275. številka.
Ljubljana, v torek 1. decembra.
XVIII. leto, 1885
Is:iaja vsak dan raeter, izinuti nedelje in praznike; ter velja po poŠti prejeman za a v ■ tri j s k o-ogor .*.ke doiele za vse telo 15 gld., za pol leta 8 ?ld., za Četrt leta 4 cld. za teden mesec 1 gl<L 40 ki. — 'L* Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. ta četrt leta 3 gid. 30 k.-., za joden inesec 1 ffld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa M po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za čef,rt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fietiriltopne petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj oo izvole rrankova^.     Rokopisi M no vračajo.   UrodniStvi; ;Q upravniStvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, »Gledališka 8toiba*\ Upravnittvs. naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvar!.
Duh orijentalskega vprašanja.
—o.— Ali smo so že katerikrat vprašali, od kodi to izvira, da je orijentalsko vprašanje ob jed-nem „evropsko" vprašanje in da se posebe vprašanje balkansko splošno imenuje vprašanje orijentalsko, — zakaj se govori o „lokalizovanji" ter o evropskem „koncertu", kakor hitro se kaj gane pod Balkanom ali nad Balkanom, — po kateri misli voditeljici se je razvilo nekako „evropsko pravo" glede na balkanski poluotok? Da je umestno, tako povpraševati se, samo po sebi je že to za opazovalca zgodovinskih in mejnarodnopravnih stvari vele-zanimiva is; ina, ker za jednako globoko in obsežno vprašanje nam narodov in zemlja zgodovina sicer ne daje povoda. Saj ga ni pokoja v mejnarodnem in državnem življenji Evrope, saj se vedno po njej premikajo meje in preobrazujejo mejnarodni ter državnopravni odnošaji, saj vsaka država in državica je imela in ima svojo usodo, — toda le usoda Balkana, le preobrazovanje balkanskih razmer videti je za evropske velike države tolikanj važno, da sle-harna izinej njih zmatra stvar Balkana za svoj-stvar in hoče aktiven organ usode biti pri uredbi njegovih razmer. Zemlja mej Dunavom in egejskim morjem, mej Črnim morjem in mej Adrijo postala je v našem veku nekaka pravica za evropske vele-moči, pravica na podstavi pisanih pravil, a vsako-lika prikazen teh pravil je nekaj posebno novega bodi v zgodovini, bodi v pravu. V teh mejnarodni h pravilih glede na Balkan pa veje duh, kateri jih ob jednem oživlja in se jim razvijati daje; iz jedne ideje, katero zaslediti ni težko, vzišli so vsi dogovori, ustanavljajoči mejnarodno konstitucijo na balkanskem poluotoku; ta ideja, o tem ni dvombe, vo dila bode evropski „koncert" tudi v bodoče, in morda ne dolgo in videli bomo novo odsedlino te ideje na predrugačenem Balkanu. Po tem, kar vodi odločilne „tutorje", uravnala se bode tudi bližnja bodočnost balkanskih pravih gospodarjev, narodov južnoslovanskih, — ker uravnanje to se odlašati več ne daje. Da posebe nam, ki smo del južne Slavije, kaže premišljevati to, že samo po sebi pre-zanimive stvari, to je zelo jasno, a tudi čas za to — komu bi se baš sedaj videl neugoden?
Balkansko vprašanje je orijentalsko vprašanje,
a orijentalsko vprašanje je balkansko vprašanje. Za Balkan se Evropa ne bi brigala, ako bi pri Carigradu bilo konec sveta, ako od njega naprej ne bi bilo tisto, kar se imenuje Azija, vzhodnji svet, kamor se sedaj svet Evrope nagiba in preliva. A orijentalsko vprašanje je balkanski* vprašanje. Tista velemoč evropska, ki gospodari Balkanu, ona gospodari orijentu. Položaj balkanskega poluotoka, zemlja in priroda njegova: vse predstavlja ga Evropi že od nekdaj za tisti zlati most na katerem se vrši „der Drang nach Osten", in zlati ključ, ki konečno otvori vrata gospodstva ne le na Balkanu in z njim v Evropi, mari tudi v vzhodnjem svetu, to je Carigrad. Koristi vse Evrope terjajo, da jim je pot odprta v orijent, a za to tudi terjajo, da je njim prikladno urejen Balkan.
Jasno je torej, zakaj so še posebno jjtedaj pazljivo postale evropske države, ko se je majati začel zlati most mej zahodom in vzhodom, ko so Be prikazali simptomi, da hira in da bode umrl ter dedščino zapustil ključar Carigrajski. Videlo se je, da Turčija ne more več živeti kot država, ker ni sposobna, upravljati ni sebe ni svojih podložnikov. Opazilo se je pričetkom tega stoletja, da si je balkanske narode osvojilo resno in pogumno gibanje, katero hoče raz sebe stresti turški, neznosni jarem. Treba se je bilo turškim podložnikom zjediniti, da se združenimi močmi pribori pravična uprava proti državi, ki je proizvajati mogla le še krivico in grozodejstvo Našli so se posamezni rodovi v jednot-nem svojem jeziku, združiti se po svoji narodnosti in pod to zastavo so pričeli boj za „krst častni in slobodu zlatnu". Turški podaniki na balkanskem poluotoku postali so vsled te ideje narodi, krepke sile, od dne do dne nevarniši sovražniki turške države. „Evropa" je videla to in spoznala globok, vztrajnotvoren pomen balkanskega gibanja. Niliče ni več mogel dvojiti, da bode narodno probujenje, katero je instiktivno navstalo zastran politično-upravnih stisk, tudi posledice imelo politične. Čim bolj so se organizovale narodnosti, čim krepkeje so nastopale, tem bliži so bili dnevi političnega prevrata za Turčijo. A tudi za balkanski poluotok, prevažni del Evrope. Zato se je evropska diplomacija pripravila za slučaj, ki je videti bilo, da se več odvrniti ne da. Kako torej urediti novi Balkan, da
LISTEK.
Božična noč v Sakramentovej dolini.
Kalifornska povest.
(Spisal Bret H a rte, poslovenil Vinko.) (Dalje.)
„Jutri je božič, kaj ne da?"
„Da, sinček . . . Kako ti je zdaj?"
„Boljše . . . drgnite malo niže . . . Kaj pa je prav za prav ta božič? . . . Kakšen praznik pa je to?"
„O, to je kar tako nekakov — dan."
To jeder nato razlaganje bilo je zadostujoče: Johnny je umolknil in le drgnenje bilo je še slišati.
Najedenkrat deček nadaljuje:
„Mati pravi, da si ljudje povsod drugod, samo tukaj ne, o božiči darila dajo ... in ravno zavoljo tega se je razhudila nad vami. . . Pripovedovala mi je, da živi neki mož, katerega zovejo Sante Klaus;*) veš, bel človek prav za prav to ni, ampak nekak Kitajec, in ta pride na božični večer skozi dimnik
*) Amerikanski Jczušček.
v hišo ter prinese otrokom — nekako tako majhnim dečkom, kakor sem jaz — darila . . . natlači jim ž njimi čevlje in nogovice! Vidite ... le pomislite, kaj takega je hotela, da bi verjel! . . . Ne, ne, oče kaj pa drgnete tukaj ? ... To je celo uro od pravega mesta . . . Kaj ne, da se je vse to zmislila, da bi naju jezila? ... Tu nikar ne drgnite, oče!"
Mej molčanjem, ki se je bilo spustilo nad hišo, pa je bilo razločno slišati stokanje bližnjih smrek in šum deževnih kapelj. Johnnvjev glas je bil čuti malo zamolkel, ko je čez nekaj časa nadaljeval:
B Kaj ne, da bom kmalu zopet čisto zdrav . . . Kaj pa oni počno notri?"
Stari odpre malo vrata ter pogleda noter. Njegovi gostje so še priležno sedeli skupaj, samo to je bilo, da je na mizi ležalo nekaj srebrnih novcev in precej ohlapna denarna mošnja.
„Stavijo o tem in onem ... ali pa malo igrajo . . . prav izvrstno se zabavljajo," odgovori dečku, ter iz nova prične drgniti.
„Taz bi tudi rad jedenkrat igral ter malo denarja pridobil," veli Johnnv čez nekaj časa zamišljen.
bode služil vsej Evropi? To je orijentalsko vprašanje, evropsko stališče tega balkanskega vprašanja, t Dalje pri h.)
Dogodki na poluotoku balkanskem.
O pogojih premirja še ni nič znanega, pač pa nekateri listi razpravljajo pogoje, ki jih je stavil knez bolgarski, ko ga je turška vlada pozivala, naj sklene premirje. Knez Aleksander stavil je kot pogoje premirju: 1. da Srbi takoj ostavijo Bolgarijo, 2. da se da primerno jamstvo za celokupnost Bolgarsko. 3. da Srbija plača primemo vojno odškodnino, 4, da se pripozna zjedinenje Bolgarije in Vzhodne Rumelije. Bodo li Bolgari tudi sedaj pri teh pogojih ostali, o tem nemarno nobene gotovosti, domnevati pa se sme, da bodo velevlasti pripoznale zjedinenje Bolgarov in da bodo slednji vsaj s tem delom odškodovanj za velike svoje žrtve. Za sedaj odpočivata si obe vojski ob določenih črtah in pričakujeta, kaj poreko diplomati in mogotci evropski. Počitka sta pa tudi potrebni, kajti poslednji boji bili so ljuti in krvavi, kakor razvidno iz brzojavnih vestij;
Srbski glavni stan 2*). novembra. Danes (v nedeljo) določili so obojestranski štabni častniki demarkacijske črte obeh vojsk v podrobnostih. Srbi so bili poslali podpolkovnika Kosro Milanoviča in Bolgari stotnika Volnarova in Paprikova, Demarkacijska črta se je določila, kakor so stale stražo. Razglasilo se pa bode še le jutri, kod je ta črta. Orožje popolnem počiva. Bolgarski glavni stan je od včeraj v Pirotu. Poslanik grof Ivlievenhiiller je na potu v bolgarski glavni stan prišel na bojišče v Pirotu. Kralj Milan bil je po noči mej petkom in soboto v Beli Palanki,
Bel i g rad 29. novembra. Oricijalno se poroča iz Niša, da se je sklenilo premirje s sledečimi pogoji : Čete ostanejo v svojih poslednjih postojankah; levo krilo Srbov pri Belavi in desno nad vasjo Plato, oba kraja sta na desni od Pirota. Boj dne 27. t. m. bil je strašen. Bolgar] so bili v boj postavili 80.000 mož s 100 topovi. Mej najhujšim streljanjem pomikali so se Bolgari in Rumelijci daljo. Tudi Srbi so se branili z divjo besnostjo. Dva bolgarska batalijona poskusila sta napati, pa sta bila nazaj potisnena. Sedaj so Bolgari z veliko silo na-
Stari je potem prizanaŠljivo ponavljal, kar je bil gotovo njegov navaden odgovor: da bode Johnnv dobil sila mnogo denarja, samo počaka naj, da on stari v svojem rudorovu najde zlato žilo itd. itd.
„Da,tt odgovori Johnnv, „a tega nikoli ne boš storil . . . sicer pa je vse jedno, ali dobiš zlata pri kopanji ali pa pri igri, saj le vsemu temu le sreča uzrok . . . Božič, to je pa vendar prav Čudno . . . kaj ne da? . . . Zakaj pa so pravi božič?"
Stari je na to odgovoril tako tiho, da njegovih besed neso mogli slišati v drugoj sobi, morebiti zato, ker je po naravnem nagonu nežno uvažaval predsodke svojih gostov, ali pa vsled kakovega čuvstva za spodobnost.
,,Da," pravi Johnnv, kateremu se je radovednost vidno znatno zmanjšala, „jaz sem že poprej slišal o ,njeml . . . Tako, zdaj je dovolj, oče, zdaj me dosti menj boli nego prej . . . Zdaj me pa zavijte v odejo . . . tako . . . zdaj pa," pristavi šepetaje, »sedite sem k meni, da zaspim.1*
Da bi se prepričal, je li uslišal njegovo Željo, pomoli otrok jedno roko izpod odeje, prime svojega očeta za rokav ter se uleže, da bi spal.
Malo časa je dobri mož potrpežljivo čakal.
pali Srbe. Poslednji so se sprva umaknili, pozneje so pa potisnili Bolgare v Pirot. V Pirotu začel se je strašen boj po ulieah. Srbi so zaseli več hiš in streljali iz oken in s streh. Bolgari so razbili vrata in udrli gori po stopnicah. Hudo borenje bilo je v temi. Srbi so se umikali s strehe na streho, ko so zopet dobili pomoč so se pomaknili dalje. Dvakrat je bil dobljen Pirot po krvavih bojih po cestah, nazadnje so ga pa Srbi brez boja izpraznili Srbska vojska ob  Timoku stoji   l1/* kilometra od Vidina.
Sofija 29. novembra. Iz Pirota se poroda 27. t. m. ob 6. uri. Včeraj zvečer ob 8. uri udrle so bolgarske čete v Pirot. Srbe so z bajoneti izti-rali iz mesta. Pred odhodom so Srbi razstrelili sinod-niško zalogo. Celo noč bil je boj na višinah pri Pirotu. Po noči poskušali so Srbi obiti bolgarsko levo krilo. Ob 6. uri zjutraj je srbsko levo krilo zopet začelo ofenzivo in ob 11. uri vzelo Pirot z napadom, ob 1. uri ga pa prostovoljno zopet ostavilo. Popoludne so zopet poskusili Srbi obiti levo bolgarsko krilo, pa so bili nazaj potisnem. Ob l.uri bila je vsa ravnina pred Pirotom v bolgarskih rokah. Samo dve srbski bateriji na potu v Palanko sta še streljali, ob treh smo ja pa tudi prisili umolkniti. Bolgari začeli so hudo streljanje s topovi proti Pirotu in višinam, katere so bili zaseli Srbi. Štiriindvajseturna bitka bila je dobljena za Bolgare. Srbi so se umaknili po cesti Svetega Nikolaja proti Akpalanki. Streljali so še močno s puškami na levem in desnem krilu. Ob 4. uri dobilo je bolgarsko levo krilo visočine. Na visočinah bil je še hud boj. Knez je v Poljski Ilehani osnoval glavni stan.
Sofija 29. novembra. Iz Pirota 28. t. m. ob 11. uri dopoludne: Noč je bila mirna. Na vseh gorah so se videli ognji bolgarskih taborov. Še zvečer doposlal je Khevenhuller pismo knezu, da želi ž njim se osobno pogajati. Danes ob 8. uri odjezdil je dvorni maršal pl. Riedesel z jednim oddelkom kneževega spremstva k predstražam. Ob 10. uri vrnil se je z grofom Khevenhullerjem skozi mesto v glavni stan v Rehano. Število mrtvih in ranjenih na obeh straneh ceni se na 6000 mož. Srbske izgube so večje od bolgarskih. Kralj Milan je bil še v sredo ostavil Pirot.
Bela Palanka 29. novembra, ob 8. uri 25 minut zjutraj. (Iz ofieijalnega vira.) Srbija je slušala prijateljski sovet velevlastij, da se ustavi vojevanje. Srbskim poveljnikom se je zaukazalo, ustaviti vse sovražne pojave in to poročiti bolgarskim poveljnikom. Še to noč prestavila se je večina srbske vojske v Pirot, predstraže pustile so se v prejšnjih postojankah. Srbsko desno krilo bilo je 2G. t. m. popoludne na visočinah pri ltaznici in levo krilo prj Gradašnici. Bolgari, ne zmenivši se, da so velevlasti predlagale premirje, napali so srbske predstraže. Pri Pirotu, katerega Srbi neso mislili braniti, navstal je hud in ljut boj. Ob 6 uri umaknili so se Srbi iz mesta, ko so poprej uničili vse magaciue in strelivo. Bolgari so potem plenili prodajalnice. Celo noć se je streljalo. 27. novembra ob G. uri zjutraj ponovili so Bolgari napad, napali so srbsko središče. Dunavska divizija jih je pa nazaj potisnila z velikimi izgubami in za-sela Pirot. Na obeh straneh začel se je hud boj. Srbi so postavili v boj 40 topov in so se jako dobro
držali. V Pirotu bil je po ulicah hud boj. Srbsko desno krilo imelo je hud boj, napravilo sovražniku, ki je poslal vzhodnjerumelijske batalijone v boj, mnogo škode. Ker so bile naše čete utrujene in je sovražnik bil silnejši, ni mogla naša zmagajoča vojska porabiti svojih vspehov. Morala se je celo umakniti preštevilnemu sovražniku. Vsled tega se je tudi levo srbsko krilo brez boja radovoljno umaknilo. Srbi so pokazali mnogo poguma in vztrajnosti. Bolgari, kater, so bili v boj poslali 50.000 mož, imeli so ta dan po svojih lastnih izpovedbah veliko izgub. Včeraj bile so obojestranske vojske v imenovanih postojankah, ko je prišel avstrijski poslanik, grof Khevenhuller, do srbskih predstraž, in potem odšel k bolgarskim predstražam. Čez jedno uro prišel je bolgarski parlamenter in se jel s srbskim vojskinim poveljnikom pogajati za ustavljenje vojevanja. Sporazumela sta se oba vrhovna poveljnika, da se vojevanje ustavi in čete ostanejo v svojih postojankah.
Srbsko ministerstvo bode najbrž kmalu odstopilo. Sicer se pa v Srbiji delajo, kakor bi ne bili nič prav zadovoljni s premirjem. Oboroževanje se nadaljuje in zatrjuje se, da se Srbi prej neraz-oro?e, da dobe kake kompenzacije, ali se pa v Vzhodnji Itumeliji ustanovi popolni status quo ante. Drugače bodo zopet začeli vojno. Res škoda, da so velevlasti toliko se potrudile, da so Srbe obvarovale pred Bolgari, če se še sedaj ne spametujejo, da je najpametnejše mirno živeti s svojimi slovanskimi sosedi.
Ruski listi so jako nevoljni, da se je Avstrija potegnila za Srbe. „Novoje Vremja" misli, da se bode vsled tega morda razdrla sloga mej trocarskimi vlastmi, kajti kralj Milun utegnil bi premirje le v to porabiti, da se pripravi za boj. Sicer pa večina ruskih listov misli, da se v Vzhodnji Rumeliji ne bode dal uvesti več status quo, da bode tedaj Rusija morala priznati zjedinjenje v kakej obliki, da bode le tako zagotovila svoj upliv v Bolgariji in na Balkanu. — Ruski general Če rti jaje v poslal je nazaj Takovski red kralju Milanu, in izjavil mu v pismu, da se je iz ljubezni do slovanstva udeležil vojne 187G. leta, a mu ravno ta ljubezen ne dopušča nositi odlikovanja kralja Milana, ki brato-morsko postopa z Bolgari, katerih se je 187G. leta na tisoče borilo v srbskih vrstah proti skupnemu sovražniku. Več ruskih častnikov misli isto storiti, kar je Černjajev.
Deželni zbor goriški.
Druga seja deželnega zbora bila je v četrtek popoludne ob 5. uri. Najprej se prebere in potrdi zapisnik prve seje. Predsednik naznani, da vitez Pajer ni mogel priti radi družinskih razmer, dr. Venutti pa radi opravkov, drugi poslanci bili so vsi navzočni razen barona Ritterja. Došle peticije izroči predsednik nekaj peticijskemu, nekaj legalnemu odseku. Dr. Abram poroča v imenu deželnega odbora o volitvah kupčijske zbornice in slovenskega veleposestva; obe volitvi potrdita se brez ugovora. Ivan Gasser bil je potem poročevalec za vse naslednje predloge deželnega odbora, ki so se brez razprave in ugovora jednoglasno vsprejeli. Učitelju Matiji Lebanu zvišala se je pokojnina na 200 gld. Potrdi se podpora dovoljena študentom Em. Hovain-
Ker pa je nenavadna tihota v hiši vzbudila njegovo radovednost, je s prosto roko previdno odprl vrata ter pogledal v glavno sobo. Zelo se začudi, videč, da je prazna in temna. Vendar ta hip tleč kos lesa na ognjišči pade skupaj. Svetel plamen dvigne se kvišku in o njegovem svitu uzre Dicka Bullena, sedečega pri ugašajočem oglji. „IIe!«
Dick se zgane, vstane ter gre malo nestalno proti njemu.
„Kje pa so drugi V vpraša stari.
Po soteski gori so se šli malo ohladit . . . vsak čas pridejo sem nazaj . . , jaz jih tukaj Čakam . . . kaj pa tako zijaš, stari?" pristavi s prisiljenim smehom. „Misliš li, da sem pijan?"
Starcu bi ne bilo zameriti, ako je res to domneval, kajti Dickove oči so bile mokre in obraz mu je žarel. Počasi se vrne k ognjišču, zazija, strese se, odpne si suknjo ter se reži.
„E, za to nam nesi bil dal dovolj pijač, stari ... Ne, le sedi," nadaljuje, ko se je stari ganil, kakor bi svoj rokav hotel osvoboditi Johnnvjevih rok. „Ne prizadevaj se, biti uljudnim; le ostani, kjer si . .   že grem ... so že tukaj."
Nekdo previdno potrka na vrata. Dick Bullen
hitro odpre, pokima svojemu gostilniku „ lahko noč" ter izgine.
Starec bi bil rad šel za njim, da ga ni roka njegovega sinčka še zmirom držala za rokav. Lahko bi se bil osvobodil; kajti roka je bila majhna, slabotna in suha. Morebiti pa je baš zavoljo tega, ker je bila majhna, slabotna in suha, pustil v nemar svoj sklep, stol pomaknil bliže k postelji ter svojo glavo položil nanjo. Tako tukaj sedečega iznenadili so ga učinki pijač, katere je bil poprej jedenkrat vzel v Be. Očrti sobini zlili so se ter uhajali njegovemu pogledu; potem so se vrnili, iz nova postali nerazločni, vnovič izginili ter ga zapustili spava jočega.
Mej tem je bil Dick Bullen vrata zaprl za sabo ter se zopet združil s svojimi tovariši.
„Ali si gotov?" vpraša Staples.
„Da,u pravi Dick. „Koliko je ura?"
„Dvanajst je proč," bil je odgovor. „Ali boš res to storil? ... tja in nazaj je skoro dve milji."
„Mislim, da,M odgovori Dick na kratko. »Kje pa je kobila?"
„Bili in Jack držita jo na razpotji pripravljeno."
„Še malo naj jo držita," pravi Dick.
(Dalje prih.)
skemu in Al. Ratzmannu v znesku 80 gold. ter Fr. Catinelli-ju v .znesku 100 gld. Odobri se podpora 180 gld., dovoljena košarski šoli v Foljanu za leto 1885, ter se- dovoli za leto 1886 nova podpora 260 gld. Prošnje treh učencev obrtnijske šole v M,m.mu se odstopijo peticijskemu odseku. Udovi ranjkega učitelja Val. Thomanna poviša se penzija na 300 gld. in dovoli' se ji jedenkratna podpora 50 gld. Udovi ranocel nika Schuupa podeli se za čas njenega udovstva milostna penzija 120 gld. Vpoko-jenemu učitelju Gaspari u Likarju vzviša se penzija na 300 gld. Slednjič potrdi se podpora, dana čipkarski šoli v Dolenji Ofcliei v znesku 70 gld. Deželni glavar določi za tretjo sejo prihodnji torek 1. decembra o 5. uri popoludne z naslednjim dnevnim redom: 1. volitev 4 veritikatorjev: 2. o prošnji Kobleglavcev, da bi se ločili od županije Štanjelske; 3. o delitvi občinskega sveta v Šmarjah;: 4. o prošnji občin Novaki in Planina pri Cerknem za delitev zemljišč; 5. o stavbnem redu za Gorico; 6. o cestni policiji; 7. o dolgu mons. Pavletiča- nasproti deželi v znesku 2700 gld. Na to se seja sklena o Va6. ure. „Sočaa.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 1. decembra.
<-ali*l4i deželni odbor je sklenil deželnemu zboru priporočati, da zavrže predlog poslanca Ro-nianczuka, da se osnujejo rusinske šole ali pa vsaj paralelni razredi v vseh krajih, kjer je vsaj 25 °/0 prebivalstva rusinskih. Res čudne pojme imajo Poljaki o narodni jednakopravnosti. Vlada se pa za Rusine nič ne zmeni. Če pa kje peščiea naseljenih Nemcev nema svoje šole, pa takoj silijo občino, da mora osnovati nemško šolo.
^'MaiaJ**- države.
V sredo seje na konferenci izjavil angleški veleposlanik, da on misli, da se sedaj, ko so Bolgari zmagali Srbe, ne more več dalje zmatrati Be-rolinske pogodbe za podlago posvetovanju. Ker drugi veleposlaniki neso bili istih mislii, je seja bila brez-vspešna. Jednak bil je vspeh Bohotne seje.   V poslednji so se  posebno odločno  pokazala nasprotja mej Rusijo in Anglijo. V Rusiji so namreč še vedno istih mislij, da se poprej ne more priznati bolgarsko združenj«', dokler se ne odstrani knez Aleksander. Kakor se poroča nekaterim  listom iz Peterburga poji car neko osobno mržnjo do bolgarskega kneza. Ortil go je že, ko še ni bil zašel carskega prestola. Želja Rusije se bode pa sedaj, ko se je knez osobno bojeval za bolgarsko domovino,  dala težko izvršiti. Konferenca sedaj baje ne bode imela nobene seje več, ampak vr-ila se bodo  diplomatiška pogajanja mej vlastimi  Avstrija, Nemčija in Italija bodo neki vzajemno postopale. Razmere mej Rusijo in drugimi carskima vlastma so se jako ohladile, ako je ver jeti nekemu poročilu iz Rima.   Otomanski komisar Djevdeb paša odpotuje v Plovdiv šele, ko bosta njegova pomočnika tam že objavila carsko proklamacijo. Derviš paša je pa odpotoval s posebno misijo« v Sofijo.
Kakor piše oficijalni list .črnogorske vlado,
so v Črnigori obsojevali srbsko vojno z Bolgari. Ko bi pa obstanku srbske države pretila resna nevarnost od Bolgarov, bi se pa Črnagora potegnila za Srbe.
Ko se je srbsko-bolgarska vojna končala, zo-. pet obrača vzlionln jcrnineli jsko vprašanje nase več pozornosti. Iz Berolina poslednje dni prihajajo poročila, da so vlasti sedaj, ko so Bolgari na bojišči pokazali, da so sposobni za samostojnost, bolj na-klonene, priznati zjedinenje. Tricarske vlasti se bodo, kakor se govori, zadovoljile, da se le na videz ustanovi status quo ante, četudi knez Aleksander postane vladar Vzhodne Rumelije. Knez se bode moral sam sporazumeti s sultanom. Velevlasti pa ne bode dovolile Bolgarom nikako vojne odškodnine, kakor bi jo tudi Srbom ne bile, ko bi bili zmagali. Koliko je tem poročilom verjeti, se ve da ne vemo.
Novo liberalno španjsko ministerstvo je takoj Bklenilo, da se odpravi obsedno stanje, katero se je bilo po kraljevej smrti zaukazalo. Politika novega ministerstva bode spravljiva, svobodoljubna ia odločna. Kraljica Kristina 'sama želi, da se bode liberalno vladalo, ker bi potem tudi republikanci ne mogli tako lahko pridobiti naroda na svojo stran. Kraljica je izdala povelje, da se zapre Zorilla. Kar-listi dosedaj tudi mirujejo. Največja nevarnost preti od častihlepnosti generalov.
Italijanska opozicija ni tako oslabljena in razpala, kakor so mislili v vladnih krogih. Pri volitvi predsednikov zborničnih pisarn bilo je izmej devetih voljenih za predsednike pet opozicijonalcev in šest podpredsednikov tudi izmej desetih, Da je italijanska opozicija tako silna, ni brez pomena tudi za vnanjo politiko. Kajtf jasno je, da vlada bo le težko se mogla kaj časa obdržati. Opozicija je pa več ali manj sovražna Avstriji, zategadelj se naša država sedaj ne more zanašati na prijateljstvo Italije. Na to se bodo morali ozirati naši državniki tudi pri reševanji orijentalskih zadev.
Nepričakovano so se volitve na Angleškem za liberalce na boljše obrnile. Kolikor dosedaj vemo, je voljenih 170 liberalcev, 155 konservativcev in 25 Ircev. Liberalni listi še celo upajo, da bodo liberalci dobili večino, kar je pa jako neverjetno. V Loudonu je voljenih 26 liberalcev in 36 konservativcev. Gladstone je slavno zmagal v svojem volilnem okraji Midlothianu. Dobil je 7879 glasov. Njegov protikandidat C. Dalrvmple, mlajši lord državnega zaklada, ostal je za 4631 glasov v manjšini. Najbrž bode končni izid volitev tak, da nobena stranka ne bode imela večine, ker bode vlada morala vedno pomoči iskati pri Ircih.
Dopisi.
Ia Oranica 27. novembra. [Izviren dopis.] (Akad. podružnica, akad. društvo „Triglav".] To je pa res čudno! Naši kulturonosci rogovih jo po naših slovenskih krogih ter vznemirjajo naše ljudstvo s svojim „šulferajnom"; z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi usiljujejo nam nemško visoko svojo kulturo mirnemu ter s svojim zadovoljnemu Slovencu, hoteČ ga povzdigniti v svoja nebesa! Kjer le živi poldrugi Nemec, že ustanove mu šolo, koja ga ima braniti pred pretečo nevarnostjo: da se posloveni, Dosedaj bilo jim je to delovanje dokaj plodonosno, vsaj so nam naše Korošce skoro popolnoma odtujili; sedaj pa, ko smo se Slovenci temu jako pogubonosnemu delovanju z vso energijo uprli, sedaj kličejo vse bogove na pomoč proti tej — krivici. Tukajšnji list „Tagespost" posvetil je že par člankov našemu novoustanovljenemu šolskemu društvu, ter i Dunajska „Presse' oglasila se je zahtevajoč od oblastev, naj to vznemirjajoče delovanje Slovencev prepovedo ter ubogim zatiranim Nemcem v tej sili pomagajo — kajti oni smejo druge narode s svojo blaženo nemščino osrečevati, ti pa imajo se — klanjati. Jako se moramo čuditi, kako more pameten ter le količkaj pravičen človek kaj tacega zahtevati!
Zadnji list izrazil se je povodom ustanovljenja tukajšnje akad. podružnice sv. Cirila in Metoda, da se je bati izgredov, ker so nemški visokošolci jako vznemirjeni radi te predrznosti Slovencev. No, mi smo pa prepričani, da se bo s tako nedolžno stvarjo ogreta nemška kri kmalu ohladila, ter da bo i novoustanovljena akad. podružnica plodonosno delovala za naš narod ter udom svojim v čast! Človek mora se res srčno veseliti videč, kako visoko se je po-Vspela ta podružnica v kratkem času svojega ob stanka. Že ima nad 90 udov, mej kojhni so zastopani vsi slovanski narodi. Zagotovljen jej je tedaj časten obstanek! Kakor čujemo osnovali bodo tukaj živeči Slovenci še jedno podružnico. Slava jim!
Akad. društvo „Triglav" prireja običajno vsako leto v časten spomin prvega našega pesnika Pre-Širna ali veliko slavnost ali slavnosten večer. Glede na to, da ima društvo letos praznovati desetletnico Svojega obstanka in to kolikor mogoče sijajno dal se bo letos samo Preširnov večer. Pri tej priliki izraziti moramo svoje začudenje, da se slovenski narodnjaki, sosebno nekdanji Triglavaui tako malo brigajo za to prekoristuo društvo, koje zastopa v Gradcu slovenski narod. Jako priporočljivo bi tedaj bilo, da slovenska inteligencija to društvo po mogočnosti podpira, sosebno letos, ko mu je praznovati desetletnico.
las Gorice 28. novembra. (Tudi nekaj) — Irredenta. — Deželni zbor.) Na goriški pošti, kamor zahaja po svojih opravkih najmanj 13000 Slovencev iz mesta in okolice, upeljani so bili pri notranjem poslovanji poleg nemških in italijanskih napisov nekaj časa tudi slovenski. A mogočna roka, katera Slovence poboža, kjer more, zbrisala je brez navideznega povoda slovenske napise. Iz Trsta došel je na Goriško pošto nadzornik ter veleval slovenske napise kot nepotrebne odstraniti. To Slovence sramotilno postopanje primoralo jih je, da so se na dostojnem mestu pritožili in te opravičene pritožbe bile so uslišane, kajti Goriška pošta je dobila striktno povelje ne le v notranjih prostorih, temveč tudi od zvunaj in sploh pri vseh poštnih napisih ozirati se tudi na Slovence ter povsod poleg nemških in laških tudi slovenske napise napraviti. Deloma se je to Že zgodilo, deloma se bode kmalu zvršilo. To je sicer malenkost, a vender nekaj. Sicer kaže to, kakšno ravnopravnost večina prebivalcev na Goriškem uživa, ako je primorana celo za take koncesije še le pri ministrih prositi.
Večje vrednosti je ukaz ministra za uk in bo-gočastje na tukajšnje izobraževališče, da se da v prihodnjem šolskem letu nekoliko več pravice de-
želnima jezikoma, nego do sedaj. Ministrova naredba, ki se je pred kratkim objavila za Kopersko moško učiteljišče, poslala se je tudi v Gorico z mig-ljanjem da se potrebno učini za prihodnje šolsko leto. Tudi nekaj! A isto tako ali pa še potrebnejše bi bilo, da bi se na tukajšnji c. kr. vadnici sedanji sistem poučevanja predrugačil, kajti nečuveno je, kako se tukaj bije po glavi zdravi pameti in pedagogičnim načelom.
V zadnjem dopisu iz Gorice naznanjeno je bilo, j kako predrzna začenja biti Goriška irredenta, tako J da jo morajo že italijanski listi zavračati. Danes ! naznaniti je nov dokaz irredentarske predrznosti. < Neki v Gorici bivajoč Francoz opomnil je Goriško : starejšinstvo v posebni brošurici na lepo okolico in i na način, kako bi lehko postalo mesto res pravi kli-| matični „kurort." Navel je tudi ovire, ki napredek ! v tem oziru zabranjujejo, in v prvi vrsti povedal, da je Irredenta v tem oziru prava nesreča za mesto. ! Na to je „Corriere" nekaj pomen cal ter poudar-j jal da imajo Italijani pravico braniti svojo narodnost ; a dobil je v nekem poslanem tak odgovor, da ' si ni npal Francoza dalje nadlegovati. Sedaj pa so i se razposlala anonimna tiskana pisma po Gorici društvom in različnim osebam kot odgovor na ono ; poslano, v katerem razkriva Irredenta svoje želje.
Iz tega pisma so razvidi, da Irredenti ni po godu, ! ako prihajajo tujci v mesto, posebno taki,  ki opa-■ zujejo in odkrivajo irredentovsko gibanje; poudarja se dalje, da premirje mej Italijani in sovražniki ita-i lijanske narodnosti se no sme skleniti, temveč boj ! proti drugim narodnostim mora biti permanenten; t da bi meščani ne smeli zahajati tja, kjer se shajajo osobe, nasprotne italijanskim čutom; da naj bi irre-i dontovska četa zapodila iz italijanskega raja nasilnike, ki so si povrgli ta zadnji kos italijanske zemlje; j dalje da naj gospodje na Dunaji zahijo, da spada I Goriško k Avstriji ter da bi prišel  v Gorico polk simpatičnih bersaglierjev, ki bi imel nalogo pokončati cirilsko druhal in nje agitacijo. Potem bi se lo povrnil mir v mesto. — Ponavljamo: Ni dovolj, ako se nekaterim krogom dopušča,  da smejo svobodno rogoviliti zoper Slovence, kajti ti krogi čutijo v sebi potrebo rogoviliti tudi  proti  Avstriji, kar svedoti tudi ravnokar navedeni list   Po tem potu tedaj ne bode šlo in — ne bode šlo.
Tudi goriški deželni zbor pričel je svoje zborovanje, imel je do sedaj že dve seji, ki sta bili mirni in i manj zanimivi. Iz glavarjevega nagovora razvidi se, da je iinančno stanje naše provincije še precej ugodno, tako da ne bode treba novih naklad, kar bode gotovo vsej deželi v radost in tolažbo.
Domače stvari.
— (Dnevni red) druge seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 2. decembra ob 10. uri dopoludne 1. Branje zapisnika o I. de-želno-zborni seji. 2 Naznanila deželnozbornega predsedstva. 3. Letno poročilo dež. odbora za Čas od 1. avgusta 1884 do konca meseca julija 1885. 4. Poročila deželnega odbora o znižanji cen za postrežbo in oskrbovanje umobolnih v deželni blaznici v Ljubljani in na Studenci. 5. Poročila deželnega odbora o znižanji cen za režijo in hrano bolnikov v splošni bolnici Ljubljanski. 6. Poročilo deželnega odbora z računskim sklepom deželnega zaklada za 1. 1884. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunih za 1. 1886. in računskih sklepih za 1. 1884. ustanovnih zakladov. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o računskih sklepih deželnih dobrodelnih zakladov za 1. 1885. 9. Ustno poročilo finančnega odseka zadevajoč petletnico za druzega slugo na Ljubljanski realki. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu muzejnega zaklada za 1. 1884. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delalnice za 1. 1884. 12. Ustna poročila finančnega odseka: a) o prošnji Josipa Lora-bergerja, Glavarjevega beneficijata v Komendi, za povekšanje plače; b) o prošnji glavnega odgonskega sprevodnika Josipa Altmanna za povekšanje plačo, c) o prošnji glavnega odgonskega sprevodnika Petra Mileka za povekšanje plače; d) o prošnji glavnega odgonskega sprevodnika Matija Eppicha za povekšanje plače; e) o prošnji podpornega društva dijakov c. kr. visoke kmetijske šole na Dunaji za podporo; f) o prošnji društva zavetišča za vseučeliščnike na Dunaji za podporo.
— (Shod obrtnikov) skliče v nedeljo 6. t. m. ob 2. uri popoludne Kranjsko obrtniško društvo v društvenih prostorih v gostilnici gospoda Štruklja v Kolodvorskih ulicah. Povabljeni so k shodu
mojgtii in pomočniki. Na tem shodu hoče se pritrditi prošnji Dunajskega obrtnega društva, da se odpravi obrtniško delo po kaznilnicah in sklenila se bode prošnja na deželni zbor kranjski, da se delo kaznencev v prisilni dehtlnici predcugači. — Naposled bode razgovor o usfcanovlfenji zadrug.
— (Za „ranjene Bogare") poslal nam
je gosp. M.....ć iz Celovca zopet 20 gld., g. J.
Ramovš iz Ljubljane 5 gld.
— (Umrl) je v 29. dan novembra g. Gregor K o n š e k, poštar in posestnik na Trojani.
— („Krosa") izšla je 12. letošnja številka. S tem snopičem konča 5. letnik. Prihodnje leto „Kres" kot mesečnik ne bode več izhajal, ampak se pretvori v znanstven list, ki bode kot če-trtletnik izhajal koncem vsakega četrtletja v zvezkih, najmauj po šest tiskanih pol obsezajočih v do-8edanjej „Kresovej" obliki. Cena mu bode za celo leto 3 gld. Dotično naznanilo objavimo jutri.
— („Zadruge") izšla je 11. številka. Vsebina: Občni zbor „zveze slovenskih posojilnic." — Davkarske zadevo posojilnic. — Razno stvari. — Kakor je bilo skleneno v občnem zboru izhajala bode „Zadruga" odslej vsaki drugi mesec. Prihodnja številk« izide koncem januvarja 188G. — Cena „Zadrugi" za vse leto 1 gld.
— (,,Popotnik11) priobčuje v 22. štev. mej drugim tudi književno poročilo, jako stvarno in dobro pisano. Posebno nam ugaja kritika o povesti „Dora". Graja, katero je izrekel g. pisatelj o tej povesti, je jako umestna, da jo brez pomisleka podpišemo do zadnje črke.
— (Meteor) je padel na zemljo v Železnikih. Zbrana je bila velika družba na večer dne 28. t. m. pred pošto ter opazovala in o čudovala prekrasno prizore „zvezdnih utrinkov". Ko smo bili vsi zamaknjeni v prekrasno nebo, ko si je ravno prizadeval nekdo razlagati nenavadno prikazen, pade ravno pred družbo z višine nekaj gorečega. Vse leti prestrašeno na vse kraje v gotovi misli, da je padla zvezda. Strojarski mojster, ki je kazal največ poguma, vrne se in začne tipati po tleh. Brzo povrne se domača hčerka, gdč. Anica brez vseh znamenj osupnenja z lučjo. Vse se zopet zbere in jo spremlja na mesto, kjer smo videli prej padajočo luč. A kaj je bilo? Ostanek salonske šibice. Vseh muh polni poštar g. J. 0. D. vporabi našo napeto zamaknenost, gre v prvo nadstropje in napravi s šibico koj prvikrat srečno malo raketo — meteor, ki je prouzročil mnogo smeha.
— (Dolenjsko povsko društvo) priredi 6. decembra 1885. 1. pevski večer v slavni spomin Franceta Preširna, ter najuljudnejše vabi vse svoje člane in one „Narodne Čitalnice Novomeške41 k svečanosti, katera se bode vršila v prostorih „ Narodnega Doma" v Kudolfovem. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vzpored: 1. Svečanostni govor. Gosp. prof. L. Koprivšek. 2. Strunam. Pesen Fr. Preširna. Osmospev, zložil K. Mašek. 3. Nazaj v planinski raj. Pesen S. Gregorčiča. Mešaui zbor, zložil A. Nedved 4. Planinar. Moški zbor, zložil K. Mašek. 5. Neiztrohnelo srce. Balada Fr. Preširna. Deklamuje gospodičina Pavlina Martinakova. C. Sanja. Čveterospev, zložil K. Mašek. 7. Slovo od domovine. Pesen J. Lebaua. Mešani zbor, zložil A. Leban. 8. Domočutstvo. Pesen Nožarjeva. Moški zbor. Zložil Dav. Jenko.
— (Učiteljske službe.) Razpisana je učiteljska služba na jednorazrednici v Kopanji. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. decembra. — Služba učitelja na novi jednorazrednici pri sv. Ani nad Tržičem. Plača 400 gld. in stanovanje. — Na trorazrednici v Radečah služba drugega učitelja. Plača 600 gld. Prošnje v jednem meseci. — Na čveterorazrednici v Senožečah služba drugega učitelja. Plača 500 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. januvarja 1886.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Šoštanj 1. decembra. Danes se ustanovila poddružnica sv. Cinla in Metoda. Upisali so se tukaj štirideset štirje up1 i.
Pirot 1. decembra. Srbi so 29. novembra Vidin zopet napali. Knez naznanil je to zastopnikom velevlastij in objavil Khevenhullerju, da se ne bode več besede držal, ako se bojevanje takoj ne ustavi.
Niš 1. decembra. V verodostojnih krogih se trdi, da bolgarska očitanja, da so Srbi po premirju v 28. dan novembra zvečer Vidin na-
p: i, neso istinita. Lješanin ustavil je bomba: dovanje 28. novembra ob 6. uri zvečer. Bolgari pa so po noči ob 10. uri nepričakovano pričeli jednourno streljanje, prodrli iz trdnjave, a Srbi so je nazaj zavrni1'.
Carigrad L decembra. Proklamacija turske vlade pozivlje vzhodnorumelijsko prebivalstvo in oblastva, naj opuste zmoto, v katero so jo potisnile osobe, osobne koristi iska-joče, in naj se povrne k pokorščini. Sultanova naklonjenost dovolila jim bode splošno amnestijo.
Dunaj 1. decembra. Pri žrebanji sreček i/ leta 1864 zadela srečka serija 95 št. 40 glavni dobitek.
Darila za ..Vin »dni H »ur-.
Trenesek   .   .   .   14409 gld. 27 kr. Zastopniki banke „Slavijo" : Peter Majcen v Hočah .   — gld. 12 kr. Ant. Marinid v Podrav-
Ijuh.......—
Fran Colarič v Glinjah . — M. Hudovernik na Vidmu
Iz Naklega...........
Družba „pri Jarneji" na Št. Peterski cesti
V. donesek..........
Andrej Lavrenčič nabral na Rakeku . . Repič Fran, kiuat v Borutu.   .   ,   . .
Trafenik, dekan v Skalah.....
Iv. Verhovnik, kaplan v Dobu ....
Zastopnika banke „Slavijo" : Alojzij Soru v Bolci .   .   — gld. 24 kr. F. Perko v Novem mestu     1   ,,   38 „
Ogrska zlata renta 4°/0...... 98 gld. r>5 kr.
„    p..pirua renta 5°/0 ... 5*0   . 30
59/0 štajerske zemljiftč odvez  oblig . 104
Dunava reg srečke .»" i00 gld 117
Zerali obč avstr 4'/,0/,, zlati zant   listi 2
Prior, oblig  Elizabetiur zapad lldiiiaiUi lift
Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 1u>
Kreditne srečke 100 *?ld 17<>
Rudolfov«.* srečke . 10   J, 17
Akcije anglo-Hvstr  b*uke 120    . ys
Tramu*v.-:iy društ 70     •'.   i 1^7
30
75
90 5«» M
75
7h hO
!*osl«tiio.
43)
34
m
17
Jan Marinič, župnik v Lipi nad Verbo . An. Vršit-,  zastopnik banke „Slavije" v Št. Vidu...........
Vkupe
1	>>	49
2	1J	56
10	»»	_
1	»>	50
8	1»	—
5	II	—
6	n	—
1	n	62
5		—
—		52
14445 gld. 96 kr.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld.
M pol leta........6 „
„ četrt leta........3 „
., jeden mesec.......I „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld.
,, pol leta........8   „ —
,, četrt leta........4   „ —
„ jeden mesec.......I   „ 40
Ujpravniitvfl f,Sfov. Naroda".
— kr.
50 „
30 „
10 „
— kr.
Meteorolcgično poročilo.
| Dao	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve-tro vi	Nebo	Mo krina v mm
30. dov. j	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735-55 mm. 786*61 ml 73508 mm.	10- 4" C 11- 8»C 9-2° C	si. zah. si. szh. si. zah.	obl. d. jas. obl.	o-oo rim.;
Srednja temperatura 10'1°, za 8 5° nad normalom.
ZD"CL33.a,3sls:a "borza
dne* 1. decembra t. 1.
^Izvirno felegratično poročilo.)
Papirna rotita..........82 gld. 20 ki
•^rebrna renta......,   .   .   .     82   „ 65
Zlata re;it.-............                                            108   . 80 „
">% marčna renta.........100   „ 05 „
Akcije narod ne banke.......                              873   „ — n
Kreditne akcije   ....       .   ...   2-6   „ — „
London   .   .                                   .   .   125   „ 55 ,
Srebro............—   „ - „
Napol.                            ...                  9   a 98»/, n
0 kr. cekini ......                                             5   „ 97
Nemške marke    .   .       .        ....     61    , 75
i°/o državne arečke iz 1. 1854   250 gld.   127    , 50 *
Državne srečke iz 1  1864          100 gld.     —    „ — ,
GLAVNO S KLAD ISTE
m*
a. •/ ?u: u« etsa m
najčistije lužna
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas ./kušan llek proti trajnom kašlju rlućevine I žeiuricft bolesti grl Ijnna t proti nuH. rnl.-n .Vatam,
H INKI! M VTTOMJi
Karlovi vari i Widn.
AYALA & C
0.
Olavua zaloga r l.jiiM jani pri
Varstvena znamka. * VVtBM I ASSN1R-...
Posestvo na prodaj.
Podpi ;uii naznanjam, da bom prodal hišo prt i uri na iti«»k a !■ nt. 2. katera je na lepi legi ravno pred turno cerkvijo in pripravna /.* vsako kupčijo ter obstoji iz 5 sob, predajalnice, 2 kletij, hleva, skednja in kozolca, kakor tudi k tej hiši spadajoča zemljišča, In sict-r: orale 769 sežnjev njiv, .'5 orale 311 ne/.nj.M travnikov, 5 oralov smrekovega in 5 oralov bukovega gozda iz proste rokfl na dražbi dne 3. «leeeml»r» I. I. dopoludae* Katerega veseli to kupiti, naj se omenjeni dan oglasi pri Fari v mojej hiši.
(715—2) iTrara. Tome.
680-6)   Vsega zdravilstva
D"' V. GREGORIČ,
Zdravnik ženskih in otrobih bolezni.
Onlliiirit ori *-».—f. ure.
Dunajske ulice št. 3, I. nadstropje.
■ ■ ■_■
LffUI
■ ■■■■■
Tekoče zlato in srebro
za zlnčenje in zboljšanje okvirjev; lesenih, kovinskih, porcelanastih in steklenih stvarij; za posrebren j o kovinskiii stvarij. Vsakdo jako lahko s tem pozlati ali poartbri vsako stvar. Cena Bteklenici 1 gld. Proti gotovemu plačilu (tudi v pismenih znamkah) ali proti povzetju se dobiva pri I«. Feith-u ml. v Brnu (Moravsko).        (681—6)
■ ■ ■ ■ 1
Umrli no:
28. novembra: Marjana Lukežič, koudukterjeva hči, 4 mes., Cerkvene ulice, št. 7, za božjastjo. — Fran Zidan, kovačev sin, 11 dni, Konju-fine ulice št 3, za božjastjo.
29. novembra: Martin Bajer, umirovljeni mašiuist, 60 let, S v Petra cesta št. 30, za mrtvoudoin.
V deželnej bolnici:
27. novembra: Mihajl Stare, dninar, 27 let, za spridenjem krvi.
28. novembra: Neža oajn, delavčeva hči, 46 let, za vodenico.
29. novembra: Marija Gorini, delavka, 41 let, za rakom.
Tujci -
27. novembra.
Pri in Vetter z
Dunaja. — Topfer iz Tista. >— T»iege z Dunaja.
Pri Nedielka z Dunaja. — Trebua1 i iz Vipave. — Scherr z Dunaja. — Koptistein iz Karlovca. — Krtlll z Dunaja.
Pri vfHarji avMtrij-slieiu: Kavčič z Notranjskega. Prerarov iz Beljaka.
oooooooooooooooooooooooooog
Uničujoči smrti odtrgal se je plen
a
ker se je zdravilnej
1
™ Zalaganje z drvi.
Podpisana išče zalagatelja drv, da bi jo za leto 1886 preskrboval s potrebnimi borovčevimi drvi, in prosi one, kateri želć zalaganje prevzeti, da se oglase v pisarni podpisane.
VLjubljani, 23. novembra 1885.
Tovarna za plin v Ljubljani.
(700—2)
i
i
1 I
u
in zopet dal življenju, podala roka naravnej
sistemi.
Kmalu bode štirideset let, odkar je izumil gOBpođ Ivan lloff Hladim zdravilna živila Inje uvol ter ta nučin zdravljenja osvojil si .je svet. Zdravniki vsprejeli so način zdravljenju, da notranje bolezni ne zdravijo več s puščanjem, umpnk z uživanjem, ne z mineralnimi zdravili, ampak z Ivami Bona Hladnimi zdravilnimi živili, kolikor je le mogoče. Ni zastonj dobil izumitelj Ivan HoII mnogobrojnih odlikoviiuj, po številu, od cesarjev, kralje v, knezov, akademij, bigieničnih svetovnih razstav; ne zastonj odobrava nj zdravnikov, ko bi ne bili zdravilno pivo iz sladne^n izvlečka, Hladna čokolada in slatini bonboni za prsi pokazali take zdravilne moči.
Mnenja odličnih stranij.
Kialj. dvornemu zalagatelju skoro vsi h   vropskih vladarjev, gospodu
Ivami 'X:LofI'u,
kralj, komisijskemu s\etniku in itucjitelju c. kr. avstr. zlatega križca za zasluge s krono, viteza visocib redov, DuiiiiJ, <*ralM-a. Itrilun j-s^i rassi' 9.
S tem izjavljamo, da so se Ivanu Ilolta sladni izdelki, ko je njih zdravilno moč priznalo in javno objavilo več tisoč zdravnikov — vse zdraviliške izjave so zapisane in registrovane — rabili v vojnih lazaretih leta 1864, 1866 in 1871 ter v vzhodnji vojni leta 1877 in 1878. Devet Imenovanj dvornim BalagateUem od velicaatev In velikih vojvod je je nagradilo in poslednji čns \v je poiiuvljiilno obdajala milost cesarja avstrijskega. Prvi svetni velika« je čislajo. Mue* Blamarek pravi: Ivana Hoda sladni izvleček je slasten iii okrepčaven. tUneral-leldniaršal tjrol Wruu-gcl je izjavil, da je izvrsten. (JeneruI-lVldmnršal grof HolUte pravi, «la je Blađna, okrepcujo&l, zdravilna pijača in pije ga vsak dan za zajutrek. Pa tudi umetnost petja in predavanju ga rabi proti kašlju in hripavosti, mi tu omenimo svetovne kapacitete: gospa i.uec», Niisson, gospodu
Vioiiiiiim. Wuclitel.
Uradno zdravstveno poročilo iz Vratislave.
Vaše zdravilno pivo iz sladnega izvlečka mora se kot sokove zbolj-šujoče in živilno sredstvo jako visoko ceniti ter je pri skorbutnem stanji, protusnem gnojenji, zgubi sokov boljše, kakor katero koli drugo sredstvo, in bolniki je lahko uživajo. Bolniki zahtevajo nekako instinktivno okrep-čujočo, ne razgrevajočo, jako živilno, predavanje pospešujočo pijačo.
»r. Mcinecke, štabni nadzdravnik.
Opomba. Sladio izvlečki se ponarojajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. — Pristni sladni izdelki Ivana Hoffa morajo imeti varstveno znamko (podobo izumitelja Ivana llotta in podpis Ivana Hoffa).
Cene na Dunaji: Zdravilno pivo iz sladnega izvlečka (z zabojem in steklenicami): 13 steklenic gld. 7.26, 28 steklenic gld. 14.60, 58 steklenic gld. 29.10.
— KoDcentrovani sladni izvleček: 1 flacon gld 1.12, '/» flacona 70 kr. — Sladna čokolada: */, kilo I. gld. 2.40, II. gld. 1.60, III. gld. 1. — Sladni bonboni v zavitkih a 6U kr., 30 kr. in 15 kr. — Manj kol zu 2 gl«l. se ne poSIJe.
— Prvi, pristni, slez raztaplajoči Ivan Hoffa sladni bonboni za prsi so v modrem papirji.
Kdor hoče na deželi iz sladnih zdravilnih živil prirediti domačo lekarno, omisli si jih po ceniku za 20 gld. že precejšnjo izber.
Vso prodtijalnice so za prodajo na drobno pooblaščene z litografovanim barvastim plakatom. C°™ *'
Glavna zuloga v 1J ubijani: jPeter jL,assnIl*. V Kranj i: Josip Dolenc. V Postojini: Doxat & Dietrich. V Kočevji: Ed. IlolTmann. V Gorici: G. Cristofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Hup. Eugelaperger. V Buđolfovem: Dominik Kizzolli, lekar. V Zagrebu: Salvatorjeva lekarna, knezoškofijska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Oelji: Harek. Kupferschmidt, lekarja, J. Matic. V Reki: N. Pa-vačič, F. JeeheL G. Catti, lekarji. V Celovci: W. Thuruiwald, lekar. V Mariboru: P. P, liolasek. V l'tuji: J. Kasimir. V Pulji: G. B. VVassor-mann, lekar. V Trstu: Francesco S. Prinz, via Aquedotto, Carlo Zanetti, J. Serravalo, lekarji. V Beljaku: Dr. Kumpf, F. Scholz, lekarja, R. Cana-vall. V Zadru: Cristoforo Mazzocco.
OOOCOCEt COC DC50COOOOGOO'
tt u o o o o
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žcleznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".