27. številka*
Ipmr Posamezna številka stane 20 v. Maribor, dne 5 aprila 1918.
HaroSssIsia lisiu: --Celo leto	.	,	K12*—
gl leta .	.	i	,	6 —
trt leta	.	.	,	3 —
Mesečno,	.	.	»	120
SHnaj Ävsirlje: —— Oelo leto	.	,	„	15 —
P€>sam«an« Številke --	16 vinarjev. -
%
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. I
..	■—JL
Letnik X.
Inserat! ali oznanila
se računajo po 18 od 6 redne petitvrste: večkratnih oznanilih ve — popust	—-
„Straža“ izhaja v pon* deljek in petek popoldni
Rokopisi se ne vrača je»
Uredništvo ln upravniätvo Maribor Mmroèka allea. S. — Telefon St. 113,
irorftt
Z uredništvom se more gov« vsak dan od 11.—12. nre dopoldne.
'G te f C s« m in govori v sv oj!
sobi*
Vojna se nadaljuje zaradi Alzacije.
Grof Czernin si je za pretekli torek, dne 2. a-prila, naročil v svojo sobo klubove načelnike 'dunajskega mestnega sveta ter pred njimi govopil o zunm. nji politiki. Ravnotako lahko bi pozval delegate skupaj, ako bi hotel. Ti bi gotovo tudi prišli, ker imajo več dolžnosti se ž njim meniti o zunanji politiki nego občinski svetovalci dunajskega mesta, ki morajo tili ' in pokorno, brez vsakega ugovora poslušati ministrove bejsede.
Czernin je vedel, zakaj ne povabi delegatov. Zelo dvomljivo je namreč, ali bi dobil večino v dele gaeijskih odsekih za svojo politiko. Da nima večine narodov za seboj, je gotova stvar.
Najvažnejše, kar je grof Czernin povedal, je, da je francoski ministrski predsednik Clemenceau pred začetkom sedanje nemške ofenzive povprašal grofa Czernina, ali j e v o Ijan se pogajati o miru in na kateri podlagi Grof Czernin je odgovoril, da obstoja za mirovna pogajanja zapreka, to je francoska želja po Al-zaciji-Lotrinški, Nato se pogajanja niso nadaljevala,
Stoji torej, da se vojna nadaljuje zaradi Alzacije in L q t r i n š k e. Vse drugo, kar je grof Czernin povedal o Čeških voditeljih, bi naj bilo le razbremenjenje njegove berolinotilske politike. i Kaj ti najmanj verjame pač grof Czernin, da 1 i ententa pri svojih ukrepih, kjer se gre za mir ali v vojno, gledala le na. Cehe ali druge slovanske narode. Vsi narodi se bojujejo v fro di, a te dolžnosti nimajo, da bi morali odobravati neodkrito politiko Czer-ninovo, ki govori o miru, a nadaljuje vojno, govori o brezaneksijah in dopušča aneksije, hoče notranji sporazum, a hujska narod .proti narodu.
Grof Czernin je strasten češki Nemec, ki tudi kot minister ni pozabil, da je treba o vsaki priliki obrniti ost svio j e jeze in svojega maščevan j a proti Cehom.
Da so graški listi strankarsko-politične izpade
Czerninove na Cehe izrabili za napade na Jugoslovane, je pri njihovi idejni plodovitosti samoumevno, j kajti za tako naobračbo zares ni treba veliko orig;- | nalnosti.	j
Dne 2. aprila t. 1. so pod vodstvom dunajsxe-ga župana dr. Weisskirchnerja načelniki dunajskega občinskega sveta obiskali našega! zunanjega ministra grofa Czernina, da mu potožijo o nezadostnem dovozu živil za dunajsko prebivalstvo, da *ga prosim za tozadevno odpomoč ter da jim tudi naj pojasni- naš splošni zunanjepolitični položaj, i Na županov nagovor je odgovoril grof Czernin v daljšem govoru, iz katerega priobčimo vse plavne misli.
Predno govorim, o sklenjenem miru na vzhodu, .ako je rekel grol Czernin, naj omenim izvajanja predsednika Združenih držav S e ver n p Amerike, v katerih je odgovoril na moj govor, ki sem ga imel dne ,24. januarja t. 1. v odseku za zunanje zadeve avstrijske delegacije. V nekaterih delih sveta se s-matrajo Wilsonovi govori kot poskus, zabiti zagozdo med Dunajem in Berolinom. Ne verjamem tega. Ne verjamem tega, ker imam previsoko mnenje o državniški razumnosti gospoda • rcdsednika Združenih držav, da M mogel verjeti, da bi on mogel tako misliti. Wilson pač ravno tako ni v stanu1 nam podtikati kakšneua nepoštenega postopanja, kakor tudi mi ne moremo njemu podtikati. Wilson t oče odtrgati Dunaja od Berolina, on noče tega in tudi ve, da. bi to bilo nemogoče. Morda- pa Wilson meni, da so na Dunaju ugodna tla, de. bi tamkaj položil semensko zrno za splošni mir; morda si misli, da ima naša monarhija srečo, ker ima vladarja,-kr odkritosrčno in pošteno želi splošni mir, da pa ta vladar ne bo nikdar prelomil 'dane besede, da ne bo nikdar sklenil kake ga sramotnega miru ter da stoti za našim cesarjem in kraljem 55 milijonov ljudi. Wilson si morda m da ta strnjena množica predstavlja silo, katere se ne sme podcenjevati, da je ta poštena in močna volja za mir, ki veže vladarja, vlade in narode obeh državnih polovic, v stanu, biti nositeljica onih velikih misli, za katere se zavzema Wilson.
Francija zahteva Alzacijo in Lotaringijo.
Na Wilsonov odgovor lahl o rečem samo to, da sem smatral za velevažno, da mi je nemški državni kancelar v svojem izbornem govoru dne 25. februarja vzel odgovor takorekoc iz ust ter je izjavil,.da so Štiri temeljna načela, katera je Wilson označil v svojem govoru dne 11. februarja, „podlaga, na kateri bi
se moglo razpravljati o splošnem miru.“ S tem soglašam popolnoma. Stiri Wilsonove točke tvorijo primerno podlago za pričetek pogovorov za splošen mir* Ali bo imel Wilson v svojih stremljenji'!!, združili svoje zaveznike na tej podlagi, kaj uspeha ali ne, je nepojasnjeno. Bog je moja priča, da smo poskušali vse, kar je bilo mogoče, da bi se bili izognili novi ofenzivi. Ententa pa ni hotela tega. Clemenceau je nekoliko pred začetkom nove ofenzive na zapadu mene vprašal, je-li sem pripravljen za pogajanja, in na kateri podlagi.. Sporazumno z Berolinom sem takoj odgovoril, da sem k temu pripravljen ter da napram Franciji ne morem najti nobene druge ovire proti s-klepanju miru nego želje Francije po Alzaci j i-Lota-ringiji. Iz Pariza je došel odgovor, da so pogajanja na taki podlagi nemogoča. Na ta odgovor ni bilo nič veu izbirati.
Velikanska borba na zapadu se je že pričela. Avstro-ogrske in nemške čete se bojujejo ramo ob rami, kakor so se skupno bojevale v Rusiji, v Srbiji, v Rumuniji in v Italiji. Združeno se borimo za ol> rambo Avstro-Ogrske in Nemčije. Naj pride karkoli hoče — mi ne izročimo v pogin interesov Nemčijo, kakor nas tudi Nemčija ne bo pustila na cedilu. Zvestoba ob DonaVi ni manjša, kakor je nemška zvesto-
ba.	Ne bojujemo se za. imperialistično-,aneksionistične cilje, ne za lastne, ne za nemške — pač pa bodemo šli skupno do konca za našo obrambo, za naše državno življenje in za našo bodočnost.
Rumimi ja.
Z Rumunijo je bil sklenjen mir, ki utegne tvoriti izhodišče za prijateljsko-sosedne odnošaje. Malenkostne poprave mej, katere smo dosegli, niso nobene Aneksije.
Zajamčeno je varstvo in pospeševanje velevaž-ne trgovinske plovbe po spodnji Donavi kakor tudi zasiguranje Železnih vrat in sicer na ta način, ker je meja pomaknjena notri 'do višin Turn-Severina, in nadalje vsled tega, ker smo za dobo 30 let najeli proti letni najemnini 1000 leiov dragocene ladjarnice v tem mestu z bregovi vred, ki se nahajajo med ladjar-nicami in novo mejo, končno na ta način, ker «mo vzeli vnajem otoke Ostrovu mare, Čorbu in Simeanu. S tem, ker smo na prostoru premogovnih jam pri Petrovem pomaknili mejo za več kilometrov proti jugu, vsled česar je prišla v našo oblast ob prelazu Szur-duk tudi obvladujoča točka Lainič, je premogovni o-koliš bolje zavarovan. Mesti Sibinj (Hermannstadt), m Fonareš 'dobita poprečno 15 do 18 km široko novo varnostno mejo. Pri vseh važnejših prelazih, kot pri
«■■awessBSJWttijss*
LISTEK.
Obisk Slovencev la B srn cikom«
Piše: Crnihovski.
(Konec.)
Ko so namreč . Prajzi prišli v vas, so pobrali in zaklali veliko prašičev' ter jedli svež Špeh. Prenapolnjeni želodec s tolstim, surovim Špehom ni zamogel prebavljati, odtod bolezen in smrt. V, crknjenih konjih pa so našli frišno koruzo, s katero ;so Pra,jzi krmili lačne živali. Raztelesejnje je dokazalo, da m bilo mirno beneško slovensko ljudstvo popolnoma- nedolžno. Tu pa bodi omenjeno, da so Bavarci vse drugače postopali. Srečni kraji7, koder so Bavarci prodirali' Ne samo, da niso namenoma nobene bKode povzročili, ampak so ljudstvu delili celo iz svojih zalog.
Bilo je že pozno, ko sem prišel v neko vasico. Neka družina me je povabila* naj prenočim pri n uh ter mi ponudila sobo. v kateri je prej stanoval neki italiiahski general. Z veseljem sem sprejel prijazno vabilo. Ker je bilo mrzlo, sem sedel k družini za ognjišče. 'Gospodinja je skuhala večerjo, gospodar na je, prinesel iz kleti dobro vince. (Bilo je res prijetno. Po večerji smo po stari krščanski navadi, zmolili sv., rožniveneo z litanijami M. B. Nato je gospodinja, peljala otroke spat Med tem so dohajali sosedi. Kmalu
je bilo ognjišče krog in krog zafeecteno. Začeli smo se pogovarjati o vojski in sedanjih razmerah.
Vsi so želeli skorajšnjega miru. Eden je rei el: „Bog daj kmalu mir in naj potem pripadamo kamorkoli, samo pod Prajza ne.“ Drugi se je izrazil: „Mi sedaj nismo ne Italijani, ne Avstrijci, ne Nemci, ampak. samo beneški Slovenci.“ Ko sem omenil, bi ii ne bilo lepo, ko bi bili vsi Slovenci združeni v eni državi, Jugoslaviji, so mi bolj tiho boječe odgovorili:
,Bog daj, Bog vas usliši! Saj razumite, mi o lem ne smemo niti glasno misliti, ker ne vemo, kaj nas še čaka. Veste dobro, kakšne pravice smo uživali v preteklosti.“
Na vprašanje, kako je bilo med vojsko v moralnem oziru, kako se je obnašal ženski spol, so odgovorili: „Žal, da je bil tudi pri nas tupatam kak polom, Dekleta, ki so se začela lišpati in nositi ozka oblačila, kakoršna pri nas niso bila nikdar v navadi, so nam delala sramoto. Med tem ko so druga dekleta, ki se oblačijo skromno, kakor je bila pri nas vedno navada, prave junakinje. Marsikateri laški nesramnež je dobil tako krepko zaušnico, da ga Še sedaj skeli, ako je še ^iv.“ Na vprašanje, kaj pa vaši duhovniki, so kaj trpeli od strani vojaštva, odgovorili so mi: „Naši trpini do bili veliki trpini. Brezbožno, vojaštvo jih je .zaničevalo. V vsakem so videli izdajalca domovine. Nekatere so celo internirali. Na Lesah je bil blag gospod Peter Crnota. znan pod i-inenom Pre Pir. Kmalu po izbruhu vojske je d8i čez en hrib, takoj so ga vojaki zgrabili in vklenjenega .odpeliali, bolje odgnali kot nevarnega vohuna v ječo v Videm ter ga celo strašili, da Im ustrelien. Po 3 mesecih šele je bila obravnava, pri kateri se mu ni
moglo dokazati ničesar izdajalskega. Bil \e popolnoma oproščen, vrnil se je k svojemu ljudstvu na Lesa. Toda ječa, trpljenje, strah in žalost jo blagega gospoda- uničila. Prej tako živahni gospod je živel potrt samo še 14 dni Zadela ga je srčna kap. Žrtev vojske.
Na Trčmunu je služboval nad 50 let č. g. Valentin Domeniš, navdušen Slovence. Kdo na Beneškem ni poznal sivolasega Pre Valentina, vedno polnega humorja, četudi je štel že 85 let. Ko so se Lahi umikali, se je bil šel skrit pod neko skalo. Umikajoči se laški vojaki so ga našli ter prisilili, da je moral ž njimi. Njegov brat pa, 971e#ni starček, č. g. Stefan, se je skril v rojstni hiši v Trpeču ter ostal, med tem ko je morala bežati vsa druga družina s Pre Valentinom. In sedaj oskrbuje Pre Stefan vkljub svoji visoki starosti Trpeč, oziroma Sovodnje na Beneškem, kjer je že v prejšnjih časih bilo veliko pomanjkanje slovenskih duhovnikov. Občudovanja, vreden blagi starček!"
Pri takih pogovorih nam je hitro minil večer. Bilo je že zelo pozno, ko smo šli k počtiku. Izvrstno sem spal v generalni postelji. Drugo jutro ra^o sem se poslovil od dobre družine ter se vrnil h Klodičem z namenom, da obiščem starega znanca trgovca g. ZcSravliea, katerega pa žal nisem našel doma. Ko so se Lahi umikali, je moral bežati z vso svoio družino, pustivši vebko trgovino, ki je pa seveda bila po njegovem odhodu popolnoma orona.na.
Sto ti! sem v sosedno hišo k drugemu znane Tako: za menoj je prišla v hišo madžarska patrulja. Komandant ni znal ne slovenščine, ne ’■mnUčine in ne italijanščine, pač pa je njegov spremljevalec.
Pređealu, Bozi, Gy mesu, Bekasu in Tölgyesu jet nova, meja pomaknjena tako daleč na rumunska tla., kakor to zahtevajo vojaški razlogi. Vogel treh dežel pa pride popolnoma v našo oblast, vjsledi česar je dana možnost za zavarovano zvezo med Ogrsko in Bukovino. Vsled pomaknjenja meje vzhodno od Crnovie je proti nenadnim sovražnim napadom zadostno zavarovano davno, mesto Bukovine, Crnpvice, ki so bile do sedaj nezavarovane proti jsovražnfcn napadom.
Po vo|ni zmanjšano oboroževanje.
Ne verjamem, da bo katerakoli državna v stanu, izdajati po tej , vojni vsako leto več milijard za vsled
iako zelo pomnožene vojaške potrebščine. Pač pn'atflđim, da bo financielna vis maior (višja sila) prisilila svet k temu, da bo sklenil mednarodno pogodbo za znižanje oboroževanja. Moj račun ni ne i-dealilstičen in tudi ne fantastičen, ampak je realno-političen v pravem pomenu besede. Smatram za veliko nesrečo, ako se bi končno ne posrečilo priti do s-plošnih pogodb v svrho znižanja vojaških oboroževanj.
Rum unija v bodočnosti.
'Samoumevno je, da bomo takrat, ko se bo sklepal mir z Rumunijo, skrbeli, da se bo v polni meri oziralo na naše interese glede vprašanja oskrbe z žitom, z živili in s sirovim oljem. Nadalje bomo skrbeli, da bo dobila katoliška cerkev in naše šole v Ru-muniji državno varstvo, katero potrebujejo, in rešili bomo židovsko vprašanje. Židje bodo v bodoče v Ru-»uniji enakopravni državljani. Prišlo se bo v okom Iredentistični propagandi, M je na Ogpskem povzročila toliko hudega, in končno se bo poskrbelo, da bodo mnogi rojaki, ki so vsled vojne brez lastne krivde trpeli krivico, odškodovani. Končno si prizadevamo, da primerno varujemo naše gospodarske interese v Rumuniji na način, da sklenemo novo trgovsko pogodbo ter da namenu primerno rešimo železniška in brodarstvena vprašanja. Ko bodo končnoveljavno s-klenjeni mirovni pogoji, bodo v oeloti objavljeni.
Obširna ozemlja Besarabije so. obljudena z ru-munskim prebivalstvom in mnoga znamenja kažejo, da si to rumunsko prebivalstvo želi tesnega združenja z Rumunijo. Ako si Rumunlja želi z nami biti v odkritosrčnem, poštenem in prijateljskem rajzmerju, ne bomo imeli ničesar zoper to, da ne bi podpirali ta iz Besarabije prihajajoča stremljenja. Rumunija more pridobiti v Besarabiji mnogo več, nego je v tej vojni izgubila.
Potrebna živila za našo državo.
Komisija, ki ima nalogo, da organizira z Ukrajino izmenjavo blaga, se že nahaja v mestu Kiev in že posluje. Kakor hitro bodo glede te točke končana pogajanja z ukrajinsko vlado — upam, dia se bode kmalu zgodilo — bo uvoz živil iz Ukrajine tudi večii. ■Pogodili smo se z ukrajinsko vlado, da mora Ukrajina dati Avstriji, Nemčiji, Bolgariji in Turčiji najmanj eden milijon ton žita in je upati, da bode vsled organizacije, M bo uvedena, možno izvažati to mno žino žita iz Rumunije in sicer v primernem času. V trenotku je uvoz žita iz Ukrajine naravno le malenkosten, kakor pač dopuščajo dosedaj možne improvizacije. Do te ure je sicer došlo iz Ukrajine v Avst-r. o šele 30 vagonov žita in stročnic, nadaljm uvozi so v teku. 600 vagonov raznih živil je v Ukrajini ispravljenih skupaj za uvoz v naše zaledje in ti uvozi se bodo nadaljevali, dokler ne bodo organizirani, in dokler se ne bodo mogli začeti redno ih v večjem obsegu. Možnost za to je dana vsled sklenjenega miru z Rumunijo, miru, ki nam odpre pot po Donavi in ki omogočuje prevažanje po morju iz Odese proti pristaniščem ob reki Donavi. Na ta ifačin upamo, da bo mo dobivali večje uvoze živil po tej poti, manjše pa po železnicah. Pri tem se pa ne sme pozabiti, 'da m Še v Ukrajini se nahajajoče, sedaj številne čete ì
vaden orožnik Sedmogradčan, govoril Še precej dobro nemško. Na mig komandanta je zahteval orožnik, naj se legitimiram. Ubogal sem. Premotril me je od nog do glave, gledal obraz, oči in ko se Je preplačal, da vse Štirna, mi je vrnil legitimacijo. Kmalu me je orožnik na neke besede komandantove vprašal, kaj nosim v nahrbtniku. Odgovoril sem:'„Kruh, saj brez hrane ne morem potovati.“ Seveda sem imel poleg kruha še druge dobrote, katere bi mi bil prav gotovo vzel, ko bi mi bil pregledoval nahrbtnik. In mislim, da se imam zahvaliti le znancu, ki je s komandantom govoril madžarsko, da ni prišlo do revizije mojega nahrbtnika. Ker sem videl zadrego svojega znanca, sem se hitro poslovil ter odkuril skozi vas Zverinac proti domu.
Onkraj vasi me ustavi priletna ženica ter me nagovori:	„Ne zamerite, vi niste iz naših krajev?“
Odgovorim: „Ne, sem iz Avstrije.“ Nato ona: „Poznate g. misijonarja Zdravliča, sem ž njim v žlahti." Ker sem svojčas na nekem misijonu videl g. Zdravil’a in ker sem pred kratkim čital, 'da se nahaja v opiju, sem ji odgovoril: „Gospoda Zdravliča poznam
i kakor sem čital, se najhaja v Celju.“ Nato ona: .0, če pojdete v Celje, pozdravite ga ter recite mu, da se ga vedno (spominjamo.“
Ko sem se poslovil od zgovorne ženice, rekoč:
, Z Bogom!“, mi odvrne: „Bog vas var’, BoŽime.*
----------,	: - -5? ' »
* Ta krasen'pozdrav sem našel le na Beneškem. Božime božje ime. Ko se poslaviš in ti adgovoré . Božime, pomeni to toliko kot : Bredno„hodi ▼ božjem imena.	agjg	Opomba pisea. _
Isamo od ukrajinskih zalog v deželi sami, dejstvo, ki naravno pride prav našemu zaledju in če priznam, da so sedanji uvozi iz Ukrajine še malenkostni in se še morajo zvišati, ostane vendar logični sklep, da bi bil naš prehranjevalni položaj brez tega dovoza mnogo slabši. To pač dvakrat dokazuje potrebo, da se je sklenil mir z Ukrajino.
Od lanske letine še dobimo iz Rjurnunije čez
70.000	ton koruze. (Bodoča žetev v Rumuniji, koje preostanek se bo enako porazdelil med Avstrijo in Nemčijo, bode vrgla državi okroglo 400.000 ton žita, stročnic in krmil, ki se bodo istotako spravila po Do navi v našo državo. Vrhutega nam da Rumunija že sedaj 300.000 ovac in 100.000 srvinj, Jd bodo nekoliki zboljšale našo preškrbovanje z mesom.
Nikakih aneksij.
Tistim, ki me neprestano silijo k aneksijam in j so torej nezadovoljni z že sklenjenim mirom, morem j le to reči, da smatram njih tendence kot popolnoma krive. Prvič bi nasilne priklopitve tujih narodov o-težkočile Splošen mir in drugič tako povečanje ozemlja ni brezpogojno ojačeaje.. idržave, n x~, prot o o, pri konstelaciji (monarhije bi take priklopitve pomenile oslabitev. Cesar mi rabimo, niso teritorialne aneksije, temveč gospodarska zavarovanja za bodočnost, na j to moramo mi vdelati.
Mi moramo vse poizkusiti, da si ustvarimo na Balkanu stalni mir. Tudi ne smemo pozabiti, da je z razpadom Rusije» nehal eksistirati faktor, ki, nam je dosedaj» onemogočil, da se napravi definitivno mirno razmerje na Balkanu,
Srbije nočemo razbiti.
'	. rìi"; ■ ". T * .|j	-•
Tn sedaj k Srbiji. Mi vemo, da je v Srbiji želja po miru zelo velika, a ententine velevlasti zadržujejo deželo, da ga ne more skleniti. Bolgarija mora dobiti gotova ozemlja, na katerih prebivajo Bolgari, a mi nočemo uničiti Srbije in je ne razbiti; mi hočemo dati Srbiji možnost za razvoj. Mi bi le pozdravili ožjo gospodarsko zvezo Srbije z nami.
Sovražniki morajo, ko so bili vojaško premagani, še biti premagani tudi moralično. Sele potem bo zmaga popolna. Tukaj mora diplomacija izpolniti delo armad.
Podaljševaici vojne.
scsk.*--,	-	■ r«. --■ ■■■
I To so prvič tisti, ki neprestano prosijo za mir. Te ljudi se mora zaničevati, oni so neumni, ti ljudje podaljšujejo vojsko. Stremljenje po miru za vsako ce-
Ino se mora zaničevati, ker je nemoralno in neumno, ker daje že izumirajočemu sovražnemu napadalnemu duhu neprestano novo hrano in torej umetno doseže nasprotno od tega, kar se namerava. Želja po miru v širokih ljudskih masah je ravnotako naravna kakor razumljiva. Ta želja tudi ni nikaka avstro-ogrska posebnost, temveč je svetovna prikazen — a voditelji ljudstva morajo pomisliti, da gotove izjave v, sovražnem inozemstvu dosežejo nasprotno temu, kar so ho-tili doseči
Druga skupina vojnih podalj^evaloev so aoek-monisti. Aneksionisti so ravnotaku sovražniki miru, kakor prva skupina, takozvani defaitisti. Oboji podaljšujejo vojsko.f; Zavijanje je, Če se trdi, da si je Nemčija na vzhodu priklopila ozemlja. Leninova a-narhija je natirala obmejne narode v naročje Nemčije in jih je pripravila do tega, da so se zatekli k Nemčiji in tako iskali zavetja pred tijstimi strašnimi razmerami', ki so divjale v Veliki Rusiji. Ali bi naj Nemčija odklonila prostovoljno priklopitev tujih sosednjih držav? Nemška vlada hoče ravno tako malo nasilnosti kakor mi. Jaz sem trdno prepričan, da ne bodo ne aneksionisti, ki napolnjujejo svet s svojim kričanjem o pridobitvah in vlivajo svetu strah pred gospodstvom nad celim svetom in ki ves ostali svet
Prišel sem zopet v Kraj. Kako rad bi se bil letam ustavil, a ni bilo mogoče, ker sem imel samo 2 dni dopusta. Obljubil pa 'sem, da se vrnem na spomlad. Žjal, te obljube ne bom mogel Izpolniti, ker je sedaj strogo zabranjeno v zasedeno ozemlje. Da bi se ognil nemški straži, sem krenil na, desno v vasioo Breg, odkoder me je neki mladenič po najkrajši stezi peljal na Ježo.
Tu sem občudoval utrdbe, velikanske zaloge raznovrstnega vojnega blaga, strmel nad velikimi topovi, ki so bili razpostavljeni voz za vozom na 6 m široki poležni, gladki cesti, ki pelje Čez Ogrinke, Pu-šno, Srednje. Kambreško in dalje ob fronti. Posloviv-ši se od prijaznega mladeniča, sem z dragocenim nahrbtnikom zdirjal po Dolu v Ciginj. Onkraj Kozaršč sem počival na mostu. Zastonj sem iskal na Mengo-rah priljubljeno Marijino svetišče, ni ga ven, kruta vojna ga je razdejala. Obrnil sem se nroii Ciginju, ter zrl cez posut Jesenjak proti Benečiji*
Tedaj se mi pa nehote! izvije iz prsi sledeča kitica:
Žalostno mi srce bije,
Ko se spomnim Benečije.
Vsem Slovencem dobro znane,
Od sovražnikovNejdane,	.mi j«uljnim.
Bo-li tudi Vam, beneški Slovenci, ki ste del našega narodnega telesa, po tej svetovni zmešnjavi napočil rešitve in svobode dan? Upajmo!
preplavljajo s svojimi zatiralnimi načrti, ravno tako tudi slabiči, ki neprestano prosijo za mir in ki sveto prisegajo na istega in trdijo, da smo na koncu svojih moči, da vsi ti ne bodo mogli stalno preprečiti čast-! nega miru. i Zavlačujejo ga, zabraniti pa ga ne more-I jo. V zadnjem tednu smo napravili lep kos pota do splošnega miru. Zadnje poglavje velike svetovne drame se pričenja. Mi se bomo prerili skoz in mogoče ni več daleč čas, ko bomo gledali na zadnja leta kakor ; na kake slabe sanje.
Tretja skupina vojnih podaljiševalcev obstoji iz posameznih strankarskih voditeljev v Avstriji. Vojno : podaljšujoča upanja naših nasprotnikov so povečini ; naše notranjepolitične razmere — kak krut zasmeh I — gotovi politični voditelji, ne nazadnje v češkem ta-j boru. To vemo mi čisto natančno iz številnih sogla-! šujočih se poročil iz inozemstva. Gotovi voditelj, lju-: dstva, ljudski zastopniki, rovarijo proti zvezi z Nemčijo, katera se je tako sijajno obnesla, sklepajo resolucije, ki niti z nobeno dlaklo več ne soglašajo r-. oržavno mislijo, ne najdejo nobene besede graje za češke čete, ki se hudodelsko borijo proti lastni domovini in svojim orožnim bratom, ki hočejo iztrgati dele ogrske države, ki govorijo pod zašiit) imunitete, katere se ne morejo drugače razumeti, kot klic v. sovražno inozemstvo, naj se boj nadaljnje, da se podpirajo njih politična stremljenja in vedno znova oživi • umirajoči vojni furor v Londonu, Rimu in Parizu. Podli in kukavi Masaryk ni sam svoje vrste; Je še več Masarykov za mejniki naše m nartiiie. O tem žalostnem slučaju bi bil raje govoru v delegacijah, a kakor že omenjeno, je sedaj nemogoče sklicati de-I leeaeijske odseke, a jaz ne morem čakati.. Prihodnje J dni moram zopet nazaj v Rumunijo, d v končamo mir. \ Pri počasnem poteku mirovnih pogajanj ne vem, kalj ko dolgo bom Še prisiljen biti odsoten. Javnost pa, ki < hrepeni po Častnem koncu vojske, naj ve, kar poji daljšuje vojsko. Ne dvigam! nobene javne obtožbe,
\ vem. da je Češki narod v svoji celoti lojalen in avst-rijsko-misleč, vem, da so češki voditelji, katerih av sirijski patriotizem je čist in jasen, a jazi dvigam obtožbo proti onim voditeljem, ki želijo, da se konča la vojska z zmago entente in s tem doseči svoj cilj.
Poznam Češko zelo natančno. Vem razločevati med češkim narodom in gotovimi njegovimi voditelji. Češki narod, Češka mati ne misli tako kot ti možje. Mati, ki skrbi za sina, žena, ki skrbi za moža, je mednarodna. Ona je enaka v vseh narodih naše države. Vojne težave vežejo vse narode. Vsi hočejo, da se konča vojska, a ti so zapeljani, oni so prišli na kriva pota, oni ne vidijo, da njih posamezni zastopniki podaljšujejo vojsko in njene težave.
Obžalujem, da mi razmere tako poredko dovoljujejo govoriti k izvoljenim'ljudskim zastopnikom. Je hudo za zunanjega ministra, če ga uradni posli sedanjega časa silijo, da mora mesece in mesece živeti v tujini, da bi mogel s pomočjo državi zvestimi strankami — in hvala Bogu, imamo še take — uspešno se boriti proti takim stremljenjem. A jaz apeliram vse, ki hočejo skorajšen časten mir, naj se strnejo in skupno vodijo boj proti veleizdajalstvu, Nihče ne trdi, da avstrijska ustava ni pripravna za zboljšanje, in avstrijska vlada je rada pripravljena, skupno z drugimi kompetentnimi faktorji delovati nato, da se revidira. A dotični, ki želijo zmago entente, tda s tem realizirajo svoje politične cilje, uganjajo veleizdajstvo in to veleizdajstvo je strup v žilah države in je zadnje upanje za podaljšanje vojske v taboru naših sovražnikov.
Apeliram na vse ! Pozivam predvsem Nemce in Madžare, ki so v tej vojni vršili nadčloveško delo, a tudi pozivam milijone državljane vseh drugih narodov monarhije, ki so zvesti državi do kosti in ne mislijo, kakor mislijo njih posamezni voditelji. -Vsak Avstrijec, vsak Madžar, mora nadomestiti vrzel, nihče nima pravice, ostati na strani. Gre se za zadnjo, odločilno borbo. Vsi možje na krov, potem bomo zmagali !
Proč z dualizmom!
Glavna ovira za tako ureditev monarhije, ki bi odgovarjala interesom njenih narodov, jim zagotavljala svoboden razvoj in ki bi bila najbolje jamstvo za njen obstanek, je dualizem. To pa ne samo zato, ker sloni na dualizmu nadvladje Nemcev in Madžarov, temveč tudi zato, ker dualizem ovira svoboden gospodarski in socialni razvoj vseh njunih narodov, vštevši iste Madžare in Nemce. V resnici je dualizem le v korist nekoliko tisoč madžarskih veleposestnikov, dočim je za razvoj in napredek vsega ostalega buđstva to, kar je cokla pri vozu.
Že nestalnost nagodbenega razmerja, ki se obnavlja od desetletja do desetletja, ima zelo neugodne posledice na vse gospodarsko življenje, ker malnjka potrebna stalnost. In potem ves ta kompliciran aparat, ki je v zvezi z nagodbo! Pogajanja za novo nagodbo se začenjajo navadno že par let pred potekom stare in ker ta pogajanja vzlic temu največkrat ne dovedejo pravočasno do cilja, nastanejo pogostni provizoriji. Tako se more računati, da trajajo vsako desetletje tri leta nagodbena pogajanja, pri katerih izgubljajo svoj čas najboljši talenti različnih ministrstev, ki bi se sicer mogli posvečati reševanju drugih občekoristnih vprašanj.
, I
Toda ko je končno nova nagodba srečno poi* streho., križev pot še nikakor ni končan, pač pa se pojavlja nanovo pri vsakem.na skupne zadeve se im-našajcčem zakonskem načrtu, pri vsaki pogodbi s in jimi državami. In potem, ko sta se obe vladi zjedm;-. H, lahko sklene eden ali drugi parlament kako/spr»-membo in vsa stvar mora nazaj v različna imnistrst va, pogajanja .se začnejo z nova. To gre brez konc. in kraj«. To :SQ razmere, ki morajo ovirati res vsak idrav razvoj monarhije in njenih narodov.
Smešno, «ko bi ne bilo prežahJštno, je razmerje Dalmacije in Bosne-Hercegpv'ine v, tem monSTi;-mu. ki se imenuje avstro-ogrska monarhija.
Ogrski kralj je obenem lirvatsko-slavonsko-dal matinski kralj in hrvatski ban obenem dalmatinsk ban- Dalmacija spada po zakonu k Hrvatski, oziroma k Ogrski, a pošilja, vzlie temu svoje zastopnike na Dunaj in hrvidskiKslavonsko-dalinalijnski ban -tako je uradni naslov hrvatskoga bana — ne pmc pošiljati živil v Dalmacijo, kjer ljude umirajo lako te, torej v deželo, ki se,po zakonu nahaja peci nje; ,o vi upravi.
Se bolj žalosten je 'položaj BosNe i»-Hercegovine. Dalmacija ima -vsaj svoje zastopnike na Dunaju, doom .ih. akna Bosna-Heroegov ina ne .na Duna ju, ne v Budimpešti, dočim sabor, ki so ga zd d itak razpustili, nima skobo nikakih pravic. In potem državnopravni položaj teh dežel! Ko pišejo .v Avstrip nemški listi o Bosni in Hercegovini, jih imenujejo ra di „Reichsländer“ po izgledu Alzacije in I starin.a> je. Toda kaka razlika je med tema in onima deželama v državnopra.vnem oziru! Alzacija in Lotoringip sta pokrajini nemškega rajha (zvezne države), inr I svoje zastopnike v nemškem Reichstagu ( državnem zboru) in njeni prebivalci so nemški državljani. Inda Bosna in Hercegovina ne moreta biti „Reichsländer“ Avstro-ogrske države, ker taka država ne < stoji. Mi imamo pač avstro-ogjrsko monarhijo, nimamo pa avstro-ogrske države. Zato tudi avstro-ogrske -ga državljantva ni in zato monarhija vzlie tako slovesno proglašeni aneksiji še danes ne ve, kaj bi ■ čl a Bosno in Hrcegovino. Ogrski jih ne morejo priključiti, ker tega ne dovoli Avstrija, Avstriji ne, k< tega ne dovoli Ogrska. Zflfo so siromašni prebivalci teh nesrečnih dežel še danes brez državljanstva, pač pa so za njih iznašli mednarodnemu pravu neznan pojem bosansko-hercegovinskega dežel-ega pri padnistva. Ravno položaj Bosne in Hercegovine njiju razmerje napram durjlističhi monarhiji je Najjasnejši dokaz, da je dualizem dalje nemogoč, to mer!e samo na sebi mora dovesti dualizem ad absr dum. ker se ravno v tem razmerju kuže vsa.mizerija /dualizma.:	, |i 'ri-Upj •
Dualizem je kriv, da v Dalmaciji umirajo ljudje lakote, ker jim njih rodni bratje iz Hrvatske jV Slavonije ne smejo pošiljati živil, dualizem je kriv. da Hrvatska ne dobi demokratične volilne reforme ii ko bi dualizma ne bilo, bi tudi ne bila mogoča vi raznih Tijszov. Kimonov, Andrassyjev itd. na Ogrskem.
V dualizmu je izvor vsem zlom, na katerih trpi monarhija: socialnim, gospodarskim in narodnim. On tlači k tlom ne samo razvoj ogrskih, temveč tudi oni avstrijskih narodov. Vsled dualizma je bilo življenje v Avstriji že pred vojno med vsemi evropskimi državami najdražje, ker so zahtevali ogrski magna-tje visoko zaščitno carino in avstrijski parlament e-hake in isplošne volilne pravice ni mogel nikdar riveliaviti svojih zahtev. Saj nam je Še vsem v živi >• spominu zgodovina argentinskega mesa. Vzlie temu, da je vladalo na trgu veliko pomanjkanje živine in je njeno število padalo od leta do leta in vzlie temu, da je avstrijski parlament zahteval! od vlade carine prost uvoz argentinskega mesa, se to ni smelo z-diti, ker so se ogrski magnat je bali, da bi se vsled tega^ utegnili njih dohodki zmanjšati za kak stotak ali tisočak. Da ne bi bili ogrski magnatje prikrajšani v svojem profitu, je moralo avstrijsko prebi valsi vo stradati, ker dragega mesa kupovati ni moglo.
_ Na uprav drastičen način se kože- pogubnost dualizma za prebivalstvo avstrijske državne polovice v sedanji vo:ni. Avstrijska vlada določa maksimalne cene, toda te maksimalne cene ne veljajo za ogrske pridelke, dasi so proizvajalni stroški na Ogrskem manjši nego v Avstriji. V mirnih čarih pridela mo-arhiia žita dovolj za preživlia/nje svojega preri-velstva.Sieer je uvoz žita presegal izvoz za 36 milijonov K, kar pa ne pride v poštev, ker se je v mirnih časih porabilo mnogo žita za proizvajanje piva, žrianm itd., kar sedaj po večjem delu odpade, tem-boli, ako se pomisli, da je morala Nemč/ja v mirnih časih uvažati za 800 milijonov ma.rkj (960 milijonov kron) žita na leto. Dočim je znašal uvoz inozemskega žita v Avstro-Ogrsko 4 kg na osebo, je znašal u-voz v Nemčijo 80 kg, to le približno toliko, kolikor znaša, sedaj na osebo določena ždna kvota. In vendar mora Nemčija vzdržati kakor mi, da, prehranjevalne razmere v Nemčiji vzlie temu niso slabše,'če ne boljše, kakor pri nas v Avstriji. Mi moramo stradati in trpeti, ker Ogrska, kjer je še vsega d o vol' . zapira svoie me:e za izvoz v Avstrijo. Ker pridela Ogrska v izobilju žito, se to izravna v mirnih frisili, da je potreba našega uvoza minimalna. V mirnih časih, ko mora Ogrska konkurirati z inozemskimi trgi, jej je dober avstrijski, njej v prilog z visoko zaščitno carino zavarovan trg, a sedaj, ko bi njeno žito naj bob potrebovali, nam zamira svoje Žitnice.
To so razmere, ki bi bile nemogoče, ko bi imeli
mesto dualizma federaLzèuK s teritorijalno narod o avtonomijo po izgledu Nemčije, Svice ah Združenih držav.
-Ne moremo danes vedeti, če bo šo ali kaka lo sedanja Avstro-Ogrska po zaključeneai mir.u. Toda predstavimo si sedanjo dualistiouo monarhijo po vojni! Monarhija bo stala pred nalogami, ki jih bo mogoče izvršiti le, ako bodo vse rile koncentrirane na isti cilj. Kako se bodo pokrili og co inni dolgovi Y Justi . je, da ne bo mogoče znesti vseh v tem zvezanih bremen na konsuente in da bo tu potrebna temeljita operacija, ki se jej bodo morali podrediti pred vsem posedim k stanovi. V avstrijskem, iz splošne in enake volilne pravice izhajajočem parlamentu se bo za tako remedura gotovo našla. yečina, — nikdar pa ne v ogrskem parlamentu grofov! in baronov ter njih o-prod. Vsak energičen korak avstrijskega parlamenta, da še zacelijo rane, ki jih je vsecala vojna, bode naletel na istotako energičen odpor ogrskega, parlamenta.
V interesu konsumentov in ne manje v Jnteresu malih posestnikov bo, da se po vojni odprejo meje za carine prost uvoz živine, prekomorskega mesa, žita in drugih neobhodno potrebnih živil. Toda Ogrska tega ne bo dovolila, ker bi se vsledj tega zmanjšal profit par tisočev njenih latifundistov.
Ako so bile gospodarske razmere dualistične monarhije že pred sedanjo vojno neznosne, bodo one po vojni naravnost obupne: to vse, da bo moglo malo število madžarskih velikaševi še nadalje voditi svoje razkošno življenje. Zato pa mora poleg klica po zjedinjenju Jugoslovanov prodreti v sleherni slovenski dom, v sleherno slovensko kočo tudi klic: Proč z dualizmom!
Vaino gospodarsko posve toranj e v Mariboru«
«a®
Maribor, 4. aprila.
Danes se je vršilo tukaj velevažno gospodarsko posvetovanje, sklicano po Poslovalnici slovensko-štajerskih poslanice v. Posvetovanja* se je udeležilo poles vseh državnih poslancev, izvzemši dr. Benkoviča, Brenčiča in dr. Jankoviča, ki so opravičili svojo odsotnost, lepo število županov, duhovščine in pa kmetov. Poleg tega so se udeležili tega posvetovanja zastopnik c. kr. namestništva v Gradcu, namesto iški svetovalec Krau ss, odposlanec štajerskega prehranjevalnega urada okrajni komisar Urbanek, ravnatelj graške podružnice vnovčevalnice živine Schneller, vodja ma/ribiorskega' okrajnega glavarstva dr. Kramer, vodja mariborskega prehranjevalnega urar da dr. Lajnšič, namestnik prehranjevalnega nadzornika v Celju nadporočnik Sancin, vodja prehranjevalnega urada Ptuju dr. Pirkmajer, ravnate!,) slovenske deželne kmetijske šole Belle, okrajni žetveni komisar Petrovan ter zastopnik deželne oblačilnice dr Fibiä.
Namen posvetovanja je bil, dognati pred vsem pot, po kateri bi se olajšale rekvizicije, ki postajajo vedno bolj neznosne.
Zborovanje je vodil dr. V e r s t o v Š e k, ki je, otvorivši zborovanje, predvsem poijdnrjal, da se splošno priznava, da z dosedanjim načinom rekviri-ranja ne gre. Omenja načrt namestniiškega svetnika Kraussa, po katerem naj bi se občinam predpisalo, da spravijo vkup določen kontjinigent, in ko je le-ta kontingent dopolnjen, more kmet z ostalim pridelkom storiti kar hoče. Toda tega načrta na Dunaju niso sprejeli.
Namestniški svetnik Krauss priznava, da s sedanjim načinom rekvizicije ne gre več. Nujno potrebno je kontingentiranje. Tudi dosedanji način statistike je pomanjkljiv. Po statistiki bi bila morala dati Staierskla leta 1917 6300 vagonov žita, a vkup spravili smo samo 2500 vagonov.
Dr. P i r k m e i e r razvija svoj načrt o novem načinu rekvizicije. Povdarja izrecno, da govori le kot privatna oseba in ne kot uradnik. Pospeševati treba predvsem produkcijo. Uvedlo naj M se poseben sistem glede oprostitev. Oprostilo naj bi se one, ki se zavežejo - dobaviti gotovo. množino pridelkov, nj. Pr. 10.000 kg žita. Dalje naj bi se uvedla sistematična dobavitev delavskih moči. Sedaj se ne vprašuje, zakaj kdo rabi dodeljene delavske moči, n. pr. vojne vietnike, vojaške delavske oddelke itd. V bodoče bi se naj oziralo v prvi vrsti na one, ki prideljujejo za snlošnost. One pridelovalce, ki bodo oddali gotovo množino pridelkov, naj bi se podpiralo z dodeljevanjem gospodarskih potrebščin.
Poslanec R o š k a r referira o rekviziciji živine in povdarja, da tako ne more dalje. Ni dneva, da ne bi prišel kdo k njemu, ki se pritožuje radi relcvi-zioij. Ljudem ne pušlčajb nitji bjpfga za seme, niti krme za živino. Govoreč o rekviziciji živine, povda-rja, da imajo mnogi posestniki komaj Še eno tretjino, mnogi komaj polovico, dočim imajo ,graščaki toliko, ali pa Še več kakor pred vojno. Ako pojde tako naprej, lahko že danes izračunimo ftiesee ko ne bo več živine. Potem preneha tudi vse gospodarstvo. Z delavno živino je prišlo že tako daleč, da kopajo ljudje z motiko. Govornik zahteva omejitev konsuma mesa in uvedbo kart. Predlaga koneČno, naj se: 1. izvrši popis živine po starosti; 2. pusti-vsakemu posestniku toliko živine, kakor to odgovarja velikosti njegovega
posestva; 3. živina izpod 250 kg se sploh ae sant ÌJatì.
Poslanec'P i š e k povdarja, da je ljudstvo že popolnoma obupano. Navaja več drastičnih slučajev Zlorabe od strani nakupovalcev živine.
Poslanec Roškar inv i j a neki kazenski slučaj, ko so bile od okrajnega glavarstva Maribor obsujmo vse stranke, ki so nav avile slovenske prošnje. .3 oprošče: e one, ki so sc branile nemški.
Poslanec dr. K o r o š e e povdarja,,, da je to , kar predlaga poslanec Roškar, idealno, toda neizvedljivo, dokler traja vojna. Glavno je, da nam dajo že enkrat mir, ki ga zahteva ljudstvo. Vendar bi bilo napačno, ko bi pri rekvizicijah ne omenjali vojaške oblasti, ** «f -	-a* V vseh dr-
žavah so že uvedli centralno klanje, le pri nas se živina izpostavlja dolgim transportom na fronto, pri čemur izgubi živina eno tretjino svoje teže.	___
Glasom predpisa bi morala dati Štajerska mesečno 8230, a mora ta mesec dati 2700Q glav živine. Zakaj ? Ker nas nikdo ne brani.Mi na Slovenskem Štajerskem pa moramo dati še več nego drugi, ker smo ubogi Slovenci. Dati moramo več v zaledju in na fronti. Tam v blagu, tu v krvi.
Ravnatelj S c h n e i t e r omenja, da je dala Srednja Stajer. minulo leto 7000 glav živ. prenm’o.Ta primanjkljaj sta morali pokriti Spodnja Štajerska s 3000 in Gornja Štajerska s 4000 glavami. Omenja, da izvzemši okraja Feldbach, ki je oddal 600 glav živine več, nego je bilo predpisano, ni niti. en okraj v deželi dopolnil predpisanega kontijnjgenta. jSicer pa danes ni v celi deželi nikake klavne, ampak samo še plemena živina. Govornik toži, da ima večen boj z garnizijami, gospodarskimi sveti in — producenti. Naše gospodarske razmere so že davno zrele, da se preurede. Pri zadnji seji prehranjevalnega urada na Dunaju se je vse pritoževalo proti Ogrski, kjer je še dovolj živine. Toda vlada, je odgovarjala, da se O-grske ne more prisiliti, da nam bi kaj dala, ako noče dati prostovoljno. Hrvatski je bilo za mesec februar predpisano 26.000 glav, a dobavila je samo — 6000 glav ! Tudi v prejšnjih letih ni nikdar dala, gotovega predpisanega kontingenta. Prečita neki odlok vojnega 'ministrstva, ki zahteva: brezpogojno dobavljanje predpfeaipejga kontingenta, pod pratnjo vojaških rekvizicij. Dosedaj so le okrajnim glavarjem nar lagali, da. so osebno odgovorni za dopolnitev predpisanega kontingenta. Sedaj pa so pozvali, na Dunaj tudi namestnika grofa Claryja ter mu naložili osebno odgovornost. Govornik povdarja, da je poljedelsko ministrstvo izračunilo, da Štajerska ne more dati več, nego 8000 glav mesečno, vojno ministrstvo pa zahteva 27.000! Na ta način se zmanjša število živine i,a Štajerskem dnevno za 400 gjlav. Önne|nj.ajoö po dr. Korošcu sproženo misel centralnega klanja, povdarja. da izgubi živina na transportu 40% svoje teže! Poleg tega morajo vojaki uživati meso bolne živine. Toda merodajni krogi so nedostopni vsem pametnim nasvetom.
Dr. Kramer (voditelj maribbrskega okrajnega glavarstva) pravi, da na vsako poročilo okrajnega glavarstva, da ne more spraviti vkup zahtevanega kontingenta, dobiva odgovor: Morate! Uradniki okrajnega glavarstva so v nevarnosti, da jih obesijo od cesarskega namestništva ali da jih ubijejo v okraju.
Poslanec P i š e k poroča o rekviziciji sena in slame. Razmere so neznosne. Zahteva, da se naznanijo vse krme že meseca maja in izjednačijo kontingenti na vse dežele enako.
Dr. L a j n š i č priznava, da je mariborski o-kraj največ trpel vsled rekvizicij sena in slame. Priznava opravičenost pritožb. Toda urad za krmila v Gradcu niti ne odgovarja na pritožbe. Ljudje so morali raztrgati že strehe, ua so živino obvarovali pred poginom.
Potem ko je poročal še v A komisar U r b a -i n e k, da Štajerska, ni dala niti polovice predpisane-' 1 ga kontingenta sena, je poslanec dr Verstovšek zaključil zborovanje.
Debate so se poleg omenjenih govornikov ude-! ležili tudi župnika Cede in Štrakl, župana Galunder i in Ratej, centralna odbornika Kmetijske družbe Fe-s tovar in Stajnko • ‘ u .
a<
Jugoslovanska deklaracij
Za jugoslovansko majniško deklaracijo se je izjavil. občinski odbor na J e z e r s k e m na Koroškem. Jugoslovanski klub na Dunaju je prejel podpise za deklaracijo iz St. Jaikobay Rožu 1001 podpis, iz Sveč 347 podpisov, iz Sel 137 mož in mladeničev ter 311 žen in deklet ; iz občine Blato vasi Dob, Brege, V i d r n o v a s in K o m podpisov, iz vasi C i r o k o v č e in Non 74 poapisov in male fare V o gr če 215 podp re, skupaj 569 podpisov. Vse na Koroški
Občinski odbor občine H o Š n i c a pri o i o v. Bistrici se je v svoji seji enoglasno izrekel za jugoslovansko deklaracijo. Zraven se je še izjavilo s podpisi 293 oseb za majniišlko izjavo. .Pride še ve5 podpisov. Jugoslovanski poslanci, le tako vrlo naprej!
Občni zbor Hranilnice in posojilnice % V u z a*
niči se. soglalsino pridruži maj;n iški dekli ajraoiji z dne 30. maja 1917 ter izreka Jugoslovanskemu klubu za njega vstrajno delovanje islvoje neomajno zaupanje«
Nemška poročila napovedujejo, da se bo »od mor« v bojevanju na zapadu zopet končal in d • bi baje te dni začela nemška armada zopet napadati, M tako zopet dobi nazaj ttšta pofetojacSuo ki jih je isgubia v času od 28. marca do i. aprila. 1: nemških poročil m razvidno, kako dal* c so šli Nemci nazaj, gotovo pa je, da so se A gleži m Francozi dobro pripsaviii na nemški s nek. Bitka se bo torej te dni zopet znova raz v n., na celi črti Arras Albert Montdidier Noyon.
Nemci so se morali umakniti.
Nemški naval proti Amiensu in Parizu je bil že dne 28. marca ustavljen. Doöim so čete nemškega prestolonaslednika prodrle že 10—20 km južno od mentri Montdidier j a in Hutierjeve čete do 10 km blizu Amiensa, jih je od dne 28. marca naprej fravicosko-angleSki naval vrgel precej daleč nazaj. Sedaj celo nemška poročila pravijo, da se vršijo srditi boji severno od Montdidierja in da so bili Nemci južno od Somma vrženi nazaj. Švicarski listi naglašajo, (Ja č>e ;e Francozom in Angležem posrečilo zajeti v prostoru Noyon—Montdidier—Amiens celo velike dele nembo armade. Nemška uradna poročila nas še d osedlaj o tem niso obvestila, anglešidi poročila pa prihajajo k nam zelo prikrajšana in prikrojena. Nemci imenu-
e.io sedanje gibanje-----— odmor Vi vojjnih po
vzetjih.
Angleži upajo.
Posebni poročevalec „Timesa“ v angleškem glavnem stanu poroča:	Zaupanje v angleške vojne
: ilo narašča, dasiravno trajajo trajno ljuti boji. Na-e čete so prestale preizkušnjo, ki je bila hujša, kar kor vse, kar bo najbrže še prišlo. Dasiravno so vrgli Nemci brez dvoma vse svoie sile na tehtnico in še dolgo niso onemogli, so njih uspehi vendar zaostali daleč za tem, kar so pričakovali. Izjalovilo se je sovražnikovo upanje prebiti našo fronto in zapogniti krila. Nobenega jarda tal ne bomo več opustili brez trdovratnega odpora. Nemci so poskuisili doseči •ove uspehe zlasti ob Scarpi in v okolici Alberta. Odpor angleških, čet pa je bil mnogo silnejši, kakor eejšnje dni. Francozi so zapleteni v težke boje v rostoru ori Montđiđieru. Vsa bojna fronta nudi slibo strašnega opustošenja.
Nove nemške armade za Flandrijo.
Poročila iz Londona z dne 3. aprila se glasijo: Nemčija pošilja venomer ogromne rezervne armale v Flandrijo. Tudi je dognano, da spravlja veliko število zelo težkih topov na fronto. Ko bodo Nemci spravili v pozicije vso svolo težko artilerijo in razvrstili svoje Čete, imamo pričakovati borbe, kakoršnih svet še ni vidci
M.OOO ameriških zamorcev na francoskem, bojišču.
Iz glavnega mest;! Združenih držav Severne Amerike Washingtona se z dne 3. aprila poroča: Združene države so dosedaj poslale v Francijo 95 tisoč mož. med temi je 24.000 ameriških črncev.
Avstrijski topovi na zahodu.
„Neues Pester Journal“ poroča z zahodne bojne Črte: Na trgu v St., .Quentinu sem prišel skupaj 7 avstrijskimi topniČarskimi častniki, ki so v tem odseku storili svoje delo. Avstrijsko topništvo je moralo pripraviti prebitje in podpirati pehoto, ko je napadla. V premični vojni ni za težko in najtežjo arti-f eri jo dela.
Wilson hoče zmagati.
Angleško časopisje poroča iz NevPyorka: Wilson ie odgovoril na neko pismo škofe Hendersona, da še vedno svoj nepremagljivi sklep izraža z besedami: Nemška sila, ki se bori brez vesti, brez časti ali umevanja za mir, ki temelji na medsebojnem sporazumu, se mora razbiti. Dolžni smo, da dobimo to vojno. Nič nas ne odvrne, da ta smoter končno dosežemo.
Hudi boji v Mezopotamiji.
Angleško uradno poročilo z dne St. marca, se
glasi :
Našo čete so z neumorno silo zasledovale turško čete, ki so bile poražene pri kraju Khan-Haghda-di$ in so dne 28. marca opoldne prodrle do kraja (Ana, ki ie od mesta Hit (leži oh reki Eufrat 150 km severozahodno od Bagdada) oddaljen 83 milj. Pri (krajih Haditha in Ana (leži ob reki Eufrat 60 ‘kilo-
metrov severnozahodno od mesta Hit), so prišla v našo oblast velika skladišča municije in drugih vojaških' potrebščin. Uplenili smo tudi nekaj malih turš-, kih rešJrih čolnov. Število v jetnikov je naraslo na 5000.
Politične vesti.
Cehi ugovarjajo; proti žalitvam f g r o i a C z e r nt’n a. Na uvodnem mestu priobčeni I govor našega zunanjega ministra grofa Czernina je j globoko užalil patriot,ične avstrijske Slovane, zlasti Cehe,/ki si pač niso zaslužili, da se jih tako nečuve-1 no žali. Dne 3. aprila sta se podala predsednik Ceš-1 nega Svaza poslanec Stanek in podpredsednik Tušar j k ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju, da izra-! zita v imenu Češkega Svaza ugovor proti obliki in j vsebini govora grofa Czernina. Izrecno sta povdar-
Ijala, da si je izbral grof Czernin za vprašanja, ki bi se smela razpravljati samo v delegacijah, korpo-I racijo, katera vsled svoje sestave ni primerna. In tu-j di ni merodajna. Obžalovati je, z ah a j ni grof Czer-j nin govoril o sKlenjenem miru z Rusijo, Ukrajino in ! z Rumunijo pred zakonitimi zastopniki;) avstrijskih j narodov in jim ni dal prilike, da bi o tem izrazili J svojo sodbo. Zastopniki Češkega Svaza izjavljajo, da j naš zunanji minister ima sicer pravico izraziti svojo i nezadovoljnost s Češko politiko, toda moral bi jo iz-j reči pred forumom, kjer bi bila. dana tudi prilika, da j se mu odgovori. V trenutku, ko poskuša avstrijski I ministrski predsednik pričeti nova pogajanja zaradi j preosnove ustave, pride grof Czernin s takimi neču-j venimi žalitvami češkega naroda in njegovih zastop-f nikov, ki bodo signal za nove težke notranje prepire j in zapletljaje. .Kjerkoli je šlo za češke želje in zahte-: ve, je grof Czernin zavzemal stališče, da se kot zu-I nanji minister ne more vmešavati v notranjo avstrii-! sko politiko, toda kjer pa gre za napade na češki j narod, se ne poslužuje teh ozirov ter grozi češkemu j narodu preko glave avstrijske vlade. Zastopniki češ-1 kega naroda zahtevajo, da se takoj skličejo delega-j cije ter pristavljajo, da se bodo posluževali vseh sre-’ dstev, da dobi grof Czernin odgovor, ki mu gre. Ministrski, predsednik je izjavo Čehov vzel na znanje, in je šel o tem poročat cesarju.
Čehi zahtevajo sklicanje zunanjega odseka dele gacij. Predsedstvo Češkega Svaza se je obrnilo m predsednika zunanjega odseka delegacij dr. Baer? reiterja s sledečim pismom: »Če si je grof Czernir iz sedmih gospodov se stoječe zastopstvo donajskep občinskega sveta že v petek za torek naročil, feda) bi bilo tudi dejansko mogoče in lahko sklic: p za včeraj ali danes zunanji odsek avstrijskih d legaci), da bi grof Czernin tam poročal in se bn nil. Da so posvetovanja tega odseka izostala in -še vedno ne skličejo, smatramo Vas, ekscelenc pred celo javnostjo za to odgovornega in proteso ramo z vso odločnostjo proti zapostavljanja pari« montarne tribune tžko potom Vas kakor poto ; ministra in vprašamo, kako morete to opustite zagovarjati in ali ste pripravljeni sklicati odst -. da nadaljuje svoja pogajanja?« — Dr. Baernreith je odgovoril na češki dopis, da je bilo radi odsu , nesti skoro vseh članov tega odseka in ker je zn j nanji minister bil le malo časa na Dunaju, nem. goče istega sklicat?. Kakor hitro pa bo minist mogoče se udeležiti odsekovih posvetovanj, b predsednik sklical nds«k.
„Izoliranje Cehov in Jugoslovanov.“ „Glas Slovenca, Hrvata i Srba“ piše: „„Deli Hirlapu“ javlja njegov bečki dopisnik: V austrijskom parlamentarnom životu doči če to znatnog preobrata. Grof Czernin za svog boravka u Beču stupit če na ćelo akcije od velikog značenja, kojoj je 'svrha, da se u 1 austrijskom parlamentu izoliraju Cesi i Jugoslaveni, f odnosno, da se umjereniji dio Ceha i Jugoslavena v- I rati na put realne politike. Da se stvori u austrijs- jj kom parlamentu tako zvana radna večina, to u ovaj f i čas ovisi o poljskom klubu. Poznato, je, da je mini- j star predsjednik samo na taj način došao do večine j cd 50 glasova, kod ; oslednjeg glasovanja o proraču- j nu, jer mu je uspjelo dobiti Poljake, da se suzdrže od glasovanja. Cilj Czermnov je učvrstiti radnu ve-člnu, odnosno odvratiti Poljake od; dosadanje negativne politike i konačno ih pređobiti za blok večine To se naravno može da postigne jedino uređenjem eholmskog pitanja i takovim garancijama, koje če zadovoljiti državne aspiracije Poljaka Prema mojim informacijama postoji i. u njemačkim krujgpvjima sklonost, da se uzmu u obzir najđaliekosežnije želje Poljaka, odnosno i u Berlinu približuju se t. zv. aust-ro-poljskem riješenju, koje ide za državnom zajedni-1 com na temelju personalne unije Poljske s monarhi- j jom. Uspjelo*Jo nadalje ža to pređobiti, i ukrajinsku I vladu u pogledu eholmskog pitanja, tako da če ovu guberniju podijeliti posve pol principu narodnosne pripadnosti. Ako uspije pređobiti za tò Poljake, onda bi več bilo postignuto izoliranje Ceha in Jugoslav J vena.“ — Kaj pa bo. če bo delal grof Czernin račun I brez krčmarja!	f
Jugoslovanska socialna demokracija bo slavila
letos 1. maj kar najslovesneje. Tako poroča >Naprej«. Veliki shodi se bodo vršili zadnjo ae deljo v apnlu in prvo nedeljo v maju.
Puljski „Hrvatski List“ kaznovan! Oblast v Puli — c. kr. trdnjavski komisar — je zaustavila izhajanje tega lista za čas 8 dni. V obvestilu, ki je jo prejel izdajatelj g. Josip Krmpotič, se ta odredba u-temeljuje z naglašanjem, da bi pesava lista žamogla ogrožati celokupnost države, toliko na notranji, koii-j kor na vnanji fronti. V tej smeri da so se gibali razni članki, ki so govorili o zunaj dežele dogodivših \ se izdajalskih zarotah, ter jih celo jemali v zaščito, j kakor tudi sestavki, ki so na nedopusten način jat o j radikalno pretresali vsled vojne otežkočene obskrbne razmere m pa — jugoslovansko vprašanje. Ta težnja : se kaže plastično iz članka „Skupština, jugoslavenskih emigranta“, iz članka „Ohne .Quellenangabe zu bringen“ in iz mnogih člankov, tičočih se prehraiije-; valnoga vprašanja. Obvestilo završuje: Ker je dne j 1 februarja 1818 dano posvarilo ostalo brežuspeš o, j in zaplemba poedinik člankov ni mogla skloniti k ko-\ ristnejemu pisanju za javne interese, morala se je l končno odrediti začasna zaustava lista... — Kaj naj j rečemo ? So taki čajsi zdaj !
Nemške banke za Primorje, „Grazer Tagblatt j nasvetuje, kako naj se Nemci s svojimi bankami o-I primejo trgovine v Primorju, zlasti z deželnimi tri j deliri. Pravi, da tik pred vojno šele je bila otvorjena j v Gorici filijalka centralne banke nemških hranilnic, j poprej pa ni bilo nobene, za nemške klijente, ki so I kupovali vino, sadje itd., to ni bilo všečno. Sedaj se j naj odločijo nemške banke in otvorijo svoja vrata j proti jugu. Tudi hipotečne posle bodo opravljale iz-j početka in pomagale pridnim pionirjem nemškega de-j la:, daj se polastijo zemlje, skrafika: poziva nemške i banke, naj store, kar morejo, v kolonizacijske m tr-I govske namene Nemcev na Goriškem. Take piruhe i nam pošiljajo Nemoi iz Gradca, ki istočasno iščejo j pomoč za svoje ciljev Nemčiji. Tak nemški boj, iju-1 r: Slovenci, je dovoljen v Avstriji proti našemu na-I rodu ta čas, ko se njega sinovi bore in umirajo za ! Avstrijo.
Revizija ustave. „Information“ piše: Kot nam f poročajo, so nekateri podrobni načrti za revizijo u-i stave že izdelani. Dva načrta sta izdelala češka ak-I tivna politika, ki delujeta v državni, službi, tretjega ! pa neki aktivni nemški politik iz Češke, ki ima pred j seboj še lepo bodočnost, četrtega pa neki jugoslovan-I ski strokovnjak in učenjak, ki zavzema odlično zau-; pno stališče. Zraven pa še izdeluje svoj načrt poseben od Češkega Svaza postavljen odsek, ki je sestavljen iz pravnikov in zgodovinarjev. Ali so bili elaborati že predloženi na merodajnem mestu, nam ni znano. Tudi ne vemo še za čas, kdaj bodo ti načrti obelodanjeni. Prorokovati pa. nočemo.
Zborovanje ukrajinskih politikov v Lvovu. Dne 25. marca se je vršilo v Lvovu veliko zborovanje u-kraunsah , os! ance v in politikov. Predsedoval je z-bornični podpredsednik Romančuk. Sklenili so sledeče resolucije: Zastopniki ukrajinskega naroda smatrajo mir z Ukrajino za. prvi korak uresničenja samo-odlocevanja ukrajinskega naroda. Zahtevajo, naj se pogodba izvrši in ratificira. (Zborovalci zadevajo, naj se združi od Ukrajincev naseljeno ozemrfe monarhije v posebno ukrajinsko državo v, okvirju monarhije. Zidom in Poljakom zagotavljajo Ukrajinci narodno avtonomijo in popolno enakopravnost v ukrajinski državi. Zborovalci protestirajo proti poloniza-ciji Holma potom c. kr. vojaške uprave. Holm naj s» nemudoma priklopi Ukrajini.
Splošna pomiloščenja. Dunajska uradna „Wiener Zeitung“ objavlja lastnoročno cesarjevo pismo, v katerem se določajo splošna pomiloščenja in sicer v prvi vrsti za osebe, ki so zakrivile razžaljenje veličanstva ali razžaljenje članov vladarske niše, nadalje pomiloščenje oseb, katere so bile od kakega nevojaškega kazenskega sodišča obsojene v zapor do 1 meseca ali do 500 K denarne globe. Izvzete so kazni zaradi krive prisege, krivega pričevanja, obrekovanja, tatvine, draženja, oderuštva ali prestopka proti zakonu z živili.
Avstrijski državni dolgovi so znašali dine 13 K, pri avstr, bančnem konzorciju 8.748,700.000 K, pri avstrijskem bančnem konzorciju 8.748,700.000 K, pri nekem konzorciju v Nemčiji 2.866,900.000 K, vojnih posojil 29.274,600.000 K, v inozemstvu 88,700.000 K Les dolg je torej znašal 54.084,700.000 K, za potrebno kritje obresti odpade na leto 2,195,100 000 K-
Hilsner pomiloščen. Na smrt obsojenemu io pozneje v dosmrtno ječo pomiloščenema Leopold i Hilsner je cesar odpustil ostanek kazni. Hilsaer ja so že izpustili in takoj postavili pred naborno komisijo. Hilsner je bil 1. 1899. obtožen, da je P ritualnih ozirov umoril deklo Hruza, in so ga porotniki v Kutni Hori spoznali za kivega.
Ogrska poslanska zbornica se skliče 10. t r« Volilni odsek se snide 5., finančni pa 8 t. m-Obenem uvedejo akcijo za sporazum v vprašani* volilne reforme, ki pa mum dosti nade nà uspfb*
Sedanji položaj katoliške Ceri ve na Fr&fteojre?*
Je v gotovih ozirih zejlo razveseljiv, CteVUo hcsuili nasprotnikov še krči; katoliška literatura pronica * vedno Širše kroge, Franeoz-brezveree se ne sratrmi8 (»slušati katoliškega govornika in sinrtštnje resne#
katoličana. Javno mnenje je katoličanstvu bolj, in bolj naklonjeno, kar se kaže zlasti v izobraženejših krogih. Na licejih in univerza!f uče že tudi katoliški profesorji. Dijaki bolj in bolj izvršujejo svoje verske dolžnosti, zlasti velikonočno, RaMno'tako se utrjuje katoliška misel tudi med delavstvönv in v meščanskih krogih. Kje tiče vzroki? Zdi se, da zlasti v treh dejstvih: 1. Reakcija proti preganjanju ne le močnih, ampak tudi slabih, kar rodi sočutje. 2. Dela filozofa, Bergson a proti materijalizmu in determinizmu. 8. Neumorno delovanje katoličanov na vseh, zlasti, na z-nanstvenem polju.
Skupni ministrski svet se je vršil dne 2. a-prila na Dunaju pođ cesarjevim predsedstvom- Sloje predvsem zato, zasigurati prehrano za april, maj in junij. Poroča se, da je Ogrska privolila pošiljati Avstriji vsak mesec 20 do 40 vagonov moke in nekaj živine.
Nov predsednik v Bukovini. Cesar je imenoval
grofa dr Jožefa pl. Ezdorfa za deželnega predsednika v Bukovini,
Tedenske novice.
Letošnji uovomašniki lava fliusko škofije. Gg. bogoslovci iz 4. letnika:	Gasparič Janez Ev., Sv.
Lenart ; ri Veliki Nedelji; Pretnar Jožef, Gorje pri Bledu Kranjsko): Sunčič Alojz, Sv. Križ pri Ljutomeru. Tz 8. letnika: Greif Ivan od Kr., Sv. Marjeta na Dravskem polju; Mikolič Jurij, imejitelj srebrne brahrostne kolajne in Karlovega četnega P riža, Žetale; Pavlič Alojz, Loka pri Zidanem Mostu ;|/ Skuhala Vekoslav, Velika Nedelja; Tomažič Anton, Ljutomer
Duhovniške vesti iz krške škofije. Za doktorja bogoslovja ie bil promoviran duhovnik krške škofije Izidor Kadras. —- Za ravnatelja Jožefove tritarne v Celovcu je imenovan konz. svetnik Fili Streiner, župnik v Hohenfelda. ki je bil tudi nadzornik škofovih posestev. — Za nadzornika šk fovih posestev v Medvodah je imenovan župnik
Korošci in Štajerci v Sir. JanžJ Na bela nedeljo ob 1. uri popoldne se vrši v Št. Janžu pri Sr. Dravogradu velik javen shod. Govorita poslanca 'dr. Korošec in dr. Verstovšek ter še več drugih govornikov iz Koroške in štajerske. V nedeljo vsi v Št. Janž!
Iz srednješolske nčitelske službe. Učitelja n mariborski c. kr. vadnici, Friderik Sijànec in Iva Kreon, sta imenovana slavnim učiteljem istotan,
f Šolski vodja Alojzij Aruečič. Iz Siovemgrad« se nam pnroča, da je dne 80. marca ob 1. ur ponoči v Gospodu zaspal v 62 letu svoje starost šolski vodja, častni občan pameški in posestni Alojzij Amečlč. Pokojnik je bil vzor-moža, kat-rega je moral vsak spoštovati, kdor ga je pozna .
Sv>*!?K rytjj	f
Odlikovani slovenski učitelji. Poročnik Viktor Bregant je dobil bronasto in srebrno hrabrostno kolajno I. razreda ter srebrni zaslužni križec: poročnik Ivan Gačnik srebrno hrabrostno kolajno I. razreda": poročnik Vid Jurko bronasto ter srebrno Jirab-rostnoJfcolajno I. in II. razreda; poročnik Osv. Mejak srebrno hrabrostno kolajno IL razreda; poročnik Viljem Škerbinc srebrno hrabrostno kolajno I. razreda ter Signum laudis; praporščak Gustav Šupik srebrno hrabrostno kolajno TI. razreda.
Slovenec, učitelj borenja Mihael Neralič umrl.
11.	številka berolinsfoejga ilusStrovianiejga lista „Sport im Bild“ prinaša sliko našega rojaka Mihaela Nera-liča ter to-Je biografično črtico: „Na Dunaju jej r.
umrl zadet od kapi nadporočnik M brnel Neralič. Pred izbruhom vojne je bU Neraliči več let v Berolinu kot učitelj borenja. Izučil je v častniškem in jahaškem društvu ter v nemško-italijauskem borii-skem klubu, kjer je“ deloval kot naslednik LestiniK, večje število dobrih borilcev ter je bil kot človek s-plošno spoštovan. Bero! inski borilski krogi mu bodo ohranili časten spomin. Kot borilec je bil Neralič nevaren nasorotnik ter je izborno obvladal sabljo kakor tudi floret. Njegov nastop je bil poln temperamenta-.“ Simpatičnemu slovenskemu športniku ohranimo časten spomin!
Hinkoviči! Za najnovejši zvezek v -Mariboru izhajajočega „Časopisa za zgodovino in narodopisje“ je profesor dr. Ilešič napisal razpravo, kjer med o-st-alim bereš, da se imenska oblika „Henrik“ rabi v današnjem književnem 'jeziku, če ne pravimo „Hinko“ kakor Hrvati, kjer nahajamo tudi „HinkoviČe.“ Tozadevno nam je neki naš dopisnik doposlal sledečo spomenico: Ime „Hinkovič“ je javnosti dobro znano. znano iz sodobnih razmer, ali isto se ne nahaja med narodnimi ali zgodovinskimi priimki pri Hrvatih Ta priimek je po osebnem imenu Hinko skovan v novejšem Času. Do danes šele prvi nositelj tega imena je znani, trenotno v inozemstvu bivajoči hfvatski politik in odvetnik in pisatelj-spiritist : dr.Hinko Hinkovič, Imenovanec- je rodom iz Vinice blizu 'Ormoža, na hrvatskom obrežju Drave, Nižjo gimnazijo obiska-
val je v Varaždinu. Tu je v III. razredu piscu teh vrstic bil v klopi levi sosed. Gimnazijske nauka dokončal je na Dunaju. Do zdaj se je pisal: Hinko Moses. Odšel je na vseučilišče v Goitijngen. :0t?o prvem letniku visokošolskem leta 1878 sva se n,a Vinici videla zadnjokrat. Na svojih posetnicah imel je tiskane besede: „Hinko Möser. „Ovako se ja zovem sada.“ Stopivši v javno življenje dal se je baje krstiti iz o-zirov obiteljskih in od tistega časa se piše: dr.Hinko Hinkovič, Po takšnem j.otu so toref med Hrvate na podlagi imena „Hinko“ se le v najnovejšem času prišli' „Hinkoviči.“ — M. K
Trstenjakov sklad. M- Grizold v Gradcu 10 K; Štefan Rojnik, računski revideiit v Gradcu, 5 K; F. Končan, župnik v Št. Pavlu pri Preboldu, 5 K; A-Krepek v Mariboru 5.10 K; Anton Lanjšič, župnik pri Sv. Martinu, 10 K; Simon Ovatte, šolski ravnatelj pri Mali Nedelji, 10 K; Fr. Zaoherl, učitelj v Ljutomeru, 5 K; Friderika Zacherl, učiteljica v Križevcih, 2 K; Marija Karibu, učiteljica v Križevcih, 2 K; Antonija Herzog, učiteljica v Križevcih, 1 K; A. Herzog, šolski vodja v Križevcih, 2 K; Alojz Sršen, trgovec v Vržeju, 5 Iv; Edvard Janž ek, župnik v p. v Rimskih toplicah, 10 K; Anton Veranič, kaplan v j Šmarju pri Jelšah, 5 K; Franc Salamon, dekan v j Rogatcu, 200 K; Valentin Mikuš, župnik v Št. Jurš-\ ju ob južni žel., 5 K; Anton Kuhar, kaplan vi Reči-j ci na Paki, 20 K; Peter Bohinjec, župnik v Dupljah, L5 K; Vekoslav Krajnc, c. kr. notar v Šmarju p. Jelšah, 89 K;. Janko 'Sernec, e. kr. okrajni sodnik v Šmarju pri Jelšah, 5 K; Fr. Gomilšek, župnik v Št. Petru na Medvedovem selu, 5 K; Učiteljstvo v Majš-pergu 12 K; Karel Presker, župnik v Kapelah, lo K: Josip Rehar, kaplan v Št. Juriju v Slovi, gor., 10 K : Josip Kardinar, c. kr. profesor v Celju, 10 K. i Zadnji izkaz: 2455,10 K. Sedaj: 389.10 K. Skupaj: 2844.20 K. — Zgodovinsko društ\ o.
Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje v : smislu sklepa osrednjega odbora izreden občen zbor : na nedeljo, dne 5. majnika, v Ljubljano. Pred obč-j nira zborom v soboto, dne 4. mainika, se bo vršilo ■ zborovanje delegatov. Dnevni red, kraj in čas bomo \ pravočasno javili. Bratske podružnice prosijmo, da j nam tekom Ì4 dni javijo svoje eventualne predloge, (er zanesljivo pošljejo na izredni občni zbor in na j zborovanje delegatov svoje zastopnike. — Osrednji 1 oc.bor,
Nemci skrbijo za svofe. V nemških listih čita-j mo dan za dnevom razglase, v katerih iščejo nem \ Ske občine obč tajnike, nemški denarni zavod -j tajnike in drugi pisarniške moči. Skoro povsod s -; zahteva, da mora biti prosilec nemškega rodi j Torej tudi nemškutarjev ne marajo več. In mi'
\ Koliko Nemcev še uživa naš kruh! Na stotine nr j ših ljudi pa je brez službe. Storimo našo narodu dolžnost!
Nemško društvo v Mariboru si je na svojec občnem zboru izvolilo za predsednika advokat:
; dr. Mrsvlaga, ki nedeljo za nedeljo gromi ca sho dih proti Jugoslaviji. Sklenilo se je sklicati v Ma riboro v kratkem velik nemški »volkstag«.
Grozna nesreča. Od Male Nedelje se nam pereča: Tukajšnjega posestnika sin, Antona Filipič,
: je prišel na dopust. Pred odhodom je šel obiskit svojega tovariša. Tam pa so ogledovali revolver, kterega je bil is Ercega prinesel seboj. Vsled neprevidnosti pa se revolver sproži in zaden« Alojzija Filipič naravnost v srce. Bil je pri priči mrtev
„AH so Ptuj, Celje, Maribor res nemška me»
J sta?“ V prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru se : prodaja knjižica pod gornjim naslovom. Cena enemu ì izvodu 8 v, po pošti 13 v. V tej brošuri je statistično I dokazano, da je vse ljudstvo v) omenjenih mestih slo s venskega pokoljenja in fia se le v sl e d pritiska poslu I žuje nemškega jezika. Omenjenih mest Nemci ne rrn I rejo zahtevati za se, ona spadajo k Jugoslaviji, ka mor bodo tudi, kolikor nam je znano, po vseh doseč;
; njih izdelanih načrtih spremembe avstrijske ustave-prišla, — Knjižico toplo priporočamo!
• Ik-	fc % ÄCi'f 1 fe
Zopetno rekviriranje. Iz Dunaja se poroča, d se bo po vsej državi, v Avstriji kakor na Ogrske prav kmalu zopet pričelo z rekvizicijami. Komisi bodo šle od hiše do hiše in bodo vse preiskal Kdor bo na prvo zahtevo oddal svoje preč stanke (! ?), temu se bo rekvirirano blago" tu ! plačalo po primerni ceni ter ne bo kaznovan, ; je tudi dosedaj skril kaj svojih zalog. — Tak pravi poročilo iz Dunaja. Kaj bodo neki rekvir rali, ko so itak dosedaj vse pobrali. Ljudstvo s -samo razburja in se mu jemlje veselje do dela.
Žetveni komisarji odstavljeni. Cesarska nam-stnija je odstavila te dni občinske žetvene kom? sarje. Na njih mesto pridejo občinske žetvene k;/-j misli».
Konjske cene na Češkem. Na zadnji živinski semenj v Plznu na Češkem je bilo pripeljano tudi 718 konj. To število je mnogo manjše kot v letih mi-
ru, kar je umljivo. Za konje h kočijam' so plačevali povprečno 80Ó0 K, za gospodarske konje 80C0—8000 K za triletna žrebeta 5Ò00 K, za dvoletna žrebeta pa 4000 K.
Ravnalne cene za železje. Določile so se nove ravnalne cene za železje v palicah 58 K za 100 kjg, za. železno pločevino 58 K, za za obroče ,090 K. Te cene veljajo pa samo za železne tovarne. Prodajalci smejo na drobno prodajati za 12 do 15 K dražje pri 100 kg. *
Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev je sklenila, da ostanejo cene za mehek les, ki so bile sklenjene dne 18. marca t. L, še iia-dalje v veljavi. Cene za hrastov les so pa zopet nekoliko poskočile.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zaton tudi v pretekli dobi ni bijlo nobenega popraševanja po tujem hmelju in so bile cene samo na papirju. Tudi sklenjeni 'mir na vzhodu ni spremenil obupnega položaja na hmeljskem treu. Kljub temu pa soglašajo poročila, da bi bilo skrajno nespametno, ako bi se dobri hmeljski nasadi opuščali, ker se utegne v doglednem času spremeniti položaj na bolje.
Poraba usnja v vojni. Angleški strokovni list računa, da je v sedanji svetovni vojni za vse armade treba na leto 200 milijonov parov, čevljev. Za napravo usnja je treba 44.6 milijonov kož, za napravo podplatov pa 6.6 milijonov kož: za konjske oprave in druge usir'eve potrebščine armad je pa treba še 12.8 milijonov kož. Vsega skupaj je torej treba na leto le za armade 64 milijonov kož. List' meni, da normalna produkcija usnja po celem svetu komaj zadostuje za preskrbovanje armad.
Dopisi»
Maribor. V sredo zvečer, dne 3. aprila, je na-giorno, umrl g. Alojzij Sumenjak, bivši trgovec vpTe-I getthoriovi ulici, sedaj trgovec pri Sv. Benediktu v j Slov, gor. Dodeljen je bil kot trgovski strokovnjak j prehranjevalnemu uradu mariborskega okriajneiga ? glavarstva. Rajni je bil spoštovan in naroden mož. j Pogreb se bo vršil dne 6. aprila na pokopališče pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Svetila pokojniku večna luč!
Maribor. Prihodnjo nedeljo (belo) se vrši prireditev Bralnega društva v St. Ilira v Slov. gor. Mariborski Slovenci in Slovenke, pojdite ta dan v našo obmejno trdnjavo! Zveza z vlaki je zelo primerna.
} Iz Maribora oh L dveh popoldne, iz St. lija nazaj ob I 6.24 zvečer.
Hoče. Poročnik Konrad Mejovšek, učitelj v Re- , i ki, je bil odlikovan z zlato hrabrostno kolajno. Izro-J čil mu io je cesar Karel sam.
St. nj v Slov. goricah. Bralno društvo vabi na I kratko prireditev, ki se vrši v nedeljo, dne 7. aprila, popoldne ob pol štirih, v Slovenskem Domu. Cisti dobiček je namenjen za zastavo fantovske Marijine družbe. Pridite sosedje in domačini! Vabimo tudi prijatelje iz Maribora.
St. Hj v Slov. gor. Franc Gornik, vojak 26. strelskega polka, sin veleposestnika Karla Gornik v Selnici ob Muri, je težko ranjen v j et v Florenci na Laškem. Tz njegovih dopisov je razvidno, da našim vojnim, vjetnikom v Italiji ne gre posebno dobro.
Radisiavci. Zaradi nesklepčnosti je namestništvo razpi stilb tukajšnji občinski odbor Začasno o-krbuie občinske posle posestnik Anton Po*A.
Ljutomer. Tukaj je umrla na Veliki četrtek goji spa Čila Dijakova (po triletni bolezni), soproga na-! šega somiSiljenika g. Erica Dijaka.' Rjajna je bitka I tlaga žena in zlata mati. Radi njene dobrotljivosti j in mirnega značaja je bila pri sosedih in pri vseh I drugih sploh zelo spoštovana. Naj Bog tolaži žalujo-I če, njej pa večni mir in raj nebeški!
Št. lij pri Velenju. Občni zbor ^našega - izobra j ževalnega društva na velikonočni pondeljek je b ! j izborno obiskan. Množica je z velikim zanimanjem sledila besedam govornika profesorja dr. H o h n j e c a ki je razpravljal o veliki nalogi naše izobraževalne organizacije v sedanjem velevažnem, za dolgo bodočnost odločilnem časa. Društveni predsednik g. žnpnik Schreiner je poročal o delovanju dr ušiv ; Izvoljen je bil po večini stari odbor. Vsi oavroč fantje in možje, žene in dekleta so se z velikim navdušenjem brez izjeme izjavili za jugoslovansko majniško deklaracijo ter izrazili iskreno željo, naj bi se kmalu izpolnile naše jugoslovanske zahteve in nade. Zborovanje se je končalo s petjem rodo ljubnih r»»sTui in cesarske pesmi.
Celje. Katoliško podporno društvo v Celju pri-: redi dne 11. t. m. popoldan ob petih v opatiji svoj občni zbor.
llajlienburg. Na Belo nedeljo se vrši po prvem sv. opravilu v dvorani nove kaplanije shod. Govorita gospoda državna in deželna poslanca dr. Ivan Benkovič in dr. Franc Jankovič. Posavčani pridite mnogobrojno!
Brežice. Tudi po naših krajih so začeli nek ar teri nemškutarji strašiti, češ, zato so, vam tako trdo rekvirira, ker. ste se podpisali za Jugoslavijo, No, gospod-eki, nič se ne razburjajte po nepotrebnem. A2 naši ljudje so se med vojno že marsikaj dobrega mv-učili. najbolj pa to, da nem šku t a r ju-i zdaji ci ne vem-
jejo nobene besede več. Vedite, da če bi to imelo s tem kaj opraviti, zna naše ljudstvo vse žrtvovati za Jugoslavijo, katero hočemo in bomo do|segli, četudi se. vi vsi postavite na glavo in tako z vsemi štirimi protestirate proti deklaraciji. Vedite, da mi tisoči in tisoči probujenih Slovencev brežiškega okraja no bomo vprašali tiste tri Nemce in onih 13 posilinemcev v Brežicah,,kaj smemo ali ne smemo. Le kar zapojte si „Zlati časi so minuli — komanda' naša preč je — preè.“ Gospodom gori v Gradcu in višje pa izjavljamo, čim bolj nas bodete zatirali in potiskali k tlom, tem prej se bomo probudili in tem sil n eie se bomo dvigali. Iz groba burno vstaja Slovan — tujcem, ča-stilaSnim ne bo več tlačan! Našim gospodom poslancem pa kličemo: Pridite tudi k nam, v našo sredo! Ne pozabite nas!
Sv. Ema pri Pristavi. Dne 14. aprila t. 1. pride naš g. drž. in dež. poslanec dr. Franc Jankov ć poročat svojim volilcem o delovanja v državnem zbora in o velikem napredka Jugoslovanskega klu
ba.	Shod se bo vršil popoldne po večernicah ob
3.	uri v prostorih župnišča pri Sv Emi. Poslanec l o govoril o nasilnih rekvizicijab živine, sena in žita. Po vabljen: so na shod volilci iz šmarskega, rogaškega in kozjanskega okraja. Udeležite se shoda gotovo v velikem številu, da se pogovorimo z gospodom poälancem o naših težavah in mu izročimo svo,e želje. Pridejo tudi bratje Hrvatje. Due. 14. aprila k Sv. Emil
Iz Savinjskih Alp. Huš, g. urednik, tako je še mrzlo, da tako velike sveče — na Veliki četrtek Vam pišem — visijo od streh, da jih še na svečnico nismo takšnih imeli! Pa gorko je naše srce za Jugoslavijo, za katero je vse odi kraja trdno za njo, stojimo kakor naše gore, slovenske Alpe! Povejte g. urednik, g. poslancu Verstovšeku, da si neki Vidrejs jezik in pete-brusi — kdo se je podpisal od naših žena In deklet za Jugoslavijo. Viđrejs ni žandarm, pa postavlja se tako, ker je prištet med nje. Z Nežo bosta šla v par, ker, drugega pri nas ne dobi, ker razen teh dveh je vse za Jugoslavijo. Pa Še nekaj pri nas je novega! Rakušev komi iz Celja je Plesnikovo in Podbrezntkjcsvq kupoval in več stotisoč dopai in rekel, da kar vse v zlatu plača in še povrh koleja in sladkorja, kolikor hočejo. Tn pri tem sta bila mešetar ja lučki Suhc< in ljubenski Anžk. 'O ko bi nam dal od teh stotisoč zlatov vsaj enega Rakušev komi Jošt, ne da bi vse pozlatili, ker za to bi bila. škoda, vsaj malo prevlekli plesnjive nemškutarje, da bi čakali potem sodnega 'dno, ker mislimo, da tedaj bi s-poznali, ka,k,or je Judež spoznal, kakor smo slišali brati v nedeljo, da je spoznal, kako krivično in ne pošteno je ravnal, da je sovražnikom vse izdal, Zakaj se mi ne učimo od sovražnikov? V Celju še javno govoriti ne smemo po svoje, slovensko, zborovati nismo smeli in naši sovražniki Celjani pa hočejo našo zemljo! Solčavani in Lučani, mi smo svoji in hočemo svoji biti, in vzdignimo prapor 'Jugoslavije! — Naprej zastavo Slavije!
Ribnica na Pohorju. Bralno društvo ima na belo nedeljo, dne 7. t. m., popoldne po večernicah v društvenih prostorih svoj občni zborin obenem važno predavanje. Pridite v obilnem številu!
Razne novice. ’
Kako daleč strelja nemški orjaški top? Ce bi postavili najnovejši nemški orjaški top, ki obstreljuje Pariz na razdaljo 120 km, na ljubljanski grad, bi lahko streljal v Zagreb, čez Karlovec v Skakovac in Utinjo, v okolico Senja, na otok in mesto Krk; obstreljevali bi lahko Kanfanar in Poreč. Reka in Trst bi bila pod ognjem nemškega topa. Krogle bi nesle v .Benečiji do Tilmenta; Videm bi lahko obstreljevali. Na Koroškem bi padale krogle čez Šmohor, v Celo-veo in v Beljak bi igr aie streljali ž njim. Obstreljevali bi lahko goro Reifling pri Judenburgu na Gornjem Štajerskem, krogle bi padale v St. Ilj, 'Maribor in Celje. Tn pri tem bi računali učenjaki in strokovnjaki v potu svojega obraza ter trdili še vedno, itn kor trdijo navzlic vsem komunikejem na skrivnem tudi danes: Nemogoče!
Nabiranje zlata v AmeriM. Listi javljajo: Od začetka vojije je odšlo v Ameriko nič več in nič manje nego za 600 milijonov dolarjev evropskega zlata, in samo v mesecu maju nad 70 milijonov. Pred 12 leti je vse stanje ameriškega zlata znašalo komaj 650 milijonov dolarjev. Srečna Amerika! Ob požarju pri drugih se vrbovati zlato v njenih zalogah. Ni čudo, da je Amerika dežela tolikih milijonarjev, multimili-jonarjev, milijarderjev in — dolarskfJh prineez. Ka,-kor pojo v znani opereti: . . . Otroci sreče so to!
Največja lokomotiva na svetu. Tovarna za. izdelovanje lokomotiv v mestu Chemnitz na Saksonskem je izdelala te dni svojo 4000. lokomotivo, ki ie. pač največja na celem svetu. Dolga je 23, visoka pa j 4Y. metrov ter vozi z brzino 120 km v eni uri.
Zaradi 10 v pred poroto. Delavec Rudolf Her- j mann na Dunaju si je kupil vozni listek mestne že- I leznice, na katerem je izbrisal besedico „Süd“, vsled j česar ie oškodoval 'železniško upravo z?i 10 vinarjev. I Zaradi ponarejanja javne listine je prišel pred poro- j to. Pred porotniki je rekel, da ni imel nič denarja. j Vsled malenkostnega zneska je bila cela zadeva iz- j rečena okrajnemu sodišču, ki je obtoženca obsodilo ) na tri dni zapora.	i
Za eno kravato — 20 K! V Budimpešti je trgovec Kiraly zahteval za eno kravato 20 K. Obsojen je bil zato na pet dni zapora, oziroma- na 6000 K denarne globe.
N juha vanj e (nosljanje). Nekdo, ki je imel na
dan 24 ur časa odveč, je izračunal ö‘nosljanju naslednje : Navaden njuhalec vzame povprečno vsako aro petkrat tobak iz tobačnice. S tem zapravi več časa, kakor bi kdo mislil. Kako to? POtegnitev male tobačnice iz žepa, trkanje po tobačnici, raztegovanje prstov, priprava brk za neovirano vporabo nosa, pot roke k nosu, nosljanje samo, odprava tobačnice / žep, osimženje prstov in nosa z ruto, ki jo je mo-■ al iz žepa vzeti in zopet žepu vrniti, poprava b< k, morda, še celo posledice kihanja in zopet nadlegovanje nosa z robcem itd., za vse to potrebuje dve minuti, tedaj v eni uri 10 minut; na dan, Če se š‘e.,e-jo seveda samo dnevne ure, 120 minut; na leto tedaj 43.880 minut ali 730 ur, ali ravno eden celi mesec! Dandanes pa še zgubi nosljač veliko več časa, ker mora dolgo čakati pred tobakarno, če nima sicer pri prodajalki nobene protekcije, da mu ista prihrani to-bačiček za kakšno protiuslugo. — Zraven potrate^ tako dragocenega časa so pa tudi veliki stroški. V s tv kokrat, ko njuhalec vzame tobak med prste, pa pelja proti nosu, ga začne nosljati, se mu gotovo polovica porcije raztrese. Pri enem kilogramu ga gre že pol kilograma v nič, pri 10 kg že 5 kg itd. in tako narastejo posebno v sedanjih čaših prav izdatni po-troški. Stroški so tudi za žepne robce, ker so navadno večje oblike in boljše kakovosti, da delj časa Kljubujejo ostri tobačni tvarini; treba jih je večkrat prati; milo je pa dandanes dlraga stvar, ki se ga niti ne dobi. —• Torej vidimo, da velja nosljača veli- , ko časa in ogromnih stroškov, da postreže svojim željam. Naš računar je še končno pristavil, da bi si človek za ta denar v 50 letih lahko kupil prav lepo posestvo in si sezidal hišo. Ce je to resnica, prepustimo njuhalcem v razsodbo.
Skopuh se vedno osmeši. Nekemu bogatemu, a skopemu trgovcu je padlo v glavo, da bi se dal j slikati. Poklicati je dal umetnika, ki je zahteval za 1 sliko 12 cekinov. Gez nekaj tednov je bila slika go-j tova in je bila trgovcu jako podobna. Tudü sklppu-! hu je ugajala; ker pa se mu je zdelo škoda cekinov, t je našel namenoma veliko napak na njej in je trdil, j da je podobna vsakemu drugemu bolj kakor njemu.
I Slikar je vzel sliko nazaj in mu je dal razumeti, da \ naj se da slikati komu drugemu. Umetnik je šel do-} mov. naslikal na podobo, ki je bila čudovito posne-j ta, veliko norčevskn kapo in je izpostavil podobo na I javnem mestu v naprodaj. Vsakdo je z veliko zado-i voljnostjo spoznal znanega skopuha. Ta je tožil sli-j karja pri sodišču. Slikar pa je izjavil, da je rekel ! trgovec predi pričami:	„Ta slika je vsakemu dru-
! gemu bolj podobna kakor meni.“ Zato ta slika ne ! predstavlja njega, ampak nekega norca. Sodnik je ; dal prav umetniku in tako skonuh ni opravil niče-i sar drugega, kakor da se je zelo osmešil.
Največje cerkve na svetu. Vel ki dom v Milanu ima prostora za 37.000 oseb; cerkev sv. Petra v Rimu 32.000; bazilika sv, Pavla v Londonu 25.000; nekako enako obsežne so katedrale v Bologni, Florenci in Antwerpnu, kjer lahko hkrati moli po 24.000 ljudi: samo za 1000 manj jih gre v Hagijo Sofijo v^Ca-rtgradu. s kMero tekmuje sv. Janez Lateranski v Rimu: Notre Dame v Parizu jih lahko sprejme nod svote okrilje 21.000; sloveča stolnica v Pizi 13.000.
I Med naj večje, cerkve v Ameriki štejejo katedralo v Mo.vik i in Notre Dame v Montrealu, M imata prostora za 12.000 ljudi, enako kot sv. Stefan na Dunaju.
februarja t. 1. v Freiburgu v Švici se je raz-motrivalo vprašanje, ali in ca kateri podlagi bi bil razgovor v svrho dosege splošnega minu mogoč med zunanjima ministroma Avstro-ogrske in Francije, oziroma med oficieinima zastopnikoma imenovanih ministrov. Nato je grof Revertera, prejemši navodila od zunanjega ministra, izjavil po naročilu istega grofu Ar-, mandu v zadnjih dneh meseca februarja, da aaj javi Clemenceau-u, da je grof Czernin pri volji za razgovor z zastopnikom Francije ia smatra za možno, da bi razgovor nudil upanje na vspeh, kakor hitro se odpove Francija svoji zahtevi po Alzaciji-Lotaringiji. V imenu Cl.e-menceau-a seje nato povedalo grofu Reverteriu, da Clemenceau ne more sprejeti tega, kar se je predlagalo, da bi se Francija odpovedala tej aneksiji, vsled česar bi bil po obojestranskem mnenju sestanek obeh zastopnikov za sedaj brezpomemben.
Naj novejše avstrijsko uradno poročilo*
Dunaj, 4, aprila.
Na italijanski gorski fronti dokaj živahen artilerijski bcj. — Sovražnik je pri poizvedovalnih sunkih pustil vjetnike v naših rokah.
Majuevejfie nemško uradno poročilo«
Berolin, 4. apri1 a Francosko bojišče.
Na bojni fronti je oživelo bojno delovanje južno od Somme. Nepričakovano in po močni artilerijski pripravi je sovražnik zjutraj zarana in popoldne štirikrat brezvpešao poskušal, da bi pridobil zopet nazaj iztrgano mu visočino južnovzfcodno od Morenda. Pod težkimi izgubami so se njegovi napadi zrušili.
Pred Verdunom in pri gozdu Parroy živahen artilerijski ngenj.
Vzhod.
Sporazumno s finsko vlado so nemške čet# stopile na tinska tla.
Nemško večerno poročilo*
Berolin, 4. aprila zvečer.
Pri nadaljevanju našega napada južno od Somme so se df segli novi uspehi. — Kot odgovor za obstreljevanje Laona po Francozih, smo začeli obstreljevati mesto Reims.
Etnici prrsčiis tošla v pettf
tim S. oprila.
Clemenceau in Czernin.
Iz Pariza se z dne 4. aprila poroča : Povodom nekega pogovora dunajskega občinskega sveta z zunanjim ministrom grofom Czermnoni je poslednji izjavil, da je nekoliko pred sedanjo j ofenzivo francoski minis*rski predsednik Cie-! menceau vprašal grofa Czernin a, je li priprav-j ljen za mirovna pogajanja in na kateri podlagi Ministrski predsednik Clemenceau, ki je ra fronti danes predpoldne izvedel izjavo avstrijskega zueanj^a ministra, je enostavno odgovoril „Grof Czernin je v tem lagal.“ O tej zadevi se iz avstrijskega zunanjega ministrstva naslednje poroča: Po naročilu c kr. ministra za zunanje zad«ve je imel vpokojeni lègacijsfei svetnik grof Nikolaj Revertera opetovane pogovora v Švici z zaupnikom Clemenceau-a z grofom Armandom, ki je bil dodeljen francoskemu voj nemu ministrstvu. Povodom nekega razgovora med grofom Reverterom in Armandom dne 2.
Turški protinapad v Palestini.
Turško uradno poročilo z dne 3. aprila pravi, da sc je angleški snnek na-vzhodnem bregu Jordana izjalovil. Angleži so bili poraženi. Turške čete prodirajo in so pri zasledovanju sovražnika dosegle črto El Salt — Ieri ho. Turki zasledujejo sovražnika tudi od vzhodne strani.
y Sterte WP^r^filQ^
Brežice: Preostro. Tožljivo, Ca n anfka do*
kazov in prič, bi lahko prišel urednik v kajno. Pozdravljeni! — C. mu re k: Dobro, le zberite še veS podpisov. Veseli najs, ko pravite da so po vaseh na levem bregu Mure naseljeni Slovenci zavedajo svojo narodnosti. O shodu nam pošljite poročilo. Jugoslov*. pozdravi -~ Gel j e: Uredništvo se je Že opetovano obrnilo do naših zaupnikov s prošnjo, da bi nana stalno dopisovali. Kljub temu pa, dobimo kako vrstico samo vsake k vatre. Prosimo, pa še podregajte Vit Na svidenje !
~*-*Fi-*r^-^+r,^**n*'~-^‘***to-***'‘*»‘i‘r^nZ*?***t*1 inHI’HIWillffmMW. n—*É———*———•
Bza barvanje suknjenega
« M|f A (štofov), kot črne, temno-modre, A I II M temno rjave, temno rdeče, temno-U JL ! v zelene in temno sive. Vs»k si
sam lahko pobarva platno, volno io svilo, dobiva se v zabojčkih p® 50 v. za izven Maribora franko proti predplačila priporoča H BILL ERB ECK, Maribor, Gosposka ni. It 20
Na zasebnem učilišču Legatovem 15]
v Maribora so pred Veliko nočjo napravile izpite z odliko sledeče: Matela, Tauser in Reja; z dobrim vspehom: Deut schm an, Fodor, Geder, Graschitz, | Gdsold, Höchti, Kalloch, Klantschnik, Kniebernik, I Kvas, Koneger, Kreuh, Krepek, Negele, Puc, Pučnik, Prasnek, Rudi, Tebensky in Weber.
Prihodnji tečaji za stenografijo, strojepisje, pravopis, računanje z knjigovod stvom, lepopisje, nemški in Slovenki jezik se pričnejo dne 3. aprila 1918. Prospekti brezplačno.
Zasebno učilišče Legatovo, Maribor,
Viktringhofgasse 17, I. nadstr.
prebarvajte si obleko
lister, volno, sukno, platno i. t. d. v poljubni barvi z naj stano vitnejšo barvo, katera tudi na solncu in po pranju ostane stanovitna. Že od 10 zavojčkov naprej se pošilja s poštnino in navodilom vred za K 17 20—. Commission »Mehlata« Gradec, Steyrer-gasse 60/11 (Dopisovanje tudi v slovenščini !)
SMS" Konjska oprava 'UME
majhna se proda ali zamenja v Kaiserstrasse 8,1. nadstropje, vrata 5, Maribor.	66
Par gorskih čevljev
štev. 40 ali 1 poletna obleka (sive barve) se zamenja za Špeh ali mast. Naslov: Karel Korea, Maribor, Langergasse 21.
Kapi se trgovska hiša
v dobrem stanju poleg vrt za zelenjavo, sadni vrt in mogoče tudi nekaj posestva, prevzamem tndi zalogo in prosim ponudbe z opisom. Naslov pove upravništvo lista pod št. 62:
PROM~”
ae takoj enonadstropna hiša na vogalu, trgovska hiša, dobra postojanka za trgovino z mešanim blagom, sadonosoik io vrt, za stavbišče zelo pripravno. Z vozom se pride na dvorišče, 1 poslopje na dvorišču, vodovod, se dobro obrestuje, ob živahni cesti, tik dve veliki vojašnici v Maribora. Več
irava lista.

63
kron nagrade
dobi dotični, ki mi pripomore, da dobim nazaj perilo, obleko, čevlje in posteljnino, i. i d., ki mi je bila ukradena na mojem posestvu v Počehovi pri Mariboru. Poročila prosi Franc Knauer, Maribor, Schmiderer-jeva ulica št. 29.	401
..................................
Kupim
k©rewje,	kislo solfe, kislo pepo,
strd, drevesno skérj^, in Ježice, po najvišjih cenah in tudi v vagonih za aprovizacije. Ponudbe Karlu Ray er, Maribor, Tegethof ova ul. B7.
OOOOOOOOOOOOOO
O
Cvetje
iz vrtov sv. Frančiška
(glasilo IH. reda) izhaja v Kamniku m Kranjskem in stene za celo leto 3 K,
OOOOOOOOOOOOOO
.Slovenski Gospodar’ in .Straža’
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakamah :
V Mariboru:
Prodajalna tiskarne sv. Cirila,! Koroška ulica št 5.
Papirna prodajalna Pristeraik, Tegetthoffova ulica.
Trafika Han dl v Tegetthoffovi ulici, Trgovina Czadnik v Stolni ulici.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). Papirna trgovina Weixl Glavni trg.
> 1|P	» Lagler Jos. Schmidpl.
Trafika Jož. Ortner, Schmidplatz 2. Trafika v Gosposki uL (nasproti hotela nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
* Coretti, Grajski trg 7.
» v Tegetthofi-ovi ulici (g. Žitko, blizu glavnega kolodvora).
Trafika Žitko, Melje.
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi).
Papirna trgovina Scheidbach, Magda-lenski trg 9.
Trafika Maher, Magdalenski trg.
Trafika Nerat, Franc Jožetova cesta 31. » Kresnik Ana, Franc Jožefova cesta 33.
Fleischmann v Krčevinah pri Mariboru.
Andritz: pri Gradcu:
Trafika Schlacher Marija.
Mrežice:
Trgovina g. Antona Umek.
Celje:
Papirna trgovina Goričar è, Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Knjigama gosp. Adler.
Celovec:
Trgovina g. J.Vajncerl, Veiškovška ceste 5.
Sv. Muh-Moče:
Gosp. Kristel Ferdinand (organist).
Dobrna pri Celju:
Trafika Ropan Alojzija.
Dolenji Mogotec:
Trafika A. Kraigher.
Pram:
Trgovina Janeza Kodrič:
Pohnsdorf:
Trgovina Jurija Gajšek.
Gradec:
Zeitungsstand A. Klockl, Jakominiplatz. Zeitungs-Exp. Kienreich, Sackstr. 4.
Gust an j (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundula,
Št. Mij v Slov. gor. :
Trgovec g. Ivan Plevnik
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv. Jurij ob jnìè. zel.:
Trgovina M. Zorko.
Možje :
Trafika Vahčič.
JLaški trgi
Trgovina Osolin Jos.
Mehr ing z
Knjigarna Scheidbach.
Sv. Menart v Slov. gor
Trgovina gosp. Antona Zemljič. Meobenz
Nicki Rupert.
Mjutomer:
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Malanedelja :
Trgovina Senčar Fr.
Aovacerkev pri Celju:
Jankovič Antonija.
Petrovče :
Trgovina Polanc Jožef.
Ptuj:
Trafika Franc Julis Glavni]trg.
Podlehnik pri Ptuju:
Trgovina gosp. A. Marinčič.
Postojna:
J.	Marinšič.
Mati g o na:
Trgovina gosp. Antona Korošec. Trgovina A. Krempl.
Muse pri Maribora.
Organist g. Ivan Nep. Slaček.
V Slov. Mistrici;
Prodajalna g. Roze Piči
Slov. Gradec :
Trgovina g. Boštjančič,
Sterntal:
Čisel Matilda.
Šmartin na Pohorju:
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj:
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv. Trojica v Slov. gòr.:
Trgovina g. Peter Čauš.
Sv. Tomaž pri Ormožu :
Trgovina g. J. Kegel
Sv. Vid pri Ptuju:
Trgovina D. Tombah.
Veržej :
Trgovina gosp. Marije Koroša,
Vojnik:
Trgovini, g. A. Rrezovnik.
Vransko:
G. Brezovšek Ernest.
Žetale:
Trgovina gosp. Mat Berlisg.
izhaja vsak četrtek in stane za celo „OlOirenSKl ljrOSp@dar let0 8 K, za pol leta 4 K, za četrt
leta 2 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Upravništvo „Slov. Gospodarja“, Maribor. Posamezna številka stane 20 vin.
r, 1 .. ==3=^=; m	..■■■.» ■'	^=====^^=8
izhaja vsak pondeijek m petek popoldne. Naročnina za »Stražo« 9f ^znaša za celo leto 12 K, za pol leta 6 K in za čel rt leta K 3—. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža“, Maribor. Pozamezna številka stane, kedar obsega 8 strani, 20 v, na 4 straneh pa 12 v.
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba liste prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd itd Naročajte naše liste vojakom na bojišču. Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
podni ešžaj. ljudska posojilnica v Mariboru
«V/V Obresti »e 'prifiss|ejo h tes
M m sjfh	kaj jsraSstas
*® «pp^eJEJaŠ* «i «nateg» a m	m*Mm go	putì Mambi
lis «S.ftlS,Ii« ¥isr|$95 j, jsa»*£j» is, L jsljjk m£t»m M* Ss»®»*	m «prejemka te* fi» das», m
Z* eakgwfr p« peÜ « festes» tesža« p«Mafe® «i"?,®?®) m »«pels**. Barn»! 4s««k- ffasfe g*s3«fšlnfcs asms,
:a p® §^f„ BS «te$šte sgàè p S*/«*/«* ««* vkajiifes is |»w>tw g»
sa SBStsrc »«m-hMWtaih fwffcj««. BaSgove pri impi» immwh aa*wÉh Preža}« ss «V«jüba d«Sa {tooJtelM brezplačno, senate piaés le teite,
nabiralnik*, -:Spg
! '-■■ 1 1
„Panorama-Interüstittflal“
Variber, Orajski trg It®«, 3, strives gesMlse ,M Irnems ari®“ K priporoča ss obilo a obisk. Odprta sel dsts. T stopnma
30 s, etroo! 20». Predet ara traja SB minut. Vojni đegcđk! iz vseh böj'fe, pokrajine xmb dt žel celega sveR v nararai velikosti. sliko rte lb mjswIÌe*. Z» nah» denarja la naie tegobo èaas *s ridi m s go zanimivosti celega sr sta. Kdor bì enkrat ogleda „Psner&sr®,* pride zopet, ker bo veda« a*»» predstava,
U*tt»f;ovljeno I. 1893.
Ustanovljeno i, 1893.
Vzajemno podporno druätvo
¥ Ljubljani
Knjisfcriis, umetnine in mitsikeiiie,
Goričar & Leskovšek
-------Celie =
trgovina s papirjem, pis&inimi in risalnimi potrebščinami na debelo w drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko kbero dopisnic V¥ po raznih cenah. XX
Ze gestilniiarie:
Papirnate servijeie vsieci nov ih predpisov n&mestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah
refluire vane sactiug* £ ometenim le mrtvem
Dc veiluie f leiten* posojil» ©reti © ©relikti« tuffivi živtieniilM h poli®,
© e sette v» vredne siniti m pirit v ali sesnembl ne lieibene prejemke.
Vreòajo se posojila v 7‘/„ 13 sli sa»/> letifc V odsekih. sli pa v poljubnih dogovorjenih obrokih.
Kdor želi prsrjilo, naj se obrne na pisarno
v L.lnbljoni, Kongresni trg g». 18, bi daje vsa potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4Vi%.
Društveno le str o premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezenttye jamstveno glavnice za 6,089.850 kron.
Travnik
kupim ali vzamem v najem in sicer v bližini Maribora. Vpraša se pri tvrdki Tischler, Maribor Te-gethof-ova ul. 19.	82
Eno cerkev sli rltarno sliko poslika katol. umetnik, propagator ameni cirkevnego, brezplačno, lo povrnitev režijskih stroškov Podrobna pojasnila daje „Revue pro umeni cirkveni“, Praga-Vino-gradi, Krameriova 10. češka.
Travnik in njiva v bližini mesta Maribora se kupi ali vzame v najem. Vpraša se pri tvrdki Tischler Maribor, Tegetthoff-ova ulica 19.
Dva viničarja,
le samostojne In spretne strokovne osebe, »prejmem pod ugodnimi pog. ib kot 2000 oz:r. 1800 kron plaće, letno 2—8 sužnje drv, kot njive, stanovanje, iz vinograd« deputat Za prehrano je dobro preskrbljeno. Le strokovno izobražene OBeb» se naj cgkeijo platneno ali ustmeno pri npravni-štn „Straže“.___________
Kislo vodo
i
„Silva vrelec“ ^	**
žganj e in vino
razpošilja	54
Ä. Oset, p. Gustanjè
Posolila se dajaj© b «—**-*•
'ftfsm&e (Mijfttto r sv#}« te®
uevs	momte
-tr,- • i.va*avw«i»aeiM»/;
te .ss aso&sš
povrnitvi géìovSb' ttìttìBsà*
- • -C-c*
Uradna HF# * fm&t> **	*d #• d» « «*	m «ste mknto ©d 8. 4# K. m» ès««Uae fensmft pašnike. V arednih srak m sp»e|«*s
is teptetajo'éenw.
«■»és-mII-*» tti®	5a	gr#e»s«* reek fekwA od g. «to 15. sre iepoMns ta ©d 2. do S. «m »opoMne.
g'OJflf&iuIa	aam ^©»©tlissf*® lass mm m mpmrngo éumtìè® ta
Stolna «lica 6 tmcci Glavnim trgom lit stolno ccrkvifo.)

■--
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan,
. ■ —  —■——----------------
nat naktai« g»*	a «.»new*.
Kot KitičetnSk
se toplo priporočam preč. duhovščini in cerkvenim predstojniStvom za vse v mojo stroko spadajoče delo:
miioš Jlohnjec,
kipar in zlatar v Celju,
Gaberje 18 (pri domobranski voj )
Gostilna
8Narodni Do
v Mariboru
$
Žveplo za sode. kg K 96 — raz pošilja po poštnem povzetju F. i A.. Krepek Maribor oh Dravi, Bis-j markstrasse 19.	418
I Takoj se preda enonadstropna hiša j na voglu in hiša za obrt, dobra ; postojanka, trgovina z nešanim 'i blagom, vit s sadnim drevjem in ? zelenjavo, vporabno kot stavbišče, j uvoz na dvorišče, poslopje na dvo-! riščn, vodovod, se dobro obrestuje i na živahni cesti poleg 2 velikih vojašnic v Maribora. Vpraša se pri upravi lista pod „Hiša št. 420.“
Vojni invalid išče lahkega dela za hrano. Dopisi na upravo lista. 64
Izgubila
se je dne 26 marca proti '/« 12 uri poroči na poti od kavarne „Rathaus“ do državnega mosta kožuhnata boa. Ista je sive barve, velike oblike in dobro ohranjena. Kdor jo je našel, se prosi, da jo proti nagradi odda mestnemu uradu za najdene predmete v Mariboru.
se priporoča cenj. občinstvu v Mariboru, v okolici i Majhen ^inOgFHd in vsem, ki potujejo v Maribor. Točijo se najfinejša f zraven nekaj gozda, 1 njiva, z o-vina: Pekerčan i. t. d. Priznano dobra kuhinja.
V Narodnem Domu se \edno najde poštena slovenska družba.
Se priporočata
A. in L. Stelzer,
za pristMl in mr « M i wi«
VINU
b@l£g rdele In ime
(dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITANSC vdova V MARIBORU»
Šolska ulica št. 5.
1=---------------------------r
peko krita hiša, stiskalnica, klet, hlev, vse novo v izmeri dveh oralov, krasna solčnata lega v Socki pri Novi cerkvi se proda za 6000 kron. Vpraša se: „Curhaus“ ^ Dobrna pri Celju.
Pes (đak!,) mali črne in ruiave barve je zbežal pred 14 dnevi. Sliši na ime „Muri.“ Kdor kaj ve, naj naznani g. Šoštarič (dobi na-graio,) Tegetthoff-ova cesta 83 Maribor.	61
Drva in štange na prodaj v Rogozi pfi Dvoršaku	54

Topla jopa rjave barve in posteljna odeja se zamenja za moko in mast. Leitner, Kaiserfeldgasse 16, pritličje Maribor.	57
Hiša na prodaj vogel Viktringhof in Schmidova ulica, primerna za vsako trgovino. Cena 55.000 kron. Pojasnila pri gospej M. Koprivnik Badlova ulica, Vila 15.
OGIiAlS^
Najboljši kavni nadomestek v kockah ali odprto na vago v poštnih zavitkih 5 kg prodaja najceneje Alojzij Olifčič Trst, via Co-roneo 13.	34
%0&%
Kava se izmeni za povojeno meso. Naslov : Škerget, Tržaška cesta 79. vrata 2. Maribor.
0%0%0
POZOR!
Za do v o vpoklicane se toplo priporoča: podpisovanje vojnega zavarovanja ali zavarovanja vojnega posojila c. kr. avstr, vojaškega vdovskega in sirotinskega sklada.
Mesto za naznanilo v uradnem poslopju c. kr. okrajnega glavarstva, Maribor, II. nadstr. vrata št. 26.
XX/.XXIXXXXN
Gril IH ij za cepljenje trt,
ima naprodaj, dokler je v zalogi
Franc Ogrizek,
GRADEC, Parkstrasse št. 7. m
XZXZXKXZXZ
Edina Ifafurslcm steklarska narodna trgovin«
Ma datalo !	Ma	-
•"••
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
%
prt^©r®i* p« isfniliik cenah svojo bogato zalogo	te
»v«S!tef ogledal» vsakovrstnih Sip is* «iflffSpf*®»1
«CMflo&e. — Pr#vE®t|® vseh steklarskih «tel pri eerkvah Ir
Nafs€il!đ«®|§a iti io&K® postrtlfe®»