hlev. 224. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta . sa celo leto 120 240 za inozemstvo: mesečno....... Din 50 Sobotna izdaja: celoletno » Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu. ... » 80 V W\m, V DCOefO, dne 4. OKlODTfl 1925. Posamezna številko stane 3 Din Lelfl LIH. Uredniitvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, upravniStva 328. •7 ' i 1 .•A - •v-/-'; • j ■ •i-VtV*' 1 k. i-LA Cene Inserafom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3 — in 4'—, oglusi v uredniškem delr vršilca po Din (°ri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. prilogro „ Ilustrirani Slovenec" PoSlnlnojMmvoelovlni, Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praua in Dunaj 24,797. še ena beseda 0 duhovniških plačah. Slovenija trpi pod pritiskom davčnega sistema in ob čudoviti spretnosti nekaterih gospodov pri izterjavanju davkov dobiva udarec za udarcem, v skladu z gospodarsko politiko, ki se vodi v naši državi. Kmet in delavec in obrtnik, da ne govorimo o uradnikih, vsi vzdihujejo v gmotnih razmerah, ki jih pri nas nihče ne pomni usodnejših. Težko zadetemu ljudstvu je vedno zvesto stal ob strani slovenski duhovnik. Kaj čuda torej, da so uanj naperili najhujše udarce! »Slovenec« je že opisal podrobno, kako je danes plačan duhovnik na Slovenskem. Ne bomo torej ponavljali sramotnega dejstva, da dobi po novi uredbi župnik ,ki je vendar študiral isto vrsto let, kot drugi iz raznih akademskih poklicov, borih 420 dinarjev draginjskih doklad in v najboljšem slučaju okrog 80 dinarjev osnovne plače. In še to dobi izplačano komaj polovica duhovščine! Odveč bi bilo tudi pod-črtavati, da v takih razmerah ne more živeti stanu primerno, da ne more kupiti potrebnih knjig, naročati revij in časopisja, da ne more na prepotrebne in predpisane konference, da fe hoče namenoma ubiti njegovo kulturno življenje. Kot manj vreden je štet naš duhovnik v peti razred draginjskih doklad in še na te mora čakati milostno, da se vse točno izračuni pri teh »visokih« vsotah. Celo vrsto župnij ta nova uredba obsoja, da izginejo, ker za župnika, ki nima v svoji župniji 200 hiš, ne najde ernr potrebnega kredita. To so tako gorostastne krivice, da je smatral celo gospod, ki pri »Jutru« opravlja Sizi-fovo delo pobijanja klerikalnega zmaja, za potrebno, da izreče svojo modro sodbo. Menda ni treba posebno povdariti, da hoče iz tega za demokrate kovati kapital. Ne straši se seveda v ta namen nobene neresnice. Trditev, ki jo postavlja, da je namreč uredba, ki ima določbo o 200 hišah, »prošla že skozi Davidovičevo vlado«, je že malo več kot predrznost. Znano je namreč, da je bil prvotni tekst uredbe tudi v letošnjih sejah finančnega odbora precej drugačen, kot končna redakcija. Kdo je lo končno redakcijo vtihotapil — da rabimo mil izraz — bi gospodje demokratje pač prav lahko poizvedeli med svojimi ljudmi. Pa kaj hočete, proti SLS je treba nekaj napisati, naj drži ali ne! Nekaj kalinov, si misli gospoda, vedno nasede. Naivnost prve vrste pa je misel, da bodo s hujskanjem proti posl. SLS dosegli kake uspehe — med našo duhovščino, zlasti, če iz »Jutra« zadoni pesmica kot sledeča: »Država je duhovnikom še vedno nekak »bavbav«, dasi jim prav nič noče, ako versko življenje napreduje in vpliv vere na nravnost raste.« Toda pustimo na strani »Jutrova« vabljenja duhovščine, ki bodo imela itak isti uspeh kot vedno, in poglejmo ozadje lega kulturnega škandala. Zakaj se ravna pri nas tako mačehovsko 1 duhovščino? Povdarili smo že, da je stal in stoji duhovnik slovenskemu ljudstvu ob strani in da je zato vsem, ki so proti našemu narodu, neprijeten. Vsak, kdor pozna nekoliko razmere, pa tudi ve, da je to del tistega kulturnega boja, ki ga bijejo svobodomiselne stranke proti katoličanstvu in pozitivnemu verstvu sploh. V tem ni med raznimi slovenskimi strankami bistveno nobenega razločka, vsaka poskuša na svoj način zadati en ali drugi udarec Cerkvi in njenim ustanovam. Enkrat napadajo nasprotniki krščansko učiteljstvo, drugič samostanske šole, enkrat se navdušujejo za »kancelparagraf«, drugič so jim napoti kate-heti na naših šolah. Noben teden, da skoro noben dan ne mine, da ne bi imeli zaznamovati kakega novega koraka v takoimenova-nem »boju proti klerikalizmu«. Korak za korakom gredo dosledno naprej po dobro premišljenem načrtu, računajoč, da bodo uspavali katoličane, da ne vstanejo dovolj energično na obrambo svojih pravic. — Iu v ta načrt spadajo tudi duhovniške plače! Sestradanega duhovnika, mislijo, da bo lahko ukloniti, da jim gre na roke, ponižanemu mislijo, da upade pogum za boj, razžaljenega, računajo, se loti malodušnost pri delu in duševno ter telesno zbitemu tipajo, da bo končno lah ko vzeti ugled pri ljudeh. Prepričani se, da M inprainijo semenišč«, ko dnhovnl?fki krm-iMat ne bo mogel več upati na stanu primer- no življenje. Kar ni doseglo svobodomiselstvo v prejšnjih letih z divjimi napadi v svojem časopisju, to hočejo doseči s pritiskom v gmotnem vprašanju. Da se prav nič ne motimo, dokazuje tudi »Jutro« samo, ki ga v istem članku: »Še o vprašanju duhovniških plač« tako boli škofijska gimnazija v Št. Vidu, iz katere prihaja največ duhovniškega naraščaja. Tu je jedro zadnje uredbe, tu je zadnji razlog, da mora v zadnjih letih slovenska duhovščina gmotno toliko trpeli. Pri tem si upa zapisati ? Jutro«, »da se skuša ljudstvo razburjati« radi sramotno nizkih plač duhovnikom. Kakor da ne bi država sama prevzela obveze, da skrbi za duhovnika, ko ga škof posveti, kakor da ne bi država upravljala verskega zaklada prav zato, da bi Cerkvi dajala, kar ji gre! Ko pišemo o nizkih plačah duhovščine, povdarjamo, da se godi vnebovpijoča krivica ne samo duhovske-mu stanu samemu, ampak vsemu našemu ljudstvu, ki plačuje ogromne davke, a mora gledati, kako mu hoče svobodomiselstvo uničiti njegove župnije, zrastle iz stoletnih domačih razmer, kako mu hoče razredčiti duhovniške vrste, ki so ga branile skozi stoletja pred tu!'"?m in pred domačini oderuhom, ka- ko hoče duhovnika samega zaznamenovati kot manj vrednega državljana. »Jutrov« člankar ne pozabi, samoposebi umljivo, škofijskih posestev in drugega cerkvenega premoženja. To nam daje priliko, da odkrito povdarimo, da smo za avtonomijo Cerkve. Dajte Cerkvi polno svobodo, vrnite ji, kar ji je bilo vzeto, pa hočemo katoličani sami urediti svoje razmere. Če mislijo svobodomiselne stranke, da je za državo Cerkev samo breme, naj tu zagovarjajo svobodo, naj pustijo nam katoličanom popolnoma svoboden razmah. Ali mislite, da si ne bomo znali urediti svojih razmer, kot so jih znali katoliški Belgijci ali katoliški Francozi? Proti zasuž-njenju Cerkve, ki se kaže v slučaju duhovniških plač, pa bomo protestirali in bili boj do skrajnosti! Mi smo trdno prepričani, da bo naše ljudstvo ta boj razumelo in da ne bo med zavednimi katoličani nikogar, ki bi v tem boju ne vedel, kje je njegovo mesto. Prav tako smo uverjeni, da bo že sedaj naše ljudstvo v vsakem kraju na svoj način znalo najti pota, da vzdrži duhovščino njenemu stanu prmierno. Račun svobodomiselcev se bo pri slovenskem narodu tozadevno ponesrečil. Š. Ninčii Jlolgrad, 3. okt. (Izv.) Kralj je predpoldne v avdijonci sprejel dr. Ninčiča. Ta zelo značilna avdijenca je trajala eno uro. Politični krogi so bili nanjo zelo pozorni. Zanimivo je, da je radikalna »Narodna Tribuna« priobčila uvodnik, v katerem govori o korifejah radikalne stranke. V članku se naglaša, da sta danes od vseh prvakov NRS ostala živa še samo dva Pašič in Jovanovič. Od mladih, ki se uspešno vpeljujejo, je glavni dr. Ninčič. V političnih krogih se zelo komentira dejstvo, da dr. Ninčič ni obiskal Pašiča za časa svojega bivanja v inozemstvu. Po zaključku dela Društva narodov se je takoj vrnil v Belgrad, ne Radikali preti s Belgrad, 3. oktobra. (Izv.) »Politični glasnik« za katerim stojijo, kakor se ve, vplivne radikalne osebnosti, prinaša uvodnik »Pre-čanska fronta«. V njem označuje odnošaje, v katere stopa NRS proti SDS, proti Pribiče-viču pa posebej. Akcija SDS presega že vse meje možnosti in dopustnosti. Članek naglasa dve akciji Pribičevič*. Eno, ki jo je vodil ob priliki zadnjega agitacijskega potovanja, drugo, ki jo vodi sedaj po agifacijskem potovanju. Ta druga akcija proti sporazumu je opas-na za mir države. Pribičevič sc je z močjo irrgel na to, da s prijatelji v radikalni stranki vrže vladi čimveč polen pod noge. Šlo je tako daleč, da bo vlada primorana v kratkem času zainteresirati se za njegove največje slučaje. Vlada je dolžna Pribičeviču in njegovim od- Rolgratl, 3. okt. (Izv.) Prometni minister Radojevič se je snoči vrnil iz Monte Carla, kjer je bil pri Pašiču. Izjavil je, da je Pašiča našel v dobrem stanju. Sprememba klime je dobrodejno vplivala na Pašiča. Počuti se nenavadno svežega in krepkega. Monte Carlo, ki je z griči .obkrožen in ki ima blagodejno temperaturo, je Pašiču zelo ugajal, mnogo bolj nego Evians les Bains. Na Pašiču ni nobenega sledu bolezni več, vsaj vidnega ne. Dneve, ki so r . še na razpolago, bo prebil v Monte Carlu in se bo vrnil v Belgrad 8. oktobra. HSS - POLITIKI. Belgrad, 3. oktobra. (Izv.) V Belgrad je prispel Krnjcvič. Klub HSS jc imel sejo, na kateri so razmotrivali položaj. Dr. Krajač in dr. Nikič sta odpotovala zvečer v Zagreb, medtem ko ostaneta Krnjcvič in Pavle Radič šc dalje v Belgradu. PROTI ANTIKATOLIŠKI PISAVI »SAMOUPRAVE«. Belgrad, 3. oktobra. (Izv.) »Politički glasnik« naslavlja na »Samoupravo«' članek radi njenega pisanja v pogledu katoliške Cerkve. Poudarja, da »Samouprava« s svojim pisa-njem preseneča javnost, da pozablja kot glavni organ fl«TB» str«»lc* v vladi na ebrarno-s«, ki tih ji ta »kohiost nalaga. Kafln, kako p Ko »Samouprava« P katoIOrfli, fo škandalo da bi bil Pašiča obiskal. Pred dnevi otvarja-nja novega zasedanja postaja Ninčičeva osebnost vedno bolj predmet splošne pozornosti. Kakor je znano, pomenja Ninčič v političnih vrstah edino osebnost, okrog katere se more parlament zbrati na tak način, da bo s tem 7"dovoljno vse ljudstvo. Ninčič postaja vedno bolj aktualen. Pašičev-i radikali ne gledajo tako simpatično na Ninčiča baš radi vloge, ki bi jo mogel on prevzeti v današnjem političnem življenju. Četudi današnja avdijenca morebiti ni bila tega značaja, vendar je bila v političnih krogih povod za tako razmotrivanje. vzeti možnost javnega in zakulisnega inirigi-ranja, razpihavanja plemenskih strasti in iz-podkopavanja temeljev, na katerih počiva sporazum. Načelnik demokratske strank.e mora razumeti, da mu je sporazum RR odvzel vlogo prvega politika v državi. Sporazum ga jc privedel v nezdržljiv položaj, iz katerega ga ne morejo rešiti njegove napake. Vladna večina bi mogla presekati na najodločnejši način njegovo delovanje s sprejetjem zakonskih ukrepov proti njegovemu razdiralnemu delu in pisanju njegovega časopisja, ki smatra za glavno dolžnost razpaljevati plemenske strasti. Tak ukrep bi mogel imeti za posledico, da bi Pribičevič ostal brez vsakega mandata v skupščini in da bi končno bil politično pozabljen. Pribičevič bi moral s tem računati. zen. Če jo čitate, dobite vtis, kot da čitate popačen masonski listič tretje vrste. Ali ve »Samouprava«, da jo čitajo tudi v tujini iu dn je vlada izjavila, da bo proti katoličanom vodila politiko, ld se nikakor ne strinja z brezobzirnim stališčem njenega glavnega organa? POOSTRITEV MOSULSKEGA SPORA. London, 3. oktobra. (Izv.) »Daily Tele-graph« poroča, da je Turčija poklicala pod orožje štiri letnike rezerve. Na ta korak turške vlade je odgovorila Anglija s poveljem na svoje sredozemsko brodovje, da sc koncentrira na bližnjem vzhodu. SANKCIJE PROTI POLITIČNIM BEGUNCEM V ITALIJI. Rim, 3. oktobra. (Izv.) Vlada pripravlja zakonski načrt proti politikom, ki so ubežati v inozemstvo in razvijajo ondi propagando proti sedanjemu režimu. Prizadeti izgube italijansko državljanstvo, a njih premoženje država zapleni. PODMORNICA »S 51«. New York, 3. oktobra. (Izv.) Potapljači so ugotovili, da jc potopljena podmornica ,S 51« polna vode. Doslej so izvlekli iz ladje štiri mornarje. ŽETEV NA OGRSKEM. Budimpešta, 3. oktobra, (Izv.) Stanje Eettc v s*ptMiibru je og«4no. Jrtn»ka letina po bo posebno dobra. jiSo na naročilo. S 1. oktobrom se pričenja novo in zadnje četrtletje t. 1. Tem povodom vabimo cenjene naročnike, ki jim s tem dnem poteče naročnina, da jo obnove najkasneje do 15. oktobra. S pravočasno obnovitvijo se izognejo neljubim posledicam ustavljanja. Obenem prosimo vse cenjene somišljenike širom Slovenije, da opozore na naš dnevnik svoje prijatelje in znance, ki radi poletnega dela niso utegnili Citati vsakdanje izdaje. Še bolj ustregli pa bodo naši prijatelji, če mesto njih kar sami naroče »Slovenca« ali pa nam vsaj pošljejo njih naslove, da jim pričnemo pošiljati časopis na ogled. Potrebne nabiralne pole ter poštne položnice dopošlje-mo vsakomur na zahtevo. »Slovenec« z nedeljsko prilogo »Ilusiru rani Slovencc« velja za vse kraje v državi za en mesec . Din 20.— za četrtletje , . Din 60.— Sama nedeljska izdaja velja četrtletno 15 Din. Uprava »Slovenca«. ROPARJI ODNESLI 350,000 DIN. Včeraj ob 9 dopoldne sta v Senovcu pri Rajhenburg prevzela rudniški inženir Franc Forges in rudniški uradnik Jernej Peterca 350.000 dinarjev za izplačilo delavcev v Ra-štajnu. Ko sta šla z denarjem proti Raštanju, skočijo naenkrat iz gozda štirje moški z napetimi samokresi. Dva roparja stopita k inženirju, dva pa k Peterci. Odvzeli so jima ves denar in nato pobegnili. Peterca je spoznal enega napadalcev, ki je Fabijan Gršič, rojen leta 1892. v Zlatarn na Hrvatskem, bivši predde-lavec pri premogokopu, zadnje čase pa je bil nastavljen kot miner v nekem kamnolomu v Rajhenburgu. Gršič je velike, močne postave, ovalnega obraza, temne polti, gladko obrit, ima črne nazaj počesane lase in govori hrvatski. Takoj po izvršenem ropu so z delavci preiskali ves gozd, a roparjev niso našli, pač pa je bilo po tleh raztresenega precej drobiža, ki se ga roparjem ni izplačalo nositi seboj. Vse varnostne oblasti se naprošajo, da pomagajo pri izsleditvi roparjev. Konferenca v Locarnu, Pariz, 3. oktobra. (Izv.) Uradno poročajo, da bodo Francijo na konferenci v Locarnu zastopali minister za vnanje zadeve Briand, ravnatelj političnega oddelka v francoskem vnanjem uradu Berthclot, pravnik Fromageot in tajnik veleposlaniške konference Massigli. Pariz, 3. oktobra. (Izv.) Briand in Ber-thelot sta odpotovala v Locarno, kamor prideta v nedeljo. V nedeljo pride v Locarno tudi angleški minister za vnanje zadeve Chamberlain. V nedeljo popoldne se sestaneta Briand in Chamberlain. Berlin, 3. oktobra. (Izv.) Včeraj zvečer je odpotovala v Locarno nemška dclegacija. Nemčijo zastopajo kancler dr. Luther, minister za vnanje zadeve dr. Stresemann in mi-nisterialni ravnatelj dr. Gauss, dr. Kcmpner in Kiep. Pomožno osobje nemške delegacijo šteje okoli 30 oseb. Bern, 3. oktobra. (Izv.) V Locarnu je že vse pripravljeno za kongres vnanjih ministrov, Konferenca se bo vršila v vladni palači. Konferenca bo za razvoj svetovne politike velike važnosti. Praga, 3. oktobra. (Izv.) Minister dr. Be-neš odpotuje v ponedeljek v Locarno. Najprej se bo udeležil slavnosti ob priliki odkritja spominske plošče znanemu francoskemu učenjaku in velikemu prijatelju Slovanov Erncstu Denisu v Uinesu, potem pa pojde v Locarno. London, 3. oktobra. (Izv.) Pri svojem odhodu iz Londona jc Chamberlain rekel časnikarjem: »Želite mi dobro, toda nc pričakujte preveč.« Boji v baroku. Madrid, 3. oktobra. (Izv.) Po ddnainffh poročilih so španske j£ete brez boja zas«^'«« Aidir. Beležke. Kmetijska družba in dr. Žerjav. V »Jutru« je napisal dr. Žerjav člančič proti samo-stojuežem, ki gospodarijo pri »Kmetijski družbi« po svoji mili volji tako, da je celo demokratom postalo neprijetno. Zavzema se za depolitizacijo »Kmetijske družbe«. Mi se z večino izvajanj dr. Žerjava strinjamo in zelo nas veseli, da slišimo tudi od te strani besedo »depolitizacija«, ki smo jo mi že davno poudarili, toda dogodki komaj preteklega leta, — da ne segamo nazaj — nas uče, da moramo biti silno previdni, če hočemo verjeti v iskrenost zgoraj navedenih besed. O razkolu v SLS prinaša »Jutro« nova senzacionalna razkritja, h katerim (da ja ne bi kakšen njegov bravec neverno zmajal z glavo) dostavlja: ^Slovenec« bo naravno naše informacije demantiral, a omajati jih ne more, ker so — avtentične.« — Kajpak, da so avtentične. Kako bi mogle »Jutrove« informacije o SLS biti druge nego avtentične? A še najbolj avtentičen je tisti pomišljaj, ki ga je »Jutro« postavilo pred to avtentičnost. Pa da bi mi to demantirali? Čemu pa to, ko je »Jutro« s to opazko že samo vse demantiralo! Pa »Jutrove« informacije da bi omajali? Informacije se sploh ne morejo omajati, najmanj pa »Jutrove«. Ne, mi jih hočemo rajši še »utrditi« (če se to sploh da), s tem, da jih povemo tudi našim bravcem in pristašem SLS, ki o teh zanimivih stvareh, ki se gode med njimi, nič ne vedo. Torej: V klerikalni stranki vre, med vodilnimi krogi obstoja velika napetost, med volivci pa splošna nezadovoljnost, krščansko-socialna struja se čuti povsod zapostavljeno in se bo odcepila; pa tudi med duhovščino samo vre in se razpravlja o tem, da naj bi dr. Korošec kot načelnik stranke odstopil. Kandidata za to mesto sta baje dr. Ku-lovec in dr. Hohnjec. (Kako more »Jutro« pri taki avtentičnosti svojih informacij zapisati »baje«? To je čisto gotovo, ne pa baje!) Kakor se čuje, (kaj »čuje«? Res jel) ima odstopiti tudi tajnik SLS g. Gabrovšek, ki je postal zlasti pri ljubljanskih klerikalcih zelo nepriljubljen radi svoje samovoljnosti. (Zlasti pri ljubljanskih klerikalcih. To je zelo važno in da veliko misliti!) Močna opozicija se pojavlja tudi med klerikalnimi akademiki, toda dijaški pokret je bil dosedaj zadušen. Ni izključeno da bomo že v bližnji bodočnosti doživeli zanimive izpremembe v vodstvu klerikalne stranke. Dr. Korošec prireja sedaj sestanke duhovnikov, da bi preprečil grozečo »revolucijo«, a značilno je, da so ti sestanki zelo slabo obiskani. — Da, da, kakor dandanes povsod po svetu, tako je tudi v SLS vse uarobe. In to je »klerikalna, verska« stranka, v kateri, kakor je »Jutro« že tolikrat povedalo, komandira duhovščina; pa je ravno ta duhovščina v njej tako rebelična. Ali je to prav, ali se to spodobi? Skrajni čas je, da napravi »Jutro« red v taboru SLS. Prosimo še takih informacij, da bo SLS vedela, kaj se vse pri njej doma godi. Sama itak nič ne vidi. In bo propadla, če je »Jutro« ne reši. Fran Erjavec: Skalno politične naloge oiičine. Najbolj skeleča rana našega dosr.U: njega mladinskega skrbstva je pa vprašanje varu-štva in rejninstva. Res je, da imamo za vse to že zakone in naredbe, a kljub temu sta ti dve vprašanji danes pri nas dejansko v takem stanju, da se Bog usmili, kar ima navadno usodepolne posledice zlasti za nezakonske otroke in popolne sirote. Varuhi, ki bi se res intenzivno brigali za svoje varovance so vprav bele vrane, če bi se pa kdo rad, so pa njegove kompetence mnogo preozke in tudi potrebno podpore pri sodnih in upravnih pr- - - m ii— Beneški festival .'; ,1 narod na družba za sodobno glasbo« je letos v začetku septembra priredila svoj tretji mednarodni festival za komorno glasbo, ki se je vršil v Benetkah. Udeležili so se ga vodilni nemški, angleški, francoski, amerikanski, italijanski, španski, madžarsi, ruski, češki in poljski muziki in interpreti ter številno mednarodno poslušalstvo, med njimi tudi nekaj Slovencev. Festivali Mednarodne družbe Imajo značaj nekih svetovnih glasbenih revij, tekem, svetovnih glasbenih razstav, ki pokažejo malone v popolni meri smeri in stremljenja glasbe. Zato je potrebno, da zberemo odmeve z letošnjega festivala, da pogledamo in primerjamo. r zamirati uspehe festivala ni lahka stvar, ker si poročila tu- in inozemskih listov tako ;;elo nasprotujejo. V enem izmed naj-uglf :-:ih nemških listov »Berliner Tag-blattu - piše neki dr. L. Schmidt, da pomeni beiv H val naravnost »izjavo moderne, da jo bankrotirala. Nevtralno in zraven še tako zelo nit ,kalno "ir.stvo«,pravi Schmidt, »kakor so Italijani, ko ne pusti terorizirati. Sla-botnost moderne produkcije, absolutno po-mnnik:' je iislvai jajočih impulzov se pač ne da ir i V zatajiti. Zato naj se znore, ti hiper-i ; d'a jih bo prej konec!« Tako nekako n. T. veliko glasov v Nemčiji in po dru-i; m! i nSno v Franciji, je podobnih in bogme nir.nj na trdi narobe o uspehih beneškega teslivala. (Jotovo je dvoje: prvič, da je vsaka oblastvih navadno no dobi, oziroma vsaj dovolj hitro ne, tako da je vsa institucija varuš-tva v današnji obliki dejansko zgolj pesek v oči. Temeljita reforma je tedaj nujno potrebna in sicer v tej smeri, da se zakonito vpelje tako zvano poklicno varuštvo. V vsaki občini bi morala biti uradno določena in kvalilicirana oseba (v mestih uradnik, po kmetih duhovnik, učitelj, kak agilnejSi upokojenec itd.), ki bi upravljala posle varuštva s čim obsežnejšimi pravicami in dolžnostmi, upravne stroške, ki bi nikakor ne bili pretirani, bi morala pa kriti občina, v kolikor ne bi zadostovali prispevki oseb, ki so eventualno po zakonu dolžni skrbeti za varovance. Pri nezakonskih otroldh (postopanje pri sirotah ali od staršev zanemarjenih otrokih — tudi ti bi namreč morali imeti varuhe — bi bilo analogno) bi se moral varuh pobrigati za otroka in mater po možnosti še pred otrokovim rojstvom tako, da ne bi nobeden izmed njiju trpel ob rojstvu pomanjkanja. Mati bi morala biti zakonito prisiljena povedati očetovo ime (tudi očetovo ime bi moral imeti otrok pravico nositi kakor na primer na Norveškem) in če je mati zadostno gmotno situirana, bi moral oče od vsega početka vsaj polovico vseh oskrbnih stroškov nositi, v obratnem slučaju pa vso do popolne preskrbe otroka, kajti starši so dolžni skrbeti za svoje otroke (šele če ti res ne morejo, je to dolžnost javnosti), ne pa kakor se danes dejansko godi, da mora čakati mati pogosto v najstrašnejši bedi mesece in mesece neredko celo leto in še več, preden se ji prisodi 50 do 100 dinarjev mesečnih prispevkov ali pa tri do štiri tisočake enkratne odpravnine, če je pa brezvestni oče količkaj uporen, pa pogosto še teh nikoli ne vidi in tudi nikogar ni, ki bi ga k temu z vso energijo prisilil. Ogromna večina nezakonskih mater si navadno sploh ne more in ne zna poiskati pravne pomoči, (ki jo določa že ces. naredba z dne 12. X. 1914.), zato bi jim morali poklicani varuhi že glede na ubogega otroka iz lastne iniciative preskrbeti vso zaščito in vso pomoč zakona ter varovati potem njih interese in nadzirati s sodelovanjem vseh drugih činiteljev njih vzrejo in vzgojo prav do popolne življenske preskrbe, ne pa kakor je danes, da morajo prenašati že od prve detinske dobe vse bridkosti nekakih izobčencev. Roko v roki s podrobno in smotrno urejenim varuštvom pa mora iti seveda tudi moderno urejeno rejništvo. Rejništvo je bilo doslej pri nas navadno vprav pridobitni posel in rejenci pogosto objekt najbrezvestnejšega izkoriščanja, kar je treba brezobzirno odpraviti. Edino primerno mesto za otroka je pri materi in le kjer to ni mogoče, se mu mora preskrbeti druga najprimernejša rodbinska vzgoja, dočim so različni domovi le skrajno zatočišče. Rejenci morajo pa seveda ostati v stalni evidenci varuha in zdravnika, ki morata skrbno čuvati njegov dušni in telesni blagor. H koncu bi se dotaknil le še podpiranja otrok z denarjem in z blagom. D ari e s smatra pretežna večina občiu, da je izvršila že več kot svojo dolžnost, če dovoli za otroka malenkostno redno mesečno denarno podporo, ne briga se pa niti najmanj, kako se ta denar uporablja, radi česar se vrše s tem pogosto tudi največje zlorabe na račun ubogih otrok, ki se ne morejo in ne znajo pomagati. Res je, da je denarno podpiranje najenostavnejše in pogosto tudi neizogibno, toda kjer je le mogoče, naj bi se nadomestilo s podpiranjem v blagu, tako, da bi podpiranec neposredno prejemal obleko, hrano (v dnevnem zavetišču) itd. Zlasti je neizogibno to pri podpiranju otrok siromašnih, a nravno defektnih staršev, kjer se prepogosto dogaja, da n. pr. malopriden oče otrokovo podporo še toplo zapije. Podobne zlorabe se vrše še v najrazličnejših drugih oblikah, ki jib je mogoče preprečiti le tedaj, če ima občina potom svojih organov (različnih varuhov) podpirance v čim intenzivnejši in neprestani evidenci ter skuša . v vsakem slučaju takoj že v kali onemogočiti vsako zlorabo. Z golim podpiranjem občina še niti od daleč ni izvršila kake svoje dolžnosti, kajti to je le sredstvo, dočim je cilj v tem, da s čim najboljSo dušno in telesno vzgojo in preskrbo pripelje otroka, za katerega je ona v kakršnikoli meri in obliki dolžua skrbeti, do primerne in poštene življenske eksistence. Slejkoprej bo pa našla občina pri izvrševanju teh svojih dolžnosti najlepšo podporo tudi v zasebni organizirani in neorganizirani dobrodelnosti, kajti ljubezen do bližnjega in krščansko usmiljenje sta kljub zmaterializi-rani dobi, ki jo preživljamo, še vedno činitelja, ki ustvarjata prave pravcate čudeže. Vse javno in zlasti občinsko mladinsko skrbstvo bi se moralo zato v čim največji meri opirati tudi na te faktorje, da se čim bolj prepreči birokratizacija mladinskega skrbstva, ki je smrt vsakega globljega socialno-političnega dela, a prvo in osnovno poglavje socialne politike je mladinsko skrbstvo. (Konec prvega oddelka.) H s k 3 i kupuie'° L. M IV Cl J ysj gevije in nogavice samo pri »VOIKA«, Krekov f) _trg 10, I. nadstr. *' Katoliški vestnik." »KATOLIŠKI MISIJONI«. Splošen misijonski list. Tudi glasilo Družbe za širjenje vere. Izdaja misi-jonišče pri Domžalah. Izhaja v začetku vsakega meseca. Letnik se pričenja z oktobersko številko. Naročnina letno 12 Din (izven Jugoslavije 16 Din). Naroča se v Ljubljani, Tabor 12. Kdor Se ni imel v rokah tega lista in ga prebira, mu je težko povedati, kaj je ta list. Je namreč cela vrsta ljudi, ki si pod besedo misijon predstavljajo ali misijone, kakor se vršijo po naših župnijah ali pa bolj ali manj verjetne dogodivščine o zamorčkih. Ni jim znano, da je misijonsko udejstvovanje katoliške cerkve udejstvovanje tistega velikega verskega in kulturnega poslanstva katoliške cerkve na svoji periferiji, da pridobiva novih članov in tako prestavlja mejnike božjega kraljestva na zemlji vedno dalje in dalje. In prav o teh bojih za širjenje božjega kraljestva na zemlji pišejo »Katoliški misijoni«. Poročajo o zmagah, poročajo o trenutnih porazih, poročajo o junakih; popisujejo pa tudi i dežele in življenje tujih narodov. »Katoliški misijoni« so res katoliški. Poročajo namreč o celotnem svetovnem misijonskem delu, kolikor je to pač v malem obsegu mogoče; vendar tako, da dajo glavuo besedo slovenskim misijonarjem in misijonarkam, ki jih srečamo skoro po vsem svetu: na Kitajskem (največ), v Indiji, v Afriki in v Ameriki. Ce »Katoliški misijoni« ne bi ničesar drugega storili kakor samo to, da so potegnili iz pozabljenosti junake naše krvi, razkropljene po daljnjem tujem svetu, bi storili dovolj. Njihov pomen za versko, socialno in umsko vzgojo našega paroda samo mimogrede omenimo, ki je toliko večji, ker je list že močno razširjen. Zanimivo je, kako piše o slovenskih »Katoliških misijonih« eden najbolj razširjenih in čislanih katoliških listov sveta »Irish Ca-tholic«: »Novi jugoslovanski časopis »Katoliški misijoni«, ld izhaja v Ljubljani v Jugoslaviji, ... jasno priča o energiji in podjetnosti jugoslovanskih katoličanov, ki si sami zastavljajo misijonska vprašanja zadevajoča vse katoličane ... Njegovi izdajatelji vidno nameravajo napraviti svoje podjetje kozmopolitično.c Angleški misijonski letopisi pa pišejo o »Kat. misijonih«: »... Da je izdajatelj objel v svoj delokrog svetovno misijonsko polje, je z ozirom na omejen prosor, ki mu je na razpolago, pravo literarno junaštvo. Oblika tega glasnika je silo lepa in krasen umetniški ovitek s svojo risbo, predstavljajočo poraz poganstva, dela publikacijo posebno okusno ... Tudi slike so kozmopolitične in zavzemajo ozemlje od Afrike do Japonske... Tako zavzema najmlajša katoliška država tudi svoje mesto med misijonskimi narodi...« Pred seboj imamo pravkar izšlo 1. številko tretjega letnika. Pri vsej dosedanji dovršenosti se zdi, da se je list zopet izpopolnil. Na uvodnem mestu poudari na podlagi indijske pripovedke misijonsko dolžnost. Sledi kratek pregled prav nič sijajno izvedenega misijonskega dela na Filipinih. Nadaljujejo se toli priljubljena poročila Slovenke s. Ksave-rije Pire iz Bangkoka (Zadnja Indija). Objavljena so pisma misijonarja p. Kereca, p. A\-> belja in zopet s. Ksaverije (iz Svatova). Med »Raznim« je več kratkih zanimivosti. Čisto nekaj novega je sestavek »Španija in misijoni« izpod španskega peresa za »Katoliške misijone«. Sledi kratek misijonski pregled in Društveni vestnik. Na ovitku se pričenja nova povest »Če kliče Gospod.« Na zadnji strani ovitka je zelo okusna reklama. — Vzemi, beri prepričaj se! —a. Brezkonkurenčne cene V zimskih ulstrih in oblekah, dežnih plaščih in vsakovrstnih oblačilih Vam nudi JOS. ROJENA - Ljubljana. Razpis nagrad. Dijaško podporno društvo v Ljubljani razpisuje za kupovalce svojih srečk sledečih sedem nagrad: 1. Nagrade v znesku 100 srečk efektne loterije za najduhovitejše odgovore na vprašanje: Kaj študira študent, ki ga vidiš na srečki naše loterije? Za najboljši odgovor se dobi 50 srečk, za drugi 30 srečk, za tretji 20 srečk. 2. Nagrade v iznosu 100 srečk za sestavitev najduhovitejšega stavka iz besedila naših dobitkov. Sestavi se lahko stavek kakršnekoli vsebine; vsi samostalniki v njem pa morajo biti imena dobitkov, druge besede se zbirajo poljubno. Najboljši stavek dobi 50 srečk, drugi 30, tretji 20 srečk. 3. Nagrado v gotovini 1000 kron za tiste-ga, ki ugane, kdo bo dobil glavni dobitek. Fordov auto. Uganiti je treba le poklic. Če bo več pravilnih rešitev, odloči žreb. Čas za tekmo je do 30. novembra 1925. Odgovore bo presojal odbor, sestavljen iz dveh odličnih slovenskih pisateljev in iz zastopnikov loterijskega odbora. Duhovite,re. šitve, zlasti pa nagrajene, bomo z imeni teši. teljev objavili v »Slovencu«. Nagrade za prva dva odgovora bomojdo-poslali 6. decembra — za Miklavža! Tretja nagrada pa se izplača po izvršenem žrebanju, ko bo izid znan. Pogoji. Rešuje lahko vsak, kdor je kupil dve srečki Dijaškega podpornega društva. Da bo odbor mogel to kontrolirati, naj vsak reševalec navede številki svojih dveh srečk. Rešitve je pošiljati na naslov: Dijaško podporno društvo v Ljubljani, Akad. dom, Miklošičeva 5, kjer se dobe tudi srečke in vsa pojasnila za loterijo. Odbor Dijaškega podpor, društva. AH si že bil v tej trgovini, kjer se prodaja po tako znižanih cenah trpežno blago? Še ne — torej beri in pojdi pogledat! — Srajce, trpežne, lepe od 36.— Din naprej; spodnje hlače iz boljše kotenine, od 26.— Din naprej; otroške oblekce 24.— Din. Rujav« koteuina po 8.— Din, blago za moške obleke 49 Din. — Prepričaj se takoj, če je res vse tc v trgovini Sv. Petra cesla 38, nasproti Mencingerja ' moderna struja starinom trn v peti in drugič, da današnje moderne glasbe ni mogoče obsojati z vidikov, ki so veljali za dosedanjo in staro glasbo. Gotovo pa je še eno in to je dejstvo, da naš čas,ki je v drobovju bolan in se že poldrugo stoletje zvija v eklekticizmu; i morda res ni zmožen ustvariti kaj velikega in trajnega na duševnem polju, saj, kdo se danes še briga za umetnostne dobrine, če ni ravno umetnik ali sestradan študent? Da izluščimo iz vseh teh subjektivnih in tendecijoznih enostranskih poročil o festivalu, kar se da izluščiti: Francijo so zastopali na festivalu G. Faure, Maurice Ravel, Albert Roussel, Artur Honeg-ger in Jaques Ibert. Faurejevemu vokalnemu ciklu »L' horizont himčrique« očitajo suhoparen akademizem, Ravel je baje razočaral z čisto artističnim kosom »Tzlgane« za violino in klavir, pri Rousselu hvalijo ob njegovih »Joueurs de flute« predvsem interpreta, tudi Ljubljančanom znanega flavtista Fleuryja. Priznanje sta našla od francoske produkcije le Hoheneggerjeva cellosonata v interpretaciji Spanca Cassadosa in baje genialni začetki mladega Iberta. Nemcu Schulhoffu so pomagali uo uspeha Zikovci, ki so danes svetovni mojstri velikega slovesa, benečanski kvartet je izvajal But-tingove skladbe, A. Schnablova klavirska sonata je izzvala po svoji »drzni in izzivajoči atonalhosti» žvižgajoče ogorčenje, SchSnbergov j kakor pravijo, izumetničeni, literarni artizem, ie konuti ušel odklonitvi, pač pa je odnesel priznanje Hindemith za prvi stavek svojega klavirskega koncerta z orkestrom. Erih Korn-gold ni napravil nobenega vtisa. Angleži in Amerikanci so se kakor vedno na tem polju pokazali za »nemuzične« ljudi. Ralph Williams je dal izvajati narodno dišeče »Mercilless beauty« v staroangleškem madri-galskem stilu, Kalifornijec Eichbein je učinkoval z impresionistično pestrostjo in efektno instrumentacijo »Noctural impressions of Peking« in »Corean sketeh«, Brazilijanec Hektor Villa-Lobos s svojimi pesmimi ni napravil nobenega efekta, nasprotno pa se je godilo New-Yorčanu Gruenbergu, ki je uvedel v mednarodni komorni festival — jazz. The Daniel jazz so izvajali in Amerikanke so baje vriskale. Stvar je ua drugi strani izzvala ogorčenje. In vendar ni čudna ta »hipermoderna ljubezen za ritem, danes se niti Hindemith niti Ravel ali kdo drugi izmed veličin ne sramuje pisati ehimmvjev. Skladatelja Rugglesa so iz-žvižgali, ker je napisal »ein misstoniges B16d-sinn« (B. T.) Italijani so dali Monfoverdijovo sonato na koral, Benečana Vivahlija Concerto grosso in Marcellovo sonato za flavto in klavir, ki so po svojem stilu napravilo velik vtis: najnovejše smeri glasbe se oklepajo baš renesanse in baroka. Danes je padel vertikalen način in se je uveljavila polifona glasba, zato naslon ua stare. Od modemih Italijanov so dali godalni kvartet Mnria Labrnca, ki kaže ljubezen za rit-mično-temnt<čne mmotonijc. Kritika ga je razmeroma pohvalno sprejela, Mulipiemviui »Stagioni italiche« pa pravijo, da jim je pevka pomagala do efekta. ^ Rusko glasbo je zastopal Igor Stravinski, ki je sam igral svojo najnovejšo klavirsko sonato, ki je »igra tonov brez sentimenta, poda-jrjia trdo in metronomski suho«, ki pa v ostalem diši po Bachu (!). Zmerjajo ga, da ni ničesar novega iznašel to pot, in da je z bachov-stvom zapravil svojo toli cenjeno originalnost Ruski žid Feinberg »resen in globok muzik, je dal eruptivno, strastno, nervozno in prepsi-dal eruptivno, strastno, nervozno in prepsiho-šalce za Jude. Ostali Rusi se niso pokazali. Čehi so predstavili Vycpalckovo pesmi in logizirano glasbo«, ki je baje navdušila poslu-cev), ki so učinkovale s češkim koloritom i» ritmom. Kfenek in Petyrek topot nista nasto pila; v Donauescliingenu, na enem prejšnjih festivalov sta si pridobila svetoven sloves. Poljaki so pokazali godalni kvartet SzymaPov-skega, v katerem je pisan Scherzo za vijoltno 1 v A-, za II v Fis-, za violo v Es- in za ceilo v C-duru, kar se je nekim kritikom neizmerno zamerilo. Drugi zopet trdijo, da ima kvartet »plemenito formo« (jeli veš sedaj, kakšno formo ima?) in da se odlikuje po pesfri barve-nosti ln »sugestivni emocionalnosti,« Takole pišejo ti strašni »kritiki« in stresajo na papir svoje »vtise« in doidevanja in nepristna prepričanja, stvar bogvekakšna je v resnici. Kar se da o uspehih festivala objektivno prepoznati iz teh kritik, je tole. Stare vertikalne, impresionistične muzike je v velikem svetu že konec; danes velja za Dnevne novica, viški dan - 10. oktober. Čujgte klice koroške bede? Bratje, odprite srce in roke, naj Gospasveta in Zilja to ve, da nismo rekli še zadnje besede. is a nismo rekli še zadnje besede, naj sve-doči 10. oktober. Združimo se ta dan v eni sveti misli na zasužnjeni Korotan. Bratje! Jugoslovanska Matica Vas še v zadnjem trenutku poziva, da storite vse, da dostojno manifestiramo ta dan za naše brate onstran Karavank. Naša resna manifestacija naj jim bo v dokaz in vzpodbudo, da vztrajajo v svoji borbi za obstanek in v borbi za najdražje, kar poseduje človek — v borbi za svoj materin jezik. Storimo vsi svojo dolžnost, da bo »koroški dan« 10. oktobra čim lepše uspel. * * * Škofijska kronika. Umeščena sta bila dne 1. oktobra t. 1. Jožef Vole, duh. svetnik in župnik na Rovih, na kanonikat pri ljubljanski stolnici in Jožef Gnidovec, župnik v Sv. Križu pri Litiji, na župnijo Podlipa v vrhniški dekaniji; Leopold Erzin, be-neficiat v Šmartnem pri Litiji, je bil imenovan za zač. župnega upravitelja v Sv. Križu pri Litiji. Duhovniške vesti s Koroškega. Župnija Brdo na Žili dobi dobi za provizorja g. Blaža W81fla, Zvabek pa kaplana Franca Katnika. Protest proti ukinitvi oddaje doklad cestnim odborom vloži »Županska zveza«, ker se davkoplačevalci ne morejo strinjati z odredbo finančnega oblastva, da se cestne doklade pobirajo, pa ne odpošiljajo na pristojne zastope. Istotako je »Županska zveza« sklenila, da protestira tudi proti vpeljavi cestnega kuluka, ker se ceste lahko popravljajo v Sloveniji s prispevki, ki jih plačujejo v ta namen davčni obvezanci. »Županska zveza« je imela preteklo nedeljo v KraŠnji setanek županov in občinskih odbornikov tamošnje okolice. Dasi je bilo silno neugodno vreme, vendar se je tega sestanka udeležilo prav lepo število zastopnikov do-tičnih občin. Vsi so pazno sledili nazornemu razmotrivanju načelnika g. Stanovnika, kako je vršiti posle občinskega urada. Brezdvomno bo ta sestanek rodil dober sad, zato bi bilo le želeti, da se obč. zastopniki povsod v polnem številu udeleže tečajev, ki bi se utegnili vršiti v kratkem. Gospodarska-socialni tečaj v Kamniku. Kakor smo že poročali, se vrši dne 11. oktobra 1925 v Kamniku gospodarsko-socialni tečaj za fante in može iz Kamnika in okolice. Začetek je točno ob 8 dopoldne v Kamniškem domu. Govorili bodo gospodje dr. Mohorič, dr. Basaj, dr. Gosar in tajnik Gabrovšek. Može in fante iz mesta in okolice prosimo, da se predavanj gotovo in redno udeležujejo. Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani ponovno opozarja, da je zaradi neznosne pre-napolnjenosti vseh zavodov za umobolne mogoče sprejemati v opazovalnico le najnunejše slučaje in da preti nevarnost, da bi se morali sprejemi sploh sistirati, ako se ne bo upoštevalo to opozorilo. Delavska mladinska organizacija »Krekova mladina« se je ustanovila dne 27. m. m. v Kočevju. Pristopilo je lepo Število članov. Centralo je zastopal njen predsednik, ki je v lepih besedah podal smernice in pota organizacije. »Krekova mladina« se lepo razvija, kar znači njen uspeh. Belgrajsko pismo. V včerajšnjem članku pod tem naslovom je v četrtem odstavku, tretji vrsti pomotoma izostal stavek: »Pred dnevi se je vrnil v Belgrad tudi Svetozar Pribičevič.« Začetek dotičnega odstavka se mora tedaj gla- siti: »Od poslancev se nahaja v Belgradu največ Davidovičevih demokratov in radikalov. Davidovič sam se te dni vrne v Belgrad. Pred dnevi se je vrnil v Belgrad tudi Svetozar Pribičevič. Radi neprestane agitacije je mož silno shujšal. Vidi se mu na obrazu, da mu je težko, ko ni več minister itd.« Šolska poslopja so prešla v last države. Šolska upraviteljstva so dobila odlok velikega župana, po katerem ima le veliki župan pravico razpolagati z uporabo šolskih poslopij. Doslej so bila šolska poslopja last občin, zato se nam čudno vidi, kako je mogoče izdati tak odlok. Predvsem se nam to vidi čudno za stara šolska poslopja, ki niso več v rabi za šolske namene. Prej so kar avtonomno pripadla v upravo in v uporabo občinam. Izpiti iz stenografije za srednje in njim sorodne strokovne šole sta napravila pred ljubljansko izj^paševalno komisijo dne 8. okt. t. 1. Slavoj B o 1 h a r, učitelj v Mostah, in m. Terezija Pock, učiteljica v učiteljišču v škofjeloškem samostanu, in sicer oba z odliko. Podružnica Jugoslovansko Matice v Kranju priredi z ostalimi kulturnimi in prosvetnimi društvi v Kranju kot manifestacijo o priliki petletnega koroškega plebiscita v soboto, dne 10. oktobra t. 1. ob pol 9 zvečer akademijo v novih čitalniških prostorih Narodnega doma. Drugi dan v nedeljo dopoldne od 8—12 pa cvetlični dan s prodajo cvetic in primernih znakov v prid »Jugoslovanske Matice c. Spored akademije vsebuje poleg nagovora in de-klamacije pevske in orkoilialne tečke, ki jih izvajata čitalniški moški in mešani zbor ter orkester na lok. Sobotno manifestacijo zaključuje spominu primerna živa slika, nakar se vrši istotam v spodnjih telovadnih prostorih družabna zabava. Organizacija absolventov stroinc delovod-ske šole je imela svoj ustanovni občni zbor 20. m. ni. ter je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Dobovišek Mihael; podpredsednik Gabrovšek Josip; tajnik Zupančič Otmar; blagajnik Dolinar Vekoslav; ter nadalje Anžič Vinko, Breskvar Ivan, Pieš Josip, Treven Rudolf, Kovač Franc, Novak Alojzij, Cimperman Jakob, Kralj Miroslav, Belič Franc in Poga-čar Jakob. Sedanji odbor je torej sestavljen iz vseh absolviranih letnikov ter jamči za vztrajno delovanje v procvit in razširjenje organizacije, katera ima namen gojiti družabnost in potom časopisov ter letakov osiati v stiku s svojimi člani, podpirati in ščititi njih skupni in posamezni interes, tako samostojnih mojstrov, kakor tudi v vseh strokah zaposlenih absolventov kot poslovodje, tehn. uradnikov itd. v državnih in zasebnih službah, v katerih v popolnem obsegu tudi posreduje. Da bo organizacija mogla vso to nalogo izvršiti, se poživljajo vsi absolventi strojnih delovoclskih šol, kateri še niso člani, da vpošljejo čimprej izjavo za pristop z naslovom na tajništvo organizacije absolventov strojne delovodske šole v Ljubljani, Kopališka ulica 1. Iz Tržiča. Po preteku potih mesecev se je vendar enkrat vršila seja tržiskega občinskega odbora 29. septembra t. 1. Seja je bila izredne važnosti. Iz županovega poročila smo slišali, da je vložena prošnja za priklopitev vasi Slap in Bistrica k tržiški občini še vedno nerešena. Kakor hitro pa bo ta prošnja rešena, pa se proglasi naš trg za mesto. — Pri letošnjem ljudskem štetju se je ugotovilo, da ima Tržič 2908 prebivalcev. — "Občinski proračun za leto 1925 še vedno ni potrjen od velikega župana. Liberalno socialistična večina je sklenila porisati občinske doklade na pri-dobnino od 300 na 480 °/0. — Občina vzarne v najem hišo g. Fr. Deo-a za mesečnih IBTiO di- zveneč nič. Atonalna muzika polpretekle, tako-zvane ekspresijonistične smeri, ki so ji očitali »deformiranost« po analogiji istodobnega de-formizma v slikarstvu, je tudi v razkroju in se pretvarja v drug glasben stil. Kakor se da lo danes formulirati, bo to zopet vodoravna, poli-fona muzika s strogo formo, približno podobno staremu koralu ali renesančni iu zgodnjeba-ročni muziki, h kateri se je danes glasbeni svet naenkrat zopet zastremel kot k idealu. Eksotična ritmika in barvenost se trajno umikata nekemu primitivizmu, ki se kaže v eno-stavnoskladnih kompozicijonalnih oblikah, Ki hočejo biti same v sebi zaključena celota, neodvisna od poslušalca in njegovih čustev. Čuti se nastopanje povsem nesentimen-talne dobe, ki bo upoštevala le objektivne dobrine in znanstveno nujnost v umetnosti neizprosno logiko formalističnega stila. Je to reakcija na oni tako subjektivni in individualistični povojni čas, ki je rodil separatizem in nebroj stilnih — izumov — enodnevnikov. Da, svet plava nasproti dobi, ki bo kolektivno in objektivno mislila. Pri nas so se pokazali začetki te dobe najprej v znanosti, potem majhen simptom na '{lasbcuem polju pri Kogoju, v slikarstvu pri Pitonu in v zadnjih delih Kraljev. Kar se tiče velike Evrope, pa začudi dejstvo, da Francozi v Beuctkr.h niso bili več vodilni umetniki Evrope, kar so bili zadnjih dvesto let. Mari bodo prevzeli njihovo vlogo sedaj Rusi ali nemški sever? '^rsko-stnofc^' narjev. V to hišo se preseli sodnija in orožništvo, kasneje pa seveda tudi občinska pisarna. — Najame se posojilo 150.000 Din pri Krajski mestni hranilnici po 8 % za popravo klavnice in napravo hladilnice v klavnici. Velikanske vsote požira la klavnica, prebivalstvu pa ne nudi nobene koristi. Dokler se mesarji ne bodo naveličali doma pobijati goved in pa dokler bodo imeli tako dobra za-slombo v občinskem odboru, se klavnica gotovo ne bo obrestovala, pač pa bo še vedno potrebovala visoke vsote in globoko segala v občinsko blagajno. Za to posojilo pa mora občina zastaviti obč. doklade ali pa kakšno drugo posestvo. — Soglasno je bil sprejet predlog g. Lajovica, da se protestira pri finančni delegaciji, ker ta ne dopušča izplačevati občinskih doklad. Tudi g. župan je pozdravil ta predlog. Po prehudem zavzemanju za centralizem prihaja spoznanje in glavobol. — V tajni seji pa je bilo rešenih več prošenj za do-movinstvo. Istotako se je nakazala podpora tistim, ki so jo v resnici potrebni. Kresnice ob Savi. V nedeljo, dne 27. septembra 1925 se je vršilo pri nas slavje odkritja spominske plošče v svetovni vojni padlim vojakom. Po celotedenskem deževju se je začelo v nedeljo zjutraj nebo jasniti, obzorje čistiti in Jesensko solnce je posijalo na ta skriti kotiček slovenske zemlje in osvetilo umirajočo prirodo ,dvignilo naša srca, a naše obraze so orosile solze. Ze rano so se zbirali Krosničani, vaščani šestih okoliških vasi, Rib-čani in Ilotičani pred cerkvijo, kjer je bil postavljen ličen oder, okrašen z zelenjem, dočim je iz cerkvenega stolpa plapolala zastava v bel solnČni dan, obdana s črnim pajčolanom. Ob 10 dopoldne je celebriral bivši vojni kurat gospod Bonač sv. mašo in med službo božjo opravil darovanje za preostanek stroškov spominske plošče. Po sv. maši je pred cerkvijo zapel moški zbor nagrobnico »Vigred se povrne«, nakar je šolska mladina deklamirala več slavju primernih pesmi. Gospod Špunt je imel slavnostni govor. Po govoru so odkrili ploščo in zbor je zapel Prelovčev »Doberdob«. Gospod Bonač je orisal trpljenje slovenskih mož in fantov na bojnih poljanah, domači g. župnik je opravil na mestu >Libero« za padle. Zahvaliti se moramo ob tej priliki gospodu župniku Dolinarju, slavnostnima govornikoma, pevskemu zboru in zlasti pa ondotnemu pevo-vodju gospodu Zupanu in šolskima upravite-ljicama, ki sta lako lepo naučili mladino de-klamacije. Pozni zarod. Na vili g. veletrgovca Kunst-lja na Vrhniki je še eno polno gnezdo mladih lastovk. Pred par dnevi so prvikrat sfrčale iz gnezda. Kljub slabemu vremenu in vabi to-varišic je stare pridržala skrb za mladiče v domačem kraju. Zdaj vadita pridno mlade v letanju za dolgo pot v gorico Afriko. Ali jo bodo dosegle? Raspta službe organista. Na Razborju pri Zidanem mostu je služba cerkovnika in orga-nista takoj nasloniti. — Reflektanti naj se zglase pri žup. uradu. Bolečine v želodcu, tiščanje, bel jezik, slaba prebava se naglo odstranijo z rabo naravne »Franr.-Josek-grenČice. Specialisti za bolezni na prebavilih izjavljajo, da se mora »Franz-Josek-voda najtopleje priporočati kot zelo uporabno domače sredstvo. Dobite jo v lekarnah in drogerijah. Ali prodaja Vaš trgovec tudi priznano milo »Gazela«? Ako ne, tedaj zahtevajte, da ga takoj naroči. Milo »Gazela« ima dobre lastnosti, da je pranje z njim naravnost užitek. Zadnje novosti damskih klobukov priporoča Angela Pekolj, modistinja, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 6579 Nekdanja Škofova vinska klet toči pristen dalmatinski mošt. e, dežne plašče POVRŠNIKE, RAGI.ANE itd. za gospode, dečke in fante kupite najceneje v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti Stev. 2 (nasproti Dramskega gledališča). — Konlckcifska tovarna FRAN DERENDA & CIE., LJUBLJANA Brezkonkurenčne cene! — Dobro blago in solidna postrežba! iz Ljubljane. Zlato poroko praznujeta danes g. Karel Pollak, znani ustanovitelj firme C. Pollak, najmodernejše opremljene tovarne čevljev in usnjenih izdelkov, ter njegova gospa soproga. Redek dogodek se proslavi skupno s poroko najmlajše hčerke g. Pollaka, ki se poroči v sredo dne 7. oktobra z g. dr. Mili či če m iz Splita, ki je eden najdelavnejših kulturnih delavcev HPS v Dalmaciji. Naše prisrčne čestitke! 4 Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« poživlja svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži slavnostnega koncerta bratskega društva »Ljubljanski Zvon«. Na pondeljkovem koncertu pevskega društva »Ljubljanski Zvon« nastopi društveni moški zbor, ki zapoje za uvod štiri Adamičeve najnovejše moške zbore, komponirane na belokranjsko narodno besedilo. Izmed teh je Mara v jezeru s sopran-solo in Lucipeter ban z bariton-solo. Tem moškim zborom sledijo štirje Premrlovi ženski dvospevi s spremlje-vanjem klavirja. Po odmoru se prvikrat javno izvaja Adamičeva narodna balada Vragova nevesta. Dalje dva Adamičeva mešana /bora in pa Komelov psalm. Pri koncertu sodelujeta gg. Štritof in Svetel, vse solo točko pojo zborovi člani. Spored je nadvse skrbno sestavljen in je na taki umetniški višini, da dela čast nam vsem, prav posebno pa še društvu, ki absolvira s tem koncertom svoj 42. koncert. Za koncert vlada v našem mestu veliko zanimanje. Občinstvo opozarjamo, da so vstopnice cel dan v razprodaji v Matični knjigarni, od 7. ure zvečer dalje pa v veži pred Unionovo dvorano. Vstopnic je še dovolj na razpolago, občinstvo pa prosimo, da si jih po možnosti kupi že v predprodaji, Krekova socialna šola se otvori v pondeljek dne 5. t. m. ob pol 8. uri zvečer v prostorih Jugoslovanske Strokovne zveze na Starem trgu. Pričakujemo, da se zbero ob tej priliki v obilnem številu vsi, ki so željni solidne socialne izobrazbe na krščanskosocialnem temelju. Zlasti naj služi naši mladini, da se seznani z vsemi panogami socialnega znanja, da dobi vzpodbude za praktično socialno delo in poglobi v najbolj pereča vprašanja naše dobe. Vodstvo v razstavi portretnega slikarstva. Danes vodi g. dr. Mesesnel. Vabimo zlasti one, ki si razstave Še niso ogledali na obisk in ž njimi tudi vse druge, ki s® razstavo že videli. Spričo obširnosti razstavljenega mate-rijala enkraten obisk ne da več kot splošen zunanji vtis; umetnostna in kulturno historična plat s tristoletnimi razvojnimi fazami pa nudi pravi užitek in razumevanje šele z večkratnim ogledom. — Drugi spopolnjeni natis kataloga se dobi pri blagajni in prosimo kljub vodstvom obiskovalce, da si ga nabavijo, ker ima trajno vrednost. Rokodelski dom. Pevski zbor ima redno vajo v torek dne 6. t. m. in v četrtek 8. t. m., obakrat točno ob osmi uri zvečer. Kdor se želi izobraziti v petju pod veščim, strokovnim vodstvom, naj gotovo vstopi v zbor. Izvežbani dobri pevci pa ne morejo bolje porabiti svojega daru, kakor da se v izpodbudo drugih redno udeležujejo vaj in pripomorejo, da se zbor dvigne še do večje popolnosti. Na svidenje to- mjfKM :"7rx.v. ' '.al' J ."^'^'.iJU^ Romu V rop t. :'.) je bila posvečena razpravljanju o k .,. tresenja pri primitivnih narodih. Neutrudljivi in neizčrpni etnolog d' une ex-ceptionelie competence kot ga nazivlje Pinard, W. Schmidt je govoril, kako kulturno -historična šola razlaga postanek raznih idej o odre-šeniku pri prvotnih narodih. Najprej niso imeli teh idej, marveč samo pojem o najvišjem bilju. Ko je pa ta pojem izginjal, so si ustvarjali nove bogove —izmed teh nekatere »odrešitelje«. ker duša mora imeti boga — in jih stavljab v harmonujoče pa tudi opozicionalno stališče napram prvotnem bitju. Nekje ti »odrešeniki« tudi tako prevladajo, da skušajo stopiti na mesto najvišjega bitja. Seveda je ideja odrešenja tudi lahko ostanek prarazodetja. Potem so o tej ideji govorili še prof. Junkcr specialist za Egipt; prof. Pislalozza o ideji odrešenja v mardeizmu, prof. Ballini o tej ideji v primitivnem budizmu prof. Nallino o islamu. Allo O P je razpravljal o bogovih odrešenikih grško-rimskega paganizma, ki jih ni mogoče primerjati s Kristusom. P. Balilfol pa je na podlagi svetopisemskih citatov orisal idejo odre-šenika v krščanstvu. Zadnji dan je predaval še strasburški škof Ruch o evharistiji — pagan-skih iiif.tcrijih. ki so zrnslli v povsem drugem obiležju kot ga zahteva ideja evharistije v krščanstvu. So sicer med obema nekatere podobnosti, pa nikake derivacije evharistije iz misterijev, ker poponoma manjkajo zgodovinski dokazi zn to medsebojno vplivanje. S tem je bil kongres zaključen. P. Schmidt povzame rezultate »tedna« in z zahvalo univerzi in drugim slovesno zaključi zborovanja. V sredo zvečer je priredila univerza udeležencem kongresa slavnostni banket, ki so se ga udeležili zastopniki civilnih-cerkvenih milanskih oblasti. Potekel je zelo prisrčno. Udeleženci so se nato deloma odpeljali domov, deloma pa se pridružili skupnemu po-tovanju v večno mesto, kjer se je izvršil drugi del kongresa: strokovni ogled misijonske razstave in audijenca pri sv. očetu. V soboto, 26. t. m. je W. Schmidt, ki je bil eden glavnih organizatorjev ogromnega dela, sam vodil kon-gresiste po razstavi, seveda v prvi vrsti po etnološkem oddelku. Tako urejenega etnološkega oddelka nima še noben muzej na svetu. Je sestavljen popolnoma v smislu principov -rezultatov najmodernejše etnološke struje-šole kulturnih krofov— in nudi opazovalcu res krasen pogled v prve stopnje kulture človeštva in tudi v nadaljni razvoj. V kratkem bodo na isti način uredili muzeje v Kfilnu in Dunaju. Imeli smo dvojni užitek: poslušali preprosto učena razlaganja Schmidtova, opazovali tako skrbno — znanstveno sestavljene tipične predmete za razvoj človekove kulture. 2e ta oddelek je treba priti gledat in zopet gledat, po- tem pa ne pozabiti ogromnih drugih prostorov — enako v ažnih enako lepih. V pondeljek (28.) je bila audijenca pri sv. očetu, ki je pokazala zanimanje sv. očeta za to važno znanstvo. Molil sem — bom še, da vaše delo za znanost-vero uspešno napreduje je dejal. Zelo so ga razveselili uspehi nove šole; nato so mu bili predstavljeni razis-kovalci-retnologi, s katerimi se je prijazno raz-govarjal. Z najlepšimi ulisi odhajajo udeleženci iz Rima, z novimi smernicami, novimi močmi, novim pogumom za delo. »150- (600 if) ¥fi§ S(ail£ VOLNENO BLAGO (3 ni) za ženski plašč ali obleko SUKNO (ŠTOF) (3 metre) za moško obleko DOUBLE - SUKNO (13i m) za moški vrhnji suknjič DOŠLO: francoski velour za ženske plašče, 140 cm, čista volna, vso barvo. Fini Din 110—, finejŠi Din 150.—, najfinejši Din 220.—. OSTANKI raznega blaga po polovični ceni. A. POTOKAR - LJUBLJANA poleg trj$a, pri »Zmajskem mostu«. kupite najbolje i n najcenešje pri tvrilki —j palača »Ljubljanske krc- CiOfC^Cditne banke"Kakor Škatlo iz papirja ga bo zmečkal,« je rekel Gibbons, ko so govorili o Tunnerju in Demp-sevu. Bokserja Gibbons je Tunney namreč kar brž potolkel k, o., Dempsey se je pa pred dvema letoma boril z Gibbonsom 15 rund neodločeno. In Gibbons pravi, da je Tunney veliko, veliko boljši kot Dempsey. Da je Tunney res izboren bokser, priča tudi zadnja njegova zmaga nad Maddenom, v 13. rundi k. o. To je prvi Maddenov k. o. »Tilden je razred zase,« je rekel Lacoste, francoski mojster tenisa, po prihodu iz Amerike. Največja prednost Tildena je poleg popolne tehnike njegova čudovita vztrajnost. Drugo leto hoče priti Tilden v Evropo in si priboriti v Wimbledonu tudi oficielno svetovno mojstrstvo, ki ga doslej še nima. Lacoste je nekam namignil, da bi se dalo z energijo in neprestanim delom morda tudi Tildenu izviti doslej neoporečno prvenstvo. Krojaški atelje . Piscuik Tavčarjeva ul. 3 na]3?@lfše aagSešfto Siiago prvovrstno delo Iz Katoliškega sveta. Rim. Dne 15. novembra t. 1. se vrši v cerkvi sv. Petra spominska slovesnost na ni-cejski cerkveni zbor. Slovesnosti se udeleži sv. oče osebno z dvorom, kardinali z nadškofi in škofi. Romarjem, kateri se bodo takrat mudili v Rimu, se nudi izredna prilika, ker se bodo lahko cele slovesnosti udeležili. Slovesna služba božja se bo vršila po grškem obredu. Poljska. 8. septembra t. 1. so poljski nadškofi in škofi vseh obredov položili prisego v smislu 12. člena poljskega konkordata. Temu slovesnemu trenutku sta prisostvovala ministrski predsednik in minister za uk in bogo-častje. Lurd. Na inicijativo tarbskega škofa SchSpferja se je osnovalo društvo zdravnikov za celo Francijo. K društvu lahko pristopijo vsi katoliški zdravniki, kateri spremljajo romarske vlake v Lurd in se sploh zanimajo za čudežna ozdravljenja, Društvo obstoji izključno na verskem in zdravstvenem stališču. Vsaka politika je izključena. Na čelu društva stoji zdravniški zbor, ki preiskuje bolnike v Lurdu. Maroko. Katoličani se silno čudijo, da so francoske čete na maroškem bojišču brez duhovnikov. Vojaki ne morejo dobiti tolažbe in so tudi pogrebi vojakov brez duhovnika. Kupujte srečke Dij. podp. društva v Ljubljani! /tj rth as, ?«>krat naši uradniki niso bili tako podjetni, da bi v Kranju stanovali in v Ljubljani opravljali službo. In »cesarski« Dunaj obiskati (opojne sajne dobrih patriotov!) — jo j, to je bil dogodek, na katerega se je člo. vek tistega časa tedne ali mesece pripravljal. To je bilo zanimanja, skrbi, občudovanja in zavisti med žlahto, med prijatelji in znanci! In ko se je vrnil s svojega dolgega potovanja, to je bilo povpraševanja in pa pripovedovanja! In je imel kaj pripovedovati! Vozil se je počasi in si je kraje ob poti lahko v miru ogledoval. Poročal je lahko o vseh večjih obcestnih gostilnah, raj so se poštni konji menda radi ustavljali še kje drugje kakor tam, kjer so jih izmenjali. Nemec Ludovik Borne, ki je mnogo prepotoval in ki najbrže ni bil flegmatik, pripoveduje o vožnji s pošto Thurna in Taxisa takole v obliki razgovora s svojim sopotnikom majorjem: »Gospod major, če bi imel sabljo kakor Vi, da bi lahko z njo svoje este tične kletve pošteno podprl, vsekal bi — vrag naj me vzame —, da bi bile butice krvave. Ali naj ima vsalopoštar, sprevodnik in postiljon potnika za norca in ali naj ta revež čaka, kolikorkrat se tem gospodom zljubi vino piti? Ce pridete v kako tako gnezdo, pa Vas ne mika v poštnem vozu ostati in zmrzovati, in se spravite k peči, pa lazi njen lastnik okrog Vašega prezeblega telesa kakor mačka okrog vrele kaše, in tisoč vprašajev na njegovem obrazu pričakuje, kaj boste naročili. Ali mora ubog potnik živeti kakor velika pariška gospoda in o polnoči jesti kotlete? Tekom 46 ur (med temi 24 nočnih), sem izpil 12 bokalov vina, še nekaj več pa sem jih plačal za sprevodnika. Kako daleč je od Frankfurta do Stuttgarta, gospod major? (150 km zračne črte. Op. pr.) Torej komaj 40 ur! In na tej kratki poti smo počivali vsega skupaj 15 ur!« Da, potniki Bornejeve vrste so se razburjali. Pa menda ni bilo toliko razburljivih kakor danes. No, in velika večina se je držala lepo doma. Življenje je bilo po naših pojmih še jako idilično. Teklo je tiho, počasi kakor olje. In tedaj... Da, tedaj je na Angleškem začel šariti neki Stephenson. Sestavil je nekak stroj, ki naj bi ga gnala para, da bi kar sam tekel po železnih kolesnicah. Eni so se smejali, češ: revežu se blede. Drugi so verjeli, da bo stroj tekel, pa se jim je zdel nevaren za javni red in mir. Hoteli so ga ustaviti z zakonom o zaščiti častitljive tradicije počasnosti. Ko je železnica že obratovala in je Stephenson izjavil, da hoče voziti s hitrostjo 30 kilometrov na uro, je ugledni list »Quaterly Revie\v« pisal: »Četudi bi hoteli verjeti vsemu zagotavljanju, da lokomotive niso nevarne, bi vendar prej verjeli, da bi se prebivalci Woolwicha dali izstreliti s Congrevejevo raketo, kakor da bi se zaupali lokomotivi, ki tako hitro vozi.« In kako so ubogega Stephensona zasliševali, ko je prosil, da mu zbornica podeli koncesijo za progo Manchester—Liverpool! Kaj bo, če pride vlaku kaka krava na pot? Pa konji se bodo plašili! Itd. Siru Isaacu Coffinu so se smilili tisti, ki bi ob progi stanovali; potem oni, ki so dali denar za izpeljavo in popravo cest; potem oni, ki bi še radi potovali z vozom, pa voz ne bo več. »Kaj bo s sedlarji, lastniki voz in s kočijnži, kaj z gostilničarji, konjerejci in konjskimi trgovci? Ali .zbornica .ve. koliko dima, koliko roDota. si- kanja in rožljanja bodo povzročale lokomotive, ki bodo drvele mimo? Vprežna živina in živina na paši se bo plašila pred to pošastjo. Cene železu se bodo najmanj podvojile, če ne bo te kovine sploh popolnoma zmanjkalo, kar je prav verjetno. Železnica bo napravila pravo zgago, bo uničila mir ter telesno in duševno udobje ljudi bolj kot se je to kdaj posrečilo kaki iznajdbi človeške prebrisanosti.« Tako angleški parlamentarec. — Ko naj bi se bila zgradila prva nemška železnica (stekla je 1. 1835.) od Niirnberga do Fiirtha, se je pa oglasi bavarski »Obermedizinalkollegi-um«: »Hitra vožnja bo gotovo povzročila pri potnikih neko bolezen možgan, neke vrste de-lirium furiosum. Ista bolezen se bo lotila oseb, ki bodo gledale, kako vlak vozi. Zato je treba progo ograditi z visokim, gostim plotom iz desk.« No, dober del občinstva se je takrat (1835) že navduševal za železnico. Drugi so le strmeli kot nad vsako novotarijo. Seveda, nekateri so čutili, da je s to iznajdbo ogrožena njihova eksistenca; nekateri so se dobro zavedali, da prinaša železnica tudi nekako revolucijo duhov in so dvomili, da bi dobre strani to odtehtale. — Nemški pesnik Ileine je pisal 5. maja 1843 iz Pariza, kjer so otvorili dve novi železnici, na Orleans in na Rouen, med drugim: »... Medtem ko množica zavzeta in omamljena strmi nad zunanjim pojavom velike gonilne sile, se loti misleca nekaka groza, kakor jo občutimo vedno, če se zgodi nekaj nezaslišanega, kar bo prineslo nedogled-ne in nepreračunljive posledice. Čutimo le, da je vrglo vso našo eksistenco na nov tir, da nas pričakujejo nove razmere, radosti in težave, in to neznano nas mika in obenem se ga bojimo. Tako je moralo biti našim očetom, I ko je bila Amerika odkrita, ko se je iznajdba j smodnika predstavila s prvimi streli, ko so | tiskarji poslali prve pole v svet. Železnice so zopet tak odločilen dogodek, ki bo med človeštvom povzročil preobrat, ki bo spremenil barvo in obliko življenja; začenja se nova doba svetovne zgodovine in naš rod se lahko ponaša s tem, da je bil zraven. Kako se morajo sedaj izpremeniti naši nazori, naše predstave! Celo osnovni pojmi časa in prostora so omajani! Železnica je ubila prostor in ostal nam je le še čaa... Zdi se mi, kakor da se gore in gozdovi vseh dežel približujejo Parizu. Že duham vonj nemških lip, pred mojimi vrati buči Severno morje.«--- Da, revolucija duhov! Tisii, v katerih se najbolj javlja — nervozni, hiteči, z materializ-mom prežeti in uživanja željni, blazirani državljani sveta (kosmopoliti) se je morda najmanj zavedajo, ker ne utegnejo misliti in gledati nazaj. Velikanski morski som. Ribiška ladja »Bilhvarder« je ujela pri Islandiji morskega soma. kakršnega doslej še niso ujeli, te vrste. Dolg je bil nad osem metrov, tehtal je 5000 kg, samo jetra 750 kg. Ta vrsta se živi večinoma od morskih pajkov. Umor ali dolžnost. V Indiji sta se morala dva Hinduja pred sodiščem zagovarjati, češ, da sta pospešila in omogočila samomor. Nekemu asketu sta izkopala grob, verske pesmi pojoč se je ulegel vanj, nato sta pa grob zasula. Zagovarjala sta se, da asket ni izvršil samomora, temveč se je dal živega pokopati v duševni eksaltaciji; onadva sta bila njegova učenca in sta mu morala biti slepo pokorna. Zanimiv proces. Nekemu monakovskemu kiparju je naročilo mesto Milnchen, naj okrasi reid enbaški most s štirimi alegoričnimi kipi. Dali so mu za to 25.000 mark kar na ure i. ker je bil v denarnih stiskah. Ne bodi len je pa delo izročil nekemu kamnoseku, sam se je pa z denarjem odpeljal v Pariz na »odpočitek«. Ker je pa kamnoseku plačal samo tri kipe in ker ta ni hotel izvršiti četrtega, je prišla stvar na dan. Sedaj se pa pravdajo občina, kipar in kamnosek. Perzijski šah. Že dve leti se nahaja perzijski šah v Evropi. 28 let je star, pa ima že močno razvito sladkorno bolezen. Zdravil se je v Vichy na Francoskem in v Lausanne v Švici. Večkrat že so mu vodilni perzijski državniki pisali, naj pride domov, pa ni šel. Sedaj so ga pa le spravili; menda ni bogvekaj prijetno živeti v Perziji življenje kralja. Nalezljive bolezni ponehujejo. Številke za kolero, kugo in osepnice so bile v prvi polovici 1925 prav visoke. Na kugi je umrlo v Indiji od 15. februarja do 18. aprila 36.000 ljudi, za polovico manj kakor v istem času lanskega leta. Isto razmerje je pri koleri. Osepnice so se pojavile v Evropi samo na Angleškem, a v dosti manjšem obsegu kakor lani. Tudi difterija in škrlatinka sta šle nazaj. Ekspcdicija v Mongolijo. Ameriški priro-dopisiri muzej in ameriško-azijska družba sta poslali prvi oddelek raziskovalne ekspedicije v Mongolijo. Ekspedicija, obstoječa iz 40 oseb, razpolaga s sedmimi avtomobili in s številnimi transportnimi velblodi. Iskala bo ostanke prazgodovinske, zlasti ledene dobe. Prvo taborišče je bilo tam, kjer so dobili lani jajca dino-zavrijev, o čemer se je toliko pisalo. Linčanje. Samovoljno obsodbo na smrt in izvršitev te obsodbe imenujemo po Ameri-kancu Lynchu (linču) linčanje. On je s tem začel. Zlasti so se te kazni posluževali proti črncem, posebno v slučajih, če so črnci nadlegovali bele ženske. Lani se je zgodilo v Zedi-njenih državah ,16 slučajev linčanja, najnižje število v zadnjih 40 letih; v 12 slučajih je kazen veljala črncem, v 4 belim. V desetletju 1914 do 1924 poročajo skupno o 537 slučajih, v prejšnjem desetletju o 701. Od leta 1885 gre linčanje trajno nazaj, in skoraj lahko rečemo, da smo pri koncu, ž njun. Povprečno je bilo v zadnjih 40 letih linčanih na leto 105 ljudi, skupaj 4203, in sicer 3165 črncev ter 1038 belih. Produkcija cigaret v Ameriki. Od 1. julija 1924 do 30. junija 1925 so napravili v Ze-dinjenih državah 73 milijard cigaret, štirikrat toliko kot deset let prej in dosti več kakor v katerikoli drugi državi; kajti daleč zadej sia Nemčija in Japonska, vsaka s približno 23 milijardami. Ker toliko producirajo, zato Zedi-njene države tudi veliko eksportirajo; zadnje leto z natančnimi podatki je 1923; takrat so eksportirali 12 milijard in 252,528.000 cigaret v vrednosti 23,085.000 dolarjev. Največ ameriških cigaret je kupila Kitajska, 9 milijard in 227 milijonov. Svetovno produkcijo tobaka cenijo danes na več kot štiri milijarde angleških funtov, od koje svote raste več kot četrtina v Zedinjenih državah. Vrednost cigaret, ki so jih eksportirale Zedinjene države od začetka vojske, cenijo na več kot 200 milijonov dolarjev, ameriški eksport si je osvojil tudi dežele, ki prej ameriške cigarete sploh poznale niso. Pošiljatve ameriških izseljencev v domo» vino. Lani so poslali ameriški izseljenci v domovino 350 milijonov dolarjev. Odstevši 46 milijonov, ki so jih prinesli s seboj, ostane 304 milijonov. Največ dolarjev je šlo v Italijo, 100 milijonov; v Nemčijo jih je šlo 80 milijonov, na Poljsko 30, v Rusijo 25, na Grško 20 in na Irsko 20. V Jugoslavijo? Rekord v izvozu klobukov iz ČSR. Letos je izvoz čeških klobukov silno narasel. Že doslej se jih je izvozilo v inozemstvo več kakor za 100 milijonov Kč. Največ jih gre na Angleško, ki je naročila za 200 odstotkov več kakor laui. Tudi Venezuela, Nemčija, Rumunska in Jugoslavija so se izkazale kakor dobri trgi. Egipet, ki je največji kupec fesov, je v poslednjem času naročil desetkrat večje število klobukov kakor običajno. Domači trg klobukov je pa ostal daleč za lanskim. Angleška poštna reklama. V času svetovne vojne so doživeli poštni pečati veliko sprememb. Ne kažejo samo dne in kraja, temveč služijo tudi propagandi. Na ta način je izpeljala Amerika vojno posojilo. Sedanji angleški poštni pečati pa imajo prepis: »Britisb goods are the best« (angleško blago je najboljše). Nočemo dvomiti o dobri kakovosti angleških izdelkov, toda čemu ne sklenejo naši dndustrijlci s poštnim ravnateljstvom dogovora da bi ponesli v svet jugoslovanski poštni pečati tudi glas naših izvoznih pridelov? To so bogataši! Maharadža iz Patiale v Indiji se je pri svojem obisku v Londonu nastanil v hotelu Savoy, najimenitnejšem hotelu Londona, in je vzel za svojih 50 tajnikov, družabnikov in za svojo telesno stražo celo nadstropje v najem, tretjino hotela. Maharadža sam je stanoval v takozvanih kraljevih sobah, ki so rezervirane za vladajoče osebnosti. Zvczdn Doradus. Ravnatelj Harvardovega observatorija v Ameriki, H. Shapley je odkril najsvetlejšo zvezdo, kar so jih doslej dobili. Je pa to Doradus, nakopičenje megel in zvezdnih kupov na južnem tečajnem nebu. Zvezda je oddaljena od nas 100.000 svetlobnih let! —■ Solnce je oddaljeno od nas 150 miljonov kilometrov ali 8 svetlobnih minut. — Prerez zvezde je večji kakor prerez poti zemlje okoli solnca. Svetlobe ima Doradus zn fino 000 nalfh solne. Ker svetlobo trajno izžariva, zgubi na leto okoli 20 trilijonov ton. Kdo si more to misliti! FRANCOSKI KONCERT. One 1. oktobra sta v zavodu sv. Stanislava priredila koncert Jugoslaviji že znana Francoza profesor Lucien de Flagny in tenorist William G vin. Zamisel koncertov, kakor jih prireja prof. de Flagny, je vsekako izvirna in srečna. Namen mu je, da pokaže, kako je francoska pesem v narodovih ustih spremljala velike zgodovinske dogodke. — Stoletna preteklost naroda naj bi zadihala iz teh starih pesmi, njegova razigranost, njegova pogumnost, njegova žalost in njegova duhovitost. Mirno lahko rečemo, da sta nam tako kon-certanta nudila najčistejši glasbeni užitek, ki nam je z novo lučjo osvetlil marsikako dobo in osebnost. Čutili smo dih zapadne romanske glasbene kulture, ki je dobila avtentična prvovrstna tolmača v obeh Francozih. Kakšna resnost in teža veje iz Roy Anglais (1415); a nič ne more bolje označevati in vzbuditi slutnjo one težke dobe, Id ji je bila rešiteljica sv. Ivana d'Arc. Koliko otožne resnosti in lepote je v Mabrougth s'en vat-en guerre. Iz klasičnega frc. stoletja (17.) smo čuli Gavote va-rie6 od slavnega Jean Rameau, ki je nudila tudi rlovolj prilike g. de Flagny, da je pokazal svojo popolno oblast nad klavirjem. Občudovali smo francosko duhovitost in nagajivost v drugi vrsti pesmi (zlasti J'ai du bon tabac in Voyage du Temps et de 1'Amour), ki jih je g. G vin pel z njim odgovarjajočo lahkotnostjo in jih s kretnjami in mimiko tako izvrstno spremljal, da se je videlo, kako globoko doživlja vse podajanje. Ko smo za 19. stoletjem poslušali pretresljivo de Fiagnyjevo skladbo Lau-riers (v vojski padlim, 14. julija 1914) smo čutili globoko žalost, ki je napolnila mater domovino ob mrtvih sinovih, a iz žalosti je dihala strašna odločnost, ki pozna le smrt ali zmago. Skladba je moderna, a klasično umirjena. Vedeli smo, da iz take odločnosti, kakor smo jo pravkar občutili, mora vzlasti popolnoma ponarodela in melodiozna La Modelou de la victoire (1918), k ijo slišiš po Parizu ob vsaki priliki. Pesem je mladino naravnost razpalila, da so ob tretji kitici že poskušali ponavljati s pevcem refren. G. De Flagny nam je še zaigral na klavir >Marche du Marčchal de Saxe«, kjer smo slišali peketanje konjskih kopit tako nazorno uglasbeno, da človek res pozabi, da zveni pred njim klavir. G. de Flagny opravlja težko, a silno hvaležno delo. Pozabi otimlje lepe stare napeve, harmoni-rira jih in proučuje, kar ni lahko delo in je pravo znanstveno delo. Tako predelane in prikrojene in razložene nudijo sedaj dragocen donesek k narodni in glasbeni zgodovini. Poleg znanstvene strani de Flaginyjevega dela pa moramo pohvalno omeniti tudi njegovo praktično narodno glasbeno udejstvovanje. Koliko izmed mladih dijakov, ki so ta dan napolnili dvorano, ne bi morda nikoli imelo prilike slišati francoske pesmi sploh! Topot pa so jjo slišali, slišali iz prvovrstnega vira; — naj je pojem še tako meglen — ima ga. Zato smo g. Flagnvju iz vsega srca hvaležni za njegov dolgoletni trud, iz katerega nam je zrastla ta prelepa poldruga ura užitka. Hvaležni smo pa prav tako tudi g. Gwinu, ki smo ga občudovali kot nepre-kosljivega tolmača teh pesmi. Poleg glasbene strani tega koncerta naj omenim še drugo, ki je danes za mladino tudi velikega pomena — jezikovno stran. G. de Flagny namreč svoj koncert smatra za nekako predavanje; vsako . pesem okviri z jasno zgodovinsko, literarno in glasbeno razlago. S tem omogoča tistim, ki so vešči francoščine, globlje razumevanje skladbe, drugim pa, ki se francoščine uče, da poslušajo pristen francoski govor; seveda je mučno samo napenjanje ušes — toda govoriti človek začne z ušesi in dok-kler se ti po sto in sto zastonjskih poskusih ne odpro ušesa, se ti trda grča jezilia ne bo omajala; kaplja na kapljo skalo preluknja. Tudi s tega vidika zasluži g. de Flagny vse priznanje in pomembnost in praktičnost takih koncertov je na dlani. Bila pa je prireditev v zavodu toliko lepša, ker je bil g. vicekonzul francoske republike v Ljubljani, Paul Joseph Flach tako prijazen in se odzval našemu vabilu. Bila je to lepa prilika, da smo se uradnemu zastopniku mogli osebno zahvaliti za vso naklonjenost, s kakršno nas podpira Francija. — V družbi gospe baronice d'Astres smo si ogledali še kapelo in knjižnico. Bil je lep večer, na katerem smo spoznali nove lepote francoske umetnosti, na katerem so se razširile in povečale medsebojne vezi ljubezni. Lahko je žal Ljubljani, če bo pustila, da gre mimo nje lepa prilika. Prosvetna zveza. Koroški naj bo posvečena nedelja 11. oktobra. Vsa prosvetna, izobraževalna in delavska društva naj ta dan primerno, resno proslave v svojih prostorih. Vsa društva so prejela predavanje in de-klamacijo »Tožba koroških Slovencev«. Dolžnost vsakega odbora je, da to predavanje priredi. Narod, ki ne zna ceniti svoje zemlje, ta je vreden ni! Pokažimo, da ni dežela onstran Karavank pozabljena, temveč v srcih naših zapisana z vročo ljubeznijo. Boj za Koroško je naslov lični spominski-knjigi, katero nam je poklonil dr. Val. Rožič ob petletnici koroškega plebiscita. Kakor svetli solnč-ni žarek, se mi zdi ta knjižica, kateri je ob žalostnem spominu prodrl črne oblake, ki leže nad Gospo sveto. Knjiga je namenjena: Vsem, M so dobre volje! Značilno je, da so pri sestavi te knjige sodelovali vsi oni, kateri so pred petimi leti prisiljeni zapustili Korotan: Vse, vse so vzeli nam! In zemljo In hišo nam prodali so. Pa iz dežele naše drage Xas v mrak in mraz izgnali so... A. Aškerc. Kljub temu so se ob žalostni petletnici ob bregovih Save spomnili svoje žalostne domovine. Najmanj, kar zahteva od nas sestrska ljubezen in bratovsko sočutje je, da sleherni Slovenec in Jugoslovan prav v teh dneh seže po tako lepi knjigi. Napijmo se iz nje one vroče ljubezni do Koroške, katera živi v srcih koroških Slovencev! Naj ne bo nobenega društva, nobenega odseka ali krožka naših prosvetnih, izobraževalnih in delavskih organizacij, katera ne bi takoj naročila knjižice. Naroča se pri Prosvetni zvezi. V knjigi je nabranih lepo število pesmi in tvarine za predavanje za Koroški dan. Zopet mora biti naša: Gospa sveta! I. Prosvetni večer, katerega priredi Prosvetna zveza v Ljudskem domu, bo posvečen Koroški. Va sporedu je velezanimivo predavanje: Koroška na mirovni konferenci v Parizu. Predava dr. Ehr-llch, kateri se je omenjene konference sam udeležil. Predavanje bodo spremljale zanimive skiop-tične slike, na katerih bomo opazili vso jugoslovansko delegacijo, katera je takrat sodelovala. — Predavanja se vrši v netek 9. oktobra ob 8 zvečer kot uvod "k proslavi Koroškega dne. Prosvetni večeri tvorijo eno Izmed najbolj uspešnih in hvalevrednih panog našega društvenega življenja in delovanja. V vseh točkah mora biti poudarjena enotna glavna misel 'dotfcnega večera. Prosvetni večer obsegaj sledečo točke: predavanje s skioptičnimi slikami, deklamacijo, katera ae nanaša na predavanje; pevska točka, katera mora biti tudi v zvezi s tvarino, katera te obravnava oni večer. Po možnosti naj sodduje tudi godba z eno ali dvema točkama in dramatični odsek. Te vrste prireditve so ljudem bolj všeč kakor igre. V »Vest-nikuc leta 1.924 in 1925 se nahajajo že sestavljeni sporedi takih večerov. Izposojevalnica skioptičnih slik pri Prosvetni zveri ima na razpolago 28 verskih predavanj (930 slik), 64 zemljepisnih (1929 slik), 9 zgodovinskih (417 slik), 5 obrtno-tehničnih (127 slik), 2 narodopisna, 2 naravoslovna, 5 leposlovnih itd. Skupaj 146 predavanj v 4050 slikah. Slike se pošiljajo tudi po pošti. Društva, segajte pridno po slikah! Skioptična predavanja se vrše danes: Pre-doelje pri Kranju ob 3 popoldan: Stari Rim in preganjanje kristjanov. — Koroška Bela ob 8 zvečer v Društvenem domu: Od Trsta do Kotora. Zelo lepe slike z naše jadranske obale. — Št. Jakobska prosveta v Ljubljani: Znamenitosti sveta. Predavanje se vrši zvečer v društvenih prostorih. V Sp. Šiški vprizori danes ob 7 zvečer v samostanski dvorani Izobraževalno društvo iz Pod-brezij lepo igro: »Roza Jelodvorskac. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo nove cerkve, se k obilni udeležbi vljudno vabi. Ljudski oder v Radovljici. V nedeljo 11. oktobra ob 8 zvečer, ter v nedelji 18. in 25. oktobra ob pol 4 popoldne priredi Ljudski oder v Radovljici zgodovinsko igro: »Amas«. Igra predstavlja preganjanje kristjanov za časa cesarja Avrelijana. Polna je pretresljivih, pa tudi smešnih prizorov. Vstopnina je znižana. Vstopnice v predprodaji v Kmetijski zadrugi. Popoldanska igra se konča ob 7, pravočasno za odhod na vlake. EXCELLA najboljši in vendar najcenejši stroj rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje. i. Goreč, Ljubljana palača Ljubljanske kreditne banke Narodno gledališče v Ljubljani. Drama. Začetek ob 8 zvečer. Nedelja 4. okt.: »Vozek. Izven. Pondeljek 5. okt.: »Ifigenija na Tavridi«. Red B. Torek 6. okt: Zaprto. Sreda 7. okt.: »Periferija«. Premijera. Izven. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja 4. okt.: »Netopir«. Izven. Pondeljek 5. okt.: Zaprto. Torek 6. okt.: »Mrtve oči«. Red C. Sreda 7. okt.: Zaprto, četrtek 8. okt. »Manon«. Red D. Petek 9. okt.: »Aida«. Red F. * * * Nedelja v ljubljanskem gledališču, Drevi ob i osmih se vprizori v drami kratkočasna, lahkotna in zabavna vaška šaloigra Petrovičeva »Vozek. V glavnih vlogah nastopijo ga Juvanova, gdčna Vida, gg. Rogoz, Levar itd — V operi bodo igrali ob pol 8 priljubljeno Straussovo opereto »Netopir« z gg. Poličevo (Adela), Lovšetovo (Rozalinda), Peč-kom, Kovačem, Povhetom in Jankom v glavnih vlogah. EUGEN D'ALBERT: »MRTVE OCI«. Nova operna sezona se je otvorila v četrtek, dne 1. oktobra, z d'Albertovo opero »Mrtve oci«. Znani skladatelj »Nižava« je v letih pred vojno zložil to delo s simbolično predigro na Eversovo besedilo. V njegovem delu zavzemljejo »Mrtve oči«, sicer dosledno vodilnomotivično zgrajene, mesto odločnega pripoznanja k impresionizmu Glasba te opere je čustveno melodiozna kakor v »Nižavk, pa preveč natrpana, po iznajdljivosti, originalnosti in barveni pestrosti, odlikah tovrstne opere, se ne more uspešno staviti v bok todobni italjanski operi, niti Straussu. Pri otvoritveni predstavi je sodeloval, z ve- , seljem ugotavljamo, zopet enkrat popoln orkester, ; ki ga je vodil dirigent g. N. Stritof smiselno muzi-kalno. Želeli bi si le cesto manj hrupnega orke- 1 stra, jasnejšo motivično razlikovitost in v ostalem nežnejšo godbo, da bi glavni višek v glasbi, vzporedno z viškom drame, ki ga je dirigent le s težavo še dvignil iznad drugih viškov, tembolj de- 1 loval. Pri otvoritveni predstavi sta sodelovali tudi I dve novi pridobitvi naše opere, v vlogi Arcezija ' novi dramatični bariton g. Holodkov in novi lirsko-dramatski sopran ga Caletova, ki ata, če se da sklepati pač iz njunega prvega nastopa pri nas, pomena vredna artista. Prvi ima dokajšen glasovni obseg, dramatski dar in Je ustvaril svojevrsten psihološki tip, dasi je igralski malo pretiraval. Ga Caletova (Mirtokle) ima tehnično izšolano grlo, tudi velik glasovni obseg z razvito višino, in dobro gojeno nižjo lego, je lirsko-dramatsko sposobna pevka in umerjeno igra. Od starih domačih moči treba koj omeniti go Thierryjevo (Marija Magdalena), ki je pevsko dovršeno umetniški podala svojo vlogo, g. Banovca (pastir) šolani, mehki, lirični tenor, in g. Kovača, ki so se častno potrudili za uspeh opere. Uprizoritev sicer ni šla preko šablone, kostumi so motili v neenotnosti, vendar je bila predstava v celoti znak, da se operna uprava trudi, doseči v novi sezoni umetnostno boljših rezultatov od lani. v. IFIGENIJA NA TAVRIDI. Pri snočnji otvoritveni predstavi je dosegla Ifigenija lep uspeh. K temu uspehu je prvi pripomogel prireditelj teksta Fr. Albrecht s svojim vzornim, jezikovno bogatim prevodom; brez njega bi ne bilo pesmi, ki je v Ifigeniji. — Drugi, odrski uspeh so ustvarili ga Marija Vera kot voditeljica igre in njeni igralci. Ga Marija Vera je poleg vodstva igre imela tudi glavno vlogo. Načelo, Id smo ga čutili iz uprizoritve, je bilo tisto, ki ga je ga Marija Vera že napovedala: harmonija v igri in besedi. To navidez enostavno načelo čiste igre, tedaj brez drugovrstnih odrskih pritiklin, ki zahteva osredotočenje samo *»igralcu, se ji je v celoti posrečilo. Zato bi bilo najbrž še bolje, da bi bili izostali svetlobni učinki proti koncu igre ali bili vsaj milejši, še več: tekst je tako enoten, da le komaj vidno loči Grke in Tavrijce. Tedaj bi idealna enotna črta ne smela v stiiizaciji igre skoro nič ločiti Grkov in barbarov. Delo ne dopušča nobenega realizma, zahteva samo idealno plastičnost v najvišji meri. Scena sicer ni motila igre, ni je pa mogla podpirati — boljše gledališče nima — napravi pa vendar ob jprvem pogledu vtis zadrege in neskladnosti. Držala se je igra sama v svojih igravcih. Igravci so bili večinoma srečno izbrani in prav sporejeni. Težki tekst še ni popolnoma plastičen, a slabo ne govore nikjer — prehoda pri obeh pripovedih Ifigeniji in Piladoni v začetku nista še izpolnjena — ju ne čutimo. Na višini je ga Marija Vera kot Ifigenija. Visoka klasična postava ob junaški Orestovi razodeva Agamemnovo hčer. Umerjenost, ki varuje sveče-niško dostojanstvo in z modrostjo spremljanemu čuvstvu določa prave meje, je glavna vrlina njene igre. Odmerjene so njene kretnje, po kipih posnete. Na dveh, treh mestih preide v višino, ki je že koturn, ne vzvišenost. Na višku je v pesmi Park. Sporediti ji moremo Levarjevega Oresta. Njegova junaška postava je odsev trojanskih junakov, njegovo čuvstvo bolečina Tantalovega potomca. Uporni priziv proti usodi, odpoved življenja in obup se spletajo v enotno grozno potezo. Ta dvojica, Ifigenija in Orest, je zato naravno dosegla v tretjem dejanju svoj višek. — Težko je bilo tedaj ob njima Janu kot Piladu. Njegov patos še ni dovolj uglajen, kretnja še ne prav prožna, a se je vztrajno boril za harmonično igro. — Nehvaležni svet barbarskih Scitov sta zastopala g. Skrbinšek kot Toas in g. Gregorin kot Arkas. Ar-ka6, vloga golih poslanstev in vezočih nastopov, je brez posebnega poudarka. Gregorin jo je igral večinoma v skladu, v dostojanstveni umerjenosti, dočim pojmovanju Skrbinškovemu ni mogoče pritrditi. Barbarstvo je v maski, kretnji trdo podčrtal, in v ostrih prizorih je ta kralj »plemenitega duha« dokazoval, da Ifigeniji nikoli ni mogel biti »oče«. Dostojanstvo kralja je docela črtal iz svoje vloge, dasi ga tekst sam podčrtava. Tu je linija igre občutno trpela. V celoti bo za idealno vprizoritev treba nekatera mesta glasovno ublažiti, ker je več vreden v igri stilizirani klasicizem kot pa poudarek tragedije v realnem zmislu. Z veseljem priznamo, da je bila igra na višini klasičnih predstav na najboljših odrih Zal, da je otvoritveni predstavi prisostvovalo tako malo občinska. France Koblar. Ljudski oder v Ljifoljani Nedelja 4. oktobra: Ob pol 8 zvečer: »ZUPAN«, izvirni igrokaz v treh dejanjih. — Predprodaja vstopnic danes od 10 do 12 in od 5 naprej do začetka predstave v pisarni »Ljudskega odra«. OSTANKE češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plašče po 2-50 do 3-20 m dobite po neverjetno nizki ceni, in sicer od 250 dinarjev naprej v razpošilialnici JOSIP IVANČIČ — LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4 (naspr. frančiškanske cerkve). Oglejte si izložbe ! Prepričajte se I To je tfese!ie, taka psna! Kdor uporablja „GAZELA milo, ima prijetno delo in je hitro gotov. Jaz ne perem nikdar z drugim kakor z .GAZELA"-milom. AZEIA TNILO Nudi se Vam lepa prilika za nakup različnega manufakturnega blaga v »šentpetrskem bazarju« na Martinovi cesti it. 8 po zelo nizki ceni. — Prepričajte se sami, ne bo Vam žal! 6751 Knjige in revije. »Socialna misel«, št. 8, prinaša referat dr, Gvida Ranta, ki ga je imel na stičenskem dijaškem tečaju o »Praktičnih poteh k obnovitvi in poglobitvi verskega življenja«. Dr. Josip Jeraj pa završuje svojo serijo člankov o »Kulturnih nalogah Jugoslovanstva«. — V tisku sta tudi že št. 9 in 10, t ki bosta izšli v enem snopiču in bosta jako zanimi-vi. Fran Erjavec objavlja namreč v njih važno razpravo, ki je tvorila tudi predmet avtorjevemu predavanju v Stični, namreč »Socialno vprašanje našega kmetskega stanu«, kjer se na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov riše dejansko go-6podarsko stanje kmetskega stanu v Sloveniji. Bogomil Šedivy razpravlja o »Srbski sfingi«, kjer podaja duševno strukturo srbskega naroda. Joso Felicinovič pa opisuje znamenitega krščanskega sociologa A. Pottiera. »Boj za Koroško.« Ta naslov nosi brošura, katera je izšla te dni v založbi »Jug« v Ljubljani, i Zbral in uredil je to brošuro prof. dr. Val. Rožič. Cena Din 20. Dijaki dobivajo brošuro v pisarni ; Jug. Matice po 15 Din. »Zakleti grad« se imenuje nova igra, ki jo je spisal dr. Alojzij Remec. Snov je zajeta iz zgodovine 16. stoletja in povsem romantična. Igra izide že pred uprizoritvijo v mariborskem gledališču v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Frances Hodgton Burnett: »Mali Lord Fannt-!eroy«. Prevel Karel Pribil. Založila Jug. knjigarna. Ljubljana 1925. Cena Din 24, vezano v celo platno Din 36. — Že leta in leta nisem bral knjige s tako slastjo kot »Malega Lorda Fauntleroa«. Ko sem dal knjigo v roke svojemu 14 letnemu sinu, ni hotel iti h kosilu, češ, da ne gre nikamor prej, dokler knjige ne prebere. Otrok, ki je raje lačen, kot bi odložil knjigo, je pač najboljše izpričevalo za dobro in lepo ter interesantno čtivo. Ko sem bil še sam dijak, so v ljubljanskem gledališču igrali dramatiziranega »Malega Lorda«, ki ga je predstavljala Kreisova. Vsa Ljubljana je drla gledat to predstavo. Zato je prav, da nam je Jug. knjigarna preskrbela vzoren prevod Pribilov, ki se čita zelo gladko. Uvod, ki ga je napisal prevajalec, te jako skrbno in temeljito uvede v roman. Vsebino navede na straneh 5. in 6. za kratko orientacijo »Mali Lord« je roman plemenitosti in dobrosrčnosti. Opisuje nam, kako prirojena plemenitost »Malega Lorda« gane starega zakrknjenca in napravi iz njega koristnega člana človeške družbe, ki z do^ brodelnimi ustanovami lajša bedo človeštva. Vsa knjiga je pisana v tako prikupnem tonu, da j« človek kar ne more odložiti. Miloba je razlita nad vsakim stavkom. Plemenitost ti veje iz vsake besede. In vendar nikake tendence — torej umetnina prve vrste, ki učinkuje sama po sebi. Knjiga je pripravna za male in za odrasle bravce. Prepri' čan sem, da se bo knjiga razprodala v par mesecih, zakaj vsi se bodo trgali za njo. In kdor jo bo prebral, bo agitiral za njo v krogu svojih znancev. Koliko imamo Slovenci prevedenega šun-da — »Mali Lord« pa sega v sfere svetovne literature in bo svoje stoletje preživel. Značaji so ri> sani z neizmerno fino psihologijo in doslednostjo* sujet je zanimiv in je realistično romantičen; dogodki se razvijajo povsem normalno in naravno, slog je sijajen, opisi verni in resnični, kaj hočeta od dela še več, da se prikupi vsakomur? Ni'treba romana priporočati. Dobro blago se samo hvali in »Mali Lord« bo prepotoval vso^SIovenijo in povsod ga bodo sprejeli z največjim veseljem in ga zpet in zopet vabili v goste. Cerkveni vsstoikT Kongrcgar.ija za gospe pri Sv. Jožefu ima svoj prvi sestanek v torek ob 5 popoldne. Polnoštevilno II. Mar. kongrcgacija pri uršulinkah ima da. nes ob 2 popoldne redni mesečni shod. Udeležba obvezna. Dijaški vestnik. Duhovne vaje za akademike v i>omu duh vaj bodo od 10. zvečer do 14. oktobra zjutraj. Vsai udeleženec dobi lastno sobo, hrano in vso oskrba v Domu. Kdor se še želi udeležiti teh duhovnih vaj, naj to sporoči do četrtka na rektorat kolegija D. J. v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9. »Krekova mladina« Ljubljana opozarja ns njen nocojšnji družabni večer v I. del. konš. društvu. Na sporedu razr.e zabavne točke. Začetek ob sedmih. Vstopnine ni. Delavski mladini naklonjeno občinstvo vljudno vabljeno! Frančiškanska prosveta ima v torek 6. oktobra ob 8 zvečer v dvorani na porti prvo letošnje predavanje. Obenem naznanja, da se bodo predavanja redno vršila vsak torek in vabi člane tel prijatelje društva k obilnemu obisku. Krekova prosveta, zveza uradnic in trgovskih nastavljcnk priredi za članice kakor tudi nečlani-ce učni tečaj za ženska ročna dela. Vpisovanje e« vrši v sredo 7. oktobra od pol 7 do 9 zvečer v zvezinih prostorih v Alojzijevišču na Poljanski ce sti. Istočasno se bodo dobila tudi vsa druga pojasnila. Družba sv. Elizabete. Osrednji svet družbe sv. Elizabete ima redno mesečno sejo v torek 6. oktobra ob 4 popoldne. Danes v nedeljo ob 7 zvečer vprizori v sam dvorani v Sp. Šiški Izobraževalno društvo iz Pod-brezij lepo in poučno štiridejanko: »Roza Jelodvor-ska«. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo nove cerkve. K obilni udeležbi vljudno vabi Odbor. Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo 7. oktobra ob 20 v veliki dvorani Mestnega doma Društvena pisarna dajo članom dnevno od 18 do 20 informacije Sv. Petra cesta 12, podpritličja vhod iz ulice »Za čreslom«. Danes vsi v Mestni dom na tretjo vinsfc« trgatev, ki jo priredi Prostovoljno gasilno in reSe-valno društvo v Ljubljani. Sodeluje gasilska godb« in pevsko društvo Krakovo-Trnovo. Na sporedu je petje, šaljiva pošta itd. Vstopnina 5 Din za osebo Olepševalno društvo v Rožni dolini vabi m vinsko trgatev, katera se vrši danes v restavraci' skih prostorih g. Balija na Strelišču pod Rožiiiko:; Začete-r- r'- 4 popoldne. Svarilo. ) Baje se je zastavila oprava, ki je tudi last. Radi tega svarim vsakogar, ker nisem za vedel, niti v to privolil. Enako opozarjam, d i plačnik dolgov, Id bi jih delali brez moje vedi-bodisi sorodniki ali kdo drugi. Ljubljana, dne 2. oktobra 1925. Gospodarstvo. Sladkorni trg. Ljubljana, 3. oktobra 1925. 2o več tednov je opazovati na svetovnih tržiščih sladkorja padanje cen, ki je zlasti v zadnjih dveh tednih zavzelo večje dimenzije. Sele zadnje dni jo nastopila manjša reakcija, za katero pa je težko trditi, da bo dolgo trajala. Ker je zadnje čase nastopilo za sladkorno pr*o ugodno vreme, je računati v skoro vseh vodilnih evropskih državah na dobro kampanjo. Zadnji dan v mesecu septembru t. 1. je objavil znani strokovnjak F. 0. Licht v Magde-burgu svojo cenitev evropskega pridelka. Kakor posnemamo iz praških listov, ceni evropsko produkcijo sladkorja v kampanji 1925/26 na 7,605.000 ton napram 7,175.000 tonam v kampanji 1924/25. Po državah se razdeli cenitev sledeče: Nemčija 1,680.000 ton (1924/25 1,600.000 ton), Češkoslovaška 1.6(X).0C0 ton (1,430.000 ton), Rusija 950.000 ton (480.000 ton), Francija 780.000 ton (830.000 ton), Zoljska 530.000 ton (495.000 ton), Belgija 380.000 ton (400.000 ton), Holandija 300.000 ton (335.000 ton), Španija 250.000 ton (260.000 ton), Ogrska 220.000 ton (220.000 ton), Italija 200.000 (425.000 ton), Švedska 130.000 ton (135.000 ton), Danska 175.000 ton (136.000 trn), Avstrija 85.000 tou (74.000 ton), vse ostale evropske državo (tudi Jugoslavija) 300.000 ton (375.000 ton). Iz teh podatkov jo razvidno, da je računati s propa- dom italijanske sladkorne industrije. Na drugi strani bo Rusija producirala dvakrat toliko sladkorja kakor v pretekli kampanji. Upoštevati je treba, da je to prva cenitev produkcije sladkorja. Korekture so sicer mogoče, vendar pa končne slike ne bodo dosti iz-premenile. Letošnja kampanja je dala na Kubi 5,125.000 ton, kar pomeni napram lani več za 1,160 000 ton. Kar se tiče nove kampanje je pričakovati na Kubi še večjega pridelka. ' V Češkoslovaški so ostale cene za novi sladkor neizpremenjene na bazi Kč 440 od tvorniške postaje, baza normabii kristal, z odgovarjajočimi dokladami za posamezne vrste. Naš sladkorni kartel namerava cene prilagoditi novemu železniškemu tarifu, o čemur pa nam dosedaj še ni ničesar poročano. Letošnja kampanja bo sicer dala manjšo produkcijo kakor lani, vendar pa so zalogo cd lanske kampanje še dovolj velike. » * » Konkurz. Razglašen je konkurz o imovini Genovefe Walterjeve, šivilje in trgovke v Hrastniku; prvi zbor upnikov 10. septembra, oglasni narok 20. sept., ugotov. narok 6. oktobra 1925. Belgrajska trgovska zbornica. Dne 30. septembra se je vršila plenarna seja belgrajske trgovske zbornice. Največ eo obravnavali vprašanje rečne plovbe in Brodarskega sindikata. Jugoslovanska agentura v Varšavi. Iz Varšave poročaj >, da je jugoslovanska vlada ustanovila v Varšavi posebno trgovsko agen- cijo, ki bi organizirala izvoz poljskega premoga, železa in petroleja v Jugoslavijo. Naša industrija alkohola. Po zadnji statistiki imamo v naši državi 7 tvornic špirita, katerih letna produkcija znaša ca. 120.000 hI. Izvoženih je bilo lani 1,233.000 kg špirita v vrednosti 19.2 milijona dinarjev. Carinski dohodki. V drugi desetini meseca septembra t. 1. so znašali carinski dohodki 68,824.8.12 Din napram 76,573.872 Din v prvi dekadi istega meseca. Sledeče carinarnice so imele v drugi dekadi meseca septembra t. 1. dohodkov: Ljubljana 5,782.298 Din, Maribor 3,730.084 Din, Jesenice 527.822 Din in Rakek 199.787 Din. — Od 1. aprila t. 1. do 21. septembra t. 1. so dosegli carinski dohodki vsoto 972,517.929 Din napram 788,847.679 Din v odgovarjajoči dobi lani. Zn žnnje diskonta v Angliji. Z ozirom na položaj angleškega denarnega trga, ki izkazuje veliko likvidnost, je ravnateljstvo »Bank of England« sklenilo znižati diskout od 4i/2% na 4%, Zadnja izprememba diskonta je bila dne 6. avgusta 1.1., ko je bil znižan od 5% na 4y2%. Od 5. julija 1923 do 5. marca t .1. je znašal diskont ir/0, od 5. marca t. L do 0. avgusta t. 1. pa 5%. Borza je takoj reagirala s povišanjem prometa. Borze. Dne 3. oktobra 1825. Denar. Z&grob. V današnjem prostem promotu so bili sledeči tečaji: Italija 229 ( 227.30—229.30), London 273.50 (272.66—f?4.66), Newyork 56.60 (56.11 —56.71), Pariz 263 (263.875-264.875), Praga 167.75 (166.64-168.60), Dunaj 7.8d (7.912-8.012), Curih 10.90 (10.865-10.945). Curih. Belgrad 9.19 (9.1875), Berlin 128.40 (123.40), Pešta 72.50 (72.50), Italija 20.85 (20.85), London 25.09 (25.09), Nevvyork 518.05 (518.50) Pariz 21.05 (24.35), praga 15.35 (15.555), Bukarešta 2.45 (2.44), Sofija 3 79 (3.70), Amsterdam 208.40 (208.40)._ Vseka drobna virsUco. I>Sm 1'50 ali vsaka beseda 50 par. Naj-manjši 5 I?in. Oglasi nud devet vrstic se ručunajo više. Za odgovor znamkol asm VAJENCA močnega in poštenega, i~če takoj pod ugod. pogo'i Ciril Podržaj, ključavn. na Igu 147 PRAKTIK Aot1NJA~ t mešč, šolo, trg. tečajem, izurjena v strojepisju in stenografiji, vešča slovenščine in nemščine, želi vstopiti v kako pisarno ali trg. podjetje v začetku event. brezplačno. - Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Prakti-kantinja« štev. 66G5. ' 'f OBRATOVOD1A (mizarski mojster) dobra in zanesljiva moč, vešč montiranja obratnih strojev, Specialist za pohištvo, išče pri kakšnem podjetju prim. službe, - Ponudbe pod »Pomoč« Stev. 6599 na upravo lista. Spreten koiiar mlad, z dobrimi spričevali, išče službe v kaki menzi ali slično v Mariboru ali Ljub-ljnni. Gre tudi izven Slovenije. — Ponudbe na upravo lista pod: »Kuhar« št. 6744. Sprejme se UČ^C krščanskih staršev za kovaško obrt. - Ponudbe na naslov Josip MALOVRH, kovač, Polhov gradeč. 6668 Pekovski POMOČNIK mlad, z dobrimi spričevali, išče službe. - Ponudbe na upravo »Slovenca pod šifro UČENKO sprejmem v trgovino z meš. blagom. Naslov v upravi lista pod št. 6731. »Stalna služba«. 6714 tii hodila šivat na dom in se cenj. damam toplo priporoča. Naslov v upravi pod št. 6534 Krojaški POMOČNIK ia veliko in trajno delo, sc sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši; plača po dogovoru. - Gašper CUKJATI, troj. mojster, Trojane. 6654 2 kolarska vajenca takoj sprejmem. - Naslov v upravi lista pod štev. 6639. Učenka fdrava in čvrsta, se sprejme v trgovino z meš. blagom. -IVAN RAŠL, Podlehnik pri Ptuju. 6671 SPLOŠNEGA MIZARSTVA ali KLJUČAVNIČARSTVA SO iSče za 15 letnega, zdravega, močnega in pridnega fanta z dežele z vso oskrbo pri mojstru. - Cenjene ponudbe pod »Takoj ali pozneje« na upravo »Slovenca«. mlajša moč, želi mesta v mestu ali na deželi. En m.e-sec gre tudi brezplačno. — Naslov v upravi pod št. 6716. Korcspcsidentinja samostojna sila, v slovenskem, srbo-hrv. in nem. jeziku, brza stenotipistinja, s prakso in vešča tudi vsem ostalim pisarn, poslom, išče primer, nameščenja v mestu ali provinci. Nastop 15. okt. ali 1. nov. - Ponudbe s pogoji je poslati upravi lista pod: Korespondsntinja 6-93, Mesto voditeljice KNJIGARNE jiioirJ' na Vifu -- Brdo Plsnrna naši fantje pokazali moč svojih mišic. Orodna 1 lovadba pa ja bila višek akademije in je spravila gledalce v navdušeno razpoloženje. Telovadci (po 9 na drogu in na bradlji) so pokazali, kaj se doseže z vztrajnim vežoanjein. Vaje lepe, deloma jako težke, i7,vedene z lahkoto, so napravile najboljši vtis. Kajhenburžani so na to vrsto lahko ponosni. Doklamaciji sta bili sreč-r izbrani in korajžno povedani. Moški zbor (18 gv!) je izvajal Devovo »Pojdem u rute* s sopran-skim solom (Marica Avsennkova) ln Maroltov »Oj tn soldaški bobon':. Peli so lepo, plasovi se mehko zlivajo, tonorji so živi in prožni, basi donijo kakor pedal v orgijah (končni kontra »des< v »Sol-daškem bobuut). Mislim, da ni bilo nobenega med gledalci, ki ne bi od?°l z občutkom bla?ilnega užitka. 8 0:i Poljansko ceste čez Zmajev most po S* Petra cesti so je zgubil otročji telovnik. Najditelj se naproša, da prinese na Poljansko cesto 21. Prostovoljna ja\ma novih čevljev se vrši dne 4 in 5. oktobra od 9 dop, naprej v Hrenovi ulici št. 4, Kupci se vabijo. 6676 s 4 registri, zn. »Lenarčič«, v zelo dobrem stanju, ;e na-prodal. ~ Naslov v upravi »Slovenc « pod štev. 6687. s prostim stanova-.njem (4 sobe, kuhinja, velika klet) in gospod, poslopje ter velik sadni vrt, se proda za ceno 35.000 Din v Šenčurju štev. 146 — pri Kranju. o675 Premog, drva, oyije5 briketi j, «. ■«.«, koks. — »ILIRIJA«, Kralja Petra trg 8. Tel. 220. mm (alt-deutsch), še dobro ohranjeni, naprodaj. Cena za obe 700— Din. — ANDLOVIC, KriževntSka rilca Stev. 12. KRATEK KLAVIR dobro ohranjen, se poceni proda. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 6741. Krvave in riževe vsako nedeljo se; ob sredah divjarfa ZA^CA, ob petkih RIBE ter dober CVIČEK ln belo vino nudi gostilna VIDMAR - Sv. Jakoba trg. Knpijo se stare dobro ohranjene TAMBURICE za novo ustanovljeni tamburaški zbor. - Ponudbe s ceno na upravo lista pod »Tamburfce« 6711. Energičen TRGOVEC po r:ožnosti železninar, se sprejme v dobrem podjetju kot poslovodja. Pogoj do 50.000 Din kavcije, tudi udeležba mogoča. — Ponudbe pod »Baker«, poštno iežečo — Maribor. 6704 Jezice t.-; k u p t m vsako množino po najvišji dnevni ceni franko vagon. - Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »EKSPORT«. 6677 Preureditev in tem. popravilo S*1 (Flach, Links-Linka, Jaquard, Noppen) kakor tudi vseh V to stroko spadajočih strojev izvršuje JOSIP ŠIŠKA, meh. delavnica v Kranju. 6724 Boljšo osebo ki zna dobro kuhati, sploh samostojno gospodinjiti, in zmožno nekaj nemščine, išče ravnateljev« soproga brez otrok na deželi, blizu Ljubljane, za takoj. - Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Skrbna in zanesljiva«. svetla, iz trdega lesa, masivna, naprodaj. - Vprašati: Kamniška ulica 20 — Šiška. KLAVIRSKA delavnica in zalog«. — Poseben oddelek za popravila klavirjev in harmonijev, v kateri se točno in poceni izgotavljajo. Uglaševanje in popravila za Glasbeno Matico in Konser-vatorij izvršuje moja tvrdka. Izdelovalec klavirjev K it HILŽLTRJEVA ULICA td. 5. Kupim vsako množfr.o I i ali sprejmem za sežaganje. k FRAN ŠUŠTAR parna žaga — Ljubljana. Z hiša s TRGOVINO v večji vasi ali trgu. Cena do 40.000 Din. - Ponudbe na upravo lista pod »3. oktober«. 6737 Naprodaj skoraj nova SPALNA OPRAVA za samsko osebo. Cena 6000 Din. Spalna zofa za 4000 Din. - Škofh ulica II - pritličje. nag; kdor preskrbi stanovanje v stari ali novi hiši v Ljubljani aH okolici. Plača se lahko za pol leta naprej. -Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 6739. in TRGOVINO se da v na. jem v Zidanem mostu. Evj se tudi proda. Pogoje povo lastnica Marica KlenovSck, Veliki Bečkerek, Obiličeva ulica 3 — Banat. 6572 bo proda v Kostrivnici, naj. lepše mesto tega kraja, okoli 9 johov grunta, vse v enem komadu, pri cesti in želez, niški postaji; cena 115 tisoč dinarjev. - Vprašati je v tr. govini JAGER, p. Podplat, Slovenija. 6727 li proč' isns eden 10, drugi 17 eol debel, zelo dobri in trdi, črne vrste — in enega kašarja, zelo lep. - AHTON AUPIČ, čeSnjica, poŠta Železniki. 6662 a J* Cenj. občinstvo vljudno obveščam, da zypet dobavljam izbrani, Ia. trboveljski PREMOG in DRVA v vrečah po 50 odnosno 25 kg. Opozarjam, da Ima moj voznik kapo z napisom: »Premog-čebin«, da so vreče plombirane ter sta v plombe vtisnjeni črki »D. Č.« Odslej dobavljam tudi lepa, zdrava in suha bukova drva, žagana in sekana, po konkurenčno nizkih cenah. — Razen kosovnega premoga dobavljam tudi prani in sefani drobni premog, trboveljski kockovcc, ki je posebno primeren za železne peči in štedilnike, za katere je celo bolj priročen, kakor kosovec, ker ga ni treba šele drobiti. — Na zalogi imam nadalje Ia. angleški premog ter angleški in nemški koks. Končno opozarjam osobito pisarne, da lahko sporočajo svoja naročila tudi telefonsko na št. 56 ter se dobavo izvrše še tekom istega dne. Za cenj. naročila se vljudno priporoča DRETO in vse vrste vrvatv sluh izdelkov ter v to stro. ko spadajoče blago, dobita v skladišču »KONOPJUTA« - Ljubljana, Gosposvetska 2. Bukovo oglje najceneje in najboljše — n» vagone in na posamezne vreče H. SKALA, L (ubijanj — Mfrje St. 4. 4620 ARHITEKT in MESTNI STAVBENIK Treo LJubljano, Gosposvetska o St. 10. — Telef. inter. 101 Ustanovljeno leta 1830, Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje na« črte in proračune. Wolfova ulica 1. Telefon št. 56. Prodam parcelo 780 mJ ln pričeto Ctatlhn s kuhinjo, shram-01(1 V UU bo, straniščem Ln 2 sobama; do 15. nov. s« lahko tzgotcrvt po ugod. ceni. Naslov r upravi pod »Parcela« St. 6700. - Parcel« se nahaja v bliMnl bolnice. Znatno znižane cene zaradi vpeljave nove znamke v trgovini čevljev Franc Szimer LJflbljtti, itlinburgova gl, 1 za vino, žganje, olje, meij, mast in petrolej, kakor tudi za transport in hrambo tmfc vedno v zalogi vsako mnoŽ, FRAN REPIČ sodar, podjetje v Ljubljani Istotam se sprejemajo vsa * to stroko spadajoča popra, vila po najnižjih cenah. So^ lidno delo, točn« postrežb^ V prodaji ima Realit. pisarna Arzenšeb & Comp., Celje Kralja Petra eesta štev. 81^ veliko izbiro najrazličnejši! enodružinskih, trgovskih, gostilniških ln večjih sinilo, vnnjskiii hiš, vil, gosposka gozdnn in kmečka pnaontr) v različnih velikostih, vsako, vrstna industrijska in obrt podjetja, stnvb. parcele iM ČEVLJE trpežne, najmodernejših oblik, po znatno znižanih cenah dobite pri tvrdki M. Trebar LJUBLJANA, Sv. Petra c. 6. Proti jamstvu dajem na obroke. 6651 MODNI baržunasti kakor tudi F I L C I v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri MINKI HORVAT L{ubljana, Stari trg St. 21. Popravila sc sprejemajo. Žalni klobuki v zalogi! Mm Teiak Zagreb, Gunduličeva uika forol 13 priporoča cenj. usnjarjem vse v njih stroko spadajoče potrebščine; ribje olje, degras C. I., strojilna olja „Hessna", vse vrste eks-traktov in kemikalij ter usnjarskega orodja, dalje še laka in tragantov. Dokolenice (GAMASE), prvovrstne (blank in špalt), ru-jave in črne, nudi po konkur. ceniizdelovatelj FRANC ISKRA :: Vrhnika. TRGOVCI POPUST. TRGOVCI POPUST. ski imr-iiv - •""■r Mmtrrrrm Po najaišžjih ce»ah Lep baržunast klobuček že od Din 150-— naprej trna mi bk 'jmmaaa&BBHUumBessa Sv. Pelra cesfa Ua. 2T PofrebSolisae za modlsflRge z zitalniSm p®pissS©sii Popravila Prekrojevanje spalrl oblike. — Nujna popravila v Šestih urah Proda se 4 ha zaraščenega s hrasti, bukevjo, lipo, javorjem in gabrom pri okr. cesti in 20 minut od kolodvora Radovljica. - Natančni podatki se dobe pri g. županu občine Lancovo. E53KB SHHC3 BESBJ S®» OESE! BI: W Bza»a we5ic asa«' gag TOSSi J noti aman lom «r«ai sam hk»h smi iraro TOSS 'TTHSi Lesni trgovci pozor! Prevzamem v nakup in komisijsko razprodajo vsakovrsten rezan, okrogel, tesan, trdi in mehki les, drva proti 2% provizije ter oskrbujem najboljše inozemske kupce ter dobre plačnike. Obvezne ponudbe z navedbo cene, nalag. postaje ter konsigna-cije se naj pošljejo na naslov D. Korošec, Rečica ob Pakt. IBI69g2aHBB&li23fiUaiaaEl®8!Htse3&E35!KC!a o j H a? reprodajalce po možnosti z daljšo prakso v stavbeni stroki, SE SPREJME pri tvrdki »SIcgrad«, Ljubljana — Šiška, Frankopanska 21. 6585 fflHHSI80SBE23aHHIEOfflHBnt«2Sane!EBE!B!B Kupujte samo prvovrstno v ___o_ znamke cS« Lastni izdelek tvrdke Janko Popoviž v Uufeljani Najnižje dnevne cene! Solidna postrežba! Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kilogramov. (PODZASTOPNIKE) za Slovenijo za dve glasoviti znamki angleškega niotorcykla. - Ponudbe upravi lista pod šifro »Motcrcykel« štev. 6682. w za premoa d. d. \IM prodaja IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV Za fescnsho lo se priporočam v napravo modernih damskih kostumov ter oblek, površnikov in zimskih sukenj za gospode po najnovejših uzorcih in zmernih cenah. Delo strogo solidno. Stalna zaloga »oijšega asi<šiešltej*a in Cešftega sssSsia. , S spoštovanjem Krojaštvo za dame in gospode MOSZIJ L9HBAR, LjUDijana-SlŠha, Celovška cesta štev. 53 * .-K kamnoseški mojster Re sijev a cesta št. 30 priporoča bogato zalogo nagronili spomenikov od marmorja in granita, plošče za robnice, marmornate plošče za mobilije po na;nižjih cenah vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete Naslov: Prometni zavod za premog d.d. V Ljubljani, Iviiltlošičeva cesta štev. 15, II. DELAVNICA: Meljska cesta 74; TRGOVINA: Aleksandrova cesta 32. Ima v zalogi trajno velour, Biirstcl, filc in dolgodlakaste zajčjckc. - NA DEBELO IN NA DROBNO. - Sprejema tudi v popravila stare klobuke. Izvršuje vsa dela solid. in po znano nizkih cenah. — Obenem naznanjam cenj. damam, da je otvorila moja hčerka Helena istotam MODNI SALON ter se priporoča za obilen obisk. 6703 I registroi/ana zadruga z neomejeno zavezo u lsyfisB; bm obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomenjenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 260 milijonov kron KVffESig sgnps w -transa rgooine snssne industrije m mesarBHe. Uljudno naznanjam, da sem otvoril v Ljubljani, Kolodvorska e!. SS JrgcBiKO z razncursfniesii sufeDnsessBaiisisi fizdsiy m mesarijo soežsga gooeiega, teie&ena ia praiSsiaga masa na drahmo m defesia Vse blago je vedno sveže in prvovrstno. Ureditev trgovine in hladilnice strogo higijenična. Postrežba solidna, po konkurenčnih cenah. Za cenjeni obisk se priporoča TeasIsdilSE & mesna industrija Stiku gosps&C>afli ' 3? a F i.;; 5fes i. 9 M Da zadostim številnim vprašanjem po dobrih in cenenih šivalnih strojih, odločil sem se poleg svoje že obstoječe trgovine na debelo v L ubijjanl, Kolodvorska ulica 3, dvorišče za šivalne stroje, kolesa in njih nadomestne dele otvoriti iisdi istotam posebni oddelek za nadrobno prodalo dobroznanih in priljubljenih šivalnih JO. J^Ull slirojev Založen bodem vedno z bogato izbiro šivalnih strojev vseh vrst za rodbinsko rabo v najmodernejših opremah, kakor tudi za šivilje in obrtnike. Kot dolgoletni poslovodja tvrdke Singer sem pridobil mnogovrstnih skušenj, zato upam cenjene odjemalce zadovoljiti v vseh ozirih. Vabim torej vsakega, naj si pred nakupom šivalnega stroja ogleda m0|0 razstavo v Ljubljani. Kolodvorska ulica št. 3, dvorišče, v kateri se nahajajo najmodernejše današnje opreme. Za prijazen obisk sc priporoča ISff. E1UERHHM1KIER IDelniška glavnica: 50j.000.000 Din Rezervni zakladi ca. 10,000.000 Din Centrala: podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorico, Krani. Maribor, Meikovič, Novi Sad, PSuf, Saiafevo, Split, Trst. Agencija: Lof«t«c. Se priporoča »ia vie v banCno 9tr*k« gpndalotc posla Brzojavni naslov: Banka Ljubljana TeSeion štev.: 261, 413, 502, 503 ln 504 Dnevno koncerti: V kavarni od 5 do '/ji ure zvečer V kleti „ 6 „ 12 „ V restavraciji 7 „ 12 „ „ Ob nedeljah in praznikih zajutrkovalni koncert v restavraciji. Popoldanski koncerti ob 5. uri. DAMS f KAPELA »ZVEZDA! Točna in solidna postrežba. Prvovrstna vina, gorka in mrzla jedila. Se priporočata Fran in Roza Krapei Najpopolnejši S!OEWE U šivalni stroji za šivilje, krojače in ževllarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki L. BAHAGA ( t>|ubljana Selenburgova ulica G/l. Brezplačen pouk. 15let.]amjtvo Tolofon štuv. 080. Najlepše darilo I Pozor! franko na dom T Najugodnejši nakup naravnost od tovarne! Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, snožno-bela in desetletja trpežna. — Dobavlja se proti predplačilu ali po povzetju. !NŽJ £ H • BBHl,Maribor,SJt.S S IHAilIMuitn.) ilMumnatUllnl' I Alio bi ne ugajclo, se ride»ol|« naza|. - NaroJIte tahoj, kar ne vemo, le nam bodo razmera dopustile vzdržati trajno to ugodno ponudbo. S™ Hornla vrata ocl leve na desno po ca 2 % 1 ■/, In l'|« 1, In spodnja vrsta po ca i, 1 «u, 1 >/>, 1lu 1, premer ponve 20 cm. Za cenik znamka 1 Din. Inserat priložiti. Nikar H Nikar I! žimnice modrooe, posteljne mreže, železne postelje (zložliive), otomane, divane in druge tapetniike Izdelke — dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg itev. 7 (poleg Mestnega doma). 6551 ne kupujte prej jesenske ali zimske obleke, predno si ne ogledate mojo zalogo raznega manulakturnega blaga: dublne od najboljše do najcenejše vrste, fine kamgarne, češko sukno, blago za damske plašče kakor tudi vsakovrstne barhente, flanele, šiionc, kotenine, hlačevino in žamet iz prvovrstnih tu- in inozemskih tovarn. — Pri odjemu čez; Din 500 - Je 5»/, popusta I Krojačice in šivilje popust pri vsaki svotil Podružnice: Ivan KOS Podruinlea: Ljubljana Slsok Gorenjsko sv. Petra ccsta !3. Celo-»4ko cesta itev. 63. Srednja va> 1. ->♦*««*......'»*"**A***A"'*tttttmttmtMMI»M»MMi w v.......:..... - , " jgaagaggrog^BT^^^^ _______________________________________________________________ 89 OSrofci kapitana G (Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. —Da, ljubi major, in niti orala manj. Ali nisto mnenja, da taka dežela zasluži, da jo prištejemo med celine, kakor jo imenuje listina. — Seveda, gospod Jakob. — Pristavim naj še, je nadaljeval Paganel, da mi Je znanih le malo raziskovalcev, ki so se izgubili v tej širni pokrajini. Mislim, da je Leichard edini, čigar usoda je popolnoma neznana, pa prav zdi se mi, da je pri Zemljepisnem društvu nekdo omenil — malo preje, predno sem odpotoval — da jo menda Mac In-t.vre zadel na njegov sled. — Ali niso prehodili Avstralije na vse strani? jo vprašala gospa Glenarvanova. — O, gospa, od tega smo pa še daleč! je odgovoril Paganel. Avstralske celine ne poznamo nič bolje kakor notranjščino Afrike. Krivda pa ni na raziskovalcih in potnikih, ki jih je bilo veliko število in še zelo požrtvovalnih ter podjetnih. Od 1606. pa do 1802. jih je raziskovalo obalo ali notranjščino več kot petdeset. — No, no, petdeset bo pa že malo preveč, je podvomil major. Pol naj jih odslopi, kajne gospod Jakob? — Ne, gospod major, toliko in še več. Govorim o mornarjih, ki so kljub nevarnostim neznanega morja raziskovali obalo, ter o potnikih, ki so so podali na colino. — Pa vseeno, petdeset bo le malo preveč, je ponovil rnojor. — čo hočete, grem še dalje. Mac Nabbs! so ie razgrel zemljepisec, ki ga je majorjevo nasprotovanje vedno jezilo. — Pa pojdite še dalje, Paganel! — Če me razjezite, vam naštejem vseh petdeset imen, ne da bi se pomišljal. — O, ti učenjaki! je odgovoril brezbrižno major, kaj si vse upajo! — Major, je dejal Paganel, ali stavite tistole svojo ltarabinko iz tovarne Purdey Moore in Dickson, za moj daljnogled? — Zakaj ne, Paganel, če vas mika. je odgovoril Mac Nabbs. — Izvrstno, major! je vzklikni! učenjak. Oglejte si še enkrat karabinko, s'katero ne boste streljali več no gatnzov, no lisic. To se pravi, če vam je ne bom posodil jaz, kar bom vsak čas z veseljem storil. Paganel, je odgovoril resno major, kadar vam bo treba mojega daljnogleda, vam bo'vedno na razpolago. — Začnimo torej, je bil Paganalov odgovor. Gospe in gospodje, vi slo priče in hkrati najvišji sodni dvor. Ti, Robert, ti boš pa šlel.c Lord in lady Glenarvan, Mary in Robert, major in JohnMangles, ki jih je stvar zanimala, so posedli, da čujejo geografovo predavanje. Poleg stavo pa jo slo tudi za Avstralijo, kamor jih jo nesel D u 11 c a n , zato jim je mogla biti zgodovina to dežele le po godu! Pozvali so torej Paganela, naj začne broz odlašanja, če ima res tako izboren spomin. >Mnemozinat je zaklical učenjak, ti boginja spomina in mati vseh deviških Muz, navdahni svojega zvestega in vdanega častilca! Prijatelji, pred dvesto-oseminpetdeseHmi leti jo bila Avstralija še neznan svet. Zdelo so jim jo sicer, da je tam doli v avstralskih vodah zemlja. 0 tem pričata dva isemiljeviu«, ki jih hranijo v vašem Britanskem muzeiu, drari Ola. narvan, in sta iz leta 1550. Oba omenjata veliko zemljo južno od Azije in jo imenujeta Veiiko Javo Portugalcev. Toda pristnost teh kart ni popolnoma dokazana. Tako pridem torej do sedemnajstega stoletja, do 1. 1606. Tistega leta je španski brodar Quiros odkril zemljo, ki jo jo imenoval Australia de Espiritu Santo (Južna dežela sv. Duha). Nekateri učenjaki so bili mnenja, da gre za otočje Novih Hebridov in no za Avstralijo. Ne bom se prerekal ž njimi. Zapiši si za ušesa lega Quirosa, Robert, pa idimo dalje. — Eden, je štel Robert. — Istega leta jo Luiz Vas de Torres, ki je bil podpoveljnik Quirosovega brodovja, odjadral bolj proti jugu in si ogledal nove zemlje. Toda čast, da je odkril novi svet iu so prvi izkrcat, ostane Nizozemcu Teodoriku He rtoge. Pristal je na zapadni avstralski obali pri 25° južne širine in ji dal ime svoje ladje Eendracht. Po njem se število brodarjev množi bolj in bolj. L. 1613. odkrije Zeachen na severni obali pokrajini Arnheim in Diemen. L. 1619. gre Ivan Edels še naprej in krsti s svojim imenom kos zapadnega obrežja. L. 1622. dospe Lemvin doli do rtiča, ki je ohranil njegovo ime. L. 1627. izpopolnita Nuitz in Witt odkritja predhodnikov, prvi na zapadu, drugi na jugu. Sledi jima poveljnik Carpenter, ki prido s svojim brodovjem do tisto široko zareze, ki ji pravijo še danes Carpenterov zaliv. Končno je 1. 1642. slavni mornar Tasman objadral otok Van Diemen, za katerega je mislil, da se drži celine. Krstil ga je po generalnem guvernerju Batavije. Potomci so bili bolj pravični in so ga n,"zvali Tasmanijo. Tako je bila avstralska celina objadrana. Vedeli so, da jo obrobljajo valovi Indijskega in Tihega morja, m L 1665. so dali novemu svetu ime Nova Holandija ,kt se pa ni obdržalo. To je bilo prav v času, ko je začela pešati pomorska sila Nizozemcev. Koliko jih imamo? — Dosot. jo dejal Robert (DalioJ srn a a tt> c a i S O « M g —« o B <75 M n t« g S O X! "m 2 O C g" o V N .g >S S o >2 o, '5* > o iS .a S <75 > T3 N 8 E I 5 .9 S <3 u -O M O > OJ © _B >C i-1 o 00 gl \ i 0 >M u 5 0 £ ft-g 1*1 fc iJ h .O <«r u o to 2 w § s =111=111 IUEIII3 fp ii szli&io volno Zi od Din 153 dal|e, Ddl^^U popusti. ri oefijssa Pijanost ozdravi brzo brez vednosti klijenta »ARSTINENTOL«. Cena steklenici Din. 50.—, 70-, 100.—, in 100.—. Dobi se v lekarnah, kjer ne, obrnile se na samoizdelo-valko iGesellschaft f ur chemische und nielallur-gisclie Industrien, WIEN 89/aa, \Vissgrillgasse 5/6. Din. 10.—. Moderno urejena in najboljše vpeljana tiskarna f šiovcni. se vsled rodbinskih razmer ngodno proda Upoštevajo se le resni reflektanti z gotovino. Dopise posreduje: Poštni predal 41, Maribor I. flmerlkanska Mi hočemo dokazati vsakomur, da je naša na nov način sestavljena krema za čevlje znamka >LEBIN< boljša od vsake druge, raditega pa nič dražja. Da pa se lahko vsak sam prepriča o njeni kvaliteti, bomo od 1. X. do 20. XI. t. 1. pošiljali posebne velike škatlje ca. 32 d kg vsakemu, ki .io naroči za ceno Din 40.—. Zraven pa smo razpisali velika darila, katera se bodo razdelila med te naročnike naše kreme »LEBINc. DARILA: 1 4 sedežni avto »Ford« 1 motorno kolo »Puch« 1 spalna soba iz mehke ga lesa 1 kolesel za enega konja 1 kuhinjska oprava 4 šivalni stroji »Singer« 10 ženskih dvokoles 10 zlatih verižic za moške 10 zlatih ur za moške 10 srebrnih moških ur 10 srebr. moških verižic 10 srebrnih zapestnic 2 garnituri srebrnega je- dilnega orodja 10 ženskih ročnih torbic 1 dvosedežni avto 1 spalna soba iz trdega lesa 1 čistilnica za žito 1 pisalni stroj 2 pluga 10 moških dvokoles 10 zlatih ur za ženske 10 zlatih verižic za ženske 10 srebrnih ženskih ur 10 srebrnih ženskih verižic 10 zlatih zapeslnic 4 potni kovčeki iz usnja 2 porcelanasta servica za 6 oseb 10 mošk. usnjatih denarnic. Ta darila se razdele, ako bo vsaj 35.000 naročnikov. Ako bo manj naročnikov, se razdeli sorazmerno mani daril po načrtu, ki se nahaja pri dr. Josipu Barle, notarju v Mariboru. Ako število naročnikov ne bi doseglo 2000, se darila ne bodo delila. Kako se ksrenia s?aro£š. 1. Po postni nakaznici se pošlje Din 40.— in se napiše natančni naslov. '2. Zadaj na odrezek je napisati rešitev uganke. 3. Za poslani znesek Din 40.— dobite po pošti franko eno veliko škatljo ca. 32 dkg najfinejše kreme »LEBIN«, črno ali rumeno, kakor želite. Ugan&a: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, S. 15 15 15 Te številke je tako postaviti posamezno v kvadrate, da, ako se seštejejo od katerekoli strani, je skupni znesek 15, kakor kaže slika. Natančni načrt glede razdelitve daril leži v zapečateni koverti pri g. notarju Josipu Barle v Mariboru. Na razna vprašanja, kar bi bilo s tem v zvezi, se ne bo odgovarjalo. Darila se bodo razdelita dne 22. novembra t. 1. pod kontrolo g. dr. Josipa Barle v Maribora. Kdor nepravilno reši, je izključen od tekmovanja za darila, dobi kremo, ako seveda pošlje denar. Pozor! One, ki jim bodo priznane nagrade, bomo takoj pismeno obvestili, vse skupaj pa dne 28. nov. t. 1. potom sledečih časopisov: -.-Slovenec .. • Marb. Zcilungc, »Jutami liste, »Zagreber Tag-blatU, »Dnevnik« in »Pravda*. Naročila in denar nasloviti na Izdelovalniro kreme - LEBIN«, Ih.ce pri Mariboru ali pa na g. notarja dr. Josipa Barle, Maribor, Aleksandrova e. 14. .jtEBJK", Hože pri tfarif;oru. Irugo Olestai trg ZO I frif prvovrsino moč, strokovno veščega, samca, sprejme takoj veletrgovina i P111 [PopoSnoma varno naložite svoj denar v 1M r-' i>: t v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«, Hranilne vloge se obrestujejo palMfgocSnelše. Varnost nudijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i, t. d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. p! J M v srcSiiai aeš©wišža Bled, z zalogo vre«! SC Bspisš na A. JL" MM.. EESEHSIHEB A g^s >cs r£s chabgeurs reunis- „sud-atlw>niqui:- .SU DES TRANSPORTS MAR:TiME.S" CZ r-'.' T F M r^TI. ANllOUE-9 N^ * ŽfhA— «Htaa KpšSKj smm Najhiire;še, najudobnejše in najnovejše ladije odhajajo vsak dan iz Bo^eaos-a fsa Maora m m TET w> »rffefc um- II Milili fTisEIlSI i'. W M i- i .ili IT J rs; [Atmm itd. !td. Tretji razred sestoji iz »ZBOLJŠA' E KABINE« z 2 ali 4 posteljami »NAVADNE KABINE« z 2 ali 4 posteljami »MEDKROVJA« z 8, 10, 20 posteljami Vožnja iz luke ukrcavanja do New Jorka 5 in pol dneva do Santosa (Brazilijaj 13 dni do Buenos Airesa (Argentinija) 17 dni ■ Nobena STARA LJUBEZEN ne more biti tako g vstrajna in trpežna, kol je aluminijasta posoda, ki |j jo v nedosežni kvaliteti dobite edino-le pri starosti znani domači tvrdki ■ FR. STUPICA v LJUBLJANI a Gosposvetska cesta št. 1 S Isla ni le v okras vsaki kuhinji in v veselje gospo- H din ji, je tudi higijenična, lahka in praktična, se da g dobro čistiti ter NIKOLI NE ZARJAVI. — Največja H zaloga vseh ostalih v železninsko stroko spadajočih » potrebščin in gradbenega inaterijala. G! IS Mlatilnice, slamoreznice, vitJji, čistilniki, reporez- |j niče, kosilnice, posnemalniki za mleko, železno bla- pj gujne gonilni jermeni itd. —Zaloga smodnika in J? drugih razstreljiv, vžigalnih kapic in vrvic. | Ustanov. 1. 1893. Tel. štev. 179. BS9i!£ai3&ai9SE!aaai@!9B!f95£i»BiaHnHHaa 3 Edino najboljši širini stroji so le IIMJU blizu Prešernovega spomenika. znamke Gritznerr, Adler, Phonij za rodbino, obrt in industrijo. Posamezni deli za stroje in Lamerz igle. Poujt brezplačno. SllknO in velour za plašč« za površne suknje i IfisŠ! in modni ševijot za moške in ženske obleke in drugo manufakturno iilr.gn v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča obče znana tvrdka E 1.1115 Ji! 101"" h!| Zunanjim naročnikom se dopošljejo vzorci na zahtevo poštnine prosto. v občini DOI. pri Hrastniku. Občina Dol pri Hrastniku namerava oddat! zgradbo 1100 metrov dolgega vodovoda. Načrt in troškovnik sta na vpogled v občinski pisarni ali pa pri županu na Dolu. — Občina si pridržuje pravico, oddati gradbena dela ne glede na višino ponudbe. Županstvo Dol pri Hrastniku, 30. sept. 1925. Jakob Draksler, župan. Dame pozor! Dame pozor! Nsaznemllo preselitve. Cenj. damam vljud. naznanjam, da sem preselila svoj modni salon za damske klobuke iz Resljeve e. št. 7 na KRALJA PETRA TRG ŠT. 4 v palačo :>Vzajemne posojilnice«, ter se tem potom najtopleje priporočam za nadaljno naklonjenost Vedno velika zaloga raznih najnovejših klobukov po konkurenčnih cenah — solidna in točna popravila, nakitanje in preoblikovanje po najnižjih cenah. M ' "Hr-ovie, modni salon. Cene solidne. Točna postrežba. Vse potnike prevažamo z b r z o v 1 a k o m do luke vkrcavanja Posebna potornost se posvečuje poljedelcem, ki žele potovati brespflauHo © 5;.® Paelo, Branila ,,FRANCOSKA LINEJA" mitia posredovalcev ne nacJrSpEsarjev Vsc žnIoi'raa«Jš« ifclT£Z|5iaČtiiO dajo egatcl e ILfublisna — Ko'odvors!:a 41 BltnSt — Kralja Petra niiea 33 .Zagreb — Ttikh«navi&- va cl < Vel. Bečhefeu, Aleksandrova t Bct.gr;:<5 — IKsradSordjjeva ulica »t jasBmei^s^msssEs^sm^misg^sst^ n m ^ mm^mam u M ™ « 255H®ž.3^.0 SO OTiin H a t,«-;.. fr® i M. tvrdke FRANC ZECHNER in si toraj usojam iste priporočati p. n. odjemalcem. ' . :... ...;.;.,-J Popravna naglo in ceno. Cenik zastonj! lA M BL iHt. is., 9 SchBnsugasse Nu. 33. y:n >n ncoJapljcn, kupuje proti takoj, plačilu il. d. Zagreb, (ji/ poštni preda! 257. ,. M < VES.IKA prodaja damskih plašžev! Trpežni športni Din 400'—, modni Sevjot 5"t0*—, Volour Ia GOif—, Velour Taln 72n ~, nlatki suk-noni 800'—, fini modno-sukneni DOO--. MODELI Volour s »liiberette« kožo 1020'-, modno sukno s »Ejeelj ik« i:i80'—, Eskimo Velour s Pantorknnin Ui. iir—, najnovejši modeli s Cliinchilla Opusom 2G0U — SOlin'— vnlctrKovinl SlermeckI, '.alje, atev. lfl. Onik zasloni. \ s:\ki kupec dolii darovnico. i si uospociarsKa n ti!f s ttJ&.&& K.*. O M! 11 ? i hi n Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 lil LU k v (v lastni palači vis .1 vis hotela „Union"). Telefon St. 57 in 470. Račun poStno čekovnega urada za Slovenijo Sto v. 11.945, v Zagrebu štev. :;:>.080. Podružnice: CELJE, DJAK0V0, MARIBOR, NOVi SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPUT, SiBENIK. Ekspozitura: BLED. KapHa! in rezerve skupno nad Dira 13,©00.00C"-. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomlmrdira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančno in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. SP ' .M !VV—