo poi gala rešiti neko važno vpraša
SREDA, 12. DECEMBRA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost Le Mille Miglia
13.00	Človek in priroda
Rastlinsko življenje v delti Donave
Danes je na sporedu drugo nadaljevanje serije oddaj, ki so posvečene delti «velike» Donave. V današnji oddaji bo prikazano rastlinsko življenje in pa eksplozija tako imenovanega «drobnega sveta» delte. Sleherni naj bo še tako nezahte ven izlet po teh vodah, ima vedno priokus nečesa pusta lovskega, kakor da bi človek odkrival docela neznan svet Od večjih pretokov se odcepljajo ožji prehodi, kjer je še moč s čolnom, ti pa ustvarjajo neverjeten labirint kanalov, ki prodirajo naravnost v osrčje velikanskih močvirij, posejanih s skupinami trstičja in majhnimi jezeri. Tolikšno bogastvo voda in pa velika količina plodne mivke, ki jo nanaša voda, omogočajo odlično rast vseh trav in drevja kakršna ni opaziti na vsem našem kontinentu. Ogledati si od blizu življenje delte pomeni poseben užitek opazovanja vsega njenega bogatega življenja
13.30	DNEVNIK
14.10 - 14.40 Vzgoja danes Otrok in okolje
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Spored za najmlajše
17.45	Spored za mladino
18.45	Poljudna znanost Evropski nacionalizem
Frankistični režim že nad tri desetletja zapira Španijo v meje najbolj trdega totalitarnega režima. Prav tako dolgo je na čelu Španije njegov ustanovitelj Francisco Franco. V javnosti se pojavlja vse redkeje, vendar vedno, ko je treba ponovno svečano potrditi nedotakljivost režima, kar obenem predstavlja grožnjo vsem, ki znotraj in zunaj Španije želijo njegov propad. Na Pirenejskem polotoku ni to edini totalitarni režim. Podobnega, če ne hujšega, je na Portugalskem u-stanovil Salazar, še preden je izbruhnila državljanska vojna v Španiji. Salazar je umrl, toda njegov režim živi naprej. Zdi se, da stopata Španija in Portugalska po dveh vzpored nih zgodovinskih poteh. Vendar je upati, da bo v Španiji po Francovi smrti vendarle prišlo do kake pozivine demokratične spremembe stanja, ki je danes nevzdržno
19.15	Ral. kronike
Danes v parlamentu, Gospodarstvo in delo, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.45	Problem vesti
Politični atentati in terorizem
Leta 1942 je skupina čehoslovaških partizanov med nacistično okupacijo likvidirala «Reichsprotektorja» za Češko in Moravsko Heydricha. Ta dogodek je Enzo Biagi povzel, da bi v tem četrtem nadaljevanju obravnaval temo političnega a-tentata in terorizma
21.50	Športna sreda
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
17.00	Spored za vojake
18.00	TVE — Gospodarstvo in umetnost
18.45	Gospodje in gospe
Zabavni glasbeno govorni spored, ki ga vodita Delia Scala in Landò Buzzanca
20.00	Ob 20 uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Danny Kaye: Glasba in sanje «Venera in profesor» — film
V glavnih vlogah: Danny Kaye in Virginia Mayo
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.20	in 11.00 Šola
17.50	Otroci naše šole Serijski film
18.05	Risanka
18.15	Obzornik
18.30	Na sedmi stezi Športna oddaja
18.50	Marksizem
19.20	Kaj hočemo
Ob ustavn h in kongresnih razpravah
19.45	Kozmet;čno ogleialo
20.00	DNEVNIK 20.35 Film tedna
NEŽNOST
Nežnost je najnoveiši film — za nas premie-a v pravem po menu besede. Odlikuje ga svojevrstno razpoloženjsko vzduš je. ki ga v potrošniški družbi in s tem v vezi tudi v po trošni zahodni kinematografiji zastonj iščemo.
Gre za prikaz ljubezni med mladimi z vsemi nesporazumi trpljenji. Film je izrazit 'redstavnik nekakšnega «poetičnega realizma», ki ga v redkih sovjetskih filmih že dobro pozna mo. Sestavljajo ga tri zgodbe — povezane z istimi liki. Po leg izjemno kvahtetno, občuteno izpovedanih zgodb velja oh filmu opozoriti na določeno eksotičnost ambienta in na dej stvo, da nam ta p-emierni film predstavlja v n?j'epši luči docela neznano, po tem filmu pa naenkrat izredno intere sanino uzbeško kinematografijo
21.45	Glasbeni nokturno
I. Petrič: Musique concertante za klavir in orkester
22.05	POROČILA
KOPPSKA BARVNA IELEVIZIJA
20.00 Risanka
20.15	POROČILA
20.30	Svetovno prvenstvo v rokometu za ženske četrtfinale (prenos iz Zagreba)
21.40 Gosti v studiu: Koncz Zsuzsa Zabavno - glasbena oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20 15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba, 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Spored za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 šola; 18.50 Koncert;
19.15	Higiena in zdravje; 19.25 Zbori in folklora ; 20.00 Šport ; 20.35 Simf. koncert; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
12.10	Plošče; 12.15 Deželne kra nike; 15.10 Glasbeno - govorni spored; 16.20 G. Verdi: «H corsaro», melodrama; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Regionalni program; 6.40 Glasba za da bro jutro; 7.40 Lahka glasba; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček:
12.00	Glasba po željah; 14.00 Sama upravna praksa; 15.00 Mala enciklopedija; 15.15 Simf. glasba: 16.40 Popevke; 17.00 Mladi izvajalci; 18.00 Lahka glasba; 19.00 Iz priljubljenih oper; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Ritmi za godala ; 21.00 Literarna oddaja ;
22.00	Pop jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 Poseben program: Danes Peppino Gagliardi; 15.10 Za vas mlade; 17.05 Popevke; 17.40 Nadaljevanka «Trije mušketirji»; 19.50 Nove plošče; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radijska priredba; 22.10 Operni koncert.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30. 19 30 Po ročila; 7.40 Na sporedu Dean Martin in I Pooh; 8.40 Kako in za kaj; 8.55 Melodrama. 10.05 Pesmi za vsakogar; 10.35 Pogovor s po slušalci; 12.40 Opravljivci; 14.00 Plošče; 18.45 Glasba izven pro-spored; 17.50 Telefonski pogovori:
21.00	Plošče.
III PROGRAM
10.00	Koncert za začetek: 11.00 Šola; Tenorista A Fertile in N. Gedda; 12.20 Sodobna ital glas ba; 13.00 Glasba skozi čas. 15.15 Haydnove simfonije: 16 30 Komorna glasba; 17.35 Glasba izven pio grama ; 18.45 Kulturni pregled ;
19.15	Vsakovečerni koncert; 21.30 Bachovi koncerti.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13 00. 15.00.
19.00	Poročila; 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja, 9 05 Nenavadni pogovori; 9.25 Otroške i gre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 11.00 Turistični napol ki; 11.15 Z nami doma in na poti;
12.10	Znane melodije; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi: 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	G. Verdi: odlomek iz opere «Othello»; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Violinist Vladimir Šker-lak; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč. otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 21.25 La pe melodije; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Jug. pevci zabavne glasbe.
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
12. decembra 1973

PO VESTEH IZ BENETK
Bo pomagal voditi Triestino tudi Radio?
V tržaških krogih te vesti doslej še niso potrdili
Po nedeljskem porazu Triestine] DOM: Kont 4, Cubej 4, Dornik v kraju Novi Ligure je trener Cer- 15, Marušič 2, Hr‘nct' Marin*;* o bi
goli izrazil željo, da bi mu pri vodstvu tržaškega tretjeligaša pomagal še kdo. Zato so se razširile govorice, da bo stal Sergoliju strani nekdanji trener Tržačanov in sedaj strokovnjak pri Venezii Enrico Radio. Kaže, da je bilo najprej v načrtu, da bi Radio sodeloval bodisi pri Venezii kot pri Triestini, vendar pa je predsednik be neške enajsterice v nekem intervjuju izjavil, da je to zaenkrat nemogoče, saj je Radio vezan na Ve-nezio s pogodbo, ki je deponirana pri italijanski nogometni zvezi je tako izključeno, da bi sodeloval pri vodstvu obeh tretjeligašev. Predsednik Bigatton pa je izjavil, da ne bi nasprotoval, če bi Radio podal ostavko na svoje mesto tehnika pri njegovem moštvu in šel po magati reševati Tržačane.
Iz tržaških virov pa se o Radiovi namestitvi ne ve nič, saj je predsednik Colummi izven Trsta. Vendar pa je možno, da se bo pri povratku v naše mesto sestal z Enricom Radiom, da bi razpravljal o njegovem prihodu v Trst, kjer je pred leti že treniral tržaško enajsterico. Prihod Radia v Trst je precej verjeten, saj je velik prijatelj sedanjega trenerja Cergolija in sta oba že stara znanca.
LA PLAGNE, 11. — Francija si je priborila na ženskem tekmovanju za EP v La Plagnu še eno zmago, in sicer tudi v smuku. Lestvica:
1.	Christiane Ray (Fr.)	1’21”95
2.	Laurie Kreiner (Kan.) 1’22”27
3.	Nicola Spiess (Av.)	1’22”52
4.	Cristina Tisot (It.)	2'22”90
5.	Carolyn Oughton (Kan.) 1’23”15
0. Riitta Ollikka (Fin.) 1’23”67
7.	Andrea Totschnig (Av.) r24”10
8.	Heidi Bauer (Av.)	1’24”21
9.	Martina Hellmer (Av.)	1’24”28
10. A. Vorderregger (Av.) 1’24”38
Lestvica za evropski pokal je zdaj taka:
1.	Serrat in Ray (obe Fr.)	25
2.	Tisot (It.)	22
4.	Poulsen (ZDA) in	
	Kreiner (Kan.)	20
6.	Debemard (Fr.) in	
	Spiess (Av.)	15
8. Oughton in Kreiner (obe Kan.) 8 10. Ollikka (Fin.) in
Clifford (Kan.)	6
KOLESARSTVO
PARIZ, 11. — Enainšestdeseta kolesarska dirka po Franciji «Tour de France» se bo pričela 22. junija prihodnjega leta in zaključila 21. julija po 22 etapah in po 4.050 km dolgi progi. Start «Toura» bo v Bruslju, končni cilj pa bo v Parizu. Največja francoska profesionalna kolesarska dirka bo tudi letos prešla meje in bodo nekatere etape potekale po Angliji, Belgiji, Španiji. Najdaljša bo dvanajsta etapa (260 km), na najnapornejši prelaz Tourmalet pa se bodo kolesarji povzpeli v 17. etapi.
* * *
CIUDAD MEXICO, 11. — Belgijski kolesar Patrick Sercu je v Mehiki dosegel nov (sicer neuradni), svetovni rekord v dirkališčni vožnji na en kilometer dolgi progi, ki jo je prevozil v r5"60/100. To je za tri sekunde boljše od prejšnjega svetovnega rekorda, ki ga je postavil pred 21 leti angleški profesionalni kolesar Harris. Ni pa gotovo, če bo mednarodna kolesarska zveza rekord potrdila, saj so merjenje časa opravili ročno, ne pa z elektronskimi urami, kot to zahtevajo pred pisi UCI.
Rener, Marinčič 2, Mozetič 2, Terčič, Semolič, Vogrič.
V prijateljski košarkarski tekmi sta se prejšnji teden pomerili moštvi Grosista iz Nove Gorice ter goriškega Doma. Čeprav končni izid tekme kaže, da se je tekma odvijala samo enosmerno, so se dogodki na igrišču odvijali v čisto drugačni luči.
Goriški mladi košarkarji so bili povsem enakovredni svojim novo goriškim vrstnikom, saj so večji del prvega polčasa celo vodili. Najboljši na igrišču v tem delu igre je bil nedvomno domovec Dornik, ki
Drevi, ob 20. uri se v Trstu, v Ulici Geppa 9 sestane novoizvoljeni odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Odborniki so napro-šeni, da se polnoštevilno udeležijo seje.
skoraj ni zgrešil meta s srednje in velike razdalje.
V drugem delu igre pa so gostje pričeli z ostrejšim tempom in so s tem strli vsak odpor mladih Goričanov. Videlo se je namreč, da so bili gostje telesno, pa tudi tehnično bolje pripravljeni. Najbolj so izstopali izredno visoki centri, med katerimi je bil brez dvoma najboljši Faganel, ki je sam dosegel 27 točk.
Poraz pa naj domovcev ne potare. Nasprotno: vliti jim mora poguma ter obilico dobre volje in vztrajnosti pri delu. Na tak način bodo dobri rezultati brez dvoma prišli.
Willy Prinčič
HOKEJ NA LEDU
V mednarodni prijateljski tekmi
Mladinska nogometna enajsterica
Prim orja
...................................................lini..........................................................
lllllllllllllllllll«
KOŠARKA
V PRVENSTVU «POMLAD»
Bor zaostal le za dva meta Openci zapustili dober vtis
Danes v Dolini nastop veteranov ljubljanske Olimpije
Visoka zmaga Jugoslavije nad Romunijo
LJUBLJANA, 11. — V prijateljski mednarodni hokejski tekmi je danes v Tivoliju jugoslovanska reprezentanca premagala Romunijo s 7:2. Po prvih dveh tretjinah je bilo stanje neodločeno 2:2 in je že kazalo, da bodo zmagali gostje, vendar pa so v. zadnji, trejjini Jugoslovani zaigrali kot prerojeni in so dosegli kar pet golov. Jutri pa bo na sporedu povratno srečanje.
Ricreatori — Bor 76:72 (30:38)
BOR: Žerjal 14, Parovel 13, Bruno Furlan 21, Volk 4, Siega 5, Mazzucca 5, Perko, Ciuffi, Košuta, Ražem 10.
Prosti meti: 8:28.
V	izenačenem in tehnično veljavnem srečanju je Bor zgubil le za štiri točke proti ekipi Ricreatori. Borovci so bili vseskozi vodstvu, dokler niso zaradi petih osebnih napak zapustili igrišče Ražem, Žerjal in Volk. Srečanje je sodil Giacomi, ki je bil tudi tokrat, na žalost, zelo «razpoložen» in je seveda opravil svoj običajni «show».
V	tej tekmi je dobro igral mladi Bruno Furlan (letnik 1960), ki je bil uspešen tako v obrambi kot v napadu. Tudi ostali borovci so igrali požrtvovalno in so zapustili dober vtis. Tekma, kot kaže izid, je bila razburljiva vse do zadnje minute.
Polet
55:31
Inter 1904 (29:16)
POLET: Valter Sosič 2. Andolšek, Danev 2, Taučer 13, Škabar 10, Rismondo, Kajin 4, Ferluga, Ivan Sosič.
Prosti meti 5:14.
Na spolzk^rp igrišču na Opčinah
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihnuiiiaiiiiuiiiinummmUniaiifiiiiiiuiiiHiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiHn
KOŠARKA
Saclà bo igrala s Crveno zvezdo
V prijateljski košarkarski tekmi
Dobra igra Doma v prvem polčasu
Grosist (NG) — Dom 62:29 (21:15)
GROSIST: Slamič 5, Faganel 27, Križman 2, Lovrič 4, Balič 2, Lovrečič, Korošec 2, Jug 2, Spacal, Jarc 10, Hvala, Oblak 4, Šček 4.
MUENCHEN, 11. — Danes so v Muenchnu žrebali četrtfinalne nasprotnike tekmovanja za (moški in ženski) pokal pokalov ter za «Pokal Korač».
V	moškem tekmovanju za pokal pokalov so vse četrtfinaliste razdelili na dve skupini. Saclà bo igrala skupaj s CSKA iz Sofije in beograjsko Crveno zvezdo. V polfinale bosta napredovali dve najboljši ekipi iz vsake skupine.
V	istem tekmovanju za ženske bo v A skupini Geas igral proti Spartacusu iz Budimpešte ter pro-
zmagovalcu srečanja Hapoel — IEFS Bukarešta. V B skupini pa bo sarajevski Željezničar nastopil proti leningrajskemu Spartaku m Karlovopolski iz Brna.
Tekmovanje za «Koračev pokal» so razdelili na štiri skupine. Forst Cantù bo igral v prvi z Olympi quom iz Antibesa ter za Barcelono, Videmski Snaidero bo igral v drugi skupini z AEK Atene in Jugoplastiko iz Splita, Milanski Innocenti bo v tretji skupini skupno z ek;po Villeurbane iz Lyona ter z ljubljansko Olimpijo, milanski Mobilquattro pa bo v četrti skupini, kjer bosta še Juventud Badalona ter beograjski Partizan.
ODBOJKA
V PRVENSTVU MLADINCEV
Še dve točki za Bor
Bor — Libertas Rocol B 3:1 (15:7, 15:4, 10:15, 15:9)
BOR: E. in B. Kralj, Košuta, Nadlišek, Požar, Siškovič.
LIBERTAS:	Azzano, Carraro,
Lombardo, Molinari, Spinelli, Vi-tussi, Tersalui, Valdemarin.
Sodnik: Bertocchi.
V nadaljevanju prvenstva mladincev je Bor slavil drugo zaporedno zmago in je tako ohranil vodeči položaj na lestvici. Kljub u-spehu pa «plavi» tokrat niso povsem zadovoljili, saj so prikazali igro, ki je bila daleč pod njihovimi sposobnostmi. Res je, sicer, da so nastopili v okrnjeni postavi (manjkal je Kodrič), poleg tega pa je moral Bruno Kralj zaigrati za radi poškodbe na zanj neobičajnem mestu podajača. Vendar pa bi nasprotniku, kot je Rocol, borovci nikakor ne smeli prepustiti seta. K temu naj dodamo še, da so «plavi» po prvih dveh nizih, ki so jih gladko odločili v svojo korist, začeli podcenjevati nasprotnika in to se jim je delno maščevalo, utegnilo pa bi biti tudi dobra šola za prihodnje nastope.
Mig
sta se spoprijeli ekipi Poleta in velikega favorita za končno zmago v tem prvenstvu Interja 1904. Po predvidevanju so zmagali Tržačani. Poletovci pa niso igrali podrejene vloge. Proti močnemu nasprotniku so se borili požrtvovalno in so v tej tekmi zapustili povsem zadovoljiv vtis. Razveseljivo je tokrat presenetil Evgen Danev, ki je skrbno organiziral igro svojega moštva, dobro pa se je izkazal tudi Ivan Škabar, ki je imel pod košema pri lovjenju odbitih žog dokaj težko nalogo.
Inter 1904 je tudi na Opčinah dokazal, da je povsem zasluženo na prvem mestu lestvice. Za poletovce pa je poraz s takim nasprotnikom s 24 točkami sprejemljiv.
MLADINCI
Italsider — Polet 65:54 (30:24)
POLET: Adrijan Sosič 9, Guštin 18, Edi Sosič 12, Kraus 8, Dolenc, Starc, škerlavaj, Daneu 7.
PROSTI METI: 9:20.
Polertovi mladinci so v okrnjeni postavi odigrali svojo najboljšo prvenstveno tekmo proti prvemu z lestvice, proti Italsidru, ki je v tem prvenstvu še nepremagan. Openski košarkarji so borbeno igrali v obrambi, napadali pa so sproščeno in so prisilili- nasprotnike, da so morali večkrat menjati sistem obrambe. Razveseljivo je tudi,-dà je Polet uspešno Igral’ protr italšidru tudi takrat, ko sta morala zaradi petih osebnih na pak zapustiti igrišče Adrijan Sosič in Edi Kraus. Naj omenimo še, da je Polet igral brez Jugoviča, Gantarja in Tavčarja.
Tekma se je porazno začela za poletovce, saj so zgubljali že z (0:8 in 2:12). Nato pa so se vidno opomogli in so celo izenačili pri 24:24. Tudi v drugem polčasu so bili Po-letovi košarkarji enakovredni domačinom in poraz z 11 točkami je seveda proti tako močnemu nasprotniku časten.
PRIJATELJSKA TEKMA NARAŠČAJNIKOV Bor — Polet	94:57
BOR: Udovič 24, Bufon 14, Mazzucca 19, Koren 15, Čok 4, Pegan 2, Lozej, Zubalič, Slobec, Dovgan 10, Trevisan 6, Zobec, Slokar.
POLET: Andolšek 14, Petje 4, Leniša 25, Piccini 2, Malalan 12.
V prijateljski trening tekmi sta se pomerili peterki naraščajnikov Bora in Poleta. Borovci, ki so ime-več menjav na razpolago, so prepričljivo premagali poletovce, med katerimi se je izkazal Leniša.
Bor — Old Boys ob 18. uri v Dolini
Drevi bo v telovadnici v Dolini mednarodna prijateljska tekma med Borom in veterani ljubljanske ekipe Old Boys. Kot je znano, nastopa v ljubljanskih vrstah več slavnih košarkarjev, kot so Ivo Daneu, Eiselt in še nekateri drugi. Ti so
v veliki meri pripomogli k širšemu razvoju ne samo slovenske košarke, temveč tudi jugoslovanske.
Borovci bodo igrali s svojo mlado postavo, ki nastopa v promocijskem prvenstvu. Ker pa bosta odsotna Barazzutti in Hrvatič, bosta Borove vrste ojačila dva Poletova košarkarja.	b.l.
NOGOMET _	.
NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH
Gaja v slovenskem derbiju podlegla tudi ekipi Primorja
Nepričakovan poraz Brega v prvenstvu mladincev
MLADINCI Primorje — Gaja 3:2 (2:0)
PRIMORJE: Kapun, Blažina, S. Štoka, Timeus, Černjava, V. Husu, E. Štoka, P. Milič, S. Husu, Guštin in Buzzai.
GAJA:	Calzi, Stojkovič, Milič,
Milkovič, Davanzo, Grgič, Raseni, D. Carli, Angelucci, M. Carli in Guštin.
STRELCI: za Primorje Guštin, P. Milič, Černjava; za Gajo: Angelucci, Davanzo.
Derbi med Primorjem in Gajo se je zaključil z zasluženo zmago domačinov. Gajevci so začeli tekmo brez volje, kot da nočejo prekiniti zadnjih slabih rezultatov. Tako so bili v tem delu boljši Prosečani, ki imajo solidnejši del moštva v obrambi in na sredini igrišča.
V	vrstah Primorja ni nastopil G. Husu. Nadomestil ga je Guštin, ki je prevzel mesto polkrila. «Rdeče-rumeni» so povedli prav z Guštinom takoj v začetku tekme. Domačini so dosegli še drugi gol po zaslugi P. Miliča. S tem zadetkom se j« zaključil prvi polčas.
V	začetku drugega dela so se gostje bolj potrudili. Napadalci so spravili v zadrego proseško obrambo in so nepričakovano izenačili v časp 8 minut. Najprej je dosegel gol Angelucci, nato je izenačil Davanzo. Toda mladinci Primorja so se kmalu opomogli in učinkovito napadali, a njihovi streli so bili netočni. Nasprotnikova obramba je bila stalno pod pritiskom. Gajevci so odgovarjali s hitrimi protinapa-
di, a njihove akcije so bile precej ] nost. Žafran je moral zaradi grde neurejene.	* hp.vdp 7 igrišča, kar npdvnmnn
Proti koncu tekme se je branilec Gaje dotaknil žoge v kazenskem prostoru. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki je Černjava ni znal izkoristiti.
Vse je kazalo, da bosta moštvi
remizirali, toda tik pred konqem srečanja je Černjava dosegel časten gol.
Z malo več sreče bi Prosečani v tem derbiju z Gajo lahko zmagali z večjo prednostjo v golih.
H. V.
Breg — Esperia Sv. Alojzij 0:1
BREG: Jež, Klun, Košuta, Slavec, Žafran, Sovič, Bržan, Lovriha P. Ferluga, Lovriha M., Štranj.
ESPERIA:	Richidei, Spreafico,
Pinzin, Favrebto, Degrassi, Radoi-čovich, Rigo, Penso, Poser, Flo-rean. Lanette.
STRELEC: v 77. min. (avtogol) Lovriha M.
Brežani so jo tokrat polomili, saj so predali nasprotniku obe točki. Poraz z zadnjim na lestvici jih je tako dokončno izključil iz finalne ga dela turnirja. «Plavi» so tokrat stopili na igrišče nezbrani in sploh niso dvomili o svoji zmagi. Lahkomiselnost so drago plačali, saj se je nasprotnik kljub stalnemu pritisku domačinov dovolj umirjeno branil ter je v zadnjih minutah dosegel v protinapadu edini gol tekme, ka teremu je sicer botroval nespora zum brežanske obrambe. V tem srečanju so se tudi naši igralci zelo slabo vedli do sodnika, katerega so po krivem dolžili za lastno neuspeš-
							
NAMIZNI TENIS
V PRVENSTVU ŽENSKE A LIGE
Krasova dekleta po treh tekmah na drugem mestu v svoji skupini
Povratno kolo bo 3. februarja - Miličeva brez poraza - Obetajoč nastop Žigonove - Vesnaverjeva povabljena v Francijo
Krasova ženska odprava, ki se je v soboto in ne deljo pomerila v Rimu s tremi ekipami -iz južne Italije v okviru državnega prvenstva A lige, je po pričakovanju osvojila dve zmagi in doživela tesen poraz. ..Kras ni zgubil še vseh možnosti za osvojitev prvega mesta v tej skupini, saj bo 3. februarja prihodnjega leta na sporedu še povratno kolo med istimi ekipami in upajmo, da bodo tedaj naše igralke nadigrale tudi rimsko ekipo Marbert, ki jim je sedaj prekrižala račune.
Kot je znano, je italijanska namiznoteniška zveza razdelila osem ekip, ki sodelujejo na državnem prvenstvu A lige, v dve skupini. Kra-sovke, ki so nastopile v postavi Sonja Milič, Silvana Vesnaver in A-nica Žigon, so se pomerile z UNLA Molfetta iz Barija ter z rimskima predstavnikoma Marbert in Pario-li, ki sta igrala doma.
Izidi posameznih srečanj natanko odgovarjajo našim napovedim, saj je Kras premagal Molfetto brez večjih težav, čeprav se je ta precej upirala. Še lažjo nalogo je imel z rimskim Pariolijem, ki pa je nastopil brez svoje najvidnejše predstavnice Piccinijeve. Edini (predvideni) poraz je Krasova ekipa utrpela v srečanju v Marbertom, ki ima zelo homogeno moštvo in odkrito meri na osvojitev naslova državnih prvakinj. Sicer bi krasovke lahko zmagale tudi v tem srečanju, vendar jim je manjkala športna sreča. Marbert je v srečanju z našimi predstavnicami izključil iz moštva sicer rutinirano De Mitrijevo in uvrstil v ekipo manj znano Filippettijevo. Vsaj na papirju je bila ta poteza nerazumljiva, v resnici pa se je izkazala kot zmagovito orožje. Prav ta nova igralka ima poseben način igre in je popolnoma zmedla celo Ve-
namiznoteniška ] snaverjevo, tako da sta bili prav soboto in ne- njeni zmagi odločilnega pomena za končni uspeh Rimljank. Če bi nastopila De Mitrijeva, bi Kras najbrž zmagal. V povratnem srečanju so možnosti Krasa, da se oddolži Mar-bertu za tesen poraz, res malenkostne, ker bo takrat igrala v vrstah Rimljank tudi odlična De Gioia, ki zaseda na državni lestvici prvo mesto med prvokategornicami. Torej vidimo, da se tudi v namiznem tenisu začenja uveljavljati profesionalizem, saj ekipe kupujejo boljše igralke in jih tudi plačujejo, le da bi dosegle čimboljšo uvrstitev.
Sonja Miličeva je v devetih nastopih slavila prav toliko gladkih zmag. Edinole mlada Grecijeva, ki je bila v izredni formi, ji je iztrgala set. Silvana, Vesnaverjeva tokrat ni bila najbolje razpoložena in je poleg štirih zmag zabeležila prav toliko porazov, med katerimi sta bila dva res nepričakovana. Mlada Silvana še nima toliko izkušenj na državni ravni, da bi zaigrala vedno na višku svojih zmožnosti. Tretja Krasova predstavnica, novinka Anica Žigonova, je kljub samo eni zmagi prijetno presenetila. Po razumljivi začetni tremi je bila trd oreh za vse svoje nasprotnice in bi v odločilnem srečanju z Marbertom pri stanju 4:4 skoraj pripravila pravcato presenečenje. Prvokategornici Do-dijevi je namreč iztržila set in se je do konca z njo enakovredno borila.
Torej vsestransko vzpodbuden nastop, ki odpira Krasovi ekipi kot celoti nove možnosti v državnem merilu.
Na koncu naj navedemo, da je italijanska namiznoteniška zveza povabila Silvano Vesnaverjevo, da se od 23. do 31. t. m. udeleži z nekaterimi drugimi najboljšimi naraščaj-1 nicami in mladinkami skupnih pri-1
prav, ki jih bodo imele v Franciji italijanske in francoske namiznoteniške igralke. To je še eno priznanje za trenerja Boleta in za Krasov namiznoteniški odsek.
Izidi
Kras — UNLA Molfetta Bari 5:3
Žigon — Giammario 1:2 (16, —19, -19)
Milič — Buzzerio 2:0 (12, 9) Vesnaver — De Fazio 2:0 (17, 22) Milič — Giammario 2:0 (7, 12) Žigon — De Fazio 0:2 (—13. —13) Vesnaver — Buzzerio 1:2 (13, —14, -26)
Milič — De Fazio 2:0 (4, 13) Vesnaver — Giammario 2:1 (—18, 10, 15)
Kras — Parioli Rim	5:2
Vesnaver — Radi 2:1 (15, — 11, 8) Žigon — Bettini 0:2 (—14, —11) Milič - Muzi 2:0 (11, 7)
Vesnaver — Bettini 0:2 (—14, —20) Milič - Radi 2:0 (15. 13)
Žigon — Muzi (8, 11)
Milič - Bettini 2:0 (9, 11)
Kras — Marbert Rim	4:5
Vesnaver — Dodi 2:0 (17, 18)
Žigon — Greci 0:2 (—9, —17)
Milič — Filippetti 2:0 (12, 16) Vesnaver — Greci 0:2 (—12, —16) Milič - Dodi 2:0 (7, 14'
Žigon — Filippetti 0:2 (—6, —9) Milič - Greci 2:1 (17, - 19, 13) Vesnaver	— Filippetti 0:2 (—16,
-14)
Žigon — Dodi 1:2 (—12, 20, —13) Ostali izidi:
Marbert	— Molfetta	5:2
Molfetta	— Parioli	5:2
Marbert	— Parioli	5:3
Lestvica po prvem delu prventsva:
1.	Marbert	3	3	0	15:9	6
2.	Kras	3	2	1	14:10	4
3.	Molfetta	3	1	2	10:12	2
4.	Parioli	3	0	0	7:15	0
—bs—
besede z igrišča, kar je nedvomno oškodovalo celotno moštvo, tako da ni niti remiziralo.
IST
NARAŠČAJNIKI Union — Don Bosco 2:1 (l'O)
UNION: Fornasaro, Malalan, De-ros, Benčič, Čepar, Koc, Ancona, Colja. Lizzi, Sassi, Krevatin, 13 Stulle.
DON BOSCO: Coloni, Triglav, Elefante, Briusini, Pecalli, Ritospa, Prada, Camocino, Caputo, lurada, Zudech, 12 SokoTch, 13 Bobul.
STRELCI: v 18. min. Colja, v 47. min. Zudech, v 61. min. Lizzi.
Na blatnem igrišču stadiona «L maj» je v nedeljo Union odpravil naraščajnike Don Bosca z 2:1. Pod-lonjerri so pokazali odlično igro takoj v prvih minutah. Tokrat so nastopili v popolni postavi, odsoten je bil le levi branilec Del Bosco. Union je bil stalno v napadu in je neprestano ogrožal vratarja Don Bosca. Nasprotnikom je uspelo, da so zaustavili Podlonjerce le z grobimi posegi, tako da ni manjkalo kazenskih strelov. Do prvega zadetka Uniona je prišlo prav iz prostega strela, ki ga je izvedel Colja in poslal žogo neubranljivo v vrata, potem ko je žoga zadela vratnico in presenetila vratarja. Gostje so po prejetem golu skušali reagirati in so do zaključka prvega polčasa igrali nekoliko bolje kot Union.
V	drugem delu igre je Union začel takoj napadati, da bi si zagotovi! zadostno prednost, vendar mu to ni uspelo in Don Bosco je celo izenačil p>o hitrem in prodornem protinapadu. Podlonjerski igralci so ostali presenečeni zaradi izredne akcije gostov in niso niti posegli na Zudechov strel, ki je spremenil položaj na igrišču. Vendar pa so domačini nato takoj odgovorili in so dosegli zmagoviti zadetek z mladim Lizzijem, ki je tokrat igral po dveh mesecih odsotnosti.
Poudariti je treba, da so podlo-njerski nogometaši zasluženo zmagali, saj so igrali povsem drugače kot v zadnjih nastopih. V nedeljo pa bo na vrsti naporno srečanje s CGS, ki je tretji na lestvici.
Mauro
Breg — Lib. Trst 2:2 (1;1)
BREG: Krmec, Kalin, Kuret M., Grizonič, Novello, Krevatri, Divis, Žerjal, Peroša, Kuret D., Polese.
LIBERTAS TRST: Orsini, Spancia, Canziani, Ceccarelli, Cosana, Galitelli, Bencich, Parovel, Stefan-cich, Moccia, Musich.
STRELCI: Canziani, Kuret D., Galitelli, Polese.
Brežanski naraščajmki so pripravili svojim navijačem lepo presenečenje, saj so izenačili s četrtouvr-ščenim Libertasom iz Trsta. Ta remi velja toliko več, ker so nastopali v nepopolni postavi. Libertas je že v uvodnih potezah pokazal da meri na celotni izkupiček. Vsekakor so gostje prešli v vodstvo že v 19 min. s Canzianijem. Naši fantje pa so tri minute kasneje izenačili s krasnim golom Dina Kureta, ki je bil najboljši meo vsemi igralci.
V	nadaljevanju so Tržačan-' prevzeli pobudo in so vedno resneie ogrožali vrata domačinov, tako da je moral Bregov vratar naposled kloniti. Pri tem zadetku je delno kriv tudi Krmec, saj strel ni hil nezadržen. To dejstvo je spodbudilo naše nogometaše, da so sprožili več protinapadov, enega od kater h je izkoristil Polese.
IST
PORT AU PRINCE. 11. - Nogometna reprezentanca Trinidada in Tobaga je v izločilni skupini srednjeameriškega področja premagala državno reprezentanco Gvatemale z 1:0. Po tej tekmi je lestvica te izločilne skupine po treh kolih taka: Haiti 6 točk, Mehika 4, Honduras 3, Trinidad in Gvatemala 2.
V finalnih skupinah nogometnega tekmovanja za italijanski pokal bodo danes popoldne odigrali te tekme:
Inter — Atalanta Cesena — Lazio Palermo — Juventus Bologna — Milan
► «<»<]».» *4. '
SPECTATOR:
MAFIJA
| VČERAJ in DANES
Ne sme se ukvarjati z nobenim delom, ki bi mu prinašalo zaslužek. Kontrolirajo vsa njegova srečanja in pošto. To je ukrep, da bi od njega odrezali mafijo.
Med potjo z vlakom do Dovere in prvega dne njegovega bivanja tam je lahko stari «kralj» mafije marsikaj povedal novinarjem. Ostal je pri svojem stilu:
«Ubogi starec sem, človek, ki je težko delal vse življenje in si prizadeval, da bi vsem ljudem okrog sebe delal samo dobro. Oče družine sem, ki si je pritrgoval od ust, da bi šolal sinove... In, ali veste, kaj sem še? žrtveno jagnje sem! žrtev sem umazane politike. Žrtvovali so me demokristjani...»
Ko se je poslavljal od novinarjev, je hotel z njimi še nekaj popiti, pa jim je nazdravil:
«Za lepo družbo, za prijateljstvo in poštenost med ljudmi!» Francesco Russo je pisal v turinski «Stampi» potem, ko so odposlali Genca Russa v deportacijo v Dovere ob jezeru:
«Poraženi mafijski fevdalec pravi, da tiči v temelju vsega, kar se mu je pripetilo, politika. To je njegova poslednja gesta ponosa. Počutil se je velikega, zelo važnega, celo najvažnejšega človeka v političnem življenju Sicilije, čeprav ne vse Italije. Kadar se člani mafije počutijo vsemogočne, izgubljajo smisel za mero in meje, pa postanejo tudi groteskhi, kot je bil to tudi Genco Russo, ki se je imel za okop demokracije
proti komunizmu. Toda ni pomembno, kaj Genco Russo in drugi člani mafije mislijo o sebi, pomembno je, da se je začelo z njihovo detronizaoijo, da jih rušijo s prestola, ki je zgrajen na solzah in trpljenju ubogih ljudi. Obsodba Genca Russa je težak, toda še ne dokončen udarec mafiji, člani mafije se znajo umakniti, se kamuflirati in čakati, dokler ne mine val, da bi se potem spet povrnili in diktirali svoje zakone. Po odhodu Genca Russa se bo mafija zdela kot omo-tičena. Nekateri člani mafije se bodo, misleč, da država to pot dela resno, prepustili letargiji. Toda to nas ne sme prevariti, država se zdaj ne sme navdušiti nad uspehom in dopustiti mafiji, da se spet znajde in reorganizira. Deportacija Genca Russa mora biti samo začetek temeljitejše akcije.»
III. OPERACIJA «GENERALNI ŠTAB POŠILJANJA MAMIL» — DOKAZ ENOTNOSTI SICILIJANSKE IN AMERIŠKE MAFIJE
Čas je mineval, javnost pa je čakala na rezultate dela parlamentarne komisije proti mafiji, to je onih trideset članov rimskega aparata, ki so obljubljali, da to pot akcija ne bo samo energična, temveč tudi temeljita in nagla.
Ne moremo reči, da bi ne bilo kakih rezultatov. Samo dejstvo, da omenjena komisija obstaja, da deluje, da raziskuje, pa tudi na sami Siciliji, da je policijski in sodni aparat pod večjo kontrolo in da ga komisija stimulira — vse to se je odrazilo v zmanjšanju kriminala mafijskega značaja na Siciliji. Pa tudi Genco Russo je bil deportiran ...
Turinska «Stampa» je naredila nekakšno bilanco:
«Če vzamemo v kompleksu najhujše krvave zločine, vidimo, da je bilo leta 1960, ko je bila mafija še posebej aktivna, 265 umorov in poskusov umorov, medtem ko jih je bilo leta 1964 126, torej polovico manj. Zrio pomembni so tudi pnda ki, ki zadevajo zakon molka; leta 1960 je bilo 153 umoiov, za
katere niso mogli odkriti storilcev, leta 1964 pa so bili samo štirje takšni umori. Lahko trdimo, da je mafija, vsaj v najtežjih, vidnih manifestacijah, v upadanju zadnji dve leti. U-padajo kazenska dejanja, ljudje bolj prijavljajo kot prej storilce, kdor pa je bil znan kot član mafije iz prejšnjih let, živi zdaj v strahu. Vrhu vsega pa vse politične stranke, vse, brez razlike, vedo, da je mafija v preiskavi in ne iščejo več njenega zavezništva, prizadevajo si, da bi se od nje čim bolj distancirale ...»
V svojem drugem članku pa je «Stampa» pisala:
«Upada število zločinov, ki bodo ostali nekaznovani. Zdaj začenjajo ljudje svobodneje govoriti, nimajo več strahu pred mafijo, oziroma, začenjajo verjeti, da je policija močnejša od nje. To je temeljni element: če odvzamemo mafiji vzdušje zakona molka, postanejo člani mafije zmedeni, bojijo se kot ovce. Vedeti je treba, da je član mafije podle narave. Niti kadar ubija ne mara tvegati. Sicilijanci pravijo, da člani mafije postanejo takoj tihi, vase potegnjeni brž ko zaslišijo «žvenketa-dnje verig». Odkar je komisija proti mafiji pokazala svoje odločno in nepopustljivo stališče in je dala brez omahovanja aretirati tudi najstrašnejše šefe kot sta Genco Russo in Liggio, istočasno pa odstranila pretežen del drobnih izvrševalcev velikih zločinov se zdi, da država zmaguje.»
Toda, naenkrat se je zataknilo in spomladi 1965. leta je velik del italijanskega tiska začel pisati v zelo zaskrbljujočem tonu o delu komisije proti mafiji, o spopadih znotraj komisije, o interesih nekaterih strank, da bi posamezna odkritja potlačili, ker kompromitirajo kako stranko ali kako osebnost, pa bi to lahko škodovalo na volitvah itd. itd.
SPOPADI V KOMISIJI ZA BOJ PROTI MAFIJI
Na javnost je zelo vplivala gesta senatoria Ferruccia Partija, znanega protifašista, ki je bil na čelu odporniškega gi-
banja, kasneje pa predsednik prve protifašistične vlade Italije. Zdelo se je, da je v znamenje protesta izstopil iz komisije, v katero ne zaupa več. Formalno ni izstopil, toda ni več sodeloval. Poglejmo, kaj je aprila 1965. leta rekel v neki izjavi za časnike:
«Preiskavo, Id je prinesla na svetlo škandalozno delovanje občinske prave mesta Palerma (v zvezi z mafijo), je poslu-žila dvema največjima strankama Italije za obračunavanje. Komunisti so zahtevali, naj se preiskava pospeši, medtem ko so demokristjani pritiskali na zavoro, rezultat pa je bil, da ie bila komisija paralizirana. Demokristjani so se vedno bali, da bodo prišli v javnost argumenti za polemiko, zato pa so tudi dolgo upočasnjevali samo ustanovitev komisije. Moralo je pri-ti do «pokola Ciaculli» (v Palermu), da se komisija zg^me. De» lali smo veliko, pogosto se nam je posrečilo najti ‘udi skupno izhodišče. Toda v kritičnih trenutkih se je vse instrumentaiizi-ralo in obravnavalo v funkciji posameznih strank, prva je napadala, druga pa se je branila.»
Zanimiv je naslednji pojav: komaj se je v komisiji kaj zataknilo in je umrtvila svoje delo, je mafija takoj dvignila glavo in ponovil se je val večjega kriminala.
Senator Pani je govoril:
«Z diskreditiranjem komisije gre vzporedno popuščanje policije in sodstva. Sodniki izgubljajo pogum, ponavlja se antagonizem med karabinjerji in policijo, kar pride mafiji prav. V začetku, ko smo pokazali, da nameravamo resno zagrabiti zadevo, so se razbile nekatere verige zakona molka. Ko so prihajali nalogi od zgoraj, so jih tisti, ki so jih izvrševali, izvrševali točno, ker so čutili, da so zaščiteni. Karabinjerji in policija so bili seznanjeni z vsem, poznali so slehernega člana ma fije in niso več oklevali pri aretacijah. Toda kriza komisije vrača vse nazaj v staro vzdušje...»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEV
Stran 6
12. decembra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/II nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT • Trst
ZARADI OMEJITEV DOBAV SUROVIN
Naftna kriza ogroža proizvodne dejavnosti
Zapiranje industrijskih obratov v Pordenonu in Bocnu Sodnijski postopki proti petrolejski družbi «API»
PORDENONE, 11. V pordenonski pokrajini se je stanje dobav goriv poslabšalo. Zveza industrijcev je sporočila, da obstaja nevarnost, da bodo nekatere tovarne ustavile o-bratovanje. Med temi je tovarna «Tessitura» iz Sesta al Reghena, ki šteje 450 uslužbencev. Težave so prizadele tudi razna gradbena podjetja, ki ne morejo več opravljati svojega dela zaradi pomanjkanja goriva pri strojnih mešalnikih. Nekoliko se je izboljšalo stanje glede preskrbe z bencinom.
Iz Bočna sporočajo, da so davi zaprli v Sludernu tovarno «Hoppe», ki izdeluje vrata in okna in ki zagotavlja zaslužek 240 delavcem. Delavce so vpisali v dopolnilno blagajno.
Teh nekaj vesti iz krajev v seve-
POMANJKANJE
PAPIRJA
Svetovni tisk je že nekaj mesecev v krizi zaradi pomanjkanja papirja. Iz skoraj vseh držav poročajo, da so morali zlasti časniki skrčiti število strani zaradi te krize in se o-mejiti zgolj na najnujnejše vesti. Kaže pa, da bo pomanjkanje papirja imelo v ZDA še druge tragikomične posledice. Zakaj? Primanjkuje namreč tudi toaletnega papirja, odpovedala pa so tudi izjemna sredstva, prav ker so bili listi prisiljeni skrčiti število strani.
ISKRENOST
Vse kaže, da bo voditelj kvalunkvistične danske stranke napredka, ki je dosegla tako velik uspeh na zadnjih volitvah, odvetnik Mogens Glistrup imel sitnosti s pravico zaradi svoje iskrenosti. Med volilno kampanjo se je zavzemal za odpravo vseh davkov in v tem okviru priznal, da sam že dolgo let ne plačuje finančnemu ministrstvu, kar mu gre. Generalno pravdništvo je začelo proti njemu sodni postopek zaradi davčne utaje. Grozijo pa mu tudi z mastno globo in z izgonom iz parlamenta.
PROMET
Strpnost res ni odlika modernega človeka in ni redko, da si zlasti šoferji pridejo v lase zaradi napak, ki naj bi jih zagrešili pri vožnji.
Časniki so že večkrat poročali o raznih pretepih med šoferji in o umorih z izvijači, doslej pa se še ni pripetilo, da bi šofer napadel drugega šoferja z bičem, ker mu je očital, da slabo vozi.
Vzor nestrpnosti je 40-letni Milančan Antonio Sidotti Pinto, ki si že hladi vročo kri. v milanskem zaporu San Vittore.
AGREGATNO VABILO
Gostom, ki se bodo za novoletno noč zabavali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, obljubljajo med ostalimi specialitetami tudi agregat, ki ga bodo pognali, če bo v primeru redukcije zmanjkalo luči.
Kje so časi. ko je bila posebnost preživeti novoletno noč ob svečah in so se parčki stiskali v somraku...
no pravdništvo. Načelnik urada dr- zahodnonemške tvrdke Babcock, ki
žavnega tožilstva dr. Siotto je namreč poveril svojemu pomočniku dr. Vitaloneju nalogo, naj začne širšo preiskavo, katere namen je, da se ugotovijo morebitne odgovornosti ne samo glede pomanjkanja živil, temveč tudi petrolejskih proizvodov, o-ziroma goriv. Preiskava se je sicer šele začela, toda v odgovornih krogih zagotavljajo, da jo bodo izvajali s pospešenim tempom in da bodo v kratkem prejeli vse podatke, ki naj bi zagotovili dokumentiran pregled sedanjega položaja. Ne izključujejo, da bi v bližnji bodočnosti združili obe preiskavi v eno samo.
Pomanjkanje goriv je sprožilo že pred dobrim mesecem sodnijsko obravnavo. Podjetnik dr Giacobbe je obtožil petrolejsko družbo API, da se ni držala obveze, da bi dobavila njegovi družbi določene količine goriva, pač pa ga je sama razdeljevala neposredno razn'm strankam. Danes je okrajni sodnik sklenil, naj preiskovalni organi natančneje ugotovijo kolikšne količine goriva je družba API posredovala neposredno razmm odjemalcem ter s tem «preskočila» posrednika, do katerega je imela določene obveznosti. Proces se bo nadaljeval 5. januarja prihodnjega leta.
Termoelektrarna Šoštanj 3 znova obratuje
LJUBLJANA, 11. — Pet dni pred nap»vedanim rokom je začela znova obratovati termoelektrarna Šoštanj 3. To je v teh dneh. velike energetske krize v Sloveniji še posebej pyomembno. V tovarnah bodo lahko narmalizirali proizvodnjo in nadaljevali boj za izpolnitev planskih nalog. Opravljeno delo je resnično velikega pwmena za slovensko gospyodarstvo.
Zadnje dni si je nad 500 delav-:v in strokovnjakov prizadevalo, da bi čimprej končali dela. Monterji Hidromontaže Maribor in beograjskega Minela, p« delavci ljubljanskega Izolita, 16 strokovnjakov
rovzhodni Ital ji dokazuje že v naprej resnost krize, ki bo prej ali slej zajela celotno industrijsko dejavnost v Italiji nasplošno. Trenutno pa se zaskrbljenost pojavlja po sebno na področju preskrbe z gorivom, kar se tiče zasebne potrošnje. To je tudi razumljivo spričo zelo hude zime, ki je prav v teh dneh pokazala svoje zobe. Povsod prihaja do pomanjkanja kerozena in drugih goriv, ki so namenjena za ogrevanje stanovanj.
V teh razmerah je popolnoma razumljivo. da skušajo zasebniki zaslužiti čimveč spričo stiske, ki vlada na tem področju. V boj proti špekulacijskim postopkom je stopil tudi generalni tajnik rimske delavske zbornice Leo Canullo skupaj s tainikom Polidorijem ter tajnikom pokrajinskega sindikata delavcev kemične stroke. V okviru preiskave, ki jo je sprožilo rimsko okrajno sodišče so trije sindikalni predstavniki izročili sodnikoma Amendoli in Veneziano dokumentacijo glede «manevrov skrivanja in omejevanje _ra-finiranja ter izročanja dokončnih proizvodov». V svojem sporočilu sin. dikalni voditelji pravijo, da bodo objavili vse vesti, ki zadevajo te ^re, takrat, ko bodo lahko to storili ne da bi škodili preiskavi, ki je sedaj v teku. V svojem sporočilu pravijo, da je skrivanje petrolejskih proizvodov že do sedaj škodilo dejavnosti na raznih industrijskih področiih ter ogroža delo na razmh drugih ter povzroča vpisovanje delavcev v integracijske blaeajne.
Od davi se je rimskemu okrajnemu sodišču pridružilo tudi držav-
je naročila dela ter seveda tudi okrog 260 delavcev in strokovnjakov termoelektrarne Šoštanj, vsi so se trudili da bd čimprej dokončali delo. Posebej velja omeniti, da so monterji delali v izredno težavnih pogojih v hudem mrazu po 12 ur na dan.
V Ljubljani umrl Ciril Debevec
LJUBLJANA, 11. — V jutranjih urah je danes v Ljubljani umrl Ciril Debevec, ugledni slovenski igralec, režiser in vidni mojster slovenske besede.
Dramatičen prizor iz požara v Zar goži v katerem je umrlo skoraj 30 delavcev: gasilci vlečejo iz ruševin
truplo nesrečne žrtve
uiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiiiliiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiininiiilliiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZARADI EKSPLOZIJE TOVARNIŠKEGA KOMPRESORJA
Požar je terjal
%	.... .-V/	,	1
zaragoŠki tovarni pohištva več kot 20 človeških žrtev
Iz zubljev se je rešil skozi vrata, ki so se avtomatično zapirala, samo Id-letni mladenič: vsi njegovi delovni tovariši so umrli v pritličju stavbe, kjer so ostali zaprti
ZARAGOZA, 11. — Davi je silovit požar popolnoma uničil neko tovarno pohištva v Zaragozi. V trenutku požara je delalo v tovarni «Hermanos Bonafonte» okoli 30 do 40 delavcev. Domnevajo, da jih je več kot dvajset, ali celo petindvajset izgubilo življenje. Še v današnjih popoldanskih urah se zaragoškim gasilcem ni posrečilo pogasiti požara.
Kako je požar nastal, se še ne ve. Gotovo je le, da se je nekemu 19-letncmu mladeniču posrečilo zbežati iz prostorov, kjer se je razplamtel požar v trenutku, ko so se zapirala avtomatska vrata. Vsi ostali njegovi tovariši so ostali v prostorih, ki jih je požar dobesedno upepelil.
Podjetje «Hermanos Bonafonte» je bilo nameščeno v pritličju nekega poslopja, kjer pa so v višjih nadstropjih stanovale zasebne stranke. Vsi stanovalci so se rešili, žrtve so izključno delavci podjetja.
Požar se je razplamtel okoli 7.3| davi. Kmalu potem so našli že sedem trupel. Zakaj je prišlo do požara, se še ne ve. Domnevajo, da je eksplodiral kompresor, ki je povzročil požar. Tt. se je zelo hitro razširil, ker so bile v tovarni velike količine lesa, tkanin iz plastike, raznih kemijskih proizvodov ter drugih zelo vnetljivih sncvi.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitimniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiii iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiia
ŠE NOBENE SLEDI ZA UGRABLJENIM ŠEFOM OSEBJA TURINSKEGA FIATA
Organizacija «Brigate Rosse», ki si lasti odgovornost za ugrabitev, je aktivno vključena v strategijo napetosti
TURIN, 11. — še vedno nobene vesti o ugrabljenem šefu osebja tovarne Fiat dr. Ettoreju Ameriu. Preiskovalci niso odkrili doslej nobenega elementa, ki bi jim pomagal priti na sled ugrabiteljem, ti pa se niso oglasili, da bi zahtevali morebitno odkupnino.
Med sestankom s časnikarji je torinski kvestor de Masslagrande, ki vodi preiskavo skupno s podpoveljnikom policije dr. Parlatom, izjavil, da ne more izključiti, da so dr. A-meria ugrabili isti ljudje, ki so 12. februarja letos ugrabili torinskega pokrajinskega tajnika neofašističnega sindikata CISNAL Bruna Labateja. Kvestor je poudaril, da je tehnika ugrabitve ista. Labateja so neznanci ugrabili zgodaj zjutraj, ga ostrigli in ga nato izpustili že isti večer. Preiskovalci so doslej prišli na sled dvema domnevnima ugrabiteljema. Gre za 24-letnega Maurizia Ferrarija iz Milana, ki je bil že večkrat vpleten v primere političnega nasilja, i-mena drugega osumljenca pa niso hoteli povedati, čeprav je preiskovalni sodnik izdal proti njemu zaporni nalog.
V okviru preiskave so orožniki zaplenili v nekem oddelku tovarne Fiat-Mirafiori nekaj izvodov letaka, s katerim «Brigate Rosse» sporočajo, da ugrabile dr. Ameria. Znanstveni oddelek torinske kvesture je že na delu, da bi ugotovili vrsto papirja, ki so ga uporabili ugrabitelji, in stroj, s katerim so natipkali besedilo. Pri vsem tem je značilno, kako se psevdolevičarska sindikalna organizacija skuša s silo vriniti v pogajanja med upravo tovarne Fiat in delavskimi predstavniki za obnovitev delovne pogodbe. In kot se že nekaj let zaporedoma dogaja je tudi letos v ključnem trenutku pogajanj prišlo do hude provokacije.
Policija in orožniki so preiskali zelo pozorno četrt San Donato, v kateri je prišlo do ugrabitve m kjer naj bi zločinci imeli tudi svoje operativno središče. Preiskavo so razširi li tudi na pokrajino Astija, kaže pa, da doslej niso prišli do pozitivnih rezultatov.
Organizacija «Brigate Rosse», ki si lasti očetovstvo zločinskega pod viga, se je v zadnjih letih že proslavila s podobnimi dejanji. Prvič je stopila na plan 17. septembra 1970, ko so njeni pristaši zažgali avto direktorju družbe Sit-Siemens Giusep-pu Leoniju. Konec novembra istega
zorne službe v tovarni Pirelli Erman. nu Pellegriniju, 8. decembra pa so se znesli nad avtom inženirja Enrica Lorige. 25. januarja leta 1971 so vrgli petardo proti tovarni Norton v Corsicu.
V začetku marca istega leta so se prvič odločili za ugrabitev. Odvedli so inženirja Malga Macchiarinija, funkcionarja tovarne Sit-Siemens. Napadli so ga in ga odvlekli na fur-gon, v katerem so mu sodili. Nekaj dni pozneje so poslali tiskovni agencij' ANSA sliko vklenjenega Macchiarinija.
13. marca 1972 so «Brigate Rosse» pripravile kazensko ekspedicijo proti sedežu MSI v naselju Česano Bosco-Ob tej priliki so tudi zvezali in pretepli tajnika sekcije Bartolo-mea De Mina. Januarja letos pa so izvedli podobno kazensko ekspedicijo proti sedežu katoliških podjetnikov in odnesli sezname vseh članov.
Konec junija letos pa so zaplenili funkcionarja podjetja Alfa Romeo inženirja Micheleja Mincuzzija. Nekaj ur po ugrabitvi so ga osvobodili: priklenili so ga k vhodnim vratom tosarne in mu obesili za vrat napis «Brigate Rosse». K vsem tem akcijam gre še dodati ugrabitev aktivista Cisnala.
Kot je razvidno se je organizaci-•a vključila v strategijo napetosti, čeprav je skušala že od vsega začetka prikazati svojo dejavnost kot moment delavskega oboroženega boja za oblast. Kot dokazuje tudi včerajšnja ugrabitev dr. Ameria, pa je delovanje naperjeno proti delavskemu gibanju in se vključuje v provo-kecijski načrt neofašistov.
leta so zažgali avto funkcionarju nad- ] žaškega gospodarstva, ki ima nad
40 odstotkov prebivalstva več kot 51 let in ko terciarne dejavnosti obsegajo 50 odstotkov aktivnega prebivalstva. Svetovalec se je odločno izrekel proti perspektivi petrolejskega pristanišča in je opozoril na obvezo uprave, da bo sklicala pokrajinsko gospodarsko konferenco.
Svetovalec KD Gozzi je obžaloval, da poteka razprava o proračunu po starih tirnicah, kot da gre za spopad že obstoječih skupin, ko pa je po drugi strani nujno, da pride glede nekaterih vprašanj do široke konvergence sil. Gozzi je nato orisal načelni in tudi politični pomen reforme psihiatrične bolnišnice, v kateri ne gre več za «nevtralnost» znanosti, temveč za znanost, ki je v službi osvoboditve človeka in socialnih sprememb. To vprašanje je Gozzi povezal z naukom marksizma in katoličanov o socialnih odnosih in podčrtal, da gre za vprašanja, za katera je nujna jasna odločitev.
Pokrajinski svet je nato odobril pet finančnih sklepov, ki se nanašajo na mednarodno konferenco o manjšinah. Ti sklepi se nanašajo na pripravo predkonference, na tiskovne konference v tujini, imenovanje .Betize za tiskovnega tašeja, na konvencijo s podjetjem ARP iz ■ma in na okvirni proračun konference. Skupno predvidevajo vsi ti sklepi'izdatek v višini 105 milijonov lir. Sklepe je pokrajinski svet odobril z glasovi leve sredine in KPI z izjemo sklepa o imenovanju Betize, glede katerega so se komunisti vzdržali, proti vsem petim sklepom pa so glasovali svetovalci MSI.'
Sklepe je obrazložil predsednik Zanétti, ki je med drugim ugotovil, da se je obseg konference razširil tudi s tem, da je pristopila k pobudi goriška pokrajina in da je dežela prevzela pokroviteljstvo, Žanet-ti je nato govoril o perspektivah, ki se ustvarjajo z evropsko konferenco o varnosti. Med razpravo je načelnik komunistične skupine Fontanot podčrtal, da mora pokrajino voditi načelo, da je bila konferenca sklicana na osnovi reso-lucije pokrajinskega sveta, ki govori o konferenci o slovenski manjšini. Socialdemokrat Bego je bil mnenja, da gre za visoke izdatke, o katerih-bi moral biti predhodno bolje poučen.
Španska policija prepovedala proslavo 25-letnice deklaracije o človečanskih pravicah
MADRID, 11. — španska policija je prepovedala proslavo, ki jo je organiziral klub prijateljev Unesca v španski prestolnici ob 25. obletnici deklaracije o človečanskih pravicah. Manifestacije bi se morali udeležiti intelektualci in delavci.
Podobno proslavo je madridska policija prepovedala tudi leta 1968, ob 20. obletnici deklaracije o človečanskih pravicah, ki jo je podpisala tudi Španija.
Pentagon pripravlja novo kemijsko orožje
NEW YORK, 11. — Pentagon ima v načrtu strošek 200 milijonov dolarjev za proizvajanje novega plina, ki deluje na živce sovražnika. Istočasno pa bo potrošil okrog 300 milijonov dolarjev, da uniči zastarelo kemijsko orožje. Vzrok te določitve — trdi «New York Times» — je prepričanje, da nov plin predstavlja korak naprej pri modernizaciji ameriškega kemijskega orožja. Novi plin naj bi bil lažje prenosen od prejšnjih in glavna prednost je v tem, da Pentagon misli, da bo lahko i zavrnil proteste prebivalstva področij, kjer so skladišča kemijskega orožja.
Zadeva Watergate
WASHINGTON, 11.	- Odnosi
bratov ameriškega predsednika Ni-xona z ameriškim milijarderjem Howardom Hugesom naj bi bil vzrok afere Watergate. Tako menijo nekateri člani preiskovalne komisije ameriškega senata, ki vodi preiskave o vohunski zadevi. Po tej domnevi naj bi bil glavni cilj vohunov republikanske stranke odkriti, kakšne informacije ima predsednik demokratov O’Brien o dejavnosti
predsednikovih bratov. Iskali naj bi tudi informacije, ki jih je imel O’Brien o pritisku ameriškega milijarderja na predsednika, da bi dovolil ekspanzijo «Hughesovega imperija» v Nevadi in v Las Vegasu.
SPRIČO ENERGETSKE KRIZE V SVETU
Veliko povpraševanje po afriškem uranu
Afriške države zahtevajo pravično ceno za svoje bogastvo
NEW YORK, 11. — Ameriška vlada prodaja za 12 milijonov in
100.000	dolarjev prekooceansko potniško ladjo «United States», ki je bila splovljena leta 1952.
RIM, H------Spričo prometnih u-
krepov za nedelje in druge praznike je uprava italijanskega železniškega podjetja ukinila ob nedeljah in praznikih prevažanje avtomobilov.
ABIDJAN, 11. — Izbruh petrolejske krize je prisilil vse razvite države sveta, da začenjajo iskati nadomestilo za «črno zlato» kot energetski vir. Po mnenju strokovnjakov kaže, da bomo lahko najprej prišli do zadostne količine elektrike z izkoriščanjem jedrske energije. V tej zvezi so evropske države članice E GS podpisale pred nedavnim sporazum za gradnjo tovarne, ki bo proizvajala obogaten uran za atomske reaktorje. Najbolj aktivna na tem področju je morda Francija, ki je od vseh evropskih držav verjetno ubrala najboljšo in najbolj donosno pot za izkoriščanje jedrske energije:
Spričo povpraševanja po uranu kot energetskemu viru so afriške države, ki imajo največje zaloge uranove rude, pazljivo preučile vsa ležišča uranove rude, ki jih že izkoriščajo ali ki jih .bodo predvidnima izkoriščali v kratkem. Cena a-friškega urana blazno narašča, ker povpraševanje znatno presega proizvodnjo. Poznana ležišča, ki jih izkoriščajo po večini družbe razvitih držav, so maloštevilna in, če izvzamemo Južno Afriko, ki je tretji največji proizvajalec urana, so ležišča koncentrirana skoraj izključno v republiki Niger, v Srednje-afriški republiki in v Gabonu. Madagaskar in Zaire, ki je bil do pred nedavnim še največji afriški proizvajalec urana, sta v prejšnjem desetletju izčrpala svoje poznane zaloge te dragocene rude.
Pred nedavnim pa so v Alžiriji odkrili veliko ležišče 12.000 ton uranovega oksida v hribovju Hog-gar sredi Sahare. Zaradi razdalje med ležiščem in morjem je bilo izkoriščanje tega ležišča neekonomično, ovira pa je padla, ko je izbruhnila energetska kriza. Tudi v Ni-gerju so rudniki uranove rude v Arlitu daleč od morja. 2.000 kilometrov loči to področje od oceana, a rezerv je za vsaj 20.000 ton dragocene prvine. Po računih strokovnjakov kaže, da se bodo znatne investicije za izkoriščanje rudnika in za koncentracijo rude, v kratkem obrestovale. Do leta 1975 pa naj bi se tudi podvojila proizvodnja, ki dosega danes že 750 ton urana na leto.
Ležišče izkorišča družba za rudnike področja Air, v kateri sodeluje nigerijska vlada s 16,75 odstotka kapitala, drugi partnerji pa so francoski komisariat za atomsko ener-
gijo CEA in nekatere francoske, italijanske in nemške zasebne družbe. Kaže, da je to področje res bogato z uranovo rudo. Deset kilometrov južno od Arlita je začela neka novo ustanovljena večdržavna družba izkoriščati ležišče, ki naj bi leta 1975 že dalo 2.000 ton urana na leto. V načrtu pa imajo tudi nova raziskovanja na področju Muraren, 90 km južno od Arlita in v severnovzhod-nih pokrajinah Nigerja na meji z Libijo.
Srednjeafriška republika je pred kratkim omejila proizvodnjo urana zaradi težav na mednarodnem tržišču. Spričo energetske krize in povpraševanja po uranu pa bodo v kratkem zopet izkoriščali vse zmogljivosti ležišča, katerega rezerve cenijo na okrog 15.000 ton, letna proizvodnja pa je okrog 800 ton.
V Gabonu pa kopljejo letno okrog
135.000	ton uranove rude; ki so enakovredne 700 tonam čistega urana. Po računih izvedencev naj bi ležišče Mourana na jugu države i-meld ■ za okrog 15:000 ton zalog. Rudnike izkorišča družba za uranove rudnike COMUF, ki vključuje francoski komisariat za jedrsko e-nergijo in druge evropske in ameriške zasebne družbe. V kratkem pa bo postala delničar družbe "’di gabonska vlada in sicer z 10.■ t-ki celotnega kapitala. Ta ukr i-bonske vlade je naperjen proti ii ..n-coskemu komisariatu za jedrsko e-nergijo, ki je imel doslej monopol nad rudniki tega področja, odslej pa bo Gabon neposredno nadzoroval izkopavanje in prodajanje dragocene rude.
Po drugi, strani je tudi znano, da bo gabonski predsednik Bongo v kratkem podpisal sporazum za omejevanje jedrskega orožja, libijski predsednik Gedafi pa naj bi se ponudil, da odkupi uran, ki ga proizvajajo v Gabonu. Poleg tega pa je država pred kratkim stopila v zvezo držav, ki izvažajo petrolej. Da bi orisal novo gabonsko politiko neodvisnosti od Francije je predsednik Bongo pred nedavnim na neki tiskovni konferenci izjavil, da se bo zavzemal tudi za ustanovitev zveze držav proizvajalk urana, ki naj bi se zgledovala po zvezi držav proizvajalk petroleja. Ta politična usmeritev je zelo značilna za afriški kontinent, ki se začenja zavedati svojega bogastva in vloge, ki jo ima v ravnovesju sil v svetu.
Kljub hudemu mrazu (21 stopinj pod ničlo), so se Moskovčani zbrali v velikem številu pred Puškinovim muzejem, kjer so včeraj odprli razstavo zaklada egipčanskega faraona Tutankamona
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnniiiiniiutiiiiiiuiiiiiiiailiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiniiiniHiiiiuiiuiiiiiiuiuiHiuHniHHiHiiiiiHni
NAJBOLJ AKTIVNI NA TEM PODROČJU SO BRITANCI
Izumitelji na delu, da bi našli nadomestilo za bencin
Najboljše rešitve naj bi bile uporaba naravnega plina, vodika ali pa alkohola
Kako j« s sklepom
(Nadaljevanje z 2. sli ani)
širša enotnost laičnih in katoliških sil, ko prihaja do zgodovinskega kompromisa med komunisti in socialisti ter katoličani za gradnjo socializma.
Svetovalka KD Badiali je obravnavala predvsem socialna vprašanja in ugotovila, da je socialno skrbstvo preveč razpršeno med prevelikim številom ustanov, ki imajo visoke birokratske stroške in se je zavzela za ustanovitev enotnih zdravstvenih konzorcijev. Komunist Raseni je nato obravnaval krizo tr-
LONDON, 11. — Britanski avto- j Britanska avtomobilska podjetja mobilisti so začeli pravo tekmo v so začela medtem proizvajati avto-
iznajdljivosti v iskanju nadomestila za bencin kot goriva za avtomobile. Tudi tovarne, zaskrbljene zaradi padca prodaje, vlečejo iz predalov stare in že opuščene načrte avtov na parni pogon, na električni pogon in na plin. V tem hrupu, ki ga povzroča nagon iznajdljivosti, je vsaj en človek ohranil mirno kri. Gre za 65-letnega kmeta Harolda Batea, ki se že 17 let vozi z avtom na metan, katerega «destilira» iz odpadkov svojih prašičev in kokoši. Kaže, da so se ljudje iz vseh koncev sveta že pozanimali za njegov izum in naročili posebno napravo za prilagoditev vozila «Vsak avto lahko prilagodim svo-, jemu gorivu -r- trdi Bate — v nekaj urah. In ne bojte se, moj metan ne smrdi.*
mobile na plin, ki izkoriščajo kot gorivo propan. Taksisti so že naročili številna taka vozila in po neuradnih računih jih kroži po Londonu že okrog 300. Družba, ki prireja avtomobile za pogon na oropan, ima polne roke dela. Prireditev avta stane 170 funtov šter-lingov (255 tisoč lir), taksist pa potroši na dan za gorivo funt šter-ling in 25 pence, medtem ko potroši taksist, ki rabi kot gorivo nafto poldrugi funt na dan. Pri vsem tem je le ena nevšečnost: propan je derivat petroleja.
Boljša rešitev bi lahko bila izkoriščanje naravnega plina kot goriva. Skupina birminghamskih raziskovalcev pripravlja načrt za prireditev avtomobila temu gorivu: kaže, da so že na dobri poti in da bo
prireditev njihovemu sistemu cenena, ker terja le nekaj sprememb na vplinjaču. V tej zvezi je funkcionar britanske državne plinske službe izjavil, da je naravni plin pod pritiskom ali pa utekočinjen, dobro gorivo za avtomobil. Problem predstavlja le distribucijska mreža, kot za vsako drugo gorivo. Leta 1938 je na primer britanski tisk poročal o poskusih, da bi destilirali primemo gorivo za avte iz soje, iz ricinovega olja, iz Špeha in celo iz olja iz polenovkinih jeter. Kaže pa, da so vse te poskuse opustili. Bolj uspešna bo verjetno pot, ki so jo ubrali drugi raziskovalci in sicer nadomestiti bencin z alkoholom. Na dobri poti pa naj bi bili tudi tehniki, ki preizkušajo kot gorivo vodik. Strokovnjaki že napovedujejo, da bo vodik gorivo prihodnosti. Prednost, ki jo ima ta plin pred bencinom
in ostalimi gorivi je tudi v tem, da le v neznatni meri onesnažuje okolje.
Medtem ko nekatere tovarne razvijajo načrte za električni avto. Alee Issigonis, inženir, ki je pripravil načrt za izredno «mini», že nekaj časa preizkuša avto na vodno paro. ^ Kaže, da avto nima večjih razsežnosti od «minija» na bencin in da ima še vedno pogon na prednjih kolesih.
V središču Welesa pa izumitelj Tom Munson trdi, da je odkril idealno gorivo: vodo. Izumil naj bi formulo, po kateri naj bi voda s 5-odst. dodatkom neke tajne tekočine postala gorivo. V tej zvezi pa iz Washingtona poročajo, da ameriška poštna služba preizkuša kot gorivo mešanico vode in bencina v razmerju 20 odst. - 80 odst. in rezultati teh poskusov naj bi bili še kar zadovoljivi.