^oiNvna plačana v »otovlnl IVUsribor, sred?5 *» ?unra 1935 S) e v' 127 fc»to ix ;xvi iARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK UraamSluo ;n uprava; Maribor, Qoapoakaul.ll / Taielon uredništva 2440, uprava 246i lahaja razen nadalje in praznikov vsak dan ob IB. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku > Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani » Poštni čekovni raiun SL 11.406 99 JUTRA” Resolncfia krnele demokratske koalici tec^uclia in zakliuškl hrvaških narodnih zastopnikov z dne 2. Junija 1935 — Zahteve združene ©^ozici*e Izjava poslancev ZAGREB, 5. julija Mačkove skupine: Hrvatski narodni zastopniki kot edi-■H odločilni predstavniki hrvatskega Paroda skupno s predstavniki Srbov lz prečanskih krajev, to je kmečka demokratska koalicija, so na svoji seji dHc 2 junija 1935 pod predsedstvom Svojega predsednika dr. Vladimirja je bil odziv povsod velik, zlasti v Šu-madiji, v srcu Srbije. Odtod je, kar je treba posebej podčrtati, izšla tudi prva pobuda za skupni nastop. Glavno je, da je število volilcev za to listo bilo daleko večje, kakor je pa to izraženo v mandatih. Ta nova či~ njenica v naši politiki je vredna, da jo uvažujemo in ocenimo. Ona je prvi M a č k a kot voditelja hrvatskega na- .znak za nove poglede. Pojavila se je roda proučili poročila iz poedinih kra- j psihološko iz nove potrebe po skupni Jev in razmotrili vsestransko politično'borbi za svobodo, ki je bila vsem od-S|tuacijo, posebno ono, ki je nastopila vzeta. To skupno delo je moralo biti volitvah 5. maja tega leta in prišli sledečih zaključkov: v Ko se je leta 191S. ustvarjala ta dr-zavna zajednica, sta se pojavili dve Popolnoma nasprotni mišljenji. Pr-v? mišljenje Hrvatov, da je ta zajed-Hca močna garancija za svobodo in siivereniteto hrvatskega naroda in ^rugo mišljenje srbsko, da mora biti ki zajednica razširjena velika Srbija, v kateri mora izginiti tudi hrvatska na rodna individualnost sama. Narod je bil v velikih in težkih borbah. Prvi del te borbe se je zaključil katastrofalno v beograjski narodni skupščini dne 20. luni ja 1928. Nato So zapustili hrvatski topniki in zastopniki srbskih, bratskih in ostalih prečanskih krajev Nntralistični parlament. Posledica te-j-a je bila uvedba absolutizma, ki je se-M postavil nalogo, da izvede to, kar Se ni dalo izvesti pod parlamentarnim režimom. Ta absolutizem traja še da-nps. čeprav prikrit pod parlamentar-Hm plaščem. Ta absolutizem ima na-^cnMzbrisati hrvatsko narodno individualnost. Volitve so bile izvedene po Mktu volilnega zakona, ki je po svojem reakcionarnem duhu porazen, namen 'Uii ie, da s pomočjo neskrupuloznega Nniinistrativnega aparata zasigura vo 'Ini manjšini ogromno večino vseh "Tndatov. Z volilnim nasiljem je pobilo na desetine hrvatskih sinov mir-"'b kmetov na mirnih domovih, da pa ne spomnimo onih, ki so jih na tiso Cc in tisoče zaprli. Vkljub volilnim falzifikatom, ki so hiani v notranjosti države in tudi po Aseui svetu, je vseeno rezultat teh volit e v bil pravi plebiscit. S tem plebiscitom ie hrvatski narod po prisiljenem Holku. ki je trajal osem let. izražal Vojn nezlomljivo voljo, s katero nd-.'ia vse poskuse podjarmljenja, ki jih Je nad njim vršil centralistični režim v dveh parlamentih in v diktatorskih Jlikah in neprecenljivo oškodoval JJMgovo materialno in moralno življe-Jte, Hrvatski narod je ščitil svoje pralce, da bo v svoji hiši svoj gospod. 1° svojo pravico, osnovano na sto-prošlosti, je branil proti grobi si-' 'n z zakonitim svojim moralnim od-l°roiTi. Poleg Hrvatov so nastopili tu-J razni srbski, hrvatski in ostali pre-j/Uiski kraji, ki so se v kmečki demo-TUciji odločili, da se zedinijo hi dalje Udi bratje mohamedanske vere pod °dstvom Mehmeda Spahe, dajajoč jdeg vsega skupni zmagi skupno po-'fK. Poleg vseh teh faktorjev, ki so ?r'šli, da se združijo, moramo podčr-uti tudi novo činjenico. a ta je, da so 'J združile tudi nove vrste pod vod-^’vom Davidoviča Ljubomira in Jo aj>a Jovanoviča. Po njihovem zgledu započeto in ga je treba tudi nadalje obdržati, učvrstiti in razširiti, ker je daljnji obstoj te države mogoč samo takrat, če se zadovolji upravičenim zahtevam hrvatskega naroda. Vkljub temu današnji režim, ki očitno nima nikakega temelja, niti med Hrvati niti med Srbi in niti med Slovenci, nastopa s pojačeno silo in po načelih kakor da ni nikomur odgovoren. Z ozirom na vse to sklenemo, da v to skupščino ne gremo, marveč smatramo, da ie edini izhod iz tega položaja, da se takozvana skupščina takoj razpusti in razpišejo nove volitve, ki bodo osnovane na novem volilnem zakonu pod čisto nevtralno vlado, ki bo jamčila za popohio svobodo volitev. Samo iz takih volitev bodo mogli iziti pravi predstavniki naroda. J pel pevski zbor r'Drave«, igrala pa bo godba »Drava«. Po maši bo na prostem koncert tamburaške-ga zbora glasbenega društva »Drave« :.n obdarovanje obmejnih siromašnih otrok. Popoldne ob 2. uri bo nastopil propagandni odsek NO z igrokazi ob sodelovanju Drave«. Po nastopu pa bosta na prostem igrala železničarska godba in tam-buraški zbor in bodo peli pevski zbori. Prireditelji narodnega tabora pa nameravajo, kakor smo že omenili, obdarovati tudi tamkajšnje revne siromašne otroke. Zato se bodo te dni oglasili pri Mariborčanih nabiralci darov. Naj ne bo nikogar, ki bi ne prispeval po svojih močeh v denarju ali ponošeni obleki. Naša sveta narodna dolžnost je, da pomagamo vsaj siromašnim otrokom na naši zapuščeni severni meji! Posebej prosimo imovitej-še sloje, naj se izkažejo, da bo obdarovanje otrok izdatno, ker so svojo udeležijo na taboru obljubili tudi Slovenci, ki žive onstran naše meje- % a mariborska društva pa naj organizirajo na binkoštno nedeljo izlete k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, da se bo obmejni tabor razvil v veličastno obmejno narodno manifestacijo. Esperentska propaganda za Pohorje V c&tusu esperantskih predavanj, ki .■>e vrše ta teden v ljubljanskem radiu z namenom, propagirati lepoto naših krajev v najširšem mednarodnem krogu, je rezervirano sobotno predavanje temi: -Počitek na Pohorju«. Skrbno sestavljene podatke, ki tie upoštevajo samo vseh prednosti in lepot zelenega Pohorja, temveč naglašajo predvsem železniške 'Ugodnosti in izredno nizke cene, je poslala v Ljubljano predsednica tukajšnjega esperantskega društva, učiteljica ga. Lichtenwallnerjeva. Upajmo, da bo zeleni« teden našega radia (esperantistom je zelena barva simbol upanja na končno zmago), kj ga je otvoril v nedeljo ljubljanski podžupan g. prof. Jarc, do- gostov. Značilno je, da je način reklame, kakor jo je »Putnik« praktično uvedel z esperantsko tabelo »Zdravilišča in letovišča v Sloveniji«, ki si jo lahko vsakdo ogleda v omarici naših esperantistov v Gosposki ulici, našel med esperantisti prav ugoden odmev. Kdor pa hoče poslušati propagando za naše zeleno Pohorje v mednarodnem jeziku, naj nastavi svoj aparat v soboto ob 20. uri na Radio Ljubljana. Iz obrtnega gibanja Tukajšnje Združenje brivcev in lasnica rje v ie imelo sinoči v svojih prostorih v Vetrinjski ulici širšo sejo, na kateri je razpravljalo o reguliranju cen v brivnicah in damskih salonih za dravsko banovino. Ljubljansko združenje brivcev in lasničarjev je namreč to vprašanje cen že rešilo. K temu tako važnemu vprašanju, ki tangira ves naš stan, naj mi bo dovoljeno kot članu zadruge omeniti nekaj besed. Brivci in lasničarji moramo pozdraviti gesto mariborskega in ljubljanskega združenja v zadevi reguliranja cen, saj se je prav v naši obrti razpasla taka anarhija, da preti zaradi nje propast naše stroke. Nizke cene in umazana konkurenca onemogočajo našim mojstrom izpolnjevati svoje dolžnosti na-pram davčnim oblastem, okrožnemu uradu pa tudi ne morejo plačevati svojih na-stavljencev tako, kot bi ti zaslužili za svoje delo. Javne dajatve se niso znižale, pač pa so se znižale zaradi umazanih cen nelojalne konkurence cene pomožnemu osebju na minimum. Mojstrov je vedno več in s tem naraščajo tudi vrste našega naraščaja. Nastane vprašanje, kam z naraščajem, ki mora imeti delo in kruh. Mimo reguliranja cen je tudi poslednje dejstvo zelo važno vprašanje, ki bi se ga moralo lotiti naše združenje. Usojam si vprašati tovariše in tovarišice, kako dolgo bomo še vztrajali v današnjih izrednih okoliščinah in da li se ne bo zgodilo z nami nekaj podobnega, kakor v Zagrebu in Beogradu, ker se je silno razpaslo šušmarstvo in umazana konkurenca, ki ubija našo obrt? Želeti bi bilo, da bi vsi tovariši in tovarišice posvetili tem vprašanjem, ki so za nas živ-ljensko važna, vso pozornost in naj bi svoja mnenja sporočili javno potom naših listov. Franjo Knez, brivski mojster. Ministrski odposlanec pri maturi na klasični gimnaziji. Za ministrskega odposlanca pri maturi na mariborski klasični gimnaziji je določen vseučiliški profesor dr. Karl Ozvald. Napredovanje v profesorski službi. Za vedla tudi na. naše. Pohorje nekaj novih profesorico na tukajšnji klasični gimnaziji Josip Ošlak. Ljudsko gibanje v maju. V maju je zagledalo v Mariboru luč sveta 91 otrok. Od teh 51 fantkov in 40 punčk. Smrt je pokosila 65 oseb, od teh 35 moških in 30 žensk, zakonsko zvestobo pred oltarjem pa si je obljubilo 48 parov. Elektrifikacija naše severne meje. Banska uprava je izdelala podrobni načrt za elektrifikacijo severnega dela banovine vzdolž avstrijske meje, kjer še ni prodrla elektrarna Fala. Po načrtih banske uprave bodo elektrificirani vsi kraji ob meji od Maribora do Radgone in jim bo dobavljala električni tok falska elektrarna. Stroški za potrebni daljnovod so predvideni na okroglo 8 milijonov dinarjev. Potrebno posojilo bo dobila banovina pri Hipotekarni banki in Pokojninskem zavodu. Prebivalci Ruške ceste prosijo mestni gradbeni urad, naj bi škropil Ruško cesto zjutraj, preden se prične največji promet in hodijo otroci v šolo. Prav v jutranjih urah, ko je Ruška cesta najbolj prometna, švigajo avtomobili in povzročajo oblake prahu, ki ga morajo požirati naša mladina, ko hiti v šolo, in stotine uslužbencev, ki hite v mesto. Ruška cesta pa je škropljenja nujno potrebna tudi opoldne in popoldne, ko je na njej velik promet. Prebivalci Ruške ceste so prepričani, da bo mestni gradbeni urad ustregel njihovi želji in jih vsaj za nekaj ur rešil groznega pralni, ki ga dvigajo avtomobili in druga vozila. Cestno policijski red oh letošnji birmi. Ob birmi, ki bo v tukajšnji stolnici na binkoštno nedeljo in ponedeljek, je sporazumno z zadrugo izvoščkov določen naslednji cestno-policijski red. Vsa vozila vozijo iz 1. okraja desno od Slovenske ulice, iz II. okraja levo od Aleksandrove ceste, iz III. okraja brez izjeme, iz IV. okraja pa desno od Samostanske ulice na Stolni trg po Slovenski, Gosposki in Ulici 10. oktobra. Odvoz pa je za vsa navedena vozila iz navedenih okrajev po Gledališki ulici. Vozila iz II. okraja desno od Aleksandrove ceste, iz V. brez izjeme, iz IV. pa levo od Samostanske ulice, vozijo na Stolni trg preko Glavnega trga in Stolne ulice, dočim je odvoz za vsa vozila navedenih okrajev po Orožnovi ulici. Vozni red velja tudi za avtomobile in vse druge zasebne vozove »Službeni list dravske banovine« objavlja v letošnji 44 številki: Uredbo o ustanavljanju in delovanju tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona o obvezni telesni vzgoji; pravilnik o ocenjevanju sposobnosti zavezancev obvezne telesne vzgoje; pravilnik o ustroju in poslovanju odseka za obvezno telesno vzgojo; pravilnik o ustroju in poslovanju odseka za obvezno telesno vzgojo občine in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Selnica ob Dravi. Sokolsko društvo v Selnici ob Dravi pohiti na binkoštni po nedeljek, t. j. 10. junija na našo mejo 1 Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Ob tej priliki nastopijo vsi oddelki Sokola v Selnici ob Dravi. Ozelenelo Kobansko vabi vse ljubitelje naše meje na lepi Sv. Duh. Združenje brivcev, opozarja cenjeno občinstvo in svoje članstvo, da so brivnice in damski saioni na binkoštno nede ljo do 13. ure odprti, v ponedeljek pa ves dan zaprti. Šahovski medklubski turnir za poka II. srečanje bo v sredo, dne 5. tm. ob 20. uri v kavarni »Jadran«. Igrala bosta Mariborski šahovski klub in SK Železničar Pri prvem srečanju dne 29. m. m. je zmagalo Združenje jugoslovanskih na rodnih železničarjev proti SK Železničarju: 5 proti 3. Zmagovalci so bili: Babič, Našim inserentomi Binkoštna številka „ Večernika“ bo izšla v povečani nakladi in pomnoženem obsegu ter ostani tri dtni v rokah Čitateljev\ Trgovci in gostilničarji imajo najugodnejšo msercijsko priliko, da potom oglasov opozorijo odjemalce: tTQOVCi na bogato izbiro in zalogo blaga po teto ugodnih cenah, gostilni' Čar ji na sloves svoje kuhinje in kleti. Oglase sprejema uprava lista do sobote S. junija do 9. ure d O' poldne v Gosposki !!• Od danes dalje Jennie Gerhardt Krasen velefilm v nemškem jeziku s Sil" vijo Sidney v glavni vlogi po znamenite"1 istoimenskem romanu. Jennie Gerhardt ie eden najlepših filmov tega leta. Predobjava ,,Kontrolor spalnih vorov“ pride-Theo Lingen, OUy Fiint, Georg Aleksander. KINO GRAJSKI KINO Kino Union. Danes veleinteresantno delo »Iz dnevnika zdravnice« z umetnico Herto Thiele, po manuskriptu Thee v. Harbou. Gobec, Bruno, Knechtl, Lukeš. Vidovih za UJNZ in Fišer, Goleš in Gutovnik za >K Železničar. Pevcem Jadrana. Zaradi koncerta 1,e bo drevi najavljene pevske vaje. Nočna lekarniška služba. Jutri v četrtek bosta imeli nočno lekarniško službo Maverjeva lekarna »Pri Zamorcu« v Gosposki ulici in Sirakova lekarna »Pr1 angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 6. t. m. Ob 12: plošče; 12.45: poročila, vre-, me; 13: čas, obvestila; 13.15: radio-orke-ster; 18: plošče; 18.20: slovenščina'- 18.40: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19: magistrov trio; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos z velesejma; 20.45: večer moderne slovenske glasbe; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22: predavanje; 22.10: plošče; 23.30: prenos iz nebotičnika. Misteriosen uboj pred sodniki. V začetku lanske jeseni so našli na' polju v koruzi v Dragoviču mrtvega posestnika Franca Slano. Truplo je bilo oblečeno v srajco in pulover, ki ni bil njegova last; kar je vzbudilo resen sum, da so ubijale' mrtvega Slano preoblekli in zavlekli koruzo. Orožniki so uvedli temeljito pre' iskavo in dognali, da je pokojni posestnik Franc Slana s svojim bratom Andrejem v mraku 8 dni pred svojo smrti0 srečal posestnike Janeza Čučka in Alojzija Kralja ter njegovega sina Franca Kukave. Tudi so orožniki ugotovili, & so se pri srečanju sprli in da je nasta pretep, v katerem so omenjeni trije na!' brže ubili posestnika Franca Slano. Zaradi uboja so se morali vsi trije zag°' varjati pred tukajšnjim malim senat oj'1-Razprava pa ob zaključku lista še ni b»^ končana, zato objavimo razsodbo i'ltr!’ Huda nesreča. Včeraj popoldne .ie ne' ka gospa z avtomobilom povozila 113 Koroški cesti 52-letnega upokojenega Pr” fesorja Josipa Brvarja, ki si je pri pad^ zlomil obe nogi. Nezavestnega so Sta Pr9 peljali poklicani reševalci v mariborsK bolnišnico, avtomobilistko pa so zaslisa^ na policiji, ki bo ugotovila, kdo je kri hude nesreče. . Ukradeno kolo. Babici Tereziji 1 cr° šičevi od Zgornje Kungote je včeraj nP znan tat odpeljal izpred okrožnega ura črno pleskano skoro novo moško ko • vredno 1.500 Din. Kolo jo znamke »u ria« in ima evidenčno številko 101Ju • Vremensko poročilo mariborske n>e orološke postaje. Davi ob 7. uri ie ** toplomer 21.8 stopinj C nad ničlo; ^ meter je kazal pri 18 stopinjah 736. • ciran na ničlo pa 734; relativna vlaga^ • / vreme je jasno in tiho: vremenska ^ ved napoveduje poslabšanje vren^ V Mariboru, 'dne 5. VT. 1935. Mariborski »V e S e r rt 1 E« Jtilra. Stran 3. Ustanovni občni zbor mariborske podružnice Jugoslovanskega Touring-kluba PARLAMENT TURISTIČNEGA IN SPO RTNEGA UDEJSTVOVANJA V MARIBORU. Sinoči .se je vršil v lovski sobi hotela *Orel<- ustanovni občni zbor Jugosloven-skega Touring-kluba, podružnica Maribor, ki ga je otvoril in vodil predsednik Pripravljalnega odbora g. ravnatelj Loos. 2a zborovanje je vladalo izredno veliko zanimanje, tako da je bila dvorana nabito polna predstavnikov skoraj vseh mariborskih korporacij in klubov, katerim je bila ustanovitev podružnice JTK v Mariboru posebno na srcu. Uvodoma je g. ravnatelj L o o s pozdravil vse navzoče, med njimi zastopnika mariborske mestne občine ravnatelja g. Rodoška, ravnatelja mestnih podjetij g. Perica, predstavnika mariborskega trgovstva gosp. S k a z o, predstavnika SPD g. inž. Jelenca, za Slov. lovsko društvo g. prof. S a u p a, za' »Peruna« gg. Hlebša, Jakija in Šibenika, za MZSP g. kapetana Gnusa. za JS g. prof. Sevnika, za Motoklub g. Antončiča za SK Železničar g. Fišerja, za MT g. Gilyja, g. dr. Tominška za Aeroklub, g. Kralja za Sokol stvo, gg. Pinterja, Oseta. dr. Marina, Pugla in ravn. Sertiča za Automobilski klub itd. Nato se ,ie g. Loos v vznesenih besedah spomnil tragične smrti blago pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki so ga navzoči počastili s trikratnim »Slava« klicem; novemu kralju Petru II. pa so zaklicali trikratni »Živio«. V imenu pripravljalnega odbora je nato Poročal g. Loos o pripravah za ustanovitev mariborske podružnice JTK ter sploh o namenu Jugoslovanskega Touring-kluba. Naglasil je, da je namen podružnice JTK pospeševati na bivšem štajerskem ozemlju motorizem in turizem sploh (touring) v vseh njegovih oblikah in v mejah, ki jih odredi središnja uprava Touring-kluba z Beogradu. V dosego teh ciljev bo ustvarjala podružnica vse potrebne pogoje za notranji turistični pro čega turizma. Podružnica bo skrbela za propagando turističnih krajev doma in v tujini ter posredovala pri oblastih in njih organih v interesu pospeševanja turizma. Podružnica JTK bo nadalje ustanavljala podjetja vsake vrste, s katerimi se pospešuje turizem ter se bo v splošnem ba-vila z vsemi pridobitnimi posli, ki so v skladu z namenom društva. Posebno se bo JTK, podružnica Maribor posvetil naslednjim panogam: obči turizem, avtomobilizem, motociklizem, kolesarstvo, letalstvo, šport na vodi, planinstvo in zimski šport ter ostalim športnim panogam. Nato je tajnik pripravljalnega odbora gosp. Pfeifer prečital pravila mariborske po družnice ZTK, ki jih je ministrstvo za vzgojo naroda odobrilo. Sledile so volitve in je bila izvoljena naslednja uprava: Častno predsedstvo: g. dr. Miroslav P1 oj, podpredsednik senata, predsednik mariborske mestne občine g. dr. Franjo L i p o 1 d, župan celjske mestne občine g. dr. Alojz Goričan, župan ptujske mest ne občine g. Ladislav Jer še; predsednik upravnega odbora je ravnatelj »Put-nika« g. Loos; upravni odbor: gg. Fr. Peric, dr. Tominšek, Drago Roglič, inž. Šlajmer, dr. Fran Vatovec, prof. Sevnik, dr. Milko Danev, A. Pfeifer, A. Kralj, Udo Kasper, Miloš, Gnus, inž. Muri, A. Gilly, Srečko Voglar, prof. Cestnik, dr. Blanke, inž. Keršič, Anton Hlebš, Franjo Jaki, Ivan Kvas, J. Fišer, A. Antončič, Slavko Markovič, B. Boltavzer, B. Muhič, Mario Jarc in Drago Senica; za predsednika nadzorstvenega odbora se je izvolil g. Henrik Saboty, za člane nadzorstvenega odbora pa gg. ravn. F. Rodošek, ravn. Ivo Šubic (Celje), ravn. M. žavadlal (Ptuj) in dr. Fran Stamol. Za delegata za središnjo upravo JTK v Beogradu sta bila izvoljena gg. ravn. Loos in prof. Sevnik. lo, da se bo fujsKi promet pri nas razvil po nOVflrsmernicah s sodelovanj seli v poštev prihajajočih korporacij. Želimo in upamo, da bo delo JTK v Mariboru kronano z uspehi, ker pravi smisel bodočega delovanja Jugoslovanskega Touring kluba leži-baš v Mariboru. Pred otvoritviio doma Jadranske straže v Bakru IZ MARIBORA BO VOZIL POSEBEN IZLETNIŠKI VLAK V BAKER. PRIJAVE SPREJEMA OBI ASTNI ODBOR JADRANSKE STRAŽE V MARIBORU DO 12. T. M. Mariborčanom se ponuja najlepša prilika, da pohite k slavnostni otvoritvi doma Jadranske straže v Bakru, ki bo 29. in 30. t. m. Iz Maribora bo vozil 28. t. m. poseben vlak in so stroški potovanja naravnost minimalni, ker je z otvoritvijo združeno tudi veliko narodno slavje in izlet z ladjo po morju. Mariborski oblastni odbor Jadranske straže je bil med prvimi v Sloveniji, ki si je z ogromno požrtvovalnostjo ustvaril lasten dom ob o-bali našega sinjega Jadrana. Zato pa bodo Mariborčani prav gotovo posvetili temu dogodku vso pozornost in v čim večjem številu pohiteli k svečani otvoritvi v Baker. Mariborski oblastni odbor Jadranske straže je svoj dom temeljito preuredil in ga opremil tako, da bo že ob letošnjem letovanju nudil naši mladini vse ugodnosti. Krajevni odbor Jadranske straže v Bakru pa je izdelal za otvoritev doma naravnost impozanten spored. Na dan o-tvoritve se bodo zbrale delegacije vseh krajevnih odborov Jadranskih straž iz savske banovine, močno bo pa zastopana tudi naša Slovenija. Ob prihodu posebnega vlaka iz Maribora, bo na kolodvoru v Bakru slavnosten sprejem številnih dc-putacij in izletnikov, ki bodo prihiteli k otvoritvi. Ob 10. uri bo slovesna blagoslovitev in otvoritev novega doma, katere se bo najbrže udeležil tudi kraljev zastopnik. Zastopani pa bodo pri otvoritvi tudi ostali odbori Jadranskih straž s svo jimi zastavami. Pomemben bo zlasti do- na pevska in druga društva iz vsega našega Primorja. Drugi dan 30. t. m. pa bo izlet z ladjo v Bakarac, Kraljevico, Omi-šalj in Malinsko na Krk, kjer bo za izletnike skupno kosilo, popoldne ogled mesta, nato pa vrnitev v Bakar. Ponovno pozivamo Mariborčane, naj izkoristijo izredno priliko in pohite k otvoritvi doma mariborske Jadranske straže v Bakar, na naše sinje morje._________ Sokolstvo Sokolski nastop v Apačah Prav lep sokolski telovadni nastop se je vršil preteklo nedeljo v Apačah, kjer je nastopila četa skupno z društvom Gornja Radgona in s četo iz Slatine Ra-denc. Dopoldne so bile skušnje, popoldne pa je krenil po Apačah res lep sprevod, v katerem je bilo preko 400 članstva, naraščaja in dece. Številne razobe-šene zastave so pričale, kako simpatično so sprejeli Apačan' Sokolstvo. Na urejenem telovadišču se :e vršil po končanem sprevodu nastop, kateremu je prisostvovalo preko 500 občinstva, največ domačinov, pa tudi od daleč so prihiteli gostje na avtomobilih in vozovih. Z velikim zanimanjem so sledili izvajanju prostih vaj vseh oddelkov in zlasti nagradili članice, ki so krasno izvedle predpisane proste vaje. V velikem številu je nastopila tudi deca. Mnogo odobravanja so bili deležni člani in članice gornjeradgonskega društva, ki so nastopili na bradlji in krogih. Nastop je Darila za birmo samo ori M. Usarjevem sinu žepne ure od Din 38*- naprei zapestne ure od Din 70*« naprei eiagaintika cena tudi pri plačilu na obroke met in za prihod tujih turistov v našo državo. Podpirala bo v vsakem oziru delo centrale v Beogradu. Vzdrževala bo družabnost med svojimi člani ter stike s tujimi klubi in društvi, zlasti z onimi, ki so združeni ^ mednarodni turistični zvezi »Alliance Internationale de Tou-risme« v Bruslju ter posebno z domačini Avto in Aeroklubom, s Tujsko-prometno zvezo, v Mariboru, kakor sploh z vsemi domačimi motorističnimi, športnimi in Prometnimi društvi, da se na ta način doseže čim večja enotnost v razvoju doma- Pri raznoterostih je spregovoril predsednik maribor.sk ca Avto-kluba g. Ferdo Pinicr. ki je obrazložil stališče auto-kluba do JTK. Zagotavljal je v svojem govoru složno sodelovanje obeh za tujski promet tako važnih organizacij. Z občne ga zbora so se odposlale pozdravne brzojavke Njeg. Vis. knezu Pavlin banu dr. Pucu, podbanu dr. Pirkmajerju, podpreds. JTK v Beogradu dr. Žižku, centrali v Beo gradu in dr. Marnu v Ljubljani. Po po-drugournem trajanju je nato gosp. ravn. Loos zaključil zborovanje, ki je dokaza- godek. ko se bo zastavam čuvarjev našega morja pridružila tudi zastava mornariške sekcije Jadranske straže iz Maribora, ki bo razvita zelo slovesno v Mariboru že 28. t. m. Na svečanost v Bakru so povabljene tudi vse oblasti iz naše in savske banovine, ker je to prvi dom, ki ga otvarja Jadranska straža iz Slovenije in stoji na tleh savske banovine. Po slovesni blagoslovitvi bo za povabljene goste skupno kosilo, popoldne velika narodna manifestacija, pri kateri bodo sodelovala števil- zaključila simbolična vaja »trikot«, ki so jo izvajali domači četaši. Za dobro izveden nastop vse priznanje četnemu načelniku br. Kržišniku in načelniku matičnega društva br. Stanov-šku! Težko je delo med nemškim življem, a letošnji telovadni nastop in številna udeležba sta pokazala, da je sokolska ideja tudi na teh tleh krepko usidrana. Le tako naprej. — Zdravol feominiaite te CMD Kulturne vesti Glasbena šola Glasbene Matice (Javni nastop gojencev.) • V tihem in vdanem samozatajevanju, ,eopažen. daleč od pompa in bučne reklame. v svetem navdušenju za umetnost In v neomajnem prepričanju d blagodejnih njenih vplivih na Človeško dušo, vrši glasbeni učitelj svoj vzvišeni in težavni poklic. On polaga temelje našemu glasbenemu življenju in že s tem vrši najtrše, pogostoma tudi najnehva-fežnejše delo. Pa gradi dalje, čisti, pili, vodi, z mnogimi premagovanji in napori skrbi za dober glasbeni naraščaj in s Pridnostjo mravlje skuša prebroditi še tako hude ovire. Svojo veliko ljubezen do glasbe preliva v mlada srca svojih učencev, svoje zadoščenje najde že v najmanjšem njihovem uspehu, a kakšno ie šele to njegovo zadovoljstvo, ko doživi pri gotovih učencih še posebno vidne uspehe. Priznati pa je treba, da je 'n da je bilo tudi med učitelji glasbe, kakor v vsakem poklicu, ljudi, ki niso Pri svojem delu tako idealistično razpoloženi, kakor bi bilo želeti in da je posebno pedagoška sposobnost bolj pomanjkljiva. K sreči število takih ni veliko in prej ali slej jih čas in neprijetne skušnje že same izločajo ali izlečijo. V ponedeljek 27. in v torek 28. maja so se vršili v mali dvorani pivovarne »Union« javni nastopi gojencev in gojenk, ki obiskujejo glasbeno šolo naše Glasbene Matice. Ali mislite, da je naša publika pokazala kaj zanimanja za te prireditve? Kaj še! Niti enega ni bilo zraven, niti vseh staršev, niti — kar bi bilo enako logično — vzgojiteljev naše mladine nisi videl razen par bolj slučaj-nostnih izjem; in vendar so nastopali na obeh prireditvah skoraj le učenci tukajšnjih osnovnih, meščanskih in srednjih šol! Pa imamo posrednih in neposrednih interesentov na prospehu naše Glasbene Matice v vrstah bolj oficijelne narave in v raznih kulturnih društvih, a tudi od njih ni bilo nobenega na izpre-gled. Čuden pojav je to, ki ga zasledujemo že dolgo vrsto let. Vem pa le to. da so javni nastopi glasbenih gojencev v Ljubljani vedno pred nabito polno dvorano in tako je tudi drugod. Pri nas pa .vlada menda, če ne omalovaževanje, prav gotovo pa nerazumevanje za delo glasbenega učitelja. Je pa tudi mnogo takih, ki vidijo javen izraz Glasbene Matice le v njenem pevskem zboru. A to je zgrešeno. Pevski zbor je seveda več kot potreben, da z vzornimi koncerti in s smiselno gojitvijo pesmi daje svoj neprecenljiv delež k uresničenju celokupnih matičnih stremljenj, a poleg njega vrši glavno kulturno poslanstvo glasbena šola, v kateri se vzgaja bodoče koncertno občinstvo, se pripravljajo bodoči manjši in večji glasbeniki in — pevci, člani orkestra itd. Zato je delovanje glasbene šole vredno največjega upoštevanja, z njo treba računati kot s činiteljem največje važnosti za kulturni razvoj našega življa! Prvi večer so nastopili večinoma gojenci in gojenke nižjih letnikov, drugi večer pa pretežno višjih letnikov, in sicer skupno 28 mladih pianistov, 10 violinistov in 3 čelisti; razen tega so nekateri nastopili tudi v šolskem orkestru ali pa samo v ujem. Sporeda obeh prireditev sta bila tako razvrščena, da se je pozornost lahko stopnjevala od neizbežnih in vendar zanimivih drobnarij v začetku programa do tehtnejših skladb v nadaljujem poteku, zlasti pa na drugem večeru, ki ie dobival čim dalje bolj koncertno obeležje že vsled močnejšega umetniškega čuvstvovanja odraslih gojencev. Ni tu prostora za to in niti nima pomena, da bi se mudili pri vsaki posamezni točki sporedov. Važno je, da pribijemo dejstvo, da so se nam predstavili številni prav dobri talenti, ki so podali zadovoljiv, dokaz o smotrenem delu svojih učiteljev in o svojem pridnem študiju (kajti tudi najboljši pedagog ne more z lenuhi nič opraviti), talenti, ki utegnejo nekoč ob vztrajnem nadaljevanju in poglabljanju svojih glasbenih naukov, v poznejšem življenju igrati tudi vidnejšo vlogo, kakor jo že marsikdo, ki je prejel svoje prve nauke na naši matični šoli. Lepo število gojencev poznamo že iz nastopov v prejšnjih letih in z veseljem smo mogli ugotoviti njihov napredek, posebno pa še dejstvo, da se večina že prav okretno giblje tudi v muziki modernejšega značaja. Vsem prednjači glasbeno najzrelejša gojenka Vera Pertot-Planinškova iz Kozinovega razreda, ki je resnobno zaključila drugi večer posebno z Debussy-jevo »Pogoltnjeno katedralo«. Za njo bi uvrstili Antona Zapletala, ki ga odlikuje krepak udarec in ki mu radi tega »Moment musical« Rahmaninova mnogo bolje leži nego Chopinov valček; Jelisavo Petričevo, ki je ritmično lepo občutila Debussy-jevo »Arabesko«, Danico Kutinovo s prav hvalevredno izvedbo dveh značilnih DowelloviU skladb in Tomislava Neraliča z občutenim izvajanjem dveh tmurnih skladb Grečaninova. — Vsem tem iz razreda ge. Marije Finž-garjeve se uspešno bližajo mlajši letniki iz istega razreda, in sicer Mastnakova Alenka, Vodeb Ljuban, Skremova Mira in Perko Josipma. (Konec sledi.) 6R£if rLOFM^N 93 Ko sta se približala malemu zalivu, kjer so bili privezani Richardovi čolni, sta opazila za slabo zloženimi deskami neke barake medlo luč. Isti hip se je pa pojavila pred njima neka ozka senca. »Ste vi, mati Lucriotova?« »Da, gospod abbe; toda prinašate nam prekesno dragega Boga. Stric Georges je nehal živeti.« In ta senca je v tisti megli z živahnimi kretnjami spremljala svoje pripovedovanje o zadnjih trenotkih ubogega starca, da je v tistem mraku bila podobna z oljem namazani lutki iz papirja ... Ves večer je momljal nerazumljive besede in nenehoma oprezoval s svojimi, mačjimi očmi proti vratom. Ko so se ob prihodu zdravnika odprla vrata, se je naglo vzravnal, a ko je videl, da tisti, ki je prišel, ni oni, ki ga je pričakoval, se je odprtih ust zopet zrušil na ležišče in se ni več genil. Vsa sreča, da je mati Lucriotova imela pri sebi blagoslovljeno vodo in je že celo uro bedela pri mrliču. »Hvala vam, dobra mati,« je dejal vikar. »Sedaj pa počakajte tu ... vas bom že poklical.« In z nežno kretnjo je potegnil za se- boj Lydijo, ki je vsa trepetala. V baraki se je čutila vlaga, ki je puhtela iz kupov vesel, vrvi, trnkov, jader in ribiških tr-stik; v kotu je stal zaboj, pokrit z belim prtom, pripravljenim za zadnja tolažila, na njem sta pa bila dva srebrna svečnika, ki sta razsvetljevala mrličevo ležišče in tvorila edini okras. Roke in rame starega berača in sploh vse njegovo telo od vratu doli se je slabo videlo v onih kosih cunj, ki so ležale r.a tem mrtvaškem odru: jasno se je odražala samo glava, zdaj ne več izmaličena glava pijanca, ampak mirna in ponosna, bela kakor vosek, s tistimi čistimi črtami in brazdami, ki so se jasno risale po njegovem bledem obličju. Pa celo brada, tista razkuštrana in široka brada, je dajala starcu tako dostojanstven izgled, da si se moral takoj spomniti starega kralja Learja, ki ga ie zatekla smrt na potu, ko ie pričakoval svojo Cordelijo. Lydijo je sprva dušil vonj, ki se je dvigal iz obleke in vsega tistega pribežališča skrajne revščine, vonj reveža, toda že kmalu sta jo prevzeli lepota in veličina pojave starega berača; in spričo smrti, ki vse izenačuje, je izginil tisti sram, ki jo je bil prevzel vso, ko je iz- vedela, da je vnukinja starega klateža, in namesto tega je občutila usmiljenje in sočutje, polno nežnega spoštovanja. Duhovnik jo je bil pripeljal tja gotovo proti njeni volji; bi! je razburjena in jezna, pripravljena protestirati proti svojemu nizkemu rodu in zaklicati starcu; »Vi lažete...« Sedaj je pa sklonjena nad tistim siromašnim obličjem, ki se ji je zdelo morda celo podobno, čutila, da se ji ob misli na to odrekanja in pomanjkanja polno življenje, o katerem ji je pričel Ceres pripovedovati, polnijo oči s solzami. »Bilo je nekega jesenskega večera na corbeilski cesti. Po njej je drdral voz z revnimi kramarji, ki se po usodi preganjani klatijo okoli, prodajajoč suho robo. Reveži nimajo niti kruha, da bi se najedli, kaj še masti, da bi namazali kolesa, ki izsušena škripljejo. Prišli so v Soisy in zagledali lepo sirotišnico z novo streho in svetlimi zavesami, pa jim je padlo na pamet, kako bi bilo, ko bi pustili tam enega svojih malih, lačnih otrok. In vzeli so najmlajšega, čisto drobno dekletce, kakor angel lepo ter jo postavili pred vrata sirotišnice, nad katerimi je bil pritrjen križ. Otrokova mati se je prvi večer sicer jokala, ker je pa morala hraniti toliko otrok, si je mislila, da bo vsaj eden rešen revščine in lakote. Voz je odškri-pal dalje in kmalu ni nihče potujočih več mislil na odloženega otroka; nihče razen starega deda, ki je ostal sam in be- račil okoli samostana v Soisyju, da vidi, če bodo sprejeli zapuščeno dekletce. In trideset let. vse do svoje smrti, je ostal tam, ne da bi se genil iz kraja ter gledal, kako mala rase, kako postaja mladenka in nazadnje žena. In z nobeno besedo ni izdal skrivnosti nizkega rojstva tega lepega klateškega otroka.« Tedaj se je Lydija spomnila vsega in je vse razumela ... Vsak četrtek, ko so gojenke odhajale na sprehod, jim ie stari berač sledil po tisti razgreti cesti. »Ly-dija, tvoj berač!« *o kričale male deklice. »Lydija, tvoj ljubček!« so jj šepetale odrasle. In so se smejale ter kazale na onega starega klateža s plešasto glavo, preko katere je tekla velika modra žila, ki je bila od solnčne vročine vsa nabrekla. Ob drugih dneh pa, ko ni bilo solnca, ko so močni udarci vetra razte-pali curke jesenskega dežja, ki je kakor siv plašč pokril vse obzorje, tudi takrat je videla strica Georgesa, kako sedi na kakšnem obcestnem kamnu, obračajoč proti govorilnici sirotišnice svojo brado in vedno vlažne oči. Tudi to zimo, ko ie zdravila v samostanu svojo rano in bolest, so našli starega berača v sneg« pred njenim oknom, kjer je prebedel vso noč. In naposled tistega jutra pred dvema letoma, ki je bilo tako hedno in usodno kljub vsemu julijskemu solnem ko je bežala skozi vrata v gozd. (Se bo nadaljevalo d Angleški milijonarji in prazne državne blagaine HUDE SKRBI ANGLEŠKIH DRŽAVNIH FINANČNIKOV. Anglija je znana kot bogata država. Toda tudi njenih državnih blagajn se je lotila kriza iri so si zlasti lani mnogo prizadevali državni finančniki s finančnim ministrom na čelu, kako bi napolnili državne blagajne, iz katerih naglo hlapi denar. Uvedeni so bili novi davki, ki jih angleški podaniki niso bili nič kaj veseli in jih tudi niso radi plačevali. Zlasti niso radi plačevali davščine na pivo. Mimo tega pa je pritiskalo 100.000 nezaposlenih na kljuke socialnega ministra in zahtevalo kruha iti podpor. V izogib hujših nemirov - sta se vdala socialni in fin. minister in težki milijoni so šli iz državnih blagajen za omiljenje bede brezposelnih angleških delavcev. Finančno ministrstvo je tudi sklenilo znižati plače državnemu uradništvu. Kader državnih uradnikov pa se je znižanju plač odločno uprl. Končno se je porodila v glavi finančnega ministra ideja. Uvedel je novi davek na dedščino, ki je vrgel blagajni že takoj prvo leto nad 16 milijard dinarjev v našem denarju. Davek je progresiven in je pri majhnih dedščinah majhen. pri velikih pa zelo občutljiv. Mnoge dedščine. ki so na leto večkrat menjale svoje naslednike, so popolnoma shlapele in se dotični niso mogli prištevati več med milijonarje. Med številnimi angleškimi milijonarji pa je lani umrl tudi ladijski kralj sir John Elerman. Zapustil je ogromno premoženje in je znašal državni davek na dedščino nad 30 milijonov angleških funtov. Pred kratkim pa se je preselil na drugi svet znani angleški lord Deven port, ki je zapustil premoženje vredno nad 2 milijona funtov. Država je dobila polovico zapuščine na račun davkov In raznih taks. Ko je dedič izplačal nekatere manjše dedščine pokojnikovim sorodnikom in nekatere nagrade nameščencev, mu ie ostalo toliko, da se ni mogel več prištevati med milijonarje. Angleškim mihionarjem, zlasti pokojnim, torej slaba prede. Sreča pa spremlja Anglijo še nadalje. Ni še dolgo od tega. ko je Bog poklical k sebi znanega športnika lorda Tredegarja, ki je prav tako kakor njegova omenjena prednika zapustil ogromno premoženje in je dobila država na davkih na dedščino čedno vsotico milijon angleških funtov. Razvidno je, da so najhujše prizadeti oni dediči, ki se pri dedščini cesto menjajo. Ko ie umrl znani angleški milijonar Alpine m nekoliko pred njim njegov oče. je ogromno premoženje kot zapuščina prešlo v teku dveh tednov od očeta na sina in od sina na vnuka, ki pa je jedva dobil tretjino. Od starejših bogatih angleških rodbin na ta način izginjajo druga za drugo. Toda z vsakim dnem pa se rodijo v Angliji novi milijonarji. Novi moderni angleški milijonarji pa si pomagajo na povsem drugačen način in tudi nimajo straha, da bi njihove milijone požrle državne blagajne. trkal na njena vrata poštni sel in ji s poštno nakaznico vred izročil v našem denarju približno 100.000 dinarjev, ki ji jih je poklonilo neko dobro neimenovano angleško srce, da bi pripravilo stari devici in njenemu psu še nekaj srečnih in veselih dni na stara leta. Kaj se lahko pripeti profesorju Te dni je doživel neki nemški prote sor v Monakovem zgodbico, ki je povzročila veliko smeha pri čitateljih monakov-skih listov. V mestnem muzeju v Monakovem je bila velika svečanost, katere so se udeležili številni strokovnjaki iz vse države in je bil med njimi tudi omenjeni gospod profesor. Najel si je sobo v nekefn hotelu, kjer so mu dodelili številko 23. Pozna je že bila ura, ko se je profesor podal k počitku. Ko je stopil v hotel, je skrbno pazil, da je poiskal pravo številko svoje sobe. Toda silno se je začudil, ko ni našel svojih copat in ne svoje spalne srajce. Še bolj začudeno pa je gledal, ko je našel v omari sama ženska oblačila. Besen je poklical sobarico, misleč, da je njegovo sobo dodelila kaki ženski. Po daljšem prerekanju se je pa profesor moral prepričati, da se sicer ni zmotil kar tiče številke sobe. pač pa se je zmotil glede hotela. Profesor si je namreč poiskal sobo številko 23 v čisto drugem hotelu na drugem koncu mesta. Kosmatinec stare device Pred nekim angleškim sodiščem se je zagovarjala precej stara gospodična Katarina, ker ni plačala dolžnega pasjega davka za svojega starega kosmatinca, ki mu je bilo ime Jaka. Pri razpravi je zagovornik obtožene Katarine skušal dokazati strogemu sodniku, da opravlja kosmatinec Jaka vse gospodinjske posle iti da je edini prijatelj svoje gospodarice, ki ji krajša čas ob zatonu njenega življenja. Dejal je, da bi brez zvestega psa stara Katarina ne mogla živeti niti dneva in da bi prav gotovo umrla od velike žalosti. Ko je angleška javnost čitala zanimiv potek razprave v listih, je poročilo vzbudilo pri nekaterih bogatih Angležih nepričakovano vso čustvovanje s staro devico in njenim kosmatincem. Začudeno Zanimiva pravda. Ženevsko sodišče je obsodilo ištvo narodov na odškodnino 330 funtov šter-lingov, ki jih mora plačati društvo svoji dolgoletni nastavljenki. Nastavljenka je namreč tožila Društvo narodov, da je pri svojem poslu v pisarni izgubila lase. V tožbi je navedla, da je delala dan in noč v sobi, v katero je skozi okno uhajal dim iz bližnjega dimnika in da ji je dim popolnoma pokvaril lase. Sodišče je upoštevalo njeno tožbo in obsodilo Društvo narodov na že omenjeno odškodnino za izgubljene lkse. Šport Službene objave OOLNP-a, Maribor. V nedeljo in ponedeljek dne 9. in 10. junija 1935 bodo v Mariboru naslednje tekni® v korist blagajne LNP-a. V nedeljo 9. tm. na igrišču ISSK Maribora: ob 15.30 SK Rapid:SK Železničar, ob 17.30 ISSK Ma-ribor:SK Svoboda. Službujoči odbornik g. ravn. Ošlag. V ponedeljek 10. VI. ob 15.30 premaganca, ob 17.30 pa zmagovalca iz prvega kola. Službujoči odbornik g. Kaspar. Vsak klub mora postaviti r rediteljev. Športni in kolesarski klub »Mislinja« v Slovenjgradcu je priredil v nedeljo, dne 2. junija 1935 klubsko koles, dirko ia progi Slovenjgradec - Mislinje - Sloveni-gradec (25 km), na kateri so bili doseženi sledeči rezultati: I. MIčoh Josip v času 48.20 min. povpr. brzina 31.06 km, II. Paradiž Fortunat v času 48.30 min. povp. brzina 31.05 km. III. Sešel Ivan v času 48.32 min. povprečna brzina 31.04 km. IV. je dospel Hendler Franc v času 50.15 min. povpr. brzina 29.91 na uro. — Startalo je vsega 7 dirkačev. Boj je bil zelo oster, iz česar je razvidno, da so prvi trije kolesarji prispeli le z malo diferenco na cilj. Raxno TAPETNIŠKA. DEKOR ACIJ-SKA DELA. solidna in poceni, predelava inadrac od Din 40.—. nove 200.—, otomanc 425—, cou-che 900.—. Pohištvo po najnovejšem slogu. Načrti na ogled pri tvr. Jagodič dr.. Vo jašniški trg. _________2487 Danes za večerjo POJEDINA MARINIRANIH SARDEL, Vicelnova specialiteta, Gostil na_Vicel, Rotovški tfgjL 2490 CENJENIM~DAMAM NAZNANJAM. da izvršujem vsa v šiviljsko stroko spadajoča dela po ugodnih cenah. Vljudno se priporoča damski modni salon, Maistrova ul. 17- 2492 Službo išie CENENA BIRMSKA DARILA dobite pri zlatarju Avgustu Jahn-u, Stolna ul. 2. Prosim oglejte sl mojo zalogo- Nova dela in popravila po najnižiih cenah. 2182 Posest NOVA HIŠA naprodai za igriščem Rapid. Naslov v upravi »Večernika«. 2485 Prodam ABSOLVENTINJA TRGOVSKE ŠOLE išče primerno naineščenje. Cenjene ponudbe z navedbo pogojev na upravo »Večerni-ka« pod »Marljiva«. 2488 Službo dobi SLUŽKINJA. ki zna opravljati vsa hišna dela in kuhati se sprejme v gostilni. Naslov v upravi »Večernika«. 2474 Sobo išče Železničar, začetnik, išče SOBICO IN HRANO s popolno oskrbo tako:, po mogočnosti blizu gl. kolodvora. Ponudbe na Černač, t Jub* ljana. Prisojna 1. 2491 Stanovanie Sprejmem takoj BRIVSKEGA POMOČNIKA- Naslov v upravi lista. 2493' GOSPODA sprejmem na hrano in slano’ vanje. Koroška c. 17-1 desno. 2486 _ Spomnite se CMD' ŠPORTNI VOZIČEK, na peresih, zelo dobro ohranjen, za Din 250.— naprodaj, je gledala nekega jutra starka, ko je po- Trg svobode 6-1. 2484 Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti je „Večernik‘\ Ze to priprosto dejstvo nalaga našomu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Vc£ernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj šal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-černikovih“ malih oglasih. „Večemik“ delu za Vas, delajte Vi zanj! Izdaja kortzoroM »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Irda.iatelm 1° urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru Tičko Mariborska tiskarna d d., predstavnik STANKO DFTPI a v M o riboni.