227. številka.
,,EDINOST'*
izba« enkrat na dsn. razun nedelj in praznikov, oh 4 uri po}>oludne
Naročnina znaša : ca celo leto ........ 24- kron
ca pol leta........12 ,
ca četrt leta........ 6 „
ca en	........ 2 kmni
N«r<.<"uino je jdmevati naprej. Na na-ročbe l>r**7 priložene naročnine se uprava ne ozira.
Po tov*akania}i t Tn»t«» «e prodajajo f>(>-■mezne -tevilk* |*> 6 stotink (3 nve.); icven Trst; pa jk» 8 ntotink (4 nvr >
Telefon Mr. 870.
Trst, v ponedeljek dne 6. oktobra 1902.
Tečaj XXVII
Glasilo političnega društva „Edinost*" za Primorsko.
V edinosti je moč.
t
Oglasi
*e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi it<l . se računajo no pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi so ne -prejemajo. Kokopisi st? ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogln-»' sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Canntia >tv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo -tv. :>, II. nadstr
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Vsenemcije ljubezen in sovraštvo!
11.
_ N u r. denn ! So fordert Euere I.ie1* zum deutschen Volke aucli Hass gegen all'seine Gejrner.u
• Alldeatschland«.
Gospodje v Patrii hočejo torej danes protestovati proti nakani »Sudmareke«, da bi se nje prihodnje zborovanje vršilo v Trstu.
Ista »Sudmarcka« je že pred par leti ustanovila tudi v Trstu svojo podružnico ali »grupo«. Naključje pa je hotelo, da imamo v rokah nemško brošuro, izišlo leta	v '
Hamburgu s posebnim ozirom na grupo »Sudmareke« v Trstu, katere zasnutev se je bila takrat pripravljala. Ta brošurica je prvi zvezek publikacij, ki jih je izda- [ jala ali jih še izdaja (tega ne vemo) zveza » Alledeutschland« (Vsenemčija) pod istim naslovom.
Ko je avktor članka »T r i e s t u n d die Deutsehnationalen« (Trst in nemški nacijonalci) prav pošteno posvaril tržaške Nem^e radi njih dobrodušnega in popustljivega postopanja nasproti I t a I i a n o m, piše doslovno :
»Nemški bratje! Ali spoznavate sedaj grehe, k« jih delate od dne do dne proti svojemu lastnemu narodu ? Ali ne uvidevate končno srcešnosti svoje večne »dobrodušnosti« ? Ali vas je koi «'• 10 volja, da v rže te od sebe za-smehovano Mihtlnovo čepco ter si nadenete čelado in vojno opravo? Torej, le! I ako zahteva vfiša ljubezen do nemškega naroda tuli S<> v m/1 TO do \S3h nj 'ga nasprotnikov ! Sovražiti, srdito sovražiti moramo vse one vis >ke gospode, ki naš dragi materini jezik kaki r občevalno sredstvo ponižujejo; sovražiti moramo Slovana. ker se ne plaš najostudnejih sredstev, da bi vdrl v naše dežele ter izpodrinil r.enoš'd jezik ; sovražiti moramo Laba. ker je iia> stari sovražnik. in posebno tu. kjer pod vodstvom židov kih mfsetarjer in požrešnih novinarskih Hebrejeev meni, da je vzel v najfin naš Trst. da bi našo nemško deželo odrezal od Adrije: sovražiti moramo sjcijalne demokrate, ki izkoriščajo neugodne razmere ul>ogih delavcev, da bi iste odtujili od svojega rodu in plemena ; sovraž.ti moramo klerikalce, ker, rimski sili v prilog, pobijajo našo staro narodno vero in ker s o i sovražni protestantskim Ho henzollerncero, t isti plemeniti vladarski hiši, ksteri se imamo zahvaliti na našem nemškem cesarstvu ; — sovražiti mo-
P O I) L I H T M. K
10!»
MELITA.
Povest iz naše dobe.
Opisal Jo<df> Evr«*!! Tomie; prevedel Kadi.
Drugi del. IX.
Dalje ni rekel ničesar, ali baronica je v tvojih nrslih sama popolnila njegov odgovor in dodala: »ti si ga zavela v zakon, tisi odgovorna za njegove zmote«.
Tudi stroga ttta je morala prenehati se svoj ini svarili ter udariti na druge žice. Oua je vedela, da je v Alfredu sicer lahko, ali dobro mehko srce, ki je dostopno blagi, raz-si>dni besedi. Kironica je predočila Alfredu, kako veliko krivico dela Ljubici, katera ga resn čno in zvesto ljubi, ki S3 mu zaupuje z vso dušo, a pričakuje od njega simo dobro in ljubezen, on pa d i jo na skrivnem vara in izdaje. — To ni lepo, to ni kavalirski! mu je govorita teta. — Ti moraš brzdati svojo
ramo židovstvo, ker isto razdevlje ntše Čiste običaje, ker po vampirski izsesnje naše narodne sile ; — sovražiti moramo Madjare, — z eno besedo : sovražiti moramo vse. kar ni nemško in je pogubno našemu narodu! Vednim ozirom do naših nasprotnikov jnora biti enkrat konec! Le tako prisilimo »mogočne*, da se udajo našim željam ! Če tudi nas je usoda postavila na težko postojanko, za katero se bije hud boj, vendar ne smemo obupati na svoji narodni rešitvi, če bomo le krepko in odločno zahtevali svojo pravico prvorojenca v Avstriji in bomo kljubovalno zrli svojim nasprotnikom v oči.
Zato: kvisko, na narodno delo! Širimo po svojih močeh nemsko-narodno-antisemitsko novinstvo, pred vsemi strankarsko glasilo »L nverfjilschte deutsche AVorte«. Kajti na tem, da mnogi naših rojakov nimajo pravega zmisla za naše cilje, je kriva le okolnost, dn vedno in povsod čitajo le židovske liste, ki jim pod krinko humanitete in svobode vedno vcepljajo strupa temitskega naziranja in modernega duha gnilavi. Čuvajmo pa se tudi pred avstrijskim krščansko socijalnim novinstvom, ki v pravem jezuitskem hinavstvu rabi ljudstvu prijazne fraze, kajti ravno v Avstriji vidimo v zadnje čase, kako farška stranka vspešno tira svoje zavratne igre.
Jedino prava pot do rešenja socijalnega vprašanja je narodna. Pripomorimo čistemu, nepopačenemu plemenstvu do pravice j bodimo ponosn;, da smo nemške krvi ; hranimo si svojstvenost v jeziku, pismu, običaju, in niiša moč se vzbudi zopet! Spt m njajočim se naš h junakov in mučenikov v vojnah za svobodo, junakov, ki v urah hlapčevstva in ponižanja in narodne razcepljenosti, torej v se hujih razmerah, jnego so te, v katerih se nahajamo danes, niso misli svobodne Vsenemcije smatrali za izgubljen o, t u d i nam ne treba, da bi obupavali brez nade, kajti pred vsem svetom obstoji nemška država, ki sili v spoštovanje. Imajoči vedno pred očmi veliko skupnost, pozabljati moramo vse razlike stanu, vse spore in osebna nasprotstva ; in spom:njajmr> se besed našega pesn;ka in prijatelja A vrelija Pol-zerja :
\Yer tiri n< Feind ist. den solist du drum ni elit
hassen ;
IV- >lsnt*itm l'oll;e< Feinđ, den solist du tiichtig
1'assen."
Ali ste čuli signori ? ! Ljubezen Nemca involvira sovražtvo tudi proti Vam ! Nemci govore o svojem Trstu, o svoji deželi ob Adriji ! Da, gospoJa italijanska : tista struja v Nemcih, ki daje sedaj vso direktivo mišljenju in narodno-političnemu pojav-
strast in ohranit; svoji ženi srce in ljubezen... Povej sam, ali ona ne zaslužuje tfga ? 8imo kako dobro je in tudi lepa ! . . Vsaki dan je lepša in dražestneja ! A ti se odoiikaš od nje in hrepeniš za ženo, katera svojega moža izdaja, katera izda tudi tebe ist »tako. Ne, , Alt red ' Ti se moraš popravit', ti se prilagodiš dobri ženici, samo zanjo boš živel, njo samo ljubil. Je-li, da hočeš ! Obljubi !...
In Alfred je moral obećati mnego tega, kar je mogel in česar ni mogel izpolniti, da le pomiri teto. Pozabiti Melito, njo ne ljubiti, kakor je želela baronica, tega ni bil v stanu. Tu so bile zastonj vse besede, modri sveti in glas lastne vesti. Nenasičena ljubezen, to je bilo sednj v njem najmočneje čut-stvo, ki je prevladoval> njegovo bitje. On je bil ve- v Melitini oblasti, bolj, nego kedaj poprej.
Manevri na Ogrskem so se pomi kali h koncu. V Saint Maurice-u je bilo malo gostov več. Koncem avgtiBta so začeli odhajati in tildi Melita se je odpravljala na odho i.
Ijanju v Nemcih, vam pravi v lice, da vi ste dedni sovražnik nemštva, Jtaterega morajo oni sovražiti tu li zato, ker si domišlja, da je on gospodar v »našem« nemškem Trstu !
Ali to vse je še rahlo, pride še huje, o gospo la ! C.tirati vam hočemo stvari, ki vam poženejo rudečico v lice, če imata sploh še kaj samozavesti v sebi !
Ob novi isMi železnici.
Podslapinsky.
Ze dlje časa sem bil namenjen, da se popeljem enkrat po novi istrski železnici ogledat si notranjo Istro. — Slednjič pa sem ee odločil in tudi izvršil svoj sklep. In odkritosrčno povedano : ni mi bilo žal! Vožnja po novi istrski železnici na progi Trst Buje spada gotovo med najlepše vožnje, ki si jih moremo misliti. Panoramo, ki se odpira tu očem, ni lahko opisat'. Treba videti vse to.
Vendar preidimo k stvari.
Nekega krasnega dne sem v družbi prijateljev sel v železnični vlak, ki je odhajal proti Izoli in dalje. < )kolica koperska mi je dobro znana in zato nima za me nikake zanimivosti, ki bi mi bila nova. Za ptujce pa so vsekako najzanimiveje soline, ki obkrožavajo mesto okoli in okoli. Jako ugoden utis na-pravljajo lepo obdelana polja in vinogradni nasadi, pa dvorci, goBto nasejani med vinogradi in oljčnimi nasadi, in ki služijo v poletno bivanje imovitejšim Koperčauom in Trža-čanom.
Mene pa zabode v srce vsakikrat, kadar si ogledujem to krasno okolico s tem; prekrasnimi dvorci, in izvil se mi je še sto in stokrat iz prsij bolesten vzdih : krasna zemlja, zemski raj, a zakaj si prešla tujinstvu v last ? ! Zakaj se šopiri po tem prekrasnem delu naše nekdanje skupne domovine prevzetni tujinec ? !
Prišli so bi i benečanski naseljenci, sle-parili naše ljudstvo, oropali ga zemlje; in tam, kjer je bil poprej gospodar, postal je naš človek pozoeje kolon, čegar usoda je bila slabša, nego je bila usoda nekdanjih sužnjev ! !
A če se prav spominjam, je ravno neki italijanski list pred nedavnim časom pisal, da se mora maščevati vsaki greh ! In to velja v polai meri ravno o italijanski oligarhiji v Istri. Erinije že kažejo pošastne glave ter grozč ugonobit: ono kliko, ki je prizedejala našemu narodu toliko zla ! Italijanska oligarhija v Istri je danes navidezno šj vsegamo-goćna, a v resnici nosi na sebi že vse znake propadanja ! To tembolj, ker ne dobiva več — vsaj v tolikih merah ne — novih življen-
V zdravilišču je imela ostati največ še pet dni in potem kreniti na Vrbsko jezero najkrajšim potom. Nu, do tega ni došlo.
Nenadoma jej je došla od očeta brzojavka, da jej je mati na smrtni postelji in da jo želi videti še enkrat. Temu pozivu se je morala pokoriti. Dobivši brzojavko, je zajokala — ali iz žalosti radi matere, ali radi tega, ker se ne more sniti z Alfredom, tega niti sama ni vedela prav. Sporočilo je bilo tako, da ni bilo še le premišljati. Mogoč je bil samo jeden sklep: odpotovati nemudoma ; Melita je — brzojavivši Alfredu o tem ne-
skih moči in pritoka iz — slovanskega renegatstv a!
Koperska okolica postaja danes vedno bolj narodno zavedna in se tudi na gospodarskem polju emancipuje vedno bolj. Kakcr so nekdaj meščani potiskali slovanski element vedno bolj proti notranji Istri, tako se danes vrši proces v obratnem zmislu : danes se mora umikati italijanski element ped za pedjo proti morju. Lepo razvita narodna organizacija, društva, gospodarske zadruge, so že precej osamosvojile ntš3ga kmeta, da se mu niti ne treba več zatekati k oderuhom in pijavkam v mesto. S tem pa je mnogokateremu meščanu odpadel glavni vir dohodkov in posledica temu je, da propadajo ena tntšJanska družina za drugo. Prodajajo zemljo, prodajajo posestva in kos za kosom prehaja v slovanske roke. Italijanskim oligarhom pa se odpira — široko morje. T o j e maščevanje zgodovine!
Mej takimi mislimi smo se približali Izoli. Seveda je to mestece, — kakor istrska obrežoa mesta in mesteca sploh — danes še popolnoma italijansko, okol ca pa je slovenska.
Posebnega ni opaziti tu. Zemlja in vinogradi so še vedno skrbno obdelani. Jako romantičen utis napravlja tu ovinek, ki ga nareja železnica okolo mesteca. Najprvo zagledaš mestece od vzhodne strani, potem od južne in slednjič zapadre.
To je res jako zanimivo !
(Pride še.)
milem slučaju
odpotovala proti Hr-
vatski.
Grofica Ana je res smrtno obolela. V iem kratkem Času, ko Be je Melita mudila v inozemstvu, so fizične moči stare grofice jele rapidno propadati. Njeni otroci niso bili poleg nje, grof Orfeo si je zdravil zopet svoje rhevme v Krapinskih in pozneje Varaždinskih toplicah, kjer je prilično veselo živel, gibaje se ve'inoma v družbi gospa V Deli-dvoru
Politični pregled.
V Trstu, G. obtobia 1902.
Še »Dante Alighieri«. Z občnim zborom tega društva ee bavi tudi =>Agramer Tagblatt« od minole sobote na uvodnem mestu ter izvaja, da je to društvo le navidezno kulturelne, v resnici pa politične nravi. Temu dokaz vidi rečeni list že v okolnosti, da na občni zbor ni prišel minister za nauk ali njegov namestnik, ampak državni podtajnik m i n i s t e r s t v a za v nanje stvari! Kar se dostaje delovanja tega društva na vztočni obali Adrije, torej v avstrijskih pokrajinah, meni »Tagblatt«, da je naravnost neumevno, kako si sploh upajo priznati tako akcijo?! Tudi če je Italijanov v teh pokrajinah, pa je avstrijski vladi dol-noat, skrbeti za njih kulturelne potrebe ! Za avstrijsko vlado je naravnost razžaljivo, če inozemsko društvo prisvaja nje dolžnosti in naloge ! Avstrija ima svoje šolske zakone, ki obsezajo vse, kar je potrebno za šolo. Kako prihaja torej tuje društvo do tega, da hoče te šolske zakone korigirati in spreminjati
sti bili samo oni dve : grofica Ana ;n Eve-lina, katera je mogla delati sedaj z grofico, kar je hotela. Dokler je bil grof Orfeo v dvoru, se je pobjžna tovarišica še nekoliko vzdrževala, ker je grof Orfeo temu ali onemu prigovarjal ter ni dopuščal, da bi grofica v vršenju pobožnosti preko svoje moči škodovala svojemu zdravju.
Ko je bil grof odšel v kopelj, sti oni dve marljiveje nego kedaj zahajale v dvorsko cerkvico na molitev ; sveta maša se je darovala vsaj po trikrat na teden, navadni razgovori mej grofico in njeno tovarišico so postajali redkeji in krajši, a tem več sti čitali sveto pismo in življenje svetnikov. V svoji gorečnosti je šla grofica tako daleč, da se je začela postiti celo o nepostnih dneh, česar niti ne zahteva cerkev od ljudi njene dobe. Bila je neprestano v neki sveti vzburjenosti, ki je slabila njene moči, česar pa ona niti opazila ni. Trebalo je najmanjega urlarca, da zruši to slabo, uvelo in iznemoglo tilo. In ta udarec ni izostal.	Pride še.)
njih dol..Ma 1 V italijanski pokrajini Videm »ki živi .'i<).0<)0 Slovencev. Kaj bi rekla pa italijanska vlada, ako hi n. pr. družba sv. Cirila in Metodija hotela v Vidmu snovati slovenske šole ?!
Osobito značilno se zdi zagrebškemu listu, da se »Dante Alighieri« toliko bavi ravno z Dalmacijo, kjer ni italijanske narod-nos t: kakor take. Tu pač ne odločujejo kulture ni ali narodni, marveč politični vzroki.
V	Dalmacji bi hoteli se le ustvariti italijansko narodnost. Za tako nalogo je domače društvo »Lega Nazionale« prešibko, zato mora Dante Alighieii« prihajati v pomoč. Med obema društvoma je torej jako tesna zveza : obe stremiti p3 istem cilju, oziroma, »Lega« je le podružnica ol »Dante Ali-ghier.c. V Trstu in Istri bočeti s pomočjo šolstva preprečiti napredovanje narodne zavesti med Hrvati in Slovenci in tem poslednjim oOjemati — kolikor le možno — zemlje, ki »o si jo Hrvatov in Slovencev predniki prisvojili *-e svojo krvjo. V Dalmaoiji pa gresf »Legac in »Dante« za pridobivanji, ki bi bila možna le polom raznarodovanja. Glede vse^a Primorja pa gresti za tem, da se vzdrž- predsodek italijanskega značaja in da se gladijo poti italijanskemu gospodstvu.
Viilari se sklicuje na to, da je jezik na m<<r;u italijanski. To je bilo res nekdaj tako, a ne dokazuje ničesar. Nekdaj je bila italijanščina go)j»odovalni jezik na ladijah v vseh morjih ;n ?ato se je ohranila tudi italijanska plovbena terminologija do današnjih dni. Ita-l janski je bil jezik *a pomorščake, kakor je n. pr. franc /.ki jezik za diplomacijo. Iz tega pa ni emeti delati nikakih sklepov. Niso ladije, ki dajejo deželam značaj, ampak narobe je. Na ladjah vejejo zastave držav, katerim te ladije pripadajo. Morje samo nima ni kakega jezika. Ob obrežju Italije je italijansko, ob obrežju Dalmacije je hrvatsko. V kolikor je italijanski jezik potreben ra plovbo, ga uče v navtiških šolah. V to ne potrebujejo po-pomoči Italije.
»Agratner Tagblatt« zaključuje: Akcija društva »Dante Alighieri« se dostaje v prvi vrsti Hrvatov n Slovencev, ali je istotako najurena proti Avstriji ! /ato bi bila dolžnost avstrij*k vladi, da se proti društvu »Dante Alighieri« postavi na ietn odločno stališče, na katerem stoji italijanska vlada t.a društvo. Žal, <!a temu ni tako ! Na Danaju ne vidijo niti tesia, kar vidijo vsi ljudje. Ne vidijo, da tu šola in kultura dajeta le firmo za silen politični boj. Tam ne vidijo, kako so od tega društva ustanovljene šjle z italijanskim učnim jezikom le orodje, s katerim hočejo svoiečasno vse Primorje anektirati za Italijo. Š'le »Lrga Nazionale« in »Dante Alighieri-ja« v našem Primorju niso nikaki kulturelni zavodi, ampak čisto politične institucije. Italijanski jezik širijo tu, da g l a -dijopoti — italijanski ideji! Akcija društva je eminentno irre-de d ti " t i c d a in šole istega v našem
O
Pr'm »j i j n's > nič dražega, nego gnezdo iredente. -Ali ni, da bi se človek izjokal. ko avstrj-Ua vlada gre mestnemu zastopa tržaškemu ca roko in zabranjuje snovanje slovenskih ljudskih šol?! Hrvatje in Slovenci imajo pravico t"ž;ti radi delovanja »Lega naz onale« in diuštva »Dante Alighieri«; ali velika krivda zsdevlje tudi avstrijsko vlado, ki se svojo napsčno politiko povspešuje cilje akcije, kateri na čelu je Pas<juale Viilari.
Pogajanja med Avstrijo in Ogrrsko.
V	soboto so se avstrijski ministri dr. Koer-ber, dr. Bohm Bawerk, baron Call in baron Giovaneiii « dpeljali v Budimpešto se svojimi re6|>ekt:vn mi sekcijskiuii načelniki. A ne morda v to, da izvrše zadnje formalnosti na dogovorih, sklenjenih na Dunaju, ampak da nadaljujejo na Dunaju pretrgana pogajanja. Ali z drugim; besedami : tudi zadnja osemdnevna p gajanja niso prinesla to!i željno pričakovane rešitve !
Danes nam nedostaje tozidevnih brzojavnih poročil iz Budimpešte, ali da je položaj jako resen, priča dolga brzojavna eituacijska slika, ki jo je »Neue Freie Prcsse« prejela v sobota iz Budimpešte. To je slika temno v temno.
V glavnem je bila nagodba na Dunaju dovršena : ali ne sklenjena, ker so iz nekaterih nov:h postranskih vprašanj postala glavna vprašanja. Nitgodbeno vprašanje da se niti približalo ni svojemu koncu. A nikd > ne ve prav, kje tičijo težave. Eni menijo, da so v avtonomnem carinarskem tarifu, drugi v vprašanju valute! Poleg tega pa vidi dunajski še neki zadržek, ta namreč, da trojica
ogrskih ministrov sploh nočejo, da pride do sklepa nagodbe. »Neue Freie Preske« je v imenu g. Koer-berju silno nejevoljna tudi radi tega, ker ogrski vladni listi beležijo z neko zlobnostjo, koliko vsega je zahteval gospod Koerber tekom pogajanj in kolikokrat je — od-jenjal !
je sedaj njega jedini cilj : otresti se turškega jarma. To psihologično stanje morale bi velevlasti upoštevati in računati z dejstvom, da v Macedoniji ne bo prej miru, dokler se ista ne osvobodi od Turčije.
Tudi v Stari Srbiji se ustaja neprestano širi. Te dni je neka ustaška četa zapodila v beg četo turških vojakov. Sedaj se ustaši združujejo v Prekazu, kamor koraka
bata-
Ali jeden zelo važen pouk so dobili sedaj odločilni krogi na Dunaju. D kler eo bili j turški poveljnik Šemsi paša se štirimi na krmilu faatt>, Badeni, Thun, je bil — ; lijoni pešcev in jedno gorsko baterijo, po zatrjevanju nemških listov — vedno le
slovanoHlski značaj teh vlad, ki je Ogre na-	TfŽSlŠJCČ^ VC3tl
vdajal z nezaupanjem in oteževal pogajanja, j Nlirodni dom v Trsta. Z cfeM.iojrin
Ogn da smatra,o-tako nekako so pel« nemški tloem je stopilo vprašanje zgradbe »Narod-listi v jednomer — kakor pogoj za potrebno Qega domac y Tnjta y odlo5ilni 8tadi^ ZafteIo>
se je namreč s podiranjem stare stavbe, na
harmonijo med obema polov cama monarhije to, da se na tej strani zagotovljeni ustavni odnošaji, da so torej v Avstriji liberalni Nemci na krmilu, ker ti jedini da dajejo potrebno garancijo za obstanek ustave.
katere ruševinah se dvigne v dveh letih — ako ne bo nepredvidjenih zaprek — ponosno zgradba »Narodnega domac, katera bo pričala o zavednosti, žilavosti, delavnosti in na-
No, Bedaj je gispod Koerber na krmila.! predovanja slovenskega življa v Trstu. Ne Njega menda vendar ne bo nikdo prišteval moremo opustiti tudi današnje prilike, da se slavofilom, marveč je v najintimnejih odnoša- zahvalimo naši posojilnici in njenemu vodstvu
jih z nemško liberalnimi krogi, o čemer priča najbolje tisto živo zanimanje v »Neue Freie Presse« za njegovo ministarsko usodo. Tn vendar ! Resnica je ta, da so Ogri ostali t;sti neizprosno sebični Ogri kakor so bili vedno! Se več : pogajanja niso bila še nikdar tako
na tem, da je vzela ✓ svojo roko to važno vprašanje ter jej želimo najboljšega vspeha v njenem delovanju na korist naše stvari. Priporočamo pa neobhodno posebno našim imo-vitejim krogom, da se oklenejo tega našega vzornega denarnega zavoda, kateri jim daje
težavna in vedenje ogrske vlade tako trdo- v vsakem obziru povolneje pogoje, nego vsi
vratno, kakor je sedaj, ukljub teinu, da je	tukajšnji tuji denarni zavodi, in kateri ima
dr. Koerber ne le prijatelj, ampak najskrbneji	namen, da gospodarsko osamosvoji in utrdi
žaščitnik in varuh nemškega liberalizma. Mo-	slovanski živelj v Trstu.
raie, ki jo nudi to dejstvo z neodklonjivo silo, ni težko pogoditi.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič V Carigradu. Sultan je ruskemu velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču podelil Ifcikar-red z brilijant'. Tudi spremstvu kneza in vsem Častnikom ruske vojne ladije, »Georgij Pohjedonoscev«, na kateri se je veliki knez pripeljal v Carigrad, so se podelili različni redovi.
V soboto zvečer je bil v Vldiz Kiosku
Kakor bo rastel ta naš važni deuarni zavod, tako bo rastla tudi moč slovenskega življa v našem mestu, kateremu življu je ta denarni zavod trdna in solidna podlaga.
Kedaj bi bili tržaški Slovenci doživeli gradnjo svojega »Narolnega doma, da si niso poprej ustvarili krepkega denarnega zavoda ?
Rušenje starega poslopja, na čegar mestu se bo ponosno dvigal naš ► Narodni dom«, pa nam simbolično predstavlja rušenje umetno
velikemu knezu na čast gala obed, na to pa | vzidanega in sedaj že preperelega laškega
gala-predstava.
O svojem prihodu v Carigrad je imel veliki knez ruski govor, katerega je pri dra-goman na poslaništvu prevel na francozko, turški minister za vnanje stvari, Tevfik paša, pa potem na turško.
Sultan je velikega kneza naprosil, naj sporoči carju pozdrave in zagotovilo sultanovega iskrenega prijateljstva.
Na Balkanu. Med vsemi svetovnimi dogodki, ki razburjajo javnost, naše čitatelje gotovo najbolj zanimajo dogodki na Balkanu in posebno na onem delu Balkana, ki je še vedno v oblasti tuiškega sultana. Saj je tu v igri osoda naših slovanskih bratov, on.h bratov, ki že stoletja ječe pod turškim jarrnam. Vsi evropejski narodi so se že osvobodili ; Nemci, Italijani, Francozi itd. imajo svoje samostojne države, le velik del slovanskih narodov mora še vedn^ hlapčevati tujim narodom, katerim je izročen na milost in ne-
gospodstva na naši zerulji ! To gospodstvo se bo moralo zrušiti v prah ter se umakniti jednakemu pravu za vseh. Potem bo naš »Narodni dom« tudi simbol mirnega, res ci viliziranega razmerja med obemi narodnostmi !
Bog blagoslovi zapričeto delo ! Spomenik na grobu blagopokojne?;* vladike sterka. Prejeli smo : Tržaški Slovenci ne morejo nikakor pozabiti dobrega vladike Šterka, ki je bil ves čas svojega škofovskega vladanja pravi muČenec, vkljub svoji veliki dobroti in miloti. Zato gre vsakdo rad, ko se je komu le prilika ponudila, na njegov grob na pokopališču pri sv. Ani. Ali v kakem stanju s3 nahaja ta grob? Bolno čuvstvo je prijelo vsakogar, kedor-koli je videl grob dobregi vladike.
Danes pa moramo omeniti, da je na t< m opustošenju kriv le g>li slučaj. Precej po smrti blagopokojne ga vladike je b;l naroean nadgrobni spomen-k. Po želji pokojnikovega
milost. Med Slovane, katerim gospodujejo	brata se je poverilo delo domačemu uanet-
tuji narodi, moramo se, žalibog, prištevati	niku Rend ću, ki je zasnoval lepo delo vju-
tudi mi avstrijski Slovani; a v mnogo bolj	goslovanskem slogu. Ž* za obletnico je moral
žalostnih razmerah, nego mi, nahajajo se	biti spomenik na grobu, a ker ni bil še do-
Slovani v Turčiji in ravno radi tcga, ker	vršen do takrat, je gotovo, da bo postavljen
tudi mi kakor oni, ječimo pod gospodstvom	za Vsesvete. S tem bo v obilni meri zado-
drugorodnih plemen, nas njih osoda še bolj	ščeno pobožnemu spominu na našega dobrega
živo zanima.	vladiko Šterka.
Ko se nam ponudi prika, opišemo točno umetni spomenik sim.
»Oboji prijatelji v kulturi- — tako završuje članek v »Berliner Tageblatt«, ka-
Kakor je našim čitateljem znano iz poročil v našem listu, se med Slovan! ni Turškem že od pričetka letošnje spomladi neprestano kuha. Novejša poročila pa zatrjujejo,
da po vsej Macedoniji kar mrg. li oborožen h	teri članek izraža žeijo, da bi v Dalmaciji
ustaških čet, ki imajo neprestane spopade z	Italijani kmalu premagali Slovanstvo. rednimi turškimi vojaškimi četami. V Cari- Ta članek je pisal »Berliner Tageblatt«
gradu so radi teh dogodkov že imeli vojni	o priliki občnega zbora italijanskega irreden-
svet, kateri pa je sklenil, da ne pomnoži ob-	tist čnega društva »Dante Alighieri«. Članek
stoječih vojaških posadk v Macedoniji, ker	priobčuje med drugim tudi izvod iz poročila
je to ob sedanjem stanju turške vojs<e ne-	znanega senatorja Villari-ja in zaključuje tako-
izvedljivo.	le : *Italijacstvo naj bi v Dalmaciji postalo
Kakšen bo izid tega gibanja, je težko	zmagovalno nasproti Slovanstvu in naj bi si
predvideti in to tembolj, ker je več odvisen	zopet pri bojevalo odvzete pozicije. Kar se t;če
cd evropske diplomacije, nego neposredno od vapehov ali nevspehov ustaje.
Kar se tiče reform, zahtevanih po velesilah, bi iste prav nič ne spremenile na stvari — tudi ne, ako bi Turčija imela toliko dobre volje in moči, da bi jih resnično
nemškega elementa nasproti italijanskemu, spt* razumljenje ne bo težavno; mi Nemci ne mislimo na to, da bi šiloma zatirali in hoteli absorbirati, kakor t> delajo Franc >zi v Tunieu.
Gotovo je, da bo možno priti do pre-
izvela, kolikor je v resnici nima in je ni	srčnega soglasja med Italijani in Nemci, oboji
nikdar imela. Turški Slovani so že Bklenili	prijatelji v kulturi«, svoje račune s Turčijo in ne težijo več za Za jutri nekoliko komentarja, reformami, temveč za popolno s v o- Najnovejša. Kakor doznajemo iz goto-
bodo. Reforme bile bi pomagale, da s"> se	vega vira, so vojaška oblastva odposlala lU4
uvele pravočasno. Tako pa se je prebival-	primorske no;ince k tretjemu polku, a
atvo slednjič naveličalo čakati in je izgubilo	mesto teh pride 65 Dalmatincev k tržaškemu
zadnjo sled ziupanja v turško vlado, tako, da	polku.
Nekateri menijo, da vzroka tej nenavadni odredlr. je iskati v februvarakih dogodkih v našem Trstu . . . !
Ne u mejo, ne znajo! V sobotni številki smo povedali, kako na našem magistratu obečnjejo postopati s slovenskimi vlogami. Ce le morejo, odklanjajo vsprejem istih, tako da mora oni, ki je prinesel vlogo, romati žnjo od Petra do Pavla. Če pa so slednjič vendar vsprejeli to ulogo, je pa ne uknjižijo in je nečuvenih slučajev kakor smo pov-darjali zadnjič — ko više instance odbijajo rekurze, ker tla niso bili pravočasno uloženi na prvi instanci, a v resnici j h ia instanca le ni vknjižila o pravem času.
Da gospoda, tudi to je možno ob naš h razmerah !
Ali rekaj druzega mo hoteli povda-riti danes. Ne le, da mora dotični k, ki je prinesel 9pis opravljati pravi križev pot od zapisnika do vice-diregenta, amp-ak utikati in pogoltati mora vmes marikatero neprijetno za našo narodnost, ali pa tudi za njegovo lastno osebo žaljivo opazko.
Ko ee je n. pr. minole sobote uradnik na zapisniku pod vsemi mi.žnimi pretvezami branil vspreti slovensko ulogo jn je videl naš Človek, da zas*onj zgublja besede, podal se je do vice dirigenta. Slabo je naletel. Tu ni bilo sicer toliko besedi, zato pa tem jasnosti.
»Mi ne umejemo tega jezi k-a, mi ne u m e m o n i e« — tako je gospod* »vice« jedrnato označi! svoje stališče nasproti slovenskim ulogam, on ne umeje tega jezika ! Ali davke in doklade pa tirjajo od on h, ki govore ta jezik ! Prav dobro vedo, kje biva sleherni posamični slovenski člen te občine. V vsako stanovanje ljutlij, ki govore tisti jezik, katerega gospod »vice« ne pozna, najde v slučaju »potrebe« pot ^elo — eksekutor.
Tako umejo pravičnost razni zapisnikarji in »viceti« na naši občinski oblasti ! Pa je še nekaj druzega tu. Ta občinska oblaBt, ki »ne zna tega jezika ia ne ve nič«, če Kdo prinaša slovenske vloge, je tudi p< litična oblast, ima svoj prešeneni delokrog, je organ Blavne cesarsko kraljeve vlad e...!
Nadaljnje zaključke naj si delajo čitatelji sami. K večemu, da bi mi še opozorili na neutajno konsekvenco, ki tiči v tem zistemu : kjer se odrekajo slovenske šole, so le v zmoto taki ljudje, ki hočejo pisati slov. vloge...! To je logično, je konsekventno. Da li je tudi — pravično ? Čitatelji — odgovorite vi !
Ne izzivati. Prejeli smo: Kako lepo bi se mi Tižačani lahko dobro imeli, ko bi nehala tista često malenkostna izzivanja o 1 strani naših sodeželanov. Da se pa to zgod», treba, da se naši sosedje priuče slovenskemu je«iku, kakor se mi učimo laškega. A ne le na adreso naših so J« želanov, ampak tudi na adreso — ali ne zveni t> kakor anomalija ? — državnih oblasti velja ta opazka !
Da, tudi državne oblastuije izzivljajo premnogokrat nepotrebne koijf! kte s tem, da dobro poznanim slovenskim krogom razpošiljajo laške pozive oziroma odloke.
Zraven tega je v navadi, da se slovenščine neveščim uradnikom izroča stvari, o katerih je znano že v naprej, da jim bo razpravljati v slovenskem jeziku ! Ti uradniki potem, ali silijo stranke, naj ee poslužujejo laškega jezika in to vk'jubu temu, da dotične stranke zahtevajo slovensko razpravo, ali pa apelirajo nanje, naj odnehajo iz — uljudnosti ! Če pa stranka noče biti tak': ^.uljudna«, da bi radi nesposobnosti javnega funkcionarja v jezikovnem pogledu odnehala od svojega dobrega, važnega načelnega prava, pa je kontiikt neizogiben.
Mi smo na tem mestu že opetovano nastopili za uvedenje trojezičnih uradnih tiskovin, a vsi ti naši nastopi so ostali glas upi-jočega v puščavi ! Izgovor pa. da dotični uradi le pomotoma izdajajo slovenskim strankam laške tiskovine (posebno pa pozive) se nam vidi prazen, ker, čim so akti slovenski, morali bi biti tudi pozivi slovenski.
Da se neha vsako izzivanje na to ^tran, naj bi uradniki, ko nalagajo pisarjem pisanje vabil, dostavljali na aktu besedo »slovensko« •— kar ne bo prizadevalo bog ve kakih sitnosti, pač pa odpravi vsako pritožbo.
Izvestni krogi menijo, da mi uživamo, ako zahtevamo slovenskih t skovin in slovenske razprave, toda tako mnenje je krivo, ker j mi ne zahtevamo s tem nič več in nič manje nego to, kar imajo že vsi drugi, ki niso n:č bolji državljani nego smo m;.
Da se pa naš delavec in kmet naj legije pogovaijata ez rema branita v svojem jeziku, to pa je menda tako naravna stvar, da l>i
ie smešili, ako bi jo hoteli še le dokazovati, del v zapor. Tam pa je še lastnika kavarne
Često moramo čuti od strani oblasti tudi prigovor, češ : saj vaši ljudje znajo tudi laški ! Najprej treba povdariti, da to nikogar nič ne briga, koliko jezikov jaz znam. Ce znam, sem se priučil v svoj prid, da priučeni jezik rabim, kadar je meni prav ! Nikdo pa se ne uči jezikov za to, d« bi s tem ustrezal komoditeti druzih ! Ali da bi cel6 se svojim znanjem dajal drugim pretvezo za zapostavljanje njegovega jezika! Ako bi iz dejstva, da jaz govorim tudi tuje jezike, javni funkcijonarji smeli izvajati pravico za odrekanje pravic mojemu jeziku, torej za kratenje narodno-političnih pravic, potem pa bi mi bila moja pridnost, moja sposobnost le v — kazen ! Si je li možno misliti veče absurd'tete !
S <*er pa je tisto poznavanje laškega jezika med našim ljudstvom — ako računamo l»ovprečno, kar pa moramo — jako problematične vrednosti. Žlobudrati par besed o gotovih stvareh in {»oslih, s katerimi se bavim običajno, to se še ne pravi poznati jezik!
Naj torej sučemo vprašanje, kakor hočemo, povsodi vidimo, da je le pretveza, kar se navadno navaja proti vršenju enakopravnosti tu li glede nažega jezika ! Nobena teh — pretvez ne raore prestati skušnje ni pred sodnim stolom zakona, ni logike, ni zdravega razuma, in najmanje pred sodnim Btolom — pravičnosti.
ki ga je spremljal v zapor, udaril s j>estjo po obrazu. S tem gostom pač ni bila »Evropa Felice« rreveČ — srečna!
Draibe premičnin. V torek, dne 7.-okt. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled •aredb« tuk. c. kr. okrajnega sodišča ca civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Navali blizo štev. 40, hišaa oprava ; ulica liergamasco	hišna oprava ; ulica
Valdirivo 19, vrvi; ulica Piela 2a, 4 konji in 4 konjske oprave ter 4 psi ; ulica Media •>'.\ I., hišna oprava : ulica dello Scoglio 31», voz.
Vremenski vostntk. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 17 0 ob 2. uri popolu 25.5 C.- — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 756.9 — Danes plima ob 10.10 jredp. in ob 8 38 pop.; oeeka ob 4.0"i predpoludn« in ob 4.07 pop VuiHne.
Društvene vesti.
Nadzornistvo delavskega konsuuiiieira društva pri sv. Jakobu vabi vse zadružnike na izredni občni zbor, ki bo dne 12. oktobra ob 4. uri popoludnc v šolskem poslopju družbe sv. Cirila in Metodija, ul:ca < riuliani 28.
nami, vračamo onim, ki nam je mečejo v obraz : vi izzivljate nas, ker nam nočete dati,
kar nam ere !
Vesti iz ostale Primorske
X Zveza istrskih parobrodnili dru
štev. Dosedaj eo imeli skoraj ves promet Očitanje torei, da mi izzivljemo, kadar paroorodov ob istrski in dalmatinski obali zahtevamo, naj se v našem jeziku uraduje z Italijani v svojih rokah. Slovani, ki tvorijo
večino prebivalstva teh dežel, se niso skoraj nič br gali za to stroko. Zadnje čise pa seje začelo tudi med Slovani nekoliko gibati v Protinem*ka manifestacija. — Ka- tem obziru, a tako malo, da bi Italijani lahko Kor -mo že omenili, priredi laško pali- mirno spali radi tega gibanja. Kakor drugod, tičn » društvo »Patria« danes, ob 815 uri pa bi Italijani tudi tu hoteli biti izključni zvečer shod v prostori i društva »Filarmo- gosdodarji in ne trpe, da bi tudi drugi ži-n co-Dramatica«, na katerem shodu IhmIo veli poleg njih. Slovani bi po njih nazorih protestirali proti temu, da bi nemška »Sud- smeli biti samo za to tukaj, da bi jih oni maric« priredila prihodnji občni zbor v našem izžemali. Da si torej še nadalje ohranijo svoje mestu.	izključno gospodarstvo na morju, namerjajo
Na shodu bodo govorili dr. S p a d o n i, ustanoviti zvezo vseh strskih parobrodnili dr. A t i 1 i j H o r t i • in dr. C o n s o 1 o. druStev, <la bi s pom >čjo te zveze že v Na shod pride tudi dr. B e n n a t i.	kali zatrli vsak poskus slovanske konku-
\ a/na razsodba najvišjega kasacij renče. skt~» dvora. V »Slov. Karolu« čita no : |	le	Ali gotovi naj bodo,
da s takim početjem le vzbude slovansko
redkejše, ker je delo na sestavljanju dnevnikov za metteurja jako naporno, a današnji slavljenec opravlja ta posel še z mladeniško čilostjo.
*	Jelen v ljubljanski okolici. — Na
Igu je v petek v lovskem gorovju grofa Auersperga grajski lovec ustrelil jelena težkega lOo kg.
*	50 letnica ljubljanske realke se je vršila v soboto. Stavnost so je začela s sv. mašo v nunski cerkvi. Nadaljna slavnost se je vrš la v prostorni krasni veži realke. Tu se je zbralo mnogo gosto* z deželnim predsednikom baronom lleinom na čelu ter sedanji učenci zavoda. I/ubljanska realka se je otvorila dne 2. mirca 1852. s tremi razredi, dne *>. okt. 184Wl.se je razširila v G razredno viso realko, dne 31. maja 1872. pa 7-razredno višo realko. Sedaj šteje realka 544 učencev. Sedaj je na tem zav\ du tudi potresno opazovališče. Slovensko se je zahvalil zsvodu g. tovarnar Lenarčič, na kar so učenci zapeli po slovensko B ?ethovenov /.bor »Čast Bogu !« Nemški je govoril prof. Schrautzer in po nemški s"> peli dijaki slavnostno pesem (zložil Foerster). V imenu dijakov je govoril fden njih — samo nemški. Ob eni uri je bil banket v steklenem salonu kazine.
podjetnost in da tudi v tej stroki Slovani začno boj za emancipacijo od laškega gospod-
Dvoje re^i je bilo do sedij. ki so na našem de/.einem in kazenskem sodišču dovajale do
gotove obsodbe. Ce ju na primer kmet v
i	-iti-	-i stva. Allzupchaif macbt schart'er —zapomnite
kakem prepiru zakbcal svojemu z<»perniku :	- * &	t
< 'afcaj, hudič, ubijem te, če ne danes, pa kak 91 s gaon •
dru, dan! - toži. ga je državno pravdni- j X V Opatiji je bilo od L septembra
štvo prav gotovo radi hudodelstva po § 99.	Pa vštetaga oktobra 2884
kaz. zak. in sod -če ga je prav zanesljivo	septembra 1902 pa do vštetega 1.
nfc■■ itla na p*r iresecev, dasi kmet o takih	Je M""rtl 589 09eb Dae 1-^tobra
izbruhih svoje surove jeze pravzaprav nič	1902 Je bi!o navzočih 1465 oseb.
hudega ne misli. Ntotako so bli vsikdar	X Grozna nesreča v solkanski pa
obsojeni mladenci. ča so jo, dasi še niso bili	plmlcl. V sredo po osmi uri ponesrečil se
klicani na vojaški nabor, hoteli popihati v	Je v P*P™ei v S .lkanu 23 letni mladenič
Ameriko na delo. Se<laj je pa kasacijski	Jožef Bcme- Bil Je krilec P" p^nem kotlu,
dvor v jednem sluča u razsodil, da je o ta-	Ko Je *ekaJ popravljal pri stroju, prijelo ga
kih obsodb ,1. dokazati obsojencu, daje imel Je koI° za ohleko ter	v trenftku zma*
namen, za stalno preselit, se v Ameriko, kar Btil°- Ko 80 U9tav"ili 9tr°j» Je bi! nesrečni mla-pa se o vsakem mladem človeku, ki je pustil | d«cič Valnom* strt črez sre lo, obleka pa doma o-eta in mater, ne sme domnevati brez Je ob visela na tračnici
dokaza, meni nič tebi nič. Vsled tega jede-	X Brezobrestna posojila na frori-
želc > so<lišče v /a.inji dobi precej mladih ;kf,»- Vinogradniki, katerim so bile že pred »Amerikancev« oprostilo, dasi so bil: zasa Par me9eci rtAene l,rošnje 7:8 brezobrestna
cen na potu v drugi kotinent !	P°soJila iQ 90 jim bila ist<1 tudi <lovolje™.
tll , ... ... „ . ...	niso še dobili dotičnih zneskov. Vsa stvar,
Družbi sv. Cirila in netodija je Nj. i .. , .	.	A
, . . . . ... .	IT . pravno, leži zopet na c. kr. namestni3tvu v
prevzvis3n st deze.n: predsednik baron Hain L, J '	...	..	, .. ..
. , ... ,	, i - r- • • . Trstu. Znano je, da je tudi pred rešitvijo
pno».?il, <la	c^sar ve el izročiti jei za- I	.	.«,
,	,	. .	teh prošenj c. Ur. namestnistvo v tej stvari
hvalo na zrazih zvestobo ;n u ianosti povo- , ,	, .	, . ,
.	..„,, ..	.	.. tako konsekvetno posnemalo polževo hojo, <la
dom o ene \\ 11. velike skupscine v II.	,	.
t^. . ."	ni bilo že res več lepo. — Mi s-cer ne vemo,
l>.str:ci.	i	-	r
, .	. . r ,, , .. kake ovire zadržujejo izplacanje dovoljenih
^uirt na delu. 1 ezak Lu ca Cerkvenik,	w	, ,	,
svot. To pa vemo, da bi se se tako velike
star 76 let, hotel je včeraj popoln dne v h si :t. D ulice Istituto prenesti neko banjo iz jedne sobe v drugo, v katero se mo:a iti po kakih štirih stopnicah. Ko je dospel starček na zadnjo stopnico, padel je tako nesrečno, da ie kmalu za tem umrl. Truplo so prepe Ijali v mrtvašnieo k sv. Justti.
Drobne vesti. Požari. Sinoči je nastal požar v skladišču hiše št. 1 A v ul?ei Giui:«. Došla sta dva **oza gasilcev, ki so v jedni uri pogasili < genj. — Kmalu na to je nastal ^ genj tudi v prvem nadstropju hiše št. 4 v u ci Torricelii. Tudi tu so gasilci po
ovire prav lahko odstranile, ako bi bilo nekoliko več dobre volje in pa manj komoditete v Trsiu. Nekoliko več brige za naše vinogradnike in davkoplačevalce bi vendar j škodilo. Tako piše »Gorica«.
Vesti iz Kranjske.
* Stavbena kronika v Ljubljani. Letos je zraslo v Ljubljani dvanajst čednih zasebnih hiš, modernih poslopij, ki so v diko mestu. Deželni dvorec je razen dvorane do-
vršen ; istotako just'čna palača razen porotne jednournem delu pogasili požar, ki je prov- j dvorane. Prihodnje leto bo na razpolago šest-
zročil kakih 1«KX» K škode.
Č uden način plačevanja. 33-letn težak Ivan Perossi »Pačtf« zapil je v kavarni »Europa Felioe* za jedno krono pijač i n je hotel oditi, ne da bi plačal. Ko ga je natakar ustavil in zahteval plačilo, je
deset do osemdeset stanovanj, če tudi ne cenili, pa vsaj ne nerazmerno dragih.
* Redko praznovanje. V soboto je praznoval metteur en pages »Slov. Naroda«, gosp d I- ran Hribar. 30 letnico službovanja v »Narodni Tiskarni«. Nad 20 let že se-
»Pačfcf« vrhu tega še pobil za 2 20 krone 1 stavlja gospod Hribar vestno in marljivo pos.de. Poklicali »o redarja, ki ga je odve- '»Slov. Narod«. Tako praznovanje je tem
Vesti iz Štajerske.
— Tovorni vlak povozil pestunjo i u "> letnega otroka. Blizu postaje Kincl-ber na Gor. Stijerskem je šla včeraj neka pestunja s 5-letuim otrokom preko železniške proge v hipu, ko je bil prelio I že zaprt radi bližajočega tovornega vlaka. Ko sta bila sredi pr^ge, je pridrvil vlak in podrl oba na tla in šel preko nju. Otrok je bil na meatu mrtev, dekla pa je umrla v nnlo urah.
Razne vesti.
Koliko je Poljakov! Prof. C«erkrw*ki je sestavil za historijska filoz »f-iki oddelek krakovske akademije sledečo statistiko : Koncem leta li*00 je bilo vsega skupaj 21 milijonov Poljakov: v Aziji 03.000, v Ameriki 1 mil. 500.000, v Evropi 19 in p<*l milijona, k čemur bi se moglo prišteti še 8 mil. Zidov, ki žive med Poljaki ?n se priznavajo z i Poljake. V Evropi so razdeljeni Poljaki tako le : v I Ruski Poljski (brez Ž.dov) 7,650.000, v ostali Ruski 4 705.000, v Nemčiji 3,600.000, v Avstro Ogrski 3.600.000, drugod po Evropi nekaj čez 50.000.
Pog eb Emila Zole. Včeraj se je vršil v Par zu pogreb Emila Z le. E^ogreba s« je udeležilo kakih sto tiseč ljudij. Od vseh strani, ce!<5 iz Amerike, je došlo neštevilo vencev. Ob krsti so stopali naučni minister Chaumie, Hermant, Ljudevit Halevv, Oc-tave Mirbeau, kipar Charpentier, Fae<juelle in Briat.
Pogreb je pričel ob 1l/* ur' popo-i ludne. Drevfus je bil vsejedno v sprevodu, da si so prej z igotovljali, da ne pojde, kar se je storilo, da se preprečijo demonstrac;je na-cijonalcev.
Na grobu so govorili naučni minister Chaunrč, Hermant in Anatole France, ki se i je v svojem govoru posebno spominjal uloge, katero je Zola igral v Drevfasovi bferi. France je jako ojstro napadal Drevfusove in Zolove nasprotnike.
Po dovršenih govorih korakale so mimo groba razne deputacije, ki so polagale vence 1 in cvetje na grob. Me<1 deputacijarai so bile zastopane tudi razne framason^ke l iže.
Po pogrebu pa so Drevfusovi pristaši uprizorili na »place B'anchec demonstracijo in aklamirali vss one mimogrediče osebe, ki so igrale o Drevfjsovi tferi vfcžoe uloge Drfvfusu v prilog ; meri drugimi eo aklamirali tudi Drevfusovega branitelja, odvetnika Labori-ja, ki je imel na to kratek nsgovor na občinstvo.
Nacijonalci so hoteli uprizoriti prot'de-monstiacijo, zbog Če^ar bi bilo kmilu pr šlo do spopada med nacijonalci in socijalisti ; to pa je preprečilo redarstvo, ki je se pravočasno poseglo vmes. Vsejedno pa bo se tu pa tam spopadle male gruče in je bilo par oseb težko, nekoliko njih pa liihko ranjenih.
Poroka na železnici. Gosp. \Vhite, uradnik južno ameriške železnice, ima jako naporno službo. Vedno mora potovati. No, vsa ta služba ga vendar ni zamotila toliko, da bi se ne bil — zaljubil. Ali za nekaj druzega absolutno ni imel časa — za poroko namreč. Zato je svojo izvoljenko vzel k sebi na vlak in przval brzojavno duhovnika, naj ju
' počaka na kolodvoru, ker se hočeta por^čit", In res : duhovnik ju jje Čakal na kolodvoru ' in stopil v vagon, kjer je iz%'ršil poroko mladega para v navzočnosti železniškega osobja in potnikov. Kakor priči sta bila dva železniška uslužbenca, a sam strojevodja je 1 držal novoporočencema — slavnostni govor!
Prerezal si vr^t ! Anton Zvečko Marjti-nov, mož 40 let, oženjen in oče treh otrok iz Strnice pri Trsatu, je v poboto okolo pete ^ ure zaklal samega sebe z nožem za trte. 1 Nekaj časa sem je mučila Zvečkota ntrvo-' znost ; bil je molčeč in žalosten, in se je bil že izrazil proti nekaterim, da je naveličal ' življenja. V soboto popoludne je torej pora-| bil priliko, ko ni bilo nikogar v hiši, da si je prerezal grlo in si končal življenje. Ko je 1 njegova žena prišla domov, našla je grozen ' prizor — svojega moža v krvi. Ko je prihi-tel zdravnik, mu ni preostajalo druzega, nego konstatirati žalostni konec Zveekota.
54.000 K je poneveril viši poštni ofici-jal Kari Hroch-Burgbardt, ki je s'užboval na pršti v NVHhringu, na Dunaju. Hroch je pobegnil.
Loterijske številke, izžrebane dne 4.
oktobra :
Trst	41 70 35 :»1 30
I ji ne	4t» 14 44 i9 52
Brzojavna poročila
Štrajk premogarjev na Franeozkem.
LIEVTN 6. (B) Zborovanje, katetega se je udeležilo 2500 premogarjev, je vspre-jelo seglasno dnevni red v smislu splošnega štrajka.
VALENCIENNES 6. (B) 55 tu zbra-| nih odposlancev »rumenih« sindikatov pre-| mogarjev je s'ilenilo nadaljevati tlelo ter objaviti oklic, s katerim se premogarji po-! zivljajo, naj se, če potrebno z oboroženo 'roko u p rej o po^kus^m onih, ki so za štrajk.
Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko.
BUDIMPEŠTA 5. (B) Skupne mini-sterske konference fo trajale danes od 10. ure predpoludne do 1' 4 ure popoludne in od 4Y2 do 8. ure zvečer. Vnovič je sprav-! ljenih na jasno več spornih vprašanj, pogajanja pa niso še zaključena. MinUterski pred -sednik dr. Koerber in avstrijski re3ortui ministri dospejo v ponedeljek zjutraj nn Danaj.
DUNAJ (>. (B) Ministerski predsednik dr. Koerber, finančni minister Bohm Bwirk, minister trgovine Call; minister poljedelstva j Gtovanelli in sekcijski načelnik St'bral so ; dospeli danes zjutraj iz Budimpešte semkaj. Dogodki v Parizu.
PARIZ 6. (B) Večer je minul mirno, i Tekem noči je zaprla pjlicija 6 o«eb, od katerih so dve obdržali v zaporu. ^It-j izpuščenimi je tudi neki ruski dijak, proti kateremu pa se bo postopalo radi hujskanja proti policijskim organom.
XKKXXKKKXXKXKK KX
X
U
X
K
X
X
X
X
v
X n
X X X X X X
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarste zadruge t Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej firfton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja toTamjoMstrajrimorste dežele.
.Solidnost zajamčena, iajti le^ aeo*u5i v to nalašč pripravljenih prostorih 9 temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
SV Album pohištev brezplačen.
x
X X
X
X X X
K
X X X X X X X X X X
xyxxxx«xxiciexx>*Mx
f^ta® taaJsPaJSJoJaJo)
| MsaimsF Levi Miizi f
m ©
©
(O
©
©
Prra la aajTečJ« torama pohUtva Tieh vrat.
•J T R S T
TOVARNA: |	ZALOGB;
Via Teaa, j Piazza Rosari« it Ž vogal 1 (So lako poalopj«) Via Llaltasta | in Via Rltorf« It. 21 Telefon it. 670. -MOM-
Velik izbor U.p-:carij, zrcal ln tllk. U-▼riaje naročbe tndl po posebnih načrtih.
Cone br«i konknrinoi.
ILUITKOUIJ CIIII ZiSTOlJ II FK1II0 Predmeti postavto se na paiobrod a J« žele-nI20
&
Sf
Sf
Sf
6f &
V* ^
m a m
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjiL cm ah. Za enkratno insercijo se pla^a po 2 str*, za besedo: večkratno inercijo pa ae cena primerno sniža. Ogla« za vae leto za enkrat na teden stanejo po KT ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanj« objava 60 stot.
V Trstu.
Zalora likerjev t sodcih in budilkah
ulica de)le Acgue 12 Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Perhauc Jakob
h <t
Anton Šorli
Keprefforljirp mrežice.
v Trstu. Piazza Negozianti St. 1 f lltJfc U- priporoča slavnemu občinstu
■voje nepregorljive mrežiee <rettine) ^Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer."
Karane.
priporoča svojo kavarr o ►Commercio« kjer je shajališče Slovencev. Na razpolago so vsi sloreiaki in ^ mnogi drugi čaaniki.	j ^
I o I/ ParilQim Ulica Stadion 5t 20. pe
J d K. roillduu karna 9lftd^arna
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejeuna tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna
Prodaja rr anifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Ponte della Fabra št. 2.
in podružnica
citta 9i £on3ra"
ulica Poste nuove št. 9. (Biurerjtva lisa).
Velika raTn^a irgotovljenih oblek za mofcke in detke Velik izl < r oblek za moške od gld t>-f>'> X do 24. 7& dečke od gld 4 do 12 suknene joje * v velikem izboru od gld 3 do S. zimske močne in \ podrite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5— J 14. ravno take pod-ite s kožuhovino po gld 12. — Povr-ne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32 Jopiee za dečke v raznih oblikah in barvali, volnene hlače od gld. «50 — 4JtO, finejše od gld 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od .*> — 12 let od gld 2-50 — 10. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od mcleškina (ziodjeva kožaj za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu.
(rtane močne srajre za delavce gld. 1.20. Ve lika zaloga snovij za moške obleke na meter al tudi za naročbe ca obleke, ki *e izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove zprejemajo izdelovanja obleke po mtri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke.
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud šolo) Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe In otroke.
Postne naročbe se izvr-e takoj. Pošiljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako del^ na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po kon kurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster.
Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-ntga skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. ptiv. avstr. Lloyda.
i XXXXX XX XXX XXXXXCXXXXXXXXXX)OOOOC\
V novi trgovini na drobno	Q
Peter Klansicb 1
Piazza Nuova (Gadola) št. 1, zraven bukvarne Chiopris
se nahaja bogata zalog*a
platnega in bombažnega blaga za opravo nevestam po
najugodnejšimi cenami.
- - Velik dohod fruštanja in pogrinjal. - -
Efimi zastop se zalogo za Trst, Goriško. Reko. Istro in Dalmacijo TOVARN ZA PLATNO IN PRTE v COURTRAI, FIANDRIJA (BELGIJA).
:xxxxxxxxxxxxxxxoxxxxxxxxxxxxxx
tHenrik Preuer
Trst, Via Nuova štev. 18.
Tovarna pohištva od bambusa, fušpana in vrbja.
popolne oprave, najbolj pripravne za
darove kakor: stolice, naslanjači, etažere, mizice, španske stene za peči ali proti prepihu itd. itd.
Naj zmernejše cene.
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št 12 (zadej c. k. sotinije) — TRST
priporoča svojim efnienim iojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, l> »lisi evetlo ali teu.no p« l.tlrano, kakor za spalne, jrdiine in vizitne «d>e. Sprejema tudi naročbe za vspkovrstue izdelke po nsčitu ali poprave, krtere izvisi v Lajkrajšeni ea*u in v polno zadovoljili »»-t naroči ulj a.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mesiu, okolici in na dežel: v smislu ^esia : Siojl k svojim!
Epilepsija.
Kdor trpi na omotiri. krču in drugih nervoznih straneh. naj zahteva o tem
knjiž'co Vdobiva Fe brez-}•■:<<v'tio n franko v Schwan-nen Apotheke Frankfurt
P. n. gospod!
Poti p-: s ni si časti nazn: n 1 i V: m mu blfcgort dju, da je | revztl trgovino voska in drugih priprav za crkvene slavnosti. katera trgovina je bila ustanovljena vze leta 1840 in se nahaja v ulici Muda vecchia štv. 2 pod tvrdko gosp. Dragotina pok. Nikola Drioli in katera bode od sedaj naprej nadaljevala pod imenom
„K sv. Antonu Padovanskemu"
..AL SANTO Dl PADOVA'
OBU VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?
—	Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste r ulico Riborgo št. 25 po domače
k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar. Prave
kranjske klobase
razpošilja po poštnem povzetju od ."> klg. naprej, kilo po gld. 1 ..">"> Angela Novak. Trebnje. Dolenjsko.
TOUflRNfl POHIŠTUfl
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
H X
H
ulica Cassa d! Risparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje
„Anteno It Fran"
krčma
v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste:
liter po 40 kr. „ „ 36 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah.
Družinam se pošilja na dom
od 10 litrov
naprej: Ipav^ko belo liter po 32 kr. črno istereko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem /inood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip P lir lan, lastnik.
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld. 20 nvč..
Ena krasna ura točno idoi-a z verižico, 2 letno iam-stvo : 1 čudovita in a ir i č n a 1 a t e r n a 3 i'") krasnimi podobami : 1 najnovejša broša: 1 lepa -pila za kravato : 1 k rasei kol jer i/, orijentalskih biserov, mo<leni kinć za dame; 1 najfinejša novejirka; 1 eleganten ust ti ik od jantarja ; 1 garnitura gumbov h double zlata s patent, zaporkami ; I najfiaejsi žepni nož od
Bela vipavska Črna istrska
Pmltmani ie popoln poznavale^ te stroke, < sobi to kurje morltrnih zahtev tudi v i niklja : 1 najt. toiletno ogledala z belg stekla v •	•	priporoča najtopleje vekćastiiin, duhovskim	k„nn,,lov » doptaovaoje m 200 razo,h
Glavni zastop 7a Trst, Kras. Goriško. Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju 1. Fmnz-Josefs-Ouai ^t. la (v lastni hiši).
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K ustanovljena od dUDajekega bančnega društva in bavar^e iiipotekarue m menične bauke v Minakovu.
Sprijema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Sj>feijalno zavarovanje otrok brez zdiavni&kega »gleda, izplačavši v slučaju že nitve ali j»rthoda v vojake zavarovani zne sek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu. Corso št.
7 Telefon 469
pnprrvah za crkvene slovesnosti ter se
upravništvom katoliških cerkva, samostanov in zavodov, da bi ga podpirali in se do
njega obračali ob vsakaterih potrebah.
Podpisani p-evredi popolnima na novo svojo prodajaInico in jo hooe eskrbet z raznovistn m blagom, da b de popo'noiua cdgovarjH'a vsi m zahtevam, a vse po najnižjih
cenah tako. da se ni bati konkurence
Cerkve, samostani in zavodi bodo imeli posebno znižane cene.
Prodajalnica je ob nedeljah in praznikih zaprta, kajti tudi P> g je zapovedal, da
pe imajo praznovati ned*lj«s in znpoveilaui prazniki.
<;ot0v s-ril po l|Mire oslaniaje se na veliko mojo izkušnj i in zagotovljam rajto-čnejšo postrežbo, poštenost in natančnost v izvrševanju kat-reeibo li nanČl.e veeega ali manjš ga <>l»r-<g.».
/ veh p šiovaojem se ponižno beležim
Anton J. Vog-rič.
Na zahtev se pcšlje cenik in razkaznik.
etvij i
reeij. ki -o d1 nut zelo koristne. Vseh teli "»•_'-"> predmetov. med katerimi je sama ura toliko vredna, pošilja po poštnem povzetju le za >rld. 'J.vft'
S. KOHANE, KRAKOV Pf. 944.
Za kar ne ugaja, se denar povrne. Izvleček priznalnih pisem :
Enako pošiljate v kakor g. Storferju. po.-ljite tudi meni. Spoštovanjem KRNK^T K1.K1N S). Vikoi t Bukovina), pari a žaga.
Za Va^o pošiljatev «e Vam toplo zahvaljujem. Pošljite mi Še 1 jeklenih podob, -poštovanjem G. 1. KkIEG Št. Vid n. < i. ( Koroško!.
j M. U. Dr. Ant Zahorskv (
J
i
prijK>rtK'a svojo pomoč na i>or»Klih, abortih in vseh ženskih l>ol»zuihv kakor: ne-rednosti v j»erij<Mli, krvavenje, l>eli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih l>olezni.
Ordinuje ulica Carintia str. 8. od D-ll i n od 2-4.
1 proda jalmVa jest vin ■! ^tev. *2<;.
naravno iz štajerskih planot, prodaja in pošilja na tlom nlici FarnetO'
Svilene plinove MREŽICE!!
„ROYALM
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
PODJETJE ZA NEPREGORLJIVE LLTĆI
F. ROZZO, uL S. Antonio 5.
--o
Prodaja
sode stare in nove šo lar v ul. Ho?C'hetto
štev. 2U.
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril~Jtfetoi)ijevo
cikorijo.