šte¥llka 10 • leto XUI • cena 500 din
Celle, 10. marca 1008
HOVI TEDNIK JE dLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Gost Iz ileiolo
¥zlialaločeoa sonca
NT se je pogovarjal z japonskim štu-
dentom Shigerom Kurosawo. Stran
13.
Cene In radiatorji ilobro orelejo Hudi
Zakaj je ogrevanje kljub mili zimi draije. Stran 6.
Miličniki na Cellskem so bi I I lani strool
Manj opozoril, zato pa več kazni. Stran 15.
KOMENTIRAMO
Z istimi ijudmi
naprej - drugače
Prejšnji teden smo objavili
iz dveh, ta teden še iz šestih
občin celjskega območja
imena evidentiranih možnih
kandidatov za najodgovor-
nejše dolžnosti v občinskih
skupščinah in skupščinah
samoupravnih interesnih
skupnosti, po kr^evnih
skupnostih so že tudi opravi-
li temeljne kandidacijske
konference. Novih imen ne
v seznamih ne v poročilih
skoraj ni.
To je mogoče razumeti na
več načinov. Malo verjetno
je, da bi vsi dosedanji nosilci
dolžnosti zadnji dve leti tako
dobro opravljali svoje dolž-
nosti, da bi bili vsi prepriča-
ni, da so najbolj pravi zanje.
Problemi se v vseh občinah
kopičijo, gospodarstvo zao-
staja tudi v primerjavi z re-
publiko, v družbenih dejav-
nostih se lomi. Celo delegat-
ske skupščine same so mar-
sikod slabo ocenile svoje de-
lo, na kandidacijskih konfe-
rencah pa je bilo tudi shšati,
da precej ljudi ponavlja
mandate brez širših obrazlo-
žitev in brez analiz njihovega
dosedanjega dela, da o kakš-
nih programih niti govorimo
ne. Sočasno pa tisti, ki so kaj
rekli, evidentirane podpira-
jo. Morda zato, ker pri n^^j-
boljši volji ne vedo, kdo bi
lahko opravljal odgovorne
dolžnosti še bolje ali pa jim
je - to je še najslabše - vse-
eno. Vseeno, ker nam je že
vsega dovolj ah vseeno, ker
posameznik tako in tako ne
more vphvati na dejansko
spreminjanje razmer.
Še ena razlaga je možna.
Kratke mandate pri nas že
dalj ^^sa obsojamo kot ne-
primerne, pa je lahko pono-
vitev mandatov brez pravih
utemljitev bližnjica k dalj-
šim, štiriletnim mandatom
za najodgovornejše funkcije
v skupščinah. Dogajanja
z evidentiranjem možnih
kandidatov za funkcije v re-
pubhki tudi to teorijo zavra-
čajo. No, mogoče bo več jas-
nega po občinskih kandida-
cijskih konferencah, ki se
bodo v glavnem zvrstile pri-
hodnji teden.
MILENA B. POKLIC
V vseh enotah vrtcev so za 8. marec pripravili prisrčne programe, ki so sijih mamice ogledale z nasmehom na ustnicah.
Vzgojiteljice so dobro opravile svoje režisersko delo, toda kdo lahko zrežira otroške poglede, ki tako nazorno bi jejo iz
fotogranje. e.E.
Bii je Dan žena
s šopki pomladnega cvet-
/a, proslavami v vrtcih, šolah
in krajevnih skupnostih,
z recitacijami, ki opevajo
žensko, mater in delavko,
smo počastili tudi letošnji
Dan žena 8. marec.
Vzhičene nad pozornostjo,
Ketudi le enodnevno, celotne
družbe smo se vrnile za svoje
stroje, za štedilnik, k svojim
otrokom in možem. Življe-
nje teče dalje.
Potrpežljivo in predano
trenašamo breme svojega
naravnega poslanstva in
družbene vloge v prepriča-
nju, ki nam ga vse bolj na-
glas vsiljujejo, da se z veča-
njem vloge družine v sodob-
ni družbi, veča tudi primar-
na vloga žene in matere.
Vzgoja in nega otrok, skrb za
skladno družinsko življenje,
skrb za gospodinjstvo. In, ne
boste verjele, v krizi zaposlo-
vanja nekateri vse bolj od-
bito vidijo rešitev v tem, da
nas vse skupaj preženejo na-
zaj h gospodinjstvu.
Ženske smo v zadnjih de-
setletjih veliko dosegle, toda
enakopravnosti svojega po-
ložaja ne moremo meriti
zgolj s stopnjo zaposlovanja,
temveč s kakovostjo življe-
nja na sploh. In tukaj se je
zataknilo. Visoko zastavlje-
nim ciljem ni sledil družbeni
razvoj. V krizni situaciji ugo-
tavljamo, da je še vedno za-
koreninjena predstava, da so
ženske dolžne opravljati
stvari, ki so jim po naravi da-
ne. Boj za enakopravnost to-
rej še ni končan. Kajti ne da
nismo dosegli osnovnega ci-
lja takoimenovane humane
strategije razvoja, grozi nam,
da se bomo od tega celo od-
daljili. V razmislek vsem naj
jih ponovimo: enake možno-
sti za delo, enaka odgovor-
nost od družine in enak do-
stop do možnosti družbene-
ga in kulturnega udejstvova-
nja nasploh za oba spola.
Kje smo, presodite same!
Leteče uredništvo v Taboru
Novinarji Novega tednika in Radia Celje se bomo
danes ves dan mudili na obisku v krajevni skupnosti
Tabor v žalski občini. Leteče uredništvo v tej zani-
mivi krajevni skupnosti bomo zaključili zvečer z ust-
nim časopisom in radijsko oddajo v gasilskem domu
v Ojstriški vasi. Krajanom Tabora in okolice se bodo
med drugim predstavili tudi Marjan Smode, Hme-
ljarski instrumentalni kvintet, Černovski fantje in
drugi. V Taboru ne manjka problemov in o njih se
bomo pogovorili tudi na večerni prireditvi, zato smo
k sodelovnaju povabili tudi predstavnike žalske
občinske skupščine in družbenopolitičnih organiza-
cij. Večerna prireditev se bo pričela ob 19.30 uri.
Vabljeni!
Kabeisica teievizija priliaja
Prav mogoče je, da bodo ne-
kateri Laščani že letos dobili
priključke kabelske televizi-
je. V petek so predstavniki El-
rada iniciativnemu odboru za
izgradnjo kabelske televizije
v Laškem predstavili idejne
projekte.
Celoten sistem kabelske te-
levizi.je v tem kraju bi predvi-
doma stal 500 milijonov dinar-
jev. Približno petino tega de-
narja predstavlj^o stroški
gradbenih del, ki bi jih lahko
opravili kr^ani s prostovolj-
nim delom.
V Laškem računajo na blizu
1000 naročnikov, ki bi za posa-
mezen priključek plačali med
550 in 600 tisoč dinarji, omogo-
čili pa bi obročno odplačeva-
nje. Do meseca maja n^j bi že
zbrali vse podatke o naročni-
kih in potem čimprej pričeli
z izgradnjo. Ta bi tekla v treh
fazah, prednost pa bi dobili
v tistem delu kraja, kjer bi bilo
n^več zanimanja za kabelsko
televizijo. Predvidevajo, da bi
v prvi fazi zgradili sistem v sre-
dišču Laškega, na Otoku, Pod-
šmihelu in naselju blokov
v Debru. V drugi fazi bi prik-
ljučke kabelske televizije na-
peljali v Strmci in Spodnji Re-
čici, v tretji pa še v Marija
Gradcu in Jagočah oziroma
tam, kjer bi še bilo dovolj na-
ročnikov. V tej, zadryi fazi n^
bi tudi uredili informativni
center v Domu Dušana Pože-
nela v Laškem.
Vso opremo za kabelsko te-
levizijo naj bi zagotovil Elrad,
ki bi predvidoma postal tudi
vzdrževalec sistema. Anteno
ngj bi postavili na Krištofu,
kjer je zdjg že televizijski pre-
tvornik. S kabelsko televizijo
bi v Laškem omogočili gleda-
nje šestih zemeljskih in štirih
satelitskih televizijskih pro-
gramov ter sprejem šestih ra-
dijskih programov. Kabelska
televizija pa bi odpravila tudi
sedanje težave sprejemanja te-
levizijskih programov - motni
signal v nekaterih delih kr^a
in takoimenovane »sive lise«.
Za izgradnjo kabelske televi-
zije se zanim^o še v dveh kra-
jih laške občine: v Rimskih To-
plicah in Radečah. Predstavni-
ki obeh so bili tudi na petko-
vem sestanku.
NADA KUMER
Zdravilišče
Dobrna
vas vabi v soboto,
12. 3. od 20. ure
naprej, ha narodni
večer z ansamblom
ŠTIRJE KOVAČI, ki
bo v Hotelu Dobrna.
Rezervacije po tel.
778-000.
Za siovo ob nelcaj
starih miiijard
z odcepitvijo konjiškega
'ozda Jelen iz Dravinjskega
*oma in ustanovitvijo sa-
"lostojne gostinske delovne
^fganizacije naj bi bila tudi
[l^fmalno zaključena afera,
''i je ob razmišljanjih o novi
"bčini Zreče v zadnjem ča-
^1 v Slovenskih Konjicah
'vigala največ prahu.
Žal ni tako, saj postopek
^Samosvoj itve ne poteka ta-
■^0 kot bi moral, v delovni
"^fganizaciji Dravinjski dom
si namreč, ne da bi oprali
»stare grehe« nabirajo še no-
ve. Tako namreč mislijo go-
stinci Jelena, ki niso sprejeh
zaključnega računa, ker naj
bi jim v delovni organizaciji
ponovno zaračunali več stro-
škov kot bi smeh. Bodo v ob-
čini končno potegnili pravo
potezo in iz igre odstranili ti-
ste, ki so za vse dosedanje
krivice do gostincev Jelena
dejansko krivi?
(Več na 9. strani)
Biroicratsici miini na Sotii
z željo, da bi problem onesnaženosti po-
vršinskih voda, okolja, reke Sotle in Sotel-
skega jezera, kjer so lani zabeležili enega
največjih poginov rib, premaknili z mrtve
točke so se v petek zbrali v Rogaški Slatini
tisti, ki so kakor koli povezani z jezerom in
njegovim okoljem, ki v tem delu na obeh
straneh Sotle umira.
Dogovoriti se, kako v danih razmerah naj-
hitreje in čimbolj učinkovito ukrepati, n^
bi bila osrednja naloga na delovnem sestan-
ku, ki so ga organizirali ribiči s celjskega
območja v sodelovanju z ribiči iz sosednje
Pregrade na Hrvaškem in ribiško družino iz
Podčetrtka.
(Komentar objavljamo na 6. strani.)
2. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 191
V načrtih ni zanimivih naložb
s sele meHobčInske gospodarske zbornice v Celju_
Uspeh bi bil, če bi letos
v šestih občinah celjskega
območja zbrali le polovico
denarja za predvidene na-
ložbe, so prejšnji teden po-
udarili na skupščini medob-
činske gospodarske zborni-
ce, kjer je bila poleg razpra-
ve o kakovosti po vsebinski
plati še najpomembnejša
točka dnevnega reda raz-
prava o ustavnih amand-
majih. Delegati skupščine
so namreč v zvezi s temi po-
trdili stališča republiške
gospodarske zbornice.
Razprave delegatov na vo-
lilni skupščini Medobčinske
gospodarske zbornice niso
bile pretirano živahne. Malo-
dušje pri razpravi o investi-
ranju je odraz stanja oziroma
pomanjkanja denarja, pa tu-
di tega, ker ni pravih progra-
mov, ki bi prenesli ceno vla-
ganja. Tako gre pri približno
polovici nameravanih inve-
sticij za rekonstrukcije, mo-
dernizacije in odpravo ozkih
grl, pri petini za večji obseg
proizvodnje ali pa za kako-
vostnejšo ter ekološko bolj
čisto proizvodnjo. Vse sku-
paj predstavlja zgolj ohranje-
nje sedanjega stanja ali pa^
gre le za minimalen napre-
dek. V vseh programih je na-
mreč čutiti premalo izvozne
naravnanosti, ni tudi novih
proizvodov, pravtako ni od-
govorov na to, kako produk-
tivno zaposliti tehnološki vi-
šek, ki se bo verjetno pojavil
v posameznih okoljih.
Vprašanje, kako se bomo
preusmerili na tuji trg ostaja
torej še naprej odprto, so po-
udarili na skupščini, kjer so
se zavzeli za to, da se v bodo-
če ne bi lotevali megaloman-
skih investicij temveč da bi
podprh predvsem programe
v manjše enote, saj lahko za
te s pomočjo raznih konzor-
cijev lažje zberejo denar.
Na skupščini so tudi pod-
prli stališča republiške go-
spodarske zbornice, ki jih
ima ta do ustavnih spre-
memb. Sprememba teksta
ustave je namreč edini po-
goj, da preidemo na delova-
nje tržnih zakonitosti. Zato
pa je treba poseči tudi v te-
meljna načela ustave in po-
skrbeti za spremembe pri
opredelitvah lastnine, omo-
gočiti združevanje sredstev
občanov, vlaganja tujcev itn.
Med drugim so se zavzeli tu-
di za to, da bi lahko gospo-
darska zbornica dajala tudi
neposredne predloge zakon-
skih sprememb.
Opredelili so se za spreje-
manje posameznih amand-
majev in ne vseh kot celote.
Vse predloge so potrdili brez
posebnih pripomb, s tem da
je bila razprava o spremem-
bah precej medla. Tisti, ki so
se le oglasili k besedi so pod-
vomili, da bo slovenska go-
spodarska zbornica uspela
s tolikšnimi predlogi in bi bi-
lo zato pametneje najprej
vztrajati pri spremembi ne-
katerih temeljnih načel, ki bi
omogočila postopen prehod
na tržno gospodarstvo, ob
tem pa pustiti odprta vrata
za korenitejše spremembe
vseh ostalih amandmajev,
skratka, da bi se ustvarjanja
sodobnejše ustave lotili kas-
neje.
Na skupščini so izvolili tu-
di nov izvršilni odbor Me-
dobčinske gospodarske
zbornice, potrdili pa tudi
zaključni račun in sprejeli
plan letošnjega dela.
RADO PANTELIČ
Veliko uspehov
v poročilo o delu me-
dobčinskega sveta Zveze
socialistične mladine celj-
skega območja, ki ga bodo
mladinci obravnavali da-
nes, v četrtek v Laškem, so
med drugim zapisali tudi
to, da želijo novemu vod-
stvu veliko uspehov. V La-
škem bodo namreč volili
novega sekretarja in pred-
sednika, predlagana pa
sta Milan Kopušar iz ve-
lenjske občine in Janja
Romih iz Celja.
Sicer pa v poročilu o de-
lu, kjer so ocenili svoje ak-
cije v zadnjih dveh letih
vztrajajo, da je potrebno
delo medobčinskega sveta
mladih izenačiti z ostalimi
medobčinskimi sveti druž-
benopolitičnih organizacij.
Zahteva mladincev po ize-
načevanju položaja ne po-
meni novega profesional-
nega medobčinskega orga-
na, temveč deprofesionali-
zacijo ostalih medobčin-
skih svetov družbenopoli-
tičnih organizacij.
I. F.
Starejši politilii
se nal umaiinelo
Na temeljnih kandidacij-
skih konferencah v celjski
občini je bila udeležba sla-
ba, saj je na vsako prišlo
povprečno le po 30 kraja-
nov, na Dobrni pa so jo mo-
rali zaradi skromne udelež-
be celo ponoviti. Toda tisti,
ki so prišli, so v razpravi
tvorno sodelovali.
Podprli so vse možne kan-
didate za funkcije v občinski
skupščini in samoupravnih
interesnih skupnostih, ven-
dar s precej pripomb. Največ
jih je menilo, da so se najod-
govornejši v občini prehitro
odločili za likvidacijo LIK
Savinja ter da nekateri po-
navljajo mandat brez širših
obrazložitev in brez predlo-
ženih analiz njihovega dose-
danjega dela. Shšati je bilo
tudi pripombe, da delavci
s posebnimi pooblastili naj
ne bi opravljali odgovornej-
ših funkcij v samoupravnih
interesnih skupnostih.
Na treh temeljnih kandi-
dacijskih konferencah so
evidentirali tri nove možne
kandidate za predsednil
Predsedstva SR Slovenij
V krajevni skupnosti Šmaj
no v Rožni dolini so evide;
tirali Emila Milana Pintarj
v krajevni skupnosti Kar
Destovnik Kajuh Hermai
Rigelnika in v krajevni sku
nosti Ostrožno Dušana Bu
nika. Ob obravnavi že ev
dentiranih kandidatov so d
jali, da naj bi starejši politi]
odstopili prostor mlajšin
Na ta način bi pridobili zj
upanje delovnih ljudi in ol
čanov. Ponekod pa so izrazi
prepričanje, da takšna voli
na opravila, kot jih imam
sedaj, niso resna, saj gredo j
skrajnosti v skrajnost.
Med že evidentiranin
kandidati so za predsednik
posebej podprli Janeza SU
novnika, Mojco Drčar-Muj
ko in Cirila Zlobca ter večin
evidentiranih za člane Prec
sedstva. Dodatno so za prec
sednika Skupščine SR Sle
venije v krajevni skupnost
Lava evidentirali Tonet
Pavčka.
MILENA B. POKLI
Poslušalci ali razpravljalci
Odkod pravzaprav takšna brezvoljnost
pri razpravi o tako pomembni zadevi kot je
sprememba ustavnih amandmajev, se je
lahko vprašal kateri od opazovalcev prejšnji
teden na skupščini medobčinske gospodar-
ske zbornice. In to v času, ko se pojavljajo
tudi zahteve po ustavitvi sedanjega postop-
ka spremembe naše ustave. Ravno gospo-
darstveniki so namreč že od novembra naj-
KOmENTIRAmO
glasnejši pri zahtevah o uveljavitvi trga in
s tem v zvezi potrebnimi spremembami
ustave, ravno gospodarstveniki so zaradi
nesmiselnih ukrepov šli v ustavne spore in
se pri tem, (tudi nekateri z našega območja)
opekli.
Je ravno ta neuspeh pobral voljo, ali pa je
morda temu, daje v razpravi o spremembi
ustavnih amandmajev sodelovalo le nekaj
članov skupščine kriva dobra in v vsem
jasna uvodna razlaga predstavnika republi-
ške gospodarske zbornice. Rekli bi da ne,
kajti predlogi zbornice sicer vsebujejo tiste
bistvene pripombe, ki naj bi zagotavljali trž-
ne pogoje gospodarjenja, še zdaleč pa ne
zajemajo vsega, kar je v ustavnih razpravah
pomembnega... Zato so gospodarstveniki
na skupščini pri tej razpravi padli na izpitu.
A statistika oziroma politika jih bo vseeno
upoštevala, kajti, kot se je na neki okrogli
mizi o ustavnih spremembah pred kratkim
pohvalil znan slovenski politik, je v Sloveni-
ji doslej v ustavnih razpravah sodelovalo že
okoli deset tisoč udeležencev... Na zajedlji-
vo vprašanje, ali gre pri tem za poslušalce
ali razpravljalce pa je odgovoril, da takšne
statistike ne delamo...
R. PANTELIČ
Kritične besede o ustavnih spremembah
Oddaljujemo se od zahtev po sodobnem In trajnem dokumentu
v triindvajsetih krajev-
nih skupnostih (od 25) celj-
ske občine so že razpravlja-
li o ustavnih spremembah
oziroma dopolnilih. Tisti
redki, ki so se razprav ude-
ležili, so pretežno izražali
nezadovoljstvo z osnutkom
dopolnil v želji, da bi stvari
spreminjali. Poudarjali so,
da lahko samo bistvene po-
zitivne spremembe ustave
prispevajo k dejanskim
spremembam v praksi.
Ob ugotovitvi, da večina
razpravljalcev preobsežnih
in zapletenih amandmajev
niti ni prebrala, so na občin-
ski konferenci socialistične
zveze že strnili glavnino pri-
pomb. Razpravljalci niso
odobravali sprememb nači-
na financiranja Jugoslovan-
ske ljudske armade in dejali,
da to ne more biti neodvisno
od gospodarskih gibanj v Ju-
goslaviji. Temelji izobraže-
vanja morajo biti po njiho-
vem mnenju še naprej v pri-
stojnosti republik. Nesmisel-
no je sprejemanje pravilni-
kov o delitvi dohodkov in
osebnih dohodkov z referen-
dumi, saj se ti spreminjajo
preveč pogosto. Obširna je
bila tudi razprava o zemlji-
škem maksimumu, najpogo-
stejša ocena predlagane do-
polnitve pa je bila, da sodi
zemljiški maksimum v ide-
ološko ropotarnico. Tudi raz-
sojanje države o izjemnem
dohodku so zavrnili kot ne-
sprejemljivo. Po mnenju ve-
čine so tudi sicer pristojnosti
zveznih organov in Zvezne-
ga izvršnega sveta prevelike.
Precej vprašanj in dvomov
je bilo povezanih neposred-
no s samim načinom spremi-
njanja ustave. Vprašanja
o postopkih sprejemanja do-
polnil ustave bi morali biti
opredeljena vsaj že sedaj,
sredi razprave. Sama razpra-
va je prav tako vprašljiva, saj
večini občanov osnutki spre-
memb sploh niso razumljivi.
V vsakem primeru pa so pre-
obsežni, kar pomeni, da bi
bila nova ustava še obsežnej-
ša kot sedanja in to jo bi še
bolj oddaljilo od zahtev po
modernem in trajnem doku-
mentu. Sprejemanje dopol-
nil samo zato, ker je bilo va-
nje vloženega veliko dela in
časa ob hkratnem sklepanju
za pričetek priprave vehko
boljšega (krajšega) doku-
menta, je nepotreben kom-
promis. Zakaj je potrebno
ustavo tako pogosto spremi-
njati? To je vprašanje, ki
v številnih okoljih ljudi naj-
bolj moti.
MILENA B. POKLIC
O OZN v Celju
v Srednji tehniški šoli
maršala Tita v Celju so čla-
ni občinskega centra klu-
bov OZN v soboto pripravi-
li republiško polfinalno
tekmovanje v poznavanju
dela klubov in Organizacije
združenih narodov.
Zadnjih nekaj let je na celj-
skih osnovnih šolah, pa tudi
nekaterih srednješolskih
sredinah, vse več zanimanja
za klube OZN. Mladi klubov-
ci se dvakrat letno srečajo na
seminarjih in takrat razprav-
ljajo o tem, kako dejavnost
klubov OZN še poživiti. Že
nekaj let pa pripralvjajo tudi
posebna tekmovanja, na ka-
terih merijo svoje znanje os-
novnošolci in srednješolci
o vselej drugih področjih de-
lovanja Organizacije združe-
nih narodov. Letos so vsa
občinska tekmovanja pripra-
vili do sredine februarja.
V republiškem centru klu-
bov OZN so za letošnja tek-
movanja pripravili posebno
študijsko literaturo, poleg
poznavanja temeljnih podat-
kov o Organizaciji združenih
narodov pa so morali osnov-
nošolci preštudirati še bro-
šuro o brezdomcih in begun-
cih, srednješolci pa zbirati
dodatno znanje o mednarod-
nem pravu ter zunanje-poli
tičnih dogodkih. Na republi
škem polfinalnem tekmov^
nju v Celju je sodelovali
7 ekip, med osnovnošolci p;
je prvo mesto osvojila ekipi
učencev osnovne šole Brez
no-Podvelka, drugo učene
osnovne šole Janka Padežni
ka iz Maribora in tretje učen
ci Koroškega odreda iz Rž
ven. Med srednješolci so s
najbolje odrezali učene
Srednje družboslovno-eko
nomsko-matematično-nara-
voslovne šole s Ptuja, drug
so bili učenci Srednje druž
boslovne šole iz Celja in tret
ji učenci Srednje družbo
slovne šole iz Titovega Ve
lenja.
Ob koncu tekmovanja pi
so se člani klubov OZN po
govorili tudi o tem, kak(
v posameznih šolah skrbij(
za to, da bi bila dejavnos
krožkov in klubov čimbol,
zanimiva in bi v svoje vrst(
pritegniU še več učencev!
Ena od oblik, so menili, je
tudi uvajanje video-tehnike
in računalnikov v predstavi-
tev dejavnosti, s čimer bodd
poizkusili že na republišked
tekmovanju 19. marca v Maj
riboru.
I. FIDLEH
Težko breme za gigante
sindikat v vseh porah življenja In dela
Gmotni položaj delavcev
v izobraževanju je v konji-
ški občini iz leta v leto slab-
ši, so med drugim ponovno
glasno opozorili delegati na
letni seji občinskega sveta
Zveze sindikatov Sloven-
ske Konjice, ki je bila prejš-
no sredo.
Delegati iz združenega de-
la, zlasti iz Konusa in Unior-
Zrak v Celju
V preteklem tednu je bila
onesnaženost zraka z so2
v Celju nizka. NsOvišje polur-
ne in 24 ume poprečne kon-
tentracije so2 v zraku so se
gibale znatno pod n^višjo
dovoljeno vrednostjo.
ja, so opozarjali na vse težji
položaj izvoznikov in še do-
dali, da postajajo obremeni-
tve gospodarstva vse večje
in vse težje breme za združe-
no delo. Na seji so govorili
tudi o pripravah na novo sa-
moupravno organiziranost
v delovni organizaciji Comet
v Zrečah, kjer so o tem že
pripravili poseben elaborat.
V programskih usmeri-
tvah za letos so izpostavili,
da je potrebno rezultate go-
spodarjenja spremljati sproti
in jih tako tudi ocenjevati.
Informacije o poslovanju in
poslovna poročila za zbore
delavcev morajo prikazovati
tisti del dohodka, ki je rezul-
tat izjemnih pogojev gospo-
deirjenja in tisti, ki je rezultat
večje produktivnosti dela,
racionalizacij    tehnoloških
postopkov in inovacij. Pro-
gramske smernice nakazuje-
jo tudi nadaljnje uveljavlja-
nje stališč sindikata pri pre-
hodu na skrajšani delovni
čas. Sicer pa je tudi iz pro-
gramskih usmeritev dela
Občinskega sveta Zveze sin-
dikatov mogoče razbrati, da
mora sindikat poseči v vse
pore dela in življenja, tako
pri nadaljnjem razvoju
samoupravnih odnosov, kot
na področje socialne politi-
ke, usposabljanja in tako
dalje.
Na koncu so izvedli še ne-
kaj kadrovskih sprememb,
kar je bila posledica neude-
ležbe članov na sejah Občin-
skega sindikalnega sveta, pa
tudi prerazporeditev ali pa
prevzem drugih funkcij.
MATEJA PODJED
Malenkostne izboUšave
Uresničevanje dogovora o varstvu okolja v Celju
v Celju vsako leto pregle-
dajo uresničevanje družbe-
nega dogovora o varstvu
okolja, ki ga je občinska
skupščina sprejela za to
srednjeročno obdobje, pod-
pisala pa ga je večina orga-
nizacij združenega dela
v občini. Za preteklo leto
ugotavljajo, da so podpisni-
ki dokaj vestno izpolnjevali
obveznosti, zamude pa so
tam, kjer gre za strokovne
in tehnološke probleme ter
pomanjkanje denarja.
Pri spremljanju onesnaže-
nosti zraka v Celju meritve
kažejo, da se onesnaženost
z žveplovim dioksidom ne-
koliko zmanjšuje, kar pa je
v veliki meri odvisno od vre-
menskih razmer. V pretekli
kurilni sezoni je bilo Celje na
sedmem mestu v Sloveniji in
sicer za Trbovljami, Hrastni-
kom, Mežico, Črno, Ljublja-
no in Mariborom. Na stopnjo
onesnaženosti z žveplovim
dioksidom pa močno vpliva-
jo tudi cene posameznih vrst
goriv. Po onesnaženosti zra-
ka z dimom pa se Celje uvrš-
ča na šesto mesto v Sloveni-
ji, zato lahko še vedno velja-
jo ugotovitve ob lanskoletni
obravnavi uresničevanja do-
govora, da bi bilo treba pred-
vsem spremeniti strukturo
goriv, opraviti ukrepe za var-
čevanje z energijo in dosled-
no izvajati politiko energet-
ske oskrbe v Celju.
V organizacijah združene-
ga dela so z nekaterimi pose-
gi zmanjšaU emisije. Tako je
Klima ukinila kotlarno na tr-
da goriva, Etol je rekonstru-
iral kotlovnico, Aero je
z energetskimi varčevalnimi
ukrepi zmanjšal emisijo. Že-
lezarna pa je obnovila čistil-
no napravo za dimne pline.
Emo pa še vedno ni uresničil
naloge o zmanjšanju onesna-
ževanja s fluorom, pa tudi
Cinkarna ni uredila učinko-
vitejše naprave za čiščenje
trdnih delcev na sušilnici fe
rosulfata.
Pri ocenjevanju kakovosti
voda velja, da te še vedno
niso bistveno čistejše, če-
prav so nekaj ukrepov orga
nizacije opravile. To velja zi
štorsko Železarno, Metko,
Opekarno in Emo ter Cin-
karno. Čistilna naprava
v Škofji vasi še vedno ne de-
luje, pri centralni čistilni na
pravi pa je bilo lani pred
vsem veliko razprav okrog
lokacije. Poseben problein
pa še vedno predstavlja pit-
na voda v Celju, zlasti ko gre
za zajetja v Medlogu in Lev-
cu, kjer koncentracije nitra-
tov presegajo dovoljene koli-
čine.
Pri komunalnih odpadkili
v Celju zaenkrat ni težav, za
to pa še vedno ni rešen pro-
blem posebnih odpadkov
kjer naj bi letos prišli vsaj do
idejne rešitve, kasneje pa do
posebne deponije.
T. cvm^
SiO. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Sindikat nai bo
glasnejši
Na minuli letni seji ob-
činskega sveta Zveze
sindikatov Šmarje pri
Jelšah je predsednik
Ludvik Kučiš uvodoma
orisal težavne pogoje go-
spodarjenja, opozoril, da
je treba iskati nove, bolj-
še proizvodne programe
in ukinjati nedonosne.
Spomnil je tudi na po-
men in vlogo sindikata,
zlasti ob dejstvu, da šte-
vilo socialno ogroženih
občanov narašča.
Po lanskem zaključem
računu so izgube v gospo-
darstvu zanemarljive,
bolj zaskrbljujoče pa je
stanje v družbenih dejav-
nostih v luči zvezne inter-
ventne zakonodaje. Kot
eno najpomembnejših
nalog bodočega obdobja
je Kučiš opozoril na stal-
no izobraževanje smdi-
kalnih aktivistov.
Tudi v razpravi so naj-
več pozornosti namenili
družbenim dejavnostim,
zlasti v šolstvu, kjer jih
pesti neučinkovitost svo-
bodne menjave dela,
zdravstvu in socialnem
skrbstvu, kjer se obetajo
še slabši pogoji kot do-
slej.   Delavci   Steklarne
Za novo sekretarko ob-
činske organizacije sin-
dikata v Šmarju so izvo-
lili Darinko Šuc-Lah,
predsednik pa ostaja
Ludvik Kučiš.
Boris Kidrič iz Rogaške
Slatine izgubljajo social-
no varnost in zahtevajo
glasnejši sindikat. Zahte-
vajo tudi vrnitev 450 mili-
jonov sisovskih sredstev.
Menijo namreč, da so lani
več delali, več ustvarili in
več izvozili kot prejšnje
leto, vendar pa niso
ustvarili ostanka dohod-
ka. Delavci Zdravilišča
Rogaška Slatina so zlasti
nezadovoljni z osebnimi
dohodki, ki so po lanskih
podatkih krepko zaosta-
jali za republiškim po-
prečjem. Nezadovoljni so
tudi s sedanjim načinom
izplačevanja nadomestil,
ki se po njihovem mne-
nju neupravičeno medse-
bojno izključujejo. V raz-
pravi so opozorili tudi na
pomen javne razprave
o osnutku ustavnih spre-
memb. M. A.
Novih imen bo silno malo
že v prejšnji številki NT smo objavili seznam evidenti-
ranih nosilcev pomembnih družbenih funkcij v nasled-
njem obdobju v občinah Šentjur in Velenje. Danes doda-
jamo še evidentirane iz vseh ostalih občin na celjskem
območju. Skupna ugotovitev je, da naj bi tudi v prihodnje
voz vlekli naprej pretežno isti Ijudi^>
V Celju so za najodgovor-
nejše funkcije v družbenopo-
litični skupnosti in interesnih
skupnostih evidentirali 74
možnih kandidatov. Od teh je
večina takšnih, ki so odgovor-
ne funkcije opravljali že
v preteklih letih, le osem pa je
novoevidentiranih.
Za predsednika skupščine
občine so evidentirali Toneta
Zimska, za podpredsednika pa
dr. Danico Homan, Jožeta
Turnška in Marjana Dreva. Za
predsednika zbora združenega
dela so predlagali Konrada Ko-
renta, za namestnika pa Vikija
Vrvego. V zboru krajevnih
skupnosti je Helga Volk evi-
dentirana za predsednico,
Alojz Banič pa za podpredsed-
nika. Viki Krajnc je evidenti-
ran za predsednika družbeno-
političnega zbora, Zdenko
Podlesnik pa za podpredsed-
nika.
Za predsednika skupščine
občinske izobraževalne skup-
nosti so evidentirali Zlatka
Šentjurca in za podpredsedni-
ka Metodo Uranjek. V občin-
ski skupnosti socialnega skrb-
stva so evidentirali Judito Že-
vart kot možno predsednico in
Adema Jahjefendiča kot mož-
nega namestnika. Zmaga Polk
je evidentirana za predsednico
skupščine skupnosti socialne-
ga varstva, Stanka Obrez pa za
namestnico. V telesnokulturni
skupnosti je za predsednika
evidentiran Pavle Bukovac in
za namestnika Bojan Planin-
šek, v kulturni skupnosti pa za
predsednico Anka Aškerc, za
namestnika pa Štefan Fras. Al-
bert Lebič je evidentirani
predsednik skupnosti za zapo-
slovanje, Mira Senčič pa nje-
gova namestnica. Evidentirani
predsednik stanovanjske
skupnosti je Drago Stokavnik,
komunalno cestne skupnosti
pa Marjan Žumer. V razisko-
valni skupnosti je za predsed-
nika evidentiran Zvone Hudej,
za namestnika pa Tomaž Mi-
lač. V zdravstveni skupnosti je
Danijel Perčič predlagan za
predsednika, dr. Ivan Bindas
pa za namestnika. Smilja Pre-
singer je evidentirana za pred-
sednico skupnosti otroškega
varstva, in Dragica Štojs za na-
menstnico, v skupnosti pokoj-
ninskega in invalidskega zava-
rovanja pa za predsednika Bo-
jan Volk in za namenstnika
Stane Plazar.
Po izteku dveletnega man-
data naj bi večina vodilnih
delegatov v občinski skupšči-
ni in skupščinah sisov ostala
na svojih mestih. To velja tu-
di za laško občino, čeprav na
zadnji seji predsedstva SZDL
in na februarskem zasedanju
skupščine niso najbolje oceni-
li dela skupščin sisov. Predlo-
gi za kandidate prinašajo le
nujne spremembe.
Za predsednika skupščine
občine je znova predlagan do-
sedanji predsednik Jože Kra-
šovec, za podpredsednika pa
Roman Mavri. Ta naj bi poslej
tudi vodil družbenopolitični
zbor, njegov namestnik pa n^
bi ostal Vojko Pohar. Predsed-
nik Zbora združenega dela naj
bi bil še naprej Boris Knavs,
njegov namestnik pa Gabrijel
Mejač, za predsednika oziroma
namestnika zbora krajevnih
skupnosti pa sta znova predla-
gana Anton Zupančič oziroma
Peter Hrastelj.
Za predsednika in podpred-
sednika sta v kulturni skupno-
sti predlagana Stane Kužnik in
Branko Bervar, v telesno kul-
turni skupnosti Stane Martin-
šek in Andrej Mlakar, v skup-
nosti otroškega varstva Anica
Perše in Rezika Jančič, v skup-
nosti socialnega skrbstva Mili-
ca Jan in Alenka Markovič,
v skupnosti socialnega varstva
Vlado Marot in Cvetka Vodi-
šek, v stanovanjski skupnosti
Bojan Košak in Ivo Knavs,
v raziskovalni Andrej Hrup in
Framc Peterkovič, v skupnosti
za zaposlovanje Igor Skok in
Jože Petauer in v skupnosti
pokojninsko invalidskega za-
varovanja Avguštin Hrup in
Edvard Lah. Tudi v izobraže-
valni skupnosti sta predlagani
dosedanji predsednica in pod-
predsednica Gizela Strnad in
Mojca Manfreda, predvidena
pa je sprememba v zboru izva-
jalcev, kjer naj bi nova pred-
sednica postala Slavica Šmerc.
Za novo predsednico zdrav-
stvene skupnosti je predlaga-
na Marina Rumbak, za pod-
predsednika pa dosedanji
- Dušan Siljan.
Tudi v mozirski občini so
opravili vse temeljne kandi-
dacijske konference, za nosil-
ce delegatskih in vodilnih
funkcij v občinski skupščini
in skupščinah samoupravnih
interesnih skupnostih pa so
v glavnem evidentirani tisti,
ki so to dolžnost opravljali že
doslej.
Za predsednika skupščine
občine je evidentiran Anton
Boršnak, za podpredsednika
skupščine pa Anton Vrhovnik.
Za predsednika družbenopoli-
tičnega zbora je evidentiran
Alojz Pečovnik, za podpred-
sednika pa Beno Fale. Za pred-
sednika zbora združenega dela
je evidentirsin Anton Hren, za
podpredsednika Ivanka Šapo-
njič, za predsednika zbora kra-
jevnih skupnosti Matija Na-
stran, za podpredsednika pa
Peter Ribič.
Objavljamo tudi pregled evi-
dentiranih za skupščine samo-
upravnih interesnih skupno-
sti: Občinska izobraževalna
skupnost: predsednik Rudi
Kuhar, podpredsednik Boža
Knapič. Skupnost otroškega
varstva: Anica Podlesnik, pod-
predsednikca Stanka Cjgner.
Skupnost socialnega skrbstva:
predsednica Minka Naglic,
podpredsednica Martina Cop.
Skupnost socialnega varstva:
predsednik Jože Prislan, pod-
predsednica Andreja Hramec.
Kulturna skupnost: predsed-
nik Alojz Plaznik, podpredsed-
nik Zdravko Novak. Telesno-
kulturna skupnost: predsed-
nik Danilo Dobovičnik, pod-
predsednik Grega Verbuč.
Skupnost za zaposlovanje:
predsednik Miran Bele, pod-
predsednica Draga Puncer.
Zdravstvena skupnost: pred-
sednik Jože Časi, podpredsed-
nik Jože Vertačnik. Skupnost
pokojninskega in invalidskega
zavarovanja: predsednik Hin-
ko Čop, podpredsednik Ed-
vard Herman. Raziskovalna
skupnost: Anton Breznik, po-
dredsednik Kristijan Planov-
šek. Stanovanjska skupnost:
predsednik Rudi Štorgelj,
podpredsednik Nikol^ Mcuja-
novič.
Na temeljnih kandidacijskih
konferencah, ki so jih v konjiški
občini zaključili v ponedeljek,
se je na spisku evidentiranih za
funkcije v skupščini in sisih
znašlo veliko novih imen. Naj-
več so jih predlagali v Zrečah,
oziroma v Uniorju in Cometu.
Med evidentiranimi kandidati
so: predsednik skupščine občine
Avgust Špojlar, podpredsednik
skupščine občine Florjan Jančič,
Mirko Klemen in Jože Kuzman.
Predsednik družbeno politične-
ga zbora Miro Peško in Franc
Kropej. Predsednik zbora zdru-
ženega dela Jože Košir. Predsed-
nik 2bora krajevnih skupnosti
Anton Ošlak.
Predsedniki skupščin samou-
pravnih interesnih skupnosti: iz-
obraževalne skupnosti Helena
Taks-Petan, raziskovalne Samo
Gril in Vlado Burjan, kulturne
Lojzka Šprajc, zdravstvene Bre-
da Grum, skupnosti socialnega
varstva Viktor Jager, skupnosti
zaposlovanja Štefan Vida, stano-
vanjske skupnosti Milena Zidan-
šek, skupnosti socialnega skrb-
stva Slavica Pajenk, telesno kul-
turne skupnosti Tone Obrul.
Šmarski sisi družbenih dejav-
nosti gredo v novo obdobje brez
sprememb v vodstvih posamez-
nih skupščin, sedanja vodstve-
na garnitura pa ostaja tudi v ob-
činski skupščini.
Tako seje izrekla večina delav-
cev in občanov na temeljnih kan-
didacijskih konferencah, kjer je
bil za predsednika skupščine ob-
čine Šmarje pri Jelšah evidenti-
ran Veljko Kolar, za podpredsed-
nika Jože Drofenik in Boris Za-
veršnik, za predsednika zbora
združenega dela Mirko Zupan-
čič, za predsednika zbora krajev-
nih skupnosti Štefan Kupec in za
predsednika družbenopolitične-
ga zbora Jože Bertalanič.
Za predsednike šmarskih sis
so bili evidentirani: za stanovanj-
sko Marjan Žogan. za socialno
skrbstvo Vekoslav Skrabl, za so-
cialno varstvo Magda Jurjec, za
zdravstvo Franc Mlaker, za po-
kojninsko in invalidsko zavaro-
vanje Vojo Obradovič, za telesno
kulturo Rado Jurjec, za zaposlo-
vanje Jože Božiček, za otroško
varstvo Zlatka Pilko, za razisko-
valno dejavnost Damjan Jurjec,
za izobraževanje Marjana Žogan
in za kulturo Miha Zakošek.
Objavljamo tudi pregled evi-
dentiranih nosilcev delegatskih
in vodilnih funkcij v občinski
skupščini in skupščinah samou-
pravnih interesnih skupnosti
v žalski občini, kjer naj bi te
funkcije v glavnem opravljali
tisti, ki so jih že doslej.
_ Predsednik skupščine občine
Žalec: Ludvik Semprimožnik,
podpredsednik: Franc Žužej.
Predsednik družbenopolitičnega
zbora: Ivan Uranjek, podpred-
sednik: Franc Povše. Predsednik
zbora združenega dela Franc Je-
len, podpredsednica Lidija Ko-
celi. Predsednica zbora krajev-
nih skupnosti: Silva Učakar,
podpredsednik Marjan Sever.
Predsednik skupščine izobra-
ževalne skupnosti: Rafael Konči-
na, podpredsednica Emilija Črni-
la. Predsednik skupščine skup-
nosti otroškega varstva Zoran
Kriter, podpredsednik Ivo Volk.
Predsednica skupščine kulturne
skupnosti: Valerija Verdnik, na-
mestnik Henrik Krajnc. Pred-
sednik skupščine telesnokultur-
ne skupnosti: Mitja Urisek, pod-
predsednik Darko Naraglav.
Predsednik skupščine zdrav-
stvene skupnosti: Jože Jan, pod-
predsednica Alenka Božinovič.
Predsednica skupščine socialne-
ga skrbstva: Ana Praprotnik,
podpredsednica Marija Masnec.
Predsednik Skupščine stano-
vanjske skupnosti: Anton Ajdič,
podpredsednica Martina Jurjo-
vec. Predsednik skupščine za za-
poslovanje: Filip Lesjak, pod-
predsednica Ivanka Kragl. Pred-
sednica skupščine socialnega
varstva: Predsednica: Viktorija
Meglic, podpredsednica Lidija
Golavšek. Predsednik skupščine
raziskovalne skupnosti: Ivan
Podpečan, podpredsednik Bran-
ko Pire. Predsednica skupščine
pokojninsko invalidskega zava-
rovanja: Zorka Godler, podpred-
sednica Minka Žilnik.
IZJAVE, MNENJA...
Dr. Maca Jogan o položaju ženske danes:
»Zlasti v času, ko se zmanjšujejo možnosti za zapo-
slovanje, je večja naklonjenost temu, da zaposlujejo
moške, kljub temu da imajo ženske za enako delovno
mesto enake ali celo boljše pogoje. Do tega prihaja, ker
se v naprej ve, da je z zaposlitvijo moškega manjše
tveganje: da ta ne bo na porodniškem dopustu, da ne
bo doma zaradi nege otrok in podobno. Zato so ženske
že avtomatično potisnjene v drugorazredni položaj.
Če bi hoteli uresničiti humane cilje življenja, tako za
žensko kot moškega, bi morali odpraviti te različne
stopnje tveganja. Ce bi to tveganje upoštevali pri zapo-
slovanju, in izhajali zgolj iz tega, da ima vsakdo dru-
žino, ki se ji mora posvetiti, željo po družbenem in
kulturnem udejstvovanju, da bo potreboval nego za
otroka ali ostarele starše, bi lahko odpravili razmere, ki
jih označujemo kot strukturna neenakost, in ki proti
volji žensk v bistvu vplivajo na ohranjevanje patriar-
halnega modela življenja in na razmere v katerih so se
procesi emancipacije ustavili. In tisti, ki tega ne vidijo,
preprosto rečejo, nimamo več nobenih problemov.«
Branko Maček, vodja dramske skupine
Pivovarne Laško o težko pričakovanem ob-
novljenem Domu Dušana Poženela:
»Če bi bil dom, ki ga zdaj obnavljajo, že nared, bi bilo
to kar deset let prepozno. Vedeti moramo namreč, da
je v času, ko Laško ni imelo pravih prostorov ne za
kulturno dejavnost, ne za prireditve, kraj izgubil dobr-
šen del kulturne tradicije, kakršno je imel pred dvajse-
timi leti. Potrebovali bomo čas, da bomo v Laškem
znova ustvarili ustrezno kulturno ponudbo, oživili
dejavnosti in - ne nazadnje - spet navadih ljudi, da
bodo radi obiskovali prireditve.«
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vujanovič
''I -5' Si? ':A        -i v     :.v;'
perestrojke
Sovjetske oblasti so bile - čeprav z zamudo - le primo-
rane pogoltniti grenko pilulo politike »glasnosti«. Uradno
je bilo sporočeno, da je v nacionalističnih spopadih med '
Azerbc^jdžanci in Armenci v prikaspijskem mestu Sumga-
itu izgubilo življer^je 31 ljudi. Kar pet dni je trajalo, da so
oblasti potrdile govorice o hudih spopadih in nemirih,'
medtem pa so red vzpostavili z vojsko. Spopadi so sledili
množičnim demonstracijam v prestolnici republike Arme-
nije Erevan, vsa zadeva pa ima precej širše razsežnosti od
»izgredov huliganov in ekstremistov«. kakor so bili nemiri
sprva ožigosani. '
Najnovejši izbruh nacionalistične krize v Sovjetski zvezi'
(in tudi eden najsilovitejših doslej) ima dve plati. Nepo- -
sredno gre za oživljeno zahtevo Armencev, naj bo repu-
bliki Armeniji znova - po letu 1923 - priključen Gorski-
Karabah, zdaj avtonomna pokrajina v okviru republike
Azerbajdžan. Po drugi strani gre za širši problem mednaci-
onalnih odnosov, ki je po mnenju večine analitikov v zad-
rtem času priplaval na površje prav zaradi politike pere-
strojke in glasnosti, torej prenove in odprtosti, pod vod-
stvom Mihaila Gorbačova. Pomudimo se najprej pri prvi
plati.
Moskva je pred časom zavrnila sklep pokrajinskega sov-
jeta Gorski-Karabaha, da izstopi iz Azerbajdžana in se
pridruži Armeniji. Več kot 80 odstotkov prebivalcev te
pokrajine je namreč Armencev. Sledil je val demonstracij,
ki seje prenesel v armensko prestolnico Erevan, v mestu
Sumgaitu pa je prišlo do množičnega prelivanja krvi. Kot
rečeno, je red vzpostavila vojska, vprašanje pa je, ali so se
s tem, in z nekaterimi kadrovskimi menjavami, strasti
dokončno pomirile.
Konflikt med Armenci in Azerbajdžanci ima sicer dolgo
zgodovino, izvira še iz časov turškega gospostva nad
Armenci. Ti so večinoma krščanske vere, medtem ko so
Azerbajdžanci šiitski muslimani. Domovina Armencev je
razdeljena med SZ, Turčijo in Iran in veliko jih živi razse-
ljenih po svetu. Med njimi so tudi takšni, ki se s teroriz-
mom bojujejo za samostojno armensko državo. Najbrž je
bila prav bojazen pred razplamtevanjem armenskega naci-
onalizma in oživljanjem zamisli o Veliki Armeniji pogla-
vitni vzrok, da želje po razširitvi republike Armenije niso
bile uslišane.
Toda za Moskvo je najbolj boleče to, da je armenski
problem zgolj eden izmed tistih, ki zadevajo mednaci-
onalne odnose v Sovjetski zvezi. Kajti čeprav je v sovjetski
državi nacionalno vprašanje že dolgo »za vselej« urejeno,
zdaj dogodki neizprosno kažejo, da temu ni tako. V Litvi,
Estoniji in Latviji so bile lani demonstracije oh obletnicah
sovjetsko-nemškega sporazuma, na podlagi katerega so
bile te, med obema vojnama samostojne države vključene
v SZ. Pred Kremljem so demonstrirali Krimski Tatari, ki
jih je svoj čas Stalin izgnal s Krima. Predlani so bile
v prestolnici Kazahstana Alma Ati demonstracije, ker je
domačega partijskega šefa zamerjal Rus. Tudi sicer je
vprašanje ruske hegemonije občutljiva tema v mednaci-
onalnih odnosih. Glave dvigajo tudi gruzijski, ukrajinski
in beloruski nacionalisti, nerešeno je vprašanje Židov idr.
Seveda bi bilo ob tem neutemeljeno sklepati, da je SZ
pred splošno krizo nacionalnega vprašanja. Kljub temu pa
v splošnem velja vs^ dvoje: da je uradno veljavni model,
po katerem je administrativna razmejitev sovjetskih
narodnosti dokončno in pravično rešena, bolj ali manj
idealiziran konstrukt; in drugič, da postajajo ti problemi
toliko akutnejši v času, ko gospodarske težave sovpadajo
z napori za demokratično preobrazbo sovjetske družbe.
Politika perestrojke za njene zagovornike nikakor ni brez
tveganj, saj podira tabuje, uveljavlja osebno odgovornost
in pobudo in se zavzema za javno kritiko. S tem pa seveda
razgalja dolgo prikrivana nasprotja, sproža pa tudi silovite
odpore iz vrst birokratskih in partijskih krogov, ki jim bolj
ustreza sistem »parazitiranja« v zakoreninjeni hierarhiji.
Od reševanja zdaj odprtih problemov, kakršni so tudi
mednacionalni, ho nedvomno odvisna nadaljnja usoda
politike Mihaila Gorbačova. Zatiskanje oči in prikrivanje
resnice bi pomenilo usoden korak nazaj.
Vrh NATO: V bruslju so se prvič po šestih letih sešli
voditelji 16 članic pakta NATO. Sprejeto deklaracijo veči-
noma ocenjujejo kot kompromis privržencev takojšnje
modernizacije jedrskega orožja in zagorovnikov nadal-
njega jedrskega razoroževanja. Bolj na kožo prvim je v rgej
zapisan odstavek o posodobitvi jedrskega oro^a v Evropi
»povsod, kjer je to potrebno«.
Kriza v Panami: Potem ko so v ZDA vložili obtožnico
proti panamskemu vojaškemu poveljniku, generalu
Manuelu Noriegu, zaradi domnevnega sodelovanja z juž-
noameriško kokainsko mafijo, je v panamskem politič-
nem prizorišču zavrelo. Noriega trdi, da ga hoče Reaga-
nova administracija uničiti, ker se dosledno zavzema za
uresničitev sporazuma o umiku ameriških čet s Panam-
skega prekopa leta 2000. Noriego, ki še vedno velja za
»n^močnejšega moža« Paname, je skušal odstaviti pred-
sednik Eric Artur del Valle. Toda namesto tega je parla-
ment odstavil predsednika in izvolil novega, Manuela
Sohsa Palmo. Tega seveda Washington ne priznava, pač
pa ga podpirata Kuba in Nikaragva... Pred vrati so novi
zapleti.
Nemimi Tibet: Na »strehi« sveta so po nekaj mesečnem
zatišju znova izbruhnili naredi. V spopadih med demon-
stranti, ki so zahtevali neodvisnost Tibeta, in kitajskimi
policisti je bil ubit en pohcist, kar 309 pa jih je bilo ranje-
nih. Do nemirov je prišlo med tradicionalnim kitajskim
praznikom, oblasti v Pekingu pa trdijo, da jih je iz tujine
organiziral tibetanski verski poglavar Dalaj lama. Tibet je
leta 1950 zavzela kitajska vojska, DalaJ lama pa je leta 1959
pobegnil v Indijo.
Obisk Gorbačova v Jugoslaviji: Umik obiska sovjet-
skega voditelja Mihaila Gorbačova v Jugoslaviji so neko-
liko spremenili. Med obiskom - od 14. do 18. marca - se bo
dva dni mudil v Brogradu, po en dan pa v Ljubljani
oziroma v Dubrovniku.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 19
Bo Savinja znova oživela
y mesecu In pol poskusna proIzvoUnJa
Dvorišče LIK Savinje na
Spodnji Hudinji v Celju je
spet oživelo. Gozdno gospo-
darstvo Celje že dovaža hlo-
dovino, v kratkem pa naj bi
znova stekli stroji v žagi in
furnirnici. Bor Laško v do-
govoru z upniki delovne or-
ganizacije, ki je od 1. aprila
lani v stečaju, že usposablja
določene stroje. V mesecu
in pol naj bi organizirali po-
izkusno proizvodnjo v obeh
omenjenih obratih.
Vendar to še ni dokončno
zagotovilo, da bo Bor čez dva
meseca začel z redno proiz-
vodnjo v Savinjini žagi in
furnirnici. Zaenkrat namreč
še niso znani pogoji upnikov
oziroma najemniške pogod-
be, Bor pa za zagon potrebu-
je tudi milijardo dinarjev
obratnih sredstev. Za po-
trebni denar se še vedno do-
govarjajo z Ljubljansko
banko.
»Ne glede na to, da pravza-
prav še ne vemo, kaj nas ča-
ka čez dva meseca, ne more-
mo stati križem rok. Tovarne
pač ni mogoče pognati kar
čez noč. Na osnovnih sred-
stvih je celo več okvar, kot
smo računali,« pravi direk-
tor Bora Oto Rak.
Konzorcij osmih ncgvečjih
upnikov: Vegrada iz Titove-
ga Velenja, Juteksa iz Žalca,
Kograda iz Dravograda, Me-
talne in Vodnega gospodar-
stva iz Maribora ter Merxa,
Ingrada in Splošne banke iz
Celja naj bi že v prihodnjih
dneh Boru posredoval vse
pogoje za najem obratov fur-
nirnice in žage. Elaborat, ki
ga pripravlja razvojna služba
Lesnine bo natančno opre-
delil, kakšni pogoji so za Bor
Laško sprejemljivi. Kot reče-
no: če se bosta obe strani
uspešno pogodili, in če bo
zagotovljena potrebna mili-
jarda dinarjev, naj bi čez dva
meseca stekla proizvodnja
na Spodnji Hudinji.
Za Bor Laško bi usposob-
ljena obrata v Celju pome-
nila dopolnitev lastnega
razvoja in proizvodnje, za
Celje ponovno oživitev zdaj
neizkoriščenih kvalitetnih
sredstev in približno 300 de-
lovnih mest. Vendar, kot
pravi Oto Rak: »Nobenih
preuranjenih napovedi in
obljub!«
»Dokler stvari niso razčiš-
čene, »pravi Oto Rak,« nerad
govorim o tem. Čeprav sem
osebno prepričan, da bi s pri-
merno podporo morali uspe-
ti rešiti in uspešno izkoristiti
kvalitetna družbena sred-
stva, moramo biti pripravlje-
ni tudi na morebiten neu-
speh. Če bodo pogoji za nas
sprejemljivi in bomo začeli
s proizvodnjo, se moramo tu-
di zavedati, da letošnje leto
zagotovo še ne bo prineslo
kakšnih pomembnih eko-
nomskih rezultatov.«
NADA KUMER
Regilsici odbor za
pospešen razvoj
Ob koncu preteklega leta so
v okviru medobčinskega sve-
ta Zveze komunistov Celje
ustanovili koordinacijski od-
bor za pospeševanje inovativ-
ne in razvojno raziskovalne
dejavnosti. Vanj so pritegnili
obe medobčinski gospodarski
zbornici v regiji, predstavni-
ke razvojnih in raziskovalnih
institucij ter nekaterih delov-
nih organizacij na našem ob-
močju. Pred dnevi se je odbor
sestal na svoji prvi seji, da bi
natančneje opredelil smerni-
ce svojega delovanja in da se
pri tem ne bi podvajal z de-
lom drugih organov in orga-
nizacij. Za predsednika so iz-
volili Boža Lednika, sekretar-
ja Savinjsko-šaleške gospo-
darske zbornice.
V razpravi so ocenili, da lah-
ko odbor prispeva k pospeše-
vanju inovativne dejavnosti in
da je njegova ustanovitev
upravičena, saj bi si morali zla-
sti komunisti prizadevati, da bi
ustvarili pogoje za znanstveno
raziskovalno delo in razmah
množične inventivne dejavno-
sti. Pri tem bi po mnenju raz-
pravljalcev morali predvsem
sodelovati s poslovodnimi de-
lavci, saj brez tega ne bo pre-
mikov. Opozorili so še na pro-
blem neustreznega nagrajeva-
nja strokovnega dela in ugoto-
vili, da so razvojne službe v or-
ganizacijah združenega dela
po navadi odlagališče za tiste,
ki čak^o na odhod v pokoj.
Sposobni kadri zato odhajajo,
na drugi strani pa v občini ugo-
tavlj^o, daje priliv tehničnega
kadra premajhen, saj pride let-
no s fakultet le 12 inženirjev. Ti
pa večinoma izgubijo stike
z raziskovalno sfero izven svo-
je delovne organizacije, kar za
njihovo delo nikakor ni spod-
budno. Tudi akcija »2000 mla-
dih raziskovalcev« ni dala pri-
čakovanih rezultatov, saj de-
lovna organizacija težko pošlje
strokovnjaka na določeno in-
stitucijo, kjer najboljše tudi
obdržijo.
Med konkretnimi predlogi
velja omeniti predvsem pobu-
do, da bi v regiji sestavili sez-
nam strokovnjakov, ki bi po-
magali manjšim organizaci-
jam, ki jim primanjkuje lastnih
strokovnih kadrov. Sicer pa bo
odbor do prihodnje seje sesta-
vil konkretni delovni program.
Ferrallt izstopil iz Agrosa
Vzrok - nezadovoljstvo z iJosežkI
z lanskoletnimi rezultati
poslovanja v žalskem Fer-
ralitu ne morejo biti zado-
voljni. V livarni sive litine
je bila količinska proizvod-
nja takšna kot leto poprej,
s tem da se je spremenila
struktura proizvodnje. Pro-
izvodnjo konti litine so po-
večali za dva odstotka, pro-
izvodnjo odlitkov pa zmanj-
šali za tri. V livarni barvnih
kovin pa se je fizični obseg
proizvodnje zmanjšal za pe-
tino. Pri enoodstotnem po-
večanju števila zaposlenih
to pomeni zmanjšanje pro-
duktivnosti. Glavni vzrok
za to nič kaj spodbudno dej-
stvo je treba iskati v po-
manjkanju naročil, pri na-
ročilih, ki so bila, pa je bilo
občutno zmanjšanje serij.
V strojnem obratu so po-
večali proizvodnjo črpalk za
dvanajst odstotkov, za de-
vetnajst odstotkov pa so
zmanjšali proizvodnjo delov
za kmetijsko mehanizacijo.
Tudi to je prisotno zmanjše-
vanje serij, delno pa je pro-
blem v tem, ker nekateri, zla-
sti mlajši delavci, ne dosega-
jo   normativov.   Podobne
ugotovitve veljajo tudi za
modelarno.
V Ferralitu so lani ustvarili
9,2 milijarde dinarjev celot-
nega prihodka nokrog 2,8
milijarde dinarjev dohodka,
kar je osemdeset odstotkov
več kot leto poprej. Ob upo-
števanju stopnje inflacije, ra-
sti fiksnih stroškov in mase
sredstev za osebne dohodke,
je to občutno premalo in
V informativnem biltenu
Sip Šempeter smo prebrali,
da nismo dobavili odlitkov
za novo rotacijsko kosilnico
BBK 1900. Pravijo, da so
kasnitve pri odlitkih iz Fer-
ralita rekordne - mesec in
pol. Ko smo se doma zani-
mali, smo zvedeli, da nam
Sip dolguje rekordno vsoto
za dobavljene odlitke in iz-
delke. Torej zato tudi to-
likšna zamuda, saj še vedno
menda velja tista narodna:
»Za malo denarja - malu
muzike.«
(Iz glasila Ferralit danes)
akumulacija se je krepko
zmanjšala. Fiksni stroški so
se povečaU za 2,4 krat, sred-
stva za osebne dohodke pa
za 2,2 krat. V Ferralitu pravi-
jo, da so glede na vsa ta dej-
stva osebni dohodki previso-
ki in eden izmed pomemb-
nih elementov za zmanjšano
akumulacijo. Čeprav Ferralit
ni posloval z izgubo, pa se je
treba zamisliti nad zelo slabi-
mi poslovnimi rezultati toz-
da Livarna in tozda Strojni
obrati.
Še neke j velja omeniti
v zvezi s Ferralitom. Delavci
so se na referendumu odloči-
li, da izstopijo iz sestave soz-
da Agros, hkrati pa so glaso-
vali o tem ali bi sprejeli sa-
moupravni sporazum o zdru-
žitvi v poslovno skupnost
Agros. Z večino glasov so bi-
li proti temu.
JfANfiZ VEIiENIK
Del proizvodnje že stelcel
Na kratko smo že poročali, daje stečajni senat v celjskem Lik Savinja z upniškimi odbori
v vseh štirili TOZD, v stečaju dosegel soglasje za prodajo TOZD Tovarne pohištva v Šempe-
tru. To tovarno pohištva je odkupila Hmezadova delovna organizacija Strojna Žalec. Že
prejšnji teden je poravnala vse obveznosti upniškemu odboru, s tem pa prevzela osnovna in
obratna sredstva te tovarne v Šempetru. Z delom je pričela žaga, na kateri je sedaj
zaposlenih dv^set delavcev, postopoma pa bodo preselih proizvodnjo iz Prebolda v Šem-
peter. Razširitev programa za EKO Titovo Velenje in nova proizvodnja pohištva pa bo
stekla v drugi fazi, ko bodo zaposlili še kakih 50 delavcev.
T. TAVČAR
Proizvodnja
slabša za šest
odstotkov
Omejevanje uvoza, do-
hodkovno nezanimiv iz-
voz ter administrativno
poseganje na področje cen
in v delitvena razmerja, to
so poglavitni vzroki, da se
je proizvodnja v šestih ob-
činah celjskega območja
lani v primerjavi z letom
prej zmanjšala za šest od-
stotkov, kar je tudi precej
več kot pa je proizvodnja
zaostajala v republiki.
Precejšen vpliv na
zmanjšanje ima prenehanje
proizvodnje v LIK Savinja,
a kljub temu in kljub ne
povsem odgovarj^očem
statistično metodološkem
spremljanju podatkov, je
proizvodna aktivnost na
našem območju pešala bolj
kot v slovenski industriji.
Sedem najpomembnej-
ših dejavnosti, kovinsko
predelovalna industrija,
proizvodnja usnjene galan-
terije in tekstilnih izdelkov,
strojna industrija, predela-
va kemičnih izdelkov ter
proizvodnja raznovrstnih
izdelkov in črna metalurgi-
ja so sicer skupaj ustvarile
63 odstotkov lanske proiz-
vodnje, kar je celo nekaj
več kot predlani, vendar pa
že omenjena lesna industri-
ja in proizvodnja tekstilne
preje in tkanin beležita pre-
polovljeni obseg proizvod-
nje, za več kot tretjino pa se
je zmanjšala tudi proizvod-
nja električnih strojev in
aparatov.
Med vsemi je bila najbolj
okrnjena proizvodnja opre-
me repromateriala, med-
tem ko se je povečal obseg
proizvodje potrošnega
blaga.
RP
Okvara v Štorah
Za 1A5 mllljarae Uln manj dohoaka
Prva in druga elektro-
obločna peč v Železarni Što-
re zaradi okvar obeh trans-
formatorjev, prvi se je pok-
varil konec januarja, drugi
v začetku februarja, še ved-
no ne delujeta. Izpad proiz-
vodnje bo precejšen in bo
tako povzročil za 1,42 mili-
jarde din izpada dohodka.
Finančne posledice ne-
predvidenih okvar pa bodo
še hujše. Zaradi težav pri
oskrbi z vložkom, spremem-
be asortimana ter zaradi
predčasnih remontov v obeh
valjarnah bo eksterna reali-
zacija v celotni jeklarski ve-
rigi manjša za 4,29 milijarde
dinarjev, zaradi višje cene
gredic, ki jih v času zastoja
dobivajo iz Raven in Splita
pa se bodo stroški proizvod-
nje povečali za 650 milijonov
dinarjev.
Kljub problemom pri pro-
izvodnji bodo v železarni iz-
polnili vse dobave stalnim
kupcem, trudijo pa se, da bi
tudi ostalim kmalu omogoči-
U normalno oskrbo. En
transformator je namreč že
popravljen,   drugi   pa
predvidoma 15. marca.
Popravilo obeh bo stj
570 milijonov din. Stroš
popravila in izpada dohod
za 10 dni bo železarni povri
la zavarovalna skupnost. 2
radi zastoja v jeklarni so i
bruarja delavci izkorist
6 dni dopusta, izvedli pa
tudi izobraževanje delavo
ter opravili vzdrževalna d«
na agregatih, ki jih sicer (
redni proizvodnji ne bi bi
mogoče izvesti.
Izpad proizvodnje je mc
no prizadel prizadevanje i
lezarjev za boljše gospodi
jenje. Izvedeni so bili sic
vsi ukrepi, da bi se ško(
omilila, vendar je ta še vedi
precejšnja. Kot so ugotov
strokovnjaki, je nastala o
vara na transformatorjih z
radi električnega preboj
Transformatorja sta bila s
cer redno vzdrževana, obr
tovala pa sta v okviru pre
pisanih normativov. Tut
delavci tozda Energetika j
ob napakah ukrepah v skl
du s predvidenimi ukrepi^
Tekoča gospodarska
politika v tisku
Tokratni gospodarski spre-
hod po jugoslovanskem ča-
sopisju namenjamo odme-
vom na imenovanje komisi-
je za reformo gospodarske-
ga sistema, Dnevnikovemu
komentarju na račun uvoz-
nih stimulacij ter že zasta-
ranemu a prav zato tudi za-
nimivemu razmišljanju
o podražitvi naftnih deriva-
tov v Politiki ekspres
Stimulacije? Ne
hvala!
(Dnevnik, 29. februar)
Izvozne stimulacije pri nas se
ne obračunav^o glede na proiz-
vod, temveč glede na državo, ka-
mor se izvaža. Zato so lahko iz-
delki nižje stopnje predelave
znatno bolje stimulirani od izvo-
za vrhunske tehnologije. Stimu-
lacija, ki upošteva le državo izvo-
za je nesmiselna, nesmiselno pa
je n£obrž tudi stimuliranje izvoza
takšnih izdelkov, ki ne prinašajo
vsaj takega dohodka kot na do-
mačem trgu.
Ali bi bilo torej treba bolj sti-
mulirati izvoz znanja in izdelkov
visoke tehnologije, ali so naši iz-
delki, ki jih izvažamo, tehnolo-
ško dovolj napredni, da bi zanje
lahko dosegli dobro izvozno ce-
no, sprašuje komentator Marjan
Lacič. Odgovor je za večino ža)
negativen, saj na tujih trgih ne
priznavajo našega neznanja, sla-
be organiziranosti in drage ter
neučinkovite proizvodnje.
Stimulacije pa tudi niso dolgo-
ročno stimulativen element, so
namreč le ena najprimitivnejših
tehnik spodbujanja, ki izhaja iz
predpostavke, da je vsak izvoz
dober.
Zato bi morali izvažati bolj se-
lektivno in brez dodatnih stimu-
lacij, kajti tržni posli so plod po-
godb, ki bi morale v normalnih
razmerah prinašati korist tao
enim kot drugim...
Reforma reforme
ali...
(Politika 28. februarja in Danas 1.
marca)
Oba komentatorja, Zvonko Lo-
gar v Politiki in Drago Buvač
v Danasu se sprašujeta, kaj prav-
zaprav lahko pričakujemo od ko-
misije za reformo gospodarskega
sistema, ki je sestavljena zgolj iz
eminentnih političnih osebnosti
iz republik in pokrajin. Glede na
naloge komisije bi namreč ta mo-
rala biti sestavljena iz ljudi iz
stroke. Pravzaprav, kot pravi L
gar, bi lahko ta posel prepust
strokovnjakom iz zveznih upra
nih organov. Ali pa se morda s
potezo molče suspendira Dolg
ročni program ekonomske stal
lizacije, ali pa celo nekaj tretjeg
namreč, lahko bi tudi domneva
da morajo vsa ta ugledna imei
iz sveta politike vnaprej zaščit
ZIS pred morebitnimi kritikai
v zvezi z prihodnjimi predlo
vlade. Logar pogreša v komis
znane in v zadnjem času izredi
angažirane ekonomiste in zna
stvenike kot so Aleksander B^^
Dragomir Vojnič. Zoran Pjan
Branko Horvat, Marijan Koroši
Jože Mencinger, hkrati pa opaž
da so v komisiji tudi politiki, 1
so nedavno ostro kritizirali pn
gram ukrepov za brzdanje infla
cije in stabilizacijo gospodarstva
ta dokument pa se omenja ko
eden osnovnih dokumentov a
spremembe v gospodarskem si
stemu...
Drago Buvač v Danasu imenu
je Mikuličevo komisijo komisije
dobre volje, kije le ostanek stari
prakse in z njo ne vidi izhoda ii
reševanja naše gospodarske kri
ze. Predlaga, da bi morda SZDU
ustanovila vzporedno alternativ
no komisijo ekonomskih stro
kovnjakov in vplivnih politikov,
ki bi izdelali alternativni pro
gram stabilizacije, pa naj s«
skupščina odloči med njihovim
programom in programom Mi
kuličeve komisije dobre volje..
Velike podražitve
naftnili derivatov
(Politika ekspres, 29. februar)
V članku pisec razglablj
o zahtevi jugoslovanskih naftai
jev po podražitvah, ki so jih 1
ZIS poslali že 15. februarja ii
s čimer bi želeli rešiti nemogo
ekonomski položaj reafmerij. k
so v velikih izgubah. Povsen
očitno je bilo na osnovi zahtev
da ima naftna industrija vse po
goje za podražitev cen, ki naj b
se povečale za 18,7 odstotka. 6
bi se ukinila carina za uvoženi
nafto pa za 10 odstotkov. Venda
pa je malo verjetno, da se bod«
cene povečale šele pred 1. a pri'
lom, ker so do tedaj v veljavi ne-
kateri predpisi, po katerih se iz-
dvaja denar iz drobnoprodajn^
cene derivatov. No kot vemo, s«
je pisec, kljub močnim argumen-
tom, da do podražitve ne mor«
priti pred aprilom, uštel. A ot
napovedanem odstotku podraži
tve nam naftarji ostajajo še neka'
dolžni. Ali nam bodo to dali '
aprila ali kaj prej, še ne vem"
a tudi sicer so, kot seje izkazalo
napovedi o povišanju cen naf
nih derivatov precej tvegana z3
deva.
10. MAREC 1988
MOVITEDMII^^TRA^
Brez izgub
Niti z novimi cenami
ogrevanja v občini Vele-
nje, ki veljajo od prvega
marca, Vekosov tozd To-
plotna oskrba ne bo mo-
gel dobro poslovati.
Skupščina velenjske ko-
munalne skupnosti je na-
mreč 26. februarja z mini-
malno večino zavrnila nji-
hov predlog, da bi 67 mili-
jonov dinarjev manjka pri
ogrevanju pokrili iz sred-
stev za razširjeno repro-
dukcijo in amortizacijo te-
ga sisa. Zato so v Toplotni
oskrbi izgubo pokrili z de-
narjem uspešnejših dejav-
nosti, predvsem s sredstvi
svojega sektorja Montaža.
Drugače povedano. Toplot-
na oskrba je bila prisiljena
z lastnim dohodkom pokri-
ti razliko med plačili ogre-
vanja in dejanskimi stro-
ški. Ta mesec so v Velenju
sicer podražili ogrevanje za
25 odstotkov, vendar tudi
to še ni ekonomska cena,
saj so v Toplotni oskrbi iz-
računali, da bi morali ogre-
vanje v občini podražiti za
40 odstotkov.
BP
izobraževanje odraslih mora
podpreti delovna organizacija
Znanje je temelj vsakega
razvoja. Ne samo tisto, ki si
ga pridobi nekdo v času
rednega izobraževanja,
temveč tudi z izobraževa-
njem ob delu ali iz dela. Ne-
nehno usposabljanje, prek-
valiflkacija in dokvalifika-
cija že zaposlenih ne more
biti več odvisno zgolj od že-
lje posameznika za višjo ra-
ven poklicne usposobljeno-
sti, temveč nuja, ki bo teme-
ljito spremenila naš odnos
do dela in izobraževanja.
Motiviranost posameznika
za vključevanje v nadaljeva-
nje izobraževanja ob delu ali
iz dela vse bolj zamenjuje
motivacija delovne organiza-
cije. Preobrazbe gospodar-
stva si brez več kakovostne-
ga znanja ne moremo pred-
stavljati. V tistih kolektivih,
kjer imajo jasno začrtane
razvojne usmeritve vse bolj
prihajajo do spoznanja, da je
potrebno začeti najprej pri
kadrih.
Spreminja se tudi vloga
vzgojnoizobraževalnih insti-
tucij, ki bodo morale slediti
potrebam gospodarstva.
Večjo povezanost med zdru-
ženim delom in šolami smo
vgradili v temelje reformira-
ne srednje šole. Te imajo vr-
sto programov in smeri za iz-
obraževanje odraslih, ki pa
so le izjemoma dovolj dobro
zapolnjeni.
Vzroke za slabši odziv
v oddelkih za odrasle lahko
iščemo v premajhni motivi-
ranosti posameznikov. To
nam potrjujejo primeri, ko
se po drugi strani uspešno
izvaja izobraževanje v tistih
smereh, kjer šola prisluhne
potrebam združenega dela in
izvaja nek program za delav-
ce konkretne delovne orga-
nizacije.
Kot primer lahko navede-
mo funkcionalno izobraže-
vanje za 23 delavcev Zlatar-
ne celje za program zlatarja
- specialista. Zlatarne Celje
so v ta program vključile de-
lavce, ki imajo najmanj pet
let delovne dobe in dve leti
usposabljanja v zlatarski de-
lavnici. Tiste kadre, ki so pri
svojem delu ustvarjalni in
produktivni. Stroške izobra-
ževanja in učbenike ter dru-
go hteraturo zanje financira
Zlatarna. Računajo, da bo
1260 urno izobraževanje,
s katerim si bodo ti delavci
pridobili peto stopnjo, stalo
Zlatarne okoli milijon dinar-
jev na delavca.
Srednja tehniška šola mar-
šala Tita v Celju, ki izvaja ta
program v tesnem sodelova-
nju s strokovnjaki Zlatarne
Celje, pa se že dogovarja
s Cinkarno Celje za podoben
način izobraževanja njihovih
delavcev.
Skratka, sedaj ko je pred
nami razpis za vpis v nasled-
nje šolsko leto tudi za izobra-
ževanje odraslih, naj iniciati-
vo v svoje roke vzame tudi
združeno delo in motivira
delavce, da se le ti v večji
meri, ob pomoči kolektiva,
vključijo v programe, ki jih
nudi šolska mreža.
WE
O razvoju Šentjurja
Manjka razvojnih programov
Prejšnji teden so pred-
stavniki šentjurske občine
sestali s predsednikom Zbo-
ra združenega dela Vojkom
)vojmočem in predsedni-
kom Zbora občin republi-
ške skupščine Vladom Bez-
nikom. V delovnem razgo-
voru so ocenjevali uspeš-
nost delegatskega sistema
:i občini in delegacij za re-
j»ubliško skupščino, pose-
bej pa gospodarski položaj
v občini.
Šentjurska občina je po
ustvarjenem družbenem
proizvodu na prebivalca v le-
tu 1986 zdrsnila na zadnje
mesto v republiki, zato so
prav rcizvojnim možnostim
gospodarstva v pogovoru na-
menili največ pozornosti.
Ugotovili so, da v šentjurski
občini ne manjka samo de-
narja, ampak je veliko bolj
pereče pomanjkanje razvoj-
no perspektivnih proizvod-
nih programov. Le-te naj bi
Šentjurčani v prihodnje
iskali s pomočjo območne in
republiške gospodarske
zbornice, raziskovalnih
skupnosti in komisije za
manj razvite pri republi-
škem izvršnem svetu.
Konkretnih zaključkov,
kako šentjurski občini po-
magati, v delovnem razgovo-
ru seveda ni bilo mogoče
sprejeti. Zato pa so predstav-
niki republiške skupščine
podprli prizadevanja delov-
ne organizacije Alpos, ki je
že lani zaprosila za medna-
rodno posojilo za posodobi-
tev proizvodnje kovinskega
pohištva. Denar bi v Alposu
namenili posodobitvi proiz-
vodnje in odpiranju novih
delovnih mest za delavce, ki
so na začasnem delu v tujini.
Predsednik Zbora združene-
ga dela Vojko Dojmoč in
predsednik Zbora občin Vla-
do Beznik sta se po ogledu
Alposovega tozda Oprema
pogovarjala tudi z direktorji
in predstavniki samouprav-
nih organov delovne organi-
zacije. I.FIDLER
KOMENTIRAMO
Na pragu stoletja
Prihodnji teden bo v Celju
konferenca občinske organiza-
cije ZKS Celje na kateri bo
pervenstveno tekla razprava
o nalogah komunistov pri raz-
voju občine Celje. Ta konfe-
renca bo že tretji pomemben
skup v zadnjem času, (poleg
problemske konference SZDL
lani s temo »Quo vadiš Celje«
in prizadevanje vodstva občin-
ske skupščine v aktivnostih
pri uspešnejšemu gospodarje-
nju), na katerem naj bi oprede-
lili svoj odnos in usmeritev do
nove razvojne filozofije, ki je
potrebna na pragu postindu-
strijske družbe.
Dosedanje razmere in delo-
vanje bi lahko označili kot ak-
tivnosti po zakonu inercije, če
pa hočem ZK biti avangarda,
potem ne more biti več slepa,
ne more se več zapirati pred
tokovi, ki revolucionirajo so-
dobno civilizacijsko družbo.
Trenutno nam še manjka alter-
nativnih in perspektivnih pro-
gramov in manjka nam učin-
kovitih ukrepov, da bi se pre-
bili skozi krizni obroč. Delovni
material za razpravo na konfe-
renci je pravi poskus iskanja
odgovorov in usmeritev, kako
aktivirati družbene tokove in
kritično zavest, da bi doseda-
njo nezadovoljstvo preusmeri-
li v ustvarjalno akcijo. Kajti,
zavedati se moramo, da bolj ko
se izkazuje ekonomska in teh-
nološka nemoč Celja napram
razvitim, bolj ko izgubljamo
razvojni stik s širšim okoljem
in svetom, manj se bomo spo-
sobni vključevati v kvalitetno
delitev dela in izgrajevati kva-
liteto življenja, bolj bomo od-
visni od drueih.
Znašli smo se torej v neki
idejni konfuznosti, zapletli
v mrežo ekonomistične
koncepcije in utapljamo se
v politično institucionalnih ter
subjektivističnih napakah. Ta-
ko kot v družbi kot celoti je
tudi v našem okolju nastal
splošni preplah pred »socializ-
mom revščine«, ki v stilu ha-
mletskega klica »biti ali ne bi-
ti«, že sam po sebi nakazuje, da
moramo dosedanjo logiko
družbenega življenja preobrni-
ti v dolgoročno strategijo ma-
terialnega in duhovnega na-
predka v stilu razvojne para-
digme protislovij procesov
osamosvajanja in povezovanja.
Dosedanji egalitarizem je na-
mreč vse preveč paraliziral an-
gažiranje vseh razvojnih po-
tencialov (kriza inovativnosti),
kajti vsakršno osamosvojitev
in napredovanje k obogatitvi
smo doslej vse prveč negativ-
no ovrednostili; preseganje
povprečništva je bilo zaradi
ideoloških  predsodkov  celo
škodljivo, ali kot je dejal Župa-
nov: »Za našega človeka ni tra-
gedija, če živi slabo, za njega je
tragedija, če živi kdo boljše...
v tej družbi je katastrofa, če je
kdo bogat, a ne to, če je kdo
siromašen«.
Zato tudi prestrukturiranje
celjskega gospodarstva ni eno-
stavno saj zahteva vrsto spre-
memb, ki vsebujejo tudi pre-
razporeditev vpliva družbene
moči in drugačnih odnosov na
politično institucionalni ravni
vrednotenja ter organizirano-
sti. Dosedanja izguba razvoj-
nega ritma je vsekakor posle-
dica neznanja in politične (vo-
lje) nepripravljenosti, kot je
razbrati iz materialov za konfe-
renco. Zato se v tem trenutku
postavljata zlasti dve odprti
vprašanji, ki vplivata na razvoj
v prihodnje:
- veliko tehnološko zaostaja-
nje; kajti tehnološki razvoj je lah-
ko najučinkovitejši sistem varče-
vanja, vsi ostali so gledano dol-
goročno neperspektivni seu ima-
jo svoj negativni feed back, ki
podaljšuje življenjsko dobo teh-
nologiji stare generacije.
- negativna kadrovska selek-
cija; ki ima več razsežnosti od
politične konformnosti in volun-
tarizma, ki je še vedno mnogo-
krat pomembnejši kot pa profe-
sionalno strokovna kompetent-
nost, do neracionalnega priprav-
ljanja in izkoriščanja kadrov ter
negativnih imigracijsko emigra-
cijskih procesov, kar vse pred-
stavlja danes omejitveni faktor
razvoja.
Material za celjsko konferenco
ZKS torej ne izkazuje samo um-
seritev izhoda iz krize, temveč je
tudi smerokaz k snovanju po-
stindustrijske družbe v 21. stolet-
ju. Da pa bi ZK lahko spodbudila
mobilizacijski naboj in aktivno-
sti takšnemu novemu razmišlja-
nju in delovanju, pa bo morala
tudi sama doživeti temeljite spre-
membe, kar ne bo šlo brez notra-
nje prenove ZK. Gre za kritično
revalorizacijo dosedanje prakse
in vodilne idejnopolitične vloge
v občini in v osnovnih organiza-
cijah, pri čemer ne bi smeli zane-
mariti vprašanj krize vodet\ja in
zaupanja, ki jo je čutiti bolj ali
manj v vseh samoupravnih oko-
ljih-
Socializem torej ni mogoče
graditi brez boljših materialnih
razultatov in izkoriščenosti vseh
kadrovskih in drugih potenci-
alov. Enakost v revščini tudi ni-
koli ni bil naš celjski ideal, zato
bo morala prevladati moč argu-
mentov nad argumenti moči
z drugačnim delovanjem ZK.
Konferenca lahko nakaže usme-
ritve, izbojevati pa jih moramo
v praksi, kajti v nasprotnem pri-
meru bomo zopet ostali v brez-
perspektivni situaciji; »pot je od-
krita, potovanje je končano«!
VIKI KRAJNC
PRED VPISOM
5
Prejšnji teden je izšel razpis za vpis v 1. letnik srednjih
šol in razpis za vpis v začetni letnik višjih in f isokih šol
v Sloveniji.
Srednje šole bodo prejemale prijave za vpis do
vključno Z. aprila 1988. leta. Prenos prijav bo možen do
4. maja na katerokoli šolo, po tem datumu pa le na tiste
šole, ki bodo še imele prostor.
Šole, ki bodo morale zaradi prevehkega števila kandida-
tov izvesti postopek omejevanja vpisa, bodo o tem obve-
stile kandidate do 1. junija. Sprejemne izpite bodo lahko
opravljali tudi tisti kandidati, ki so sicer bih pravočasno
prijavljeni na neki drugi šob. Prijaviti se morajo vsaj tri
dni pred sprejemnim izpitom. Sprejemni izpiti bodo med
15. in 30. junijem.
Za vpis v višjo ali visokošolsko organizacijo se prijav-
Ij^o kandidati z obrazcem. »Prijava za vpis v začetni let-
nik visokošolskih organizacij v SR Sloveniji«, ki jo pripo-
ročeno pošljejo na naslov: Center za razvoj univerze, p.p.
524 Ljubljana, do vključno 2. aprila. Vso ostalo zahtevano
dokumentacijo (diploma, spričevalo ipd.) lahko pošljejo
v času od 4. maja do 2. julija. Vpis v začetni letnik študija
bo v t^ništvih visokošolskih organizacij od 5. julija do 5.
avgusta in od 25. do 31. avgusta, oziroma do 15. septembra.
Za vojaške obveznike in vse tiste, ki se nameravajo
izobraževati ob delu in iz dela veljajo enaki postopki in
roki za prijavljanje kot za ostale kandidate.
Ta petek in soboto bodo na vseh srednjih, višjih in
visokih šolah informativni dnevi. Ob tem bodite pozorni
na izjeme v nekaterih šolah, kot na primer v srednji šoli
Boris Kidrič, ki bo posredovala informacije za tekstilno
usmeritev in osebne storitve ob 9. uri, ob 11. uri pa za
strojno in prometno usmeritev.
Novosti v celjski šolski mreži: Srednja družboslovna
šola v Celju prične izvajati klasično humanistično smer
v okviru kulturnega programa. Srednja šola Boris Kidrič
v programu promet začne izvajati smer prometni tehnik.
Ce bo dovolj kandidatov, bo na srednji kmetijsko živilski
šoli prihodnje šolsko leto smer kmetovalka-gospodinja
s povečanim obsegom znanj iz gospodinjstva.
MOJCA CEGLAR
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: Jože Volfand^
Slovenija bo podaljšala razpravo
o ustavi
Kriza zahteva globlje spremembe. Pod tem naslovom je
beograjska Politika strnila pregled dosedaryih razprav
o predlogu ustavnih sprememb. Na Hrvaškem so glasne
ocene, češ da spremembe, ki posegajo v družbenoeko-
nomske odnose, ne d^ejo dovolj trdne osnove za učinko-
vitejši ekonomski sistem. V Srbiji niso zadovoljni zaradi
dveh razlogov: ekonomski odnosi in volilni sistem so
v spremembah ustave prikazani preveč plitvo, brez teme-
ljitih zarez, povsem pa sta na primer zanemarjena referen-
dum in zbor združenega dela. Vprašanji torej, o katerih
v Srbiji ni bilo ravno malo pobud. O referendumu se tudi
v Sloveniji govori vsak dan več. Toda velika razlika je
v določitvi vsebine, o kateri n^ bi ljudje odločali na ustav-
nem referendumu. Medtem ko v Srbiji predlagajo, n^ bi
celotno ustavo sprejemali z referendumsko odločitvijo, se
v Sloveniji ogrevajo za glasovanje samo o posameznih
dopolnilih, o tistih, ki za Slovenijo v zd^šnji ponujeni
vsebini niso sprejemljivi. Težko je napovedati, kakšen bo
razplet.
No, prav je, da se ve nasledrye: v zvezni ustavi je izrecno
zapisano, da se morajo z ustavnim besedilom, ki ga je
sprejel zvezni zbor jugoslovanske skupščine, strinjati
skupščine vseh republik in pokrajin. Če tega soglasja ni
samo iz enega okolja, tedaj nove ustave ne bo mogoče
sprejeti. Niti v zvezni niti v repubhški ustavi pa ni predvi-
deno referendumsko odločanje o spremiryanju ustave,
čeprav skupščina k^pak lahko sprejme tak sklep.
Raznovrstne zadrege v tem času še poglablja najnovejše
slovensko stališče - da ustavne razprave ne bo mogoče
izpeljati v predvidenem roku in da slovenska skupščina
do 15. maja še ne bo mogla sprejeti soglasja k osnutku
ustavnih dopolnil. Tako je dejal Miran Potrč na torkovi
seji Predsedstva RK SZDL.
V Bosni in Hercegovini se zavzemajo za natančnejšo
opredelitev družbene lastnine. V Črni gori so še vedno
aktualne ideje o zboru združenega dela v zvezni skupščini.
V Makedoniji podpirajo spremembe, predlagajo pa, naj se
boli naglasi vloga trga in samostojnost gospodrskih sub-
jektov. V Vojvodini očitajo ustavnim spremembam preob-
širnost. Na Kosovu bi radi imeli posebni zvezni zakon
o svobodni menjavi dela in da naj v republikah in pokraji-
nah sami določajo zemljiški maksimum.
Različnih pogledov na predlagane ustavne spremembe
potemtakem ne manjka. Ponekod so razlike večje, drugje
manjše. Še največ razlik je v razumevanju vloge federacije
in o tem, koliko kompetenc naj ohranijo republike in
pokrajine, koUko pa naj jih prenesejo na zvezne organe.
Vsekakor pa je čedalje bolj jasno, da bo težko uslišati
nedavno željo Lazarja Mojsova, da naj bi ustavne spre-
membe sprejeli v roku. Ta datum se vse bolj odmika.
Polemike o JLA še trajajo
Na besedilo v Mladini, češ da so vojaki zgradili v Opatiji
vilo za zveznega sekretarja za ljudsko armado admirala
flote Branka Mamulo, je na izrecno vprašanje zagrebškega
Vjesnika odgovorila uprava vojaškega gradbeništva kot
nosilca predpisov o gradnji gradbenih objektov v JLA in
kadrovska uprava zveznega sekretariata za ljudsko
obrambo kot nosilka predpisov o delitvi stanovanj iz sta-
novanjskega fonda JLA. Pojasnilo pravi, da je bilo stano-
vanje v Opatiji dodeljeno admiralu flote Branku Mamuh
v skladu s pravilnikom o dodelitvi stanovanj iz stanovanj-
skega fonda JLA.
Nihče se ne ukvarja z revolucijo
Nič več ni tako, kot je bilo, razlika je le v tem, da je
slabše... Nekako tciko je izvenel eden izmed komentarjev
po 13. seji CK ZKJ. Tema? Vloga in organiziranost ZK,
vsebina in metode dela ZKJ. Čeprav so člani CK ZKJ že
na nekaj prejšnjih sejah pokazali, kako se znajo dobro
posipati s pepelom in kako znajo besedno zavihteti bojne
sekire, niti njim niti ZK to ne pomaga. Tudi reakcije
v jugoslovanski javnosti za to ne morejo biti drugačne, kot
so. Ostaja vtis, pišejo Večerne novosti, da je postal CK
tarča, v katero se lahko strelja brez bolečin in brez velikih
posledic. To med drugim počenjajo tudi njegovi člani.
Novosadski dnevnik se vprašuje, ali smo pojedU rezultate
revolucije, zaradi tega izgubili ZK in ali imamo sploh še
enotno organizacijo ZK ali pa razbito na milijon samostoj-
nih. Časnik Borba je dorečen v drugi smeri. Ko razmišlja
o dozorevanju resnice, hkrati zapiše, da so redikalne spre-
membe ne samo zaželene, marveč nujno potrebne.
V nasprotnem primeru ne bo mogoče preusmeriti seda-
njih kriznih tokov. Titograjska Pobjeda je daljnovidno
pesimistična: Če ne bo zasuka, obstoje veUki razlogi, da
prihodnji 14. kongres ZKJ, predvidena konferenca ZKJ
pa je prva stopnica v pripravah nanj, ne bo skhcan v statu-
tarnem roku.
Vprašanje je zares bistveno. Toda do prihodnjega kon-
gresa je predaleč, da bi se smelo čakati. Množična razprava
med članstvo, kaj nai bi bila in kaj ne sme biti danes ZK,
bo le znana repriza poUtičnega rituala, ki bo v marsičemu
slaba napoved načrtovane konference ZKJ. Že člani CK
ZKJ so se jezili zaradi tez za partijsko konferenco. Kaj bo
šele reklo članstvo, ki je ob gradivu za idejni pienum
izreklo nezaupnico neinovativnim, dogmatskim pogle-
dom na izhod iz krize in na bistvena razvojna ter politična
protislovja v družbi.
Radovan Radonjič je na seji CK ZKJ izrekel hudo stvar
- češ, že dolgo se nihče več ne ukvarja z revolucijo. Nekdo
drug pa je opozoril, kako se vsak dan veča nevarnost, da se
ZK spremeni v svojevrstno zvezo vladajočih struktur in
upravljalskih slojev. To je v neko vrsto koalicije tistih, ki
jim je več do ohranjanja zdajšnjih razmer, do oblasti, moči
in do filozofije socialnega miru za vsako ceno, kot do
kakršnihkoli sprememb. A zakaj seje potem izgubila avto-
riteta dogovorjene pohtike?
ZK ne sme več odlašati, ne sme po nojevsko tiščati glavo
v pesek. Članstvo mora združiti, zdaj je že skrajni čas, ob
konkretnih vizijah in spremembah, ob konkretnih progra-
mih, ki bodo pomenili drugačno življenje. Ali je sedanje
partijsko vodstvo to sposobno, seje na seji CK ZKJ vpra-
šal Vinko Hafner.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 19
Birokratski miini na Sotii
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ne da bi se na sestanku
medsebojno obdolževali,
kdo je kriv za lanski pogin
rib in sploh za katastrofal-
no stanje voda in okolja
v tem delu Obsotelja smo,
kot je bilo pričakovati, sli-
šali, da za to ni kriv pravza-
prav nihče in da je doslej
vsakdo ravnal po svojih
možnostih oziroma skladno
z dogovori.
Tisti, ki veljajo za največje
onesnaževalce voda, to je in-
dustrija s turizmom, so pre-
pričani, da so naredili naj-
več, kar je mogoče in da
pravzaprav sploh niso njy-
večji onesnaževalci, v ob-
močni vodni skupnosti Savi-
nja-Sotla so ravnali skladno
z dogovori in stroko, prav ta-
ko Novo Celje in ribiči iz
obeh republik. Vse, kar se je
dalo, so naredili v občinah
Šmarje, Klanjec in v občini
Pregrada, kjer je, po dveh
predhodnih, določena seda-
nja lokacija za gradnjo čistil-
ne naprave, Gokop iz Roga-
ške Slatine pa je v tisti fazi,
ko potrebuje le že ustrezno
lokacijsko soglasje občine
Pregrada. Ko je že kazalo, da
je glavni krivec občina Pre-
grada, smo izvedeli, da je
pravzaprav kriv hrvaški sa-
bor, ker še ni dal soglasja za
spremembo prostorskega
plana republike in posredno
občine Pregrada. In spet ima
hrvaški sabor svoj prav, ko
je srednjeročni prostorski
dokument prilagodil lokaciji
B, torej predhodni.
Kriv torej ni nihče, Sotla
pa je danes zaznamovana
s četrto stopnjo onesnaženo-
sti in še slabše se ji obeta.
V razpravi so se zdaj zavze-
mali za parcialne, kratkoroč-
ne ukrepe za delno sanacijo
stanja, zdaj za gradnjo osred-
njega objekta, čistilne napra-
ve, ki je bržčas edina prava
rešitev problema. Tu pa je
spet posredi denar in vpraša-
nje, kako si bodo te obvezno-
sti na obeh straneh Sotle
pravično porazdehli. N^brž
pa bo še najbolj držalo, kot je
opozoril predstavnik sloven-
ske ribiške zveze, da je glav-
ni razlog za neučinkovitost
v tem, da smo kot družba ne-
učinkoviti in da gre pri tem
za družbenopolitični in ne le
za ekološki problem. V zad-
KOMENTIRAMO
njem desetletjuje bilo okoli
zajezitve Sotle in širjenja
programom s tem v zvezi
(preprečitev poplav na tem
območju, gradnja čistilne
naprave in tovarne pitne vo-
de ter turistični program) ne-
šteto podobnih sestankov,
stanje pa se vztreOno slabša.
Območje je še vedno občas-
no poplavljeno, ker ni čistil-
ne naprave še lep čas ne bo
pitne vode, zlasti za pereče
potrebe Hrvaškega Zagorja,
rib je vse manj in ni jezera za
razcvet turizma, ker je praz-
no. Po opozorilu Nivoja Ce-
lje ponovna ojezeritev ni
možna, ker iz »gnojnice« ni
mogoče narediti zdrave čiste
vode brez čistilnih naprav.
Ostaja torej samo dobra vo-
lja in na drugi strani slaba
vest, ki v primeru (ponovne)
ekološke katastrofe ne bo
vprašala, na katera vrata naj
potrka. Petkovo srečanje
v Rogaški Slatini je samo
upanje, da bo vsakdo posto-
ril tisto, kar je v tem trenut-
ku sposoben in dolžan stori-
li. Glavni pogoj je strpno in
bolj učinkovito medsebojno
sodelovanje: strokovno, me-
dobčinsko in medrepubh-
ško. Reka Sotla je od nekdaj
povezovalka življa z obeh
strani in nikoli ni opozarjala
na svojo mejaško funkcijo,
zato je žalostno, da je, nekoč
čista in bistra, danes vse bolj
MARJELA AGREŽ
Novi tednik - Radio Ce-
lje, Trg V. kongresa 3a,
Celje. Telefoni uredniš-
tva: 22-369, 23-105, 27-
728, 28-408.
Tudi ob sobotah
Na velenjski pošti bodo
pričeli istega dne odpošiljati
tudi pošto, ki bo oddana do
19. ure ob sobotah, do iste ure
pa bodo sprejemali tudi tele-
grame. Do sobote zvečer bo
delovala tudi poštna telefon-
ska govorilnica, občani pa
bodo ob sobotah lahko dvi-
govali tudi denar s hranilnih
knjižic. Žal pa se v Titovem
Velenju poštarji še niso odlo-
čili, da bi istega dne odpoši-
ljali tudi pisma, oddana ob
nedeljah.
LOJZE OJSTERŠEK
Cene in radiatorji
doiiro grejejo iludi
Zakaj dražje ogrevanje? i
v Celju s.no s prvim janu-
arjem podražili ogrevanje
za 75 odstotkov, s poraču-
nom pa Komunalnemu toz-
du Toplotna oskrba plačali
tudi skoraj 300 milijonov
din lanskega primanjkljaja.
Zaradi milejše zime pa bo-
do v Toplotni oskrbi v tej
kurilni sezoni porabili med
15 in 30 odstotki manj plina
in drugih goriv.
Hinko Jordan, direktor
Toplotne oskrbe pravi, da so
se jim kuriva v lanskem zad-
njem trimesečju podražila za
101 odstotek, ker so imeh še
cene iz lanskega julija pa so
seveda »pridelali« omenjen
primankljsg. Poračuna janu-
arja ni plačalo 6,6 odstotka
dolžnikov, februarja pa le še
1,4 odstotka. Tako so v To-
plotni oskrbi uspeli poslov-
no leto zaključiti s pozitivno
ničlo. Ta mesec bodo računi
za ogrevanje že nekoliko
manjši, saj smo v Celju lan-
ske obveznosti poravnali. Na
Toplotni oskrbi so pri povi-
šanju cen ogrevemja z januar-
jem že upoštevali milejšo zi-
mo, s^ bi sicer morali ogre-
vanje podražiti kar za 100 od-
stotkov.
Tako stane sedaj v Celju
kvadratni meter ogrevane
površine 608,30 dinarja za
stanovanja, za poslovne pro-
store pa 699,50 dinarja. Last-
niki poslovnih prostorov,
kjer imajo vgrjoene merilni-
ke toplotne energije, pa pla-
čajo za megawatno uro
67.152 dinarjev. Toplo vodo
zaračunavajo v Celju po
2864,25 dinaijev za kubik.
Cena ogrevanja se je bistve-
no zvišala v Storah, kjer se
ogrevajo s paro iz železarne.
Predvsem zato, ker železar-
na zaradi okvar na elektro-
plavžih ne pridobiva več od-
padnega plina in vso paro
greje s Petrolovim zemelj-
skim plinom. Stanovalci
v Štorah morajo tako za kva-
dratni meter ogrevanja sta-
novanja odšteti 495,45 dinar-
ja, lastniki poslovnih prosto-
rov v Štorah pa 569,90 di-
narja.
BRANE PIANO
Društvo za varstvo
okoija čaka miade
Celjsko Društvo za var-
stvo okolja pripravlja da-
nes (četrtek) ob 17. uri občni
zbor, ki bo v zgornji dvora-
ni Narodnega doma, na
njem pa bodo pregledali do-
sedanje delo in izvolili novo
vodstvo društva. Vabljeni
niso samo člani, ki jih je
približno 70, pač tudi vsi ti-
sti, ki jih zanima ekološka
problematika v celjski ob-
čini, pa tudi izven nje.
Društvo, ki je bilo usta-
novljeno maja 1985, seje vse-
lej vključevalo v razprave
o aktualnih ekoloških pro-
blemih v občini. Prvo leto
delovanja je bilo zlasti aktiv-
no pri sprejemanju razvojnih
dokumentov občine, sanacij-
skega programa Cinkarne in
družbenega dogovora o var-
stvu okolja. Ugotavljajo, da
so v občini v glavnem upo-
števali njihove pripombe in
da je bilo sodelovanje z ob-
činskimi izvršnimi organi
dobro.
Zelo odmeven je bil ekolo-
ški kviz, ki so ga pripravili za
osnovno in srednješolce, so-
delovalo pa je 14 šol. Ob tem
so na srednjih šolah opravili
tudi anketo o pripravljene
mladih za sodelovanje v d;
štvu in odziv je bil zelo (
ber. Na ta način naj bi raa
rili svoje vrste predvsi
z mladimi in z vsemi, ki j
ni vseeno, v kakšnem oko
živijo. Verjetno se bodo ti
zato v prihodnje vključev
v probleme, ki niso omejc
le na celjsko občino, pač
zadevžgo širše območje
v ta namen so morali tu
spremeniti statut društva.
Letošnji predlog prograr
dela društva je dokaj obj
žen. Med številnimi pobud
mi in predlogi velja omen
iniciativo, da bi temeljito o
delali rezultate ekološk
meritev različnih inštituc
jih dopolnili z ugotovitvai
v zdravstvu in objavili. Zai
miva je tudi pobuda o ust
novitvi ekološke patrole
zamisel, da bi v okviru ce
tra za obveščanje na telefo:
ski številki 985 sprejemj
tudi ekološke ugotovitve d
čanov. Seveda pa je prograi
še odprt za nove predloge, 1
jih bodo lahko uvrstili fn<
svoje naloge po današnja
občnem zboru. J

Štefka Prisian
»Dvaintrideset let živim
v Šoštanju in boli me, ko gle-
dam, kaj se z našim krajem
dogaja. Nekoč je bilo to me-
stece, kraj s katerim so ljudje
živeli, zdaj pa vse bolj tone-
mo v monotonost. Prihod-
nost kraja in nas, Šoštanjča-
nov, je negotova, saj že nekaj
let živimo brez trdno začrta-
ne prihodnosti,« se je takoj
v začetku klepeta razgovori-
la Štefka Prislan.
Ko Štefka pripoveduje, ka-
ko krai tone v pozabo in ka-
ko se Soštanjčani čutijo vse
bolj odrinjene, hitro naniza
nekaj podatkov o tem, kakš-
na je bila preteklot nekda-
njega upravnega središča
Šaleške doline. »Hja, tudi
kulturno in družabno življe-
nje v krsou nista več takšna
kot nekoč. Spominjam se,
kako smo se vsak teden zbi-
rali člani dramske sekcije in
kako veUko zanimanje je bi-
lo za naše uprizoritve,« pri-
poveduje Štefka, ki jo So-
štanjčani pozneOo tudi kot
aktivno amatersko gledali-
ško igralko.
»Občinstvu smo se pred-
stavili kar nekajkrat letno,
sama pa sem zadnjič stala na
odrskih deskah pred petimi
leti«, se spominja Štefka, ki
danes še vedno rada bere, za
igranje in nastope pa ne zbe-
re več poguma. »Prestara
sem, vsaj za to, da bi si za-
pomnila vse besedilo,« opra-
vičujoče dod^a in odpira
mapo, v katero skrbno vlaga
vsa besedila, pesmice in raz-
mišljanja, ki jih je napisala
v zadnjih letih. »Nek^j je bilo
tudi objavljenega«, ponosno
kaže časopisne izrezke in že
razmišlja o tem, kaj vse bi še
napisala.
Sicer pa Štefka ne živi sa-
mo za knjige in pisanje, veli-
ko časa namenja tudi ročnim
delom. »Veliko časa imam,
pa vendarle mi ni nikoli
dolgčas. Vesela sem, da sem
zdrava in lahko sama poskr-
bim zase. Zdajle, na pomlad,
pa bom spet pogosteje hodi-
la ven, med ljudi in čas bo še
hitreje tekel,« kramlja Štef-
ka, ki si spet ne more k^, da
ne bi potožila, kako slab zrak
imajo v Šoštanju. »Pozimi,
ko je hladno, sploh pa takrat,
ko je megleno, si skorajda ne
upam iz stanovanja, saj še di-
hati ne morem,« zaskrbljeno
pripoveduje in vprašujoče
pogleduje, češ, kdaj nam bo
v Šoštanju spet tako lepo kot
je bilo nekoč.
rVANA FIDLER
Za maio denarja veiiko iukenj
Celjska komunala ¥ nepotrebnih Uenarnlh zagatah
Koncem letošnjega janu-
arja je skupščina celjske
Komunalno cestne samo-
upravne interesne skupno-
sti sprejela povišanje ob-
činskega komunalnocestne-
ga prispevka z 1,28 odstotka
na 1,63 odstotka od bruto
osebnih dohodkov. Čeprav
v razpravah o tej spremem-
bi ni bilo bistvenih pri-
pomb, pa je dosedaj ta spo-
razum podpisalo le nekaj,
celjskih organizacij združe-
nega dela.
Nujno povišanje prispev-
ka bi zdaj sicer lahko uvelja-
vili z občinskim odlokom,
vendar žele v strokovnih
službah sisa vendarle prepri-
čati združeno delo v njegovo
utemeljenost. Sedanja stop-
nja namreč pomeni zmanjše-
vanja vzdrževanja mestnih
in krajevnih cest, odložitev
širitve mestnega pokopališ-
ča in urejanja mesta.
V Celju je denarja za ko-
munalno-cestno dejavnost
zaradi podražitev zmanjkalo
že proti koncu lanskega leta,
z dosedanjo prispevno stop-
njo pa ne bo mogoče izpolni-
ti niti že sprejetih načrtov do
leta 1990. Ob tem je bilo ugo-
tovljeno, da imamo v Celju
eno n^nižjih prispevnih sto-
penj za tovrstno dejavnost
v republiki, s^ je občina po
višini prispevka šele na 54.
mestu. Sicer pa se v sisu za-
vedajo težav, ki jih ima celj-
sko gospodarstvo, zato so
umaknili prvotni predlog, ki
je predvideval 2,28 odstotno
novo prispevno stopnjo. Če
bodo uspeli prepričati celj-
ska podjetja, da pristopijo
k sporazumu za 1,68 odstotni
prispevek, pa bodo z zbra-
nim denarjem vendarle
uspeli nekako vzdrževati ko-
munalne objekte v občini.
Gre za javno razsvetljavo,
prometno signalizacijo, jav-
no snago, vzdrževanje zele-
nic, ulic in trgov, zimsko
službo, vzdrževanje semafor-
jev, krasitev mesta, sofinan-
ciranje vzdrževanja železni-
ških prehodov, mestne opre-
me, sofinanciranje minimal-
nega vzdrževanja 300 km
krajevnih cest, 90 mostov in
sedmih pokopališč, obnovo
komunalnih objektov, sofi-
nanciranje razširitve poko-
pališč in rekonstrukcijo n^-
bolj kritičnih dosekov lokal-
nih cest. V kolikor predlaga-
na prispevna stopnja ne bo
sprejeta, bodo seveda vse de-
javnosti bistveno skrčili, ne-
katere pa povsem odpravili.
BRANE PIANO
Bager velikan
nad deponijo
premoga
s postavitvijo smrečice ni
vrh novega korčastega bagri
na deponiji premoga za Ter
moelektrarno Šoštanj so minu
li teden delavci Strojne tovar
ne iz Trbovelj označili kone(
del pri montaži 450 ton težkega
velikana, ki zmore transporti
rati skoraj tisoč ton premoga
na uro. Bager je izdelek inže
nirjev in monterjev Trbovelča^
nov, poskusno pa bo pričel de
lati prihodni mesec.
LOJZE OJSTERŠEK
Zanimiva razstava ročnih del
KK SZDL Nova vas je v svojih prostorih organizirala razstavo ročnih del, na kateri sc
sodelovah krajani te krajevne skupnosti in gojenci dijaškega doma Karel Destovnik Kajuh
Pestra in raznovrstna dela im£yo praktično, ali pa samo estetsko vrednost, bolj od tega pa j^
pomembno to, da Icrzoani živijo ustvarjalno in se ne prepušč^o monotonemu vsakdanu.

NOVI TEDNIK - STRAN 7
Skrbijo za komunalno urejenost občine
v šentjurski delovni orga-
nizaciji za opravljanje po-
slovnih storitev so v začet-
\^ januarja izdelali pro-
,rram dela za samoupravno
komunalno interesno skup-
nost, delegati SKIS pa so
■»rejšnji teden tudi razprav-
iali o tem.
' Med pomembnejša dela
\bčinske komunalne skup-
nosti še vedno uvrščajo vzdr-
ževanje naselij, za center
lentjurja imajo poseben sa-
moupravni sporazum, ostala
laselja v občini pa urejajo in
, zdržujejo s sofinanciranjem
krajevnih skupnosti. Za
rzdrževanje semaforjev
> občini je zadolžena delov-
la organizacija Elektrosig-
lal. V komunalni skupnosti
lagotavljajo vso potrebno
trokovno pomoč pri vzdrže-
vanju in moderniziranju ne-
:ategoriziranih cest ter kra-
evnim skupnostim, ki se lo-
ijo obnove in ureditve posa-
neznih cestnih odsekov, po-
nagajo z dodatnimi 110 tisoč
linarji na kilometer cestišča.
Za javno razsvetljavo v ob-
lini je zadolžen upravljalec,
ielovna organizacija Elektro
>lje, ki je tudi lastnik ob-
itoječega omrežja. Še vedno
)a v stroških komunalne
ikupnosti pomeni 30 milijo-
lov dinarjev izdatkov za jav-
10 razsvetljavo kar precejš-
ijo obremenitev. Za vzdrže-
vanje železniških prehodov
i šentjurski občini bodo tudi
maprej skrbeli delavci celj-
skega železniškega gospo-
darstva, še letos pa bodo
v Šentjurju zajezili Pesnico
pri blokih v ulici Dušana
Kvedra, da bi tako zagotovili
dovolj požarne vode.
Z denarjem, ki ga v občin-
ski komunalni skupnosti
zberejo s prispevki za ka-
nalščino, bodo letos menjali
in obnovili nekaj že dotraja-
nih kanalov, sofinancirali
gradnjo meteornega odvod-
nika v Hruševcu ter poskr-
beli za redno vzdrževanje in
čiščenje meteorne kanaliza-
cije.
Priprava delovnega pro-
grama samoupravne komu-
nalne interesne skupnosti, ki
temelji na strokovnih oce-
nah in potrebah v občini, je
korak naprej, saj se bodo od-
slej v šentjurski občini ko-
munalnega urejanja lotevali
usklajeno. Poseben pouda-
rek pa bodo dali strokovne-
mu delu v vzdrževanju in
predvsem novogradnjah ko-
munalnih objektov, saj so le
s težavo popravili nekatere
slabosti iz prejšnjih let.
Sicer pa bodo letos v šent-
jurski komunalni skupnosti
namenili nekaj denarja tudi
za vzdrževanje in gradnjo
novih kanalizacijskih siste-
mov. Sofinancirali bodo do-
končanje izgradnje kanala
na Kalobju in v izdelavo pro-
jekta kanalizacijskega siste-
ma v Šentjurju, ki naj bi ga
zgradili do leta 1990, vložili
3 milijone dinarjev. Za vzdr-
ževanje vodovodnega
omrežja bodo v šentjurski
občini letos namenili nekaj
več kot 73 milijonov dinar-
jev, za novogradnje 77 mih-
jonov dinarjev, sofinanciran
pa bodo tudi gradnjo mrli-
ških vežic v Šentjurju in
Šentvidu pri Planini.
IVANA FIDLER
Med Starinami ji je lepo
Zdenka Aristovnik ima
v središču Šoštanja že dve
leti komisijsko prodajalno.
V precej velikem, bolj tem-
nem kot svetlem prostoru,
je možno kupiti vse, od igle
do aviona, vsaj otroškega.
Med policami in stojali
ostane le malo prostora za
ogled tistega, kar bi človek
želel kupiti. Prijazna Zdenka
Aristovnik hiti pripovedova-
ti, da je največje popraševa-
nje po pravih starinah in teh-
ničnih predmetih, žal pa
manj po tekstilu, čeprav je
ravno tega v prodajalni daleč
največ. Obešalniki so polni
lepih ženskih kril, na policah
so bluze, obleke, ostali tek-
stilni izdelki. »Veste, ljudje
že im^o denar in starega no-
čejo,« žalostno pove Zdenka.
»Redki so, ki kaj kupijo. Je
pa veliko popraševanje po
tehničnih stvareh, teh pa bi
lahko prodala, kolikor bi jih
imela. Seveda tudi skoraj no-
vih ali vsaj dobro ohranje-
nih. Kupci so kar izbirčni in
raje zavijejo v trgovino, kjer
so na voljo nove stvari.«
Vodilni starinski eksponat
je trenutno v Zdenkini komi-
sijski prodajalni star pisalni
stroj iz leta 1907, ki pa še či-
sto v redu piše. Zdenkina tr-
govina, ki bi ji lastnica rada
dodala še kavarno, je razen
ob torkih in nedeljah odprta
vsak dan. Ljudje prihajajo
tudi izven Šoštanja, zlasti ob
plačah, vendar bolj gledajo
kot kupujejo.
Vseeno pa je Zdenki v nje-
ni komisijski prodajalni le-
po. Kako ji tudi ne bi bilo, saj
se je temu poklicu zapisala
že pred osemnajstimi leti, ko
seje izučila za ta zanimiv po-
klic v celjski starinarnici.
T. VRABL
Foto: L. OJSTERŠEK
KO bo velik, bo Tepeš
R0ii/ Špegel le obetaven pionir športnik
R-bija Špegla mi je v te-
Jov.dnici osnovne šole Bi-
ta Ročk v Šoštanju predsta-
m njegov učitelj, tovariš
iRehar. Dejal je: »Ta fant je
neverjeten. V daljino skače
llje kot marsikateri osmo-
k)lec.«
Droben fantič, četrtošolec
iobi, je njegove besede sam
)otrdil: »Z mesta skočim več
tot dva metra, z zaletom pa
'eč kot štiri.«
»Koliko pa si visok?«
»Kaj vem. Meter štirideset
približno.«
Vendar atletika ni tisto,
lar privlači Robija, enega
med 200 nadarjenimi pionirji
Športniki v Sloveniji. Že
''prvem razredu seje zapisal
ikokom na smučeh.
»Ata je predlagal, da bi za-
■el skakati. Poskusil sem in
ni je bilo všeč.«
Prve skoke je opravil na
desetmeterski, zdaj že vadi
na štirideset meterski ska-
kalnici v Titovem Velenju.
»Na kaj pa misHš, ko si vrh
zaletišča? Te je kaj strah?«
»Ne, strah me pa ni. Mi-
slim na to, da bom skočil čim
bolj pravilno. Tako kot mi je
naročil trener.«
Robijev rekord je trenutno
35 metrov. »Je to dober re-
zultat?«
»Ja, kar dober,« pravi Robi
samozavestno.
Že zdaj ima velike načrte.
Pravi, da se bo ves posvetil
skakalnemu športu. Morda
se mu posreči, da pride kdaj
v državno reprezentanco.
Prav zdaj, v času oUmpijade,
še posebej drži pesti za Tepe-
ša in Ulago. Ta dva sta mu
najbolj pri srcu.
Mogoče pa bomo čez de-
set, petnajst let na velikih
tekmovanjih v resnici navi-
jali za našega skakalca Robi-
ja. Kdo ve?
NADA KUMER
Delaven alctiv Icmečicih žena
Aktiv kmečkih žensk v Taboru je pripravil kuharski tečaj, ki gaje obiskovalo 20 deklet in
^^na. Vodil ga je Branko Ocvirk, tečajnice pa so v desetih popoldnevih spoznale 120
^ceptov raznih jedi. Zaključek tečaja so pripravili v dvorani gasilskega doma v Lokah, kjer
o obenem imeU proslavo Dneva žena, nato pa razstavo in pokušino jedi ter zabavo. Na
'iKi: Vodja tečaja Branko Ocvirk kaže tečajnicam, kako se najlepše oblikuje torta.
T.TAVČAR
Delavski svet delovne organizacije razpisuje prosta
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
Glavnega direktorja delovne
organizacije
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje:
- VII. ali VI. stopnjo strokovne zahtevnosti ekonom-
ske, organizacijske ali druge ustrezne smeri,
- 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju
odgovornih delovnih nalog s področja dejavnosti
delovne organizacije,
- gospodarska razgledanost ter organizacijske in
poslovne sposobnosti,
- družbenopolitična razgledanost in uveljavljanje
načel socialističnega samoupravljanja,
- znanje enega svetovnih jezikov,
- predložitev predloga koncepta o načinu realizaci-
je razvojnega programa ter opredelitev lastne vloge
pri njegovi realizaciji.
Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev poslati najkasneje v 15. dneh po objavi
razpisa kadrovsko splošni službi delovne organizaci-
je Blagovni center Celje, Titov trg 6 v Celju.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30. dneh
po opravljeni izbiri.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB SIS OBČINE LAŠKO
Titova 3/1
Svet Delovne skupnosti in Komisija za delovna
razmerja DS skupnih služb SIS občine Laško
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi po določilih 41. člena Statuta DSSS
SIS občine Laško ter 12. člena Pravilnika
o delovnih razmerjih:
- vodja sektorja gospodarskih dejavnosti
in strokovnega delavca Samoupravne
stanovanjsice situpnosti, SIS za ceste ter
Samoupravne komunalne interesne
skupnosti.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
z Zakonom in pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjevati
še naslednje:
- VI. stopnja izobrazbe - družboslovne smeri
- 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in na-
logah
Kandidat bo imenovan na razpisana dela in naloge
za 4 leta.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj po-
šljejo v 15. dneh po objavi na naslov:
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SIS OBČI-
NE LAŠKO, Titova 3/1, LAŠKO, z oznako »za razpis«.
Kandidata bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po
objavi razpisa.
Več sodelovanja z industrijo
Na Šmarskem malo možnosti za nove obratovalnice
Drobnega gospodarstva
bi ne smeli obravnavati kot
nekaj, kar odpira nova de-
lovna mesta. Ta panoga mo-
ra postati enakopraven
partner v našem gospodar-
stvu. Temu cilju sledijo tu-
di v obrtnem združenju ob-
čine Šmarje pri Jelšah, če-
tudi je odpiranje novih de-
lovnih mest za to občino ve-
likega pomena.
Od leta 1978, ko so v Šmar-
ju ustanovili Združenje sa-
mostojnih obrtnikov, se je
na tem področju marsikaj
spremenilo in krenilo v sme-
ri ciljev in nalog obrtnega
združenja, ki je eden od no-
silcev razvoja drobnega go-
spodarstva v občini.
V šmarski občini je dobrih
400 obrtnikov, kar je zelo vi-
sok odstotek na prebivalca,
po številu obratovalnic pa je
ta občina v slovenskem vr-
hu. O pomenu obrtništva go-
vori tudi podatek, da je
v tem sektorju zaposlenih
780 ljudi, skupaj z nosilci
obrti.
V občini Šmarje pri Jelšah
je sicer ugodno ozračje za
razvoj obrti, vendar so kljub
prizadevanjem skupnosti in
zlasti obrtnikov, njihove
možnosti za razvoj relativno
majhne. Razširitev obstoje-
čih in odpiranje novih obra-
tovalnic zavira zastarela
oprema, zaradi nizkih amor-
tizacijskih stopenj pa so
možnosti za nabavo nove
vedno slabše. Vedno slabši
so kreditni pogoji, težave so
pri nabavi repromateriala.
Pri posrednem izvozu je
obrtniku onemogočena de-
vizna participacija, še vedno
ni mogoče izenačiti osebne-
ga dela z združenim delom
pri zagotovitvi plačila, pri
plačevanju prometnega dav-
ka, pri nabavi materiala za
reprodukcijo, oblikovanju
osebnega dohodka nosilcev
obrti, pri omejitvi poslovne
površine, števila zaposlenih
delavcev v delavnicah itd.
V tem času je ena po-
membnih nalog Združenja
samostojnih obrtnikov obči-
ne Smai^je pri Jelšah pre-
strukturiranje storitvenih
dejavnosti v proizvodne.
V sodelovanju z industrijo
vidijo prave razvojne možno-
sti. Ena od analiz je pokaza-
la, da pogojev za povečanje
števila obratovalnic ni, zato
bo treba poiskati nove vidi-
ke in vsebine. Ena od teženj
je, da bi bilo pri obrtniku za-
poslenih več delavcev, tu pa
se obrtnik sreča s težavami,
kot so prostorski, kreditnimi
pogoji, davčna zakonodaja,
z zakonodajo pri uvozu opre-
me in podobnimi zavorami.
Posebna kategorija so popol-
danski obrtniki, ki imajo
praviloma boljše stroje in
opremo, kot redni. Kako jih
spodbuditi za ustanovitev
obratovalnic, je prav tako
eno pomembnih vprašanj,
s katerimi se ta čas ukvarjajo
v šmarskem obrtnem zdru-
ženju, kjer pa boljšega »orož-
ja«, kot je prijateljsko prepri-
čevanje, v tem trenutku, žal,
nim^o.
MARJELA AGREŽ
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 191
Pihalci so
navdušili
v okviru rednega
abonmajskega abonma-
ja je bil v ponedeljek
zvečer v Narodnem do-
mu v Celju pod okriljem
Zavoda za kulturne pri-
reditve nastop priznane-
ga Pihalnega orkestra iz
Budimpešte. Pihalci so
navdušili in žal malošte-
vilnemu občinstvu odi-
grali še poseben do-
datek.
Budimpeštanski pihal-
ni orkester so leta 1982
ustanovili člani pihalnega
dela Orkestra budimpe-
štanske opere. Od ustano-
vitve je ansambel gosto-
val po skoraj vsej Evropi
in kritiki so povsod nav-
dušeno izpostavljali nji-
hovo mojstrstvo, zato
smo lahko bili njihovega
obiska v Celju toliko bolj
veseli, saj je nastop odli-
kovala predvsem kako-
vost izvedbe.
MP
Isicrivost mozaiica
L. KItac-Vranko ¥ Bohorje¥em
razsta¥lšču
Razstavišče v šentjurskem
Bohorju, kjer so znali estet-
sko združiti svoje industrij-
ske izdelke s povzdignjeno
noto estetike, se je tudi ob to-
kratni razstavi pokazalo kot
funkcionalno in upravičeno.
Libuša Kirac-Vranko, aka-
demska slikarka iz Zagreba, se
je v Sloveniji že predstavila in
sicer v Rogaški Slatini, v načr-
tu pa ima še druga razstavišča
in galerije v Sloveniji. Srečanje
z njenimi deli pomeni spoznati
posebno obliko obvladovanja
večjih kartonov, na katerih ni-
za mozaično obliko portretov.
Tako tvori zbirko podob, zna-
čajsko obarvanih na eksotičen
način. Sestavljanje mozaika je
namreč povezano s kombina-
cijo topljenja vročih smol, kar
por^a tudi izredno zanimive
barvne postopke in učinke.
Portreti so postavljeni v po-
sebno pozo in zrejo v opazoval-
ca z nenavadno zamaknjenost-
jo. Takšen učinek omogoča
tehnika, ki vsebuje predvsem
zlate in srebrne koščke tanke
folije, ob teh barvah prevladu-
je še rdeča in modro-zelena.
Povsem opredeljeno vlogo ima
črna barva, ki v funkciji linij-
skega razmejevalca prostora
opravlja nekakšno nevtraliza-
torsko vlogo. S portretov sije
poosebljena mirnost, zlasti ve-
like oči umir^o sicer živahno
površino, ki je v skupnem
učinku seštevek številnih
barvnih kombinacij in plo-
skovnih razmerij, ki so zelo
zahtevna.
Ob omenjeni razstavi se dru-
žimo s posebnim svetom po-
duhovljene lepote, z rahlimi
pridihi globinske skrivnostno-
sti in časovne brezmejnosti, ki
jo slutimo ob starih kulturah
in njihovih insignijah - iz
Egipta na primer. Male plošči-
ce so združene v velike površi-
ne in vsaka nosi v sebi funkcij-
ski naboj za osmislitev celote.
V njej prihaja do izraza spo-
sobnost slikarke v obvladova-
nju prostora po obliki in vsebi-
ni. Lahko smo ji hvaležni za to
doživetje. D. M.
Povojno Celje se predstavlja
v Muzeju revolucije v Celju so s stalno razstavo, ki so jo odprli v ponedeljek, z obdobjem
od leta 1950 do 1963, ujeh v gradivo izredno živahen čas. To je bil čas številnih sprememb
v politično upravnem sistemu in obdobje velikega razmaha industrializacije za ceno odre-
kanj osebne potrošnje.
Razstava je, čeprav na skromnih 39 kvadratnih metrih, skrbno razstavljena in zamišljena
kot mestni trg, sredi katerega je rekonstrukcija gledališkega stolpa, ki služi hkrati kot pano
za predstavitev kulturnega življenja v mestu. Nato se obiskovalec sprehodi okoli stolpa,
kjer se mu ponuja pogled v osebno izkaznico mesta.
Decembra letos bodo razstavo zaokrožili z izdajo kataloga o razvoju Celja od leta 1945 do
1963/1965. ^______^ ^____^ MP, Foto: E. EINSPEILER
Poštena deliiica
No¥a premiera dramske skupine
Pi¥0¥arne Laško
v ponedeljek se je v Zdravi-
lišču Laško s svojo novo pre-
miero predstavila dramska
skupina Pivovarne Laško. To-
krat so nastopili z veseloigro
Miroslava Vilharja Poštena
deklica, ki šegavo pripovedu-
je o tem, »kako nemškutar in
Lah svoj nauk dobita«. Delo
so kot predpremiero uprizori-
li v nedeljo v Brezah nad La-
škim.
»Enodejanko Poštena dekli-
ca, ki sodi v dobo čitalnic, smo
dopolnili še z glasbo, s sloven-
skimi ljudskimi pesmimi,« je
povedala Ljerka Belak, ki je
igro zrežirala. »Tako je nastala
prikupna igra, takšna, kakršna
bo ljudem zagotovo povšeči.«
Prav takoimenovane »ljud-
ske igre« so igralcem pivovar-
niške dramske skupine najbolj
pri srcu, ngjraje pa jih gleda
tudi občinstvo. Ljudje v La-
škem in okolici to majhno
amatersko gledališče že dobro
poznajo, saj ustvarja že osmo
leto. Skupino vodi Branko Ma-
ček, ki je pomagal tudi Ljerki
Belakovi pri režiji, poleg njega
pa so v Pošteni deklici na odru
še Simona Pavšek, Marjan
Hercog, Zlatko Marot, Marjan
Kovač, Silva Hercog in Sabina
Grahek. Pri izdelavi scene jim
je na pomoč priskočil Franc
Markošek.
Scena pa mora biti takšna,
da jo je mogoče stisniti tudi
v najmanjši kotiček. V vseh
krajih, kjer bi radi videli pred-
stavo dramske skupine iz pivo-
varne, nimajo odra, kaj odra,
še dvorane ne. Tako včasih na-
stopajo kar v šolskem razredu,
večji sobi, a pravijo, da je
vzdušje prav tam najbolj pri-
srčno. Tudi s Pošteno deklico
bodo obredli mnogo vasi in za-
selkov v laški občini, nastopili
pa bodo tudi v drugih krajih.
NADA KUMER
Milica Zupan
v Maverjevi vili
s polnim sijajem in veliko
ljubeznijo do likovnega
ustvarjanja se v času, ko praz-
nujemo tudi dan žena, v šo-
štanjski Mayerjevi vili s 34
akvareli na samostojni raz-
stavi predstavlja Milica Zu-
pan iz Mozirja. To je že deveta
razstava Zupanove, ki je tudi
članica društva šaleških likov-
nikov iz Titovega Velanja.
Predstavlja se s pejsaži, tiho-
žitji, zimskimi motivi, v katere
je vloženo veliko truda in lju-
bezni, ki jih zmore le ženslca
roka.   Lojze ojsteršek
Naša beseda
v Žalcu
Občinska konferenca
zsms Žalec ter Zveza
kulturnih organizacij
bosta tudi letos pripra-
vili revijo Naša beseda.
Mladi bodo prikazali
svojo ustvarjalnost v raz-
ličnih zvrsteh kulture 11.
marca. Prireditev se bo
pričela dopoldne ob 10.
uri v dvorani Svobode na
Polzeli z nastopom mla-
dih iz OŠ Polzela in Šem-
peter, vmes pa bo nasto-
pila plesna skupina Sanje
iz Vrbja s krajšim plesom.
Dan pozneje se bodo
predstavili člani KUD
Matke-Šešče z igro Zim-
ski večer na kmetiji, v ob-
činski matični knjižnici
v Žalcu pa bo literarni ve-
čer z gostjo Sonjo Trste-
njak. Na letošnji Naši be-
sedi se bodo predstavili
mladi ustvarjalci žalske,
občine tudi s svojimi pri-'
spevki, ki bodo objavljeni
v glasilu MI. J J
KOMENTIRAMO
Še tanjši Ifos Icruha
Predsedstvo kulturne
skupnosti Slovenije je na
svoji seji zadnjega februarja
letos sprejelo predlog fi-
nančnega programa za letoš-
nje leto, o katerem bo še raz-
pravljal odbor za skladen
razvoj in skupščina, ki bo
v sredini meseca maja. Dej-
stva so naslednja: kultura je
spet pri tanjšem kosu kruha,
kajti že poskusi v republiški
skupščini, da bi vendarle
opozorili na resnost položaja
v kulturi, niso uspeli. Tako je
družba ponovno razumela
kulturo kot dejavnost na ro-
bu izgube, dejansko pa je
kultura po svojih vsebinskih
zmožnostih glede na finanč-
no in materialno osnovo že
dolgo v globoki izgubi in
družbena kriza v kateri smo,
je posledično tudi v sorodu
s položajem kulture.
Program Kulturne skup-
nosti Slovenije je za leto i9J
sicer za 9,8 odstotka večji i
lanskega, toda če primer}
mo vrednost denarja, ni ti
ba biti finančni strokovnji
za ugotovitev, da je progrd
letos osiromašen, in to zel
Že pri investicijah je vsebi\
sko program dobesedno pr
polovljen, v njem tudi ni d
narja za novi Muzej revolu{
je. Manj bo denarja za nak\
pe novih knjig, le osnova i
subvencije je ostala na rav
novega predloga. Močno i
zmanjšane akcije na medi
publiškem in mednarodne^
področju, vse je črtano, k
ni bilo vnaprej dogovorjen
na osnovi reprocitete i
z drugimi mednarodnimi d
govori. Število razsti
v sklopu muzejske dejavni
sti je skrčeno, predsedst\
bo storilo vse napore, da i
ohranili pet filmov v proi
vodnem procesu Vibe.
Tako seje močno zmanjša
možnost, da bi se odpi
v svet, iz njega uvozili p
trebne informacije za širj
nje obzorja, kajti denarja, (
bi kulturni ustvarjalci pi
zentirali svoje delo na spod
ben način, ni oziroma ga
občutno premalo. Iz repub
ške kulturne blagajne naj
letos šlo za posamezne d
javnosti 55.725.821.000 dim
jev, nedavno pa smo lahl
v Delu brali na prvi strai
koliko nas bo stal novi ti
boreaktivni helikopter!
Kakšna je slika po obč
nah? Nič bolj rožnata, k^
denar, kije v blagajni rej: i
bliske kulturne skupnostjo
tako imenovani particip^
ski denar, se torej pridruži^
ustreznim (?) zneskom v o\
činskih blagajnah kulturni
skupnosti. Stvar je torej re
na in potrebno bo v kultu
ponovno temeljito premisi
ti, kaj se vendarle da naredi
za omilitev finančnega poh
žaja. Pustimo ta hip vnem{
dejstva, da je kultura tu{
v tehnološkem in kadro'
skem zaostanku. Toda to m
ne more odvrniti od resnei
razmišljanja, ali so tudi stoi
tve te kulture ustrezno vrei
notene. Ali niso gledališl
vstopnice občutno prepoc
ni - v primerjavi na primi
z nastopom Lepe Brene(tw
njen nastop je kulturni dog<
dek), ali cena vstopnice i
kinopredstavo, ali pa vpisr
na v knjižnicah, ki je pon
kod smešno nizka. Temeljit
bi bilo potrebno premisli
a brez vnaprejšnjega obr
menjevanja vesti o ustvarj
nju elite, ki bo edina zmog
plačevati kulturne storitv
tako imenovani delavski r$
red pa ne! To je preživd
razmišljanje in demagoši
strašilo za včerajšnji dan. B
trebna je le sociološka anaj
za o tem, kakšne so potrel
današnjega človeka in alil
tudi zadovoljen s ponudb
ki se mu ponuja na deld
nem mestu v obliki proi
vodnega programa, pa p
tem osebnega dohodka, ok
Ija in nenazadnje tudi kultu
nih storitev. Torej, pričnin
razmišljati in ukrepati cel
vito, vendar na posamezn.
segmentih, kajti vsega nae.
krat ne bo možno poston
v smislu spreminjanja - čel
to bilo možno, bi tudi kuli
ra bila pojmovana po prej
stavnikih oblasti drugai
kot je. Pa tudi v vrstah sani
kulturnih delavcev! '
DRAGO MEDVE
Zapolnjen oder
Po daljšem času smo doži-
veli tudi v Mozirju priredi-
tev naša beseda kot plod
skupnega prizadevanja
ZSMS in Zveze kulturnih
organizacij v mozirski obči-
ni. Trinajst skupin so razvr-
stili v celodnevni program
- kulturni maraton.
Osnovna šola II. grupe
odredov iz Mozirja se je
predstavila z glasbeno prav-
ljico »Gorska gagica«, n£o-
mlajši udeleženci iz vrtca
Nazaije so prikazali dve
plesni točki, prikupen je bil
nastop učencev z OŠ »Blaža
Arniča«, saj so prikazali ne-
k^ ljudskih pesmi v besedi
in glasbi, COŠ »Fran Koc-
bek« iz Gornjega grada je
pripravila igrico »Zadnje sa-
ni dedka Mrza« in^še dve
plesni točki, iz OŠ »Šlandro-
ve brigade« se je predstavil
Komorni dekliški zborček.
To je bil dopoldanski spo-
red, popoldne pa smo si ogle-
dali najprej lutkovno predsta-
vo »Sinjebradec« v izvedbi
mladinske lutkovne skupine iz
Mozirja (to smo videli tudi
v celjskem Pionirskem domu
v okviru medobčinskega sre-
čanja lutkovnih skupin), iz Mo-
zirja smo si ogledali tudi sku-
pino za izrazni ples, program
pa so nadaljevale skupine: OO
ZSMS z Lepe njive s skečem,
mladinska skupina Prosvetne-
ga društva iz Nove Štifte z od-
lomkom iz igre »Gugalnik«,
mladinska skupina Prosvetne-
ga društva »Jelka« Nazarje
z recitalom ob sodelovanju de-
kliškega pevskega zbora, 00
ZSMS »Elkroj« s pevskim toč-
kama, OO ZSMS Luče s har-
monikarjem, zaključila pa je
mladinska skupina Prosvetne-
ga društva »Jelka« Nazarje
z odlomkom iz komedije »Ho-
tel svobodne menjave«.
Po dopoldanskem in popol-
danskem delu so pripravili raz-
govore z mentorji in ugotovili
določen napredek, predvsem
pa so lahko veseli z letošnjo
organiziranostjo in resnejšim
pristopom. Seveda si težko
predstavljajo organizacijo tako
pomembne prireditve brez tes-
nega sodelovanja z domačim
društvom v Mozirju, kar se je
letos tudi zgodilo!
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
En krvavi familijarni kabaret« v Štorah
Pri amaterskem gledališču Železar Celje-Štore so z novo gledališko premiero, ki bo
v soboto, 12. marca ob 19. uri v kulturnem domu v Štorah, postavili za ta oder žanrsko
nov izziv. Ta ljubiteljski ansambel se namreč doslej še ni spoprijel s kabaretom in
z aktualno, satirično noto ter songi.
En krvavi familijarni kabaret pa so pripravili po predlogi preminulega mladega gledali-
škega igralca SLG Celje Matjaža Arsenjuka, v režiji Ljerke Belak in v adaptaciji Bogomira
Verasa. K sodelovanju so povabili tudi štorski pihalni orkester s priredbo glasbe za
instrumente profesorja Franca Zupanca. Songe je uglasbil prof. Edvard Goršič. Tekst
Matjaž Arsenjuka predstavlja preprosto povprečno družino od rojstva do smrti v povezavi
z zapletenimi današnjimi razmerami v humoristično satirični izvedbi. Songi in glasbeni
vložki dopolnjujejo igrani tekst v harmonično celoto.
Na fotografiji: igralski del ansambla (spodaj) in instrumentalisti v Krvavem familijarnem
kabaretu.
MP
no. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Za Slovo oft nekaj starih mllliam
'»Konjiška afera^ se še vedno nI ao konca razpletla
Nadaljevanje s 1. strani)
f Zbor delavcev tozda Je-
en zadnjega februarja ni
potrdil zaključnega računa,
[cr ta po njihovem ni pri-
iravljen v skladu z zako-
lom o celotnem prihodku,
;er je prispevek za delovno
^kupnost skupnih služb, ki
naj bi jo plačal tozd Jelen,
^istveno prevelik (namesto
SO kar 65 milijonov dinar-
|ev) in ker je ta obremeni-
tev izvršena mimo sklepov
^elavskega sveta Jelena.
, O vsem tem so samouprav-
ni organi tozda Jelen obve-
itili Službo družbenega knji-
govodstva ter tudi družbene-
ga pravobranilca samo-
upravljanja, kjer zahtevajo
;aščito temeljnih pravic de-
avcev gostinstva Jelen
p razporejanju dohodka,
p zadevi pa seznanjajo tudi
skupščino občine, od katere
pričakujejo, da bo v skladu
p svojimi pristojnostmi in
pooblastili ukrepala tako, da
bodo zaščitene pravice de-
lavcev Jelena in tudi ugled
občinskih organov. Kajti,
kot je znano, je med tistimi,
Jci so v afero najbolj vpleteni,
itudi Florjan Jančič, direktor
Dravinjskega doma in pod-
predsednik skupščine obči-
ne. V zvezi z nezakonitim
prelivanjem sredstev iz toz-
da Jelen, je namreč delavski
svet tega tozda podal javne-
mu tožilstvu Celje ovadbo
iproti vodstvu Dravinjskega
Woma.
kdo je potreboval
razširjen aparat?
' Dejstva, ki jih je na tem
'lestu treba ponoviti, so
*->šna: Že devetmesečni
" jračun za sozd Jelen je bil
i)otvorjen. Potekli so namreč
roki za pritožbe in zadeva
e pravnomočna, SDK pa je
udi izdal odločbo za prek-
ijižbo devetmesečne bilan-
ce. Tega v Dravinjskepn do-
fnu še niso naredili. Pravta-
to v aktih še ni usklajeno
Tinanciranje delovne skup-
iiosti skupnih služb, kot je
^ahteval tudi družbeni pra-
vobranilec samoupravljanja
;Albin Cocej. Tudi ključ deli-
'tve za DSSS ni usklajen
^ zahtevami pravobranilca
'fcziroma s samoupravnim
■sporazumom. Z zahtevami
^da se to uredi, ki so jih v toz-
liu nekajkrat naslovili na
^odstvo delovne organizaci-
■ie, so se hoteli izogniti še na-
'ualjnjim sporom, a žal niso
^speh. Namesto tega so spet
tiobiU zaključni račun, s ka-
terim se ne morejo strinjati.
Kljub temu, da se bodo od-
cepili, namreč ne pristajajo,
da bi za slovo izgubili nekaj
starih milijard dinarjev, ki
naj bi jih plačali delovni
skupnosti Dravinjskega do-
ma. V letnem planu so, kot
pravijo, potrdili planirano vi-
šino 290 milijonov din za
DSSS v letu 1987, nikjer pa
niso pristali in potrdili pove-
čanja tega zneska na astro-
nomsko višino 461 milijonov
dinarjev, zato naj razliko po-
krije tista tozd v okviru de-
lovne organizacije Dravinj-
ski dom, ki je za svoje delo
potrebovala tako razširjen
administrativni aparat. Bo
delovna skupnost zatorej
v izgubi, je vprašanje, ki ni
tako nepomembno, vendar
pa je v tem trenutku po-
membnejše nekaj drugega.
Se bodo sedaj, ko ni več dvo-
mov, da so se v Dravinjskem
domu v preteklosti šli uma-
zane igre do tozda Jelen,
v občini potrudili vsaj toliko,
da pri osamosvojitvi v Jele-
nu ne bodo opeharjeni.
Spomnimo se, pod kakšni-
mi pritiski so bili delavci te-
ga tozda v času, ko so jim
»servirali« potvorjeno bilan-
co, v kateri so jim naprtili
izgubo, ki je ni bilo. Svojo
solidarnost do delavcev Je-
lena so v vodstvu delovne
organizacije ter v vseh
družbenopolitičnih organi-
zacijah ponujali pod pogo-
jem, ki mu v samoupravnih
odnosih težko najdeš pri-
merjavo. Pripravljeni so bi-
li namreč pokriti polovico
manjkajočih sredstev za
plače delavcev Jelena (zara-
di izgube, ki je ni bilo...)
pod pogojem da ti izrečejo
nezaupnico svojemu direk-
torju Borisu Klančniku. Po
tistem, kar se je dogajalo
v času te kampanje, ki so
prav smešno vse družbeno-
politične organizacije soUda-
rizirale in podpirale vodstvo
delovne organizacije ter ob-
sojale samovoljno delavcev
Jelena in njihovega direktor-
ja, bi zdaj z njihove strani
gostinci Jelena lahko priča-
kovali vsaj opravičilo, če že
ne tega, da se v taistih druž-
benopolitičnih organizacijah
vprašajo, ali so bili zavedeni,
ter od koga so bili. Kajti - če
niso bili, potem so za neza-
konitosti, ki so dokazane,
krivi tudi sami.
»Problem naj rešijo
sami!«
In nazadnje je prav, da se
vprašamo, kako na vse sku-
paj reagirajo v občini, kjer se
je vseskozi ustvarjalo ne-
kakšno mnenje, ki so mu na-
sedli tudi občani, namreč, da
so za vse zdrahe krivi v Jele-
nu, kjer po nepotrebnem na-
pihujejo stvari, s tem škodijo
sebi in občini itn____. Kam-
panja skratka, ki je značilna
za izsiljevalske metode s po-
zicij politične moči. Dejan-
sko pa bi občina ne zgubila
čisto nič na ugledu, če bi
stvar na samem začetku za-
grabili tako kot je treba.
Stroka je namreč kaj hitro
dokazala, v katerem grmu ti-
či zajec oziroma kdo ima
prav in kdo ne, pred resnico
pa si žal še danes, ko o tem,
kdo je kriv za vse skupso, ni
več dvoma, zatiskajo oči.
Predsednika izvršnega
sveta Staneta Kokelja smo
povprašali, kako komentira
obvestilo o nesprejetem zak-
ljučnem računu, ki ga je do-
bil od tozda Jelen in kako
sploh komentira odgovor-
nost za storjene prekrške
v Dravinjskem domu v pre-
teklosti, pri sprejemanju lan-
skoletne devetmesečne bi-
lance. Njegov odgovor je, da
morajo vso stvar urediti zno-
traj Dravinjskega doma.
Stvar naj bi torej v Dra-
vinjskem domu reševali sa-
mi. A ni tako. Ker gre za kr-
šenje zakonov in s tem tudi
za kazensko odgovornost,
stvari zagotovo ne bodo reše-
vali na relaciji tozd-delovna
organizacija. Vsaj še SDK in
pravobranilec, pa še kdo, bo-
do še enkrat morali reči svo-
je. Če bi občina stala ob stra-
ni, bo le še potrdila, da svoje-
ga stališča do zadeve bistve-
no ne spreminja, kljub temu
da so v izvršnem svetu spre-
jeli pobudo o izločitvi tozda
Jelen iz delovne organizaci-
je. V preteklosti pa je bil Sta-
ne Kokelj sodeč po tistem
kako se je na zborih delav-
cev v tozdu Jelen osebno an-
gažiral, prej na strani Florja-
na Jančiča in vodstva Dra-
vinjskega doma kot pa na
strani delavcev tozda Jelen,
da o predsedniku občinske-
ga sveta zveze sindikatov ni-
ti ne govorimo.
Edino kar se lahko vpraša-
mo je, kako po vsem, kar se
je od srede lanskega leta pa
vse do sedanjega bilančnega
obdobja zgodilo v Dravinj-
skem domu, na njegovem
čelu še vedno stoji Florijan
Jančič. Ob tem pa je uvrščen
celo na kandidacijsko listo
za podpredsednika skupšči-
ne občine.
RADO PANTELIČ
Za novo, čisto majčkeno aferico so pred nedavnim
poskrbeli tudi krajani Zbelovega, ki jih je Dravinjski
dom, po metodah ki smo jih že vajeni, pred kratkim posta-
vil pred dejstvo. Ali nam date Dom krajanov, da v njem
uredimo trgovino, ali pa trgovine ne boste imeli. Dravinj-
ski dom namreč nima denarja za gradnjo nove. Da bo
zamera polna, so Florjan Jančič, direktor Dravinjskega
doma, Stane Kokelj, predsednik izvršnega sveta in Janko
Kohne, sekretar občinske požarne skupnsoti nekega dne
prišli v Zbelovo ter z metrom dodobra premerili Dom
krajanov. Brez vednosti krajanov seveda, nato pa je Dra-
vinjski dom krajane Zbelovega postavil pred že omenjeno
dejstvo. V Zbelovem so bili seveda ogorčeni nad takšnim
postopkom in na zboru krajanov se groženj niso niti malo
ustrašili. Če Dravinjski dom ni sam zmožen postaviti trgo-
vine, bodo poiskali drugega partnerja, so rekli. V kolikor
pa bo njihov dom krajanov odtujen, so ga pripravljeni
uničiti, saj so ga sami zgradili. Hudo se tudi zgražajo nad
tistimi, ki so si dovolili opraviti meritve brez njihovega
pristanka in so zato, če bo potrebno, pripravljeni svoje
pravice iskati tudi pred Skupščino občine v Slovenskih
Konjicah.
ŽG-TTG Slovenijaturist
TOZD Zdravilišče Atomske
toplice, Podčetrtek
DELAVSKI SVET
ponovno razpisuje prosta dela in naloge delavca
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta
in sicer:
vodja gospodarske službe
Pogoji:
- visoka ali višja izobrazba ekonomske ali organiza-
cijske smeri
- 4 oz. 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti na
konkretnih delih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi
dokazili v 8. dneh po objavi na naslov: ŽG-TTG
Slovenijaturist, TOZD Zdravilišče Atomske toplice,
Podčetrtek.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
opravljeni izbiri.
Aktivni SO vse leto
člani planinskega društva
Polzela, ki jih je okoli 600, so
imeli redno letno konferenco.
Na njej je o delu v lanskem
letu ter načrtih za letos govoril
predsednik PD Polzela Vili
Vvbihal. Med drugim je pove-
dal, da so v preteklem letu pri-
pravih vrsto pohodov in izle-
tov, številnih, v organizacij
drugih, pa so se udeležih. Po-
hod z največjo udeležbo je tra-
dicionalni pohod na Goro Olj-
ko pod geslom Zdravju napro-
ti. Na svojem planinskem do-
mu na Gori Oljki so opravili
več vzdrževanih del, tudi letos
jih imajo v načrtu kar precej.
Vsak mesec imajo planiran po
en izlet ter tako kot do sedaj
enega v tujino. Pridobih so še
eno kočo, to je dom na Vim-
perku, ki je prav tako zelo pri-
ljubljena izletniška točka Pol-
zelanov. Na sliki: Vili Vybihal,
ki je že vrsto let predsednik
PD Polzela.
T.TAVČAR
Občni zbor Laških planincev
Planinci iz Laškega se vsako leto zberejo na Šmohorju, kjer
imajo občni zbor. Tudi letos bodo zborovali na Šmohorju in
sicer 20. marca ob pol desetih. PregledaU bodo delo društva
v minulem obdobju, izvolili pa bodo tudi nove organe društva,
ki jih volijo za dve leti. Po oceni kandidacijske komisije se
vodstvo ne bo bistveno spremenilo. Društvo pa bo v bodoče
moralo še precej truda in sredstev vložiti v obnovo doma na
Šmohorju.
F. W.
Jubilejno leto celjskih planincev
»Planine privzgajajo tudi
sposobnost premagovanja te-
žav...« S temi besedami je
Adi Vrečer, novi predsednik,
minuli četrtek v dvorani celj-
skega Narodnega doma, kon-
čal poročilo rednega občnega
zbora Planinskega društva
Celje.
Manjši upad aktivnosti mla-
dih, kadrovske težave v odse-
ku za markacije in pota ter pri-
manjkljaj v Orlovem gnezdu
v znesku skoraj štirih milijo-
nov din, to so težave, s kateri-
mi so se celjski planinci sreče-
vali minulo leto. Kljub vsemu
so zadovoljni, vrh vsega pa to
leto slavijo tri visoke jubileje.
V preteklgm letu so zaznamo-
vaU manjši upad aktivnosti
v mladinskem odseku, vendar
upad ni zaskrbljujoč, saj so
najaktivnejši mladinci trenut-
no na služenju vojaškega roka.
V teku je planinska šola, za
v prihodnje pa že razmišljajo
tudi o organizaciji planinskega
Planinsko društvo Celje
šteje po statistiki iz pretekle-
ga leta 1197 članov, od tega
227 pionirjev, 217 mladincev
in 753 veteranov. V primerja-
vi z letom poprej so zabeležili
padec za 75 članov, sicer pa je
še 1739 planincev včlanjenih
v PD Aera, Železničarja, Zla-
tarne, Železarne Štore in PTT.
V sestavu društva so kot odse-
ki organizirane: Mladinska
dejavnost, alpinizem, izletni-
štvo, odsek za markacije in
pota, gospodarski odsek in
postaja Gorske reševalne
službe.
tabora. Mladino bodo zaintere-
sirali tudi za varstvo narave oz.
gorsko stražo ter najbolj zavze-
te napotili v tečaj. Tudi v mar-
kacijskem odseku seje pojavi-
lo nekaj kadrovskih težav, to-
da zahvaljujoč zavzetosti Du-
šana Gradišnika, so j*h uspeš-
no odpraviU.
V posesti in oskrbi imajo
celjski planinci Dom planin-
cev v Logarski dolini,
Frischaufov dom na Okrešlju,
Kocbekov dom na Korošici ter
Orlovo gnezdo ob slapu Rinka.
Omenjene štiri postojanke fi-
nancirajo iz članarine, dotacij
in iz lastnega dohodka posto-
jank. Lani so postojanke skup-
no zbrale dobrih 16 milijonov
din, pri tem pa je potrebno
upoštevati že v uvodu omenje-
ni primanjkljaj Orlovega gnez-
da, sicer bi bil znesek še znat-
no večji.
Letos bodo proslavili 95-let-
nico Slovenskega planinskega
društva in hkrati Savinjske po-
družnice Slovenskega planin-
skega društva, katere dedič je
prav celjsko PD. Prav tako že
mineva 60-letnica, odkar je Sa-
vinjska podružnica prestavila
svoj prvotni sedež iz Gornjega
grada v Celje. Če tema dvema
obletnicama dodamo še 80-let-
nico Frischaufovega doma na
Okrešlju, je seveda na dlani, da
bodo razen z dostojnimi pro-
slavami, te obletnice proslavili
s še večjo vnemo in zavzetostjo
za ukrepe, pomembne za na-
predek planinske organizacije.
Razširiti nameravajo planin-
sko rekreacijske potrebe član-
stva in hkrati povečati skrb za
varstvo človekovega okolja,
negovati pristne prijateljske
odnose s sosednjimi planinski-
mi društvi, povečati število
članstva (predvsem mladine),
utrditi društvene sekcije... in
še bi lahko naštevali.
MOJCA AUŽNER
Zgolj vrelec je premalo
paravno privlačnost bodo v Laškem dopolnili
s selovito ponudbo
r
I Vprašanje razvoja turizma in go-
stinstva v laški občini so pretresali
iudi delegati v skupščini na svoji
Mdnji seji. Tema dvema dejavnosti-
fna naj bi namreč v prihodnje v obči-
(tti namenili več pozornosti, saj doslej
jE uresničevanjem sprejetih nalog ni-
jSo bili zadovoljni.
t Delež gostinstva in turizma v druž-
/benem proizvodu občine že nekaj let
(znatno upada, iz leta v leto pa je vse
itnanjše tudi število gostov in nočitev.
I^odatki za lansko leto govorijo, da je
ibilo lani v občini za 5 odstotkov manj
?ostov kot leto poprej, nočitev pa je
3ilo manj za skoraj devet odstotkov.
bolj porazno je razmerje med noči-
tvami tujih gostov v obeh letih: lani je
' laški občini prenočevalo komaj pol
■oliko tujcev kot leto poprej.
^Razmah turizma bo mogoče uresni-
-iti le s povezovanjem vseh turističnih
Ponudnikov. Naravne možnosti (v pri-
iieru Laškega termalni vrelec) same
?o sebi pač še ne zagotavljajo, da bodo
^ kraj prihajaU turisti. Nasprotno: le
celovito  ponudbo najrazličnejših
možnosti za prijeten oddih je mogoče
pritegniti in zadovoljiti gosta. Celovito
študijo o možnostih razvoja turizma
v laški občini naj bi do maja pripravila
občinska raziskovalna skupnost v so-
delovanju z mariborskim VEKŠ. Iz-
vršni svet, ki je pred kratkim obravna-
val problematiko razvoja gostinstva in
turizma v občini je predlagal, naj bi
nosilec primarne turistične ponudbe
v Laškem postalo Zdravilišče Laško,
koordinator aktivnosti med vsemi tu-
rističnimi ponudniki v kraju pa Pivo-
varna Laško.
S takšnimi sklepi so se strinjali tudi
predstavniki omenjenih dveh kolekti-
vov in ostali delegati. Predstavniki Pi-
vovarne pa so pri tem pripomnili, da
prevzamejo nalogo le, če bo uresniče-
na združitev (zdaj Merxovega) tozda
Savinja Laško z Zdraviliščem Laško.
Savinja naj bi na tak način laže prebro-
dila sedanje težave in se aktivneje
vključila v celovito zdraviliško-turi-
stično ponudbo.
Da z Merxom v občini niso zadovolj-
ni, je povsem nedvoumno povedal tu-
di eden od delegatov, ki je opozoril na
neizpolnjene obljube o nadomestitvi
pogorele Stare pošte v Rimskih Topli-
cah. Predstavnik Merxovega Gostin-
skega podjetja je na to odgovoril, da so
pred desetletjem načrtovah gradnjo
hotela v Rimskih Toplicah, vendar je
potem prednost dobil Hum v Laškem,
trenutno pa možnosti za takšno inve-
sticijo ni.
Predstavniki Zdravilišča Laško so
na skupščini že predstavili svojo vizijo
turistične ponudbe v kraju, ki naj bi
vključevala različne zdravstvene in re-
kreativne programe, pestro gostinsko
ponudbo pa tudi ponudbo zasebnikov
(od gostinstva do storitvenih dejavno-
sti in izdelovanja spominkov) društev,
pa tudi trgovine, pošte in banke.
Eden od bistvenih problemov, ki jih
bodo morali rešiti, če bodo v občini
hoteli uresničiti zastavljene naloge, pa
je pomanjkanje ustreznega kadra, je
menil eden od delegatov, ki je opozoril
tudi na težave v obeh gostinskih de-
lovnih organizacijah v občni.
Ne glede na to so si bili delegati
edini, da mora biti letošnje leto pre-
lomnica v turističnem razvoju občine.
Uresničevanje družbenega plana na
področju turizma in gostinstva bo na
dnevnem redu seje skupščine spet ob
polletju, ko bodo preverili, koliko
sprejetih nalog so že uresničili.
NADA KUMER
10. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 19
Čebelarstvo v nezavidljivem položaju
Da se čebelastvu slabo pi-
še, so ugotovili šentjurski
čebelarji konec minulega
tedna, na redni letni konfe-
renci, ko so največji del raz-
prave namenili vedno bolj
ogroženemu zdravstvene-
mu stanju čebel. Potrebni
so hitri ukrepi, ki bi jih mo-
rala podpreti vsa družba.
Največ skrbi povzroča
drobni zajedalec varoa, ki pi-
je življenjske sokove tako li-
činkam v satju kot tudi odra-
slim čebelam. Panji tako po-
stajajo vedno bolj prazni. Po
oceni iz preteklega leta, se je
čebelji stalež samo v naših
krajih zmanjšal kar za 20 do
30 odstotkov. Poleg varoe,
pa se v vedno bolj izraziti
obliki pojavljajo tiste bolez-
ni, ki so jih vsaj doslej koli-
kor toUko uspešno krotili.
To so gniloba čebelje zalege
in poapnela zalega.
Istočasno so ugotovili, da
je zdravstveno varstvo čebel
nasploh (velja za vso Slove-
nijo), zelo slabo organizira-
no. Dokler bodo čebelarji še
naprej ostajali sami v svoji
stiski in jim družba ne bo
podala roke, se zdravstveno
stanje čebel ne bo izboljšalo.
Od družbe pričakujejo pred-
vsem moralno in finančno
pomoč. Širše družbeno razu-
mevanje je potrebno pred-
vsem v obliki predpisov,
s katerimi bi bili čebelarji,
kot pridelovalci čebeljih pri-
delkov, zaščiteni. Prav tu pa
je družba že naredila usoden
in nesprejemljiv korak.
Namesto, da bi podpirala
marljive čebelarje in njihova
prizadevanja za izkoriščanje
domačih virov v čebelarstvu,
vidimo na tržnih poUcah vse
polno uvoženega, cenenega
medu, čigar kakovost je
vprašljiva. Taka gospodar-
ska politika bo čebelarstvo
nedvomno pripeljala do ka-
tastrofe in škoda je vsakega
dinarja, ki ga potemtakem
nameni npr. za zdravila proti
varoi. Kajti, ne zdravila, ne
beseda, temveč šele ščepec
soli naši uvozni politiki bo
pripomogel, da bo čebelar-
stvo znova pridobilo nekda-
nji ugled.
Nekaterim seveda vse to
prinaša dobičke, ampak za-
res le nekaterim, toda to ni in
ne more biti opravičilo za če-
belarje, ki z ljubeznijo negu-
jejo te drobne živalice in
skušajo obenem ohraniti
vsaj delček neokrnjene na-
rave.
Kljub vsem težavam, ki so
značilne za širše območje, pa
so šentjurski čebelarji vsaj
v nečem na boljšem. Imajo
namreč veliko število mla-
dih, ki so organizirani po
krožkih in v občini jih aktiv-
no deluje kar 15. Za bodoče
čebelarje se torej ni bati, če
se bodo le čebele ohranile...
MOJCA AUŽNER
Boj za svobodo v svobodi?
Ob skupni ugotovitvi, da
le kmetje smejo in morejo
odločati o zemlji, o tem, ka-
ko pridelati več in boljšo
hrano, so se razpravljale!
problemske konference
o razvojnih možnostih naše-
ga kmetijstva vprašali, ali
bo resnično potreben boj za
svobodo v naši svobodni dr-
žavi.
Pri tem so mislili na kmeč-
ke zadruge, takšne, ki bodo
resnično namenjene kme-
tom, njihovim interesom in
potrebam. Ne potrebujemo
zadrug, v katerih smo kmet-
je le poslovni partnerji, tr-
govci in administratorke pa
resnični delavci, so poudar-
jali in se zavzemali za usta-
novitev takšnih združenj, ki
bi temeljila na načelih pro-
stovoljnosti, gospodarnosti,
pokritosti stroškov in soli-
darnosti. Z zadrugami, ki bi
jih kmetje vzeli za svoje, bi
lahko zemljo velikih družbe-
nih agrokompleksov spre-
menili v zadružno lastnino.
S tem, so poudarjali zdaj
združeni kmetje - ki pa se
vse pogosteje čutijo opehar-
jene v svojem delu - bi od-
pravili tudi ideološke pre-
preke.
Kmetje bi na zemlji, ki bi
bila v zadružni lasti, prav ta-
ko odgovorno gospodarih
kot na zdajšnjih v poprečju
2,6 hektarov velikih kmeti-
jah, za to pa jim je potrebno
zagotoviti pravno varnost.
Novega sloja veleposestni-
kov - torej takšnih kmetov,
ki jih zdaj uspešno omejuje-
mo z zemljiškim maksimu-
mom - s tem ne bi ustvarjali,
vsekakor pa bi izenačili
kmetijstvo družbenega in za-
sebnega sektorja.
Zdaj - je bilo spet slišati
v razpravi - kmetje plačujejo
prometni davek za osnovna
sredstva, za repromaterial, ki
ga potrebujejo pri svojem
delu in nikakor ne pomeni
razkošje, družbeni sektor pa
je tega oproščen. Z ustanav-
ljanjem kmečkih zadrug - to
pa je bila tudi osrednja nit
vseh razprav - pa bi končno
tudi dejansko, ne le formal-
no izenačili družbeni in za-
sebni sektor. Tega pa nas, če
seveda želimo razvijati kme-
tijstvo na poštenih, z eko-
nomsko računico podprtih
osnovah, menda ni strah?
IVANA FIDLER
Jabolka
s Skrbnika že
čez štiri leta
Ena pomembnih panog
šmarskega kmetijstva je tu-
di sadjarstvo, zato so se
v Hmezadovem Kmtijskem
kombinatu v Šmarju pred-
lani odločili za obnovo in
posodobitev plantaž na po-
sestvu tozda Kmetijstvo na
Skrbniku.
V prvi fazi so obnovili 16
hektarov površin oziroma»
zasadili 2.200 sadik na hek-
tar. Gre za dobrorodne in tr-
pežne vrste kot sta ajdared
in jonagold, zelo tržno sorto
kot je elstar, in nekaj zlatega
delišesa, ki se v hladilnicah
dolgo in dobro obnese. Po-
prečni letni pridelek teh sort
jabolk je okoli 30 ton na hek-
tar, v izredno dobrih pogojih
pa je lahko tudi dva krat več-
ji. Letošnjo pomlad bodo do-
sadili jablanine sadike še na
14 hektarih površin ter nekaj
bezga. Gre za novo kulturo,
ki glede oskrbe ni zahtevna,
obiranje pa preprosto. Kot je
povedal Janez Strniša, vo-
dja plantaže Skrbnik, priča-
kujejo prvi večji pridelek že
v četrtem letu, novi nasad pa
naj bi bil v polni rodnosti 12
let. Naložba v obnovo 30
hektarov nasadov je šmarski
Kombinat stala okoli pol mi-
lijarde dinarjev, največ na ra-
čun sadilnega materiala, ki
je zelo drag.
M. AGREŽ
Bliža se poletje in čas
dopustov.
Še imate možnost, da
opravite
izpit za voditelje
čolnov.
DU ŽALEC organizira tečaj
in preizkus znanja, ki bo
predvidoma v aprilu.
Prijave sprejemamo vsak
dan po telefonu št. 711-
417 ali 711-343 med 7. in
16. uro, ko lahko dobite
tudi dodatne informacije.
Obvestilo
varčevalcem
Doslej je bila navada, da smo pokojnine
izplačevali prvega v mesecu, sedaj pa jih
bomo začeli izplačevati prvič sredi meseca
in to 15. marca.
Dobro veste, da je to datum, ki sovpada
z izplačili osebnih dohodkov mnogih delovnih
organizacij in je prav zaradi tega pri bančnih
okencih večja gneča.
Občanom in našim varčevalcem priporo-
čamo, da se skušajo izogniti tej gneči in da
dviganje gotovine ter druga bančna opravila
preložijo na nekaj dni. Na ta način se bodo
najprej izognili neprijetnemu čakanju, pa tudi
negodovanju, hkrati pa bodo prispevali k nor-
malnejšemu poslovanju banke s svojimi
strankami-varčevalci. Storimo torej tako, da
bomo vsi bolj zadovoljni.
Tudi Predjamski grad
Priprave za 16. izlet 100 kmečkih žensk na morje s<
počasi približujejo odhodu na morje, ki bo 25. in 26
marca iz Celja do Lucije pri Portorožu. Med potjo s
bomo ogledali še vrsto kraško-obalnih zanimivosti
(Piran, Lipico in Predjamski grad).
Glavna pokrovitelja letošnjega izleta sta Hmezad
DO Agrina in Kmetijski kombinat Šentjur, TOh
Šentjur in TOZD Klavnica, ne moremo pa mimo pri
spevkov Keramične industrije Liboje, Janka Melan
ška. Vrtnarstva Medlog, Topra, Metke, Tekstilni
tovarne Prebold, Kovinotehne, Izletnika, Ljubljansk«
banke Splošne banke Celje in še mnogih drugih, ki S(
se odzvali našemu vabilu, da olepšajo izlet 100 krneč
kih žensk na morje.
S sprejemanjem prijav smo uradno končali v pone
deljek, vsega skupaj pa smo prejeli kar 1746 prijav.
Javno žrebanje potnic bo jutri, v petek ob 10. uri
spisek srečnic pa bomo objavili v prihodnji številk
Novega tednika.
T. VRABL
iViarca višje obresti
Krediti v hranilno kreditnih službah so
za kmeta cenejši
Od prvega marca dalje
v hranilno kreditnih službah
zadružnih organizacij obre-
stujejo hranilne vloge na vpo-
gled po 25% letni obrestni me-
ri, medtem ko obrestne mere
za kredite zračunavajo in do-
ločajo v vsaki hranilno kre-
ditni službi posebej. O trenut-
nih razmerah v posojilništvu
in hranilništvu je vodja. Hra-
nilno kreditne službe v Žalcu
Emest Marine povedal na-
slednje:
»Zvezni izvršni svet in pa
bančništvo ne vodita prave po-
litike do varčevanja. Vloge na
vpogled so bile več kot deset
let obrestovane po 7,5%
obrestni meri. Vezane hranilne
vloge so bile v prvem trome-
sečju lani obrestovane 60%,
v drugem 80%, v tretjem 91%
in v četrtem tromesečju 130%.
Januarja je znašala obrestna
mera 106%, februarja 46%, za
marec nam je bilo najprej reče-
no 32%. Februarja so naši var-
čevalci zaradi nizke obrestne
mere dvigovali svoj denar in
tudi v prihodnje bodo gotovo
previdni, ker se stvari nepre-
stano speminjajo. Taka politi-
ka je nesprejemljiva, trg kapi-
tala sploh ne deluje, posledice
pa so negativne.«
Tako oceryuje trenutne raz-
mere v hranilništvu in posojil-
ništvu vodja hranilno kreditne
službe, ki pokriva področje
Žalca, Celja, Šmarja, Sloven-
skih Konjic, Slovenske in Ilir-
ske Bistrice. O ukrepih, ki bo-
do veljali do 30. junija letos, pa
je Ernest Marine povedal na-
slednje: V slovenski zadru
zvezi smo se odločili, da v«
od prvega marca za vloge
vpogled 25% letna obresi
mera, ostale vloge pa bomo
naprej obrestovali po enal
merah kot poslovne banke,
smo v naši hranilno kredi
službi na osnovi doseženega
Hranilno kreditni pogoji
torej drugačni od tistih, ki
veljali še pred nekaj mes<
Po 30. juniju, če verjame;
sedanjim napovedim, bc
sprejeti novi. Kako naj v ta
nih spreminjajčih pogo
resno odločajo in načrtuj
kmetje - to pa je vprašal
na katerega nihče v tem i
nutku ni sposoben pamet
odgovoriti.
nančnega rezultata že januc
povečali obrestno mero za \
ge na vpogled s 7,5% na 2(
Na zadnjem zboru delegai
smo potrdili tudi nove obrt
ne mere za kredite. Te so t
za prioritetno kmetijstvo dc
čene od 32 do 45%, zda-
preračunavamo in bodo v
no višje za kakšnih pet do
set odstotkov. Kljub vsemr
bodo krediti še vedno cer
kot v bančnem sistemu.«
IRENA JELEN-B/
DPS Celje, Laško, Šentjur pri
Celju, Šmarje pri Jelšah In
Slovenske Konjice
na osnovi določil 26. člena Zakona o DPS (Ur I.
SRS 21/75, 31/84) razpisuje dela in naloge
namestnika in pomočnika
družbenega pravobranilca
samoupravljanja
pod naslednjimi pogoji:
namestnik
- visoka strokovna izobrazba pravne ali ekonomske
smeri
- tri leta delovnih izkušenj
- poznavanje družbeno ekonomskih odnosov na
področju samoupravljanja in družbene lastnine
pomočnik
- visoka strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali
druge ustrezne družboslovne smeri
- tri leta delovnih izkušenj na ustreznih delih in
nalogah
- poznavanje družbeno ekonomskih odnosov na
področju samoupravljanja in družbene lastnine.
Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnje-
vanju pogojev naj kandidati posredujejo v 15. dneh
po razpisu na naslov DPS Celje, Trg svobode 10/11,
Celje.
10. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 11
»Mož Iz oglasa«
Vsaj dvakrat v mesecu se
v treh slovenskih časopisih
pojavi oglas z naslednjo vse-
bino: 60-letni vdovec z av-
strijsko pokojnino, z dvema
hišama, avtomobilom in se-
demletno hčerkico žeh spoz-
nati ločenko, ki bi prišla ži-
vet k nama. Ponudbe pošlji-
te pod »V troje je lepše«. Če-
prav nisem ločenka, sem se
javila na oglas.
Že po enem tednu seje pri
meni javil moški z otrokom
v rdeči kapici. On je držal
v rokah zajca, ona pa mucko
z verigo okoli vratu. Obrazlo-
žila mi je, da jo ima na verigi,
da ne uide. Povedala mi je
še, daje Renata. Že naslednji
hip je skočila do avtomobila
in se vrnila s tremi albumi
slik, na katerih je bila skupaj
z mamicami, ki so se javile
na oglas, potem pa se nobe-
na ni več vrnila.
Postregla sem jima s kosi-
lom, ker sem videla, že dolgo
nista pošteno jedla. Očka je
povedal, da plačuje hrano
deklici v šoli, doma pa ne
kuh^o, ker on zjutraj poje
kruh in spije deci žganja, pa
je dober. Velikokrat se naje-
ta pri mamicah, ki se javijo
na oglas.
Po dveh kozarčkih mi je
začel praviti grozljive stvari
da so ženske, zlasti ločene, za
pobit. Prav tako pohabljeni
novorojenci in invalidi, ker
kvarijo svet. Šlo mi je na
bruhanje...
On sicer ne bere časopi-
sov, ker vsi lažejo, oglase mu
pa piše sestra Marija, ki je
v Ljubljani.
Takrat sem bila vesela, da
sem se predstavila z lažnim
imenom, da sem si nadela
svetlo lasuljo, kar pa nista
opazila. Z zvijačo sem se ju
odkrižala in obljubila, da ju
sama obiščem. Stvari sem
hotela priti do konca.
Čez en eden sta prišla po-
me z zelenim Opel Ascono
na celjsko postajo. Doma
smo jedli zelje, ki sem ga pri-
nesla s seboj, med kuho pa
mi je hčerka spraznila torbi-
co, ker je hotela videti, kaj
..sem ji prinesla. Očka je stal
52raven in ji pomagal.
"  Njemu sem prinesla ko-
lonjsko vodo, njej pa šal, a je
bila užaljena, ker so druge
mamice bojda prinesle bolj
dragocena darila.
m__
Ob kavi in pijači sem ga
ves čas spraševala in bila
strojgo na njegovi strani. Ta-
koj je hotel hranilno knjižico
in hiši prepisati name. Oble-
ko naj bi pustila kar doma,
ker naj bi nosila obleke po-
kojne žene. Povedal je še, da
ne bo živel v hišah bab, ki
mu pišejo, ampak v svoji, ki
je masivna in samo njegova.
Kasneje ko je spil že nekaj
kozarčkov, je povedal, da bo
njegovo pokojnino in hiši
dobila samo hčerka. Žensko
da rabi sedaj, ko gradi hišo,
kasneje pa bo k njemu prišla
živet sestra iz Ljubljane.
Pravil mi je tudi, da je bil
dvakrat poročen. Z drugo že-
no sta živela nakaj časa v Av-
striji, potem pa sta si začela
v Šmartnem ob Paki graditi
hišo. Žena se je ubila pri
gradnji hiše, ko je nosila kva-
dre. Njega ni bilo doma, tako
da ga niso mogli obtoževati,
je pripovedoval. Potem je šel
s hčerko v Avstrijo, ko pa je
žena umrla v bolnišnici, se je
vrnil in jo pokopal.
Nenadoma seje odločil, da
moram prespali pri njemu,
a sem odklonila.
Kmalu nato sem se znašla
v Zdravilišču Laško in po
naključju spoznala dve paci-
entki, ki sta se tudi oglasili
na njegov oglas. Ena je imela
poškodovano hrbtenico,
druga pa obe nogi. Sam naj
bi ju z zvijačo spravil na pod-
strešje, da sta padli po stop-
nicah. Po nesreči ju je spodil
z najgršimi besedami in med
drugim rekel tudi to, da je
oglas le njegov konjiček.
Upam si trditi, da je prete-
klost tega človeka precej čr-
na. Imam nekaj naslovov in
menim, da bi lahko tam tudi
mihčniki malo pobrskali.
Naslov »moža iz oglasa« in
avtorice   tega   pisma   je
v Uredništvu
Trgovina na
Dobrni
v Novem tedniku sem
v rubriki »Pisma bralcev«
prebrala prispevek tovariša
Žerjava glede gradnje trgovi-
ne na Dobrni. Tudi jaz mi-
slim tako kot tovariš Žerjav,
tako pa verjetno misli še ve-
hko krajanov; ne bi bilo
prav, da bi pozidali taliko ro-
dovitne zemlje, na kateri ra-
ste mnogo zelenjave, povrt-
nin, prizadete pa bi bile tudi
okrasne cvetlice in grmovni-
ce, ki so okras Dobrne.
Nisem proti gradnji trgovi-
ne, ker jo potrebujemo, ven-
dar pa bi jo morali zgraditi
tam, kjer ne bi uničili vrtov
in zelenic. Tudi jaz imam
malo kmetijo in vem, koliko
mi pomenijo zelenjava in
drugi pridelki, ki zrastejo do-
ma. Tako vem, da tudi tistim
krajanom veliko pomeni kos
vrta, ki ga imajo, da lahko
pridelžgo n^nujnejšo zele-
njavo.
Velikokrat sem že brala,
da naj ima zemljo tisti, ki jo
obdeluje, tu pa je ravno na-
sprotno; še tiste vrtove, ki so
bih lepo obdelani, naj bi jim
vzeli. Verjetno imajo tisti, ki
delajo takšne načrte, lepe
plače, da se jim ne zdi škoda
zemlje.
MARIJA KORENAK
Dobrna
Zanemarjen vhod
v Stari pisicer
Vhod v Stari pisker na Tr-
gu V. kongresa v Celju je res-
nično zanemarjen. Ko obi-
skovalec stopi skozi vhodna
vrata, naleti na kante za sme-
ti, okrog rijih pa je polno
smeti. Nihajna vrata na stop-
nišču so oguljena in zane-
marjena, na stropu pa visi le-
stenec z razbito bučko,
okrog pa polno pajčevine.
Okno na stopnišču, ki vodi
v zgornje prostore, že več let
ni videlo vode, po tleh pa je
polno smeti in ogorkov in
takšno stanje kaže, da nihče
tega prostora oziroma hodni-
ka ne čisti.
Tik pred lanskim Dnevom
mrtvih je bil hodnik sicer po-
beljen (1. novembra je še vse
dišalo po belilu), vendar so
še sed^ po tleh sledovi beli-
la, kar potrjuje mojo domne-
vo, da hodnika nihče ne čisti.
Direktor Muzeja revolucije
je IcUii v Novem tedniku po-
jasnjeval, da se muzej trudi,
da bi skupaj s hišnim svetom
stvar uredili. V to izjavo dvo-
mim zato, ker so v tej zgrad-
bi, kjer je vhod v Stari pi-
sker, le advokatske pisarne
in pisarne javnega tožilca, ni
pa nobenih stanovalcev in
tako tudi hišnega sveta. S to
stavbo očitno upravlja Sa-
moupravna stanovanjska
skupnost, ki pobira najemni-
ne za poslovne prostore. Za-
to bi bila tudi njena dolžnost,
da poskrbi za ustrezno čisto-
čo in urejenost vhoda. Seve-
da skupaj z Muzejem revolu-
cije.
Te vrstice pišem zato, ker
me je kot bivšo politično za-
pornico med vojno sram, da
obiskovalci Starega piskra
vidijo, kakšen odnos imajo
odgovorni do tega zgodovin-
skega spomenika. Ustrezna
ureditev in vzdrževanje ne
more predstavljati kakšnih
posebnih stroškov niti za
Muzej revolucije, niti za Sa-
moupravno stanovanjsko
skupnost Celje. Zato je zad-
nji čas, da vhod v Stari pi-
sker uredimo in ga potem
vzdržujemo kot se to spodo-
bi za mesto Celje.
ANA MOŠKOTEVC,
Drešinja vas 9, Celje
Denar ni vse
Takole mi je napisala moja
prijateljica iz težkih vojnih
let v taboriščih »banditskih
družin in ukradenih otrok«,
kjer nas je povezalo trpljenje
in čeprav iz veh koncev Slo-
venije in se še vedno druži-
mo. Pri tem nam mnogokrat
pomagajo radio, časopisi, pa
tudi pisati še znamo...
Tako sem 3. februarja na
valu 202 ljubljanskega radia
v oddaji »kje pa vas čevelj
žuli« zasledila žulj, ki ga je
posredovala Rezka Cenčič.
Ime, priimek, pa tudi datum
dogodka je ustrezal moji
domnevi, da gre za mojo pri-
jateljico iz Selce pri SkoQi
Loki, saj me je prav na 22.
november 1987 iskala, žal ne
našla. Žulj je nastal na Šmo-
horju v domu PD Laško.
Na moje pismo mi je obra-
zložila povod za ta »žulj«.
Z možem sta se 21. novem-
bra odpravila na del tranz-
verzale po poteh kurirjev
- vezistov Slovenije. Prva
postojanka je bila na Čemše-
niški planini, kjer sta kupila
razglednice in nanje utisnila
prvi žig. Preko Trbovelj, Če-
bin. Mrzlice, Vrh - partizan-
skega vrha. Planine pri Sev-
nici sta na Bohorju, kjer sta
nameravala prenočiti, našla
zaprta vrata, zato sta preno-
čila pri naših taboriščnikih
Mačkovih na Šonovem. Dru-
gi dan sta preko Vrha nad
Laškim pristala v Domu na
Šmohorju.
Vseskozi sta na razgledni-
ce pridajala žige, tu pa sta jih
celo nekaj še dokupila. Ker
natakarica ni imela znamk,
jima je ponudila svojo po-
moč. Dala staji denar v trdni
veri, da bodo kartice odšle
od doma naslovnikom, kar
pa se žal ni zgodilo. Tako je
tovarišica urgirala na tri tele-
fonske naslove, ki pa stvari
niso mogli razrešiti, PD La-
ško pa na njeno priporočeno
pismo sploh odgovorilo ni.
Tako je zaplet zaupala RTV
Ljubljana, ki pa so od PD
Laško dobili odgovor, da je
tovarišica natakarica nedo-
segljiva, ker je na porodni-
škem dopustu.
Odgovor PD Laško ne mo-
re zadovoljiti, saj je tovariši-
ca v svojem dolgoletnem
planinskem stažu obiskala
višje in odročnejše planin-
ske postojanke, pa do takš-
nih »žuljev« ni prišlo.
Na mojo priljubljeno izlet-
niško točko Šmohor, je legla
senca - ugled pri tem trpi,
mar ne?
DANICA FRECE,
Zoisova ul. 3, Celje
Kal Je z lavnim
straniščem
v Cellu?
že večkrat je naš domači
časopis zatrjeval, da Celje
kot tretje mesto v Sloveniji
potrebuje javno stranišče,
kakor ga imata tudi Ljublja-
na in Maribor. Doslej ni bilo
še ničesar slišati, da bi pri-
stojni organi naredili k^
v tem pogledu.
Mlake v hišnih vežah in gr-
di madeži po zidovih hiš
v središču mesta pa kar kri-
čijo po ureditvi te, prepo-
trebne stvari.
V mestu imamo le dve jav-
ni stranišči; prvo, lepo ureje-
no, je na peronu, ki pa je na-
menjeno v glavnem le potni-
kom. Drugo, staro je na trž-
nici in je tudi premajhno, od-
prto pa je samo dokler obra-
tuje tržnica.
Ljudje, ki ne stanujejo
v mestu, se v sili zateklo
v gostišča. Zlasti je deležna
teh obiskovalcev »Zvezda«,
ki ima dnevno več uporabni-
kov stranišča kot gostov, če-
prav znaša po zadnjem
splošnem povišanju cen
uporabnina že 30 din.
Treba je napraviti konec
temu težkemu stanju in čim-
prej začeti graditi podzemno
stranišče v središču mesta.
Primerna lokacija za to je še
nezazidcm prostor v Savinovi
ulici v bUžini tržnice. Mogo-
če bo ostalo kaj denarja iz
zadnjega samoprispevka za
to nujno zadevo.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Program Icot
program
Bolj naključno kot ne sem
dobil v roke program dela re-
publiškega sveta Zveze sin-
dikatov za leto 1988. Že be-
žen prelet mi je omogočil
zaključek, da se program
v ničemer ne razlikuje od na-
ših številnih programov.
Formalizma vsebuje na pre-
tek, izraža pa se v neštetih
»aktivnostih«   spremljanja.
ocenjevanja, sodelovanja,
obveščanja, obravnavanja...
Dejansko je program v mno-
gočem slabši od slovenske
resolucije, ki smo jo pred
sprejemom v skupščini toli-
ko napadali.
Ne bi je rad ponavljal, ven-
dar je potrebno izpostaviti,
da nam v tekočem letu »gro-
zi« z nadaljnjim upadanjem
vseh obUk porabe, tudi oseb-
ne. Nesimpatično, pa vendar
se je opredelila do vseh bi-
stvenih vidikov dogajanj
v slovenski družbi.
V programu sindikatov bi
vsekakor pričakovali jasno
opredelitev do vseh bistve-
nih problemov iz resolucije,
ki se tičejo delavskega razre-
da, torej delavca in našega
standarda. Stahšča sindika-
tov se morajo odraziti z zah-
tevami po:
- višjem standardu zapo-
slenih in upokojenih de-
lavcev
- ustreznejši razporeditvi
delovnega časa, ne pa po
ohranjanju »tradicije« zbuja-
nja delavcev ob pol štirih
- sredi noči in »prijetnem«
jutranjem in popoldanskem
spanju na poti na delo in
z dela po uhojenih makada-
mih Kozjanskega
- aktivnem odnosu do po-
htike cen osnovnih življenj-
skih artiklov, ki ne smejo
preseči določenih okvirov in
nenazadje
- omogočanju in zagotav-
ljanju konkretnih pogojev za
vključitev mladih v proces
ustrezne reprodukcijske
sposobnosti naroda...
O teh zahtevah program
slovenskih sindikatov toliko
govori, da nam nič ne pove.
Zaključek, da nima vodstvo
slovenskih sindikatov resnih
namenov za premike v tej
smeri, je verjetno preoster.
Morda pa sama stavkovna
pravila kažejo na brezup
v sindikalnem vodstvu, da bi
po »sistemski« poti sploh še
k^ naredilo za svoje član-
stvo? ...
SILVESTER DREVENŠEK
Celje
PRIREDITVE
SLOVENSKO UUDSKO GLEDAUŠČE CEUE: V celj-
skem gledališču bosta danes dve predstavi, dopoldan ob
10. uri zaključena predstava za osnovno šolo Bistrica in ob
17. uri za 3. šolski abonma. Igrali bodo Partljičevo kome-
dijo Ščuka da te kap.
V soboto, 12. marca ob 17. uri pa bo na celjskem odru
predstava dela Georga Bemharda Shawa Hudičev učenec.
Predstava bo za abonma sobota popoldan in izven.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA: V dvorani Zdra-
viUškega doma bo danes ob 19.30 uri nastopila folklorna
skupina ŽPD France Prešeren iz Celja.
V razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo v soboto, 12.
marca ob 19.30 uri koncet Moškega pevskega zbora TAM
12 iz Maribora. Ogledate pa si lahko tudi razstavo likovnih
del slikarja grafika Bojana GoUje. Razstava bo odprta do
25. marca.
V LIKOVNEM SALONU v Ce^ju je na ogled razstava
umetniške fotografije Marije Braut. Razstava bo odprta do
26. marca.
V KULTURNEM DOMU V ŠTORAH bo v soboto, 12.
marca ob 19. uri predstava humoreske En krvavi famili-
ami kabaret. Z njim se bo predstavilo Amatersko gleda-
lišče Železar Ce^je Štore.
V KLjUBu MLADINSKEGA KULTURNEGA CENTRA
V Celju bo danes video projekcija filma Inner Space ob
19.30 uri, jutri bo ob pol devetih zvečer v okviru Jazz cluba
nastopil Ratko Divjak Quartet iz Ljubljane, ob 20. uri pa
bodo odprU razstavo Greiner Skropilak iz Zagreba.
Se bomo res
stabilizirali?
v zadnjem obdobju, kakor
seveda tudi daleč nazaj, ima-
mo v naši družbi od federaci-
je do občin polno sestankov,
seminarjev, simpozijev,
okroglih miz, razprav in po-
govorov, kako moramo in
bomo stabilizirali naše go-
spodarstvo, kako moramo
obrzdati inflacijo, razbreme-
niti gospodarstvo, ločiti zr-
nje od plevela (dobro delo od
slabega), uvesti tržno gospo-
darstvo brez vmešavanja dr-
žavne birokracije in podob-
no. Uspehov pa ni in ni. Kot
kaže jih še lep čas ne bo, saj
se dogaja ravno nasprotno
od tistega, kar smo si v druž-
bi začrtali in kar si želimo.
Rad bi navedel samo pri-
mer mleka, ki je osnovno ži-
vilo za vsako družino, še po-
sebno mlado z otroci. V ob-
dobju zadnjega pol leta (od
avgusta 1987 do januaija
1988) se je mleko podražilo
za več kot 200 odstotkov.
Gre za navadno pasterizira-
no mleko s 3,2 odstotki maš-
čobe, proizvajalec pa je
Hmezad, Mlekarna Arja vas.
Cene so se gibale takole:
Vse račune z datumi naku-
pov imam shranjene in jih
lahko kot dokazilo pokažem
vsakomur, ki bi to želel.
Naša družina ne sodi več
med mlade in tudi naši do-
hodki so povprečni. Ne vem
pa, kako ob takšnih podraži-
tvah sestavljajo konec s kon-
cem mlade delavske družine
z majhnimi otroki, ki imajo
podpovprečne dohodke in
nimžuo koga, ki bi jim lahko
to povprečje popravil (na
primer premožne starše).
Verjamem, da je postala
proizvodnja mleka za kme-
tijce v zadnjem času (po po-
dražitvah energije, krmil,
zaščitnih in drugih sredstev)
nedonosna. Toda reševanje
zadeve s tako občutnimi (be-
ri: nenormalnimi) podraži-
tvami, že v naprej postavlja
pod velik vprašaj načrt naše
pohtike, kako je potrebno le-
tos zmanjšati inflacijo in na-
praviti velik korak k stabiU-
zaciji našega gospodarstva.
Torej, kot vse kaže, bo tudi
to leto za naš politično go-
spodarski sistem leto nove
stagnacije. Politično gospo-
darski sistem zato, ker so vse
niti gospodarstva še vedno
v rokah politikov in ne go-
spodarstvenikov. Kam pa
lahko pripelje takšno politič-
no vodenje, bi se lahko na-
učili že iz primerov Agroko-
merca, Fenija, Obrovca, Glo-
govca, Ine-Nafte Lendava in,
mislim, da kmalu tudi Jese-
nic in Kidričevega.
Če bi bilo, kakor bi moralo
biti, bi pričakoval na to moje
razmišljanje odgovor. Toda
odgovora naših pohtikov ne
želim, ker ponavadi niso
konkretni in iskreni, ampak
le teoretizirajo. Po teoretič-
nih diagnozah pa še krava cr-
kne, če se spomnite enega od
političnih vicev.
MARJAN NOVAK,
Žalec
12. STRAN - NOVI TEDNIK
10
Življenje, zapisano petju
Pogovor s prolesorlem Marjanom Lebičem
življenje prof. Marjana Lebiča je,
bolj kot osnovni poklic, zaznamovalo
ljubiteljsko udejstvovanje, to je zbo-
rovodstvo. Čeprav izhaja iz glasbene
družine, oče je bil zborovodja, brat
Lojze Lebič, pa je znan slovenski
skladatelj, pa ni krenil po njunih sto-
pinjah. Odločil se je za študij zgodo-
vine. Vendar je že v mladinskih letih
vodil zbor. Po študiju je prišel v Voj-
nik, na tamkajšnjo osnovno šolo za
učitelja zgodovine, od tam pa leta
1967 v Celje na Šolski center za bla-
govni promet oziroma v današnjo
Srednjo šolo za trgovinsko dejavnot,
kjer poučuje še danes.
Že v Vojniku je kmalu po prihodu
prevzel tamkajšnji moški pevski zbor.
Po prihodu v Celje pa je pričel dirigira-
ti moškemu zboru Ivan Cankar in pred
15 leti še moškemu zboru Frankolovo,
ki ju vodi še danes. Po reformi šolstva
je moral, po sili razmer, poučevati tudi
glasbeno vzgojo in tako vodi tudi de-
kliški pevski zbor na šoli. Poleg tega je
Marjan Lebič aktiven tudi na drugih
poročjih kulturnega udejstvovanja
v občini, seveda še posebej na glasbe-
nem. Zato je letos prejel tudi Prešer-
novo nagrado Kulturne skupnosti Ce-
lje. Tudi razgovor z njim je tekel pred-
vsem o zborih, zborovodstvu in polo-
žaju na tem področju.
Prof. Lebič, v celjski občini in tudi
regiji je zborovsko petje izredno raz-
širjeno. Ali ima zaradi tega tisti polo-
žaj, ki bi ga moralo imeti in ali je tudi
tako kakovostno kot množično?
»Zborovsko petje v vsej naši regiji je
res izredno razširjeno, kar potrjuje tu-
di število zborov. Glede kakovosti bi
raje povedal mnenje glasbenih stro-
kovnjakov, ki hodijo ocenjevati občin-
ske in medobčinske revije. Vsi so
mnenja, da je to petje v regiji na dokaj
visoki ravni, tako da se lahko pohvali-
mo ne samo z množičnostjo, temveč
tudi s kvaliteto.
Idealno bi sicer bilo, če bi lahko iz te
množice zborov ustanovili manjše šte-
vilo zborov, ki bi bili še boljši. Vendar
je to lahko tudi dvorezno. Pripelje lah-
ko namreč do tega, da bi se začelo
število pevcev osipati. Če bi namreč šli
strogo v reorganizacijo zborov, bi lah-
ko dosegli prav nasproten učinek, to je
siromašenje zborov, tako po kakovosti
kot številčnosti. Zato menim, daje bo-
lje pripraviti teren in združiti zbore, ki
so številčno slabi, imajo pa dobre
pevce.«
Pred časom je stekla akcija za čim-
večjo množičnost, saj so ustanavljali
zbore skoraj v vsaki krajevni skup-
nosti in tudi v delovnih organizaci-
jah. Ali ni to siromašilo pevskega po-
tenciala?
»Ti zbori imajo svoje posebnosti.
V krajevni skupnosti je pevski zbor
pogojen z vsemi lokalnimi značilnost-
mi. Ljudi v KS ne združuje samo skrb
za ceste in mrliške vežice, temveč tudi
skrb za kulturno življenje. V takih kra-
jih je družabno življenje, ki sili pevce
k združevanju v pevske zbore vsaj ta-
ko pomembno kot to, kaj pevci poka-
žejo na svojih nastopih.
Drugače pa je s pevskimi zbori v de-
lovnih organizacijah. Ti zbori so bili
ustanovljeni z dobrimi nameni, da
v teh sredinah, ob vsakodnevnem de-
lu, poskrbijo tudi za družabnost, ki naj
bi še bolj zbližala te ljudi. Zato ti zbori
morajo obstajati. Če bi poskusili te
pevce preusmeriti v druge zbore je
vprašanje, ali bi 15 odstotkov teh pev-
cev sploh kje prepevalo. Ravno letoš-
nja štorska revija pevskih zborov iz
DO je pokazala precejšen kakovosten
napredek, saj se lahko nekateri zbori iz
DO postavijo ob bok že uveljavlpesmi.
borom društev z dolgoletno tradicijo
prepevanja.«
v nekaterih sredinah tarnajo, da
naše zborovsko petje zavira tudi po-
manjkanje kadrov, tako zborovod-
skega kot pevskega. Ali smo na tem
področju naredili dovolj?
»v Sloveniji je poseben problem,
ker nimamo zborovodske šole. Zboro-
vodje se z znanjem srečujejo samo na
seminarjih in pa v srečanjih s starejši-
mi kolegi, ki jim pomagajo z nasveti.
Zato je njihovo izobraževanje bolj ali
manj prepuščeno njihovi zagnanosti
in želji po napredku. Že vrsto let po-
udarjam, da bi v Sloveniji nujno mora-
li organizirati zborovodsko šolo vsaj
na višji, če že ne na visoki ravni.
Včasih sUšim očitek, da ni mladih
zborovodij. Ti so, vendar menim, da se
bojijo prevzeti tako delo. Vodenje
amaterskih zborov je izredno težavno.
Prvič zato, ker morajo zborovodje de-
lati z »neobdelanimi« pevci, ki jih je
treba pevsko še opismeniti. Razen te-
ga pa imajo opravka z ljudmi, ki imajo
poleg petja še poklicne in druge dolž-
nosti, tako da je treba včasih uskladiti
mnogo različnih interesov. Vse to pa je
treba vzeti v zakup, če hočeš narediti
z zborom to, kar želiš. Zborovodja, ki
ne živi z glasbenim razvojem in pusti,
da ga ta povozi, potem tudi pri pevcih
ne dobi odmeva. Tudi pevci, po zaslu-
gi vseh mogočih virov, niso več zado-
voljni, če pojejo samo čitalniške
pesmi.
Glede pevcev pa je moje mnenje, da
ti so. Problem ni v staranju zborov,
temveč kako pevce pridobiti. Težave
so z vključevanjem mladih pevcev iz
mladinskih zborov v odrasle zbore. Če
se pevec iz osnovnošolskega zbora
v srednji šoli ni vključil v tamkajšnji
zbor, je izgubil stik s petjem. Potem ga
lahko v odrasel zbor pritegne samo
prijateljstvo s članom nekega zbora ali
pa nagovarjanje starejših pevcev. Me-
nim, da se pevci iz srednjih šol vseeno
vključujejo v odrasle zbore. Dober do-
kaz za to je Akademski pevski zbor
v Celju, ki ima večkrat težave s preve-
likim številom pevcev.«
Celje je organizator enega največ-
jih evropskih festivalov mladinskega
zborovskega petja, vendar se poraja
občutek, da to petje v našem kraju
stagnira?
»Mislim, da je mladinsko zborovsko
petje v krizi zaradi dveh razlogov. Prvi
je ta, da so učni načrti prenatrpani in
za tako udejstvovanje ostane premalo
časa. Drugo pa je, daje treba z zborom
delati določen čas, ki ga je treba v šol-
skem urniku na nek način rezervirati.
To pa povsod ne uspeva.
Celjski mladinski pevski festival
vseeno veliko pomeni za tovrstno zbo-
rovsko petje v regiji in v vsej Sloveniji.
Zato je nerazumljiv slab odnos tistih,
ki bi morali skrbeti za njegov razvoj.
To ni mogoče storiti samo v Celju in
regiji, temveč je treba najti skupen je-
zik v republiki ali pa kar v vsej Jugo-
slaviji.«
Kljub temu, da je zborovodstvo sa-
mo konjiček, zahteva celega človeka.
Kaj pomeni tebi?
»Delo z zbori mi poeni dodatno za-
dovoljitev notrajih potreb in dokler
bom fizično sposoben, bom delal z nji-
mi. To je zadovoljevanje tistih ambicij,
ki jih kot amater na tem področju
imam in gojim. Res je, da brez sodelo-
vanja vseh, ki moramo skrbeti za glas-
beno življenje v Celju, takih uspehov
ne bi bilo. Zato je nagrada, ki sem jo
dobil, ne samo potrditev mojega dela,
temveč potrditev pripravljenosti vseh,
ki na tem področju delamo, da to delo
opravimo kot si želimo.«
FRANČEK PUNGARČIČ
»Kiparstvo - poiciiG
ifi ga ijubim«
MUoJko Kumer, umetnik samouk Iz Šoš\
že od nekdaj želel postati kipar
Ko smo na Koroški cesti v Šo-
štanju iskali Milojka Kumra, svo-
bodnega umetnika, smo najprej
našli njegovega očeta Martina.
S čopičem je slikal pisano cvetje
na steklo.
»Torej je umetnost pri vas kar
v krvi,« smo se pošalili.
»Nekoč smo bili v družini sami
zidarji. Svojemu sinu pa sem re-
kel: z zidarijo ni nič - to je samo
trpljenje,« je odgovoril Martin
Kumer, ki je že od nekdaj čutil
v sebi umetniško žilico. A časi
njegove mladosti takšnim nagi-
bom niso bili naklonjeni. Dokler
je zidaril, je bilo za rezljanje v les
in za slikanje le malo časa, zdaj,
ko je v pokoju, pa si s tem krajša
urice.
Življenjska pot Milojka Kumra
je tekla povsem drugače od očeto-
ve. Že v otroštvu si je umetnost
izbral za poklic.
»Ko smo se v šoli učiU o Napot-
niku, se mi je utrnila misel, da bi
lahko tudi jaz kiparil,« začenja
svojo pripoved Milojko.
Želje so se uresničile in danda-
nes si s kiparskim dletom služi
kruh. Iz velikih kosov lesa nasta-
jajo pod rijegovimi rokami podo-
be življenja, ljudi, narave...
»Motive izbiram po navdihu,
glede na razpoloženje, pa tudi po
željah naročnikov, seveda,« pravi
Milojko in pove še to, da so dan-
danes med kupci čislane pred-
vsem grobo obdelane skulpture.
Mnogo njegovih stvaritev potuje
v tujino, v Zvezno republiko
Nemčijo.
Kiparjenje je garaško delo. Ki-
par si mora tu in tam tudi oddah-
niti. Milojko se za oddih loteva
slikanja ali restavriranja. Sam za-
se pravi, da je v umetnosti realist.
Takšen je tudi v življenju:
»Je že tako, da je denar za preži-
vetje nujen. In če je kiparstvo moj
poklic, moram z njim tudi zasluži-
ti. Zato moram pri svojem delu
upoštevati tudi želje drugih, ne le
svoje.«
Nekdo mu je nekoč navrgel, da
so umetniki svoje najboljše stva-
ritve ustvarjali v bedi, a Milojko
ni noben bohem, prepričan je, da
so časi dandanes tudi za umet-
nost in umetnike drugačni kot
nekoč.
Iz njegovih besed, njegovih
gest, iz vse osebnosti veje življenj-
Milojko Kumer - le j
ob našem obisku ni\
nobenega svojega de.
ska volja, veselje do
in življenja, v kateren
tudi za mnoge prijati
družbo, kozarec dobr^
večerih. j
»Srečen sem, da inj
ki ga rad opravljam.'
da sem kot samouk u?
Nikogaršnji uspeh n
od sebe. Tudi Milojko;
sti truda v svoje zorei
uveljavitev.
»Umetnost ni malt
stavlja pa jo mnogo dr
ri. To je orodje, to je I
študij...« razmišlja.
Vse, česar se loti,
zavzeto, pa najsi gre
sko skulpturo roke, ki
dil za zahodnonemšk
ustanovo Guter Hand
sko trto, ki jo je vrezi
svojega prijatelja.
Kadar pa si zaželi c
tegobe in užiti trenutj
Milojko umakne v ti
Njegov konjiček je tu
Lepoto živali in naraj
ujame v svoja dela.
In tako se krog življ^
prej, vedno proti noi
Naslednji je galerija
čah. Zaiijo je že odkup
bo uredil tudi svoj at^
Pa še eno željo imali
bi vendarle našel spe a
in ustvaril nekaj sam J
___________NAIk
Imam trpežen govorni
mehanizem...
»Jazzz... sssem... ssse... zzzo-
gal« pove Damjan že tretjemu prst-
ku na roki in z velikimi modrimi
očmi, polnimi zaupljivega pričako-
vanja in napetosti hkrati, gleda to-
varišico Micko. Njen nagajivi po-
gled in rahel nasmešek pravita, da
nekaj ne bo prav. »Še enkrat povej-
va tretjemu prstku, kaj si delal,«
pravi tovarišica, »in pazi na ,Ž'. ,Z'
je kot žižoga, usta so okrogla kot
ižžoga.« Damjan začne znova in ves
čas napeto spremlja tovarišičino
mimiko ustnic. Počasi naglas pono-
vi ves stavek in zoga naposled po-
stane žoga. Damjan zadovoljen po-
novi stavek še preostalima dvema
prstkoma na roki.
Tako iz dneva v dan, že petintride-
set let sedi Marija Martič, ali tovari-
šica Micka, kot ji pravijo otroci,
v svojem kabinetu opremljenim le
s pisalno mizo in klopjo za učence^
pred katero je veliko ogledalo.*
V dveh omarah je spravljen didak-
tični material. Na tabli pa so ilustra-
cije tistih črk, ki del^o otrokom pri 4
izgovorjavi največ težav. To je delov-
ni prostor specialne pedagoginje in
logopedinje na osnovni šoli s prila-
gojenim programom Ivanke Ura-
njek v Celju.
Tudi v logopediji obstaja vrsta
sodobnih pripomočkov, zakaj jih vi
ne uporabljate.
Martič: »Ti pripomočki so zelo
dragi in sijih ena šola težko privošči.
Dosedanje izkušnje na tej šoli, ko
smo že tudi poskušali uvegati neka-
tere nove metode s sodobnimi pri-
pomočld, so pokazale, da im^o naši
otroci radi tisto, kar je naravno, do-
mačno, mehko. Neposrednega stika
in dotika ne more nadomestiti no-
ben pripomoček.«
Začeli ste kot specialna pedago-
ginja prve generacije takrat še viš-
je šole v Ljubljani. Dobre četrt sto-
letja pa se ukvarjate zgolj z logope-
dijo. So bili vaši začetki v Celju
težki?
Martič: »V začetku petdesetih let
je moj takratni ravnatelj spoznal, da
nmoge otroke pri napredovanju ovi-
r^o govorne težave. Leta 1953 je iz
Maribora prišel k nam surdopeda-
gog. Bila sem njegova pomočnica.
Delo mi je postalo všeč, odločila sem
se za takrat še dvoletni študij logo-
pedije. Začela sem honorarno, n£0-
prej v celjskem zdravstvenem cen-
tru. Kasneje sem opustila delo v raz-
redu in se posvetila samo logopediji
na tej šoli. Imela sem dobre stike
s šolo v Ljubljani, od tam so mi poši-
ljali na prakso n^boljše študente.
Danes lahko rečem, da je v marsika-
teri logopedni ambulanti na našem
območju tudi delček mene.
Ko sem začenjala kot specialni pe-
dagog in logoped, resnično nisem
imela nobenih težav pri zaposlitvi.
Lahko bi šla, kamor bi hotela. Takš-
no razkošje pri izbiri delovnega me-
sta si mlad človek danes težko pred-
stavlja.«
Kakšen napredek je dosegla logo-
pedija v primerjavi z vašimi začet-
ki in kakšen je njen položaj danes?
Martič: »Takrat so se pri nas neka-
tere veje pedagogike šele začele raz-
vijati. Zato smo morali delati vse in
bi bilo iluzomo pričakovati, da smo
vselej vse dobro delali. Danes ima-
mo tudi v logopediji specializirana
področja, za motnje v branju, pisa-
nju, govoru in še v okviru tega ožje
specialiste, kot naprimer za jecljanje
in podobno. Vendar je naše delo vse-
skozi skupinsko. Noben logoped ne
dela sam, temveč sodeluje s special-
nim pedagogom, socialnim delav-
cem, psihologom, psihiatrom in še
kom.
V celjski občini imajo svojega lo-
gopeda le vzgojno varstvene organi-
zacije. Ti delajo za večino predšol-
sldh otrok z našega območja. Šole
nimsgo logopedov. Otroci, Id so po-
trebni takšne obravnave, gredo k lo-
gopedinji v ambulanto za mentalno
higijeno in zdravje otrok in ml
To je premalo, ker še zdaleč ni
,pokrite' vse logopate, torej o
ki imajo težave ali motnje.
povsem normalnih in celo ze
strih otrok ima težave pri bra:
pisanju, ki jih napačno, tako u
kot starši, pripisujejo površno
lenobi. S tem naredijo veliko k
otroku in veliko škodo za njeg<
nos do učenja. Te napake se
odkrijejo že v predšolski dobi,
da, če bi imeli dovolj logopede
gopedija je dvosmeren študij i
ko ob njem študir^o bodisi zi
alnega delavca, specialnega p€
ga in podobno. In takšne kadr
r^e zaposlijo. Ti se potem ukv
z vse mogočim, samo ne s s
osnovnim poklicem, čeprav b
želeli. K^ti to delo zahteva (
človeka in izjemne telesne ni
Jaz imam, na srečo, trpežen g(
mehanizem, sicer ne bi ioUi
vzdržala pri tem delu.«
Ste pred upokojitvijo, razn
te o tem, da bi še potem dela
Martič: »Nimam namena o<
vati delovnega mesta kakŽ
ml^šemu logopedu.«
Ali to pomeni, da imate že %
tu, kaj boste počeli, ko bost
ljučili delovno dobo?
Martič: »Če je ženska odkri
na, mora priznati, da jo materi
gospodinjstvo in služba tako (
rajo, da si ne more izmišljali i
kov. Dobro poznam teorije (
kako se pripraviti na upok
Kljub temu nanjo nisem prip
1088
10VI TEDNIK - STRAN 13
(iost iz dežele vzhajajočega sonca
Pogovarjali smo se s Shigerom Kurosawo, študentom Iz Japonske \
Osebna izkaznica: Shige-
ru Kurosawa, triindvajset-
ietni študent ekonomije iz
Tokia. V Celju se je pred
dnevi mudil na prijatelj-
skem obisku pri študentki
ekonomije iz mesta ob Savi-
nji. Le-ta je mladega Japon-
ca spoznala pred dvema le-
toma v Poznanu, na Polj-
skem, kjer je preko AIESEC
(Mednarodna organizacija
za izmenjavo študentov
ekonomije) opravljala eno-
mesečno prakso. Prijatelj-
ske vezi so se stkale in ohra-
nile. Posledica: dvodnevni
obisk v Celju in pretirana
radovednost spodaj podpi-
sane, zaradi česar je nastal
pričujoči eksotični in-
tervju.
»Shigeru prepotoval si
skoraj vso Evropo. Na svo-
jih potovanjih si spoznal
mnogo Evropejcev. Ce pri-
merjaš njihovo življenje in
življenje Japoncev, ali si
opazil vidne razlike?«
»Na svojih potovanjih sem
spoznal, da so Evropejci zelo
odprti, iskreni, da je lahko
prebrati njihove misli. Ja-
ponci smo drugačni. Bolj za-
prti, nikoli ne moreš biti pre-
pričan o tem kaj mislimo.
Vendar pa bo kar držalo, da
smo Japonci mnogo bolj
vljudni. Mi se, na primer,
vedno zahvalimo drug dru-
gemu, ko si dajemo prednost
na ozkih prehodih in podob-
no. Pri nas velja načelo, da
so gostje bogovi, kar pome-
ni, da se je do njih treba ob-
našati spoštljivo, vljudno, in
jim omogočiti, da se bodo pri
nas dobro počutili. Ni pa mi
všeč to, da smo Japonci veli-
ki materialisti. Tekma za
profitom, za denarjem, je na
dnevnem redu.«
»Za potovanje po Evropi,
ki si si ga privoščil v teh
zimskih mesecih, si rekel,
da nisi imel denarja. Zato si
odšel v eno izmed tokijskih
bank, kjer so ti omogočili
potovanje na kredit. Glede
na to da je za naše razmere
to nenavadna poteza, bi ra-
da izvedela kaj več o tem?«
»Zares mi je banka za to
potovanje omogočila kredit
v vrednosti 2 milijona dinar-
jev (1 jen =10 dinarjev). Od
aprila dalje bom moral od-
plačevati dolg po 100.000 di-
narjev mesečno z deset od-
stotnimi obrestmi. Japonske
banke si prizadevajo, da bi si
ljudje čim več izposojevah,
da bi jemali kredite. Na ta
način je denar neprestano
v obtoku, banka dobiva
obresti, ima s tem dobiček.
Navadno lahko študentje do-
bijo 30.000 jenov posojila.
Meni so odobrili višjo vsoto
zato, ker sem banki predložil
potrdilo, da imam zagotov-
ljeno delovno mesto v eni iz-
med japonskih tovarn.«
»Kadar ne potuješ, študi-
raš. Pravzaprav zaključuješ
študij ekonomije. Kako bi
nam lahko na kratko pred-
stavil študij na Japon-
skem?«
»Mislim, da bo moj odgo-
vor marsikoga presenetil.
Pri nas je namreč težko priti
na fakulteto, ko pa si že vpi-
san, se prične lepo in lagod-
no življenje, za razliko od
ZDA, kjer se trdo delo začne
šele, ko prestopiš prag fakul-
tete. Primer, ki bo pojasnil
mojo trditev, je preprost. Za
pripravo na izpit moramo pri
nas zbrati le fotokopije odgo-
vorov na vprašanja, kijih na-
vadno posreduje profesor.
To se je treba naučiti in izpit
z lahkoto opraviš. Le tu in
tam moraš prebrati še nekaj
fotokopiranih strani kakšne
knjige. Če se za izpit priprav-
ljaš deset dni, praktično ne
moreš pasti. Nasploh je za
Japonsko značilno, da je vi-
soka splošna izobrazba ljudi,
nato pa pride do paradoksa,
da na fakultetah študentje
brez težav opravljajo izpite.
Drži pa, da na japonskih fa-
kultetah ni privilegijev. Za
vse so pogoji enaki. Brez iz-
jeme. Predmete, ki jih ima-
mo na programu, lahko izbi-
ramo. Na voljo imamo več
kot dvajset predmetov, od
tega jih moramo izbrati od
dvansgst do štirinjost. Na iz-
pit lahko gremo le enkrat let-
no, včasih morda dvakrat.
Vsi izpiti so pisni in nikoli
ustni. Na Japonskem se za
študij odloči okoli štirideset
odstotkov ljudi, od teh jih
dokonča gotovo več kot de-
vetdeset odstotkov. Pri nas
dekleta večinoma študir^o
literaturo, če se sploh odloči-
jo za študij. Na drugih fakul-
tetah jih praktično ni.
V praksi je namreč skoraj
nemogoče, da bi dekleta do-
bila zaposlitev kot ekono-
mistke. Za Japonsko je zna-
čilen pojav, da ljudje, ki do-
končajo študij, v praksi dela-
jo kaj povsem drugega.«
»Kako pa je s šolnino? Ali
je šolanje brezplačno?«
»Na Japonskem je obvez-]
no šestletno šolanje v osnov-
nih in nato še trileUio šolanje
v srednjih šolah. Če obisku-
ješ privatne šole, je treba šol-
nino plačati, na državnih pa
ne. Na fakultetah je drugače.
Šolnino je treba plačati na
državni in na privatni fakul-
teti. V praksi, ko iščeš zapo-
slitev, pa ne igra bistvene
vloge to ali si končal privat-
no ali državno fakulteto. Na'
Japonskem imamo neverjet-
no vehko število fakultet.
Kar 450 jih je, vendar so raz-
vrščene po hierarhični le-
stvici. EUtni sta univerza To-
kio in Kioto-tja je tudi zelo
težko priti, ker jo obiskujejo
zares n^bolj nadarjeni. Tisti,
ki končajo eno od teh dveh
univerz, posebej je cenjena
univerza Tokio, se zaposlijo
v vladnih službah, v ministr-
stvih in so pravzaprav v vr-
hu. Vse ostale fakultete sle-
dijo tema dvema in so veči-
noma privatne. Jaz obisku-
jem eno izmed teh. Imenuje
se Chuo. Letno plačam za
šolnino okoli 4 milijone di-
narjev, kar je povprečje za
privatne fakultete. Višina
šolnine je odvisna tudi od iz-
bire študija. Za študij medi-
cine in tehnike treba odšteti
precej več.«
»Kako pa izgleda študent-
sko življenje na Japon-
skem?«
»Življenje študentov je raj-
sko. Ko končaš študij, posta-
neš le majhen delček množi-
ce, ko si študent, pa laho
počneš vse, kar se ti zahoče.
Lahko potuješ, lahko se za-
bavaš, skratka, sam si urejaš
življenje in razporejaš prosti
čas. Mladi se radi vozimo tu-
di z a\i;omobili. Zvečer se
zbiramo po gostilnah, kjer se
zabavamo, ali plešemo v di-
skotekah. Skratka, živimo
tako kot živite Evropejci. Tu-
di glasbo poslušamo ameri-
ško in nasploh zahodnja-
ško.« (Mimogrede naj po-
vem, da sije Shigeru v Celju
ves navdušen ogledoval
plošče, kijih pri nas prodaja-
jo bojda kar petkrat ceneje
kot na Japonskem. Nemudo-
ma si je kupil ploščo Madon-
ne, ki je tudi na Japonskem
zelo popularna).
»O Japonskem gospodar-
stvu v našem dnevnem ča-
sopisju pogosto beremo
pohvalne besede. Tovarne
ustvarjajo velike dobičke,
ljudje imajo visoko razvito
delovno zavest. Kaj meniš,
v čem je uspeh Japonskega
gospodarstva in kje misliš
so pomanjkljivosti na-
šega?«
Na Japonskem je izredno
močna konkurenca. To je go-
tovo temelj za uspešno go-
spodarstvo. Vsaka kompeti-
tivna družba teži za profi-
tom, in to je motiv za tovarne
in truste na Japonskem tudi
v praksi. Pri nas ljudje čutijo
močno pripadnost firmi za
katero delajo, zato ne menja-
v^o delovnega okolja. Veči-
noma dočakajo upokojitev
v isti tovarni, v kateri so se
zaposhli v mladosti. Gre jim
za to, da bi bila tovarna
uspešna in za to jim ni žal
časa. Vse pa temelji na team-
skem delu. Posameznik na
Japonskem ne pomeni nič.
Pri vas, misUm, da ljudje ni-
so stimulirani. Zaradi tega
ne vidijo smisla, da bi
ustvaijali, da bi delah bolje,
da bi bili inovativni. Pro-
blem je tudi v samem politič-
nem sistemu, v socializmu.
Menim, da v socializmu go-
spodarstvo nikoli ne more
biti tako uspešno kot je v ka-
pitalizmu, ravno zato, ker ni
konkurence. Le-ta se je
v praksi izkazala za zdravo in
da pripomore k boljšim re-
zultatom. Pri vas, in nasploh
v socialističnih državah, je
tudi pomanjkanje tehnolo-
ške opreme in pomanjkanje
informiranosti o tehnoloških
dosežkih. Za Japonsko pa je
treba priznati, da si velik go-
spodarski razmah ni ustvari-
la čisto sama. Spremljalo jo
je namreč veliko ugodnih
okoliščin. S tem mislim
predvsem na vietnamsko in
korejsko vojno, kajti v teh
vojnah so se ZDA zelo izčr-
pale. To je bilo ugodno za
Japonsko, kije pričela na ve-
liko proizvajati in prodžgati
orožje. Zato lahko rečem, da
se mora Japonska za svoj
uspeh v veliki meri zahvaliti
predvsem ZDA in Južni Ko-
reji.«
»'Kakšen pa je standard
Japoncev?«
»Povprečni mesečni doho-
dek je, v dinarjih, okoli 2 mi-
lijona 800 tisoč dinarjev. Pri
tem je treba upoštevati, da je
veliko žensk, ki niso zaposle-
ne in predstavlja možev do-
hodek edini vir zaslužka
v družini. Kaj pomeni ta za-
služek, si lahko predstavlja-
te, če naštejem koliko pri-
bližno stanejo nekatere do-
brine: mleko je po 2000 di-
narjev, čevlji so okoli 100 ti-
soč dinarjev, avto Honda
Acord stane 23 milijonov di-
narjev, vendar sodi v katego-
rijo precej dragih avtomobi-
lov. Cenejše se da kupiti že
za 11 milijonov dinarjev. Iz-
redno draga je pri nas zele-
njava. N^večji problem pa
prestavlj^o stanovanja.
V Tokiu je za stanovanje tre-
ba plačati okoli 5 milijard di-
narjev. Cena zemljišča pa je
nasploh nora. Za
80cmxl20cm zemljišča je
treba odšteti 50 milijonov di-
narjev. Z zemljo se pri nas
zelo špekuUra. V mestu je
razdeljena tudi na posamez-
na področja, tako so na pri-
mer predeli, kjer živijo igral-
ci, pa predeli, kjer so politi-
ki... Čena je seveda temu
primerna. Zato se Japonci
na veliko odločajo za stano-
vanje izven mesta, kjer je
zemlja bolj poceni. Pogost
pojav je, da kredite, ki jih
njuamejo starši, odplačujejo
še rijihovi otroci. Problem je
tudi glede dedovarija. Če na-
primer moji starši umrejo,
bom moral hišo prodati, ker
ne bom imel dovolj denarja,
da bi plačal visok davek na
dediščino.«
»Kaj pa bi lahko rekel
o Jugoslaviji in o ljudeh, ki
si jih spoznal? Ali si že sli-
šal kaj o naši deželi preden
si jo prvič obiskal?«
»Ljudje v Sloveniji so to-
pli, imžuo dobre medsebojne
odnose tako v družini kot
med sabo, so pa precej fleg-
matični. Bistvena razlika
med vami in Japonci je, daje
standard v Sloveniji sicer ze-
lo podoben našemu, toda pri
tem opažam bistveno razli-
ko: da lahko ima na Japon-
skem nekdo takšen standard
kot ga imate vi, mora za to
mnogo več delati. V Jugosla-
viji, se mi zdi, da do vsega
pridete na precej lahek na-
čin, ni se vam treba posebej
truditi. Drugače pa o Jugo-
slaviji, preden sem jo obiskal
prvič, nisem vedel praktično
ničesar. Razen, da sem slišal
za Beograd, Sarajevo in za
Tita. Sedaj, ko sem tu že dru-
gič, moram reči, da mi je zelo
všeč, pričela me je bolj zani-
mati. V tem je čar potovanj,
da si širiš obzorje, znanja
o državah, ki jih obiščeš. Še-
le sedaj, v praksi vidim, kako
pomembno je obvladati an-
gleščino. Dokler nisem poto-
val se mi je to zdelo le sitnar-
jenje učiteljev, sedaj pa vi-
dim, da si brez znanja jezi-
kov v svetu ničla.«
NATAŠA GERKEŠ
Shigeru Kurosawa, ki seje pred dnevi mudil na obisku pri
Tanji Božič iz Celja.
Se vedno imam veliko dela. Na
\i šoli smo zadolženi, da ovredno-
10 individualno vzgojo v izobraže-
bih načrtih. To raziskovalno nalo-
delamo za vso Slovenijo. Nimam
|a, da bi razmišljala o čem dru-
>i. Vendar mi za nič v življenju ni
I Lepše je biti mlad, a vsako ob-
)je ima svoje lepe plati, samo za-
iati se jih moramo. Meni so se
Ivljenju skoraj vsi cilji uresničili.«
»ahko to pripišete tudi svojemu
lu, kolektivu v katerem ste preži-
11 toliko let?
Cartič: »Prepričana sem, daje na-
^ola ena najbolj humanih. Otroci
pri nas dobro počutijo. Ne spom-
n se, da bi koga kdaj zavrnili. Ne
ifete si misliti, v kako veUki stiski
starši, če otroka z motnjami v raz-
M nim£yo kam dati. Morali so biti
f> hudi primer, če smo kdaj ugoto-
^ da jim tudi mi ne moremo po-
feati. Na splošno pa se ukvaijamo
S s težkimi in raznolikimi primeri
*nj. To je za nas vse in tudi za-
nenehno nov izziv. Mi opravlja-
tveUko raziskovalnega dela in naš
^atelj, Mirko Galeša, vzpodbuja
^vo študijsko vzdušje. Z ryego-
' pubUcističnim delom pa tudi
^ ugotovitve in izkušnje vse bolj
lajajo v javnost. Biti staromoden
*li je zelo žalostno. Zlasti speci-
Pedagog mora nenehno slediti
dognanjem na svojem po-
^ju in jih teoretično in praktično
terjati. Teh možnosti je na naši
Vehko.. -
VIOLETA V. EINSPIELER.
Vsak tretji krajan čian Rdečega križa
Ivan Medved, mož poznih srednjih
let, je po poklicu steklar. Svojo de-
lavnico ima v središču Šoštanja, ob
vsekem prazniku pa poskrbi, da iz-
ložbeno okno prazniku primerno
olepša. Tako je storil tudi za letošnji
kulturni praznik in bil je edini, ki se
je na to v Šoštanju spomnil. Vse sku-
paj je lepo dopolnil s kaktejami, ki
jih v prostem času tudi ljubiteljsko
goji.
Z Ivanom Medvedom, prijaznim
možakarjem, smo se pogovarjaU kar
sredi njegove delavnice, kjer je ogrom-
no najrazličnejšega stekla, slik, okvir-
jev ... Pa ni tekla beseda o njegovem
pokhcu, ampak o hobiju Ivana Medve-
da, to pa je njegovo večletno delovanje
v krajevni organizaciji Rdečega križa,
ki jo zdaj kot predsednik vodi že četrto
leto. Zbrano in preudarno niza poda-
tek za podatkom in tke mozaik široke
dejavnosti te humanitarne organizaci-
je, ki deluje od ljudi za ljudi.
»Lahko se pohvalimo s številnim
članstvom, saj je vsak tretji Šoštanjčan
član Rdečega križa. Tako imamo okoh
1100 članov. V kraju je nad 200 starej-
ših od 70 let, prav njim posvečamo še
posebno pozornost,« poudarja Ivan
Medved. Vsako leto pripravijo po naj-
manj eno krvodajalsko akcijo, med za-
poslenimi pa imajo 250 krvodajalcev.
Vsako leto za 8. marec obiščejo starej-
še cili težje obolele ženske in jim česti-
tajo. Zbirajo stara oblačila in druge
pripomočke, kijih nekdo ne potrebuje
več, mnogim pa pridejo različne stvari
še kako prav. Tako so lani nabrali za
preko dva kamiona raznih oblačil in
drugih stvari, ki so jih lepo shranili ter
po potrebi razdeljevali. Uspešno je tu-
di delo s pionirskimi krožki oz. pod-
mladki na obeh osnovnih šolah. Mladi
zlasti skrbijo za invalidne osebe, ki jih
obiskujejo, jim nosijo hrano, priprav-
ljajo drva... »Veselje jih je gledati,
s kakšnim užitkom to delajo,« se veseh
Ivan Medved in doda, da bodo to obli-
ko še razvijali. Vsako leto jeseni pri-
pravijo tudi srečanje s starejšimi krgja-
ni nad 70 let, kjer se ih zbere po 120,
ostale obiščejo na domu.
T. VRABL
Foto: LOJZE OJSTERŠEK
14. STRAN-NOVI TEDNIK
10. MAREC 1988
Zdravo,
prijatelji!
Nič novega se ne doga-
ja. Pač! Nekdo je padel
s kolesom in dobil buško,
nekdo je v šoli popravil
cvek iz matematike, nek-
do je včeraj dobil akvarij
z ribicami, nekdo se je za-
ljubil. .. Vsak dan se zgo-
di kaj novega. Če le dobro
pogledate okrog sebe pa
boste za svoje pisanje na-
šli toliko novih stvari! Si-
cer pa, kaj vam to pripo-
vedujem - mnogi se že
prav dobro znajdete
v tem poslu in naša stran
je (kot ponavadi) mnogo
premajhna za vse, ki nam
pišete. A naj vam to ne
vzame poguma. Poskusi-
te še - pa četudi je včasih
dočakati objavo prav ta-
ko kot zadeti na Podarim
- dobim. No, vendarle pri
nas odloča bolj kaj druge-
ga kot sreča. Res pa je, da
so izbrani le redki.
A kljub temu: veselo na
delo!
Vaša Nadja
Obiskal nas je slikar
Nekega dne nas je tovarišica
Ratkajec v šoli obvestila, da nas
bo obiskal slikar in prikazal svo-
ja dela. Ko je slikar prišel, sem
bila presenečena, ker je bil to
moj oče.
N^prjej nam je povedal zgodbo
o njegovem slikanju, nato pa
nam je praktično pokazal slika-
nje v oljni tehniki. Vsi otroci iz
tretjega razreda smo ga zelo
skrbno poslušali in opazovali
njegovo delo. To je bil zelo lep
dogodek, saj sem bila zelo ponos-
na na mojega ateka. Nato smo,
o njegovem obisku napisali spis
in je bil moj izbran za na oglasno
desko v šoli.
Tudi mene uči slikati in sem že
ustvarila prve tri slike kmečkih
starih hiš. Upam, da bo moj ko-
njiček med ostalim tudi slikar-
stvo.
PETRA JERIČ, 3. b
OŠ Boris Kidrič
ROGAŠKA SLATINA
Z igro do znanja
v razredu smo dobili novo igri-
co. V eni škatlici so razrezani tri-
kotniki za množenje, v eni za de-
ljenje pa še za seštevanje in od-
števarxje. Jaz sem, sestavljal
množenje, pomagal mi je David.
Zelo sva se mučila, ker se v šoli
še nismo učili vse poštevanke.
Ko sva sestavila že skor^ vse,
nama je Damjan vse potisnil in
zamaknil. V prostem času sva
v miru spet vse sestavila in se
naučila veliko novih računov po-
števanke.
ANDREJ PUKŠIČ, 2. r
OŠ STRANICE
Sporočam veselo
novico
Doma smo imeli dosti denarja,
da smo lahko kupili nov avto in
še zdaj lepo živimo.
Matej
Na seniku sem padel v čudno
luknjo in se mi ni nič zgodilo.
Miran
Sošolec se ne redi več.
Bogdan
Zdravljica bo naša himna
Urban
Kupili smo novo kladivo, da
sem zabil žebelj v steno. Udaril
sem močno in v rokah sem obdr-
žal samo še ročaj. Tako mi ne bo
treba več zabijati žebljev.
Aleš
Že drugič bom postal stric.
Sebastjan
Učenci 4. b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
liura za Matjaža
Vsi učenci osnovne šole iz Bra-
slovč smo nasmejanega obraza
odhiteli v šolo. Pričakovali smo
slovesen dan našega nekdanjega
učenca Matjaža Debelaka. Matjaž
je na 15. Zimskih olimpijskih
igrah v Calgaryju na devetdeset-
metrski skakalnici osvojil brona-
sto medaljo.
To njegovo tretje mesto je za
nas kot zmaga. Marsikateremu
izmed nas - pa ne samo učencem
ampak tudi krajanom Braslovč
in ljudem sirom po Jugoslaviji je
od sreče in radosti pelo srce in
marsikateremu se je utrnila solza
sreče. Imeli smo samo dve uri
pouka in še to je bilo vse v zna-
menju našega Matjaža. Nato smo
vsi učenci in učitelji šli s transpa-
renti po trgu in se veselili ZMA-
GE našega junaka.
Matjaž - ponosni smo nate in
na tvoje starše. Ime našega kraja
in domovine si ponesel po vsem
svetu!
KLAVDIJA TOMAŽIČ, 6. b
OŠ Vlado Bagat
BRASLOVČE
Želva
želva je vodna žival. Hrani se
s suhimi črvi. Ima zeleno glavo,
telo in noge.
Ta žival je zelo lepa in razigra-
na. Ncuraje je v vodi.
Kadar je vesela, začne brcati
z nogami. Ko sem bila z omo na
morju, mamica in bratec v me-
stu, ati pa na Ostrožnem, je želja
pobegnila iz akvarija. Mamica je
prišla domov in videla, da želve
ni. Poklicaa je atija in zamenjala
sta ključavnico. Čez nekjg dni je
mamica videla želvo pred mojo
posteljo. Želva je pobegnila iz ak-
varija zato, ker ji je bilo dolgčas
za mano.
MAJA ŠEPETAVC, 2. b
OŠ Frana Krajnca
CELJE - POLULE
Nisem Isila previdna
šla sem z avtobusa. Nisem mo-
gla videti na cesto. Stekla sem
čez cesto in zbil me je avtomobil.
Potem me je voznik peljal v Ce-
lje, v bolnišnico. Ko sem se zbu-
dila, nisem videla bratca in star-
šev. Tam sem dobila copate, da
sem lahko hodila. Vzeli so mi kri.
Nil bilo dobro kosilo. V ponede-
ljek sem lahko šla domov. Zd^j
sem boIJ previdna.
KATJA KRIŽANEC, 2. r
OŠ STRANICE
Pomladni sprehod. Narisala LIDIJA KLANČNIK, 2. r., OŠ
STRANICE.
Tokrat ti Atka zastavlja rebus. Če še nisi našel reši-
tve, n^ ti prišepnemo, da gre za eno od strani neba.
Rešitev napiši na dopisnico in jo do torka, 15. marca
1988, pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a,
63000 Celje. Enega od reševalcev čaka lepa nagrada
AERO.
V prejšnji številki ste morali ugotoviti, da predstav-
lja vsaka ničla število 2 (dve), vsota vsake vrstice in
vsakega stolpca pa je 15. Nagrado dobi: Tjaša ROMIH,
Mlada 12, 61217 KOMENDA.
Živeti je treba do
konca
Pri Medvedu, tako seje imeno-
vala domačija, je bilo sedem
otrok. Najstarejši med njimi je
bil Tone. Po navadi je bil dok^
živahen, visok deček s temnimi
očmi in očmi polnimi otroške
razigranosti.
Njegova življenjska pot, po ka-
teri se je vzpenjal, je bila huda,
polna preizkušenj. Igrače, ki si
jih je bil sam izrezljal iz lesa, je
največkrat zamenjala kosa ali
motika. Za igro skoraj ni bilo ča-
sa. Kot deček je znal ceniti vse
vrline človeških src, česar ga je
bila naučila mati. Pri hiši ni bilo
dosti kruha, zato je moral služiti
kmetom. Sam med največkrat
povsem tujimi ljudmi seje opiral
predvsem na materine nasvete in
na njeno ljubezen. Njegovo vodi-
lo in opora v življenju, v stiskah,
je bilo: živeti je treba do konca.
Strahote obeh vojn ga niso str-
te, ampak so ga oblikovale v iz-
kušenega moža. Volja in vztraj-
nost, ki ju je v teh časih pokazal,
sta ga naredili neranljivega.
Nikoli se ni oženil, saj mu je to
preprečil položaj, ki ga je imel
v družbi, tohko bolj pa je imel
rad otroke in tudi oni so ga imeli
radi.
Dosegel je že lepo starost, 83
let, a je še vedno duševno in te-
lesno čil. Torej bi veljalo upošte-
vati njegovo vodilo skozi stiske
in težave.
BOŠTJAN ROŠAR, 8.c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Moje oči
Oči so zelo pomembne, zato se
tudi jaz trudim, da bi imela zdra-
ve. Doma se mnogokrat igramo
s predmeti, ki so nevarni, a smo
pri igri pazljivi. Kadar gledam te-
levizijo, je nikoli ne gledam pre-
blizu, saj ne zavidam nikomur, ki
mora nositi očala. Vesela sem,
ker sem doslej imela zdrave oči.
Trudila se bom, da bodo takšne
ostale.
MATEJA VERDEL, 3. a
OŠ XIV. divizije
DOBRNA
Pri nas doma
Po končanem pouku zdrvim
v garderobo, se oblečem in odhi-
tim domov. Stopim skozi vrata in
pozdravim. Nato se preobujem
in grem v svojo sobo. Tam odlo-
žim torbico in bundo, nakar me
mama vpraša, kako je bilo v šoli.
Jaz ji povem vse od začetka do
konca, potem pa se spravim za
mizo in pojem, kar je pripravlje-
no. Nato grem v svojo sobo, si
spravim klarinet v torbico in ki-
mono za karate v vrečko. Kmalu
za tem stečem po stopnicah, se
oblečem, obujem, pozdravim in
stečem ven. Tam se vsedem na
kolo in se odpeljem v mesto. Po
končanem klarinetu in karateju,
ko pridem ob pol osmih domov,
jem, sedem na kavč ter gledam
televizijo. Potem se ati in mami
začneta pogovarjati o službi,
midva z bratom pa se igrava.
Včasih se z bratom skregava, ta-
ko da sva povod za cel hišni pre-
pir. Včasih se zelo skregamo ali
pa le malo. Ob pol desetih zleze-
mo v postelje in pospimo kakor
polhi. Zjutraj me mama zbudi in
me vrže iz postelje. Potem se pri-
pravim za šolo in odhitim
k pouku.
Skorjg vsak dan je približno ta-
ko, drugače pa se še kar dobro
razumemo.
PETER MOČNIK, 6. a
COŠ Fran Roš
CELJE
Ko sem bila majbna
Ko sem bila majhna, sem ležala
v zibelki. Dude nisem imela. Sta-
novala sem v Konjicah pri babi-
ci. Ko je bila mamica v službi, me
je čuvala teta Marija. Zjutraj me
je mamica nesla k teti Mariji kar
v pižami. Zavila me je v odejo.
Ko sem bila stara štiri leta, smo
dobili Moniko. Preselili smo se
v Zreče. Tu se imamo zelo lepo.
MIŠA PUSTER, 2. c
OŠ Boris Vinter
ZREČE
Ali jo poznate?
Polnoč je že davno minila, ko
nekdo še vedno bedi. Luč odseva
na njenem obrau in ji orisuje pre-
hitro zaznačene gube. Utrujena
roka še vedno sega po neoprav-
ljenem delu, da oskrbi družino.
Včasih potihoma odprem vrata
in jo opazujem. Opazujem njeno
malo postavo, njene temne lase
in zaskrbljen obraz. Na njem so
usta, nos, oči. Iz njih se da razbra-
ti vse, kar življenje prinaša. Vem,
da njej ni prizanašalo, saj se je
rodila na zemlji, ki je trda in ne-
rodovitna.
Rodila seje v Beli krajini, med
brezami in vinsko trto. Narava jo
je ustvarila trdo, odločno in bor-
beno. Pozna poraz, vendar ga
premaguje, bori se ne zase, tem-
več za nas, ki nas tako ljubi...
Na rami začutim njeno hrapa-
vo roko, ki me boža: »Zakaj ne
spiš, punčka moja mala?« me
vpraša in me pospremi v po-
steljo.
Takšna je moja mati. Ali jo poz-
nate? Boljša je kot kruh, svetlej-
ša kot sonce in močnejša kot ka-
terikoli zid na svetu.
ANITA HVALEČ, 7.c
OŠ Pranja Malg^a
.' ŠENTJUR PRI CELJU
Zdravstveni center Celje
TOZD Preskrbovalne vzdrževalne
enote
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. DE TEHNIČNE SLUŽBE
1 delovno opravilo
pleskar
Pogoji:
- poklicna šola - KV pleskar
- 1 leto delovnih izkušenj
- 3 mesece poskusnega dela
- delo za nedoločen čas
1 delovno opravilo
VKV ali KV elektrikar
Pogoji:
- VKV in ali KV elektro smeri - jaki tok
- po možnosti z izpitom za opravljanje del
na visoko napetostnih napravah
- 1 leto delovnih izkušenj
- 3 mesece poskusnega dela
- delo za nedoločen čas
2. DE TOPLARNA
1 delovno opravilo
vzdrževalec priključnih postaj
Pogoji:
- KV kovinarske ali elektro smeri (monter ogreval-
nih naprav)
- 1 leto delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
- delo za nedoločen čas
3. DE KUHINJA
2 delovni opravili
KV kuharici
Pogoji:
- KV kuharica - končana gostinska šola - smer
kuhar
- 1 leto delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
- delo za določen čas (nadomeščanje porod, do-
pusta)
2 delovni opravili
pomožno osebje v kuhinji
Pogoji:
- končana osnovna šola
- 1 leto delovnih izkušenj
- 2 meseca poskusnega dela
- delo za nedoločen čas
4. DE PRALNICA
1 delovno opravilo
strojna perica
Pogoji:
- poklicna šola KV - tekstilne smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
- delo za nedoločen čas
2 delovni opravili
KV strojna perica
Pogoji:
- poklicna šola KV - tekstilne smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
- delo za določen čas (nadomeščanje porod, do-
pusta)
5. DE ZDRUŽENE SLUŽBE
1 delovno opravilo
PK delavka v park nasadi
Pogoji:
- končana osnovna šola
- 1 leto delovnih izkušenj
- 2-mesečno poskusno delo
- delo za določen čas (nadomeščanje porod, do-
pusta)
1 delovno opravilo
telefonist
Pogoji:
- KV delavec-ka PIT smeri
- III. oz. IV stopnje ustrezne smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- 3-mesečno poskusno delo
- delo za določen čas (nadomeščanje porod, do-
pusta)
Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih
za razporejanje dohodka in skupno porabo TOZD
Preskrbovalne vzdrževalne enote Celje.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi je treba poslati
v roku 8 dni po objavi na naslov: Zdravstveni center
Celje, kadrovska služba, Gregorčičeva 7, Celje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po
sklepu komisije za delovna razmerja TOZD.
10. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
• Prejšnjo sredo zvečer
sta se v gostilni Kladivar
napila Franc V. in Stanko
P., oba iz Saranovičeve uli-
ce. Dokler sta bila še koli-
kor toliko trezna, sta kar
spodobno debatirala, ko pa
jima je alkohol razgrel gla-
vi, sta postala nesramna do
gostov. Prišli so mihčniki
in oba sta se precej hitro
pomirila, tako da je osta-
nek večera v Kladivar) u
minil v normalnem gostil-
niškem vzdušju.
• Prejšnjo sredo so
v prostore za treznerye pre-
peljali Djurdjo L. iz Smre-
karjeve ulice. Djurdja je
imela svoj show v hotelu
Celeia; najprej je pila za
svoj denar, potem pa hodi-
la med mizami in pila iz ko-
zarcev drugih gostov. Ker
pa tohko spet ni mogla spi-
ti, je v nekaj kozarcev plju-
nila. Gostje so si oddahnili
šele potem, ko so miličniki
razgreto Djurdjo spravih
na hladno.
• Prejšnji četrtek zvečer
so miličniki pridržali do iz-
treznitve Anteja Z., ki je
v stanovanjskem bloku
v Ribaijevi uUci razgrajal
in motil druge stanovalce
in se nikakor ni hotel pomi-
riti. Ante se je naslednji
dan vrnil domov trezen, za-
nimivo pa bi bilo vedeti, če
se je sosedom opravičil za
nemir, ki ga je povzročil.
. • V soboto so miličniki
že dopoldne pridržali Jane-
za O. iz Košnice, ki je taval
po mestnih ulicah in nadle-
goval mimoidoče, jih zmer-
jal in vpil nanje. Miličniki
so ga nekajkrat opažih, ko
se je nedostojno vedel. Ker
pa je Janez O. znani kršilec
javnega reda in mira in ker
miličniki pač nimajo toliko
časa, da bi ga ves dan nad-
zorovali in opozarjali, so ga
vtaknili v prostore za trez-
nenje, kjer se je Janez
umiril. S. Š.
Miličniki na Celiskem
so bili lani kar strogi
Manj opozoril, zato pa mnogo več kazni
Miličniki na Celjskem so
se lani precej trudili, da bi
naredili več reda na cestah;
še posebej so postrili nad-
zor nad prometom v dru-
gem polletju, saj se je v pr-
vih šestih mesecih pripetilo
precej več prometnih ne-
sreč kot v enakem obdobju
leto poprej.
Najbolj se je povečalo šte-
vilo izrečenih mandatnih
kazni - skoraj 40.000 vozni-
kov je moralo seči v žep (pri-
bližno polovico teh kazni so
»zaračunaU« mihčniki celj-
ske postaje prometne mili-
ce). Število mandatnih kazni
se je v primerjavi z letom na-
zaj povečalo za 57,5 odstot-
kov. Vendar pa je potrebno
poudariti, da so bili miličniki
najbolj strogi predvsem pri
tistih prekrških, ki najpogo-
steje lahko pripeljejo vozni-
ka v nesrečo. Tako so kar
8.216 voznikov kaznovali za-
radi neprimerne hitrosti
(prav neprimerna hitrost pa
je na prvem mestu med vzro-
ki za prometne nesreče).
Skoraj pet tisoč voznikov je
moralo seči v žep, ker niso
bili pripeti z varnostnim pa-
som (kaže, da to določilo Za-
kona o varnosti cestnega
prometa veliko voznikov še
vedno jemlje »z rezervo«).
Po cestah na Celjskem je tu-
di vozilo 1857 avtomobilov,
ki so imeU takšne pomanj-
kljivosti, da so morali na po-
noven tehnični pregled.
S prometnimi prekrški so
se precej ukvarjali tudi sod-
niki za prekrške; miličniki
so jim lani poslah v obravna-
vo 17.006 kršiteljev promet-
nih predpisov, kar je v pri-
merjavi z letom poprej, ko je
bilo takšnih predlogov nekaj
več kot 13 tisoč, za 28 odstot-
kov več. Najpogosteje so se
znašli na zatožni klopi vozni-
ki, ki so predolgo parkirali
pred gostilnami - kar pri
3.882 voznikih je alkotest po-
kazal, da imajo v krvi preveč
alkohola. Sorazmerno precej
- 3.547 je bilo tudi takšnih
pogumnežev, ki so sedli za
volan brez vozniškega dovo-
ljenja. Vozniški izpiti so res
dragi, vendar tudi postopki
pred sodniki za prekrške za
takšne kršitelje niso ravno
poceni. Je pa res, da je tudi
med tistimi, ki imajo (so ime-
li) vozniški izpit v žepu, kar
nek^ takšnih, ki ne sodijo
na cesto, zato so lani poslah
na ponovno preverjanje zna-
nja devet voznikov. Večina
voznikov na ponovnem izpi-
tu pade in tudi lanski »greš-
niki« se niso nič bolje izka-
zali.
Med kršitelji je še vehko
voznikov koles s pomožnim
motorjem, ki so vozili brez
ustreznega potrdila o znanju
cestno prometnih predpisov
- lani jih je bilo kar 3.198,
zelo pa se je razpasla nevar-
na navada voznikov, da za-
peljejo v križišče pri rdeči lu-
či na semaforju. Lani so mo-
rali zaradi tega kaznovati 847
voznikov.
Miličniki so lani izrekli tu-
di skoraj devet tisoč opozoril
za manjše prekrške, kar je
polovico manj kot leto pred
tem. Res pa je, da statistika
z^ema le pismena opozorila,
torej tista, ko miličnik vozni-
ku izroči Ustek z opzorilom,
precej več pa je bilo ustnih
opozoril, ki pa jih v statistiko
seveda ni bilo mogoče zajeti.
Vseeno pa bi lahko rekli,
da so bih miličniki lani le
bolj strogi manj so opozarjali
in več so kaznovali. Res pa
je, da so kazni za nekatere
prekrške že tako m^hne, da
komajda zaležejo kaj več kot
opozorilo. Miličniki zato ne-
strpno čakajo nov zakon
o cestno prometnih predpi-
sih, ki naj bi nekatere kazni
povečal za desetkrat.
SREČKO ŠROT
Vlom z glavničkom
Celjski javni tožilec je
vložil obtožnico za 25-letne-
ga Roberta Gregorinčiča iz
Šentjurja, ki v priporu čaka
na sojenje. Gregorinčič se
bo zagovarjal zaradi vlom-
nih tatvin.
Gregorinčič si je doma
sam naredil ključ (vlomilski
glavniček) za odpiranje ciUn-
dričnih obešank, potem pa
preiskusil, če stvar deluje.
Za preiskus si je izbral skla-
dišče Elektra v Trubarjevi
uUci. Ker mu je uspelo, je
potem lani štirikrat vlomil
v to skladišče in potem čez
ogr£yo splezal v sosednje
skladišče Avtotehnike. Tam
je vzel motorno žago, gume,
dve kolesi in še nekaj druge-
ga materiala. Po vsakem vlo-
mu je z glavničkom spet za-
klenil vrata in zabrisal sledi
za sabo.
Podobne vlome je izpeljal
tudi na gradbišču pri dvora-
ni na Golovcu, kjer je vlomil
v gradbeno barako, poleg te-
ga pa je v Libeli, kjer je bil
zaposlen, ukradel dva kotna
brusilna stroja, kompresor-
ski agregat in še več drugega
orodja. Vse skupaj je lani na-
kradel za pribhžno 3,5 mihjo-
nov dinarjev stvari.
Material brez ^ ^
davkov
Celjski javni tožilec je
zahteval preiskavo za Vla-
da M. iz Žalca zaradi suma
zlorabe položaja ali pravic
odgovorne osebe.
Osumljen je, da je kot vo-
dja stanovanjske zadruge
»Črna mačka« v Preboldu
v letu 1986 omogočil I. Ž., da
je kupil gradbeni material
preko zadruge in bil oproš-
čen plačila 808.437 dinarjev
temeljnega in republiškega
davka. Ta material bi lahko
I. Ž. uporabljal samo po do-
ločenih normativih, ki pa jih
ni imel, zato naj bi bil neu-
pravičeno oproščen plačila
davka.
Umrla na tirih ^ ^
Prejšnjo sredo zvečer je
tovorni vlak, ki je peljal
proti Rimskim Toplicam
povozil do smrti 52-letno
Alenko Marijo Maroša iz
Celja, ki je neprevidno ho-
dila po tirih.
Gorelo gospodarsko
poslopje
Prejšnji petek, nekaj po 12.
uri je začelo goreti gospodar-
sko poslopje Franca Škober-
neta v Slatini pri Dobovi.
Zgorelo je ostrešje in zgor-
nji del poslopje, pet ton se-
na in delavnica. Škode je za
devet milijonov dinarjev.
Prenova Vodnikove ulice
Končali naj bi Jo Ho prvomajskih praznikov
Komunalin tozd Ceste ka-
nalizacije bo v soboto pričel
rekonstruirati Vodnikovo
ulico v Celju, delo pa naj bi
bilo končano do prvega ma-
ja. Gre za nujna obnovitve-
na dela, ki se jih ne da več
odlagati, zato pa bo promet
v centru mesta otežen, pro-
metni režim pa nekoliko
spremenjen.
Komunalci bodo najprej
obnavljali cesto od križišča
s Stanetovo ulico do križišča
s Kocbekovo. Ta odsek Vod-
nikove bo zato povsem zaprt
za ves promet razen za pešce.
Tako bo Cankarjeva uhca za-
časno dvosmerna do križišča
s Stanetovo. Seveda bo s tem
ukinjena tudi postaja lokal-
nega avtobusnega prometa
pri kinu Metropol. V tem ča-
su bo promet po Kocbekovi
in delu Vodnikove uhce vse
do Gledališke potekal nor-
malno. Zatem bodo komu-
nalci križišče Vodnikove
s Kocbekovo ulico obnovili,
nato pa zaprh del Vodnikove
med Kocbekovo in Gledali-
ško ulico.
Spremembe prometnega
režima v Celju bodo seveda
označene s prometnimi zna-
ki, prav tako tudi vsi obvozi
in začasni dovozi do stano-
vanj in lokalov.
Rekonstrukcija Vodniko-
ve ulice je potrebna zaradi
dotrajanega vozišča in kana-
lizacije pod uUco, kije pone-
kod vdrta. Ulico bodo nato
asfaltirah, ob straneh tlako-
vaU s kockami, uredih pa bo-
do tudi ulično razsvetljavo.
BP
Svet članov in delavcev
DO Hmezad Agrina
TOK Mega Žalec
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega
organa TOK - direktorja TOK
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in
družbenimi dogovori, mora kandidat izpolnjevati še
naslednje:
- da ima končano visoko ali višjo izobrazbo strojne,
ekonomske, pravne ali organizacijske smeri
- da ima tri oziroma pet let delovnih izkušenj na
vodilnih ali drugih odgovornih delih oziroma na-
logah
- da ima sposobnost vodenja in koordiniranja
- da je družbenopolitično aktiven.
Mandat traja štiri leta.
Delavski svet
DO Hmezad Agrina
TOZD Transport
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega
organa TOZD Transport - direktorja
TOZD
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in
družbenimi dogovori mora kandidat izpolnjevati še
naslednje:
- da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo pro-
metne, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri,
oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost
- tri oziroma pet let delovnih izkušenj pri vodilnih ali
drugih odgovornih delih in nalogah
- sposobnost vodenja in koordiniranja
- da je družbenopolitično aktiven.
Mandat traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili
o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od objave na
naslov:
Hmezad Agrina Žalec, Celjska cesta 7, 63310 Žalec,
za razpisno komisijo.
Hmezad Agrina Žalec
TOK Mega
Komisija za delovna razmerja TOK
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. Samostojni komercialist za
nabavo in prodajo
2. Organizator kooperacijske
proizvodnje elektrodejavnosti
3. Vodja finančno materialnega
poslovanja TOK
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
Pod 1. - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali
tehnične smeri in 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih
izkušenj s področja nabave repromateriala oz. pro-
daje tehničnega blaga
Pod 2. - višješolska izobrazba elektro smeri in 5 let
usteznih delovnih izkušenj v operativi
Pod 3. - visoka ali višješolska izobrazba ekonomske
smeri in 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj
pri samostojnem opravljanju del na področju finanč-
no materialnega poslovanja TOZD oziroma DO.
Pod zap. št. 1., 2. in 3. je poiskusno delo 3 mesece.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju razpisnih pogojev v roku 15 dni od objave
kadrovski službi DO Hmezad Agrina Žalec, Celjska
cesta 7.
Komisija za delovna razmerja
Hmezad Agrina Žalec
Tozd Maloprodaja
objavlja prosta dela in naloge
prodaja tehničnega blaga
(dva izvajalca)
Pogoji: prodajalec, eno leto ustreznih delovnih izku-
šenj pri prodaji elektromateriala oziroma okovja, po-
skusno delo 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v roku 8 dni od objave kadrovski
službi Hmezad Agrina Žalec, Celjska c. 7.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 191
KOMENTIRAMO
Zakaj smo ozki?
Pred dnevi se je bela smu-
čarska karavana v tekmovanju
za evropski pokal ustavila za
nekaj dni tudi na naših smu-
čiščih na Golteh in Rogli, kjer
so pripravili po dva slaloma in
veleslaloma. Čeprav je bilo
tekmovanje takoj po olimpiadi
v Calgaryu pa je na Golteh in
Rogli nastopila cela vrsta od-
ličnih smučarjev od aktivnih
udeležencev olimpiade (Jugo-
slovani, Italijani, Francozi) do
tistih, ki so v zadnjem trenut-
ku iz reprezentanc izpadli, so
pa sicer mednarodno priznani
smučarji. Konkurenca je bila
torej odlična, vredna imena
evropski pokal. Tudi organiza-
torji so se na obeh mestih po-
trudili, da so tekmovanje od-
lično pripravili ter še enkrat
dokazali, da nimamo samo od-
ličnih smučarjev, pač pa tudi
prekrasne terene in dobre or-
ganizatorje. Vse skupaj je bilo
kronano s tem, da smo od šti-
rih zmag za evropski pokal kar
tri dosegli Jugoslovani, eno sa-
mo pa Avstrijci.
Do tu je vse lepo in prav.
Težko pa nam postane, ko zač-
nemo razmišljati, kako takšnih
vrhunskih prireditev ne zna-
mo izkoristiti. Plakatov po do-
lini za obe prireditvi s štirimi
tekmami sploh ni bilo. Novi-
narske hiše so bile pomanklji-
vo obveščene, kdo drug tudi.
Tako se je ob progi zbralo ne-
kaj šolarjev, ki so pač tisti dan
imeli slučajno športni dan.
Navdušeni so bih, saj ni kar
tako videti »v živo« Benedika,
Čižmana, Petroviča, Berganta,
Žena, da omenimo samo naše.
Naši smučišči - Golte in Rogla
- sta v srcu Slovenije, do koder
ni daleč. Poskušajmo v bodoče
biti bojj prožni in pripeljimo
ljudi tja, kjer je svetovna smu-
čarska elita. Da bi tudi v bodo-
če organizirali tekmovanje za-
radi tekmovanja samega pa je
predrago in nesmiselno.
TONE VRABL
Ziata puščica
Melanšku
v Žalcu je bilo dva dni regij-
sko prvenstvo za zlato puščico
s serijsko zračno puško, kjer je
nastopilo 34 strelcev s predhod-
nih družinskih in občinskih tek-
movanj v občinah Laško, Celje
in Žalec.
Zmagal je odlični strelec Žalca
Mladen Melanšek, ki je nastreljal
561 krogov in osvojil zlato pušči-
co. Sledijo: Ervin Seršen Celje
556, Branko Malec Kovinar Štore
554, presenečenje Branko Žnidar
SD F. Šteklič Škofja vas 554, To-
ne Jager Celje 551, Justin Smr-
kolj 551, Jani Pukmajster, oba
Žalec, 549 itd. Vsi omenjeni strel-
ci so tudi izpolnili normo za na-
stop na republiškem prvenstvu
za zlato puščico, ki bo koncem
marca v Kamniku. Tekmovanje
so odlično organizirali strelci SD
Žalec.
POD KOSI
1. B ZKL moški: košarkarji Merxa kot da
nočejo več vedeti za poraz. V soboto so v Celju
nadaljevali zmagovalni niz s šestim zapored-
nim uspehom, ko so porjizih ekipo Borca iz
Čapljine in se ji oddolžih za nepravični poraz
na njenem igrišču.
Strelci za Merx ; Gole 20, Cencelj 5, Urbanija
3, Pipan 36, Medved 20 in Bursič 4. Merx je
tako obdržal dve zmagi prednosti pred Inexom
iz Vrščca, ki je po podaljških premagal ekipo
Borova Startasa, ki je na tretjem mestu in bo
v prihodnjem kolu gostila celjske košarkarje.
Trener Merxa Boris Zrinski je takoj po sreča-
nju z Borcem napovedal igro na zmago tudi
v Borovu, k^jti ob uspehu jih ne bi zanimali
izidi na drugih igriščih. Zanimivo pa bo tudi
v Zagrebu, kjer bo Novi Zagreb, ki ima poraz
manj od Merxa, poskušal ugnati Inexa, če pa
mu ne bi uspelo, bi se sam znašel v nezavid-
nem položaju, saj ga nato čaka še tekma
v Celju.
SKL moški: v lokalnem derbiju v sloven-
skih Konjicah med Cometom in Rogaško so
na koncu prepričljivo slavili domačini 86:77
(37:38), čeprav so Slatinčani v 1. delu že vodili
za 7 točk. Konjičani so nastopili brez kaznova-
nega Šmida, tako da sta breme uspešno prev-
zela Rozman in Perkič. Strelci za Comet: Rito-
nja 16, T. Pučnik 1, Perkič 24, Rozman 28, M.
Pučnik 4, Pokorn 2 in Železnikar 11, za Roga-
ško pa Tišma 14, Trobiš 3, Napast 13, Sarajlija
4, Kidrič 11, Kadiš 2, Unferdorben 15 in Volarič
15..
Železar je v Celju izgubil z drugo najboljšo
ekipo lige ljubljanskim Mineralom Slova-
nom 68:89 (29:47). Štorani, ki se borijo za obsta-
nek v ligi, niso imeh prav nikakršnih možn(
za zmago, kajti po edinem vodstvu z 2:0
vedno bolj zaostajah 4:11, 6:17, 10:25... Str
za Železar; Turk 22, Černak 2, Šoster 4, K
vedžič 10, Planko 7, Ulaga 8 in Šlatau 15. V
slednjem kolu bodo vse tri ekipe gostovale:
lestvici 5. Comet pri zadnjem Mariboru 87
Rogaška v Domžalah pri Heliosu (6) in pr
zadnji Železar v Novem mestu pri Novolesu
je mesto pred njim.
SKL ženske: košarkarice Cometa so v i
mači telovadnici premagale gostje iz Cerfc
ce 63:51 (28:23). Najboljša pri domačih je I
Hrenova, ki je dosegla 24 košev, ostale
Klančnik 9, Baraga 10, Šporar 9, Zdovc 7
Kranj C 4.
Ekipa Metke v Celju ni usela najti pn
igre, ki bi dokončno strla uporne gostje
Jesenic. Simona Jurše ni bila najbolj razpo
žena in gostje so v 30. minuti prvič pre
v vodstvo in na koncu tudi slavile 69:66. Bo
od ostalih je zaigrala Obrovnikova, dosegla
24 točk, strelke za metko pa so še bile Jurše
Turnšek 1, Čretnik 5, Podgoršek 10 in Jurak
Metka je po petih zaporednih porazih na
mestu in bo v soboto gostovala pri vodeč«
Slovanu v Ljubljani, Comet pa je na 6. mes
v naslednjem kolu pa ga čaka močan naspr
nik na gostovanju v Mengšu, tretje uvršče
ekipa Induplatov.
2. SKL moški: Šentjur je v 4. kolu razig
vanja za prvaka doma ugnal moštvo Zagot
97:86 (49:40). Šentjurčani so do druge zma
prišli s pol moči, največ košev pa so doseg
Škorjanc 14, Zorko 11, Preželi 28 in Polutn
36. V naslednjem kolu bodo v Šentjurju gost
vab košarkarji Ptuja, ki so na lestvici dru
zaradi poraza doma s sobotnim nasprotnike
(18.30).
DEAN ŠUST13
Nov poraz rokometašev Aera
Začel se je drugi del prvenstva v 2. zvezni ligi za rokome-
taše. Predstavniki Aera ne uspejo zmagati na tujih igriščih, saj
se vedno vračajo poraženi. Tokrat so gostovali v Mostarju in po
ogorčeni borbi (zlasti v drugem polčasu) izgubili z domačini
Veleža 27:25, medtem ko so prvi polčas dobih domačini s kar
14:7. Celjani so ponovno nastopili z močno pomlajeno ekipo, ki
ni bila kos robustnim domačinom. N^boljša strelca sta bila
Razgor 9 in Dobršek 7. S tem porazum so Celjani zdrkniU na 8.
mesto, od drugega jih ločijo tri točke, od predzadnjega mesta pa
dve, kar govori o izredno izenačeni ligi. Hudo bo tudi v soboto,
ko bodo Celjani igrali doma proti Partizanu iz Bjelovarja, ki je
trenutno na 4. mestu. To bo spopad dveh enakovrednih ekip, ki
sta se še pred leti borili v 1. zvezni ligi in v finalu jugoslovan-
skega pokala, danes pa obe nastopata v 2. zvezni ligi. Tekma
s Partizanom Bjelovar, kjer morajo Celjani zmagati, bo v telo-
vadnici tehnične šole ob pol sedmih zvečer.
V 2. zvezni ligi za ženske so Velenjčanke doma izgubile
z Minelom 21:28, najboljša strelka je bila Budjinski 6. Velenj-
čanke so po 13. kohh na nezavidljivem 10. mestu, v prihodnjem
kolu pa gostujejo v Borovu (5).
N.G.-TV
Trinajst medalj za plavalce
v Skopju je bilo državno mladinsko zimsko prvenstvo za
plavalce, kjer so nastopili tudi trije predstavniki PK Klima
Neptun Celje Grega Jurak, Jure Vračun in Tanja Drezgič. Bili
so uspešni, saj so osvojili kar trinajst medalj, od tega po štiri
zlate in srebrne ter pet bronastih.
Grega Jurak je bil n^uspešnejši, saj je zmagal na 200 in 1500 m
kravi, bil drugi na 50 in 100 m kravi ter 100 m hrbtno ter tretji na
200 m hrbtno.
Jure Vračun je postal državni prvak na 100 in 200 m prsno, bil
drugi na 400 m mešano in tretji na 200 m mešano.
Tanja Drezgič je kljub bolezni osvojila tri bronaste medalje na
200, 400, in 800 m kravi. •
Agroski na Goiteii
Agroski so bile verjetno ene
izmed najbolj množičnih sin-
dikalnih športnih iger v Slo-
veniji. Na Golteh se jih je
v organizaciji sozd Merx Ce-
lje udeležilo kar 580 tekmo-
valcev iz 38 delovnih organi-
zacij. Pomerili so se v velesla-
lomu in tekih, tekmovanje pa
so odlično izpeljali člani SK
Velenje iz Titovega Velenja.
Rezultati: vseekipno je zma-
gal sozd Mercator - KIT iz
Ljubljane pred sozd ABC Po-
murka iz Murske Sobote, na
odhčno tretje mesto se je uvr-
stila ekipa organizatorja sozd
Merx Cehe, na peto pa sozd
Hmezad Žalec. Na 10. mestu je
bila ekipa ZKZ Mozirje, 11. DP
ERA T. Velenje in 23. Inštitut
za hmeljarstvo in pivovarstvo
Žalec.
Posamezniki: veleslalom
ženske skupina A 14. Verica
Vreško, 24. Marjana Sluga, oba
sozd Merx Celje, veleslalom
moški skupina C 4. Slavko Li-
sec, 12. Brane Hriberšek, oba
sozd Merx Celje, veleslalom
moški skupina B 3. Marjan
Prelog sozd Merx Celje, 4. Jože
SUovšek DO ERA T. Velenje,
veleslalom moški skupina A 3.
Pavel Huš sozd Hmezad Žalec,
4. Franc Bric M - ZKZ Mozirje,
7. Jože Špital DO ERA T. Vele-
nje, 8. Martin Dobnik sozd
Merx Celje itd. Smučarski tek
ženske skupina B 4. Kristina
Kresnik, 8. Milena Kveder, obe
sozd Hmezad Žalec itd., žen-
ske skupina A 2. Verica Vreč-
ko, 9. Mcuda Strmecki, obe
sozd Merx Celje, 8. Nevenka
Turk sozd Hmezad Žalec, mo-
ški skupina B 5. Rado Sodin
sozd Merx Celje in moški sku-
pina A 8. Zmago Tanjšek sozd
Merx Celje. Prihodnje 12.
športne zimske igre Agroski
bo organiziral HP Medex iz
Ljubljane. ^
NA KRATKO
Prvi zmagovalec
Džordževič
v j)rostorih krajevne skupno-
sti Žalec je bil ob pomoči TKS
Žalec in organizaciji šahovske
sekcije pri Partizan Vrbje prvi
mesečni hitropotezni turnir,
kjer je nastopilo 21 šahistov.
Zmagal je Džordževič pred D.
Brinovcem in Zorkom, vsi ŠK
Žalec, Stanetom Skokom Šem-
peter itd. Drugi turnir bo aprila
v Šempetru.
Uspeli Marjana
Črepana
Na mednarodnem šahovskem
turnirju v Bemu v Švici je lep
uspeh dosegel Marjan Črepan.
V močni mednarodni konkuren-
ci je osvojil 7. mesto. Tako si
Marjan pridno nabira točke za
osvojitev naslova mednarodnega
mojstra. V naslednjih dneh bo
Marjan Črepan gostoval še na
dveh turnirjih v Belgiji in Fran-
ciji.
JOŽE GROBELNIK
Pionirji premagali
Kompas Olimpijo
v nadaljevanju hokejskega
prvenstva so pionirji Cinkarne
pripravili prijetno preseneče-
nje, ko so doma premagali Kom-
pas Olimpijo 4:2, tretjine 2:1,1:1
in 1:0. Strelci za Cinkarno so bili
Mauh, Weber, Ločnikar in Kel-
gar, kazenske minute Cinkarna
in Kompas Olimpija vsak po
6 minut, sodil je Zorko iz Celja.
Tekma je bila vseskozi hitra in
borbena, zmaga mladih celjskih
hokejistov pa povsem zaslužena.
Za Cinkarno so igrali: Jeram, Ki-
tek, Kelgar, Milidragovič, Zu-
pane, Sinkovič, Weber, Ločni-
kar, Mauh, Kitek, Mrdženovič,
Samec, Kolar in Trbojevič. Po
tekmi je trener ekipe Peter Pod-
sedenšek izjavil, da je bila to da-
leč najboljša tekma starejših pi-
onirjev v letošnji sezoni.
MARJAN SORŠAK
Kadeti Aera drugi
v Sloveniji
Na Ptuju je bilo letošnje repu-
bliško prvenstvo za rokometaše
kadete, kjer je nastopilo šest
ekip v dveh skupinah. Rokome-
taši Aera so v predtekmovanju
premagali Krško 15:12 in Termo-
pol iz SkoQe Loke 24:12 ter se
kot zmagovalci uvrstili v finale,
kjer so po streljanju sedmerk iz-
gubili s kasnejšim prvakom Di-
nos Slovanom iz Ljubljane 20:19.
Rokometaši Aera so sicer vso
tekmo vodili z golom ali dvema
prednosti, na koncu popustili in
tako izgubili naslov. Bila pa je to
tekma, ki je pokazala, da sta eki-
pi daleč najboljši v Sloveniji in
da se v njihovi sredini dobro dela
s podmladkom.
Ekipo je kot trener vodil Miloš
Rovšnik, igrali pa so Novak, Ve-
šMgaj, Ratej, Lupše, Pungartnik,
Tome, Sedej, Leskovšek, Lubej,
Ocvirk, Murko, Matovič in Si-
kovšek.
T. VRABL
strelci v Rečici pri
Laškem
Na finalu občinskega prven-
stva s serijsko zračno puško je
nastopilo osem ekip iz laške ob-
čine. Prepričljivo so zmagali
strelci SD D. Poženel Rečica pri
Laškem 1418 krogov, sledijo pa
SD T. Bostič Zidani most. Pivo-
varna Laško, S. Roznam Laško,
Papirnica Radeče, Breze, S. Roz-
man Laško II in T. Bostič Zidani
most II. Posamezniki: Andrej
Brunšek, Janez Sašek, Joža Ko-
žar, Damjan Pader itd.
Tekmovanje je ocenil Vinko
Lavrinc: »Strelci so Idjub napor-
nemu tekmovanju od novembra
pa vse do danes pokazab dobro
formo. Rezultati so v primerjavi
s prejšnjimi leti boljši. Zdaj se že
pripravljamo na državno prven-
stvo, ki bo z zračnim orožjem, od
petka dalje v Osijeku in kjer bo-
do polega nas iz celjske regije
nastopili tudi strelci iz T. Ve-
lenja.«
Druga ekipa boljša
od prve
v Celju je bilo v bazenu Go-
lovca republiško zimsko prven-
stvo v vaterpolu za člane, kjer
je nastopilo devet ekip. Zmaga-
la je ekipa Triglava iz Kranja,
druga ekipa Neptuna Celje je
osvojila šesto, prva pa deveto,
zadnje mesto. V celjski ekipi so
bili najboljši Presečnik, Luk-
man, Glavan in Šumečnik, dobro
pa sta sodila Podpeča in
Rozman.
JK
V Metki za dan žena
Prizadevna strelska družina
v delovni organizaciji Metka je
tudi letos ob dnevu žena pripra-
vila strelsko tekmovanje žensk.
Tekmovalo je 15 strelk, po priča-
kovanju pa je zmagala Barbara
Jager s 182 krogi pred Zofijo Vo-
ler Avto Celje 173, Katjo Ivačič
Kovinar Štore 168, Fani Kloko-
čovnik SD F. Šteklič Škofja vas
160, Lidijo Kavka Kovinar Štore
156, Simono Tkalec SD F. Šte-
klič ŠkoQa vas 153 itd.
TJ
4. C turnir
v badmintonu
Partizan Gaberje je pripravil
4. C turnir v badmintonu. Tudi
tokrat so bili najuspešnejši pred-
stavniki Ljubljane, Celjani pa ni-
so segh po najvišjih mestih. Naj-
boljši je bil Hribernik Partizan
Gaberje, ki je osvojil 3. mesto,
5.-8. pa so si razdelili Rautar Bra-
slovče, S. Hanjšek Polzela in Je-
len Braslovče. V ženski konku-
renci je bila Hribemikova Parti-
zan Gaberje četrta. Republiški 5.
C turnir v badmintonu bo v orga-
nizaciji Partizana Gaberje po-
novno v Celju, predvidoma sredi-
aprila.
METOD TREBIČNIK
Zanimanje za
namizni tenis
Sekcija za namizni tenis pri
ŠD Ingrad Celje je skupaj
z ZTKO Celje pripravila in iz-
vedla občinsko prvenstvo za
srednje in osnovne šole v namiz-
nem tenisu. Udeležba je bila od-
lična, kar priča, da je zanimanje
za to zvrst športa med mladimi
veliko zanimanje.
Med srednjimi šolami je med
mladinci sodelovalo 10 ekip^
zmagali pa so predstavniki STŠ
Maršal Tito v postavi Funkl, Ko-
vačič pred Srednjo družboslovno
šolo (Pelko, Pihler) in srednjo šo-
lo za trgovsko dejavnost (Leber,
Turnšek). Med mladinkami so bi-
le najboljše predstavnice srednje
pedagoške šole (Selič, Guz(
pred srednjo šolo za ekonomsl
usmeritev II (Jazbec, Kralj)
srednjo šolo za trgovsko deja
nost (Martinčič, Šmigovec). N
stopilo je sedem ekip.
Med pioniiji je nastopilo kar
ekip, zmagali pa so predstavni
I. osnovne šole Dimitrijevi
Hrastnik pred OŠ V.Vlahov
(Turk, Trobeš) in OŠ Štore (K
čičnik, Drobne). Med pionirkar
je bilo 5 ekip, zmagale pa i
predstavnice OŠ S. Šlander (S
me, Breznikar) pred OŠ I. Kov
čič Efenka (Ovter, Anučič) in O
F. Roš I (Seničar, Dečko).
Kategorizirani
športniki v T.Velenji
ZTKO Slovenije je pripravil
spisek imen športnikov, ki so z
svoje uspehe dobili kategorizi
cijo. V velenjski občini je za t
trenutek šest kategorizirani
športnikov: v mednarodnem ra
redu je atlet Živko Rome(
v zveznem pa plavalki Renat
Rednak in Katja Mijoč, smučai
ska skakalca Iztok Golob in Mal
jaž Mihelič ter Vlado Mešič, ki s
ukvarja s športnim ribolovom.
L.0JSTERŠE1
Štiri zmage za atlete
v Celju je bilo zimsko dvoran
sko prvenstvo v atletiki zi
mlajše mladince in pionirji
kjer so predstavniki Kladiva
Kovinotehna osvojili šest me
dalj. Zmagali so Kocuvan n
60 m in 60 m ovire, Perčeva ni
60 m, Dolenčeva na 60 m ovire
druga in tretja pa sta bih še Perl
čeva in Radmanovičeva v teki
na 60 m ovire. Med pionirji Celja
ni niso osvojili medalj, Plevča)
je bil četrti na 60 m in Rojšek pet
na 60 m ovire.
Zmagal Marjan
Črepan
Na hitropoteznem turnirju i
mesec februar v Celju je zmaga
Marjan Črepan pred Mikcen
Štuclom, Ceglarjem, Pertina
čem, Bervarjem itd.
Ojstrež pred Krkom
v krajevni skupnosti Lava s«
odigrali mesečni odprti hitro
potezni turnir, kjer je nastopil«
kar 32 šahistov. V 1. skupini jf
zmagal Milan Ojstrež pred Lju-
bom Krkom in Jožetom Peterne
lom, v 2. skupini je slavil Jane!
Kužner pred Boštjanom Jurko
škom in Milkom Žibretom.
JOŽE ZORKO
Šahovski novici
v delovni organizaciji EMO
so pripravili hitropotezni tur-
nir, kjer je zmagal Franc Gazvo-
da pred Stanetom Brglezom
Stanetom Pertinačem, Salihoii)
Džurdževičem, Jožetom Gubeo-
škom, Srečkom Oprešnikom itd
V soboto m nedeljo, 12. in 13.
marca bo s pričetkom ob 8. uri
v prostorih celjskega šahovskga
kluba letošnje regionalno član-
sko prvenstvo.
FRANC PEŠEC
IViiadi, perspektivni šaiiisti
V Celju je bilo letošnje regi-
onalno šahovsko prvenstvo
za pionirje in pionirke, ki je
znova pokazalo in dokazalo,
da je za to igro med mladimi
veliko zanimanja.
Med pionirkami je nastopilo
deset najboljših šahistk celj-
ske regije, zmagala pa je Sabi-
na Cvahte iz OŠ V. Vlahovič
Celje pred Mojco Mahanje in
Marijo Pevec, obe OŠ Šmarje
pri Jelšah.
Zmaga Sabine Cvahte je iz-
reden uspeh in obenem lepa
nagrada za ves trud, ki je bil
vložen na osnovni šoU V. Vla-
hovič v vzgojo mladih šahistov
s strani mentorice Irene Ba-
zenšek.
Med pionirji, kjer je nastopi-
lo kar 40 tekmovalcev, je ob
koncu bil najboljši Peter Vo-
glar iz T. Velenja pred Mitjo
Uriskom ml. iz osnovne šole
v Grižah, medtem ko je tretje
mesto osvojil največji favorit
Andrej Kampuš, prvokategor-
nik iz Žalca. Kampuš je bil že
skoraj zmagovalec, vendar je
zmago zapravil v zadnjih koUh,
za njim pa se je z istim števi-
lom točk (7) uvrstil Andrej Ko-
nj evšek iz Vojnika. Peter Vo-
glar in Mitja Urisek bosta kot
prvouvrščena pri pionirjih ter
Sabina Cvahte in Mojca Ma-
hajc med pionirkami nastopili
na republiškem pionirskem
prvenstvu, ki bo aprila v Po-
stojni. Verjetno bo v Postojni
zaigral tudi Andrej Kampuš,
saj so prvokategorniki doslej
imeli prost vstop na republi-
ško prvenstvo.
Tekmovanje pionirjev in pi-
onirk je znova pokazalo, da
imamo izredno veUko mladih
talentov, saj je bilo zadnje tek-
movanje najkvalitetnejše
v zadnjih desetih letih.
Sobotno tekmovanje je bilo
za pionirje vseh starosti celj-
ske regije, zdaj pa bodo nasto-
pili še mlajši pionirji letnik
1976. Pomerih se bodo v sobo-
to 19. marca ob 8. uri v prosto-
rih celjskega šahovskega klu-
ba. Morda pa bomo čez nekaj
let z vestnim delom dobili no-
vo dobro generacijo celjskih
šahistov.
FRANC PEŠEC
0. MAREC 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Tri zmage Jugoslovanoma
fia Golteh le v slalomu zmagal Benedik, ČIžman na Rogll
ilobll oba veleslaloma__
Komaj so se končale 15.
[imske olimpijske igre v Cal-
raryu v Kanadi in so se smu-
čarji vrnili na staro celino so
« že začela tekmovanja za
>vropski pokal, kjer zlasti še
leu veljavljeni smučarji nabi-
rajo dragocene FIS točke za
prodor med najboljše v sve-
tovnem pokalu.
Prvi tekmi za evropski pokal
jta bili na smučiščih na celj-
;kem območju. Na Golteh so
;e smučarji devetih evropskih
Iržav pomerili dvakrat v slalo-
tiu, potem so se preselili na
Roglo in opravili še dva vele-
jlaloma. Povsod je bila druga
tekma v slalomu in veleslalo-
mu kot nadomestek za odpo-
Ivedano tekmo v Brezovici na
[Cosovem. Organizator na Gol-
eh. je bilo smučarsko društvo
l/^elenje iz T. Velenja, na Rogli
ja smučarsko društvo Unior
:elje. Oba sta delo odUčno
opravila.
I Na Golteh se je zbralo 72
smučarjev iz devetih držav,
med njimi so bili štirje olim-
pijci iz Calgarya ter mnogi
takšni, ki so še pred leti na-
stopali v boju za svetovni po-
kal, uvrstitev v olimpijsko
ekipo pa so »zgrešili« samo
zaradi močne domače konku-
rence. Prvi slalom na Golteh je
dobil avstrijski državni repre-
zentant Orlainsky, to pa je bila
tudi edina tuja zmaga na naših
smučiščih. Drugi slalom je
prepričljivo dobil jugoslovan-
ski reprezentant in olimpijec
Grega Benedik. Zlasti drugi
dan je bilo vreme idealno, pro-
ga pa odlično pripravljena, kar
je povedal tudi tehnični dele-
gat FIS Stadler iz ZR Nemčije
in še omenil, da bo Golte pred-
lagal za organizacijo ene izmed
tekem svetovnega pokala za
ženske. Doslej so na Golteh
opravili že pet tekem za evrop-
ski pokal, eno žensko in štiri
moške. Progo je ugodno ocenil
tudi zmagovalec tekme Bene-
dik in povedal, da je v Evropi
za svetovni pokal v letošnji se-
zoni bilo malo tako dobro pri-
pravljenih prog kot na Golteh.
Na Rogli je bila konkurenca
močnejša, saj se je beli kara-
vani pridružila tudi celotna
jugoslovanska reprezentanca,
ki se je takoj po vrnitvi iz Ka-
nade z Brnika odpravila kar
na Roglo. Tako so redki obi-
skovalci lahko v »živo« videli
Čižmana, Žana, Berganta, Pe-
troviča in ostale mojstre belih
poljan ter francoskega olimpij-
ca Cretiera (šesti v kombinaci-
ji), odlične Italijane Bulantija,
Tussidorja, Tonazzua, Edalini-
ja, Moro, Grigisa, Šveda Eric-
sona, vodilnega v evropskem
pokalu Avstrijca Gugeleja itd.
Vsaj polovica tekmovalcev je
bila resnično na pravem kvcili-
tetnem nivoju.
Obakrat je na Rogh zmagal
Čižman in dokazal, da je vsaj
v veleslalomu trenutno naš
mož številka ena. Odlična sta
bila tudi Bergant in Žan, med-
tem ko je Petroviču uspel sa-
mo en velesledom.
V letošrxii sezoni so jugoslo-
vanski smučarji z zmagami na
Golteh in Rogh v evropskem
pokalu osvojili že šest zmag in
vrsto drugih odličnih uvrsti-
tev. Na obeh tekmah je nasto-
pila tudi cela vrsta najmlajših
jugoslovanskih smučarjev, ki
si tako v močni mednarodni
konkurenci izboljšujejo FIS
točke.
Za konec koledarske zime
smo tako doživeh v štirih dneh
lep smučarski praznik za
evropski pokal v naših smu-
čarskih centrih Golte in Rogla.
TONE VRABL
LJUBO KORBER
EDO EINSPIELER
Tomaž Čižman je na Rogli dobil oba veleslaloma in znova
potrdil, da je trenutno naš prvi veleslalomist.
Na Rogli je tekmovalcem ponagajalo vreme, saj je močno snežilo in oviralo tekmovalce pri
vožnji. Ob progi se je žal zbralo neverjetno malo gledalcev.
Na Golteh je slavil Grega Benedik. Prvi dan je s startno
številko 3 odstopil, drugi dan pa s štartno številko 1 preprič-
ljivo zmagal in ugnal vse tekmece.
Končno je le ugledala
luč sveta kaseta s pos-
netki najboljših ansam-
blov z lanskoletnega
ptujskega festivala na-
rodnozabavnih ansam-
blov • »Lojtrca doma-
čih je bila sicer nekaj
mesecev kasneje, ven-
dar je bila zato kaseta
s posnetki s te priredi-
tve nekaj mesecev prej
v prodaji • Martin Kr-
pan bo v soboto zvečer
nastopil v Hmezadovi
dvorani v Žalcu. Roman
Jurički, organizator
koncerta, obljublja do-
ber žur, ob drugi uri zju-
traj pa brezplačen pre-
voz vseh obiskovalcev
iz Žalca v Celje z avto-
busom • Ko smo že pri
Krpanih, povejmo še,
da so na Radiu Ljublja-
na prenehali vrteti
Zdravljico v izvedbi
Lačnega Franza, v kate-
ri prepeva tudi Vlado
Kreslin. Društvo slo-
venskih skladateljev je
namreč prosilo, da
Zdravljice zaradi »žalji-
ve interpretacije« ne bi
več predvajali na radij-
skih valovih. Na Radiu
Celje smo drugačnega
mnenja, zato bomo to
skladbo še vrteli, saj je
še vedno na lestvici in je
očitno poslušalcem
všeč • Ivo Mojzer, nek-
danji Polnočni kavboj,
zdaj pa glasbeni »gast-
arbeiter«, se nam je
oglasil iz Reit im Win-
kla, kjer zabava goste.
Obljubil je, da se bo
oglasil enkrat aprila, ko
se bo vrnil za nekaj dni
.^omov •,_____________
Natečal za
letošnji šanson
»Rogašica 88«
Za letošnjo prireditev Ju-
goslovanski šanson »Roga-
ška 88« je Zdravilišče iz Ro-
gaške Slatine ponovno razpi-
salo natečaj za nove skladbe,
takšne, ki še niso bile javno
izvajane ali posnete. Poslane
skladbe morajo biti izvirne
in lahko vsebujejo folklorne
elemente jugoslovanskih na-
rodov in narodnosti. Poseb-
na žirija bo po končanem na-
teč^u ocenjevala vsako pe-
sem kot celoto, enakovredno
besedilo in glasbo. Skladno
s statutom festivala avtorji
poleg drugih, obdržijo vse
avtorske pravice, nove
skladbe, ki jih bodo izvajah
na prireditvi pa bo organiza-
tor odkupil. Ce bo novih in
kakovostnih šansonov do-
volj, bo kasetna produkcija
RTV Ljubljana izdala kaseto
Jugoslovanski šanson Roga-
ška 88. Natečaj bo zaključen
30. aprila, prireditev pa bo
21. in 22. oktobra.
M. A.
Čudežnilci čaraio Novosti produkcije RTV Uubljana
čudežna polja so eden red-
kih ansamblov v Sloveniji,
ki že vrsto let ni spremenil
svoje zasedbe in ki na svojih
ploščah in kasetah redno
skrbi, da je na njih glasba za
vsakogar. Tudi na njihovi
naslednji plošči in kaseti bo
tako. Na prvi strani bodo
skladbe za otroke in tiste, ki
imajo radi spevne pesmice.
Na drugi strani pa bo tokrat
nekaj posnetkov z njihovih
živih nastopov. Predstavili
pa se bodo z vrsto svetovnih
uspešnic. Ansambel Čudež-
na polja je prejšnji konec
tedna uspešno nastopil tudi
na vrsti koncertov v naši re-
giji, ki so bili tudi zelo dobro
obiskani.
Založba kaset in plošč RTV Ljubljana je letošnje leto
pričela dokaj ambiciozno, to bi lahko rekli vsaj za produk-
cijo domače glasbe.
V začetku leta je izšlo več kaset in tudi nek^ plošč doma-
čih izvajalcev, kot so ansambU Don Juan, Hazard, Finesse in
drugi na zabavnoglasbenem področju ter Dobri znanci,
Kmetec in Štajerskih 7 na neirodnozabavnem področju.
Te dni pa že lahko v prodajalnah dobimo vrsto novih izd^j \
te založniške hiše. Med zabavno glasbo velja omeniti kasete
andamblov Gu-gu, Big ben, Bazar, Moulen Rouge, Magnet,
Igra ter posnetku YU Evrovizija. Izdah so tudi tri hcenčne
plošče s svetovnimi uspešnicami, ki bodo izšle pod naslo-
vom UK, US in DISCO BOMBERS. Še neOmanj novosti je^
med narodnozabavno glasbo, saj je izšla samo kaseta s pos-
netki z lanskega ptujskega festivala narodnozabavnih
ansamblov, pod imenom Ptujska noč.
Tudi v bodoče je pričakovati še nekcO vinilnih izdelkov te
založniške hiše, kot so na primer Čudežna polja, Pohorje
ekspress itd. .
18. STRAN - NOVI TEDN!K
10. MAREC 198t
Vzdih Žene:
Hvala bogu, praz-
nik žena je mimo;
zdaj bo mož spet
malo več doma.
Navzgor
Nekateri so pretekle dni opazili neznane stvari
nad Celjem. To je dobro.
Se vsaj več Celjanov ozira navzgor.
Ponudba
Naše številne tovarne ponujajo iz leta v leto
več raznih vse bolj modernih pripomočkov za
kmetijstvo.
Žal jih iz leta v leto vse bolj le ponujajo.
Kakor kdo
Eni so žene za praznik vabili na izlete v tujino.
Drugi so jih povabili na slovesne prireditve doma.
Emo jih je povabil k nakupu posode.
Časi pa so taki, da si veliko žensk še tega ni mogla privoščiti.
Se - ali ne
Mnogi pravijo, da se pri nas nič več ne splača.
Samo pogosto se pravi to zelo drago plača!
TUDI SLUŠALKE NA UŠESIH UDELEŽENCEV
»ZVEZNIH« POSVETOVANJ DOKAZUJEJO,
KAKO SLABO SE PRI NAS RAZUMEMO.
Riše Bori Zupančič
Upajmo, da je res, da se je nekaj pojavilo v celjskem ozračju.
To naj bi namreč pomenilo, da se v njem le da živeti!
Pregrada
v Kocbekovi ulici urejajo železno ogra-
jo med cesto in pločnikom. To je namreč
v tej ulici edini način, da avtomobili ne
zasedejo pločnikov.
Seveda za to niso krivi železni konjički,
ampak njihovi furmani.
Pregrada Vonarje zadr-
žuje visoki vodni val - ne
pa vala nezadovoljstva ri-
bičev!
Ribe molčijo
Bojimo se, da bodo ribe od
petkovega pogovora o usodi Vo-
narskega jezera imele le malo.
Pa čeprav je bilo veliko vode-
nih razprav.
Vsak po svoje
v bankah bi radi, da bi
ljudje varčevali. Po de-
lovnih organizacijah in
trgovinah bi radi, da ne
bi, da bi tako izdelke hi-
treje prodali.
Ljudem je najlažje, ker
nimajo denarja za varče-
vanje in ne za kupo-
vanje.
FRAN SALESKI-FINZGAR
60
II. del
Pod svobodnim soncem
»Iztoče, Iztoče! Dobil sem jo! Na bogove, pokloni se
kakor pred Upravdo!«
Pognal je konja skozi gnečo proti Svaruniču. Iztok ga
je počakal. Gorko mu je zaplalo po žilah.
»Razjah^, starce in govori! Kje je? Zakaj je ne vedeš
s seboj?«
»Zak^je ne vedem s seboj? Meniš, daje taka deklica
kužek, ki teče za konjem? In še kužek bi iztegnil in
polegel v travo. Tako smo jezdilL Na Morano!«
Nato seje okrenil godec do vojščakov in se razsrdil
»Pomagajte mi iz sedla! Zijala! Pijanci! Lahko se kleš-
čite, ko se pasete kakor mlada praseta. Jaz pa trpim za
vas žejo in lakoto!*
Četa vojnikov je s smehom priskočila in ga dvignila
s konja.
»Počasi!« je vpil poveljevaje. »Zakaj ujahal sem si
noge, da so lesene kot kobila pod brvjo sredi potoka!«
Iztok je takoj velel, naj pripravijo za Radovanajedi in
medice.
»Nimaš vina ?« gaje pogledal mrko godec preko rame.
»Nimam!«
»Pa medice! Večkrat meje že črvičilo po njej. Toda če
nimaš, nimaš!«
Radovan je stopal trudno se zib^e ob Iztoku proti
taborišču, kjer je bilo jedro vojske, Iztokovi oklepniki
Vsi so ga bučno pozdravih. Ko seje približal Rado, se je
godec preplašil Iztok pa mu je vzkliknil:
»Dobil jo je!«
Rado je zgrabil starca za roko in ga stiskal, kakor bi
v rokah iskal LJubinico, da bi jo pritisnil k sebi
»Očka! Kje je? Govori, pripoveduj! In če je v samem
Bizancu, ponjo gremo. Takoj!«
»Vihar! Potrpi, da si oddahnem. In tudi potem se boš
še postil Naprej govorim s teboj, Iztoče! Na bogove, da
se razplakaš in poskočiš kakor kozhč, ko zveš, kaj nosim
na srcu.«
Pomenljivo je pritisnil roko na prsi, kjer je počivalo
Epafroditino pismo.
Ko se je Radovan pokrepčal z mesom in medico in
pozvedel vse novice, kako so Hune napadli, kako voje-
vaU in ropali, je pomignil Iztoku kakor mož, ki ima
oblast, in se oddaljil z njim od vojske.
»Kakor sem ti rekel« mu je govoril starec potoma,
»pripravi se na veselje, da se ti ne zvrti v glavi. Čul boš
skrivnosti in bral jih boš.«
Nato se je ozrl in potegnil iz nedija Epafroditovo
pismo. Iztok je takoj uganil pisavo. Kakor sonce se je
zasvetila radost na njegovem Ucu. Suha, neprebrana
črka mu je govorila toliko upov, da so se junaku tresh
prsti, ko je razgrinjal pismo. Radovan je stal razkoračen
pred njim in pasel oči ob Iztokovi sreči in užival pre-
šerno sadove svojega truda.
Epafrodit je pisal najprvo o svoji rešitvi, nato o tem,
kako je otel Ireno, ki biva sedaj pri njem v Solunu.
Pismo je sklenil:
»Pridi torej, ti izbrani od usode, in kaznuj! Dvigni svoj
narod še to jesen. Odpora se ne boj! Ni vojakov. Belizar \
je zapuščen v Italiji. Kroži vest, da je pisal Upravdi: Če |
hočeš, da se bojujem, pošlji vojakov. Če hočeš, da ]
živimo, pošlji nam hrane. - Vidiš, napočil je dan. Pridi in ]
požnJL Njiva je zrela. Med tvoj lovor ti vplete Epafrodit \
beU cvet, Ireno. Toda ne mudi se! Meni pešajo moči. Že \
me vabi Haron, naj sedem v brod in odveslam preko i
meje življenja. Ko v^u blagoslovim, tebe in Ireno, pore- j
čem s Pavlom: Tek sem dokončal pridi smrt!«
Ko je Iztok prebral je krčevito držal med prsti perga-
ment, oči so obvisele na črkah, na besedah. Kakor
v sazTJah so se gibale pred njim sence. Bral je drugič,
tretjič, prsi so se mu širile, čedalje globlje in hitreje je
dihal, dokler ni zmogla radost junaškega srca. Prekipel
je. Kakor omamljen je razprostrl roke in segel po Rado-
vanu in ga stisnil k sebi na mrzli oklep, da je starec
zvečal.
»Očka, ti delaš čuda!«
»To so ukane, sinko!«
»Da sem despot, pa bi ti še ne mogel povrniti veselja,
ki si mi ga napravil Častit in hvaljen boš v rodu Svaru-
ničev!«
Iztok je v hipni radosti pozabil Ljubinice. Vprašanje
za vprašanjem je vrelo na starca. Kako je dobil pismo?
AU je videl Epafrodita ? Morda njo samo ? Ali je vesela ?
Zdrava?
Toda Ljubinice ni pozabil Rado. Od daleč je strmel na
Iztoka in Radovana. Hrepenenje, strah in up mu je
polnilo dušo. Čakal je, gledal, noge so se mu začele
premikati, bližal se je čedalje bolj. Videl je, kako je Iztok
bral, kako je objel Radovema, kakor sončni žarek je
zagorelo v njegovih prsih, posvetilo v temo, v grozo in
vžgalo. Odtrgal se je od čakajočih vojščakov in hitel
k Radovanu in Iztoku.
»Ne prebijem več! Razodeni še meni, očka! Kje je
IJubinica?*
Tedcd seje zdrznil Iztok, kakor bi mu sredi sladkega
napoja pripolzela vehka grenka kaplja. Radovan je one-
mel in ni mogel in si ni upal pogledati Radu v oči Vsi so
za hip obmolkniU. Radu je črna slutnja zadrgnila grlo,
srce se mu je vznemirilo, čelo zmračilo.
»Očka, ti skrivaš težnosti! Mrtva je.«
»Bogovi jo čuv^o,« je odvrnil godec plaho in zme-
deno.
Radu so se zablisnile oči Topotnil je z nogo, dvignil
pesti in stopil pred godca z nagnjenim životom, da je
Radovana polila vroča sapa iz pihajočih nosnic.
»Ne skrivaj!« je zakričal v bolesti. » Ubijem te!«
Iztok je stopil med starca in razpaljenega mladeniča.
Radovan pa je hitel s povestjo, kako je iskal LJubinico,
kako ji sledil in našel celo konja, kije poginil, nje pa ni
našel O volkovih je molčal.
»Bogovi jo čuvajo! Iščejo Numida,« je lagal v strahu.
»Iščejo in jo najde, kakor je našel Ireno.«
Radu so omahnile roke, napete mišice so odnehale, po
obrazu seje razhla bolest. Škrtnilje z zobmi
»Izgubljena! Maščujem te, LJubinica, jaz grem za
Tunjušem in za njo!«
Zasukal seje, utripajoč po životu.
Iztok ga je prijel za roko.
»Ne pojdeš sam, vsi pojdemo!«
Še isti dan je Iztok pozval vse starešine v posvet.
Soglasno in hrupno so brez ugovora sprejeh njegove
nasvete. Zakaj narod je veroval vanj zaradi zmag, kijih
je izvojeval pod njegovim poveljem. Slepo bi šel za njim,
čeprav Morani v naročje.
Drugo jutro se je dvignila vojska na sever proti
Donavi. Meket^oče in muk^oče blago so gonili pred
seboj, dolga vrsta ujetnikov je bila obložena z naplenje-
nim žitom, platnom, orožjem in orodjem. Brez skrbi,
brez opreznosti in bojazni so se gnali proti domu, pijani
zmag in nasičeni z bojnim plenom.
10. MAREC 1988
NO¥l TEDNIK - STRAN IB
Nagradni razpis
1. nagrada 5.000 din
3 nagrada po 3.000 din
Pri žrebarxju bomo upoštevali le pra-
vilne rešitve, pošljite jih n^kasneje do
torka 15. 3. do 9. ure. Rešene križanke
lahko prinesete tudi osebno, na vhod-
nih vratih je poštni nabiralnik. Na ku-
verto napišite NAGRADNA KRIŽAN-
KA in svoj točen naslov.
Rešitev križanice
Vodoravno: SKALP, VAFELJ, TA-
MAR, APATIT, ETAPA, SLIKAR,
TARIM, TRATNIK, O. K. SEF, A. E.,
Č. E., SOK, NRAVI, DAVNINA,
KMET, AMER, ISKALO, OBLAČNO
NEBO, OTISK, PEARL, KOCEN,
PORTO.
Izid žrebanja
1. nagrado 5.000 din prejme: Malči
VIZOVIŠEK, Oblakova 26 Celje
3 nagrade po 3.000 din prejmejo: Jo-
žica KRAŠOVEC, Gastrež 84, 63254
PODČETRTEK, Marija JANEČEK,
Trubarjeva 46, 63000 CELJE, Vili ČA-
TER, Br. Vošryakov 8, 63000 CELJE.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
VARTEKS DO TRGOVSKA
MREŽA
M. Tita 94, Varaždin
Blagovna hiša Varteks,
Celje, Prešernova 8
objavlja
prosta dela in naloge
1. vodje blagovne hiše
za blagovno hišo Celje
Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še nasled-
nje pogoje za zasedbo del in nalog:
- da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonom-
ske-komercialne smeri.
Delo je za nedoločen čas.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8. dneh po
objavi razpisa v Blagovno hišo VARTEKS, Celje, Pre-
šernova 8.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
10. MAREC 198^
Cila in zdrava
92 let Tllčke Bart
Nikoli se ni pritoževala.
Tudi takrat ne, ko ji je po
obrazu tekel pot od naporne-
ga dela in so ji roke oblagali
debeli žulji. Služit je šla pri
desetih, takšno delo je obesi-
la na klin šele pri šestino-
semdesetih. Življenje ji je'
pravzaprav odmerilo le malo
lepega, toda tiha in skromna
Tilčka je zadovoljna tudi
s tem. Se posebno zadnjih
šest let, odkar se je preselila
v Dom upokojencev na Pol-
zeli.
Da ima drobna ženička de-
vet in več križev, le malokdo
verjame. Leta in delo ji niso
zapustila prevelikih sledi.
Dneve v domu zapolni z de-
lom. Pridna je kot mravlja,
pravijo tam. Pohvalila jo je
tudi direktorica doma Marti-
na Jurjevec.
»Ko sem prišla na Polzelo,
me je najbolj skrbelo, da ne
bom imela kaj početi, da mi
bo dolgčas,« je pripovedova-
la Tilčka. Ni ji bilo treba se-
deti križem rok. Hodila je
pomagat v pralnico likat, lo-
tila se je tudi kakšnega dru-
gega dela. Našla je tudi čas
za konjiček, prej ga v življe-
nju nikdar ni imela. Izdeluje
igračke iz volne in naredila
je že na stotine prikupnih
lutk.
V polzelski dom upokojen-
cev jo hodijo obiskovati vsi,
ki je služila pri njih. Radi
imajo svojo Tičko. In tudi mi
ji žehmo še veliko zdravja.
TONE TAVČAR
Dober tek - oh zdravi hrani
Biološko neoporečna hrana kmalu tudi ¥ Celju
V okviru Centra interes-
nih dejavnosti pri republi-
ški konferenci mladih so
prejšnji teden ustanovili
Gibanje naravne prehrane,
prvič pa so pomurski mla-
dinci biološko neoporečno
hrano prodajali na ljubljan-
ski tržnici že v torek, 8.
marca.
Na prodajni stojnici - v kar
najkrajšem času pa bodo
takšne postavili tudi na ma-
riborski, celjski in koprski
tržnici - člani društva za var-
stvo okolja iz Pomurja in gi-
banja naravne prehrane po-
nujajo živila iz programa do-
mače prehrane. Gre za pri-
delke, vzgojene ob tradici-
onalnem načinu obdelave
zemlje brez večjih koUčin
umetnih gnojil, pesticidov in
Ljubitelji
kovancev bodo
imeii srečanje
N^brž je kar veliko takš-
nih, ki imajo radi kovance
- a v Sloveniji se organizira-
no ukvarja z zbiranjem stare-
ga denaija že 30 let le peščica
zagrizenih zbiralcev. Le-ti,
seveda skupaj z zbiralci
značk, odlikovanj, razgled-
nic in drugih drobnih starin,
se bodo zbrali v soboto, 12.
in v nedeljo, 13. marca v ljub-
ljanskem hotelu Ihrija. Zbi-
ralci bodo v tem času seveda
tudi menjavali svoje primer-
ke, nek^ pa jih bodo seveda
tudi ocenili in prodali.    I.F.
herbicidov, kasneje pa bodo
prodajali tudi biološko po-
vsem polnovredne pridelke.
Le-teh kupcem zaenkrat še
ne morejo ponuditi, saj je po-
trebno nek^ časa, da se zem-
lja »očisti« in lahko na njej
spet pridelujejo biološko po-
vsem neoporečna živila.
Sprva bodo prodajali le
vse vrste žitaric - v sodelova-
nju z beograjsko Biošpajzo
tudi integralni riž - nekatere
stročnice, sezonsko zelenja-
vo, domač kruh, jajca, bučno
olje, semena, potice, sezamo-
vo maslo in makrobiotične
kekse.
Za kakovost živil, kijih bo-
do prodajali na svojih stojni-
cah, bodo člani gibanja na-
ravne prehrane jamčili tudi
s podatki o pridelovalcu ter
načinu pridelave. Če se bo
zanimanje za naravno pre-
hrano med Ljubljančani ve-
čalo, lahko že v nekaj mese-
cih pričakujemo prodajo bi-
ološko neoporečnih živil tu-
di v Celju. Sicer pa je zanimi-
vo še to, da biološko neopo-
rečna živila - ki jih mladinci
seveda prodajajo po eko-
nomski ceni in ne v lastno
izgubo - niso veliko dra^a
od drugih pridelkov. Rela-
tivno nizka cena bo mogoča
zato, ker mladi prodajnih
cen ne bodo obremenjevali
s siceršnjimi prodajnimi
maržami, ampak jih bodo
odkupovali neposredno od
pridelovalcev.
I.FIDLER
Obadji
piki
Med kapitalističnim
profjtom in sociali-
stičnimi izgubami
v osnovi in razlik. Pri-
bližno enake so po
vrednosti, oboje pa
pridela delavski
razred.
Nekateri še vedno mi-
slijo, daje »svoboda«
gola, ovita v lovorov
list in »polna mleka«.
Toliko smo sesali, da
smo pozabili na krm-
ljenje.
OBAD
Pietar, ki še vino
drži
Pravijo, da takšnih pietar
jev, sejačic, košev, košar in
sploh pripomočkov za kmeč
ka opravila, kot jih izdeluje
upokojeni železničar Ivan
Pecko iz Bodreža nad Grobe!
nim, ne najdeš daleč naokoli
ha šendviškem koncu.
Ko smo v naši redakciji iskal
stare obrti in običaje, so nas
o tem zanimivem »ljudskem
umetniku« opozorili na krajev
ni skupnosti, kjer je Ivan svoje
»umetnine« že večkrat »na
ogled postavil«. Ker pa je
»penzija« zelo majhna, izdelke
zelo rad tudi vnovči. Največ
krat se postavi kar pred trgovi
no ali pa v bife, kjer besedi
pravo mesto najde. Kupec, k
seje hotel prepričati o kvalitet
pletaija, je hotel z vodo preiz
kusiti, kako močno ga je Ivai
»v kup« zvezal. Le-ta pa se n
striryal, saj voda še za v čevelj
ni in če je že šlo za stavo, je bilo
seveda prav, da so preizkus na-
redili z vinom. Izkazalo se je,
da je Ivan zares mojster, s^ je
pietar zdržal vino vse do tedaj,
ko je steklo po grlu.
Vendar pa Ivan poizkusi vi-
no le za svoj ponos, sicer pa
ima rajši kozje mleko. V hlevu
ima štiri koze, ki mu dajejo do-
volj mleka, da mu pomaga bla-
žiti bolečine bolezni, ki ga že
nekaj časa napada.
EDI MASNECl
Furmani, konji in vozovi juiija na TV
Desetega julija letos bo v Postojni fur-
manski praznik. Televizija Ljubljana
pripravlja ob tem celodnevni prenos.
Scenarij za ta prenos piše Mito Trefalt,
ki bo prenos tudi vodil, prav tako pa
»furmansko veselico«, ki bo istega dne
zvečer in bo prav tako na programu TV
Ljubljana. Prosimo vse, ki bi radi pri
tem sodelovali naj se oglasijo na naslov:
Mito Trefalt, TV Ljubljana, Moše Pijada
10, 61000 Ljubljana. V poštev pridejo
lastniki pasemskih konj, vozov, ki so
včasih voziU po naših cestah (parizarji,
tajslni, kočije, zapravljivčki, lojtniki,
plohi, sodi, truge) in vsakovrstna dobro
ohranjena konjska oprema.
Posebej so k sodelovanju povabljeni
tisti, ki izdelujejo miniature vozov, ki so
našteti zgoraj. Ne glede na material ali
velikost lahko svoje izdelke prijavijo na
isti naslov. Opis naj bo čim bolj izčrpen.
Vsi, ki želite sodelovati se oglasite čim
prej!
Partizanske domačije
Piše Mllenko Strašek
Bakovska Franca se zmoti
Ovce so se že pasle po re-
breh nad Radmirjem, na pu-
stotah okoli Grosa, Petka in
Krebsa in zaplate od toplega
sonca močno načetega snega
so se skrivale v kotanjah
zgornjesavinjskih hribov, ko
sta umrla Beračev Anza in
Milko Brunetov. Zgodilo se
je na torek pred veliko nočjo,
ve povedati Zavolovškova
mati, predzadnje leto vojne.
Kako in zakaj sta padla
Milko Brunetov in Beračev
Anza, Ivan Natlačen? Sta
smrtonosnim strelom botro-
vala naključje ali izdaja? Kaj
se je dogajalo prve aprilske
dni leta 1944 na kmetijah
nad Radmirjem?
Z akademskim slikarje-
mLojzetom Zavolovškom,
domačinom iz Radmirja, po
domače Grosovim, o kate-
rem je Milena Moškon zapi-
sala,« da se dobesedno raz-
dcOa našemu savinjskemu,
šaleškemu in še prej konji-
škemu svetu in da veje iz
njegovih slik prava zavero-
vanost v neizmerno lepoto
tega sveta, pa tudi v značil-_
nosti sodobnega mestnega
in industrijskega okolja,«
sva se odločila, da strgava
tančico skrivnosti z dogod-
ka, kije, po besedah domači-'
nov, kaj malo znan. Zavolov-
šek, rahla in občutljiva duša,
ga je nosil vsa leta po vojni v
sebi, preganjal ga je na nje-
govih slikarskih popotova-
njih, vznemirjal ga je na poti
domov, ni mu dal miru v ate-
ljeju ... Mislil je torej nanj,
ko je slikal globoko občute-
ne akvarele svoje domačije,
hribov okoli rojstnega gnez-
da, globač, od koder so se
vile kolone partizanov. Pre-
mišljeval je o naključnosti
trenutka, o tistem globokem
občutju, ki mu Petkov oče
pravi, ne pripisujoč mu več-
jega pomena in razsežnosti,
takšna je pač kmečka nava-
da, usoda. Zavolovšek od-
klanja usodo, »človek si kro-
ji usodo sam, po svoji volji in
podobi...«, Petek pa vdano
trdi, »da je tako pač odlo-
čeno!«
Obadva sta se srečala s
smrtjo. Ničkolikokrat. Pet-
kov oče v zrelih letih, ko se
smrt postavi v vrsto z drugi-
mi predvidljivostmi, Zavo-
lovšek pa jo je spoznal kot
muževna vrba, polna soka,
na moč dojemljiva za živ-
ljenjske radosti in razočara-
nja. Občutljiva tvarina . . .
V tem nepretrganem živ-
ljenjskem vrvenju, temno
obarvanem z vojnimi straho-
tami, sta izdihnila Beračev
Anza in Milko Brunetov.
Zima je pokazala svoje zo-
be. Divje je snežilo. Poti ni
bilo videti, še manj domačij.
Zgoraj pri Grosu ga je vrglo
krepko čez dvajset centime-
trov. V snežnem metežu sva
z Zavolovškom prisopihala
do očetne hiše, ki se kot ne-
kakšna sanjska podoba
izluščila iz sneženja. Do tam
torej, kjer seje začela odvija-
ti drama mladih fantov, Mil-
ka in Anze.
»Kmečko ognjišče je zane-
sljivo med največjimi blagri
tega sveta,« si mane roke Za-
volovšek.
Grosova mati radostno poj
zdravlja sina. *
Le s težavo potem povezu-
je niti dogodkov. Imena se
naposled povrnejo, dnevi so
ostali v tančici časa. Iz megle
so se pojavili obrazi, njih
obrisi. Zapreš oči, da te na-
prezanje skeli in čakaš ..
(Nadaljevanje prihodnjič)
Akademski slikar Lojze Za volo všek.       Domačija Za velo vško vib.