t . ■/■■■ ..." ; . r . ■ ■-. ■ r "L THE OLDEST § AND MOST I POPULAR | SLOVENIAN | NEWSPAPER | IN UNITED § STATES OF 1 AMERICA. | jnmiuuiuumiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiMiiiiuiiiS ŠTEV. (No.) 108. GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOI IPTIT S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO CHICAGO, ILL., PETEK, 10. JULIJA — FRIDAY, JULY, 10, 192S. LETNIK XXXIV. Slovenec se smrtno ponesrečil SLOVENEC IZNAJDITELJ MR. FRANK J. PUGEL SE JE SMRTNO PONESREČIL PRI VOŽNJI Z AVTOMOBILOM. — VOZIL JE IZ DENVERJA V PUEBLO SKOZI COLORADO SPRINGS, NA STRMI POTI JE ZAVO-ZIL NA STRAN, PREOBRNIL SE Z AUTOJEM TRIKRAT IN SE SMRTNO PONESREČIL. -o- Pueblo, Colo. — Dne 1. ju-j je ženin Julius Zupančič z ne-lija je zadela smrtna nesreča vesto M. K. Goršič. Priča sta bi-našega ujdednepa in energične- i la Rose Goršič sestra nevestina jra mladega ameriškega Sloven- in tovariš Viktor Zupančič že-oa Mr. Franka J. Pugel, kateri ninov brat. Poroka se je vrši-it \ svojem še mladem življe- la s slovesno sv. mašo, katero nju kazal veliko bodočnost. ie daroval domači g. župnik Sel je radi businessa v Den- Father Ciril Zupan. Po ženito-vei? s svojim Nash avtomobi- vanjskem zajtrku so se podali lom. Ko se je vračal skozi Co- na kratko avtomobilsko vožnjo, lorado Springs domov je ne da- Zvečer pa se je vršilo na domu leč od tega mesta, ko je zavo- nevestinih sta riše v ženitovanj-zil na pot skozi Fountain proti sko veselje, kjer se je zbralo Pueblo postal žrtev avtomobil- veliko število sorodnikov, prija-ske nesreče. Kakor pripovedu- teljev in znancev, ki so se vese-jejo se je kolo njegovega avto- lo pozabavali v prijazni prija-mobila nataknilo na velik že-|teljski svatovski družbi. Oba b< lj, kar je povzročilo, da je nevesta in ženin sta rojena v pri vožnji vrglo oz. zavilo av- Pueblo. Nastanila se bosta v' tomobil na stran, ki je zdrknil Aaspenu, kjer vodi ženin Ju-na strmi breg in se trikrat pre- lius Zupančič moderno groceri-obrnil z Mr. Pugelnom vred. 'jo in mesarijo. Mlademu paru Po smrti pobit je tičal brez po- prav iskreno eastitamo in nji-moči Mr. Pugel pod avtomobi- ma želimo obilo sreče in božje-lom. Nekako ob I. uri popoldne blagoslova v novem zakon-ie privozila neka partija avto- iskem stanu! mobilskih potnikov mimo, ki so opazili nesrečo in takoj šli na pomoč. Potegnili so vsega i pobitega izpod avtomobila in! ga odpeljali pod streho bližnje farme, kamor so hitro poklica-__ li zdravnika, ki mu je dal prvo i K včerajšnjemu poročilu o pomoč. A prevelike in pretežke |brutalnem umoru, ki se je iz-il bila udarjena z nekim trdim! duša kdt izumitelj tega podjet- predmetom po glavi in ne od ja, katero se je ravno priprav- strela. Bornac in Delphin sta neznano kam izginila. -o- ljalo na večje proizvajanje ma rel njegovega izuma. Pokojni Frank J. Pugel je bil JQNY 6ENNA rojen na farmi blizu Pueblo (Calahan) in tudi na farmi od-gojen. Njegov oče Louis Pugel Sr. ima sedaj farmo bližje Pu-ebla. Zapušča.tedaj očeta, brata Louisa, ki je farmar, Mrs. Mary Fabijan, Mrs. Frances Gorden in Mrs. Aemillia Papež kot omožene sestre in še tri ne-omožene sestre. Vsem sorodnikom izražamo globoko sožalje. Pokojnemu pa daj Bog večni mir in pokoj ! Skoda ga je močno. Vse je bilo že zmenjeno, da se začne tovarna v našem mestu. Pokopan je bil v pondeljek dne 6. julija na slovesen način iz slovenske cerkve Matere Božje. — Poročila sta se 30. junija v slovenski cerkvi Matere Bož- SMRTNO RANJEN. Chicago, III. — Tony Genna član italijanske "familije" bootleggerjev in banditev, je padel smrtno ranjen od krogle najbrže onih, ki so na enak način spravili na drugi svet že dva njegova brata. Napadalca sta pobegnila, po izjavi prič sta bila dva, a nikdo ju ni poznal. Tony, ki se bori s smrtjo noče izdati svojih sovražnikov. -o- — New York. — Andrew Spreckles, trgovec s zemljišči na Bay ave. Highland, N. J. je bil najden v svojem avtomobilu mrtev. Domneva se, da je bil mož oropan in usmrten. la in sicer, ako bi imeli Japonci kje zunaj zemljo katero bi obdelavali, zasejali z rižem, in ga potem pošiljali v domovin^. Pri tem je namignil kar se tiče naselniške postave v Ameriki, ki izključuje Japonce in dejal, ko bi se držali krščanskih principov enakosti človeštva odprla bi se vrata držav vsega sveta in za vse bi bilo dovolj kruha. Japonska se pomnoži vsako leto za 600.000 duš, a dežela je jako mala. Poljedeljstvo na Japonskem je nepovoljno, tudi industrija nazaduje. Med delavskimi sloji se čutijo nemiri, a pričelo se je gibanje med strokovnimi organizacijami, da se iz delavskih vrst izobči hujskače. Dejal je tudi, da kar se tiče notranje politike in sicer boj med birokracijo in demokracijo je zaenkrat končan s zmago slednje. Če pa bo ta zmaga stalna je vprašanje. Vlada, katera bi zastopala voljo večine, še ni nikoli obstala na Japonskem. Končal pa je z besedami, ki nekam pomenijo, namreč, da so v teku velike spremembe, ki bodo svetu znane še preje kot v desetih letih. dveh splavih na Pinafore jezeru, ki sta pa bila skupaj eden k drugim privezana. Splava se preobrneta in učiteljica ter sedem učencev je našlo hladni grob, dočirn so se ostali rešili. — Chicago, 111. — Izletniški parnik Saugatuck, ki vozi med Lincoln parkom in municipal pomolom je domalega ves zgorel, ko je nastal ogenj pri stroju. Moštvo se je rešilo, škoda je precejšna. — Moskva, Rusija. — Vsi visokošolci v sovjetski Rusiji bodo vsako leto po tri mesece bivali v vojaških kampah in se poučevali o teoriji vojaške vede. Dekleta se pa bo poučevalo o službi bolniških strežnic. — Boston, Mass. — Končno je ugotovljeno natančno, da ni več trupel med razvalinami porušenega poslopja Pickwick kluba, ki se je porušilo 4. julija. Vseh mrtvih je 43. — Kingman, Ariz. — John Hall, star 60 let, je vozil s truc-kom po malo rabljeni cesti. Truck pa se preobrne in moža podyezne, tako,je v tem mučnem položaju prebil štiri dni predno so ga dobili. Ni upanja, da bi okreval. sindikata iz sovjetske Rusije, aretiran v Šanghaju. V noti se zahteva izpuščenje M. Dosser-ja na svobodo. Je že to navada Čičerina, da v takih slučajih igra vlogo nedolžnega jagnjetaj in se izgovarja, da sovjetska' vlada nima agente v tujih dr-J žavah, ki bi razširjali boljše-viško idejo. Samoumevno je,1 da temu nihče ne vrjame. Anglija za sedaj še molči in bo odgovorila šele ko dobi noto v roke. Odgovor na to noto je že pripravljen, vsebina Čičerinu zaprla sapo, ker v odgovoru so dejstva boljševiške propagande, ne le na Kitajskem, temveč po celem svetu. Čičerin je oddal tudi noto kitajskemu poslaniku, v kateri zahteva od kitajske vlade, naj takoj stori potrebne korake, da se izpusti Dosserja iz ječe. Čičerin pravi, da glede na rusko-kitajsko zvezo je nepostavno da se državljana sovjetske Rusije pelje pred mednarodno sodišče. V noti tudi zahteva, naj Kitajska pozove vse tiste, ki so povzročili, da je bil Dosser a-retiran, na zagovor. Zadnja tozadevna poročila pravijo, da je Dosser že spuščen na svobodo, a pod varščino $12.000. Politični svet pričakuje z napetostjo kako se bo angleško-ruski spor razvil, ko bo odgo- skih mož ohrani svoje tudi dr. Jos. Stanič. mesto Kratke novice iz Beneške Slovenije. Dne 2. junija se je preselil v večnost v svojem 48. letu preč. g. Pavlin Kručil, župnik v Pre-štintu. — Na majnico so imeli v Podbonesecu pred občinsko hišo nenavadno slavnost. Izročili so vasi Ronac zlato svetinjo, katero je ista odnesla na pai razstavi sadja v Tridentu. Po-vabljenih je bilo veliko odličnih gostov iz Čedada. — V Matajurju so dobili novega vikarja v osebi preč. g. Avguština Slobe. Pravijo, da mu je slovenski jezik tuj, kar mu pa ne vrjamemo, ker je slovenskega rodu. -o- Poostrena gonja proti knezo-nadškofu dr. Sedeju. Fašistovsko časopisje je v zadnjem času podvojilo gonjo vor na noto v rokah sovjetske vlade. Anglija ne bo rada popustila, Rusija pa, ki se zanaša na svoje številne pristaše, ki jih ima v Angliji tudi ne bo odnehala. Ce tudi je Dosser izpuščen, s tem še ni spor končan, ker ta spor ima vse drugo o-zadje, slučaj Dosserja je bil le za vzrok začetka sovražnosti. Požar. Na Cerkljanskem je pogorela hiša in gospodarsko poslopje kmetovalca Josipa Mavrija. Škode je 10.000 lir. Gasili sa ognjegasci iz Cerkna s pomočjo finančne straže in orožnikov; sodelovali so seveda pri gašenju tudi vsi domačini. DENARNE P0ŠIUATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zvest s pošto in zanesljivimi bankami f starem kraja in naše oošiljatve so dostavljene prejemniku na dom aH a* zadnjo pošto točno in brez vsakeft odbitka. Naše cene za poiiljke v dinarjih fas B-rah so bile včeraj sledeče: Skupno > poštnino: 500 — Din. .. ...... $ 9.55 1,000 — Din. .. ...... $ 18.75 2,500 — Din. .. ...... $ 46.75 5.000 — Din. .. ...... $ 93.00 10.000 —; Din. .. ...... $185.00 100 — Lir $ 4.45 200 — Lir 500 — Lir .. ..... $ 20.50 1,000 — Lir .. ..... $ 39.75 Pri poŠiljatvab nad 10,000 Din. nad 2,000 Lir poseben popust Ker se cena denarja čestokrat menja. dostikrat docela nepričakovane, je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaz«j« po cenali onega dne. ko mi sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TTOX V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse poa'ljatve naslovl.e na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE, NEW YORK, lM "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen |»ta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. (shaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, HI Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$400 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo l?to.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 " For Chicago, Canada and Europe per year ....... .$4.75 • " For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50 Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March 3rd 1870. J. M. TRUNK: Kaj bo z Rusijo? Od nekdaj že je bila Rusija zagonetka. V novejših Časih se je marsikaj razjasnilo, a mnogokaj je še zagonetno. Kako bo v političnem in gospodarskem oziru ? Težko je soditi. Privrženci sedanjih samodržcev se zelo hvalijo in zatrjujejo, da bo iz Rusije prišlo nekako odrešenje vsem tlačenim, nižjim slojem. Drugi sodijo drugače in menijo, da bi boljševizem uničil vse, a-ko bi se uveljavil tudi v drugih deželah. Morda se ne uresniči niti eno, niti drugo. Boljševizem so povzročile razmere. Na političnem, nekoliko tudi na gospodarskem polju je ta struja podobna viharju, ki podre, a tudi izčisti. Kakor vsaka struja, ima tudi boljševizem nekaj dobrega ne iz sebe, temveč iz razmer, v katerih se javlja; to bo ostalo, kar je pa na' njem zgrešenega, krivega, to odpade. Gotovi zakoni veljajo tudi v političnem ali gospodarskem življenju narodov. Jaz s^m nekako zadovoljno zasledoval razvite^k razmer v Rusiji od počet k a revolucije. Vsaka revolucija je huda, a če že mora p rit i., "pote m je bolje, da gre do skrajnosti. In Rusi so šli do skrajnosti. Kar valjalo se je. Dalje ne more iti prav nobena revolucija.-Zdaj bomo videli, kaj bo prinesla, saj dosedanji čas je še prekratek, da bi se moglo soditi na eno ali drugo stran, kakšen bo končni učinek. Najvažnejši pojav v ruskem življenju je duševni preobrat. Tega se tudi boljševiki morda nehote zavedajo, in so hudo udarili na to stran. Materializem se je pokazal v vsi svoji nagoti. "Vera je strup/' s tem je izraženo vse, po čemur boljševizem stremi. Ali bo boljševizem uveljavil goli materializem? Težko. Ako pa bi, bi bilo djano ža ruski narod, saj narod na golem materia lizmu ne more obstajati. Škoda je že zdaj velikanska, a uničen ruski narod še ni, in jaz sem prepričan, da ne bo. Boljševizem se bo "omišil," kakor se je nekoč francoska revolucija. Materializem se uveljavi lahko pri posameznikih, kakor vidimo tudi med našimi lastnimi rojaki tu v Ameriki, a pri masah je to skoroda izključeno. Privrženci materializma sicer štela je 1. 1917. pet metropolitov, 13 nadškofov, 230 škofov, 1300 samostanov, 52.000 župnij, 56.000 svečenikov in 62.000 "psalmičkov," 4 višje teologične šole, 52 teologičnih zavodov. Dohodki, ki so služili šolam in dobrodelnim zavodom, so znašali 40 milijonov jclatih rubljev, posestva so merila 4,500.000 akrov . . . ustanove so bile do bilijon rubljev . cerkvene dragocenosti neznane ... in privržencev ali-vernikov je štela nad 130 milijonov — — Vsa ta mogočnost pa ni bila sezidana na trdno podlago duševne prostosti in cerkveno svobodo. Stavba je slonela na podvojih carizma in je bila zvezana z u-metnimi okovi. Ni čuda, da se je tako strašno podrla. Kaj je ostalo zdaj po komaj sedmih letih od te mogočnosti? Ruska cerkev kaže dandanes najžalostnejšo sliko ekonomičnega razpada in duševnega porušenja. V nesreči, ki je rusko cerkev zadela, se je pokazalo, da je suha veja; brez življenske moči. Ko je odpadla mogočna državna podpora, in je zapihal bolj-ševiški veter preganjanja, se je mogočna stavba zrušila, ker je bila zidana na Človeško špekulacijo, ne na skalo, na kateri je zidana cerkev božja. Boljševizem je storil svoje, da se stavba podere in dela neprestano, da se cerkev ne dvigne več. Tudi ni nobenega upanja. Ruska pravoslavna cerkev kot taka je zdaj brez vsake organizacije. Porušena je cerkev, kakor si so jo sezidali carji, a z rus-Ko cerkvijo nikakor ni porušeno,kraljestvo božje, ki je vladajo v dušah mas. Nekaj škode je utrpelo tudi to kraljestvo posebno v mestih, kjer divja boljševizem najkruteje, a v milijonih se to kraljestvo dviga z vso močjo, ker je oproščeno okov prejšnjega duševnega suženjstva in — čudo nad čudom _ srca se ,obračajo proti---RIMU. Iz Ilarbina poročajo japonski časniki, da sledijo tisočeri o-sivelemu svečeniku Ivanu Koroninu, ki jih hoče privesti v Rim, in urednik prej vplivnega "Kolokola," M. Veronin, poroča, da je ruska cerkev na smrtni postelji, a pričakuje rešitev edinole iz Rima. Ne bo šlo tako hitro. Boljševizem bo storil vse, da zatrepa duševni krik velikih mas, podpiral bo tudi razne sekte in zatajil svoje načelo, da je vera strup, a, niti boljševizem s svojo strahovito čeko ni sila, ki bi mogla zavladati nad dušami. Globoko .vernemu ruskemu narodu je zdaj pot odprta, hudo bo še a šel bo po ti poti v RIM, do RESNICE. v Lemont, 111. .službo strežaja je pri sv. maši opravljal tudi Stanislav Hoge, mlajši brat ženina, ki je že tudi tri leta v Collicon kolegiju N. Y. in se zdaj nahaja na počitnicah pri stariših. Mnogobrojna vdeležba številnih sorodnikov in prijateljev pri sv. maši, je pričala kako priljubljena in spoštovana sta novoporočenca v naši naselbini in okolici. Poleg Turko-ve družine, so bili tudi z Ca-nonsburga navzoči, Miss Frances Mohorich, Mr. Mihael Tomšič in hčerka Mary. Po cerkvenem opravilu smo se zbrali na domu pri stariših ženina, ki so nam prav imenitno postregli z vsem dobrotami tega sveta, da smo se imenitno imeli v taki Veseli družbi, se samo posebi razume. Zato se prav lepo zahval imo, Hogetovi materi in kuharicam za tako lepo postrežbo in zabavo. Novemu zakonskemu paru pa želimo mnogo sreče in Božjega blagoslova v 3163)6 Zavertnik: "Vendar pa, s to nerazumljivo evolucijo sem pri proučevanju že tudi jaz prišel v riavskriž." Molek (začudeno) : "Kako je to mogoče?" Zafrknik: "Prokleto lahko!" Molek: "Mi morate dokazati, preje ne verjamem." Zafrknik: "Bom, takoj! Vidiš, ti kvasiš s svojimi vprašanji, da se je vse razvilo potom evolucije t. j. razvoja. Praviš, narava vse uravnava, vse svoje sile, da gre vse sistematično, da se vse polagoma razvija v razdobjih itd. To je vse all-right. Praviš, svet je toliko in toliko miljonov let star, praviš, to so zapisali in navedli učeni proučevatelji astronomije in pravi- jo, da so mase zarukane, oziroma dolžijo druge, da te mase ** z aru k a vaj o," poneumnjavajo, a taki izbruhi materialističnih privržencev samo kažejo, da oni psihe mas ne poznajo. V Rusiji tožijo boljševiki sami, da je pri masah ostalo še pri starem, dasi traja boljševiška doba že nad 7 let. Razna poročila iz Rusije potrjujejo, da je tako. V duševnem oziru boljševizem ne sega niti 10 milj od železničnih prog. Moskva Leningrad in druga večja mesta niso Rusija, a celo iz Moskve so poročali, da so letos o Veliki noči mase naroda polnile cerkve in jim samodržci niti niso branili, no . . . ker so pač videli', da je zastonj. Materialist ne ume duševnih sil, ker pač sam nima — duše (?). Stranka ali struja, ki ne more osvojiti duš src narodnih mas, nima podlage za trajen obstanek. Nekaj časa se vzdrži na, vrhuncu, a tudi le s silo, v Rusiji s strašno čeko, končno pa ji zmanjka podlage in zdrsne navzdol ker jo mase kratkomalo zagrni j o, kakor velikanska povodenj.' Duševnega življenja toraj boljševizem ne bo zatrl dasi ga ovira. Za nas je pa važna in zanimiva pri tem druga stran tega duševnega vrvenja med ruskim narodom. Duševno ruski na-rod m bil nikoli prav prost. Precej po pokristjanjenju se je mi-kazal razkol, ki se je pozneje spremenil v obliko državne ruske cerkve. Carjem je upregcl cerkev v svojo službo, a s tem tudi uklenil duševno življenje naroda v okove, dasi so bili ti o kovi na zunaj--zlati. Ruska cerkev je bila mogočna — Chicago, III. Na moj poziv, priobčen v tem listu, štev. 101 na dramatikar-jc, se mi jih je več ust meno izrazilo in odobravalo ustanovitev dramatičnega kluba. Naročilo se mi je, naj se čimprej skliče ustanovna seja, da se potem začne s pripravami otvoritve nove dvorane župnije sv. Štefana, ki bo nekako koncem septembra, kjer naj bi prvič klub nastopil. Zato pridite vsi, kakor je bilo že v prejšnem dopisu omenjeno, kateri imate veselje do novtwn stanu. Upamo, da bo naš svetov->a- — Toda s tem Pa ni Ludvik sedaj, ko je dobil to varišico, še bolj vneto deloval v korist naših društev in cele naselbine. Bog Vaju živi, mnogo let, zdrava na duši in telesu ! povedano, odkod pe vse to pri šlo ? Vzemimo, da svet je res star kakih petdeset milijonov let. Toda Molek povej mi kaj je bilo pred to dobo ? In če je kaj bilo, odkod je to prišlo? In če je bilo še kaj pred — pred to dobo, odkod je bilo tisto? Povedati moreš odkod je vse tisto pred — pred — pred — pred to in ono dobo? Začetek hočem! Vidiš tega mi pa ti ne moreš pokazati v tvojih kvasar-skih naukih (oprosti saj me menda ne sliši kak naš pristaš, da se tako ne izdava). In če je n. pr. narava vse to sama ustva pa naša chicaška vas zopet bi-tali. Zato na delo vsi, ki se zanimate, da bomo lahko rekli: "V So. Chicago jih je bilo sprejetih 12. Pri nas v Chicago pa 142." Na svidenje v rani sv. Štefana julija. Albin Zakrajšek. Bridgeport, Ohio. Dne 29. junija sta si obljubila zakonsko zvestobo do smrti naš znani rojak Ludvig Ho- cerkveni dvo-v četrtek 16. Delavske razmere so tukaj, kakor večidel po Ameriki, slabe, dva tukajšna premogovnika Wheelingcreek in Lavsing že 7 mesecev počivata, po drugih se pa tudi le polovico časa dela, tako slabih delavskih razmer tukaj ne pomnijo še stari naseljenci. Mnogo naših rojakov se je preselilo drugam, kar je jako občuten vdarec za naša društva ih naselbino. rila' odkod narava? Ali jo je . morda kdo pozabil na tem sve-Dne l8. junija je po daljšem tu kot otrok kako igračico, kjer boleh an ju vsled raka v želodcu Se igra? Vidiš Molek, človek umrl tukaj dobroznani rojak Viktor Salar v starosti 17 let, '— doma je bil z Bloške fare, v A- UREDNIKOVA POŠTA, meri ko je prišel pred 25 leti —Cleveland, O. — A. Š.: — Tukaj zapušča ženo in tri otro- Pos,ano Prejeli, a ni za objavo, fce eno sestro in brata za dru- !Plš,te v drugem tonu bo bolj u-ge sorodnike mi ni znano Po- !činkoval° in P°d doPis dovolite j ko j ni je pripadal tukajšnemu 8V°je, ime* Le brez strahu na! : društvu Edinost št. 13 S N P plan : T., ki mu je priredilo' velik ci-1 ~ Cleveland, O. — K. P.: mora biti oprezen, ko kaj kvasi o .evoluciji. Najhujše pritem je, da mi lahko še tako ubijamo Stvarnika, ga z vso našo e-volucijo v resnici nikdar ne moremo zatajiti. Bolj, ko človek proučava, bolj se pred njim pojavljajo dokazi o Stvarniku vsega, kar je med nami. Seveda mi našim pristašem ne smemo tako govoriti, sicer nam o-brnejo hrbet in potem sam veš, da zgubimo svoj kruh. Mi trdimo svojOrf dokler bo že šlo." Molek: "Kaj je vam? Vi mi jemljete pogum. Kako naj jaz po teh le vaših omahljivih besedah vodim boj naprej za evolucijo? Jaz vendar bolje vem, študiral sem Ingersola, Darwi-na in vse druge naše priznane autoritete. Ti so vendar nekaj šteli ali ne?" Zafrknik: "Well, šteli so pri takih, kakor mi štejemo, ki nam vse verjemo. Pri drugih, ki so imeli zdravo pamet in so z njo mislili in razločevali so bili pa navadni zavajalci in u-čeniki napačnih nazorov. Kratko bili so skoro taki voleki, kakor si ti. Seveda to govorim samo med nama, ampak resnica je to." Molek: "Tako! Tak hinavec ste Vi! Jaz sem vendar mislil, da ste vi iskren sodrug, na katerega se da kaj zidati, a sedaj vidim, da naša riba pri glavi smrdi. Tega nisem pričakoval, tega se nisem nadejal!" Zafrknik: "Tako je pa nič drugače. Saj si že dosti star, da ti tudi to zaupam." Molek (je odšel skozi uredniška vrata v svojo sobo in sam s seboj takole govoril) : "No ja, od navadnega ljubljanskega "ajzenponarja" ne morem več pričakovati . . vilen pogreb. dramatike, t. j. obojega spola in Marv Turek. Ženin je in vsi kateri bi imeli veselje pri starejši sin dobro znane Iloge- klubu sodelovati v četrtek dne tove družine, eden najbolj pri- v ljubljenih in spoštovanih slo- 16. julija ob 8. uri zvečer cerkveno dvorano sv. Štefana, kjer se bo začrtal program kluba in izvolil odbor. Na nekaj Vas bi pa še rad opozoril, namreč, da vsi, med seboj nekoliko poagitiramo med svojimi prijatelji (sami) da nas bo kolikor mogoče več na ustanovni seji v četrtek 16. julija. 1 Ko so pred par meseci ustanovili slično društvo v So. Chicago pri cerkvi sv. Jurija, se jih je takoj prvi večer priglasilo 12 članov in članic. Ali bi ne bilo grdo, ko bi nas So. Chicago, ki je veliko manjša kakor — Ne morem natančno pove-dati, kje bi se nahajala dotična Nove domove, oziroma hišejtvrdka. Idite na poštni urad, :so si postavili rojaki: Anton tam bodo Vam gotovo točneje Hočevar naš znani trgovec, si odgovorili na Vaše vprašanje. I je na pravih lepo moderno hišo _Eveleth. Minn._Mrs. T. blizu cerkve sv. Antona, Louis F.: — Naslov Rev. J. M. Trun-JSustaršič si je uredi svoj dom z ka je: 424 W. 2nd St., Lea'k-| veliko hišo, na novem prostoru ville, Colo. Veseli nas, da "Pi-istop 2:> Barton Line. Martin sano-polje,katerega priobču- Jutranja zvezda. NapUal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj. =3 venskih mladeničev v naselbini. Zastopnik katoliških listov Ave Maria, Amer. Slovenec & Edinost in St. Francis Magazine. Tajnik društva sv. Barbare št. K. S. K. J. in Manager od tukajšnega K. S. K. J. Base ball team. Nevesta je pa hčerka vrle katoliške družine Tur-kove v Canonsburg, Pa. Poroka se je vršila v tukajš-ni cerkvi sv. Antona z slovesno sv. mašo z leviti, pri kateri je, pod deakon stregel, brat ženina Fra. Benedict Hoge O. F. M., ki se pripravlja za duhov-ski stan v slovenskem kolegiju Potnik je napravil moderno hišo na Gostown. Ludvig Hoge je kupil posestvo od rojaka Martina Potnik v Boydsville, poleg je Rev. Father Trunk Vas za nima. Je v resnici zanimivo. — Brooklyn, N. Y. — M. M.: — Ker ne dovolite pod dopis slovenske dvorane, kjer si bo u- podpisa, ga ne morem objaviti | redil svoj bodoči dom, z svojo dobesedno. Nekatere stvari bo- i boljšo polovico. Naše častitl^e vsem, na vrlem napredku. V kratkem pričnejo graditi v bližnjem mestu Bellaire čez reko Ohio, velikanski most, ki bo vezal na mesto Benwood in Wheeling, W. Va., kar bo velikega pomena za omenjena mesta. Most bo veljal 1 milijon in pol dolarjev. Z rodoljubnim pozdravom Michael Hochevar. do izpuščene. — Pueblo, Colo. — P. C. Z.: j — Prejel poročilo. Prosim po- I ročajte bolj pogosto. Ce le mogoče tedensko. Hvala za poslano in bodite iskreno pozdravljeni ! — Bridgeport, O. — M. H.: — Prejel in je objavljeno v tej številki. Poročajte tedensko. Hvala za poslano in prisrčno pozdravljeni! Mr. John Sajovic je hodil minulo sredo z velikim smehom na obrazu po 22nd place. Vzrok njegovega veselja je bil, ker mu jej gospa štorklja prinesla novega "bordarja" k hiši, malega sinčka. — Čestitamo! Zgubil psa, izvršil samomor. Chicago, 111. — Razni so vzroki samomorov. Pravijo, da največ jih gre prostovoljno v smrt radi nesrečne ljubezni. Tudi naslednji slučaj samomora je radi ljubezni — do psa. Mr. Edmund Van Wynckt, star 18 let, 7051 Princeton ave. je imel psa, ki pa mu je neznano kam izginil. Wynckt je vse pre-iskal in preprašal, a zaman, psa ni bilo. Ves obupan sede in premišljuje ko stopi njegova soproga v sobo in pravi, da psa najbrže več ne bo. Takoj nato mož ustane, gre na porč, žena sliši dva: strela, hiti venkaj, bilo je že prepozno, mož je bil mrtev. Ako Človek ne odpre vrat, kadar na nje trka sreča, naj ne misli, da ga bo prišla iskat skozi okno. "Ne, gospod," je odvrnila Asti, "tudi njen soprog ga sme nositi." "Le slabo bi se podalo debeli Abijevi glavi po vsem tem, kar sem slišal, gospa," jo je prekinil in se grenko zasmejal. "Pa tudi general," je nadaljevala Asti, ne meneč se za njegove besede, "ki si je osvojil veliko deželo, bi se ga mogel polastiti in nihče bi mu ne očital, zlasti če bi bil tudi sam kraljevske krvi.'' ' Tedaj jo je Rames ostro pogledal. "Čudno govoriš," je rekel, "a gotovo le po naključju. Trgovka, ti tvoji biseri so za bogatejše ljudi, nego sem jaz. Zapri jih zopet v škatljo in reci gospe, svoji hčeri, naj zapoje kako staro egipčansko pesem, tako rad bi jo slišal.'* N Zgodilo se bo, gospod,je odgovorila Asti. "Vendar sprejmi 'diadem v dar, ker je zate napravljen in ti morda še kdaj " 1— >kaj se ve? S tem čali dovoljenje, da smeva trgovati v tvojem ozemlju. Ne, če ne sprejmeš moja hči ne bo pela." "Naj torej leži tukaj, knežja trgovka, govorila bova kasneje o njem. Sedaj čuj-li;o pesem!" Sedaj je prišel njen trenotek in Tua je vstala ter segla v zlate strune, držeč slonokoščeno harfo pod svojim pajčolanom. Spremenila je glas kakor Asti in jela, nekako tiho peti, kratko in ljubko ljubezensko pesem, ki je bila kmalu končana. "To je bilo lepo," je rekel Rames, ko je utihnila, "in me! spominja nečesa. Toda, ali ne moreš krepkeje? Daj, naj te čujem, preden vama zaželim lahko noč." "Gospod, če želiš, ti bom zapela pesem o človeku, ki se je drznil previsoko dvigniti svoje srce, in kaj se mu je zgodilo pod rokami jezne boginje." "Zapoj,'* je odgovoril. "Nekoč sem' že slišal tako pesem nekje drugod." Tua je zopet zabrenkaia na harfo in zapela, toda to pot z vso močjo in dušo. Ko so prvi mogočni glasovi zapluli z njenih ustnic, je Rames vstal s stola in strmel vanjo očarani Pesem je zvenela dalje in se glasila v Ramesovi sobi v Napadi, kakor se je nekoč glasila v faraonovi obedni dvorani v Thebah. Pisar se je drznil v svetišče, jezna boginja ga je umorila, velika duhovnica je tožila in žalovala, kraljica ljubezni se je omehčala in mu je zopet vrnila življenje. Tedaj se je razlegel zadnji slavni klic, ko sta ljubimca, dvignjena v nebo, pomiloščena, očiščena, zapela svoje zmagoslavje do zvezd, in pesem je počasi prešla v molk. Glej, Rames je bled, trepetajoč slonel ob stebru svoje sobe. Tua pa je omahnila na stol in harfa, ki jo je držala v rokah, je padla po tleh. "Kje si dobila to harfo?'* je sopel Rames. "Dveh enakih ni na svetu. Ženska, ukradla si jo. Ne,,kako bi bila ukradla tudi pesem in glas? Gospa, odpusti mi, nič hudega ti nočem prizadeti, toda stori mi uslugo. Zakaj, ti povem pozneje. Stori mi uslugo — naj ti pogledam v obraz." Tua je dvignila roko in odpela zaponko svojega pajčolan^, ki je zdrknil na tla, ter se mu pokazala v bogati obleki egipčanske kraljičine. Njegove oči so se srečale z njenimi lepimi očmi in nekaj časa sta ■^.Wj, se gledala kakor človeka, ki sanjata. * "Kakšna čarovnija je to?" je rekel slednjič jezno. "Pred menoj stoji Ameno-va zvezda, maziljena egipčanska kraljica. Harfa, ki jo ima, je bila kraljevski dar princa iz Keša, ki je padel tisto noč pod mojim mečem. Glas je kraljičin glas, pesem je kraljičina pesem. Ne, kako je to mogoče? Jaz sem blazen, vidve ste čarovnici, ki sta se prišli norčevati iz mene, zakaj ta zvezda, Amenova hči, vlada tisoč milj od tod, z gospodom, ki si ga je izbrala, z Abi-jem, s svojim lastnim stricem, ki je umoril faraona, kakor pravijo. Izgubita se, čarovnici, drugače vaju izročim duhovnikom A-mena, iz katerega se tudi norčujeta, da vaju vržejo v ogenj zaradi bogokletstv^." Počasi, prav počasi je Tua odgrnila obleko na vratu in prikazalo se je znamenje Življenja, ki ji je bilo od rojstva utis-njeno na prsi. "Kadar ugledajo ta sveti znak, ali meniš, da me bodo vrgli Amenovi duhovniki v ogenj, o kraljevi sin Mermesov?" je vprašala Tua nežno. "Zakaj ne?" je odgovoril. "Ce moreš lagati v eni stvari, moreš lagati v vsefy. Ženska, ki more ukrasti ljubeznjivost egipčanske kraljice, more tudi ukrasti božji pečatnik. "Povej, o Rames, ali si tudi ti ukradel oni drugi pečatnik, ki ga imaš na roki, menda kraljičino darilo, ki ga je nekoč nosil faraon? Povej mi tudi, kako si izgubil mezinec na roki? Ali ni morda ostal v gobcu nekega boga, ki prebiva v skritem jezercu templja v svetih Thebah?" Tako je govorila Tua in. je malo počakala, toda Rames ni odgovoril. Odprl je usta, a je onemel, kakor da so mu ustnice zapečatene. "Dojilja," j« nato nadaljevala Tua, "jaz ne morem prepričati tega gospoda, da sem egipčanska kraljica in nihče drugi. Poskusi ti." - Tedaj je Asti odpela svoje črno ogrinjalo, da ji je padlo preči noge. On je strmel v njene plemenite poteze in sive lase, nato pa je glasno vzkliknil; "Mati, mati moja, o kateri so mi prisegali, da je umrla v Memfidi!" in se je vrgel na njene prsi ter vzihtel. 'AMERIKANSKI SEOVENEC" IN ^EDINOST" Družba t sv* Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. SEDEŽ: JOLIET, ILL. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." Predsednik ..... I. podpredsednik II. podpreds. ... Gl. tajnik ....... Zapisnikar ...... Blagajnik ____... Duhovni vodja .. GLAVNI ODBOR. ....GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet I1L ____JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. JOS PAVLAKOVICH, 39 Wincliell St., Sharpburg, Pa. ......... JOS. SLAPNICAR, 311 Summit St., Joliet, III. ..... PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, III. _____ SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet. 111. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place. Chicago, 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St.. Ottawa, III. JOHN PETRIČ 1202 N. Broadway St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOS. KLEMENCl0,1212 N. Broadway, Joliet. III. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. Do dne 31. dec. 1924. je D- S. D. izplačala svojim članom in članicam ter Njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku-$35,993,91. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter j?a pridružijo -Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. ivo dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta sc zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! KVIŠKU GLAVE BRATJE IN SESTRE. IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE STEV. 1, D. S. D. Joliet, 111. Cenjeni sobratje in sosestre: — Tem potom naznanjam vsem članom in članicam, da naj se zberejo v stari šoli točno ob pol deseti uri v nedeljo zjutraj dne 12. julija, da se udeležimo slovesne srebrne sv. maše, katero bo daroval jubilant, č. g. Ven-ceslav Šolar, O. S. B. ob pet-indvajsetletnici svojega mašni-štva. Ker bo ta slavnost tako lepa in pomenljiva, zato je naša dolžnost, da pridemo k tej slovesnosti in se veselimo z č. g. jubilantom. Ob tej priložnosti proiim vse one, ki so zaostali s svojo me-sečnino, da to poravnajo, kakor hitro jim je mogoče. Z bratskim pozdravom, Paul Laurich, tajnik 512 — N. Broadway. IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe »v. Družine. Človek £>rez idej, brez načrtov pravimo, da je človek, ki tava in ne ve kako bi si pomagal, da bi dosegel vspeh, kakor ga dosežejo tisočeri zraven njega. Za vsako stvar je treba načrtov, brez načrtov se ne doseže ničesar. Da se pa dobri načrti zasnujejo, je pa treba dobrih zdravih idej, treba treznega upogleda v zgodovino in z nje izvleči praktičnosti za konstrukcijo bodočih načrtov. Bratje in sestre družbe sv. Družine tudi mi se nahajamo pred velikim momentom naše organizacije. Bliža se konvencija in je že skoro tu. Treba je zdravih misli, da bodo rodile dobrih koristnih nasvetov za brezdvomno obilo zdravega klenega zrna za naše bodoče delovanje. Naša slovenska dolžnost je, da to, kar so nam ustanovili naši slovenski očetje, naši predniki, da to spoštujemo tudi mi. Naša slovenska katoliška društva so ustanovljena, da napredujejo rastejo in cvetejo. Ce teh zaželjenih rezultatov ni, je to znamenje, da naši prospek-tivi niso vsajeni kot bi morali biti. Zato je naša dolžnost, da vse preiščemo in skušamo pro-najti skupno, kako bi se dalo v bližnji bodočnosti do zamišljenih vspehov pri naši organizaciji. mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani stare šole sv. Jožefa. Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela Chicago. III.: — Predsednik Ivan Tur-nar, 2020 W 23rd St.. tajnik Steve Foys, 1929 W. 22nd Place, bla«ajnik Andrew Glavach, 1844 W. 22nd Place. Vsi v Chicago, 111. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vojjal S. Lincoln St. in 22nd Place. Št. 14. Društvo sv. Lovrenca, East Pittsburgh, Pa.:—Predsednik Geo.rge Miketich. P. O. Box 353, East Pittsburgh, Pa., tajnik Nick Pavlakovich, i 1617 Rid*e Ave., North Braddock. Pa., blagajnik Math Meglaj, 115 Main St., East Pittsburgh, Pa., zastopnik Tho Št. 1. Društvo sv. Druiine, Joliet,! Ill-: — Predsednik George Stonich, 815 N. Chicago St., tajnik Paul J. Launch, 512 N. Broadway St.; blagajnik Joseph Geršich, 401 Hutchinson St Vsi v Joliet. 111. Seja se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu, v dvorani naše šole sv. Jožefa, ob 1 uri popoldne. Št. 2. Društvo sv. Družine, Mount Olive, 111.: — Predsednik in tajnik Sam Goldasich. P. Q. Box 656, blagajnik Ivan Lesič. Vsi v Mount Olive, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. • Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle, 111.: — Predsednik Frank Mišjak, 1253 Second St., tajnik Anton Kastigar, 1146 — 7th St., blagajnik John šetina, 1142 — 5th St. Vsi v La Salle, III. Seja Sft vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani sv. Roka. ob 1. uri popoldne. Št. 4. Društvo sv. Družine, Bradley, III.: — Predsednik George Krall. P. O. Box 462, tajnik John J. Stua, P. O. Box 86, blagajnik Daniel Raich, P. O. Box 284. Vsi v Bradley, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo, v mesecu. Št. 5. Društvo sv. Družine. Ottawa, 111.: — Predsednik Michael Skoilanc, 1014 Walnut St.. tajnik Math Bayuk, 528-530 Lafayette St.. .blagajnik Frank Lass, 1206 Chestnut St. Vsi v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob pol osmi uri zvečer, v Math Bavuk-ovi dvorani. Št. 6 Društvo sv. Družine, Wau-kegan, 111.: — Predsednik Frank Grom, 901 Commonwealth Ave. Wau-kegan, 111.; tajnik John Jamnik. 914' McAllister Ave. Waukegan, 111 . bla- Koliko avtov «e izvozi v enem gajnik Joseph Drasler 66 Tenth St-! mesecu. North Chicago, III. Seja s= vrši vsako) Washington. — Izvoz avtov in delov za avtomobile je dose- ZANIMANJE ZA IME -NAŠEGA LISTA. Odkar smo napovedali volitve za ime našega lista vlada med vsemi našimi naročniki veliko zanimanje. Večinoma sicer prihajajo glasovi za Amerikan-skega Slovenca iz vzrokov, ker je A. S. prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Kot tak ima najznamenitejšo zgodovino izmed vseh slovenskih časopisov v Ameriki. Pa tudi Edinost ima številne prijatelje. Zlasti oni, ki so stali z njo v ljutih bojih z nasprotniki se pa potegujejo za i-; me Edinost. Težko se je v res-j niči ločiti bodisi od enega ali drugega imena. Vendar oba i-! mena sta nerodna za list. A-j merikanski Slovenec je kot že omenjeno najstarejši list, Edi- i nost pa ima na polju slovenske- j ga katoliškega časnikarstva bogate zasluge. Bi ne bilo lista in podjetja Edinost bi najbrže bil koliko je ta list že storil za svoji slov. katol. narod itd. kar je'; nadvse zanimivo in ko bi nam dopuščal prostor bi jih dobesedno objavili. Toda preveč jih je in vzelo bi precej -časa pre-dno bi prišli vsi na vrsto. Mnogi pošiljajo in svetujejo nova imena: Kot "Novi Slovenec," "Naš Zvon," "Mir" itd. mas Assanchaich. P. O. Box 882, East lansko leto prenehal najstarej-Pittsburgh, Pa.- Seja se vrši vsako Ši slovenski katol. list V Ameri-prvo nedeljo v mesecu, v Hungarian k; + Arv.^„ t^-i i. • j Hali. 338 Beech St. Kl J-Amer. Slov. I-akt je, da Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ot- )e Podjetje Edinost mu rešilo j tawa. 111.: — Predsednik Joseph M- življenje. Oba lista imata bo-Medic st.. 823 Walnut St.. tajnik t frXrl i. Joseph F .Medic mL, 823 Walnut St.. f'lt° Z^OVino in oba sta gO-blagajnik Nick Kozarich. 825 Wash- jtovo Veliko Storila za zboljša-ington fct. Vsi v Ottawa, m. Seja nje razmer med nami. se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu ; PinoAt-o«;« i„: t , w , . uiaso\ anje, ki se vrsi se ti- v Joseph Medic-ovi dvorani. j. J ' BC Ll OPOMBA: ce samo imena lista. Ime pod- Ta imenik se pnobči v listu po en- jetja t. j. delniške slovenska krat na mesec Ako kateri izmed u- kato, tj k družbe t k t radmkov spremeni svoj naslov, naj to . woittue hui naznani na glavni urad D. s. D. po ! Ldinost, ' ker pod tem i- drirštveneni tajniku. Ravno tako nuj llTenom je družba inkorporira- se naznani ako kateri najde kuko po- ^ pftč pa ^ ^ ^ ^^ NAZNANJA SE vsem članom društva "Danica'* in vsem rojakom v Chicago in okolici, da priredi dr. "Danica*' piknik dne 12. julija na Kochs farmi blizu Lemonta, kjer bo pripravljenega vsega dovolj za suha grla in okusen prigrizek ter harmoniko na vse viže. Truki odpeljejo iz Lincoln in 22. ceste ob 9. uri zjutraj. Kdor se želi voziti z nami naj se naznani vsaj 2 dni poprej pri J. Štajerju 1952 — West 22nd Pl. (Phone: Canal 1404), da bo i-mel preskrbljen prostor na tru-cku, ki stane 75c. tja in nazaj za enega. Pričakujoč obilne u-deležbe na ta krasni zabavni dan. Na svidenje! Pripravljalni odbor. ■' ■ ■ = Na novo ime seveda ni misliti, ker potem se mora oba stara zavreči, kar bi bilo pa škoda, ker lista kot taka sta preveč storila za naš narod in njegovo katoliško stvar. Prav pa je, da narod poda svoje mnenje. Vsak naj pošlje zravon tudi svoje nasvete, za zboljšanje lista, kajti več ljudi vedno več ve. Uredništvu bodo pa taki nasveti jako dobrodošli, da bo še bolj na jasnem, kaj naše ljudstvo najbolj želi. -o- J5PŠIRITE A. S. & EDINOST. LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja se ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22 nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča. Kako naj se list imenuje v bodoče? moto, da sc* ista popravi. la na svojem polju svoje sadove. Zato kvišku glave bratje in sestre ! Na dan s svojimi mislimi za korist naše mlade slovenske podporne katoliške organizacije družbe sv. Družine! - -o- Ogenj povzročil velikansko škodo. Eldorado, Ark. — Ogenj je izbruhnil v oljnem vrelcu, ki je ogrožal celo mesto Cross Roads. Škode je napravil podjetju $750.000. Phone: CANAL 5087 Slovenska društvena polja so našo organizacijo. Treba je no- velika> veliko j(? med nami §e v,h boljših načrtov, da se naša|celine ki čaka> da ge jo obde_ organizacija, ki je ustanovlje- ]a in požlahtni, da bo nam rodi na, da napreduje in raste, da se dvigne, da požene po naših slovenskih naselbinah nove mladike, nova društva. Zato pravimo, je treba zdravih misli, da se to, kar se goji v domišljiji tudi vresniči, da postane meso in kri. t Člani in članice po naselbinah začnite misliti, kaj bi bilo dobro in koristno za našo mlado organizacijo, da bi še bolj napredovala. Ko zberete svoje misli in ste prepričani, da bi koristile naši organizaciji sporočite jih članstvu potom Vašega glasila, ki je Vam na razpolago za razmotrivanja. Vsakdo ima kako dobro misel, toda naj jo nikar ne drži zase, ampak v javnost z njo, tako naj stori vsak in rezultat bo, da bomo vse take misli javno pre-mlatili in iz njih bomo dobili KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste. CHICAGO, ILL. FRANK GRILL Edina slovenska mlekarna iSer- SVOJI K SVOJIM Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. _ CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje. prvo nedeljo v mesecu, v šolski dvorani na Tenth St. ob 1. uri popoldne. Št. 8. Društvo sv. Druiine, Rockdale, 111.: — Tajnik in blagajnik Michael Šmajd, — 724 Meadow Ave. Vsi V Rockdale. P. O. Joliet. 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 9. Društvo sv. Družine. Chicago, 111.: — Predsednik Michael 2u-gel. 5636 S. Maplewood Ave., tajnik John P. Pasdertz, 2051 W. 22nd St.. blagajnik Nicholas Zunieh, 2020 \V. 23rd St. Vsi v Chicago, 111. Seja sc vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v cerkvery dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place. Št. 10. Društvo sv- Druiine. South Chicago, III.: — Predsednik in blagajnik Frank Cherne. 2672 K. 79th St.. tajnik Anthony Motz, 9b.U Ave. | "M." Vsi v South Chicago. 111. Seja sc vrši vsako četrto nedeljo v mesecu. Št. -11. Društvo sv. Druiine. Pittsburgh, Pa.: — Predsednik Joseph Pavlakovich. 39 Wincliell St. Sharps-burg, Pa-, tajnik Joseph Dekleva, 5609 Wicliffe St. Pittsburgh, Pa., blagajnik John Golobich. 5730 lluttler St. Pittsburgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, po osmi sv. maši, v K. S. Domu 57. cesta. Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet, j I1L: — Predsednica Marie Klepec 901 Scott St.. tajnica Julia Rogina l03'/i Indiana St., blagajnica Mary Mutz, 1411 Nicholson St. Vse v Joliet. IlL Seja se vrši vsako drugo nedeljo v Res. SEELEY 3629 Mi ponovno povdarjamo, u-redništvo ne upravništvo ne more in tudi nima pravice, da bi samo odloČilo, kako ime naj list nosi v bodoče. To smo pre-gcl meseca maja novi rekord, Pus*iii slovenskemu narodu v kajti izvozilo se je iz Amerike Ameriki, ki list podpira in pla-! v vrednosti $13,618.595. Aprila) Naročniki, ki vzdržujejo se je /zvozilo za okrog deset; Ilst_bodo odločili glede imena, milijonov dolarjev manj kakor|Vecina b? odločevala, maja. . Zanimiva so pisma, ki priha- _o__J"ai° v uredništvo glede te za- — Rockford, 111. — Mrs. Jo- deve' Po^bno pijejo zanimivo sephine Dunn, stara 30 let je *tan slovenski naseljenci iz utopila svojega S-letnega sina ^Ilnne^ote, Michigana, Jolieta, v Rock reki, nato pa še sama *e!ancla in od drugod. Ra-skočila v vodo in tudi utonila.! zume seJ da vsi ti se zavzemajo Omračil se ji je um. GLASOVNICA za glasovanje, imena tega lista. Izrežite ta kupon in ga pošljite na uredništvo. KAKO HOČETE, DA SE TA LIST IMENUJE? 'AMERIKANSKI SLOVENEC" ALI 'EDINOST." □ □ (Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vaš glas) Ime: ............................................ Naslov: ................................................ Mesto in država: ............................................... Volite in povejte z glasovnico svoje mnenje! za A. S. Navajajo zgodovino, IAUU TDOn Tfll ROJAKOM PREKMURSKIM JUHN IKoLLlbn SLOVENCEM Sladoled - Slaščice - Smodke - ^^jamo, da J*^ bo te dni i obiskal naš zastopnik Mr. An- i Cigare in šolske potrebščine. jrew Priporoča svojo trgovino ka-,.. w , . .. ' scen pobirati naročnino za nas Glavach, ki je poobla- tero vodi i v bivših prostorih Mrs. H. Kušar. Za dobro postrežbo jamči. 1847 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: Canal 2115 list in vse drugo, ki je v zvezi z našim listom. Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu ,grejo na roko in pomagajo širiti katoliški list. | Izšel je v tretji izdaji KRITJE STUEHE. 3 _ popravila*na stiehi garantirano delo za $4.00. Prevz lmemo dela na vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 Jet; kot največje to zadevno podjetje v Chicagi. Unijski delavci. J. J. DUNNE ROOFING^CO. 3411 Ogden Ave. Zobozdravnik z X žarki DR. G. E. FINCH vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. PREPRIČAJTE SE : : CENE NIZKE DELO PRVOVRSTNO O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih V poslopju Illington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 VASI PRIHRANKI n 'Ioženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav, in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne glede na to ali vi predložite svojo vložno knjigo, ali ne. Na« kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740.000 je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima naloao nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najirazitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —JOLIET. ILL. Wm. Redmond, preds. Chas- G. Pearce, kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. M0LITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE SPISAL REV. P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O. F. M. v JOSEPH PA VLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMEK V CHICAGL Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili ms grebe, krsta in ženit o van ja. — Cene zmerne. 1814 — So. Tfaroop Street, Phones; CANAL 5903 in Stffc Chicago. Založila in izdala KNJIGARNA EDINOST 1849 W. 22nd St. Chicago, III. Vsem oninr, ki so povpraševali po tem molitveniku, sporočamo, da ga sedaj lahko dobe v štirih različnih vezavah in sicer: v Navadno črno platno, zlata obreza............$1.00 Usnje, prožne platnice, zlata obreza.......... 1.25 Usnje, vatirane platnice, zlata obreza........ 1.50 Bele koščene platnice z sliko, zlata obreza..l.50 Pri večjem naročilu damo znaten popust. M-OLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE ZELO PRILJUBLJEN, KAR DOKAZUJE VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NJEM. PRIMEREN JE ZA OD-RASTLE, KAKOR TUDI ZA MLADINO. ZLASTI BO UGAJALA NOVA BELA KOŠČENA VEZAVA, KATERE NAM DO SEDAJ NI BILO MOGOČE DOBITI NITI TUKAJ. NITI V STAREM KRAJU. NAROČITE GA TAKOJ! V "AMERIKANSKI SjftVENEC" IN "EDINOST* Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kri*tušu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Zopet je sedel Kalha pri svojem perga-mentu in se uglabljal v sveto Pismo. Mariamna pa se je tisti večer dalje obotavljala in mudila krog njegovega sedeža ko druge dni. Izgledalo je kot da ima nekaj na srcu —. hi ker se le še ni hotel zanimati zanjo, mu je nalahno položila roko na ranro ter mu nežno gladila redke sive lase. Dvignil je glavo in se ji prijazno nasmehnil —. "Kaj ti je, dete moje?" — tako jo je rad imenoval že izza njenih otroških let —. "Danes se nekako posebno sučeš okrog po sobi! Ali pričakuješ gosta? — Brat nima znancev tukaj v Rimu in tujcev še nismo i-meli v hiši razen tistega dobrega barbara, ki si ga pripeljala seboj oni večer. Ali -morebiti zopet pride nocoj ?" Živa rdečica je šinila preko njenih lic in ko je izginila, je Kalha opazil, da je bila Mariamna bledejša nego po navadi. Tudi njeno obnašanje, sicer tako ljubko in mirno, je bilo danes nemirno, boječe in negotovo. "Ne —!v je odgovorila. Kaj jaz vem, kod hodi! Le slučajno je bilo, da je prišel k nam in če spet ne nanese slučaj, ga menda ne bomo videli nikdar več!" Obrnila se je v stran in skušala govoriti mirno in malomarno, pa se ji je popolnoma ponesrečilo. "Ali ne veš, da ni slučaja !" jo je rahlo karal Kalha in ji pozorno gledal v oči. "Vem!" se je otožno nasmehnila, "in vem tudi, da je dobro za nas, karkoli nas zadene. Ampak tako hudo je, mirno vse prenašati —! Ne da bi se pritoževala, — le za _ očeta se bojim v teh nemirnih časih/' je pri-djala boječe se izogibajoč predmeta, ki ji je bil na jeziku. "V božjih rokah je!" je odgovoril Kalha, "in on ga bo varno peljal skozi vse nevarnosti, četudi se zdi, da ravno sedaj butajo vanj kakor viharni valovi ob razbito ladjo. — Pomiri se, dete! Hudo mi de, če te vidim nemirno in tvoje lice bledo!" "Kako bi tudi ne bilo bledo —?" mu je-odgovorila, ne ravno preveč odkritosrčno. "Bridko je, biti vojščakova hči —! Skoraj bi si želela, da bi ne bila nikdar zapustila Judeje in prišla v Rim!" Storil je, kar je mogel in znal, da bi jo pomiril, — kar je znal, kajti ta do^ri starec je le malo poznal žensko srce, njegova nemirna čuvstva, njegove divje upe in strahe_ —- V svoji priprostosti je verjel, da je dekle res zavoljo očeta nemirno, in jo je miril po svoje, ljubeznjivo, dajoč ji upanje. "Ljubo dete," ji je pravil, "nemiri, ki razburjajo Italijo, grozote, ki o njih slišimo vsak dan, le povečavajo važnost Eleazarje-vega poslanstva in zmanjšujejo njegovo nevarnost, ker cezar je od dne do dne v hujši nevarnosti. Ni lahek posel, ki si ga je naložil \ espazian, težko je, z eno roko brzdati narod, kakršen smo mi, z drugo pa segati po cesarski kroni. Ne bo imel mnogo časa, da bi nas preganjal, in cezar bo v svoji hudi' stiski se rad sprejel mirovne pogoje, ki mu jih bo ponudil moj brat. — Povsod odpovedujejo leg,je Viteliju pokorščino, — včeraj je prišla novica v Rim, da se je brodovje uprlo v Ra-veni in danes pa že morebiti Cremona padla v roke Antoniju drznemu legionarju-govorni-' mesčanska vojska grozi Italiji,__ali m ugoden čas, dete, za pomehkuženega na-sladneza na cesarskem prestolu, da se pogodi za mir z možem, kakršen je tvoj oče ? — Vse je v božjih rokah, pravim vedno, pa'čutim bolj ko kedaj, da bodo prišli boljši dne- vi za Judo, da bodo njegovi sovražniki po- nižani, da bo njegovo orožje zmagovito. — Toda kaj imamo mi opraviti z mečem ? Naš meč je križ in naše delo ni od tega sveta, naša zmaga je v naši ponižnosti, in kdor bo najgloblje ponižan, bo najbolj povišan — Tako je govoril starec, poln navdušenja za judovstvo in obenem za krščanstvo. In prav je presojal položaj rimskega imperija. Nadarjeni Vespazian je z veliko hladnokrvnostjo, potrpežljivostjo in drznostjo igral igro, ki jej pomehkuženi možgani Vitelijevi niso bili kos. Legije so oboževale Vespaziana, zn agovjt vojskovodja je bil, pogumen voj-ščak, priprosto in čednostno je živel in se plemenito razlikoval od razkošnega, požrešnega in čutnega Vitelija, ki so ga legije prezirale in zaničevale. — Prav nič ni izgubil Vespazian na svojem vplivu, ker je z veliko zmernostjo in skromnostjo — resnično ali ponarejeno — odklonil škrlat, ki so mu ga vojaki ponujali. Imel je čai^ čakati, in čakal je, da pride ugoden trenutek in da takrat zagrabi priložnost in si jo obrne v svoj prid. D asiravno je bil v Judeji, daleč od pozo-riščaj kjer se je igrala usodna igra za prestol, in na videz ni bil nič drugega, ko več ali manj nevoljen opazovalec rastočih nemirov v Italiji, Je v resnici vendar on sam vodil s spretno roko spletke in zarote in dajal navodila svojim privržencem in agitatorjem. Medtem pa je onemogli Vitelij omahoval in se obotavljal, danes je bil za trdno odločen. da se odpove kroni in odide, jutri spet, da se hoče boriti zanjo do' smrti, in je uničeval delo svojih naj vnete jši h pristašev z nezaupljivostjo in vdajajoč se hinavskim nasvetom izdajalcev, ki so se mu vsiljevali. Rimsko cesarstvo je bilo ob tistem času skoraj v obupuejšem položaju nego pod vlado krutega Nerona. Krvoločna pošast je bil Neron, pa je vsaj s krepko roko držal za vajeti in samodrštvo, četudi je nasilno, je boljše nego zmeda in anarhija. Pod Vitelijem pa je začela razpadati in se rušiti mogočna stavba, kateri je Romul položil temeljni kamen in jo je Avgust dozidal do sijajnega vrhunca, stavba sedmih stoletij, ki se je na njej trudilo toliko rodov in jo povečevalo, da je obsegala ves takrat znani svet —. Legije —- in pozabiti ne smemo, da je Rim vladal z mečem —. so bile sestavljene iz vojakov, vzetih iz samih podjarmljenih dežel. Sirci in Etiopci so čuvali rimske orle obenem z nemirnimi sinovi Germanije in nezanesljivimi Galijci. — Armade, zbrane iz naj-od dal jene jših mej imperija pod eno zastavo, pač niso mogle imeti mnogo drugega skupnega ko drznost in pohlep po plenu in denarju ter po razuzdanem življenju. Take najemnike je v vseh dobah svetovne zgodovine izlahka kupil, kdor je več ponudil —. Vsaka legija je postala sčasoma e-nota zase, neodvisna moč, in je služila tistemu, ki je najbolje plačal. Za vse te plačane legionarje pa je bil najvišji ideal življenja ta, da bi smeli kedaj vkorakati v Rim, in opleniti mesto, kateremu so morali služiti. Le mož velikega duha in odločnega značaja, slaven po imenu, rodu in svojih činih le tak je mogel vladati te nasprotujoče si ^moči in jih združiti v skupno enoto za dobrobit države. — Pa usoda je hotela, da je sedel ob tistem času na prestolu slabotni,, izmozgani Pijani Vitelij in da je hladnokrvni, neuklonljivi m nadarjeni Vespazian s čuječim očesom m z vedno pripravljeno roko čakal, da ugrabi cesarski diarem svojemu zmedenemu predniku in ga trdno postavi na svojo lastno glavo —. J ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, itampil je in druge potrebščine naročite pri A. S. & EDINOST CLEVELANDČAN JE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite redno na prvi slovenski pogrebni zavod grdina in sinovi 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. aftif^iiimr. 11 * LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naro* čila premoga, katerega pripe ljam na dom. Prevažam pohištva ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu I 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL, Phone: Rosevelt 8221. Umor in samomor. Minneapolis, Minn. — Ernest Franzen je iz nepojasnjenega vzroka napadel po noči svojo ženo z nožem in jo zabodel do smrti, nato je usmrtil še enega svojih otrok, drugi štirje otroci so zbežali na ulico in klicali na pomoč, med tem pa je mož še sebi potisnil nož v srce in bil takoj mrtev. Vzroka tega strašnega čina poročilo ne pove. l^ŠIRITE A. S. & EDINOST. Bogat tihotapec. V Šibeniku se vrši preiskava proti velikemu tihotapcu Štipi Šara. Pravijo, da je državo prikrajšal s svojim tihotapstvom za okoli 30 milijonov dinarjev. Njegovo premoženje cenijo na 300 milijonov dinarjev in Štipa Sara slovi kot najbogatejši človek v Dalmaciji. Prijateljstvo in ljubezen naj ne prejmeta ničesar, česar ne moreta vrniti. ........................V.:............................................................ Phone: Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. ^PISANO POLJE /S> , u ^___,, : £ J. M. Trunk. l-ZZ-rxi sen SLOVENSKE GOSPODINJE ■o prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo sveže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchins Street, Chicago telefon 2917. JOLIET. rLL. 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET, ILL, * ■_ BOLJŠE DELO ZO + + 4* + * * * BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti p redno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanj n ali od doma, ni misliti na zobow zdravnika. Mi popravimo vaše zobe v kratkem času, da bo- VSE DELO JAMČENO ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonj! — Bostrežnice. Phone 4854. BURROWS ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje. Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne- Vogel Chicago in Van Boren ceste. Joliet, III. »a * KADAR HOČETE prodati VaŽo hišo, naznanite to meni. Ce ste se na- menili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. Joseph Zupančič PRODAJALEC HIŠ IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA 1824 W. 22nd Place Chicago, III. Phone CANAL 7130 Phones: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč »n dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe. krste in ženitovanja. — Cene zmerne. Kakor Prosveta, se tudi Gl. Sv. obreguje nad tem, da se bosta zidali dve katedrali?, v Šiški in v Mariboru. Gg. svobodo-misleci, "bisaga'' hodi okoli in nabira za cerkve, darovi so povsem prostovoljni. Pa vzemite še vi kako "bisago" in hajdi — — nabirat za stanovanja. Bi bil radoveden, če spravite za kako hišico skupaj. Ako naberete precej in poberete vse, potem lahko praktično otresete Slovence — klerikalizma, saj za farško bisago ne bo ostalo prav nič več. Kritiziranje je najlažja stvar. Poskusiti se mora. C * * "Za vero in narod'* je sleparsko geslo, pravi žarkomet. "Brez naroda ne more biti vere . . ." Na sv. pismo ne da ste mnogo, tam je zapisano: "Tudi hudiči verujejo in se tresejo." Vera je toraj mogoča celo brez ljudi. Pa je mnogo ljudi, pri katerih je res vera nemogoča, ker so "zaslepljeni/' pa ne po farjih, katerih se na vse kriplje ogibajo. Pri Pro-sveti delajo samo za — narod, in to brez--plače. Geslo tam se toraj glasi: "Za narod in nič." Kakor pa zdaj razmere pri Prosveti stojijo, bo bolj pravilno geslo: "Za mednarodni nič.'* * * * Prosveta stavi na dnevni red rešitev revolucije po — — — Trunkih. By golly, nekaj pa le daste na-me, dasi ste me hoteli samo brcniti. Vem. Morda bi bil res sposoben za tajnika vaše jednote. Pa brez šale. Nemec pravi: "Grau ist die Theo-rie, gruen ist das Leben" . . . kar znači, da se kaka stvar najbolje spozna, ako se stvar skusi v življenju. Revolucija. Nekaj sem je pa le skusil, ko ste gospodje pri Prosveti mirno sedeli za mizami in kadili smodke. Dvakrat so mi revolu-cijonarji hišo razbili, še nad nedolžne čebelice so se spravili .. . kakor pred zverinami sem komaj ubežal, svinčenke so žvižgale na desni in levi . . . videl sem. kako se človek spremeni v zverino, kakršne med najbolj divjimi ni . . . skusil sem, kako nepojmljivo podle postanejo že prej podle duše, ko pridejo do neke moči . . . zaznal sem, do kake strasti se more povspeti strastno zagrizen človek ... ki misli, da je za njega prišel trenutek, ko mu ni treba brzdati svojih strasti ... in še več takih "sadov'' revolucije sem doživel in preživel, toraj bi lahko marsikaj rešil po lastni izkušnji, ki je najboljša šola, gotovo boljša, kakor sedeti zaVmizo v Chica-gu in delati "dnevni red," po katerem naj "gospodje Trunki rešijo uprašanje revolucije." O žarkometarjih vem, da tega uprašanja ne morejo rešiti, pač pa, da znajo za revolucijo delati. Ne privoščim- jim, da bi revolucije tudi doživeli. * * * Gl. Svo. št. 58 objavlja nek oklic iz tržaško-goriških Novic za slogo. Lahko rečem "brez upa zmage. ." Kjer kdo Slovence klesti,* kakor n. pr. pod Avstrijo in še bolj zdaj na Koroškem, ali zdaj na Goriškem pod Lahom, tam medsebojno mesarenje nekoliko poneha, in pride razsodnost do nekake veljave. Kjer so SloVenci brez tujega biča, se morajo mesa-riti med seboj. V Ameriki nas nihče ne tepe, zato slovenskih klofut za Slovence kar dežuje, in stopi vse v ozadje, samo da se med seboj brcamo. Glavna "podlaga** klofut je vera. Ako te ni, morajo se uveljaviti privincijalne meje. Jaz sem dobil dosti prav gorkih, ker sem Korošec. Prosveta brca od-bornico K. S. K. J., ker je Šta-jerka in se upa biti odbornica "kranjske" jednote. . . in tako naprej. Ne, ne. . . zastonj bo poziv, naj neha prepir za o-sebnosti. Nemec, Lah, Irec. . . odpade od vere, pa pusti druge pri miru. Slovenec odpade, pa bije kakor pobesnel okoli sebe in bi vsakega raztrgal na drobne kosce, ako ni njegovih misli. Borba na duševnem polju sicer ni ravno škodljiva, a to ni borba, to je besno mesarenje, pri katerem se Slovenci med seboj uničujejo. Kjer ne pada tuj bič, tam bo med Slovenci, posebno tu v Ameriki, ponehal prepir, kadar jih bo objel — pokopališki mir. * * * Mr. Jos. Češarek je zadel v črno. Za veliko S. N. P. J. in njen prospeh je življenske važnosti, da v glasilu zabeležijo natanko, ako kak far prim* svojo kuharico za predpasnik.. ali če je pred toliko in toliko leti kdo bil oprasnjen na nosit-skozi mrežo v spovednici. . Iz-borno. Brez kuharic in farjev in opraskanih nosov bi-velika jednota že jutri prišla na kant. Kaj hočete, Mr. Cešark ? Mnogi si pri jednoti ne morejo pomagati proti "diktaturi" v Chicago, drugi pa so pri jednoti samo radi tega, ker glasilo skrbno zabeležuje vsak predpasnik, vsak opraskan nos. . . ker farji in kuharce. . . so hladilna žavba za njih ranjena srca. "Diktatorji" v Chi-cagu niso na glavo padli in dobro vejo, kaj so Rimljanje ho-jteli izraziti, ko so rekli: "Suos quisque strepitus bene olet. ." I Česar je srce polno, tega prekipevajo usta. Je "brez upa I zmage." * * * j Allah akbar.. . alah je velik, a It. G. Tngersoll je pa še večji in prerok slovenskih svobodo-miselcev. Ne poznam možakarja. Gl. Sv. navaja v okvirčku izreke tega svojega preroka. !Allah akbar.". . blagor vam, j ako, se s to "modrostjo" zadovoljite. V št. 60 n. pr. uprašu-je: "Ali ste poznali kakega u-ičenča, ki je oddal premoženje radi stavka: Lažje je iti vel-;blodu skozi šivankino uho, kakor bogatinu v nebesa." Mož je očividno zgodovino krščanstva prespal in z njim so jo j prespali naši svobodomisleci. Zgodovina pozna takih slučajev na tisoče, mi jih gledamo dan na dan pri onih, ki so si izvolili prostovoljno uboštvo. . . prerok Ingersoll in slovenski i svobodomisleci jih ne vidijo, pa menihe in nune brcajo, kjer |le morejo. Se bodo vam že I enkrat odprle oči, a jaz bi ne j bil rad na vašem mestu, ako \bote do tedaj — spali z vašim prerokom vred. -o-- Vročina neznosna za debelo žensko. Columbus, - Ohio. — Mrs. Emma Kehoe, ženska, ki se kaže v cirkusu radi njene debelosti in tehta 675 funtov je vsled vročine obolela. Kazala se je sedaj v Columbus, kjer so jo napadle slabosti, nakar je bila |v tovornem-vozu prepeljana na svoj dom v Ionia, Mich. -o- Dijaka bandita. Butte, Mont. — Mark Mills, 21 let star, Carl Seifert, 20 let star, dijaka, sta poskusila srečo z revolverjem v roki in oro-palai nekega George Forsiteja za $3000. Policija ju je izsledila, bandita sta se postavila v bran in po kratkem boju v katerem je ostal na mestu mrtev Mills, so aretirali tovariša Sei-ferta. Kako prijetno *bi bilo, če bi človek imel deset življenj, bi jih zavaroval pri zadnjem stal in dedoval smrtnine vih devet.