PRIMORSKI dnevnik j.e začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 63 (13.596)
Trst, nedelja, 18. marca 1990
Danes konec stavke, težave zaradi pomanjkanja bencina se počasi rešujejo
Združenja prevoznikov nočejo pristati na pogajanja z vlado
Minister za prevoze Bernini je za sredo sklical sestanek z vsemi organizacijami Socialisti pripisujejo podtajniku Cristoforiju krivdo za kaos, ki ga je povzročila stavka
Libija obtožuje Ameriko in Izrael zaradi Rabte

Avtl>prevozniki so tudi včeraj ponekod priredili cestne zapore (Telefoto AP)
RIM — Danes ob 8. uri se zaključi enotedenska stavka avtoprevoznikov. Po mnenju opazovalcev se položaj, ki je zaradi pomanjkanja bencina postal ponekod že kritičen, postopoma umirja in že v včerajšnjih popoldanskih urah je bilo manj težav za nabavo goriva zlasti na avtocestah. Promet, ki je ob koncu tedna običajno gostejši, pa včeraj ni zabeležil vidnega porasta, nekateri pa celo trdijo, da so bile ceste neobičajno prazne. Črpalkarji bodo na podlagi začasnega vladnega ukrepa danes lahko imeli ves dan odprte črpalke, prav tako bodo po osmi uri lahko vozili tudi težki tovornjaki, da bi vsaj delno nadomestili zamujeno. V teh dneh ostrega protesta avtoprevoznikov je bil položaj normalen samo na Sardiniji, kjer niso zabeležili niti vrst pred črpalkami, niti težav na zelenjavnih tržnicah.
Pogajanja med vlado in sindikatom ter avtoprevozniškimi združenji se bodo pionovno začela v sredo. Podtajnik pri predsedstvu vlade Cristofori, ki je bil ves čas stavke nekakšna orientacijska točka, je še naprej optimist. V pogovoru z novinarji je dejal, da je vlada pripravljena na soočanje, vendar
v mejah, ki so jih določila pristojna pogajalna telesa. Priznal je, da bo sredino srečanje težavno in napeto, pri tem pa ni pozabil izstreliti puščice na tiste organizacije, F Al, FITA, FAIT in SNA, ki so po njegovem mnenju onemogočila vsak poskus sprave. Minister za prevoze Bernini je med tem že sklical zainteresirane strani, to je organizacije stavkajočih prevoznikov in one, ki so dosedanje dogovore z vlado spoštovali. Na ta račun je Cristofori priznal, da dvomi v moč tako enih kot drugih, ta šibkost pa je doslej oškodovala predvsem sindikat.
S podtajnikom Cristoforijem pa so tokrat izredno polemični zlasti socialisti. Tempestini je prepričan, da je podtajnik kriv za kaos, ki je nastal v državi že prvi dan stavke, Sanguinetti pa obtožuje vlado zamujanja in počasnosti, kar je ponudilo avtoprevoznikom ponudilo možnost, da izkažejo svojo moč in v nekaj dneh spravijo vso državo na kolena.
Trda struja avtoprevozniških organizacij pa ta čas ne kaže nikakršne razpoložljivosti za skupna pogajanja. To stališče je včeraj ponovno izrazila v pismu, ki ga je poslala ministru Ber-niniju.
TRIPOLIS — Libijske oblasti so sporočile, da je bil požar, ki je v četrtek praktično uničil kemično tovarno v Rabti, skoraj gotovo'posledica sabotaže. Libijska tiskovna agencija Jana trdi, da je zunanje ministrstvo mnenja, da so atentat organizirali tajne službe Libiji sovražnih držav.
V poročilu je še rečeno, da Združene države in »sionistični sovražnik« skušajo na vsak način zavreti proces tehnološkega napredka v Libiji, tudi s sabotažo tovarn zdravil.
Libija spet ponavlja, da so v Rabti proizvajali samo zdravila, medtem ko Američani trdijo, že od leta 1988, da je tovarna v Rabti, kot izhaja tudi iz satelitskih posnetkov, namenjena predvsem proizvodnji strupenega plina iperita in drugih strupenih bojnih snovi.
Američani in Nemci trdijo, da imajo Libijci na zalogi 50 ton strupenih plinov v posebnih zbiralnikih, ki jih požar ni poškodoval. Libijske oblasti so baje aretirale pet uslužbencev kemične tovarne, od katerih sta dva tuja državljana. Za sedaj se še ne ve, če je zasliševanje aretirancev prispevalo k pojasnjenju okoliščin, v katerih je prišlo do požara.
V soboto v Spetru
Zbor izvoljenih predstavnikov
^ ŠPETER — Prvič v povojni zgodovini slovenske narod-osfne skupnosti se bodo v soboto v Špetru zbrali na skup-kaT zboru vsi izvoljeni predstavniki manjšine. Pobuda, o erj jo že dalj časa govor, bo, kot kaže, postala stvarnost. sl V teh dneh je bilo na vse izvoljene predstavnike na-sen eno vabil0' v katerem je rečeno, da bo italijanski z uut, pot kaže, začel obravnavati vladni zakonski osnutek aslovom »Ukrepi v korist prebivalstva slovenskega jezi-vi(jV tržaški in goriški pokrajini ter slovanskega porekla v n0 ejrtski pokrajini«. Podpisniki menijo, da bi bilo pomeb-onaIebi k parlamentarni razpravi prispevali tudi instituci-st»> predstavniki skupnosti. Zato vabijo izvoljene pred-n0 Dn,^e manjšine brez ozira na strankarsko ali zemljepis-Pripadnost v soboto na skupno zborovanje v Špeter. ton Va tem zborovanju naj bi ocenili vladni zakonski pred-pa razpravljali tudi o osnutku dokumenta s t°gi za izboljšanje Maccanicovega besedila.
Preri°*iv za udeležbo na zboru je podpisalo 26 izvoljenih hi Otavnikov, med katerimi so en senator, številni dežel-$vet et°valci, veliko županov, pokrajinskih in občinskih h(,Stj vulcev, predsednikov in svetovalcev gorskih skup-potit Podpisniki pripadajo petim različnim strankam in dvojem gibanjem, ozemeljsko pa je prisotno celotno bo	ozemlje od Milj do Kanalske doline. Tudi zato
ih Sri 0T' kot piše v vabilu, utrdil medsebojno poznavanje p°dbudil ploden dialog.
Kljub bistvenim spremembam v političnem življenju se nadaljuje »beg« v ZRN
Vzhodni Nemci bodo danes odločali
o svoji usodi v jutrišnji Nemčiji
VZHODNI BERLIN — Vzhodni Nemci bodo danes odločali o svoji bodočnosti, saj bodo prav današnje volitve pokazale po kakšni poti in s kakšno hitrostjo se bodo prebivalci NDR približali ZRN; oziroma kdaj in pod kakšnimi pogoji se bosta obe Nemčiji združili v eno samo državo.
Izid volitev bo seveda vplival na sestavo nove vzhodnonemške vlade, ki naj bi izražala tudi na upravni ravni tisti duh, ki je v nekaj mesecih privedel do ključnih političnih in družbenih sprememb, vendar bo to najbrž postranska stvar v trenutku, ko se država sprašuje, kako iz gospodarske krize in kako v Evropo.
Kljub zanimanju, ki vlada ob današnjih volitvah, pa je treba zabeležiti dejstvo, da je še vedno zelo razširjen pojav prehoda iz NDR v ZRN. Sedaj, ko ni več kamene meje med obema Berlinoma in ni več govora o »begu«, na stotine vzhodnonemških državljanov kljub temu zapušča domovino in išče službo v ZRN. Mnogi so tudi dejali, da se ne bodo udeležili volitev, ker so prepričani, da gre le za navidezno demokratizacijo.
Dejansko pa bi lahko izidi volitev pokazali, kako globok je lahko razdor v državi, ki že več kot štirideset let ne preverja svojega realnega političnega utripa. Težko si je pričakovati zmagovalca, najbrž bodo volitve pokazale, da si bo morala NDR sestaviti vlado na podlagi medstrankarske koalicije med socialdemokrati SPD, kraščansko demokracijo in liberalci. PDS, ki je prevzela dediščino komunistične SED, že razmišlja o tem, kako bo lahko vplivala na politična dogajanja s strani opozicije.
N
Italijanska košarkarska B-2 liga
ov poraz Jadrana TKB
4*0:
t^°seku .telovadnici doma Ervatti na
SEK
v
Jadranovi košarkarji so
,usu j2 D Zgubili proti vodilnemu Vir-st^teviij ?ove (95:105) in so si bržkone tatl6kvu Poslednjo možnost za ob-iaaic6i r/f'2‘‘g1-
K ,ranru, ■ moramo takoj dodati, da so tet1 sin°či ‘igrali eno svojih sli1 9ost ern v tem prvenstvu, saj so .C „ h j p	enakovredni prav do po-
sn 95:9?tetnute srečanja, ko je bil izid Sn , Virtus. V zadnji minuti pa toritako	nekaj metov in gostje
tud ahk° slavili sicer zasluženo, tel atni ‘JPrevisoko zmago z desetimi oh?Vatihi (notni° tekmo so odigrali v Datteskp^1 dom Ervatti zaradi stavke afj •j.lla osebja v tržaški športni Iti e 0 ?0 se morali igralci, vod-
.................) iz Trsta
cv -u<jt ~ * * cociv, ,. i 11 ad ra n o v o -lov2® Obk0 po Povili!1 košarkarske bojazni stavke rezerviralo te-
Pri
voditi navijaei ,ob®.h eklP ZV v0ds«a Prosek, kjer je Ja.
tekmo tudi odigrali. Srečanje je bilo dokaj kakovostno in izenačeno že od vsega začetka. Naši so se vrgli v boj proti močnemu nasprotniku brez strahu in so celo večji del prvega polčasa tudi vodili (v 10' celo za 8 točk, 26:18). Že v prvem polčasu pa sta si Rauber in Battini nabrala po štiri osebne napake, tako da so morali jadranovci preiti v consko obrambo, ki pa je resnici na ljubo tudi zelo uspešno delovala.
V drugem polčasu so jadranovci v 24' povedli kar za 9 točk (64:55), nato pa so si naivno zapravili nekaj žog in gostje so se počasi približali v rezultatu, tako da je bilo v 31' stanje 73:70 za naše. V poslednjih minutah se je bil neizprosen boj za vsako žogo. Gostje pa so prav v teh odločilnih trenutkih dokazali, da si zaslužijo prvo mestona lestvici.
Pristaniščnikov, kjer so nato NADALJEVANJE NA 14. STRANI
Gorbačov ostal brez odgovora na ultimat odcepljeni Litvi
Po porazu v Cuneu
Kras izpadel v B ligo
CUNEO Po mnogih prvoligaških prvenstvih, v katerih je osvojila dva državan naslova in celo vrsto drugih mest v državi, je včeraj po porazu v Cuneu ženska namiznoteniška ekipa Krasa izpadla iz najvišje italijanske lige. Po pričakovanju je vse tri točke izborila Batiničeva, ostali dve naši zastopnici pa žal nista bili dorasli nasprotnicam. Vsekakor je treba poudariti, da je bila včeraj ekipa Verzuolo kot kolektiv boljši od Krasa.
VERZUOLO - KRAS 5:3
T. Ravbar - Stojanova 0:2; Bati-nič - Giussani 2:0; Obad - Alberto 0:2; Batinič - Stojanova 2:0; T. Ravbar - Alberto 0:2; Obad - Giussani 0:2; Batinič - Alberto 2:0; Obad - Stojanova 0:2.
MOSKVA — V sporu med Litvo in Moskvo kaže, da ni poti nazaj. Včeraj je novo litovsko politično vodstvo nadaljevalo z utrjevanjem svoje notranje ureditve in ni »našlo časa«, da bi vzelo v poštev razpravo o ultimatumu Mihaila Gorbačova. Po izjavah zastopnika sajudisa je bil vrhovni svet Republike Litve (tako se imenuje novi litovski parlament) preobremenjen z delom, da bi se lahko posvetil odgovoru sovjetskemu predsedniku, ki je Litovcem odmeril tri dni časa, da se lahko odrečejo odcepitvi.
O tej možnosti pa Litovci še razmišljajo ne, kot dokazuje včerajšnji politični dan, ki se je v Vilniusu zaključil s sestavo nove vlade in s formalnim imenovanjem ministrskega predsednika, ki bo 47-letna univerzitetna profesorica Kazimira Danuta Pruskenova.
Z gospo bosta na čelu vlade sodelovala voditelj neodvisne komunistične skupine Algirdas Brasauskas in novinar Romualdas Ozolas.
Predsednik parlamenta Vitautas Ladsbergis je vsekakor poskusil vsaj nekoliko omiliti napetost, ki je zavladala med Moskvo in Litvo. Ultimatum predsednika Gorbačova je interpretiral kot željo sovjetskega vodstva, da stopi v stik z litovskimi oblastmi za nadaljnjo razpravo o bodočih medsebojnih odnosih.
Litvo pa vsekakor skrbijo nekatere izjave Mihaila Gorbačova, ki je zagrozil »neodvisni Litvi«, da bo morala SZ plačevati v trdni valuti vse, kar uvaža iz raznih sovjetskih republik. Glede na to, da gre za plin, elektriko in še mnogo drugih surovin, bi se lahko Litva dejansko znašla v težki gospodarski stiski.
Okvirna preverjanja obtožb se bodo začela že jutri
Sodni postopek prod Domenku Sici razdvaja sodstvo, politike in javnost
RIM — Odločitev sodstva, da sproži postopek proti izrednemu komisarju v boju proti mafiji, Domenicu Sici (na sliki AP), je v ospredju najnovejših polemik. Preiskave potekajo v najstrožji tajnosti, vprašanje, čemu tako drastična odločitev rimskih sodnikov, pa ne najde odgovora. Dejstvo je, da se bodo že jutri začela pomembna in nemara odločilna srečanja na dveh različnih frontah: v rimski sodni palači bodo sodniki naredili prve nujne proceduralne korake, datum procesa morajo določiti v roku 45 dni, na sedežu višjega sodnega sveta pa bo pristojna komisija še enkrat preverila izjave, ki jih je dal sodnik Francesco Di Maggio v feku neke televizijske oddaje. Kot znano, so Di Maggia in druga dva sodnika izločili iz Sicovega protimafijskega »poola«, kar je povzročilo nemalo hude krvi in privedlo do javnega Di Maggiovega »j'accuse«.
Še pred pričetkom procesa, pa bo morala pričati parlamentarna protimafijska komisija, ki ji predseduje Gerardo Chiaromonte, pričevanja pa bo ponovila tudi med procesom, ki bo javen. Izrednega komisarja Sico je namreč sodstvo med drugim obtožilo, da je Chiaromonteju izdal nekatere kočljive skrivnosti v zvezi s telefonskimi prisluškovanji, ki so privedla do izsleditve palermskega »krokarja«.
V političnih krogih pa si medtem sledijo reakcije; minister Donat Cattin neprizanesljivo ugotavlja, da gre »prej za vojno med sodniško mafijo, kot pa za resnični boj proti mafiji«; republikanec La Malfa sumi, »da je dogodek nekakšen oseben napad na komisarja Sico in zahteva pojasnila«; misovec Maceratini pa opozarja, »da se sodstvo gre nevarne igre, ki bodo slej ko prej privedle do poplne razdobitve tega, kar še ostaja od države«.
Dialog se obnavlja tudi v levici
Jutri novo soočanje med strankami večine
RIM — Predsednik vlade Andreotti, ki se je pravkar vrnil z dolgega potovanja po Južni Ameriki je potrdil, da bo jutri vrh strank vladne večine. Z njemu običajno pikrostjo pa je pristavil, da ne vidi v tem senzacionalnosti, ki bi jo nemara novinarji radi podtaknili javnosti. »Prav je, da se od časa do časa srečamo in predložimo vsak svoje probleme,« je menil Andreotti in odločno zavrnil natolcevanja, da so se vladi zamajala tla pod nogami.
V zvezi z obnovljenimi odnosi v levici je predsednik vlade rekel, da ga dialog med PSI in KPI sploh ne skrbi, »saj je prav, da se politične stranke pogovarjajo med seboj in si vzajemno razjasnijo misli«. »Narobe bi bilo, če bi se vsak zapiral vase. Komunisti se prenavljajo in vzpostavljanje novih stikov je v tem primeru najboljša izbira,« je še menil Andreotti.
Oglasil se je tudi tajnik KPI Occhet-to z intervjujem, ki ga bo ta teden objavila revija Oggi. Occhetto zatrjuje, da se njegova stranka še zdaleč ne »tali«, prav obratno, komunisti so bolj kot kdajkoli prej vitalni in bojeviti, v dobrem pomenu besede, to pa je hkrati dokaz, da s prenovo zelo resno mis-
lijo. Komunistični tajnik je tudi obrazložil, da je sprememba imena in simbola zadnje, česar se bo njegova stranka lotila. »Nova "stvar" se šele rojeva; ko bomo docela prepričani, da je med "stvarjo" in grbom ter imenom prevelika razlika, bomo pomislili še na njuno zamenjavo.« O tem pa seveda ne bo odločal Occhetto sam, temveč bo upošteval nasvete in mnenja vseh, ki se bodo za to spremembo zavzeli, tudi zunaj KPI oziroma »stvari«. Glede odnosov s PSI pa je Occhetto ponovil že stare teze: nujno je, da tudi Craxi prizna, da smo vsi na isti barki, zato je sedaj toliko bolj potrebna tudi določena doslednost pri uresničevanju refor-mizma. »Menim, da PSI ni dovolj dosleden v odnosih do reformizma in do nas, zato bi bila njihova pojasnila zelo dobrodošla,« pravi tajnik KPI.
V Milanu je medtem mimo že drugi dan programskega kongresa PSDL Včeraj je bila na vrsti razprava, ki so jo obogatili številni govorniki. Rdeča nit, ki se je vlekla skozi večino posegov pa so bili zadnji razpleti afere z izrednim komisarjem Sico, ki po mnenju socialdemokratov povzroča dezori-entacijo in nezaupanje v javnosti.
V Mu demonstracije proti VeliM Britaniji
BAGDAD — Na tisoče Iračanov je včeraj demonstriralo v Bagdadu in v drugih iraških mestih zaradi ukrepov, ki jih je britanska vlada sprejela po usmrtitvi novinarja Farzada Bazofta. Največ demonstrantov je bilo vsekakor pred britanskim veleposlaništvom v Bagdadu, kjer so protestirali proti politiki Margaret Thatcherjeve in proti »britanskemu kolonializmu«. Iraški zunanji minister je tudi protestiral, češ da je britanska reakcija vmešavanje v iraške notranje zadeve in da se njegova država mora braniti kot more pred napadi, ki prihajajo iz tujine.
Ekologija in vprašanje onesnaženosti postajata iz dneva v dan bolj občutena problema
Tudi zeleni se v
LJUBLJANA — Zeleni so po vsem svetu popularni, saj je ekologija, zaščita okolja postala sestavni del našega življenja. Umazan in zastrupljen zrak, propadajoči gozdovi, povsod se to vprašanje postavlja na prvo mesto programov strank, ki so nastale izključno iz ekološkega gibanja in vseh strank, kjerkoli nastopajo na demokratičnih volitvah. Vse predvolilne ankete dajejo zelenim tudi v Sloveniji visok odstotek, čeprav se postopoma znižuje in zanimanje za njih je razumljivo dokaj visoko. Kot drugod so se tudi v Sloveniji zeleni razdelili na strogo formirano stranko »Zeleni Slovenije«, kf se je po daljšem oklevanju priključila Demosu, in mnogo bolj ohlapno organizirano »Državljansko zeleno listo«.
»Zeleni Slovenije« imajo, po uradnih podatkih 2 tisoč članov, 33 občinskih odborov in štiri organizacije po regijah. Nastopili bodo z lastnimi kandidati v vseh štirinajstih enotah za izvolitev delegatov v
Sloveniji pripravljajo na volitve
družbeno politični zbor, v katerega se voli po proporcionalnem sistemu, v ostala dva zbora pa bodo predstavili po štirinajst kandidatov v okviru Demosa.
»Državljanska zelena lista« se je na svojem zboru zbrala včeraj v uradnem okolju slovenske skupščine in to prav v dvorani družbeno-političnega zbora. Govorili so o svojem programu in predvsem predstavili petdeset kandidatov, ki jih bodo kandidirali za družbeno politični zbor, v ostale zbore pa ne nameravajo kandidirati.
Na zboru so govorili predvsem o programu, ki izhaja iz povsem nove ureditve gospodarskega sistema Slovenije, ki mora predvsem upoštevati ekološke kriterije. Tudi gospodarsko bodo namreč vedno bolj postali donosni »ekološko prijazni proizvodi«, kar vključuje tudi nove evropske standarde, ki jih pripravlja Evropa 92. Žal se je tudi v zadnjih dvajsetih
letih povečala slovenska bazična industrija, kemijska, usnjarska in podobna, ki so vse velike onesnaževalke. Šele zadnje leto se čuti pripravljenost to tendenco preokreniti k terciarni dejavnosti in visoko tehnološko razviti proizvodnji, ki nikogar ne onesnažuje.
Ta proces vodi k neizbežnim socialnim konfliktom in novi parlament bo po mnenju razpravljalcev do ekoloških vprašanj »bolj trd«, kot je bil sedanji, ker bo še bolj dosledno zastopal interese gospodarstva, zasebnih in javnih podjetnikov in posameznih regij. Izrečena je bila zanimiva pripomba, da se že čuti pomanjkanje SZDL, ki je bila nadstrankarski prostor za razne državljanske pobude in še posebej učinkovita pri reševanju ekoloških vprašanj. Zato so predlagali ustanovitev ekološkega razsodišča, ali nadstrankarskega foruma, ki naj prevzame takšno vlogo.	BOGO SAMSA
V Firencah odprli novo poglavje sodelovanja med temnopoltimi krošnjarji in javno upravo
Po petdnevni gladovni stavki so temnopolti imigranti v noči na petek zapustili florentinski Trg
S. Giovanni	(Telefoto AP)
FIRENCE — V ponedeljek, ali najkasneje v torek, bodo v Firencah stopili v veljavo predpisi, ki bodo urejevali delo temnopoltih imigrantov z rednim dovoljenjem za prodajanje manjših predmetov na ulicah. Po dogovoru med florentinskim županom in zastopniki posameznih narodnostnih skupnosti, ki sestavljajo enklavo imigrantov iz držav zunaj ES, so demonstranti že v noči na soboto zapustili Trg S. Giovanni. Z zakjučkom gladovne stavke pa so se imigranti in občinska uprava domenili tudi za sodelovanje v naslednji fazi, ki predvideva ureditev družbenega in delovnega položaja temnopoltih krošnjarjev. Župan Morales je namreč predočil svojim sogovornikom načrt po katerem bodo smeli priseljenci, ki bodo predhodno uredili svoj položaj po predpisih zakona št. 39, prodajati svoje blago na štirih alterna-. livnih območjih, v katerih bodo vsekakor uvedli rotacijo prodajnih prostorov. S tem se je strinjala večina temnopoltih pa tudi italijanskih krošnjarjev, skrb pa so izrazili trgovci s kioski pod ložo del Porcellino, kjer naj bi smeli priseljenci prodajati svoje blago od 21.00 do polnoči.
Občinska uprava se je z zastopniki prisiljencev domenila tudi za vrsto družbenih posegov, ki povsem spoštujejo duh Martellijevega zakona. Brezposelnim bodo zagotovili službo po lestvicah na uradu za delo, kjer vodijo evidenco prostih delovnih mest, za katera se niso javili domačini, poleg tega pa bodo skušali urediti položaj tistih imigrantov, ki bi lahko zaradi turističen sezone in »mundiala« ostali brez strehe na glavo. Občina bo tudi poravnala najemnine vseh imigrantov, ki so bili v prejšnjem mesecu brez dela.
Predsednik Drnovšek se zavzema za spremembo kazenskega zakonika
LJUBLJANA — Predsednik predsedstva Janez Drnovšek je poslal predsedniku zvezne skupščine dr. Slobodanu Gligorijeviču pismeni poziv, da naj skupščina čim prej odobri spremembe kazenskega zakonika, ki se nanašajo na politične delikte. Drnovšek se sklicuje na zadnji razvoj demokratičnih procesov po svetu in Jugoslaviji, večstrankarski sistem, svobodne volitve in druge oblike izražanja mnenj. Sklicuje se tudi na svoje poročilo, ki ga je imel pred časom v imenu predsedstva v skupščini, ko je bil govor o Kosovu in ko so že ugotovili, da je treba pospešiti razpravo o kazenskem zakoniku. Moderno kazensko pravo bo pozitivno vplivalo tudi na možnosti nadaljnjega vključevanja Jugoslavije v evropsko integracijo.
Poziv je izredno zanimiv iz širših splošnojugoslovanskih razlogov, je pa vsekakor tudi v zvezi s položajem na Kosovu in procesom proti Azemu Vllasiju. Ena izmed možnosti, da se proces brez hudih pretresov pozitivno konča, je prav v tem, da skupščina ukine člene kazenskega zakonika, ki obravnavajo kontrarevolucionarna dejanja.	B. S.
Mednarodno posojilo za Jugoslavijo
LJUBLJANA — Iz ZDA poročajo, da lijonov dolarjev. Ta sredstva bo lahko je odbor izvršilnih direktorjev medna- Jugoslavija izkoristila v prihodnjih rodnega monetarnega sklada odobril osemnajstih mesecih, s tem pa se od-»stana-by« pogodbo z Jugoslavijo, ki pirajo možnosti novih kreditov s sve-predvideva nov kredit v višini 598 mi- tovno banko.
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
OBVESTILO O OBJAVI DATUMOV ZA PREIZKUSE
Z odlokom predsednika deželnega odbora št. 88 z dne 6. marca 1990, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Dežele Furlanije-Julijske krajine dne 15. marca 1990, so bili določeni datumi in kraji poteka preizkusov, ki se nanašajo na Obvestila za zaposlitev po pogodbi iz deželnega zakona št.20/1989, in sicer: 4 svetovalcev (z univerzitetno diplomo iz prava), 25 svetovalcev s pravno-administrativno-legalnim poklicnim profilom, 3 svetovalcev s poklicnim profilom agronoma, 3 svetovalcev s poklicnim profilom urbanista, 5 svetovalcev s poklicnim profilom inženirja, 15 tajnikov z administrativnim poklicnim profilom in 15 tajnikov s poklicnim profilom geometra-risarja.
Uradni vestnik Dežele FJK z dne 15. marca 1990 je na vpogled v naslednjih deželnih uradih:
Trst - Deželno ravnateljstvo za organizacijo in osebje, Ul. Giulia 75;
Videm - Deželno ravnateljstvo za krajevne uprave, Ul. Savorgnana 11;
Pordenon - Pokrajinski urad za krajevne uprave, Ul. Cavallotti 12;
Gorica - Pokrajinski urad za krajevne uprave, Ul. Montesanto 17;
Tolmeč - Okrožno gozdno nadzorništvo, Ul. S. Giovanni Bosco.
Navedeni Uradni vestnik je na prodaj: v Trstu v knjigarni I. Svevo, Korzo Italija 9/1 (pasaža Rossoni); v Vidmu v papirnici in knjigarni Benedetti, Ul. Mercatovecchio 13; v Pordenonu v knjigarni Minerva, Trg XX Settembre; v Gorici v papirnici in knjigarni Antonini, Ul. Mazzini 16.
. tržno obvestilo -
LASJE
KAPV01/3
Iz Združenih držav nova analitična metoda za ohranitev tvojih las... in ne samo to!
M I N ERALOGRAM
Znano je, da se zdravnik na splošno poslužuje različnih laboratorijskih analiz krvi, urina in drugega, da bi tako prišel do diagnoze. Test, ki se sedaj hitro uveljavlja zahvaljujoč svoji učinkovitosti, pa je tisti, ki temelji na analizi las.
Analiza las nam namreč omogoča, da lahko s pomočjo spektrofotometra na jedrsko absorbcijo, povezanega z vrsto računalnikov, ocenimo natančne tkivne in torej celične vrednosti organskih mineralov.
Izvidi vzorcev krvi vsebujejo mnogo več spremenljivk, ki lahko izkrivijo rezultat. Prehodni dejavniki, kakršni so čustveno vzburjenje, zdravljenje, ura dneva ali pa svojevrsten obrok hrane lahko namreč povzročijo velike variacije v krvnih in urinskih testih, medtem ko ne vplivajo na lase.
Druga pomembna razlika je naslednja: krvni testi nas seznanjajo s tem, kar kroži v našem telesu, jh nam torej odkrivajo koncentracije |P vrednosti snovi, .ki so zunaj celie-Urinski testi nam lahko dajo inform3" cije glede snovi, ki jih organizem |Z' loča. Lasje pa nam za razliko ornog0' čajo dobiti tako sliko, kakršno dosežemo s pomočjo celične biopsije, 11 se nanaša na prehrambene rezerve, uskladiščene v organizmu. To pa t>o^ preprosto pomeni, da ima zdravn1^ možnost, da v vsakem trenutku koh trolira celotno delovanje telesneg metabolizma in da torej po potre
udi terapevtsko poseže.	j.
Ena izmed nezanemarljivih Pr® losti je tudi možnost ugotavljanj trisotnosti strupenih kovin v orgsf1 nu, takih, ki lahko povzročijo hu^ jatologije. Tem informacijam Pa z. sridružujejo še tiste o količinskih/ . nerjih med minerali, o tipu °^s,a o0. e, o stopnji stresa in možnost nap redovanja bodočih obolenj. 9r ja vrednost analize las pa je ta, ^ b0. est opozarja na disfunkcije nneIT|gvi izma še oreden se Dokažejo nji
Z EDINIM IZVIRNIKOM RAZPOLAGA EKSKLUZIVNO
KAPVL STUDIO „ 040/774248. Telefoniraj za zmen
KAPVL Studio »•
TRST - Korzo Italia 21 Tel. 040/774248 Videm - Tel. 0432/504255
Pordenon - Tel. 0434/521940
Od rasistično obarvanega primanjkovanja srčne kulture do zakona o priseljencih
Ksenofobija na italijanski način
Poznanje in razumevanje
Sodobna postindustrijska, postmoderna in postideološka družba bo vedno bolj multiracialna, večkulturna in večnarodna. Razlogov za to je več, nekateri so na dlani in °pazni v naši vsakodnevni praksi.
Velike in monolitne sisteme zamenjujeta raznovrstnost in različnost. Ogromne tovarne z visokimi dimniki izpodrivajo manjše enote, ki jih povezujejo iniormatski siste-
mi.	Različne kulturne stvarnosti Spodjedajo monolitne miselne sisteme, blokovske državne tvorbe kruši in ruši volja posameznih narodov, da se osamosvojijo (primer izhoda in SZ). Z druge strani so Postali tudi konilikti planetarni. Pomembne stvari se ne dogajajo le v Evropi ali v Ameriki, konilikti in Protislovja imajo planetarne razsežnosti, saj je svet vedno "manjši". Prepad med revnim in bogatim ni več toliko opazen v odnosu med domačim gospodarjem in delavcem; drastičen postane, ko gledamo na razlike kot na svetovni pojav. V teh razsežnostih je razlika med Severom in Jugom velika in dramatična. Prav na tej relaciji se dogajajo močni migracijski tokovi, saj se revni selijo v bogate dežele in tudi ta proces se zdi neustavljiv.
Nova družbena ureditev pa ne Poteka linearno, saj so bile novosti vedno tudi šokantne in so prinašale nove konflikte in protislovja. Do-Sodki v Firencah so jasen dokaz, kako se neka skupnost, ki je vajena določenega načina življenja, težko °avaja na pojave, ki so v bistvu no-vost. Firence so od nekdaj polne turistov, vedno večja prisotnost temnopoltih prebivalcev pa ni prav nič Cistična, saj se novi prišleci pred-?favljajo kot integralni del mesta m kot sestavni element neke družbe. Prav ta odnos je povzročil in povzroča težave, tako v Firencah kot v drugih italijanskih mestih. Primer Firenc pa je značilen, ker tu ni prišlo le do rasističnih spopadov 'n agresij, ampak zato, ker so klec-bile najpomembnejše državne inšti-mcije. Zupan z odborom in verjetno celotna občinska struktura niso 'mdeli in ne vedo, kako preprečiti renja in kako urejati dotok novih Prišlekov, ki niso prišli v mesto na j91ed arhitektonskih znamenitosti, j^pak zato, da bi tudi oni živeli od v.°9atega florentinskega turizma. I aipreprostejši in hkrati najmanj JJSičen bi bil izgon. V tej smeri je Pr P®1 prefekt, ki je mobiliziral
Qti temnopoltim prodajalcem po-■j^jiske enote in zastražil mesto. 0?kšen ukrep je povsem odveč in Vj *°jen na faliment, saj je volja no-'.,b prebivalcev, da prestopijo v
0.°ljše" življenje, veliko močnejša hj P°licijskih patrol, ki si želijo, da Vj "an kmalu končal in da bi se j, drle v kasarne. Ob vprašanju, kaj ve edrti, so oblasti ostale brez pra-p 9a odgovora, in kot se v takih Pierih dogaja, je prišlo do hude-ve sP0ra; tokrat predvsem med za-Kp,d^oma v mestni upravi, to je t6l, 'n Psi. Morda bodo sedaj Fi-nov kamen spotike v komaj l^liko odmrznjenih odnosih med lik grškima strankama, čeprav je V j lito kislo za vse... Kriza, ki seže jei bkšno globino pa jasno dokazu-k>ui,'!a odnosov v večnarodni in *l.racialni družbi ni mogoče re-Pi s 1 samo z zakoni, toliko manj Nit,. Prisilo in policijskimi dekreti, lo vj6 so kulturne spremembe in PotrpK rn ne samo v nekaterih. vSejp dpi so novi inštrumenti, pred-Ppi). Pa je nujna etična zavest o 9ačpj,vrednosti različnih in dru-drarsjd' Moderna kultura je bila v Cehi monolitna, kar smo Slo-
venci ob meji okusili na lastni koži. Razviti svet se je v malikovanju napredka zaprl v varno trdnjavo miselnega, gospodarskega in političnega ekskluzivizma. Zato, da to dokažemo, zadostujejo enostavni primeri: kolonizatorji novih svetov so bili vedno prepričani, da prinašajo "nerazvitim" plemenom sadove višje in osrečujoče kulture in to, tudi ko so pogubno razdirali celotne plemenske sisteme. Dober divjak je bil dober, ko je ostal doma. Pomladi narodov so slonele tudi na narodnem ekskluzivizmu, evropska kultura je za dolgo obdobje samo sebe razumela kot edino vredno možnost, itd.
Iz omenjene tradicije črpajo skupine, ki se predstavljajo kot "brambovci" določene kulture, rase, naroda, itd. Scenarji so si zato zelo podobni in v bistvu prav nič izvirni. Srečujemo se s sličnimi parolami in to v različnih krajih in v različnem času. Predmet napadov in obtoževanj so tako bili v Trstu Slovenci, v Ljubljani (samokritičnost nam ne bo škodila) "južni bratje", v Milanu "terroni", v Frankfurtu "makaronarji", itd. Podobne so si tudi obtožbe; "novi barbari" prihajajo iz kulturno nerazvitih področij, njihov jezik ni vreden, da se meri s plemenitimi jeziki, jemali bodo delo "naši" mladini, izpodrinili nas bodo iz stanovanj, želijo si samo privilegijev, s sabo prinašajo "grde" navade (od pijančevanja do mamil), so krivi za naraščanje kriminala, itd.
Ob tem nastane seveda vprašanje, zakaj se v določenem trenutku tako obnašamo in zakaj segamo v. ropotarnico starih evropskih večvrednostnih kompleksov. Tudi o tem razpravljajo sociologi, psihologi, novinarji in drugi in tudi tu so odgovori kompleksni. Očitno pa je v zavesti in podzavesti modernega človeka še vedno zareza med vero v neustavljiv napredek in strahom pred novim. Prišleki iz daljnih (in tudi bližnjih) krajev so otipljiv dokaz sprememb. V našo trdnjavo pa prinašajo dodaten dvom v ponosno vero, da je naš razviti svet edini, ki je zmožen zmagovite ekspanzije in edini, ki lahko osvaja in vsiljuje svoja pravila igre. Množica temnopoltih "gostov" nam hočeš nočeš zastavlja vprašanja in dvome, ki jih ni lahko razvozlati in prebaviti. Potrebni so bistveni miselni in čustveni preskoki, predvsem pa je treba zadušiti temno senco, ki nam iz skritega dna srca govori, da smo konec koncev več vredni, ker smo ustvarili svet, ki je v očeh milijonov ljudi Indija koromandija. Pot v multiracialno, večkulturno in več-narodno družbo ne bo torej brez ovir, je pa verjetno naša usoda, ali bolje naša prihodnost. Odmisliti moramo šolske podobe o barbarih, ki so uničevali cvetoča mesta in se raje zamisliti v dejstvo, da so bili novi prišleki pogostokrat nosilci novih civilizacijskih tokov in da so prinesli svežino preutrujenim družbam. Notranje in poglobljene meditacije bodo koristnejše od zapor in izgonov, pri tem pa je jasno, da mora družba stvari tako urediti, da je ne bodo novi prišleki uklenili v obroč razpadajočih predmestij in da jim ne bo usojeno večno pote-puštvo. Skromnost in spoštovanje sta osnovi družbene ekologije, poznanje in razumevanje pa temeljni sredstvi za pozitivno komunikacijo z različnim in zato tudi najboljša popotnica v novo civilizacijo.
ACE MERMOLJA
»Vu'compra« v Firencah ob 8. marcu
RIM — Na začetku je bil greh in temu grehu pravimo pešanje spomina. Italijani, ki so se v šestdesetih letih dokopali do avtomobila in motorja, do stanovanja in delovnega mesta v tovarni, so že v nekaj mesecih zbrisali iz spomina podobo svojih prednikov, ki so potovali z razpadajočimi kovčki.
Italija je preživela gospodarski boom, utrdila svoj mednarodni ugled, postala ena industrijsko najbolj razvitih držav na svetu, v to novo vlogo pa se je vživela s tako strastjo, da je pozabila na kovčke, na notranjo imigracijo, na stisko, ki pesti Jug in v kateri dobro uspeva organizirani kriminal, predvsem pa je pozabila na skromnost in strpnost.
Obe vrlini sta tuji premnogim Italijanom, kot najboj zgovorno dokazujejo dogodki, ki že nekaj mesecev spremljajo dogajanja ob parlamentarni diskusiji zakona o priseljencih iz držav zunaj Evropske skupnosti, ter podlo obračunavanje med domačini in temnopoltim delom italijanske družbe. Resnici na ljubo je na parlamentarno razpravo v veliki meri vplivalo nekaj tragičnih dogodkov. Umor aktivista Jerryja Massla je lani tako močno odjeknil v javnosti, da je sprožil prvo odločno reakcijo medijev. Temnopolti imigranti so postali predmet številnih televizijskih in radijskih oddaj, z večjo
(Telefoto AP)
pozornostjo pa se je pričelo gledati na vprašanje izkoriščanja delovne sile, ki je prihajal v Italijo predvsem iz severnoafriških držav, s povsem novega zornega kota.
V Italiji je imigracija odločno črne barve in ob tem se nujno vsiljuje tudi razmišljanje o novem rasizmu, za katerega pa vsekakor ni rečeno, da mora nujno zadevati le barvo kože. Razprava o tem, ali je Italijan rasist je izkrivljena menda že v tem, da obravnava domnevni rasizem. Težko bi ugotovili, ali je italijanska družba res tako »rasistična«, kot je bila ameriška v petdesetih letih. Prav gotovo pa gre za družbo, ki je neomikana in' arogantna.
Če gledamo na florentinske dogodke skozi to lečo, bomo ugotovili, da je v sami sredi italijanske kulture, v mestu, kjer je nastal italijanski jezik in se je utrdila umetnost, vse preveč ljudi, ki je sebe neupravičeno povišalo v »arbiter elegantiarum«. Na pustni torek, ko je italijanska javnost s posebnim zanimanjem sledila pralamen-tarni razpravi Martellijevega zakona o urejeni imigraciji, je skupina mladih Florentincev priredila svojevrstno zabavo a la Ku Klux Klan. Posledice takega podviga, ki je globoko žaljiv za vso florentinsko in tudi širšo italijansko stvarnost, so dobro znane vsem.
Pretep je sprožil verižno reakcijo, ki je privedla celo do politične krize, do razdora v koaliciji KPI-PSI-PSD1, do pravega policijskega »puča«, saj je šef policije brez potrebnega posluha za delikatni trenutek udaril po temnopoltih priseljencih, kot bi šlo za tolpo do zob oboroženih gusarjev.
Tako smo se čisto vsi razpisali o tistih »vu’ cumpra«, ki so jih na dokaj biblični način spodili iz mestnega središča, le malokdo pa je ob tem zabeležil reakcije florentinskih trgovcev na vprašanje krošnjarjev bele polti. Tem ne pravijo »vu' cumpra«, prezirajo pa jih prav tako. In ne le Florentinci. V Italiji je prezir dokaj razširjen šport in prav na športnem področju- največkrat priplava tudi na površje. Navijači nasprotne ekipe so tarče ultrasov ne glede na to, ali so iz Terama, iz Milana ali Martinika.
Nestrpnost povprečenega državljana pa kar bruha iz vsakdanje kronike. Bolničarje morajo s policijo spraviti v službo, ko gre za primere bolnikov z aidsom. Radijska poročila so pred nedavnim navedla ime ginekologa in babice, ki sta bila tako »pogumna«, da sta pomagala roditi ženski z aidsom. To pomeni, da je opravljanje delovne dolžnosti kdaj že tako »neobičajno«, da postane vest. Kaj pa rimska množica, ki se je upirala odprtju centra za zdravljenje narkomanov? In napadi na Rome, na Poljake, ki so pribežali v Os-tio, na reveže, ki stanujejo v palermskem Zenu?
Italija ima sedaj zakon, ki urejuje imigracijo iz držav zunaj Evropske skupnosti. S časom bo upadlo tudi zanimanje za Senegalce, ki so proglasili gladovno stavko, za krošnjarje, ki prodajajo ponarejene torbice in plastične preproge, za policijske agente, ki se gredo lova na čarovnice. Družbeni mlini meljejo včasih zelo hitro in zanimanje javnosti pada vzporedno z zanimanjem medijev. Ko bo zakon Martel-li postal del našega vsakdana, bodo Firence spet čudovito mesto ob Arnu. Tudi Benetke so ostale biser v Laguni, pa čeprav so v nočnih urah z vodnimi topovi odganjali turiste v spalnih vrečah.
Rasizem? Ksenofobija? Kaj pa pritlehnost oseb brez srčne kulture? Temu ne moremo biti kos s še tako premišljenim zakonom in tega se moramo sramovati prav vsi, ki mislimo, da lahko državljanom Tretjega in Četrtega sveta ponosno razkazujemo svoje dosežke in vsiljujemo svoj model življenja.
EVA FORNAZARIČ
Potrebni toda zapostavljeni
Francozi ga najraje imenujejo »kolektivna kriza istovetnosti«, večina Angležev odločno odklanja pojem Velike Britanije kot večrasne in večkulturne državo. Rasizem je očitno že zelo zakoreninjen v evropskih državah, tudi v tistih, ki so prva leta po drugi svetovni vojni širokogrudno sprejemale pod svoje okrilje ceneno delovno silo od vsepovsod. Uradnih podatkov ni, vendar računajo, da je v državah Evropske skupnosti kakih osem milijonov imigrantov iz držav v razvoju, to pa znaša že 2,5 odstotka celotnega prebivalstva. 90 odstotkov teh imigrantov se je naselilo v Franciji, Zahodni Nemčiji in Veliki Britaniji in zato lahko bi trdili, da je črna imigracija Italijo le oplazila.
V Franciji je štiri milijone in pol temnopoltih delavcev tako ali drugače dobilo dovoljenje za bivanje, stalno služno in državljanstvo, neprimerno več pa je ilegalcev, ki se preživljajo z delom na črno. Imigrantski urad v Parizu računa, da je največ »slepih« imigrantov v četrti Sentier, kjer uspešno cvete drobna, a zato nič manj donosna in pomembna modna industrija. V neštetih ateljejih, ki jih lastniki z majhnim denarjem kamuf-lirajo v skromna bivališča, delajo tudi po 14 ur na dan. Tu krojijo in šivajo predvsem »hitro modo«, oblačila, ki jih najraje kupujejo najstniki. Lastnica nekega ateljeja je priznala, da bi ia stroka popolnoma propadla, če bi se vlada odločila za izgon vseh ilegalnih imigrantov. »Delovno silo bi morali spet iskati na Tajskem ali v Koreji, časi dobave bi se spet neznansko zdaljšali, cene bi poskočile, nihče ne bi več kupoval naših izdelkov. Pomislite samo, da so v treh dneh sposobni sešiti tudi do tristo oblek...«
Francija torej imigrante še kako potrebuje, kljub temu pa še nima ustreznih zakonov, ki bi urejali njihov status. Največja rasna nestrpnost vlada v Avignonu, kjer hodijo moški ponoči okrog oboroženi. »Raje živ kri-
vec kot nedolžen mrtvec« je njihovo geslo in dokaz, da je vsaka senca lahko le senca napadalnega, divjega, nezaželenega črnca, ki Francozom odjeda kruh.
Problem zase je imigracija v Veliki Britaniji, ki ima kolonijalistično preteklost. Priseljence iz Indije ali Jamajke so še leta 1958 sprejemali kot enakopravne britanske državljane, ki so prišli na Otok z britanskim potnim listom. Pritok pa je presegel vsako pričakovanje. Pravi rasizem se je v tej hladnokrvni in s tradicijami nasičeni državi pojavil prav za prav šele pred tremi desetletji, ko so izdali tudi prve omejevalne zakone za imigrante. Pritlehni rasizem pa se je začel že pri birokratskem kolesju: priseljenci iz držav, kjer je poligamija doma, so lahko pripeljali s seboj samo eno od soprog, zaročenke indijskih delavcev so morale imeti zdravniško potrdilo, ki je pričalo o njihovem devištvu. Ta zakon je leta 1973 še vedno veljal in v nekaterih okoliščinah ga izvajajo še danes. Prvi rasistični izgred so zabeležili že leta 1958, ko so neznanci brez pravega vzroka zaklali starejšo črnko. Živi rasizem pa prihaja do izraza zlasti med pripadniki srednjega sloja. »Britansko cesarstvo je propadlo tako kot nekoč rimsko. Nismo dolžni hraniti, izobraževati, še najmanj pa ščititi afriških opic.« Novi rasizem pa se šele pojavlja na obzorju. Ko bo leta 1997 Hong Kong prešel pod kitajsko upravo, grozi Veliki Britaniji nov naval imigrantov. Kam z njimi, se sprašujejo paničarji in opozarjajo, da v Londonu že danes lahko slišijo 131 različnih jezikov, da se katoliške cerkve spreminjajo v džamije in budistične templje, da morajo v šolskih kuhinjah spoštovati muslimaski post, itd. Nasilje, fizični napadi in siceršnja nestrpnost pa so tudi v Franciji in Veliki Britaniji ali v Nemčiji enaki, kot drugje v Evropi in po svetu.
MIMA KAPELJ
f^sju \ .SVetovalcev, ki so se po eks-i Puri irana Potrča v deželnem sve-, f&Zprariije-Julijske krajine vključili >sCvo, so zanimale podrobnosti iz »loV6tlj.abske stvarnosti in pogleda na Evropo, Gianfranca Gam-,Qst pjjfPa je skrbela predvsem mož-Jie Evr u^itve Slovenije in Jugosla-
se v
h Mary?n°sti obrambe
ftJ Mo
mesto, svojo zastavo »italia-v tem primeru znašlo
se ob tem lahko nasmeh-
fes1« .	________________________
bi pa lahko drugega priča-r?ka. jd zagrizenega listarskega pr-rž je res. Dejstvo pa je, da ldi tolmači razpoloženje dela
Mavrica narodnostne mržnje pri nas
mesta v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti, do jugoslovanskih narodov, do tujcev, zlasti temnopoltih na splošno. V poročanju Primorskega dnevnika je ta odnos mesta prišel večkrat do izraza, precej jasno pa prihaja na dan tudi iz reportaž, ki jih je o vprašanju odnosa do tujcev pred desetimi dnevi objavil tednik II Meridiane.
Politiki in druge vidne mestne osebnosti so sicer strpne in razmišljujoče, ugotavljajo, da problem v Trstu ni
tako žgoč, ker predstavlja mesto za tujce le vstopne duri v bogato stvarnost Zahoda. Ilegalnih prehodov meje je vse več, kar povzroča tudi krvave incidente, kot pred nedavnim na milj-skih hribih, kjer so graničarji streljali na skupino Turkov in pri tem enega ubili.
Poziv k odpiranju, k treznemu soso-čanju, k dialogu torej v besedah treznih politikov (»Za Trst bodo morebitni priseljenci nevarni, samo če se mesto
zapre samo vase, so pa obogatitev in prihodnost za vse,« je menil direktor škofijskega lista Silvano Latin), podži-ganje nestrpnosti pa v razmišljanju manj treznih in odprtih, kot sta na primer Gambassini ali misovski deželni svetovalec Giacomelli.
Še najbolj zakrbljujoči pa so, kot je razvidno iz poročanja tržaškega tednika, odgovori nekaterih mladih. Istrani, Slovenci, Furlani, Južnjaki so med najbolj osovraženimi »kategorijami«,
medtem ko vzbujajo črni, rumeni ali rdeči manj odpora, približno toliko kot navijači netržaških enajsteric. »Ne prenašam jih, sovražim jih, najslabši so, nimajo pravice to obstoja...« To so nekatere ocene mladih najstnikov tržaških šol. In teh je veliko več od tistih, ki obsojajo rasizem, ksenofobijo, narodnostne mržnjo, so za dialog in sporazumevanje.
V Trstu se doslej ni pojavil še noben napis tipa »Forza Etna«, kot se je v Venetu, značilno pa je dejstvo, da je nekdo, komaj je bil pod Katinaro ob bodočem avtocestnem odcepu za bolnico dokončan betonski zid, čutil potrebo, da z rdečim izrazi svoj gnev: »Terroni merde«...
Ob obisku v deželnem svetu F-JK je imel predsednik Slovenske skupščine Miran Potrč daljši ekspoze, ki je zanimiva fotografija današnjega stanja v Sloveniji in v Jugoslaviji. Ekspoze objavljamo v daljšem izvlečku. Avtorju se opravičujemo, če smo ob nujnem krčenju nekatere njegove misli in ocene morebiti in nehote izkrivili. (Uredništvo)
^pugoslavija in Slovenija kot njena najrazvitejša zahodna republika sta pri svojih sosedih in v svetu spremljani s posebno po-zornostjo že dalj časa. Tako zaradi smelih in odločnih reform, ki sta jih pričeli, kot tudi zaradi težav in razlik v pogledih na te reforme med različnimi jugoslovanskimi narodi. Mnogokrat so naše radikalne razprave za evropsko pojmovanje demokracije, dialoga in strpnosti težko razumljive.
Razumevanje teh procesov in njihovih protislovij je zato še kako pomembno. Ne samo za vas, temveč v enaki meri ali še bolj tudi za nas. Od pravilnega razumevanja okoliščin, v katerih delujemo, bo namreč odvisna tudi ocena odločitev, ki jih sprejemamo. Te so že pomembne za naš nadaljnji razvoj, lahko pa bodo še bolj, zato smo še kako zainteresirani za njihovo pravo oceno in vrednotenje.
Ne glede na mnenja kritikov doma in ne glede na nekatere ocene v tujini lahko zatrdim, da v Sloveniji že dalj časa ni deloval ideologiziran, trd enopartijski model in monopol. Pravzaprav ni nikoli deloval v enaki meri kot marsikje drugje po Jugoslaviji. To so pogojevale razvitost Slovenije, njena zgodovina, značilnosti slovenskega naroda in njena odprtost v Evropo, predvsem tudi k sosedom. Demokracija, spoštovanje človekovih pravic, svobodne veroizpovedi, političnega prepričanja, združevanja, zborovanja in javne besede so že zdavnaj postale del življenja naših ljudi. Odnos do privatne iniciative in lastnine je bil bistveno liberalnejši, pretok ljudi, idej in informacij pa v celoti svoboden. Slovensko gospodarstvo že v precejšnji meri sodeluje z evropskim.
Vse to je ustvarjalo pogoje, da začne mlajša generacija slovenskih politikov, zaradi lastnih prepričanj in pod vplivom vse bolj kritične mladine in inteligence, v okviru sistema, ki ga je dopuščala zvezna ustava in njeno večinsko tolmačenje v Jugoslaviji, oblikovati program nove demokratične družbene in politične ureditve. To je program socializma po meri človeka, program evropske kakovosti življenja.
V uresničevanju tega programa, ki ga je podprla večina ljudi, so se vzporedno kazali in vse bolj potencirali trije elementi:
-	zahteve po njegovi radikalizaciji in večjem tempu uresničevanja pri najpomembnejšem delu Slovencev,
-	objektivne ovire v ustavni ureditvi, zakonodaji in materialnih razmerah v Jugoslaviji,
-	vse večji odpor posameznikov in sil, v nekaterih drugih jugoslovanskih republikah do demokratičnih sprememb v Sloveniji.
Procesi v vzhodni Evropi so te polarizacije že stopnjevali. Nosilci reform v Sloveniji smo objektivno morali stopnjevati tempo njihovega uresničevanja, da ne bi zaostajal za temi procesi, saj smo jih spodbudili in začeli mnogo prej, kot v večini vzhodnoevropskih držav. Toda novonastale zveze - sedanje stranke so kljub temu postajale vse bolj nezadovoljne s tempom teh reform in so začele postavljati vedno bolj radikalne zahte-
Vzporedno s tem se je proces demokratizacije in reform začel mnogo hitreje širiti v nekatere druge republike Jugoslavije. Toda hkrati je vse to krepilo tudi protireformske sile partijske oblasti in monopola, kateremu so pomembno podlago dajale objektivne razmere in dejanski problemi, pa tudi vse bolj razpihovane nacionalne strasti v najmanj razviti pokrajini Srbije in Jugoslavije - na Kosovu.
V takih razmerah je slovenska skupščina, 27. septembra lani, sprejela spremembe k svoji ustavi.
Vsebina in pomen teh sprememb se z vsakim dnem bolj potrjujeta. Čeprav so se dovolj časa ustvarjali pogoji, da jih je bilo mogoče sprejeti v dani vsebini, postaja njihov odločilni in tudi že zgodovinski pomen z vsakim dnem jasnejši. Razmere, v katerih so se te ustavne spremembe sprejemale, so ne le po vsebini, temveč še v večji meri po njihovem političnem pomenu predstavljale pomembno dejanje suverenosti slovenske republike in samoodločbe slovenskega naroda. Predstavljali pa so tudi pomembno prelomnico v razvoju odnosov v Jugoslaviji.
Ustavno sodišče Jugoslavije večino najpomembnejših sprememb slovenske ustave ni moglo razglasiti za nasprotno določilom zvezne ustave. Priznalo je narodom tudi pravico do samoodločbe, vključno z odcepitvijo, čeprav je pri tem ugotovilo, da mora postopek odločitve določati zvezna, ne pa republiška ustava. Skupščini Slovenije tudi ni priznalo pravice odločanja o uvedbi izrednih razmer v Sloveniji, ker je menilo, da je to pristojnost Predsedstva Jugoslavije.
Kljub vsemu je odločitev Ustavnega sodišča Jugoslavije pomemben uspeh za Slovenijo. S to odločitvijo je Ustavno sodišče Jugoslavije sprejelo našo opredelitev, da republiške ustave lahko mnoga pomembna vprašanja urejajo v skladu s svojimi razmerami in potrebami. To bo, ne glede na želje in hotenja, ostala objektivna resnica in pomen te ustavne odločitve. Tisti, ki so spodbudili odločanje ustavnega sodišča, so želeli, da potrdi unifikacijo vseh rešitev v Jugoslaviji. Rezul-
tat je temu ravno nasproten.
Na podlagi ustavnih sprememb smo decembra sprejeli v Sloveniji novo volilno zakonodajo.
Novi volilni sistem ukinja monopol prejšnjih družbeno političnih organizacij, ki so medtem prerasle v stranke ali pa kot sindikat postale neodvisna oblika stanovskega povezovanja.
Volilni sistem temelji na kombinaciji večin-
skega in proporcionalnega volilnega sistema. Po večinskem sistemu se volijo delegati zbora združenega dela in zbora občin v republiški skupščini in zbora krajevnih skupnosti v občinskih skupščinah, po proporcionalnem pa delegati družbenopolitičnih zborov.
Naš volilni sistem in zakon o političnih strankah je v celoti prilagojen evropskim standardom. V nasprotju z njimi so le še naši zbori združenega dela. O njihovi utemeljevosti zaradi zvezne ustavne ureditve nismo mogli samostojno odločati. To bomo storili v naslednjih fazah ustavnih sprememb.
h ekspozeja Mirana Potrča v deželnem svetu F-JK
Republika
Slovenija
napoti
v demokratično in
pluralistično
družbeno
ureditev
Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč
(Foto Magajna)
V skladu z zakonom je od decembra v Sloveniji registriranih preko dvaindvajset političnih strank. Petnajst jih izpolnjuje vse pogoje, da lahko s svojimi listami na republiških in vseh občinskih volitvah.
Ni torej dvoma, da je sprožen zanimiv proces, ki bo ob prvih volitvah aprila gotovo pokazal še kakšne slabosti, toda, v njegovo kasnejšo normalizacijo in utrditev ne dvomim.
Dinamični družbeni procesi v Sloveniji so terjali, da 8. marca letos razglasimo nadaljnje spremembe slovenske ustave.
Najpomembnejša je sprememba temeljnih načel ustave, ki so doslej vsebovale največ ideoloških opredelitev. V preambuli k ustavi je sedaj opredeljena zgodovinska podlaga združitev v SFRJ na podlagi samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve. Poudarjena je suverenost Republike Slovenije.
Republika Slovenija je država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in ljudstva Slovenije.
Slovenski narod in ljudstvo Republike Slovenije uresničujeta svoje surevene pravice v Republiki Sloveniji; kadar tako določa ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, pa tudi v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Republika Slovenija soodloča z drugimi republikami in avtonomnima pokrajinama v federaciji po načelih sporazumevanja, enakopravne udeležbe republik in avtonomnih pokrajin v organih federacije v skladu z ustavo SFRJ ter po načelih odgovornosti republik in avtonomnih pokrajin za svoj razvoj in razvoj SFRJ kot celote.
Državljani — pripadniki italijanske in madžarske narodnosti uresničujejo svoje ustavne pravice tako, da se povsod enakopravno z drugimi državljani vključujejo v demokratični način upravljanja družbenih zadev, ta ustava pa zagotavja še posebne pravice in varstvo obeh narodnosti.
Republika Slovenija skrbi in se zavzema za ureditev položaja slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini.
S temi spremembami tudi v temeljnih načelih in normativnem delu ustave ni več navedena nobena vloga ZK in SZDL. To so enakopravne politične organizacije — stranke.
Od 8. marca dalje smo Republika Slovenija. Iz naziva države smo črtali pridevnik socialistična. Uradna razlaga za to odločitev je, da v naziv države ne sodijo ideološke opredelitve. Vsebino in značaj družbene ureditve države naj ureja besedilo ustave.
Razvoj dogodkov potrjuje pravilnost naših odločitev. V Sloveniji se, ne le z besedami, temveč tudi z dejanji zavzemamo za korenite spremembe. V njih tako zaradi lastnih spoznanj in razvoja v Evropi ter svetu vidimo možnosti za izhod iz krize;
Res je, da je treba bistveno prenoviti tudi odnose v federaciji. Lahko bi rekli, da je potreben nov sporazum jugoslovanskih narodov o skupnih interesih, zaradi katerih želimo živeti v Jugoslaviji. Toda glede teh vprašanj so danes razlike v Jugoslaviji tolikšne, da lahko le politično kratkovidni in nerealni pričakujejo hiter in enostaven sporazum. Brez sporazuma, resničnega in zavestnega, pa skupnih interesov v Jugoslaviji ni mogoče oblikovati. To je naša realnost. Z njo nismo zadovoljni, toda zaradi tega je ne moremo in ne smemo enostavno ignorirati.
Danes niso ugodne razmere za nov dogovor o skupnih interesih. Temelj takega odgovra morajo biti pravice narodov, njihova suverenost in samoodločba, ne pa mimo ali proti njihovi volji predlagane ali vsiljene rešitve. Večina ljudi je preokupirana z eksistenčnimi vprašanji. Poleg tega niso jasno razvidne resnične možnosti in opcije razvoja ter njihove posledice, saj je enostransko usmerjena propaganda prek sredstev obveščanja ustvarila popačeno podobo o stvarnih problemih naše družbe in možnostih za njihovo reševanje. Pogoji za enakopraven, strpen dialog o vseh možnih rešitvah niso ustvarjeni. Dokler se sodno preganjajo drugače misleči, ni pogojev ža demokratično sintezo različnih pogledov. Stari kohezivni dejavniki jugoslovanske sinteze so iz-
gubili ugled. Pred očmi javnosti so pokazali, da niso več sposobni opraviti te sinteze po demokratični poti, upoštevaje voljo večine ljudi in predvsem vseh narodov in narodnosti. Ne saino, da te razmere za iskanje novega niso ugodne. Še več, upravičena je bojazen, da bi v takih razmerah zahteve po takojšnjem dogovoru o skupnih interesih v Jugoslaviji ali o hitrem spreminjanju odnosov v federaciji samo potencirale razlike in s tem dodatno otežile vsako nadaljnjo možnost za strpno razpravo o vprašanjih, usodnih za Jugoslavijo in vsak jugoslovanski narod. To pa ne pomeni, da ni še kako utemeljeno spodbuditi predhodno razpravo o vseh aktualnih vprašanjih ustavne ureditve Jugoslavije. Upoštevaje nujnosti novega dogovora republik in pokrajin o odnosih v federaciji, ki predpostavlja, da poglede o svojem položaju, ustavni ureditvi in odnosih v federaciji oblikujejo najprej vsi jugoslovanski narodi oziroma njihove socialistične republike, bi bilo smotrno spodbuditi oblikovanje takih pogledov in stališč. Na ta način bi opredelili temeljna vprašanja in o njih opravili najširšo demokratično razpravo. Mnenja iz te razprave pa bi lahko bila šele podlaga za predlog, da še pristopi k spremembam ustave SFRJ s sprejetjem nove ustave SFRJ.
Zato je Skupščina Republike Slovenije sklenila, da v tem mandatu ne bo razpravljala in odločala o soglasju k predlogu Predsedstva SFRJ, da se zarčne postopek za spremembo ustave SFRJ, s sprejetjem nove ustave. O načinu razprave in odločanja o soglasju k temu predlogu naj odloča skupščina novega sklica po svojem konstituiranju. Sedanje politične razmere v Jugoslaviji ne omogočajo normalen začetek postopka za sprejetje nove ustave. Pogoji za razpravo o novi ustavni ureditvi bodo ustvarjeni, ko bodo v vsej Jugoslaviji izvedene demokratične volitve z enakopravno udeležbo vseh političnih strank pri predlaganju in določanju kandidatov, in ko bodo svobodne volitve mogoče tudi na Kosovu. Kar se Slovenije tiče, je novo zvezno ustavo mogoče sprejeti le kot enakopraven dogovor vseh narodov o pogojih in vsebini skupnih interesov v Jugoslaviji.
Do takrat, tako smo sklenili 8. marca, se naj začnejo tudi strokovne priprave za vsebino in postopke uveljavitve konfederativnega položaja Slovenije v Jugoslaviji. Ta načelna opredelitev terja namreč konkretno razdelavo, saj bo le na njeni podlagi mogoče začeti dogovore v Jugoslaviji. Dokler to ni storjeno, je treba to opredelitev razumeti predvsem kot zahtevo, da se v Jugoslaviji spremenijo tudi odnosi med republikami v korist večjih pristojnosti republik. Slabo bo, če bo v Jugoslaviji ta naša opredelitev ponovno naletela na obsodbo, predno bo znana konkretna vsebina naših predlogov.
Po oceni naše skupščine ZIS v svojem prvotnem predlogu za amandmajsko spreminjanje zvezne ustave takih predlogov ni ponudil. Predlagal je namreč le spremembe, ki bi okrepile funkcije federacije, kar pa za Slovenijo ni sprejemljivo.
Dali smo tudi predloge za krepitev položaja republik, vendarti predlogi v Jugoslaviji niso dobili podpore.
Slične, vendar manj razdelane predloge je dala tudi Skupščina BiH. Zato je tudi ZIS v svojem novem predlogu povzel, res da bolj v splošni vsebini, predloge naše skupščine, ki se nanašajo na spremembe v političnem sistemu, svobodo političnega združevanja in enakopravnost strank na volitvah, na svobodo samoorganiziranja skupščinskega sistema v republikah in na krepitev človekovih pravic.
Zavzemamo se za nujne spremembe ustave SFRJ na področju političnega sistema v smeri pluralizma in enakopravnosti vseh političnih organizacij in na področju volilnega sistema. Spremembe na teh področjih so nujne in prioritetne, da bi že na spomladanskih volitvah vse politične organizacije imele enakopraven položaj v postopku predlaganja in določanja kandidatov za skupščine v republikah in pokrajinah in za zbore Skupščine SFRJ.
Spremembe v političnem in volilnem sistemu so nujne tudi zaradi izvajanja gospodarskih re-
form in za izvedbo demokratičnih reform v Jugoslaviji, ki so po sprejetih kriterjih zahodnoevropskih držav pogoj za vključitev Jugoslavije v Svet Evrope.
Ni sprejemljivo, da se nujne spremembe poskušajo povezovati v paketno sprejemanje z drugimi predlogi, ki terjajo širšo razpravo, vsestransko proučitev in nov dogovor o odnosih v Jugoslaviji. Takšne razprave pa je mogoče pričeti in jih uspešno zaključiti le, če se o vsakem vprašanju razpravlja in odloča posebej. Odklanjamo vse predloge, ki bi povečali pristojnosti in vlogo zveznih organov.
Ob polnem soglasju republik in pokrajin se naj z zakoni zagotovijo določena pooblastila ZIS za izvajanje gospodarske reforme. Podpiramo novo vlogo centralne banke, vendar zahtevamo jasno prepoved za doslej široko razvejano posredno in neposredno selektivno kreditiranje in s tem neekonomskega prelivanja dohodka med gospodarskimi subjekti, bankami in republikami in pokrajinami, kar je bil doslej eden poglavitnih vzrokov visoke inflacije in gospodarske krize.
Med spremembami, ki jih odklanjamo, je tudi predlagana odprava kotizacije republike in pokrajine kot vira financiranja funkcij federacije. Za učvrstitev suverenosti republik (kot držav) pa menimo, da bi bilo za sedanje razmere v Jugoslaviji najbolj primerno opredeliti sprejemanje vseh zakonov v Jugoslaviji po načelu konsenza in prepustiti republikam veliko samostojnost pri urejanju konkretnih odnosov na podlagi posebnih razmer in interesov v posameznih okoljih.
Demokratični procesi v Republiki Sloveniji dobivajo vedno širšo podporo v demokratični jugoslovanski javnosti, saj je npr. uvajanju večstrankarskega sistema že sledila SRH, pospešeno pa urejata ta vprašanja tudi SRH, BiH in SRM. Nasprotujoča si koncepta razvoja odnosov v Jugoslaviji se vse bolj izostrujeta, Slovenija pa je (hkrati z drugimi, ki so se odprli za demokracijo in pluralizem) pod vedno močnejšim pritiskom SR Srbije in njenih somišljenikov, ki se zavzemajo za enotnost (unitarizem) in majorizacijo, pa tudi za represijo. Vsi ti procesi se najbolj prelamljajo na Kosovu.
Kljub prizadevanjem in iskrenim željam za ureditev razmer, z obžalovanjem ugotavljamo, da vsi pozivi Skupščine Republike Slovenije in drugih organov oblasti v Republiki Sloveniji, kot tudi vsa prizadevanja demokratične slovenske in jugoslovanske javnosti, ne dajejo zadostnih rezultatov. Gospodarske in politične razmere se še zaostrujejo. Blokada, ki jo je napovedala Sloveniji Srbija, se izvaja. To nam povzroča ne le materialno škodo, to razbija jugoslovanski trg, to je proti gospodarski reformi, to je kršitev načel ustave in odnosov v Jugoslaviji. Zvezni organi zaradi razmerja sil v Jugoslaviji ne ravnajo odločno. Zaradi političnih stališč in razlogov ne deluje jugoslovanski trg, kar hromi celoten gospodarski sistem Jugoslavije in resno grozi z razpadom pravno urejenega gospodarskega in političnega sistema ter odnosov v federaciji.
Kosovo je boleča rana. Z angažiranjem JLA je kriza dobila nove dimenzije. Naš neposreden interes je, da v pokrajini zavladata mir in sožitje, da se spoštujejo in varujejo človekove svoboščine in pravice kot temelj demokracije. To pa terja priznanje le-teh tudi Albancem ter vsem drugim narodom in narodnostim na Kosovu in v celotni Jugoslaviji. Seveda pa se tudi mi ne strinjamo, da se spreminjajo meje Jugoslavije in v Jugoslaviji. Koncept sožitja mora biti potrjen s konsenzom vseh narodov in narodnosti, ki žive na Kosovu.
Angažiranje JLA na Kosovu je v Sloveniji ustvarilo novo nerazpoloženje in strah. To je strah za mlade fante, ki bodo služili vojaški rok na Kosovu, pa tudi nerazpoloženje za sodelovanje v aktivnostih, ki ni v skladu z našimi opredelitvami. S tem zadevamo v najbolj trde zvezne zakone, ki na področju JLA republiki ne dajej°_ nobenih pristojnosti. Naši ljudje in naša skupščina je v veliki stiski. Ali poslušati svojo vest in grobe kršiti zvezni zakon o obveznostih do armade a'1 spoštovati zakon proti svoji volji. Nobena od n®) vedenih odločitev ni dobra. Poskušamo iskal* srednjo pot sporazuma in popuščanja tudi s stra-ni organov federacije. Ne vemo, kakšna bo odlo' čitev. Strah nas je, da možnosti niso le dobre!
Seveda se vsa ta vprašanja pogosto uporabljajo v predvolilni kampanji: mnoge stranke napovej dujejo postopno odcepitev, napovedujejo tudi oblikovanje slovenske vojske irt s tem bistveno znižanje izdatkov za obrambo. Vsi vemo, da so glede armade in vseh vprašanj, ki so povezane z njo, potrebne reforme. Glede radikalnosti zahtev
pa so razlike.
Vse več zahtev se naslanja na pravico samood' ločbe, ki vključuje tudi nespoštovanje zvezne ustave in zakonov. Tudi program, zvezne vlade j deležen različnih kritik, nekatere stranke ga celoti zavračajo. V skupščini smo mu tudi na zadnji seji dali načelno podporo, zahtevali pa sin resno preverjenje nekaterih operativnih ukrep0_
Kljub tem razmeram poskušamo ravnati pr® . damo. Neposredno pred volitvami naša skupš° na ne bi smela sprejemati pomembnih d°^0tj čnih odločitev. Lahko jih le pomaga pripravi]®*;
V skupščini smo sprejeli pobudo za proučev^ nje okoliščin nekaterih žrtev v vojni in nep°o_ redno po njej. Predsedstvo republike pa je Pjfl zvalo k narodni in državljanski umiritvi. P°z^® je k aktivnostim za odpravljanje vseh pravnih če je to z državno politiko mogoče, tudi m°r v nih posledic, ki še obstajajo v našem sistemu i odnosih med ljudmi in ki so nastale zaradi r _ ličnega, med seboj sovražnega obnašanja drZ Ijanov v času druge svetovne vojne na Slov skem, kar je izviralo iz različnega razmerja h do okupatorja in NOB. Srečujemo se tudi z rn _ gimi premoženjskimi vprašanji po vojni izv nih nacionalizacij in agrarne reforme.	. re.
Obstoja vsa pripravljenost stvari proučiti }n ^ ševati. Obstoja pa tudi neučakanost. Ne bi z®.^0 da z odpravljanjem starih krivic povzro ^ej nove. Na to vprašanje bo morala biti Pos , občutljiva tudi skupščina.	v. So-
oblikujemo pobude in predloge za veO° eV, go skupščine in izvršne oblasti do izselje naših državljanov v tujini in posebej *^s^oSeb-rodnih skupnosti v sosednjih državah. V P ga" nih oblikah dela v skupščini bomo naše dr jj, ne v tujini pritegnili k odločanju o 1315	{e.
vprašanjih. Čaka nas še mnogo dela, to ^aj formskih procesov se ne da ustaviti. Po jgjik0 ni. Potrebujemo le čas in mir, da bi Ji uresničili v korist naših ljudi.

Z živahne petkove tribune v mali dvorani gledališča v Kopru
O prenovi Unije Italijanov Istre in Reke poslej bistveno drugače
KOPER — V vrstah avtohtone italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji poteka široka javna razprava o Prenovi njene osrednje organizacije, ki je danes stara 45 let. Novi časi in drugačne razmere terjajo tudi njene spremembe. Sodobna Unija Italijanov aaj bi postala enotna, prožna organizacija, sposobna predstavljati vse pripadnike te narodnosti v obeh republikah in tiste, ki se tako počutijo; tako, da bi vsak posameznik v njej našel tudi mesto zase. Delovna skupina v Predsedstvu Unije je pripravila teze za reorganizacijo in te predloge v posameznih Skupnostih Italijanov tudi ocenjujejo in vrednotijo.
Napovedujejo nestrankarsko, ne pa tudi apolitično organizacijo; privabila uaj bi Italijane in še t. i. "mestne" prebivalce skupnega istrskega prostora. Prav s tem predlogom pa se mnogi razpravljalo niso strinjali, tako na Reki, v Umagu, kjer so se še posebej zavzeli za večjo avtonomijo šol z italijanskim učnim jezikom, ob tem pa še v Galižani pri Pulju za obvezni preizkus poznavanja italijanskega jezika Pred vstopom v osnovno šolo.
V dosedanjih razpravah so v posa-uieznih sredinah predlagali tudi profesionalno opravljanje predsedniške na-t°ge, zatem preselitev sedeža Unije z Reke v Pulj, kjer se Italijani tudi sicer Počutijo odmaknjene, saj so ustanove Uarodnosti večinoma na reškem in koprskem območju. Iz Pulja predlagajo tudi preimenovanje organizacije v Kulturno in gospodarsko zvezo Italija-hpv v Jugoslaviji. Zelo konkretni so bdi pri obravnavi tez še v Galižani, kjer so opozorili na aktivnosti pred uližnjim popisom prebivalcev in na ^v°jezičnost. Ponekod so dodali pobu-tJo o odpravi konzuli, teritorialnih
Skupnosti Italijanov, ki niso opravičile obstoja, skoraj soglasne so bile samokritike Skupnostim in njihovemu delu. Odziv razpravljalcev nedvomno potrebuje potrebo in želje po drugačni Uniji Italijanov Istre in Reke, ob tem, da so njenemu dogoletnemu delu marsikje spodbudno pritrdili. Pomeni torej, da gre vendarle za nek razvoj in ne za spremembe zaradi morebitne neučinkovitosti in slabega dela doslej!
Celotna javna razprava v reorganizaciji je temeljila v oceni tez delovne skupine, torej tako imenovanega "uradnega" modela- sprememb. Gibanje za ustavodajno skupščino, pobudniki zanj so pripadniki italijanske narodnosti na Reki, pa so pripravili svoje predloge. Pričakovati bi bilo ustvarjalno obravnavo obeh in morebiti še tretjega ali več predlogov, toda ne! Vodstvo Unije je gluho za alternativne pobude, so prizadeto ugotavljali na petkovi javni tribuni v Kopru, ki so jo pripravili obalna Konzulta, Skupina 88 in Gibanje za ustavodajno skupščino. Slednji so svoja razmišljanja za reorganizacijo prvič predstavili na januarski skupščini Skupine 88 v Galižani in odtlej naprej pridno delali. Pripravili so poseben Manifest in v 23. točkah zapisali svoje poglede in zahteve. V odprtem pismu so jih v začetku letošnjega januarja naslovili tudi Predsedstvu Unije, vendar doslej niso dobili odgovora. Podoben je bil odnos db Skupine 88, so na koprski tribuni opozorili njeni člani!
V čem se razlikujeta "uradni" in alternativni koncept prenove: Delovna skupina Unije je za dvodomno skupščino z zborom 30. delegatov Skupnosti Italijanov in 32. iz ustanov, ki služijo potrebam narodnosti. Gibanje predla-
ga le en zbor delegatov celotne narodnostne skupnosti, izvoljenih teritorialno v neposrednih in tajnih volitvah, z možnostjo več list in političnih programov. Unija bi morala naj bi predstavljala vse struje, gibanja in skupine znotraj narodnosti. Predvsem pa se člani Gibanja za ustavodajno skupščino zavzemajo za daljšo razpravo, za organizacijo trajne okrogle mize vseh zainteresiranih, po vzoru Poljske, s skupno določitvijo "pravil igre"! Cilj jim je ustavodajna skupščina, ki bo pripravila statut in program nove organizacije, z vso odgovornostjo in profesionalnostjo. V podrobnosti so izdelali tudi svoje poglede na gospodarsko dejavnost narodnostne skupnosti, ki si mora za svoj obstoj in razvoj zagotoviti lastne ekonomske temelje! V tribuni sodelujoči predstavniki Italijanov na slovenski Obali so v alternativnih predlogih Gibanja našli veliko zanimivih zamisli, v Skupini 88 pa so ugotovili, da zaradi nezaupanja in nobene volje za dialog izgubljajo vsi - v smislu "psi lajajo, karavana gre dalje".
Petkova javna tribuna v mali dvorani koprskega gledališča je še enkrat opozorila na razlike v položaju in pravicah Italijanov, ki žive v Sloveniji, in tistega dela na hrvaški strani. Volilna zakonodaja slednjim ne dopušča nikakršnih posebnih možnosti, medtem ko imajo v Sloveniji zagotovljena delegatska mesta v občinskih, obalni in republiški skupščini ter četrtih zborih. Sicer pa so volitve našle Unijo dokaj nepripravljeno, so še ugotovili in se zavzeli za celovito zaščito, tudi mednarodno, celotne italijanske skupnosti v Jugoslaviji, ki ne more biti prepuščena volji novih političnih sil v državi.
MIRJAM MUŽENIČ
PD: Prof. Bratina, v petek smo v Kulturnem domu slišali predavanje Milana Kučana. Kako bodo volitve v Sloveniji vplivale na našo skupnost?
BRATINA: Kot vsak važen dogodek bo tudi izid volitev vplival na razmišljanje Slovencev v Italiji. Volitve bodo veliko pomenile za Slovenijo, mislim pa, da moramo Slovenci v Italiji, ne glede na to, razmišljati predvsem, kako utrditi svoj položaj. Paradoksalno je zato za nas pomembnejša medsebojna povezanost kot pa delitev na stranke.
PD: Pri nas se v teh dneh tudi v tem smislu veliko govori o pluralizmu...
BRATINA: Pluralizem je zelo važen in dragocen. Odkar sem se vrnil v te kraje, sem ga stalno zagovarjal, kajti to pomeni, da na isti problem ljudje gledajo različno in iz različnih zornih kotov. To je dobro, ker se samo iz različnih pogledov lahko rodi prava rešitev. Umeten pa je pluralizem, ki ni izraz globokega prepričanja, pač pa le lojalnosti do posamezne politične skupine. Slabo je, če pri nas do tega prihaja, ker gredo realni interesi naše skupnosti v ozadje.
PD: V teh dneh so bila ravno ob tem vprašanju tudi nekatera ostro polemična stališča...
BRATINA: Naj povem kar odkrito: mislim, da gre v bistvu za boj na osnovi strankarske pripadnosti, za lotizacijo, kot pravijo v Italiji, resursov manjšine po strankarskem ključu. Meni se to ne zdi prav. Ne zanima me, kaj je nekdo po prepričanju, ali ima v žepu demokristjan-sko, komunistično, socialistično ali drugačno izkaznico. Lahko bi bil celo desničar... Odločilno vprašanje je, ali je na določenem sektorju ta človek sposoben učinkovito delati.
PD: V SKGZ veljate za »svobodnega misleca«. Tako vas vsaj po navadi opredeljujejo. Kako se počutite v tej organizaciji?
BRATINA: V tej organizaciji sem že dolgo. Nisem vpisan v nobeno stranko, kar pomeni, da sem v SKGZ le dobil dovolj prostora in da je organizacija dovolj pluralistična Med organizacijami, ki delujejo med Slovenci v Italiji, mi SKGZ ustreza v največji meri. Na volitvah se opredeljujem in volim za določeno stranko, v SKGZ pa imam možnost, da se pod isto streho soočam z ljudmi, ki imajo različne usmeritve in pripadajo tudi različnim strankam. Mislim, da sem imel do danes z vsemi konstruktiven pogovor. Tudi ko se med nami še ni govorilo o pluralizmu tako, kot se govori danes, je bila SKGZ že pluralistična.
So zdaj davki na vrsti?
Potem ko so nekatere vroče glave razlagale, da je program zvezne vlade usmerjen samo proti Sloveniji, ki da jo je treba gospodarsko streti zaradi povsem določenih političnih namenov, se je dokaj hitro izkazalo, da nelikvidnost, ki je naj-Prej zamajala slovensko gospodar-stv° (najbolj pa mariborski konec) zdaj grozi tudi ostalim delom države. Velikanske težave ima beograjski gospodarski bazen, izjemno Močan val plačilne nesposobnosti le pljusknil v BiH, velike težave !fna hrvaško gospodarstvo. Analiti-zdaj ugotavljajo, da je ta nelik-vidnostni val tako močan zaradi ukrepov narodne banke, ki je prepovedala bankam dajati posojila slabim plačnikom in ki je močno Podražila svoja posojila. Hkrati pa nalitiki opozarjajo, da so zdaj za-rrege večje, kot bi bile, če bi na-odna banka Jugoslavije pravočas-(° reagirala na močan odliv kapi-2ea iz bank, do katerega je prišlo v °b koncu lanskega decembra in vs Za<~etku letošnjega leta, pred-znn?. ionuarja, ker se je dank Prevei- denarja.
°bt j? te9a denarja ni potegnila iz temk PostoPno' ampak šele podi n *° Postalo jasno, da je zara-sJ^Maio odločne denarne in po-Pak ne restriktivnosti naredila na-d ali vsaj neodpustno zamudo. restPrr,ašanie je, če bi bile posledice bi Ikdvne politike kaj manjše, če tak^Podarska politika ukrepala r°čjJ.‘ u samo na monetarnem pod-ko je ^ restriktivno denarno politi-na br,n'?rnre^ vlada oziroma narod-rnanika dosegla, da je začelo pri-biu ' 0YafJ denarja. Marsikatere-sprotgetiu 9a ie zmanjkalo za danke ° • Poslovanje, saj ga tudi denai. nimajo. Ponudbe denarja na Nq beo^ tr9u namreč skorajda ni. trenutni,aiskem denarnem trgu bi do {ahko prodali vsaj milijar-Uenarj., r,-6v P° zelo visoki ceni. velika P- zmanjkalo za plače in dovon rjp	ie komajda nabralo
1° plač. naria za skromno izplači-
darskg	vplivalo na gospo-
>}aria je n aaja. Pomanjkanje de-Sal obsen Vzročilo, da se je zmanj-01e denari proizvodnje. Pomanjka-, .So se Pa le povzročilo tudi, urnirjati a ''P^ele plače ponekod zoradi tenn ■ /e najvažnejše - in fi.uetarni	tudl dil sprožen tak
ola iskati kreP - podjetja so zasolili gen otožnosti za zakrpanje Ponudbo sv-1*1 vreč z odločnejšo Kieno: bl„ ,lh izdelkov - ali bolje .Upcern tijrr? s° začela ponujati evati cene h' da 80 z-ačela zni-
v obtoku Narodna
zniževanje cen je
sicer vplivalo še marsikaj drugega: na primer konkurenčna prodaja v brezcarinskih prodajalnah, izjemno močni nakupi v tujini, močno uveljavljanje zasebnih trgovcev, strašno visoki stroški za financiranje zalog, zmanjševanje inflacijskih pričakovanj...
Toda sama restriktivnost monetarne politike je premalo. Manj denarja v obtoku lahko povzroči verižno reakcijo plačilne nesposobnosti v gospodarstvu. Lep primer za to je Bill, kjer se je ta nelikvid-nostni plaz sprožil z zahtevo bosanskega elektrogospodarstva, da naj mu zeniška železarna poravna račune za porabljeno elektriko. Ker je železarna plačilno nesposobna (slabo poslovanje, a tudi sama železarna ima veliko neporavnanih terjatev) in ker je zahtevala od drugih, da ji tudi poravnajo zapadla plačila, se je začelo gospodarstvo razbijati ob finančnih čereh. Ker Markovič ne da denarja iz primarne emisije (Tega ne boste dobili pod nobenimi pogoji, pravilno vztraja predsednik zvezne vlade!), so ga začeli sikati na vseh koncih in odkrili so, da ga je največ v -javnih službah. Da so torej proračuni dokaj napolnjeni, da so dokaj obilni tudi najrazličnejši skladi in da javnim službam niti ne gre tako slabo...
Prav tu pa je srž. Veljko Bole je v svoji raziskavi prav ta teden opozoril, da bo treba hitro ukrepati prav na davčnem področju. Podobno so opozarjali tudi drugi teoretiki in praktiki vedoč, da se v obdobju, ko se inflacija umirja, stekajo iz gospodarstva v proračune negospodarstva enormno velike količine denarja, saj so davčne stopnje ostale iste kot v obdobju hiperinflacije, ko je bilo prav zaradi hiperinflacije treba prispevne in davčne stopnje nenehno zviševati, da se je ohranjala kolikor toliko realna vrednost teh finančnih virov. Zdaj je treba davčne stopnje hitro zmanjšati (Veljko Bole je izračunal, da jih je možno hitro zmanjšati za pet do deset odstotkov), da bi se denar začel vračati v gospodarstvo, ki ga tako zelo potrebuje in ki ga ne more dobiti na star, inflacijski način.
Vlada sicer temu nasvetu pritrjuje, toda storila ni še ničesar, razen tega, da je obljubila, da bo zmanjšala nekatere davčne stopnje in z denarjem iz proračuna začela spodbujati izvoz. Veliko časa pa ji ne preostane več.
JOŽE PETROVČIČ
Obisk delegacij ZKS-SDP in SZS pri socialistih avstrijske Štajerske
Svetovalec FJK B. Brezigar v Deželi Baskov o Slovencih
TRST — Svetovalec Slovenske skupnosti pri deželni skupščini Furlanije-Julijske krajine Bojan Brezigar se je mudil v preteklih dneh v Baskovski deželi -Baskiji, kjer je sodeloval na zasedanju o človeških pravicah in samoodločanju ljudstev, ki so ga priredile baskovske politične sile v Donostii-San Sebastianu. Brezigar je ‘razgrnil poročilo na danes sila aktualno temo "Primer Slovenija: kakšna samoodločba?"
Najprej je orisal zdajšnje družbeno-politične in gospodarske razmere na Slovenskem, ki jih označuje predvolilno vzdušje, in se še posebej zaustavil pri problemu zaostrovanja odnosov s Srbijo. Zatem se je dotaknil seveda tudi položaja slovenskih narodnostnih skupnosti, ki živijo zunaj meja Slovenije. Pri tem je izrecno poudaril, da slovenske manjšine na italijanskih, avstrijskih in madžarskih tleh ne uživajo vseh tistih pravic, kakršne izhajajo iz ustavnih določil držav, v katerih prebivajo.
Na vprašanje, ali utegne postopek demokratizacije v Sloveniji prispevati tudi k nadaljnjemu boljšemu razvoju slovenske manjšine v Italiji, je Brezigar odgovoril pritrdilno. Z izoblikovanjem političnih strank in z uvajanjem večstrankarskega demokratičnega sistema, je pripomnil, bo potrebno prerasti ideološka razlikovanja, ki so bila dolga leta značilna za odnose med vodstvom slovenske republike in čezmejno manjšino, po drugi strani pa ne bodo mogli uradni dejavniki in javnost pri zasledovanju nekih posebnih ciljev več izenačevati te manjšine z določeno politično usmeritvijo.
Deželni svetovalec Brezigar je imel v Donostii tudi dolg sestanek s španskim senatorjem Josejem Luizom Alvarezom Emperanzo - znanim z vzdevkom Txillardegi in izvoljenim na listah Baskovske stranke - ki je bil leta 1959 med ustanovitelji političnega gibanja ETA. Senator je seznanil Brezigarja z vsebino resolucije o samoodločbi, ki jo je odobril baskovski parlament 15. februarja letos.
Nazadnje je Bojan Brezigar obiskal šolski center v občini Oiartzun, ki leži nedaleč od Donostie in šteje 10.000 prebivalcev. Center obiskuje več kot 700 šolarjev, gre pa za tako imenovano "ikastolo", to se pravi za privatno šolo z baskovskim učnim jezikom, ki pa jo osrednja španska oblast uradno priznava in tudi finančno podpira.
Drago Mirošič slavi
Za Primorski dnevnik ni vsakdanja stvar imeti prijatelja in nekdanjega sodelavca v visokih diplomatskih sferah. Posebno še, ko gre za Draga Mi-rošiča, nekdaj sežanskega sodnika, znanega javnega delavca, šefa kabineta predsednika slovenske vlade, namestnika republiškega ministra, jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu in sedaj pomočnika zveznega ministra za zunanje zadeve.
Čeprav so ga visoki diplomatski posli že pred časom odvedli v Beograd, v samo centralo jugoslovanske zunanje politike, vendarle ni pozabil, od kod je doma. Še vedno ga prav lahko srečaš med našimi ljudmi tostran in onstran meje. Za vsakogar to ne more biti nič drugega kot veselo, resnično prijateljsko in tudi koristno srečanje.
V dnevih, ko si na pleča nalaga peti križ, želimo Dragu Mirošiču, da bi takšen ostal še nadaljnjih petdeset let, pa čeprav ga ambasadorske poti utegnejo vsaj začasno popeljati daleč od nas.
GRADEC — Tri ure informacij, vprašanj in odgovorov: tako je bilo v modrem salonu graške kongresne palače, ko sta bili v gosteh pri socialistih na avstrijskem Štajerskem delegaciji ZKS-SDP in SZS pod vodstvom dr. Cirila Ribičiča in Jožeta Smoleta. Štajerske socialiste (zvezne in deželne poslance) je vodil predsednik dr. Peter Schachner. Predvolilni čas je očitno razgibal mednarodne stike vzdolž meja republike Slovenije: štajerski socialisti so se pogovarjali v petek s predstavniki ZKS-SDP in SZS, jutri pa pride v goste predsednik socialnih demokratov in Demosa dr. Jože Pučnik. Prav tako jutri pa bo v Ljubljani na obisku pri ZKS-SDP predsednik koroških socialistov dr. Ambrozy.
Dr. Schachner je omenil relativno dobre sosedske odnose med Štajersko in Slovenijo, nato pa opozoril, da prehod v odprto družbo prinaša tudi probleme: več pluralizma, strankarstva in trga ogroža oz. spreminja obstoječe strukture, stara legitimnost ne velja več, nova še ni zasidrana. Socialna demokracija je imela zgodovinsko varovalko v kritiki zaprte realsocialistične države, nastajajoča pluralistična družba na tržni osnovi pa terja tudi vgraditev socialnih varovalk. Internacionalni pogledi socialne demokracije so navzkriž z nacionalizmom.
Predsednika Ribičič in Smole ter Bojan Požar in Željko Jeglič so odgovorili na več vprašanj. Kakšna je usoda samoupravljanja v tržni družbi? Kako bo z lastnino? Ali imajo vsi udeleženci volilnega boja enakopravne možnosti? Kako je z nevarnostjo slovenskega nacionalizma kot odziva na srbskega? Kako ste prišli do katastrofalne inflacije? Kako je z razširitvijo mejnega pasu v pristojnosti JLA?
Smole: Vsi nacionalizmi so zelo nevarni, odnosi so se začeli kvariti z nastopom srbskega nacionalizma, z geslom "Močna Srbija - močna Jugoslavija". Ribičič: Krepitev nacionalizmov ni sporna, pripisujemo jo zlasti posledicam centralističnih, dogmatskih pritiskov iz dela Jugoslavije. Mejni pas, obramba, JLA: V dogovoru z drugimi strankami želimo preprečiti širjenje mejnega pasu, pravi Ribičič. Prepričan sem, da to ne bo sprejeto v zvezni skupščini. Obrambno vlogo JLA je treba postopoma zožiti na varovanje navzven, ne da bi še naprej bedela nad notranjimi političnimi zadevami. Potrebna je depolitizacija JLA, a ne na vrat na nos. Smole meni, da je treba bistveno zmanjšati stroške za tekoče vzdrževanje JLA; ta naj se odpove neživljenjskim projektom kot izdelavi nadzvočnega bojnega letala. Zahtevamo, da bi vojaki iz Slovenije služili vojsko doma oz. na Hrvatskem.
JOŽE ŠIRCELJ
Javna razprava devinsko-nabrežinskih socialistov
Projekt za Sesljati: potrditev enkratne razvojne priložnosti
Na zadnji seji občinskega sveta pred razpustom
Zgonik: odobrena proračun in načrt za metanizacijo
Projekt za Sesljanski zaliv je nedvomno največja razvojna priložnost za devinsko-nabrežinsko občino, vendar je pri njegovem uresničevanju nujno upoštevati, da bo krojil usodo tega območja kar za kako stoletje naprej. Zato ga je treba resnično temeljito premisliti, prediskutirati in potem sprejeti kot dokončno izbiro, ki bo nujno vplivala na vse ostale potencialne razvojne iniciative. Od tod torej tudi izredno težak »porod« vsega tiste-ga, kar razumemo pod izrazom turistična preobrazba Sesljanskega zaliva in kar pomeni predvsem uskladitev javnih in zasebnih interesov, skrb za najvišjo raven zaščite naravnega okolja in za družbeno in ekonomsko urav-novešenje občinskega ozemlja.
Približno tako bi lahko uokvirili dobro obiskano javno razpravo, ki jo je devinsko-nabrežinska sekcija socialistične stranke včeraj dopoldne priredila v športno-kulturnem centru v Vi-žovljah. Nanjo so nabrežinski socialisti povabili svoje vidne javne upravitelje in politike, kot tudi predstavnike drugih političnih in družbenih sil v občini. Po uvodnih besedah pokrajinskega tajnika Alessandra Perellija je govoril tajnik devinsko-nabrežinske sekcije PSI Alfredo Burger, po mnenju katerega bi moral razvoj Sesljanskega zaliva pomeniti začetek gospodarskega preporoda občine, ki je danes v precejšnji meri samo »spalnica« za tiste, ki so sicer zaposleni zunaj občine. Načelnik svetovalske skupine v de-vinsko-nabrežinskem občinskem svetu Vittorino Caldi je nato obnovil zgodovino dogajanj okrog Zaliva od osvoboditve in podčrtal, da se je PSI vedno dosledno zavzemala za njegov turistični razvoj in da je njeno stališče še danes nespremenjeno. Podpredsednik
deželne uprave in odbornik za turizem Gioacchino Francescutto je projekt za Sesljanski zaliv ocenil kot strateško pomemben ne samo s krajevnega in deželnega vidika, temveč tudi v širšem severnojadranskem prostoru, kjer se po svoji zamisli visoko kakovostnega turizma s skrbjo za okolje in kvaliteto voda povezuje s podobnimi projekti Dežele Veneto in z načrti za turistični razvoj Brionov.
V razpravi ni mogel manjkati niti glas protagonistov tega razvoja, in sicer v prvi vrsti predsednika družbe Finsepol Ouirina Cardarellija. Zaščita naravnega okolja je integralni del projekta za Sesljanski zaliv - je poudaril - in doslej smo vedno upoštevali vse resne predloge (kadar ni šlo, kot v zadnjem času, za prave tvoj ne napovedi« po tisku) v tem smislu, saj noben načrt ni tako brezhiben, da ga ne bi bilo mogoče izboljšati. Neodvisni občinski svetovalec Marino Vocci je v svojem posegu opozoril predvsem na potrebo po ovrednotenju teritorija in po integraciji turističnega razvoja z naravnim bogastvom, medtem ko je predsednik JK Čupa Marino Košuta opozoril na vlogo in prizadevanja navtičnih združenj, ki delujejo v Zalivu, in poudaril, da Sesljan ne sme postati »menjalno sredstvo za dosego političnih ravnovesij«. Načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti Martin Brecelj je pozdravil iniciativo PSI in priznal, da je stranka v zvezi s Sesljan-skim zalivom vedno zastopala konstruktivna in odgovorna stališča. Opozoril je na izreden pomen projekta in ugotovil, da je zaključek prve faze njegovega uresničevanja lahko predmet zadovoljstva, medtem ko je zadnje polemike v zvezi z razvojem Sesljanskega zaliva ocenil kot demagoške
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
Izvaja Bogdana Bratuž
Danes, 18. t. m., ob 18. uri v dvorani I. Gruden v NABREŽINI
Uprava občine Dolina sporoča, da bo
34. OBČINSKA RAZSTAVA VIN
od 5. do 8. maja 1990
v sklopu tradicionalne Majence v Dolini
in vabi vinogradnike, da se prijavijo na razstavo do 24.'t. m.
Prijave sprejema občinsko tajništvo od 9. do 12. ure, tudi po tel. na št. 228110, 228127 in 228392.
izredni POPUSTI ^
grafikah
_ ■ _	in folklornih predmetih
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst - Ul. sv. Frančiška 20	do 31. MARCA
BORB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
VABILO
DELNIČARJEM
na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicu dne 23. marca 1990 ob 9. uri in v drugem sklicu
V SOBOTO, 24. MARCA 1990
v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 ob 9. uri z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega sveta;
2.	poročilo nadzornega odbora;
3.	predstavitev bilance poslovne dobe 1989 in zadevni sklepi;
4.	določitev sejnine upraviteljem in honorarja nadzornikom;
5.	imenovanje članov družbenih organov.
V smislu člena 4 zakona št. 1745 z dne 29. decembra 1962 se smejo udeležiti občnega zbora s pravico do glasovanja tisti delničarji, ki so položili delnice pri sedežu družbe vsaj pet dni pred občnim zborom.
Upravni svet
in lažne, saj po njegovem mnenju s takim načinom ni mogoče ščititi interesov prebivalstva.
Zaključek razprave je pripadel deželnemu odborniku za prostorsko načrtovanje Gianfrancu Carboneju, ki je podrčtal, da je sicer PSI v devinsko-nabrežinski občini opozicijska stranka in da zavezništvo med SSk in KD obsoja kot škodljivo, vendar da zaradi tega nima predsodkov, kadar gre za dobro opravljeno delo. »Ni res, da je vse, kar počnejo tisti, ki so na oblasti, slabo,« je dejal, »zato naša opozicija ne izključuje konsenza pri nekaterih temeljnih vprašanjih.« Pri tem je Carbo-ne mislil tudi na komaj začrtan osnutek konvencije med Občino in družbo Finsepol. Ustavil se je nato pri bistvenih problemih, ki jih bo treba rešiti: pri usklajevanju upravičenega podjetniškega interesa z javno vlogo Zaliva, pri odnosu (predvsem ekonomskem) med Sesljanom in njegovim zaledjem in pri potrebi po izgradnji pomožnih infrastruktur, kot so ceste, servisni centri ipd. Posebej se je pomudil tudi pri prostornini načrtovanih gradenj in jih ocenil kot povsem sprejemljive, saj so neprimerno manjše od tistih, ki jih je predvideval občinski regulacijski načrt iz leta 1986. S političnega vidika pa je dodal, da je razvoj Sesljanskega zaliva v splošnem interesu in da je torej potrebno in nujno sodelovanje med javnim in zasebnim, ki ga bo v veliki meri olajšala tudi omenjena konvencija med Občino in družbo Finsepol. Odgovorno obnašanje socialistov na deželni in krajevni ravni pa je Carbone ob koncu svojega posega utemeljil tudi s čisto odkrito vglilno noto, saj je dejal, da je njihov namen zgraditi perspektive za novo upravo v devinsko-nabrežinski občini, (vb)
Na četrtkovem zasedanju, ki je bilo zadnje in eno najdaljših v iztekajoči mandatni dobi, je zgoniški občinski svet sprejel vrsto zelo pomembnih sklepov, med katerimi izstopajo odobritev proračuna za tekoče finančno leto, odobritev načrta in konvencije za napeljavo metanskega omrežja, ustanovitev socialno-skrbstvenega območja s sedežem v Nabrežini in odobritev prve faze del za adaptacijo centra za pospeševanje kmetijstva.
Proračun za finančno leto 1990, ki ga je župan predstavil in podrobno orisal na predzadnji seji, je Igor Milič v imenu napredne liste pozitivno ocenil, ker je pravilno in smotrno pripravljen ter kljub izdatnemu krčenju državnega nakazila zagotavlja osnovne socialne storitve. Kritično oceno pa je izrazil načelnik Slovenske skupnosti Srečko Gruden, ki je očital upravi zamudo pri predstavitvi proračuna, ki je napihnjen, in ga primerjal "sanjski knjigi" z ozirom na neuresničljivost raznih naložb. Določene pobude bi z ozirom na vse manjše razpoložljivosti lahko postale dvorezen nož. Obrazložil je tudi nasprotovanje prekritju rokometnega igrišča, ki bi lahko bilo začrtano v obstoječi telovadnici, če bi načrtovalec svojčas pravilno izdelal načrt. Gruden je kljub negativni globalni oceni napovedal vzdržavnje Slovenske skupnosti, ker proračun le vsebuje nekatere koristne socialne postavke.
Župan Budin je v repliki preciziral, da je bil državni finančni zakon odobren komaj 28. februarja, in zato ni bila odobritev proračuna prej na dnevnem redu. Kar zadeva očitek o pretirani napihnjenosti pa je ugotovil, da je občina upoštevala v proračunu vse realne potrebe, uresničitev mno-
Mamtonska zadnja seja občinske skupščine
Tudi na Repentabru odobrili proračun
Na maratonski seji, ki je bila zadnja v iztekajočem mandatnem obdobju, je v petek repentabrski občinski svet soglasno izglasoval proračun za finančno leto 1990 in triletni programski načrt. Župan Pavel Colja je podrobno orisal in utemeljil vse postavke, ki zadevajo tekoče izdatke in naložbe, uresničitev katerih je vezana na dodelitev prispevkov. Na predlog Slovenske skupnosti so manifestativno vključili tudi postavko, ki predvideva doklado uslužbencem za dvojezično poslovanje, o legitimnosti katere se bo v kratkem izreklo deželno ustavno sodišče. Po dograditvi Kulturnega doma na Colu je iz občinskega sveta izšel poziv, naj bi se še bolj razgibalo kulturno udejstvovanje.
Tudi repentabrski občinski svet je odobril osnutek pogodbe s družbo SI-MET iz Pavie, ki bo predvidoma v dveh letih poskrbela za metanizacijo in napeljala 12 kilometrov cevi v Rep-nu, na Colu in pri Fernetičih. Metansko omrežje bo stalo približno 2 milijardi lir, računajo pa na 300 uporabnikov, ki bodo za prvih 12 metrov napeljave plačali 270 tisoč lir, za vsak nadaljnji dolžinski meter pa 25 tisoč lir.
Repentabrska občina je pristopila h konzorciju socialno-skrbstvenega okrožja, ki bo imel sedež v Nabrežini in v katerem so zastopani tudi devinsko-nabrežinska in zgoniška občina ter rajonski svet za Zahodni Kras.
Sklepali so tudi o cenah storitev, ki jih zagotavlja Občina. Nespremenjene bodo tarife za refekcijo in za smetarsko službo. Za tisoč lir na uro so povišali ceno za uporabo telovadnice, za 30 odstotkov pa bo višji davek na občinske koncesije.
V svojem poročilu se je župan Colja, najprej z občutenimi besedami, spomnil bivšega predsednika republike Sandra Pertinija. Zatem je sintetično podal okvirno poročilo o delovanju v petletnem obdobju in "ugotovil, da so za opravljena, oziroma razpisana javna dela porabili milijardo in 700 milijonov lir in za dragoceno pomoč se je zahvalil predvsem tehničnemu uradu ter tajništvu. Občina ima dobro stopnjo storitev in relativno, dobro finančno strukturo. Med nalogami, ki niso
bile izpeljane, je župan navedel revizijo regulacijskega načrta, ki ni bila opravljena, in z njo se bo morala soočiti nova uprava, da zagotovi razvoj na temeljih zaščite teritorija in spodbujanja dejavnosti domačega prebivalstva. Treba bo tudi omejiti širjenje tovornega postajališča pri Fernetičih in ustanoviti obrtniško cono. Colja je tudi obžaloval, da nista pokriti dve delovni mesti v organiku zaradi spornega zakona o zaposlovanju. Z zadovoljstvom je končno ugotovil, da so bili odnosi s Slovensko skupnostjo skoraj optimalni, tako da je bilo sodelovanje dobro in se je ustvarilo novo zdravo vzdušje, ki je botrovalo kakovostnejšemu upravljanju v korist celotne skupnosti, (bs)
Od torka v Rossettiju
V Trstu znameniti Rocky Horror Show
V torek bo gostoval v gledališču Rossetti znameniti The Rocky Horror Show, ki ga je napisal in uglasbil Richard O Brien.
Predstavo so prvič uprizorili v Londonu leta 1973, postavitev je stala borih 2000 šterlingov, uspeh pa je bil kljub temu izjemen. Kmalu so jo imenovali za muzikal leta, nato so jo ponesli v ZDA, kjer je doživela pravi triurni. Na podlagi istega teksta in glasbe so pozneje posneli prav tako znameniti film "The Rocky Horror Picture Show“.
Današnja predstava je po postavitvi dokaj različna od prve verzije, naglašeni so fantastični elementi in špektakularnost. Glasba in zgodba sta seveda isti. Mlad par se v temni in deževni noči zateče v grad, kjer sreča čudovitega nadčloveka Rockya. Zgodba se zaplete in razplete med ironičnimi, humornimi in erotičnimi pripetljaji. Predstavo je režirala Vivyan Ellacott, koreografijo pa je izdelala Loraine Porter.
gih izmed teh pobud pa je seveda ve* zana na prispevek, ki ga bodo ustanove dodelile na podlagi predloženih prošenj. Župan se je ob koncu mandata izrecno zahvalil svetovalski skupini Slovenske skupnosti za pozitiven odnos in tvorno sodelovanje, ki je obogatilo delo uprave. Proračun so nato odobrili z glasovi napredne liste.
Prebivalcem zgoniške občine se v bližnji bodočnosti obeta možnost priključitve na metansko omrežje, kar bo vsekakor predstavljalo veliko pridobitev. Med raznimi ponudbami je bila izbrana tista, ki predvideva metanizacijo vseh vasi v občini. Strošek bo za 28 kilometrov napeljave in za 700 potencialnih uporabnikov znašal skoraj tri milijarde lir. Občina bo odstopila podjetju vse prispevke, ki jih bo v ta namen prejela od deželne uprave, zasebniki pa bodo za prvih 12 metrov priključka plačali 270 tisoč lir. Za vsaki nadaljnji meter pa po 25 tisoč lir. Kljub nekaterim pomislekom, če je vmesno sprejemati tako važen sklep na zadnji seji in ker bodo nekateri občani v prvi fazi prikrajšani zaradi razpršenosti hiš, je občinski svet soglasno odobril načrt in konvencijo s podjetjem.
Občina Zgonik je v skladu z deželnim zakonom 33/88 pristopila k social-no-skrbstvenemu območju s sedežem v Nabrežini, kamor bodo gravitirali tudi prebivalci devinsko-nabrežinske in repentabrske občine ter rajonskega sveta za Zahodni Kras. Odbornica Tamara Blažina je obrazložila, da gre za pomembno ' decentralizacijo pristojnosti in pričakujemo lahko učinkovitejše delovanje službe.
Zelena luč se je ob nasprotovanju Slovenske skupnosti prižgala tudi za ureditev centra za pospeševanje kmetijstva - enoteke v Zgoniku. Odobrena je bila prva faza del na osnovi razpoložljivega denarja iz Sklada za Trst in bencinskega sklada pri Trgovinski zbornici.
Na začetku seje se je župan Miloš Budin najprej spomnil bivšega predsednika republike Sandra Pertinija, nakar je podal v glavnih obrisih pregled opravljenega dela v petletnem mandatnem obdobju. Po zahvali svetovalcem za dragoceni doprinos je ugotovil, da sta bila dosežena osnovna cilja, ki si ju je uprava zastavila, in sicer ohranitev naravnega razvoja v tej kraški občini in stimulacija razvoja občine po svojih pristojnostih v duhu splošnega razvoja. Novi regulacijski načrt, katerega bodo v kratkem dopolnili z manjšo varianto, se je izkazal kot učinkovit urbanistični instrument. Naštel je vrsto javnih del, ki jih je Občina uresničila, zataknilo pa se je pri najemu posojila za potenciranje omrežja javne razsvetljave zaradi ne- • zaslišane birokratske površnosti osrednje Hranilnice in posojilnice v Run11' ki je s priporočenim pismom dosta^' Ijeno dokumentacijo že dvakrat "izg11" bila". Zaradi tega je pod vprašajem takojšnja realizacija parka in dveh p°' kritih balinarskih igrišč v Samatorci. uredili pa so knjižnico v Saležu, vašk0 hišo v Repniču, prispevali za gradnj0 kulturnega doma pri Briščikih in igriš' ča v Gabrovcu. Ceste so v dobrem stanju in poljske poti bodo v kratkem pričeli čistiti člani zadruge Volnik. novo je bila organizirana socialna služba za pomoč ostarelim in prizadetim osebam, upokojencem pa so omo-
gočili letovanje. Veliko skrb je uprava
------*-i_ ».i-, * —	j_i— —ani'
posvečala šoli in vrtcu, dobro orga: zirani prostovoljni gasilski enoti Pa bodo v kratkem uredili sedež. Na koncu je župan še omenil pobude za uveljavljanje slovenskega jezika (doklad uslužbencem za dvojezično poslovanj in za priznanje globalnega zaščitneg8 zakona). V ta namen je pozval svetovalce, naj se v soboto, 24. marca, udeležijo zbora slovenskih izvoljen1*1 predstavnikov v Špetru.
Župan je zatem odgovoril svetova cem na vprašanja v zvezi s čiščenj6*1
cest in vzdrževanjem zidov, s pom® kanjem dvojezičnih napisov na cesti in na pisno vprašanje o grad0'/
nj'
avtm
nem dovoljenju za obnovitev h**® a Saležu, ki je bilo po presoji žup3*1^ izdano povsem pravilno, zakonitem^ lastniku. Na koncu je Budin izrazil z Ijo, da bi tudi po majskih volitvah m1., v občinskem svetu zastopane iste P° tične komponente.	j}. S-
KOZMETIKA 90
Opčine - Narodna ul. 118 Tel. 212061
NOVOSTI ZA POMLAD-POLETJE 19%
Novi modni preparati za šminkanje kozmetične firme SHISEIDO.
Za odstranjevanje celulitisa učinkovit preparat MULTI MINCEUR ANTI CAPiTON znane firme CLARINS.
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov •
UPRAVA:
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4
Ul. sv. Frančiška 38
TRST - Tel. 768667 - 77200^
Položaj naj bi se do torka normaliziral
Danes konec stavke šoferjev tovornjakov
Danes zjutraj se bo zaključila stavka malih lastnikov tovornjakov, ki je imela po vsej Italiji hude posledice. Ko so šoierji zapustili sedeže svojih tovornjakov in prekrižali roke, je začelo srce države počasneje utripati, kot da je počila pomembna žila.
Od danes bodo torej tovornjaki pričeli dovažati bencin izsušenim črpalkam, na trge bodo pripeljali sadje, zelenjavo, meso in druga živila, v tovarne pa bodo ponovno vozili surovine. Prav zaradi težkega položaja v vsej državi je namreč vlada izjemoma dovolila vožnjo tovornjakov tudi na današnji praznični dan. Računajo, da bi se moral položaj do torka skoraj povsem normalizirati, do takrat pa bo potrebno še nekaj potrpljenja, saj je nemogoče v nekaj urah nadoknaditi zamujeno.
V Trstu so bile posledice stavke lastnikov tovornjakov deloma omejene. Predvsem ni bilo večjih problemov z bencinom. Večino tržaških črpalk je sicer pestila (in še Pesti) suša, Tržačani pa so lahko šli po bencin v sosednjo Slovenijo, kot "v starih časih" pred uvedbo bencinskih bonov. Na obmejnih prehodih so bile zato vrste avtomobilov precej daljše (ponekod tudi do dva kilometra), včerajšnja sobota je bila seveda poglavje zase, saj so ponovno zabeležili invazijo jugoslovanskih kupcev, tako da je bila gneča na obeh straneh obmejnih prehodov. Vsekakor je Trst glede bencina izjema; v nekaterih italijanskih mestih so ga prodajali na črni borzi in to za drag denar. Več težav je bilo v našem mestu s sadjem in zelenjavo, vendar niso zabeležili očitnih špekulacij na cenah. Težave pa so imele tudi nekatere tržaške tovarne, ki so jim zhanjkale zaloge surovin; tudi zanje velja, da jih bodo primerno založili jutri in pojutrišnjem.
Lastniki tovornjakov od danes ne bodo stavkali več |n ne bodo več postavljali blokad pred naftnimi rafinerijami in skladišči, to pa žal še ne pomeni, da so vse težave mimo. Sindikati so namreč že sedaj napovedali, da so pripravljeni na novo stavko. Zahtevajo namreč neposredna pogajanja in če bo vlada gluha na njihove zahteve, bodo spet prekrižali roke 14. maja. Takrat pa bo verjetno še mnogo huje, saj napovedujejo kar petnajstdnevno stavko. To bi bil seveda pravi šok za ljudi in naravnost neznosen udarec za celotno italijansko gospodarstvo, saj je znano, da v Italiji prevažajo veliko večino blaga s tovornjaki.
Občinski uslužbenci manifestirali tudi včeraj
Z bobni in piščalkami proti gluhosti Občine
Protestni val tržaških občinskih uslužbencev se iz dneva v dan stopnjuje, tako kot se stopnjuje njihova jeza nad gluhostjo občinske uprave, ki naj ne bi upoštevala njihovih ekonomskih zahtev in bi imela celo namen temeljito krčiti proračun za izdatke v korist osebja. Občinski uslužbenci so tako ponovno manifestirali včeraj z izredno hrupno manifestacijo pred županstvom na Trgu Ubita, katere se sicer niso udeležili tako množično kot petkove povorke po mestnih ulicah, in s katero so na metaforičen način želeli premagati gluhost občinskih upraviteljev. Pred županstvom se je namreč zbrala številna skupina, ki je nekaj ur z bobni in piščalkami opozarjala mimoidoče na svoje zahteve, ter motila delo v občinskih uradih (na trgu pa so razstavili tudi velike informativne panoje z utemeljitvami svojega protesta).
O protestu občinskih uslužbencev so včeraj sindikati CGIL, CISL in UIL poslali "odprto pismo", s katerim želijo pojasniti občanom razloge protesta in se jim opravičiti za vse nevščenosti, ki jim jih povzročajo vsakodnevne stavke . »Gre za kategorijo,« piše v pismu, »ki je večkrat tarča kritik in obtožb, a ki dejansko poganja občinski stroj in zagotavlja občanom na desetine neobhodno potrebnih javnih storitev. Občinski uslužbenci so edina tarča nezadovoljstva občanov, ki iščejo razloge za slabo delovanje javnih storitev v posameznem uslužbencu, v smetarju, mestnem redarju, učitelju ali uradniku. Po našem mnenju bi morali globlje preučiti probleme. Tako bi ugotovili, da so za številne pomanjkljivosti v veliki meri odgovorni tisti, ki imajo nalogo, da odločajo, vodijo in torej da upravljajo.« Sindikati nadalje ugotavljajo, da že več let zahtevajo boljše storitve in da je uprava v preteklih letih pristala tudi na več sporazumov, ki pa jih v resnici ni nikoli spoštovala. Poleg tega poudarjajo sindikati, da njihove zahteve niso samo ekonomskega značaja. Že več let namreč zahtevajo, naj Občina preuredi občinske storitve ter naj bolje in učinkoviteje izkoristi osebje in sredstva. »Občinska uprava si vsak dan zamisli novo veliko javno delo,« pišejo nadalje sindikati, »a ni sposobna zajamčiti niti primerne smetarske službe, nasprotno, saj tako, da daje v zakup zasebnikom storitve (kot je smetarska služba, ki se bistveno ni izboljšala), porabi še več denarja.«
Zato sindikati občinskih uslužbencev želijo, da bi občinska uprava pristala na soočenje o vprašanju organizacije dela. V ta namen bodo tudi v prihodnjih dneh uprizorili nove manifestacije, s katerimi naj bi informirali občane o razlogih svojega protesta.
Na povabilo slovenskih upraviteljev v FJK
Obisk predsednikov ljubljanskih občin
Na Opčinah je voda pitna
Občinsko podjetje ACEGA sporoča, da so izvedli vse potrebne analize vode na Opčinah, v Ul. Fiordalisi in Ul. Cip-ressi, v okolici vojašnic in v kempingu Pian del Grisa. Vse analize so pokazale, da je voda neokužena. Zato, na podlagi mnenja tržaške KZE, podjetje ACEGA sporoča, da prebivalci omenjenih krajev lahko pijejo vodo brez vsake skrbi.
Na posvetu tržaške KZE
Pavel Fonda o emarginaciji v razvojni dobi
. S poročilom slovenskega psihoanali-Mka Pavla Fonde o potrebi otrok po Primernem družbenem okolju se je nadaljeval včeraj posvet, ki ga Služba za psihologijo in psihoterapijo v razvojni dobi tržaške KZE prireja na temo »Umske bolezni v razvojni dobi«.
Fonda se je osredotočil na vprašanje, ki so ga psihološke raziskave do-s'ej zanemarile, in sicer na vprašanje finske interakcije med posameznikom 'n skupino. V tem okviru je razlikoval ?hed skupinami emarginirancev, ki lrnajo neko specifično skupinsko kul-^nro (kot nekateri priseljenci iz držav tretjega sveta), in tistimi skupinami Posameznikov, ki razpolagajo s frag-jnentirano in degradirano skupinsko kulturo. Razvijati se v takem okolju je ^ otroka katastrofalna izkušnja, saj bo delikatno in potrebno ravnovesje med otrokom, družino in skupino nujno pomanjkljivo in skorajda onemogočeno.
ta način bo otroku skorajda onemogočeno, da se vključi v družbo. Po pndovem mnenju pa je mogoče pose-1 vsaj na dva načina, in sicer tako, da I prečimo razkroj obstoječih skupin, s prizadevanjem vse družbe, da po-. a9a članom že degradiranih skupin, a Se vključijo v družbo.
Posvet se bo nadaljeval 6. aprila.
Kaos v mestu, vrste na meji
30 tisoč Jugoslovanov včeraj preplavilo Trst
Takšne sobote, kakršna je bila včerajšnja, Tržačani že več let niso doživeli. Celih deset let namreč ni bilo takšnega navala jugoslovanskih kupcev. Policija in karabinjerji računajo, da je z ostran meje pripotovalo v Trst okrog 30 tisoč kupcev, ki so napolnili skoraj vse središčne trgovine, preplavili trge in ulice ter zaparkirali pločnike. Številni Jugoslovani, ki so sicer prešli mejo na tržaškem ozemlju, pa so se usmerili v nekoliko bolj oddaljene kraje, v bližnji Tržič ali v velike nakupovalne centre Furlanije.
Naval Jugoslovanov, ki je sicer pripravil veliko veselje trgovcem (pred nekaterimi trgovinami so kupci celo čakali v dolgih vrstah, da bi si priborili vstop), pa je - kot rečeno - povzročil tudi celo vrsto nevšečnosti. V mestnem središču je bilo skoraj nemogoče normalno voziti, saj so bili jugoslovanski avtomobili (ki jih zaradi stavke mestnih redarjev nihče ni odnašal ali jim prilepil globo) skoraj povsod parkirani v drugi vrsti in so na ta način znatno omejili vozne pasove. Ponekod so se z avtobusi peljali celo po prednostnih pasovih za avtobuse in taksije. Prometnemu kaosu, ki je dosegel višek med 12. in 13. uro, ko so se številni Jugoslovani spravili na pot in prispevali k oblikovanju dolgih in negibnih vrst na največjih prometnicah, pa so prispevali tudi pešci, ki so neurejeno prečkali ulice.
Nakupovalna mrzlica, kateri so se predali v glavnem prebivalci južnejših jugoslovanskih republik (Slovencev skorajda ni bilo), pa je botrovala seveda tudi dolgim vrstam na meji, v katerih so čakali tudi izredno številni Tržačani, ki pa so se peljali onstran meje tankat.
Simpozij s podtajnikom Rebullo
KD za novo politiko prostorov za kulturo
Z nastopom podtajnika pri ministrstvu za turizem in prireditve posl. Luciana Rebulle in tržaškega župana Franca Richettija se je včeraj v palači Diana končal 4. študijski simpozij o prostorih za kulturno dejavnost v Trstu, ki ga je priredila tržaška Krščanska demokracija s sodelovanjem oddelka za usposabljanje pri vsedržavnem vodstvu stranke. Osrednje poročilo je imel Roberto Damiani, medtem ko so specifične teme obravnavali Gianfranco Battisti, Carlo Milic, Nicolo Molea, Marino Lescovelli in Giuseppe Cuscito. V imenu pokrajinskega tajništva je govoril Aldo Scagnol, ki je opozoril na problematično razmerje med umetnostjo, kulturo, prireditvami in turizmom v Trstu.
Rebulla in Richetti sta v zaključku med drugim ugotovila, da bo potrebno reorganizirati strukture in prostore za kulturo ne samo v mestem središču, ampak tudi v okolici, da bi tako prišli do njihove polivalentne zasnove. V tako zasnovanih strukturah bi lahko našla mesto tudi de Henri-guezova zapuščina in celovit predlog za muzej Revoltella. Glede Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine je bila ponovljena popolna podpora stranke za rešitev njegovih problemov, ki jih gotovo ne gre meriti le v finančnih enotah, medtem ko je bilo za Gledališče Verdi rečeno, da bi moralo končno dobiti deželni značaj.
Demokrščanski posvet je vsekakor potrdil, da potrebuje naše mesto novo politiko glede prostorov za kulturo in umetnost, pri čemer morajo dobiti krajevne uprave novo vlogo in pristojnosti in se otresti modela tako imenovanih »tovarn kulture« z izključnim namenom ustvarjanja volilnega konsenza.
Prihodnje in zadnje srečanje iz tega ciklusa bo v petek, 23. marca, v gledališču S. Maria Maggiore, gost pa bo vsedržavni podtajnik KD Silvio Lega.
Jutri v Inštitutu za moderno zgodovino
Inoslav Bešker o Jugoslaviji
Ig Inštitut za srednjeveško in moderno zgodovino Univerze Trst prireja jutri ob it4ijUri na svojem sedežu v Ul. Economo 4 srečanje z Inoslavom Beškerjem, v$e1Janskim dopisnikom zagrebškega Vjesnika. Časnikar bo spregovoril o nad-ie ja®ktualni temi: »Demokracija in nacionalizem v jugoslovanski krizi«. Srečanje
,	Razpravo prireja Inštitut Gramsci
Rezultati konference o šolstvu
v0ra ul 'gramsci za ruriamjo-junjsKO Krajino organizira jutri od l/.JU v liceja F. Petrarca okroglo mizo o rezultatih nedavne vsedržavne konfe-?ila v 0 šoli. Na srečanju bodo skušali osvetliti predvsem tista vprašanja, ki so šolstv °sPredju razprave na vsedržavni konferenci, ki jo je sklicalo ministrstvo za
‘'-a Višnje okrogle mize se bosta udeležila Fiorella Farinelli, ki je odgovorna ^^hik vPrašania Pri vsedržavnem vodstvu sindikata CGIL, in deželni šolski Prof A. clr' Ottaviano Čorbi, razpravo pa bo vodil predsednik Inštituta Gramsci ' ^luseppe Petronio.
Karabinjerji prijeli enajst oseb
Hoteli so ilegalno v Italijo
ki je^ub nedavnemu dramatičnemu dogodku, ko so graničarji ustrelili Turka, 'Psjg v Pd v Italijo skupino tujih državljanov, se poskusi ilegalnega prestopanja ,	kot po tekočem traku.
^"Včerajšnjim je mejna policija ujela v bližini železniškega mejnega pre-T’ da , °Pčinah šest Egipčanov, včeraj pa so karabinjerji iz Nabrežine sporoči-‘jifcd Č0 »a območju od Fernetičev do Gabrovca zasačili kar enajst ilegalcev, i žavij 1111 ie bil° sedem Filipincev (od katerih pet žensk), trije so bili turški rU' eden Pa Jugoslovan. Po običajnih formalnih postopkih so vseh enajst J Jugoslovanskim oblastem.
Agenti preiskujejo ozadje smrti mladega narkomana

Agenti letečega oddelka so včeraj začeli s sistematično preiskavo ozadja smrti 25-letnega Alessandra Baissera, ki je umrl predsinočnjim zaradi prekomerne doze heroina v stanovanju v Ul. Molino a vapore 4, kjer je živel z materjo in bratom. Da se je zgodilo nekaj hudega, je prvi zaslutil prav pokojnikov brat. Ko se je vrnil domov, je opazil, da se je Alessandro zaprl v kopalnico, a da ne odgovarja na klice. Ta-
koj je s silo vdrl v mali prostor, kjer je z grozo ugotovil, da brat umira in da zraven leži injekcijska igla. Čeprav je nemudoma sprožil alarm, je bilo za brata že prepozno.
Reševalci Rdečega križa so mu takoj skušali oživeti srce, nato so ga prepeljali v glavno bolnišico, kjer so se zdravniki borili za njegovo življenje skoraj eno uro, a žal zaman. Fant se ni prebudil iz globoke kome.
Alessandra Baissera so lani aretirali v Milanu zaradi posesti mamil, poznali so ga tudi tržaški policijski agenti, vendar le kot zmernega uživalca mamil. Večkrat so ga tudi identificirali in to vedno v družbi mladih ljudi, ki se gibljejo v začaranem krogu mamil. V glavnem se zbirajo ali srečujejo pri Sv. Ivanu in v komprenzoriju bivše umobolnice. To ni čudno, saj je prav tam center CMAS, to je edina javna struktura, ki se ukvarja z mladimi zasvojenci in ki nudi — poleg vsega drugega — tudi metadon.
Agenti sedaj skušajo ugotoviti, kdo je nesrečnemu Alessandru prodal heroin in kdo ga je zadnji videl. V možnost, da bi si ga sam priskrbel v kakem bližnjem mestu, ne verjamejo preveč, kajti v stanovanju v Ul. Molino a vapore niso odkrili niti trohice mamila.
Danes so se mudili na prijateljskem obisku v naši deželi predsedniki ljubljanskih občin na povabilo županov in predsednikov Gorske skupnosti slovenske narodnosti iz dežele Furlanije1 Julijske krajine.
Na socerbskem gradu so upravitelji z dolinskim županom Švabom na čelu pričakali zjutraj delegacijo ljubljanskih županov, ki jo je vodila predsednica skupščine mesta Ljubljana Nuša Kerševan. Gostje so nato v duhu odprte meje prestopili državno mejo v Pre-benegu in se srečali na Županstvu v Dolini s predsednikoma Kraške gorske skupnosti Pečenikom in Gorske skupnosti Brda Koršičem, ter z župani Švabom, Brezigarjem, Budinom, Coljo in Lavrenčičem.
Sledil je ogled družbenega centra Anton Ukmar pri Domju, mestnega središča in pristanišča ter popoldne še kraških zanimivosti.
Opoldne je tržaški župan Richetti z odbornikom Cernitzem pozdravil ugledne goste na Trgu Unita. Prisotni so izrazili željo, naj bi prišlo do še nadaljnjih stikov, na katerih bi razvili medsebojno sodelovanje.
Ob 17. uri so se ljubljanski gostje srečali na Županstvu v Doberdobu še s predsednikom Gorske skupnosti Terske doline Chiabudinijem in župani Marinigom, Boninijem in Lavrenčičem, zaključne pogovore pa so imeli na sedežu Kraške gorske skupnosti v Sesljanu.
Na sliki (foto Magajna) predsedniki ljubljanskih občin in njihovi gostitelji pred dolinskim županstvom.
t
Nenadoma nas je zapustila naša draga
Stanislava Soave por. Bezin
Pogreb bo v torek, 20. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Sv. Križ.
Žalostno vest sporočajo mož Pepi, sin Pepko, hči Anica z družino in drugo sorodstvo.
Sv. Križ, 18. marca 1990
ZAHVALA
Ob smrti
Ivanke Furlan
se toplo zahvaljujemo g. župniku Bo-gatcu, MPZ V. Vodnik in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili besede tolažbe.
Svojci
Dolina, 18. marca 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega in nenadomestljivega
Antona Briscaka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili besede tolažbe.
Posebna zahvala g. župniku Kunčiču za opravljen pogrebni obred.
Svojci
Brišče, 18. marca 1990
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna abonmajska sezona 1989/90
V sredo, 21. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu simfonični orkester
Slovenske filharmonije
Dirigent Marko Letonja solist Miran Kolbl
NA SPOREDU: Mihelčič,. Lalo in Franck.
Prodaja vstopnic Pasaži Protti -Utat.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi
v torek, 20. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na torkov večer
OTROŠKE RADOSTI IN STISKE OB PRVIH SLOVENSKIH DEMOKRATIČNIH VOLITVAH PO 70 LETIH
O volilnem mehanizmu, proporcionalnem sistemu in ' novorojeni" volilni kampanji bosta govorila urednika RTV Ljubljana Jure Pengov in Dela Jana Taškar.
ODBOR ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE SKGZ
in
DIJAŠKI DOM V TRSTU
PRIREJATA
LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO
na Rakitni od 29. 6. do 13. 7. 1990 - za otroke od 7. do 12. leta v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 - za mladostnike od 12. do 18. leta.
Informacije in vpisovanje od jutri, 19.. t. m., na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094;
v Gorici - Ul. Malta 2, tel. 531644 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure
in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141 od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure.
vazne prireditve
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 19. t. m. govorila Spomenka Hribar na temo PONUJENA SPRAVA - PREDVOLILNA POTEZA ALI AVTENTIČNO IN ISKRENO DEJANJE SPRAVE? Srečanje bo v Peterlinovi dvorani s pričetkom ob 20.30.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na ciklus predavanj enologa in pokuševalca M. Pillona, na temo ŽGANJE IN ŽGANJEKUHA, ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Ma-saccio 24) jutri, 19. t. m., ob 20. uri.
SKD Slavec Ricmanje-Log priredi tradicionalni RICMANJSKI TEDEN. Jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih ZAKLJUČNI VEČER z nastopom domačih skupin: združenega MePZ Slavec-Slovenec ter dramske skupine Slavec z veseloigro Pariz je pač Pariz J. Tavčarja.
čestitke
Danes praznuje 90. rojstni dan JOŽE KOROŠEC. Še na mnoga zdrava leta mu iz srca želijo nečaki Ana, Stano, Giusto, Zdravko in Lojzka Korošec ter vsi, ki ga imajo radi.
Jutri praznuje svoj 70. rojstni dan draga sestra in teta VIKTORIJA MARC. Zdravja, veselja in sreče ji želijo iz vsega srca sestra Marija, vnuka Leo in Marijan z družinama, še posebno pa mala Eva in Jan.
Danes slavi 70 let naša draga mama in nona
ANICA TURCO Vse najboljše ji želijo
sin Alessio, vnuk Aljoša in Mario
Nono Erminio in nona Savina se veselita, ker prvega vnuka v naročju držita.
Mali GIOVANNI
ju je osrečil, zato se z njima 'veselimo tudi mi, vnuku in staršema pa želimo veliko srečnih dni
združeni MePZ Slavec-Slovenec in odbor SKD Slavec.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
- ODSEK ZA ZGODOVINO -TRŽAŠKA KNJIGARNA
Vabimo Vas na predstavitev knjige
Domače obrti na slovenskem
Trst, Tržaška knjigarna, UL sv. Frančiška 20 v petek, 23. t. m., ob 18. uri
O knjigi bo spregovoril avtor
JANEZ BOGATAJ
_________mali oglasi_______________
OSMICO ima odprto Ivan Antonič v Ce-rovljah št. 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lo-njerju. Toči belo in črno vino.
V	NABREŽINI je odprl osmico Vladimir Caharija. Toči belo in črno vino.
V	DOBERDOBU je Berto Tonkič odprl osmico. Nudi domač prigrizek ter belo in črno vino.
INŠTRUKTORJA za srednjo šolo iščem. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Inštruktor".
GRADBENA FIRMA zaposli uradnika z znanjem trgovskih ved in osnov računalništva ter z dovršenim vojaškim rokom. Tel. ob delavnikih na št. 306675.
18-LETNO dekle z izkušnjami v cvetličarstvu išče resno zaposlitev. Tel. 200882.
UVOZNO/IZVOZNO podjetje išče urad-nika/co z znanjem angleščine in srbohrvaščine ter z vozniškim dovoljenjem. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Tajnik".
48-LETNA vzgojiteljica - gospodinjska pomočnica z znanjem italijanščine in angleščine išče zaposlitev pri tržaški družini. Tel. na št. (003861) 721488.
PRENOSNI osebni računalnik toshiba ibm, združljiv in tiskalnik star prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
TVRDKA prodaja 127 fiorino PK 1.300 dizel, homologiran kot tovornjak. Tel. na št. 220367.
PRODAM fiat 126 bis, bele barve, letnik '88. Tel. 226752.
PRODAM dvoposteljno spalno sobo po zelo ugodni ceni. Tel. 228468 po 18. uri.
PRODAM lancia gamma coupe 2.500, IE, letnik '82 v odličnem stanju. Tel. (040)225682 od 8. do 14. ure.
PRODAM prikolico za trošenje gnoja in deteljeva semena. Ivan Cingerle, Ul. Capitello 22, Ronke.
PRODAM akacijeve kole. Tel. 421508 od 13. do 13.30.
PRODAM 6 lesenih miz 90 cm x 90 cm ter 24 plastičnih stolic za vrt. Tel. 200169.
PRODAM stanovanje 50 kv. m pri Sv. Jakobu. Tel. 327472 od 19. do 20.30.
PRODAM fiat 128 v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 228614 po 18. uri.
PRODAM obnovljeno kmečko hišo s centralno kurjavo ob bistri Knežici v neokrnjeni Baški grapi, 100 kv. m, parcela 300 kv. m, idealna za lov in ribolov. Tel. (0481) 21711 ali 21712 ob delovnem času.
PRODAM lancia 2000 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 229377.
NA POKRITEM trgu v Trstu prodam prostor za prodajo cvetlic in rastlin. Tel. v večernih urah na št. 381006.
RESTAVRACIJA TENCE v Prečniku obvešča cenjene goste, da je ponovno odprta. Tel. 201112.
ČE POTREBUJETE majhno šiviljsko popravilo se lahko zglasite vsako sredo dopoldne pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah v zgornjih prostorih.
PODJETJE v Gorici išče osebo za vodenje knjigovodstva in reprezentanco. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro 'Gorica".
INŠTRUKCIJE italijanščine nudim dijakom srednjih in višjih šol. Tel. (0481)30358 - ob uri kosila.
VAJENCA z znanjem slovenskega jezika išče Agraria Furlani, Ul. Milano 18, tel. 62200.
GOSTILNA na Krasu nujno išče sposobno delavko/ca. Tel. 327330.
IŠČEMO izkušeno prodajalko za slaščičarno in začetnico polno dobre volje. Te. 213055.
IŠČEMO kuharja/co. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kras".
IŠČEM katerokoli delo, tudi honorarno, v Gorici in okolici. Tel. (003865) 53858.
IŠČEM stalno delo, najraje v trgovini. Samo resne ponudbe v večernih urah na tel. št. (040) 214440.
IŠČEM delo, popoldne in ob sobotah. Tel. (003867) 78356.
DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - TRST - Tel. 774090 nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini.
IZKUŠEN trgovec jestvin z dvajsetletno prakso išče primerno zaposlitev. Tel. (040) 825247.
NUDIMO brezplačno stanovanje ter hišne stroške v zameno oskrbe in vzdrževanje vrta v vili osebam do 55. leta starosti. Tel. 410920.
POPRAVILA TV SPREJEMNIKOV MONTAŽA TV ANTEN
Gabrovec 87 - Zgonik (Ts) - Tel. 229492
SVETOVALNICA FORTUNA P.P. 348 - 61101 LJUBLJANA
Ne izgubljajte časa za iskanje ustreznega partnerja, porabite ga
raje za spoznanje s tistimi, ki vaša pričakovanja že izpolnjujejo!
Pomagala vam bo
FORTUNA Z RAČUNALNIŠKO OBDELAVO PODATKOV IN FOTOGRAFIJ
v sodelovanju z vami (pismeno, telefon, fax).
Pošljite naslov, navedite starost in izobrazbo, priložite znamke za din 5.-in posredovali vam bomo podatke o delovanju z vprašalnikom.
Poizkusite, prihranili vam bomo čas, marsikatero razočaranje in denar, (cena je različna: od 100 - 500 din).
Potovalni urad AURORA
vabi na križarjenje z m/l ADRIANA
in sicer z odhodom iz Trsta 6. ter povratkom 10. maja 1990.
Med križarjenjem se bomo ustavili in ogledali
SPLIT, HVAR, BOKO KOTRSKO, DRAČ in TIRANO Cene od 470.000 lir
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu AURORA -Ul. Milano 20, tel. 60261.
razna obvestila
Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič« v Trstu obnavlja razpis za letno nagrado »dr. Frane Tončič« za kandidate, ki so ali bodo svoj univerzitetni študij dokončali med 1. 6. 1988 in 30. 4. 1990. Interesenti naj izvod diplomskega dela dostavijo najkasneje do 30. aprila t. 1. Narodni in študijski knjižnici v Trstu.
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12 prireja POKUŠNJO VINA IN DOMAČEGA KRUHA, zato vabi pridelovalce, da pripravijo vzorce. Datum pokušnje bomo sporočili v naslednjih dneh.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev Trst
organizira 4. aprila 1990 izlet po Istri od Hrastovelj do Vodnjana z ogledom znamenitosti notranje Istre. Vpisovanje na sedežu društva, Ul. Cicerone 8, 27. t. m. od 9. do 10. ure
Sindikat upokojencev SPI CIGL od Domja organizira v soboto, 24. t. m. izlet v Beneško Slovenijo. Ogledali si bomo Čedad, Špeter Slovenov in Podbonesec. Po kosilu bo nam za ples zaigral Beneški trio. Vpisovanje na tel. št. 228587.
razstave
Za vse - razstava MIRABILIA odprta do 21. marca, vsak dan od 20. do 22. ure na sedežu kulturno-umetniškega društva Magnet, Proseška ul. 11, na Opčinah.
V	galeriji Malcanton je do 21. t. m.
odprta razstava tapiserij MAGDE STAREC TAVČAR.
V	galeriji Bassanese, Trg Giotti 8/1, bo do 10. aprila odprta razstava slikarja PIERA PIZZI CANNELLE.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
UL. SV. FRANČIŠKA 20 in Tržaška knjigarna Vas vabita v četrtek, 22. t. m., ob 18. uri
na otvoritev razstave
SATIRIČNIH RISB ANDREJA NOVAKA IN PREDSTAVITEV KNJIGE Z MOJEGA OKNA
Govorila bosta
Jože Hudeček in Ivan Sedej
SKLAD MITJA ČUK VADI
na odprtje razstave
Adalbert Žvab
Otrokom v težavah
Jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, Trst.
gledališča
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Simfonična sezona 1989/90
V torek, 20. t. m., ob 20. uri (red A) ponovitev opere FIDELIO L. van Beethovna. Opera bo v izvirniku - nemščini. Dirigent Spiros Argiris, režija Frank Bernd Gottschalk. Ponovitve si bodo sledile 22., 25., 27. in 29. marca ter 1.. 3. in 5. aprila.
Jutri ob 18. uri v mali dvorani gledališča Verdi bo v okviru pregleda VIDEO na sporedu predvajanje filma Mozartov KONCERT št. 19 v izvedbi Maurizia POLLINIJA in Dunajskega filharmoničnega orkestra pod vodstvom Karla Boeh-ma.
ROSSETTI
Danes, 18. t. m., ob 21.00 se bo lutkovna skupina I Piccoli di Podrecca predstavila z delom Furia Bordona IL VIAGGIO INCANTATO. Izvirno glasbo je napisal ANGELO BRANDUARDI. Režija Fran-cesco Macedonio.
Po predstavi bo kantavtor ANGELO BRANDUARDI nastopil samostojno.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 20. do 25. marca bo skupina Panda Production predstavila THE ROCKY HORROR SHOW Richarda O Briena. Režija Vivyan Ellacott. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
LA CONTRADA - CRISTALLO
Danes ob 16.30 bo gledališka skupina La corte di Catapano predstavila UN CAPPELLO DI PAGLIA DI FIRENZE. Režija Nucci Ladogana. Nastopajo Cesa-re Gelli, Michele Trotta in Diana De Toni.
TEATRO MIELA REINA
Trg Duca degli Abruzzi 3
30. in 31. t. m. bodo združenja La sčtti-ma onda, Arcidonna, Udi "La mimosa", deželna koordinacija CGIL Centro don-na in Raziskovalna skupina za pomoč materinstvu v sodelovanju z Zadrugo Bo-nawentura predstavila dvodnevno razpravo na temo DOŽIVLJANJE PORODA (Zgodovina, čustva, raziskovanje in politika žensk).
VZPI-ANPI Lonjer-Katinara, KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria
vabijo na
SVEČANO KOMEMORACIJO
ki bo danes, 18. t. m., ob 15. uri pred spomenikom padlih v NOB v Lonjerju.
Govorili bodo domačin Lucijan Malalan, Neva Lukeš in Arturo Calabria.
Sodeloval bo MPZ Fran Venturini pod vodstvom Ivana Tavčarja.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - Jutri, 19. t. m., ob 20.30
bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel Wiener Mozart Akademie - Alessio Vlad.
VERDI
Danes ob 11. uri se v mali dvorani gledališča Verdi spet pričenja ciklus nedeljskih koncertov. Kot prvi se bo predstavil Komorni orkester pod vodstvom Severina Zannerinija, ki bo izvajal izključno Mozartove skladbe.
V Miljah v dvorani gledališča Verdi bo nastopila Godalna skupina pod vodstvom A. Bevilacgue. Na sporedu bodo Bachove, Scarlattijeve, Ropartzove skladbe. V Tržiču pa bo v Roženvenčni cerkvi (vstop prost) nastopila skupina Insieme vocale, ki bo izvajala splet madrigalov raznih avtorjev.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □
EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 21.45 Legami!, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Bandefas, □ □
NAZIONALE I - 15.20, 22.15 Erik il vic-hingo, i. Mickey Rooney.
NAZIONALE II - 15.15, 22.15 Valmont, r. Miloš Forman, i. Colin Firth.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Tre co-lonne in cronaca, i. Gian Maria Vo-lontč, Lucrezia Lante della Rpvere, □
NAZIONALE IV - 15.20, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
MIGNON - 16.30, 22.15 Crimini e mis-fatti, r. in i. Woody Allen.
EDEN - 15.30, 22.00 Le superfemmine in calore di Miami Spyce, pom., □ □
CAPITOL - 15.30, 22.00 La voce della luna, r. Federico Fellini, i. Roberto Benigni, Paolo Villaggio.
LUMIERE - 16.30, 22.15 Corsa di prima-vera, r. Giacomo Campiotti.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Vittime di guerra, r. Brian De Palma, i.- Michael J. Fox, Sean Penn.
RADIO - 15.30, 21.30 Angelica, marche-sa di Sodoma, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
Izšla je
MLADIKA 2-3
Iz vsebine:
♦	Odgovor Jožetu Pirjevcu
♦	Spomenka Hribar o sebi
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 18. marca 1990
EDVARD
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 18.14
-	Dolžina dneva 12.02 - Luna vzide ob 0.55 in zatone ob 9.02.
Jutri, PONEDELJEK, 19. marca 1990
JOŽEF
PLIMOVANJE DANES: ob 7.12 najnižja -24 cm, ob 14.09 najvišja -5 cm, ob 15.07 najnižja -5 cm, ob 23.37 najvišja 24 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 9.37 najnižja
-	21 cm, ob 22.18 najvišja 16 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,5 stopinje, zračni tlak 1036,3 mb narašča, veter 23 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, burja, s sunki do 50 km na uro, vlaga 23-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI DO SE: Andrea Scussat, Michele Slatnik, Benjamin Skrap, Marta Ceccotti, Marco Tuccio, Martin Pettiros-so, Lorenzo Fattorini, Federica Volpe.
UMRLI SO: 92-letni Antonio Pinesi, 61-letni Manlio Zapettini, 83-letna Ida Giacomini vd. Bertocchi, 90-letni Giulio Spazzal, 76-letni Giovanni Berani, 55-let-ni Giulio Serdoz, 17-letna Micaela Gali, 84-letni Francesco Peloza, 89-letna Gia-comina Roncevic vd. Decarli, 90-letna Amalia Bubnič vd. Dodič, 78-letni Giovanni Scocchi, 61-letni Marcello Cafag-na, 97-letna Luigia Solilo vd. Rizzi, 87-letna Paolina Cenci vd. Polli, 80-letna Matilde Jazbar vd. Bratasevec.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Nedelja, 18. marca 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od
16.00 do 20.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severe 112, Ul. Salamon ti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
Dnevna služba od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Se-vero 112, Ul. Baiamonti 50.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
ts**
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 772996
NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure samo po telefon^ za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. marca 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira' marski drevored 117 ( Barkovlje), bi Combi 19, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mir8' mrski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Coh1' bi 19, Largo Piave 2,.Borzni trg 12, b1-Flavia 89 (Zavije).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavl8 89 (Žavlje).
BAZOVICA (TEL. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 77'’ ' predpraznična od 14. do 20. ure in Pra nična od 8. do 20. ure.
BARI	LOTERIJA 80 42	67
CAGLIARI	28 33	8
FIRENCE	56 32	12
GENOVA	18 21	10
MILAN	65	21	46
NEAPELJ	12 68	52
PALERMO	32	74	4
RIM	51	85	72
TURIN	18	4	14
BENETKE	7 59	28
2 1 X 1	ENALOTTO 2 1	XX	1
KVOTE:		
12	75.370.000.—		
11	1.449.000.—	
10	142.000.—	
RAI 1_______________
7.00	Nadaljevanka: Tempo di guerra e di guerriglia (r. Mario Camus, i. Sancho Garcia, 3. del)
7.55	Pravljična nanizanka: Mala sirena
8.45	Risanka: Čebelica Maja
9.15	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet - Odpravi na K 2
10.00	Magazin: Zelena linija
11.00	Maša in nabožna oddaja
13.00	Nedeljski tednik
13.30	Dnevnik
13.55	Igra: Toto-TV
14.00	Variete: Domenica in...
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.15	90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Tv film: Fronto Soccorso (dram., It. 1989. r. Frances-co Massaro, i. Ferruccio Amendola, Barbara de Rossi, 3. del)
22.05	Športna nedelja
24.00	Nočni dnevnik
0.10 Film:	L'assoluzione
(dram., ZDA 1981, r. Ulu Grpsbard, i. Robert De Niro, Robert Duvall)
% RAI 2___________________
7.00	Otroški variete: Patatrac, vmes risanke
7.55	Aktualno: Mattina due
10.15	Variete: Spremenljivo jasno (vodi O.Bevilacgua)
12.00	Variete: Ricomincio da Due (vodi Raffaella Carra)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Šport in vreme
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Variete (2. del)
15.15	Nad.: Ouando si ama
17.00	Nan.: Cuore e batticuore
18.00	Šport: Mala maratona Rim-Ostia, avtomobilizem, jahanje
18.50	Italijanski nogomet A lige
19.45	Dnevnik
20.00	Šport: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Hunter - Vio-lenza e vendetta
22.10	Dnevnik - nocoj
22.20	Aktualno: Planet SZ - Popotovanje po sovjetski stvarnosti in efekt Gorbačov
23.25	Oddaja o protestantizmu
23.55	Tednik o kulturi: L'aqui-lone
0.55 Umbria Jazz '89: McCoy Tyner Trio in George Benson
RAI 3	|
9.00	Nan.: Professione pericolo - La prova del fuoco
9.50	Nedeljski dnevnik
11.30	Nanizanka: Del Vecchio -. Ouella sfrenata passione
12.25	SP v smučanju: paralelni moški slalom
13.30	Drobci
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Blob Cartoon
14.30	Drobci - Prove tecniche di trasmissione
14.45	Variete: Prove tecniche di trasmissione (vodi Piero Chiambretti, sodeluje Nanni Loy)
17.00	It. prvenstvo v kartingu
17.30	Dokumentarec: Neskončno popotovanje - Dinozavri
18.35	Športna oddaja: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in deželni šport
20.00	Italijanski nogomet B lige
20.30	Aktualno: Chi l'ha visto (vodita D. Raffai in L. Di Majo)
23.00	Filmske novosti
23.10	Nočni dnevnik
23.25	Deželni nogomet
|	TV Ljubljana 1	|
8.25	Otroška matineja: Živ žav,
9.20	nanizanka Primeri inšpektorja Potice (zadnji del)
9.55	SP v smučanju: ženski slalom (1. tek, iz Areja)
10.55	Nadaljevanka: Lepi upi (pon. 7. dela)
11.50	Kmetijska oddaja
12.55	Ženski slalom (2. tek)
13.45	Videomeh
14.15	Nadaljevanka: Dediščina Guldenburgovih (11.- del)
15.00	Križkraž (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Nanizanka: A16, alo
17.25	Film: Kralj potepuhov
(glasb., ZDA 1956, r. Michael Curtiz.i. Oreste, Kat-hryn Grayson)
18.50	Risanka
19.00	Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Brata po materi (J. Radulovič, r. Zdravko Šot-ra, zadnji del)
21.00	Super podarim-dobim
22.30	Dnevnik in vreme
22.55	Nanizanka: Magnum (9. epizoda)
23.40	Video strani
H^P) TV Koper
10.00	Oddaja o športu: Juke box
10.30	Rubrika: Calciomania
11.30	Veliki tenis
13.45	Športna oddaja: Noi la domenica, vmes (14.55) košarka NBA, (17.45) avtomobilizem - Formula Indy, (18.45) TVD Novice
20.30	Rubrika: A tutto campo
22.15	TVD Novice
22.25	Dokumentarec: Speciale Čampo Base
23.55	Rubrika: A tutto campo (pon.)
1.40	Oddaja o športu: Juke Box
TV ljubljana 2
10.00	Oddaja za JLA in film: Nasvidenje v naslednji vojni (vojni, Slov. 1980, r. Živojin Pavlovič)
13.00	Nedeljsko športno popoldne
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarna oddaja: Biblija (1. del)
20.50	Camel Trophy - Avantura v blatu (Jasterbarsko 90)
21.40	Športni pregled
CANALE S_______________
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Dok.: L'arca di Noč
10.00	Rubrike: Block-Notes, II mondo del bebč, 10.15 Pre-vention, 10.30 II girasole,
11.00	Pollice verde, 11.30 Piacere Italia, 12.00 Ante-prima
12.30	Variete: Rivediamoli
13.00	Glasbena oddaja: Super-classifica Show
14.00	Variete: Domenica al cine-ma
14.10	Film: I mostri (kom., It. 1963, r. Dino Risi, i. Vittorio Gassman, Ugo Tognazzi)
16.30	Nanizanka: A piedi nudi nel parco
16.55	Variete: Nonsolomoda
17.25	Nanizanka: Ovidio
18.00	Kviza: O.K. II prezzo e giu-sto, 19.45 La ruota della for-tuna
20.30	Film: II compagno Don Ca-millo (kom., It. 1965, r. Lui-gi Comencini, i. Fernan-del, Gino Cervi)
22.30	Nanizanka: I Robinson
23.00	Variete: Nonsolomoda
23.30	Italija sprašuje
0.30 Nanizanki: Top Secret 1.30 Lou Grant
RETE 4__________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Rubrika: Veliki golf
11.30	Rubrika: Ciak
12.05	Rubrika: Regione 4
12.20	Iz parlamenta
13.05	Nanizanke: Sceriffo a New York - II guinto uomo nel guartetto d'archi, 14.30 Fox, 15.25 Dragnet
15,55	Film: Non e peccato (kom., ZDA 1955, r. Edward Buz-zel, i. Rory Calhoun, Piper Laurie)
17.20	Film: Un buon amico (kom., ZDA 1984, r. Low Antonio, i. Lee Remick)
19.05	Film: Elena paga il debito (kom., ZDA 1951, r. Douglas Sirk, i. Linda Darnell)
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi L.Barbareschi)
22.00	Nadaljevanka: Topazio
22.45	Dokumentarec: Big Bang (vodi Jas Gawronski)
23.30	Koncert v Scali: Simfonični orkester dirigira Lorin Maazel (Mendelssohn-Bartholdy)
0.15 Film: Malou (dram., Nem. 1981, r. J.Merapfel, i. Ingrid Čaven)
ITALIA 1_______________
7.00	Otroška oddaja
10.30	Rubrika: Leonardo
11.00	Mednarodni nogomet
12.00	Rubrika: Viva il mondiale
12.30	Ob nogrprvenstvu
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Film: Il trionfo di Ercole (pust., It.-Fr. 1964, r. Alberto De Martino)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nan.:TenenteO'Hara
19.00	Risanke
20.30	Variete: Emilio
22.15	Boks: Chavez-Taylor
23.15	Film: Due cuori una cap-pella (kom., It. 1975, r. Mau-rizio Lucidi, i. Renato Poz-zetto)
1.15	Nanizanki: Star Trek, 2.15 Kronos
ODEON_________________
7.00	Risanke
9.30	Nan.:Quattro in amore
13.00	Rubrika o zdravju
13.30	Branko in zvezde
14.00	Film: Il cavallo dagli occhi blu (kom., ZDA)
15.30	Obnova nad.: Senora, Pasi-ones, Mariana
17.30	Nan.: Sherlock Holmes
18.00	Aktualno: Avtoceste
18.30	Reportaža
19.00	Filmske novosti
19.30	Dok.: Diario di Soldati
20.00	Branko in zvezde
20.30	Film: Ouando la coppia scoppia (kom., It. 1981, r. Steno, i. Enrico Montesa-no, Dalila di Lazzaro)
22.30	Variete: Cena in časa Ode-on
23.30	Igra:Perunamico
0.30 Nanizanka: I classici dell'-erotismo - La serra
TMC_____________________
8.30	Risanke: Snack
11.00	Nanizanka: Tuono blu
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Variete: Domenica Monte Carlo
12.25	SP v smučanju: paralelni moški slalom
13.30	Glasbena oddaja: Tell it like it is
14.30	SP v smučanju: skoki
15.30	Film: Pazzo per le donne (glas., ZDA 1965, r. Boris Sagal, i. Elvis Presley)
17.30	It. prvenstvo v odbojki (M)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	V sodelovanju s CBS
21.30	Film: La scuola dell odio (dram., ZDA 1962, r. Hubert Komfield, i. Sidney Poitier)
23.25	Rubrika: Megawat
23.30	Šport: Golf Club
24.00	Film: Pištola nera špara senza pietč (krim., ZDA 1972, r. Robert Hartford-Davis)
TELEFRIULI______________
10.20	Rubrika o obrtništvu
11.00	Zelena dežela
12.00	Velike razstave
12.30	Italia a Cinguestelle
13.00	Rubrika z županom
14.30	Variete: Buinesere Friul
16.30	Musič box
18.00	Nanizanka: Lancer
19.00	Dnevnik - šport
20.30	Film: Le pistolere (vestern, Fr. 1971, r. Christian Jague,
i.	Claudia Cardinale, Bri-gitte Bardot)
22.30	Nanizanka: Il brivido e 1’-avventura
23.00	Športne vesti in News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00	Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Drevo v oblakih; 10.30 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas;
12.00	Ko zgodovina zazveni; 12.30 Orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Yesterday ali Od jutri ne kadim več, kabaret Sergeja Verča in Borisa Kobala; 14.30 V studiu z vami: Sergej Verč, vmes (16.00) Šport in glasba; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Koledar,
7.00	Kronika in vreme, 8.05 Radijska igra za otroke; 8.33 Pop rock za mlade; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo;
12.00	Na današnji dan, 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.00 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer, 22.00 Zrcalo dneva, 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
14.30,	17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna, 15.00 Nedeljski ritem, 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper -Vročih deset; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Nedeljska humoreska, 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio, 8.25 Pesem tedna; 10.00 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna;
15.00	Glasba in šport; 16.45 Made in Yu;
18.00	Glasba; 18.30 Najnovejši LP; 19.40 Šport; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.00 Glasba.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi

I.lili
RAI 1
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Gli occhi dei gatti
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
U.40 Raiuno risponde
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Varieteja: Gran premio -pausa caffe, 14.10 Occhio al biglietto
14.20	Nanizanka: Časa, dolce časa!
15.00	Sedem dni v parlamentu
15.30	Ponedeljkov šport
16.00	Mladinska oddaja: Big!
”■30 Nabožna oddaja in vesti
j6-05 Aktualnosti: Italia ore 6
16.40	Kviz: Lascia o raddoppia?
19.40	Almanah in vreme
41.00	Dnevnik
41.30	Film: Senza via di scampo (krim., ZDA 1986, r. Roger Donaldson, i. Kevin Cos-tner, Gene Hackman)
425 Dnevnik
?,45 Rubrika: Cinema!
2.'40 Rubrika: Effetto notte 00 Dnevnik in vreme '15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni

?-10
CANALE 8 * 0
Nanizanke: La grande val-lata, 8.00 Una famiglia arnericana, 9.00 Love Boat -Un detective a bordo, 10.00 llhn * Jefferson
U Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis,
12.40	II pranzo č servito,
13.30	Čari genitori, 14.15 l5.0n Uioco delle coppie
Aktualni oddaji: Agenzia Hiatrimoniale, 15.30 Cerco 16.0q ?°ffro
16.3q p ravnižki pregled 1?,00 UanaleSzavas
Kvizi: Doppio slalom, 17.30 “abilonia, 18.00 O.K. Il Ptezzo e giusto (vodi Iva ^snicchi), 19.00 II gioco dei p 19.45 Tra moglie e mari-
20.25	v (v°di Marco Columbro)
20.35	cariete: Striscia la notizia ,11®: La Bibbia (zgod., ČDA-It. 1966, r. John Hus-
0lt, i. Michael Parks, Ulla ?2'2Q ??rgrid, 1. del)
23.2o	,arU7-anka: Top Secret
jariete: Maurizio Co-
1.10	*fanzo Show
variete: Striscia la notizia 1-25 rn->
Nanizanka: Lou Grant - Pi-r°®ane
RAI2	|
7.00	Otroški variete: Patatrac
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Božanska komedija
10.00	Oddaja o protestantizmu
10.30	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mez-zogiorno e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno
16.05	Nanizanka: Cuore e batticuore
17.00	Kratke vesti
17.05	Aktualno: Odprti prostor
17.25	Rubrika: Tutto sul due - Il paese delle meraviglie
18.20	Šport nocoj
18.35	Nanizanka: Faber
19.25	Aktualno: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nanizanka: LTspettore Derrick
21.40	Aktualno: Mixer
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Film: La fratellanza (dram., ZDA 1968, r. Martin Ritt, i. Kirk Douglas, Alex Cord), vmes (23.45) Nočni dnevnik
0.50 Vreme in horoskop
RAI 3	|
8.00	Papeževa maša
12.00	Dokumentarec: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Il trionfo delLOccidente
15.30	Videosport: ženska odbojka
16.05	Dokumentarec: Popotovanje po Italiji - Rimska dvorišča
17.00	Nanizanka: Valerie - Una vecchia indomita
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo (vodita G. Grillo in C. Pasanisi)
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Variete: Blob - Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Aktualno: Dan na preturi
21.45	Variete: La TV delle ra-gazze v Scusate 1’interru-zione
22.25	Dnevnik - nocoj
22.30	Šport: Ponedeljkov proces
24.00	Nočni dnevnik
| TV Ljubljana 1	|
9.05	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Tisoč idej za naravoslovce - Potoki,
9.25	Slovenska ljudska glasbila in godci - Trsten-ke, 9.50 Utrip, 10.05 Zrcalo tedna, 10.20 Mernik
15.35	Nan.: Magnum (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Super podarim-dobifh
18.30	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček,
18.40	Miti in legende islamskih ljudstev - Ljubezen med Zalom in Rubalo
19.00	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Zrcalo (M. Jesih-A. Tomašič, r. Anton Tomašič, i. Janez Albreht, Štefka Drolc)
21.05	Volitve 90: predvolilna tribuna
21.35	Osmi dan
22.15	Dnevnik in vreme
22.35	Dokumentarna oddaja: Veliki ameriški koreografi (1. del)
23.00	Nanizanka: Magnum (10. epizoda)
HIP) TV Koper	|
13.45	Rubrika o nogometu: A tutto campo
15.30	Veliki tenis (pon.)
17.30	Košarka NCAA: Indiana-Illinois (ponovitev)
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Žarišče
20.30	Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box
22.00	TVD Novice
22.10	Nočni boks
22.55	Košarka NBA: Chicago Bulls-Boston Celtics 0.25 Nogomet - argentinsko prvenstvo
jr TV Ljubljana 2
16.30	Satelitski prenosi
18.50	Izobraževalna oddaja: Pustolovščina slikarstvo (8. del)
19.30	Dnevnik
20.00	Big Band RTV Ljubljana
20.25	Dok.: Po sledeh napredka
20.50	Oddaja o športu: Sedma steza
21.05	Prijavo kazalište
22.10	Satelitski prenosi
RETE 4_________________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo „
12.15	Nanizanka: Strega per amore - La madre del mio padrone
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La val-le dei pini, 15.50 Veronica il volto dell amore, 16.45 General Hospital, 17.35 Febbre damore
18.30	Variete: Star 90 (vodi Ales-sandro Cecchi Paone)
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: Oltre ogni limite (dram., ZDA 1986, r. Robert Young, i. Farrah Fawcett, James Russo)
22.10	Film: La mano (dram., ZDA 1981, r. Oliver Stone, i. Michael Caine, Andrea Marcovicci)
0.10 Film: Addio figlio mio (dram., It. 1952, r. Giuseppe Guarino, i. Marco Vicario, Rossana Podesti)
ITALIA 1________________
7.00	Otroška oddaja: Caffelatte
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips,
13.30	Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans
20.00	Risanke: Alvin
20.30	Film: Sing Sing (kom., It. 1983, r. Sergio Corbucci, i. Adriano Celentano, Enrico Montesano)
22.40	Nanizanki: I-Taliani, 23.10 Stazione di polizia 0.10 Rock opolnoči: Oueen -Live in Budapest
1.20	Nanizanka: Star Trek
OOEOH_________________
12.30	Nan: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Pasio-nes, 17.15 Seniora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Tutti a sguola (kom.,
It.	1979, r. Pier Francesco Pingitore, I. Pippo Franco, Lino Banfi)
22.30	Dok.: Diario di Soldati
23.00	Film: Creepshow (srh. ZDA 1983, r. G.Romero, i. Hal Holbrook, Ted Danson)
TMC_____________________
10.45	Nanizanka: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Risanke: Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: Le astuzie di una ve-dova (kom., ZDA 1962, r. George Sidney)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nan.:Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Lassiter (pust., ZDA 1984, r. Roger Young, i. Tom Selleck, Jane Seymo-ur)
22.20	Variete: Ladies & Gentle-men
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: La notte del lupo mannaro (srh., ZDA 1972, r. Daniel Petrie)
TELEFRIULI_____________
11.30	Nan.: Boys & Girls, 12:00 Detective in pantofole
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	TV film: Come si svegliano le principesse
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o nogometu
21.00	Košarka: Fantoni-Glaxo
23.00	Rugby: CRUP Pordenone-Albatros Aystem
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in Koledar; 730 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Co-untry-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Kantavtorji; 12.00 Naravoslovje malo drugače; 12.20 Melodije; 12.40 Naša pesem; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Igrajmo se skupaj!; 15.10 Ta dom je naš; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (55. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo;
12.10	Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in kulturni servis;
13.00	Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema;
18.00	Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Žaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 8.00 Pred Mundialom;
8.10	Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Tikajmo se; 10.35 Družina; 11.00 Knjige; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in YU; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bub-bling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba in telefon; 19.00 Souvenir d'Italy.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba;
10.00	Dobro jutro in horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.);
20.30	Loža v operi; 22.00 Nočna.
Upravljanje vodovoda vir precejšnjih izgub
S proračunom Mestnih podjetij odobrili tudi podražitev vode
Prijeten pevski večer Sovodenjskih deklet
V petek zvečer v Kulturnem domu
Občinski svet je včeraj dopoldne odobril obračun za leto 1988 in letošnji proračun Mestnih podjetij za elektriko, vodo, plin in avtobusne prevoze. Obenem so tudi odobrili podražitev tarif za vodo, ki bo po novem približno 21% odstotkov dražja kot doslej.
Pri Mestnih podjetjih so v letu 1988 zaključili poslovanje s skoraj 213 milijoni lir dobička, ki pa ni enakomerno porazdeljen med štirimi storitvami, ki jih nudijo podjetja. Pri dobavi vode in upravljanju mestnih avtobusov so celo beležili dokaj občutne izgube, ki pa so jih obilno nadoknadili z večjimi dobički od prodaje elektrike in predvsem plina. Posamezna podjetja so beležila sledeče rezultate: elektrika presežek 357 milijonov lir, plin presežek 622 milijonov lir, voda izgubo 412 milijonov lir in prevozi izgubo 354 milijonov lir. Skupni rezultat je slabši kot leta 1987, ko je presežek v poslovanju vseh štirih podjetij dosegel skoraj 480 milijonov lir. Skoraj podvojile so se izgube pri prodaji vode, kar pripisujejo zakasneli prilagoditvi tarif, ki 'so jih podražili šele julija 1989. Za več kot 300 milijonov lir so se povečale tudi izgube pri upravljanju mestnih prevozov. Vzrok je v tem primeru zmanjševanje finančne dotacije iz vsedržavnega sklada za prevoze. Dohodki od prometa so se kljub podražitvi vozovnic obdržali blizu 550 milijonov lir, kar krije komaj 23,8% stroškov. Vzrok je nekaj več kot 2-odstotno zmanjšanje števila potnikov, ki jih je bilo v letu 1988 2 milijona 426 tisoč.
V precejšnji meri bremenijo obračun tudi izgube v omrežjih. Za plin
so še sprejemljive (približno 4%), za elektriko so se skoraj podvojile in dosegle 8,6%, o pravi potrati pa lahko govorimo kar zadeva dobavo vode, saj je goriški vodovod tako rekoč preluknjan kot rešeto: v letu 1988 je iz njega odteklo kar 44% vode, dobrih 5% več kot leto prej. Delno utegnejo biti te številke netočne zaradi uvedbe novega sistema ugotavljanja porabe. Vsekakor pa je podatek, da se okrog 4 milijone 400 tisoč kubičnih metrov vode izgubi v podzemlju, dokaj zaskrbljujoč, zlasti če upoštevamo, da je voda naravno bogastvo, s katerim bo treba vedno boij štediti. Predsednik upravnega odbora Mestnih podjetij Jakončič je v svojem poročilu tudi opozoril na preveliko porabo vode, saj je število
kubičnih metrov na vsakega porabnika v Gorici dosti večje od povprečja v drugih razvitih državah.
Za leto 1990 so upravitelji predvideli poslovanje brez presežkov in izgub kar zadeva elektriko in plin, manjšo izgubo z vodo (162 milijonv lir) in precej občutno izgubo pri mestnih prevozih (511 milijonov) skupno naj bi torej ob koncu leta nabrali 673 milijonov lir deficita. Deficit pri dobavi vode bodo zmanjšali tudi s podražitvijo tarif, ki jo je občinski svet odobril skupaj s proračunom. Voda bo odslej za približno 21% dražja. Za domačo porabo so nove cene sledeče: po 156 lir prvih 8 kub. metrov mesečne porabe, po 312 lir za dodatne kub. metre do dvajsetega, po 468 lir za kub. metre ob večji porabi.
Žlahtno petje Sovodenjskih deklet je v teh skoraj pomladanskih dneh uvedlo niz zborovskih prireditev na Goriškem. V sovodenjskem Kulturnem domu je domača skupina v petek pripravila samostojen koncert, ki je zaradi tematske izbire in dovršenosti izvajanja prispeval pomemben delež h kakovostni rasti tovrstne dejavnosti v ljubiteljski kulturi.
Vsebina pevskega večera »Zapojmo pesem...« je bila v bistvu posvečena trem kulturnim osebnostim našega prostora: pesnici Ljubki Šorli-Bratuž ob njenem visokem življen-skem jubileju ter skladateljema Stanku Jericiju in Ignaciju Oti, katerih skladbe so sestavljale repertoar petkovega večera.
Z Jericijevo »Lepo je v naši domovini« so Spvodenjska dekleta uvedla enourni spored, med katerim so se izkazala tudi kot recitatorke verzov Ljubke Šorli, Petra Butkovi-ča-Domna, Otona Župančiča in Srečka Kosovela. Dolgotrajno in prisrčno odobravanje občinstva je bilo gotovo najprimernejše plačilo za skupino, ki jo vodi Sonja Pelicon in v kateri sodelujejo Nada Devetak, Danila Petejan, Sonja Pelicon, Valentina Milocco, Nadja Fajt, Tatjana Cotič, Irena Gulin, Alenka Florenin, Majda Pelicon in Tanja Kuzmin.
Na sliki (foto Marinčič) Šovo-denjska dekleta na petkovem koncertu.
Obračun lekarne pozitiven
Občinsko podjetje za lekarne je v letu 1988 zaključilo poslovanje z dokaj obilnim dobičkom, ki je dosegel 34 milijonov 761 tisoč lir. Rezultatu je botrovalo uspešno delovanje doslej edine občinske lekarne v Štandrežu, ki se dobro uveljavlja in širi krog odjemalcev. V zadnjem petletju sta tako delokrog kot dobiček stalno rasla. Dohodkov je predlanskim bilo za več kot 800 milijonov lir, kar je dvakrat več kot v začetku petletja, čisti dobiček pa se je v tem obdobju povečal kar za šestkrat. Kot je povedala v občinskem svetu predsednica upravnega odbora podjetja dr. Harjet Dornik, so ugodni rezultati tudi sad uveljavljanja homeopatske medicine in publicizacije alternativnih oblik zdravljenja, ki so naletele pri odjemalcih na ugoden odziv in privabile v štandreško lekarno tudi odjemalce iz drugih mestnih predelov.
Pribitek iz prejšnjih let bodo v glavnem namenili stroškom za nabavo opreme za drugo občinsko lekarno, ki naj bi jo po predvidevanjih ob koncu meseca ali kvečkemu v začetku aprila odprli v rajonu pri Sv. Ani. Odprtje nove prodajne enote seveda močno pogojuje letošnji proračun, saj je težko predvideti, kako bo poslovala v začetnem obdobju. Najbrž bo treba počakati na njeno postopno uveljavitev, kar utegne skupaj z začetnimi stroški ob odprtju precej bremeniti proračun občinskega lekarniškega podjetja. Delokrog podjetja naj bi vsekakor v tem letu dosegel milijardo 958 milijonov lir vrednosti.
Občinski svet je odobril obračun lekarne za leto 1988 in letošnji proračun.
Pojasnilo poveljnika mestnih redarjev
Globe zahtevajo občani
V zvezi s problemom glob zaradi parkiranja v mestnem središču nam je poveljnik občinskih redarjev poslal pojasnilo, s katerim želi pojasniti nekatere aspekte problema in pomiriti javno polemiko, ki traja že kak teden. Dr. Armido Žaro izhaja iz ugotovitve, da so v mestnem središču načelno potrebna določena območja, kjer je parkiranje dovoljeno samo za določen čas, tako da se omogoči čim večjemu številu avtomobilistov dostop do središča. Tako so urejena vsa mesta, ponekod pa so uvedli številna parkirišča proti plačilu. Politično-upravno vprašanje je, koliko naj bo takih območij.
Kar pa zadeva operativno dejavnost mestnih redarjev, ki je izzvala polemike, pojasnjuje poveljnik, da strožjih meril pri kaznovanju prekrškov zoper določila o časovno omejenem parkiranju niso uvedli zaradi odločitve poveljstva ali občinskih upraviteljev, pač pa pod pritiskom samih občanov. V zadnjem času je namreč bilo več primerov, ko so posamezni občani grozili redarjem s prijavo sodstvu zaradi neizpolnjevanja uradnih dolžnosti, ker tu pa tam niso prisolili globe vozniku, ki je pustil vozilo za več kot poldrugo uro na mestih, kjer je parkiranje dovoljeno samo za določen čas. Poveljstvo je zato samo vzelo na znanje zadevo in-zaradi korektnosti preko tiska obvestilo javnost o uvedbi strožjega nadzorstva.
Polemiko je izzvala tudi odprava časovne omejitve v nekaterih ulicah, predvsem v okolici županstva, ki so jo izvedli skoraj sočasno s poostritvijo nadzorstva drugod. Poveljnik Žaro pojasnjuje, da je ta tehnični ukrep bil potreben zaradi racionalizacije službe, saj je mestnih redarjev premalo, da bi lahko učinkovito nadzorovali vse ulice. Tudi tam, kjer so ostale v veljavi časovne omejitve, nadaljuje, ne bo vedno mogoče izvajati nadzorstva. To pa ne pomeni, da predpisi ne veljajo, zato pričakuje, da bodo občani pokazali večji čut odgovornosti in bolj vestno spoštovali predpise tudi neglede na prisotnost nadzornikov.
Maurizio Salomoni izvoljen za pokrajinskega tajnika KPI
Maurizio Salomoni, načelnik komunistične skupine v pokrajinskem svetu in profesor na industrijskem zavodu Galilei v Gorici, je novi pokrajinski tajnik KPI. Izvolili so ga predsinoči na zasedanju federalnega odbora partije. Za novega tajnika, ki je pristaš Oc-chettove linije, je glasovalo 35 članov, 11 je bilo proti, 14 se jih je vzdržalo. Z veliko večino je bil na istem zasedanju izvoljen za predsednika federalnega odbora Ennio Pironi, člani jamstvene komisije pa so soglasno izbrali za svojega predsednika Roberta Bisiacha.
Na seji so tudi imenovali posebno komisijo, ki bo morala predlagati kandidate za pokrajinsko tajništvo in pokrajinsko vodstvo. O njih bodo glasovali na enem od prihodnjih zasedanj.
Občinski sveti
Sredi tedna zapade mandat občinskim svetom. Nič čudnega torej, če je v teh organih te dni zelo mrzlična de-
NARODNAIN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL Otroške urice v Feiglovi knjižnici
RLVIiAIUJA
ljubke SoHijevc
S pesnico se bomo srečali v petek, 23. marca 1990, ob 17. uri v Ljudski knjižnici Damir Feigel, Ul. della Croce 3.
Sodelovali bodo člani Gledališke skupine Gorica.
Vabljeni osnovnošolski otroci
Pohod prijateljstva
Že sama okrogla številka, mimo imena, potrjuje, da gre za vsebinsko polno in miselno aktualno pobudo. V nedeljo, 1. aprila, bodo v organizaciji združenja TGS iz Gorice in Zveze telesnokulturnih organizacij iz Nove Gorice priredili 15. Pohod prijateljstva. Prireditev, ki vsako leto privablja na tisoč udeležencev z obeh strani meje in tudi bolj oddaljenih krajev, bo letos, z oziroma na obletnico, še posebej slovesna. Po-
tek manifestacije, ki se bo odvijala na 12 kilometrov dolgi progi, bodo predstavili javnosti na tiskovni konferenci, ki bo v petek, 23. t. m., v zavodu San Luigi v Gorici.
Omeniti velja, da so za pripravo pohoda ustanovili organizacijski odbor ter častni odbor v katerem so ugledne osebnosti s področja političnega in upravnega življenja z obeh strani meje.
KJILTVRNI
DOM
PHILIPS NAGLUŠNOST
Novo dimenzija
Miniaturne akustične proteze
Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenri na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0481) 46983
Priporočamo vam
PAJK'S SHOW
v soboto, 31. marca, ob 20.57
Rezervacije v Kulturnem domu — tel. 33288.
ŽENSKI BUTIK
Sum
javnost. Še pred zapadlostjo mandata je treba namreč sprejeti številne odločitve, skoraj povsod pa imajo na dnevnem redu sprejemanje, oziroma odobritev proračunov.
Jutri ob 20. uri je napovedana seja občinskega sveta v Sovodnjah. Osrednja točka dnevnega reda je odobritev proračuna za letos in obračuna poslovnega leta 1988.
Jutri ob 19. uri se bo sestal tudi občinski svet v Števerjanu. Tudi tu je na dnevnem redu proračun za letos.
Jutri ob 17.30 je napovedana seja občinskega sveta v Gorici, ki se bo sestal tudi v torek in sredo.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 11. do 17. marca:
RODILI SP SE: Lara Pesarino, Aliče Folladore, Maria Cristina Baldassini, Maja Devetak, Roberta Marinelli, Chiara Nadaia, Davide Lorenzut, Elena Brumat, Elena Bernardis, Michela Tarticchio.
UMRLI SO: 69-letni Riccardo Goriup, 64-letni upokojenec Orlando Negrari, 86-letni upokojenec Aurelio Marega, 78-let-ni upokojenec Venceslav Erzetti, 88-letni upokojenec Antonio Lovrovich, 54-letna prodajalka Lea Portelli, 49-letni obrtnik Giuseppe Russian, 84-letna upokojenka Maria Verzegnassi, 76-letni upokojenec Giuseppe Tusulin, 68-letni upokojenec Giovanni Planiscig, 80-letni upokojenec Ottorino Visintin, 78-letna upokojenka Lugia Loik, 81-letni upokojenec Giuseppe Vergottini, 50-letni uslužbenec Dario Bevilacgua, 76-letni upokojenec Anton Rustja, 76-letni upokojenec Alojz Komel, 83-letna upokojenka Maria Belloni, 98-letna upokojenka Luigia Zuliani, 86-let-na upokojenka Sofia Suligoi, 58-letna profesorica Maria Gasparini, 80-letna upokojenka Klementina Ciglic.
OKLICI: delavec Massimo Visintin in trgovka Fedora Gaier, karabinjerskfpod-častnik Oreste Ferramosca in stilistka Laura Lorenzon, avtoprevoznik Lorenzo Perisutti in uslužbenka Flavia Bressan, uslužbenec Roberto Finco in uslužbenka Luisa Scarcelli, trgovski potnik Bruno Sacco in gospodinja Dragica Nedeljko-vič, trgovski potnik Mauro Bandelli in študentka Erika Zuleger.
POROČILA STA SE: študent Paolo Stanič in uslužbenka Manuela Conzutti.
GORICA - Ul. Boccaccio 2 Tel. (0481)33224
NOVI MODNI ARTIKLI POMLAD 1990 KROJI ZA MOČNEJŠE POSTAVE
vmodvva KAMEA five o'CLOCKdala freoTtiji
made in italy	.	-
KD OTON ŽUPANČIČ ŠTANDREŽ
Recital gledališke skupine
Najbolj smo srečni, ko mm sin mirno spi
V četrtek, 22. marca, ob 20.30 v domu Andreja Budala v Štandrežu
kino
Gorica
VERDI 15.30-22.00 »La guerra del Roses«.
CORSO 15.00-22.00 »Nato il 4 luglio«. Prep. ml. pod 14. letom.
VITTORIA 16.30-22.00 »Donne in calore per stalloni dl lusso«. Prep. ml. pod 18. letom.
rwi v« w
Trzic
COMUNALE 16.00-22.00 »Willy signori e vengo da lontano«.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Tesoro, mi si sono ristretti i bambini«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 16.00-20.00 »Ko je Harry srečal Sally«.
SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Dovoljenje za ubijanje«, 20,00 »Nočno življenje«.
DESKLE 17.00-19.30 »Karate Kid III. del«’
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu - Ul. d®1 San Michele - tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 2 - Ul. A. Mam1 14 - tel. 480405.
________ pogrebi_____________„
Jutri ob 9.30 Sabina Šuligoj iz splo^®® bolnišnice v cerkev sv. Ivana in na 9*® no pokopališče, 10.10 Maria Belloni v ^ va Cricco iz bolnišnice Janeza od hog® Tržič, ob 13,15 Luigia Zuliani vdova ^ rus iz splošne bolnišnice v Krmin, , 13.15 Luigia Gallas vdova Lebus iz sP1 ne bolnišnice v Medejo,
FOAn01/1
KAVARNA SLAŠČIČARNA^
eff e/vrncdo
Ilaudio Cozzutti - Elena Devetak
3 NEDEUAH ODPRTO
GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli
Stvarnosti v brk ob sprenevedanju
Pripombe k pisanju in ocenjevanju Tolminskega punta
Kmečki upor leta 1713 je zajel poleg Tolminske celo Primorsko
Parafraziram naslov na prvi strani nedeljskega Primorskega dnevnika zaradi podobnih okoliščin, silnic in posledic. Pod naslovom Strokovnosti v brk smo zvedeli, kako so vse lepo uredili, da ni bilo slišati oziroma videti po televizijskem ekranu slovensko prisotnost na Tržaškem. Še vedno velja navodilo ali celo ukaz: Nella patria de Rossetti no se parla che italian. Predstava je bila celo v gledališču Rossetti, torej se ja niso smeli izneveriti miselnemu in vedenjskemu izroči-
lu.	Odličnim predstavnikom tržaške ustvarjalnosti na literarnem, znanstvenem, novinarskem, športnem, likovnem in še katerem področju se ni smel pridružiti noben slovenski ustvarjalec. Strokovnosti v brk.
Stvarnosti v brk se na Goriškem dogaja nekaj podobnega, če imamo v mislih beleženje slovenske prisotnosti. Na Tržaškem je šlo za enkratno televizijsko sporočilo, zapisek katerega pa bo ostal v arhivih. Na Goriškem gre za trajno sprenevedanje, ker bo trajalo desetletja, na posnetkih in bodočih spisih pa bo ostalo za vedno. Kaj? Ostale bodo v železo kovane oznake z napisom samo v italijanščini, ki jih bodo na pomlad namestili na gostilnah in kmečkih posestvih, v katerih je mogoče dobiti kakovostna briška vina. Pobudo bo izpeljal Konzorcij za zaščito značilnih briških vin "Collio". Naslov je seveda italijanski, toda sprašujem se, ali se ne zdi vsem članom tudi zaradi turistične ponudbe umestno, da zabeležijo narodnostno posebnost področja, kjer pridelujejo tako odlična vina. Povsod po svetu skušajo beležiti najmanjšo posebnost ali značilnost, pri nas pa so miselni zidovi železobeton-sko trdni in ne pomaga prav nič. Tudi če se Evropa trese. Tako stanje opredeljujem kot miselni imperializem, poleg gospodarskega, kar pa spada v pravila prostega tržišča seveda.
Prof. Toporišič govoril o novem pravopisu
V okviru ur, ki so namenjene dijaškim zborovanjem, so na gimnaziji-li-ceju Primož Trubar pripravili koristno srečanje o novostih v jezikoslovju. Medse so povabili dr. Jožeta Toporišiča, ki je dijakom govoril o novem slovenskem pravopisu. Tik pred izidom je namreč prvi del pravopisa, ki uvaja marsikatero novost v primerjavi z do-
nekatere pomembnejše novosti. Skupna značilnost sprememb je predvsem v poenostavljanju slovničnih pravil in jezika. Velika zasluga predavatelja je bila tudi v načinu posredovanja snovi, ki se na prvi pogled zdi dokaj suhoparna. Dr. Toporišič je namreč znal Pritegniti pozornost dijakov z živahnim dialogom in enostavno razlago tudi zapletenih problemov. S tem jih je kar osvojil,- saj so še po predavanju vneto debatirali o tej ali oni novosti in Umestnosti takih ali drugačnih rešitev.
® Socialno varstvo in kakovost življenja. To je naslov javne razprave, ki “o jutri, ob 18. uri v pokrajinski sejni bvorani. Govorili bodo deželna odbornica Paolina Lamberti Mattioli, deželna svetovalca Luigi Blasig in Enrico “Ulfone ter Elio Palmieri ravnatelj de-■tnlnih služb za socialno skrbstvo. Raz-Pravo, ki jo prireja socialistična stranka, bo usklajeval pokrajinski svetovale Ermes Dosso.
Na to moje pisanje ne pričakujem nobenega odmeva, pa tudi nočem ga. Za zamolčevanje slovenščine je sto razlogov: od lagodnosti Slovencev samih do privzgojenega nerazumevanja Italijanov in Furlanov, od dvojnega stroška za dvojno besedilo, do vprašanja estetike kovane oznake, od tega da se ne da pač nič več napraviti, do poduka, ki postaja že obešenjaški, da bo po odobritvi zaščitnega zakona vse drugače. Dobra volja, odprtost, sožitje, podiranje zidov tu in zdaj! Vse ostalo je sprenevedanje. Tudi tisto, da so table zasebne. Še razlaga tistim znancem in prijateljem, ki se bodo ob branju teh vrstic vprašali, zakaj se spet zaganjam v prazno, če že zadnjič ob otvoritvi akademskega leta in ob obisku Andreottija ni nihče odgovoril na pismo naslovljeno italijanski javnosti. Ker slutim, da se oglašam tudi v imenu tistih Bricev, ki zbirajo gradivo za etnografski muzej ček, pa v imenu Ustih štiridesetih mladih Slovencev, ki so poleti 1988 raziskovali števerjansko in dolenjsko občino iz vseh mogočih vidikov, da bi bili čimbolj nepristranski - brskali so tudi po smeteh in po zemlji, da so še enkrat dokazali, da je na zemljišču sedanje hiše št. 30 stala nekoč rimska villa rustica (njihovi resnosti se smejejo v brk vsi tisti, ki ne poskrbijo za nepristransko beleženje sedanje prisotnosti) - in v imenu članov SMReKK-a, ki so od običajnega razpravljanja vseh mogočih ustanov napravili korak dlje in nastavili sredi Korza svojo izložbo, v kateri so sporočila v slovenščini.
Končno tudi v imenu tistih italijanskih znancev, ki se trudijo, da bi vzidali na eno izmed hiš na Travniku obeležje tolminskemu puntu.
Moti me tudi, da bom moral v slovenski Krajevni leksikon, ki ga sestavljam, zabeležiti še slednji dokaz sprenevedanja. Stvarnosti v brk.
Kakih šestdeset članov Združenja športnih ribičev Vipava je v nedeljo sodelovalo na društvenem tekmovanju, ki so ga pripravili gb umetnem jezeru pri Vile-šu. Številnim navdušencem za športni ribolov se je pridružila tudi skupina ribičev iz Ajdovšči-
Premišljal sem, ali naj prijatelju Lucianu Spangherju na štiri oči povem svoje nestrinjanje z nekaterimi trditvami v njegovem članku ' La solleva-zione dei Tolminotti e collegati" (Sot la nape 41/1989, št. 4, str. 5-24). Odločil sem se za objavo na tem mestu tudi zato, da nadaljujem s kritičnim pogledom na problem, kar je zastavil že Marko VValtritsch v članku Tolminski punt v italijanskih spisih" (Primorski dnevnik 4.3.1990, št. 51). Leta 1989, ko je potekalo 275 let od izvršitve smrtne kazni nad enajstimi udeleženci upora goriških kmetov leta 1713 (najpogosteje imenujemo ta upor kot tolminski punt), se je upornega dogodka spomnilo par javnih manifestacij. V prvi vrsti je omeniti opero Ubalda Vrabca in nekaj prireditev, ki so krstno izvedbo opere spremljale (zgodovinska razstava, predstavitev opere itd.), izid treh člankov o uporu leta 1713 v italijanski domoznanski periodiki in nazadnje pobudo, da se na goriškem Travniku v spomin na kmečke upornike odkrije spominska plošča (predlog je podala skupina goriških Italijanov in Slovencev v pismeni obliki že oktobra leta 1988). Ne želim prenaglo obtoževati in soditi, a mislim, da je prav pobuda za spominsko ploščo Luciana Spangherja spodbudila k sestavljanju članka o tolminskih puntarjih.
Problem plošče je postavil na začetku in na konec svojega članka. Že v uvodnih odstavkih želi pisec bralca podučiti o nepolitičnem značaju upora in oporeka trditvi slovenskega zgodovinopisja, ki spoznava v uporu nastop podložnikov zoper državne ukrepe. Sicer pa se bralec nikakor ne more znebiti vtisa, da želi Spangher zmanjševati pomen upornega gibanja. Prikazati ga želi kot goli upor zoper revščino, zoper nasilje fevdalcev in posebej zoper nasilje nepoštenega iztirjevalca davkov. Upor je tragično končal in ni v ničemer menjal socialnih razmer ter
ne, s katerimi sovodenjski ribiči sodelujejo že lep čas.
Ker je šlo za tekmovanje, so ob zaključku najboljše tudi nagradili. Zmagal je Fabjan Devetak iz Sovodenj, ki je ulovil 3,1 kilograma postrvi. Ob zmagovalcu sta
odnose med vladajočim razredom in podložniki. Spangher se je v presoji ujel z goriškim županom Antoniom Scaranom, ki je v goriškem občinskem svetu 26. aprila 1989 v zvezi s postavitvijo spominske plošče zatrjeval, da je bil upor lokalna tolminska zadeva (Tolmin pa danes ni več na ozemlju Italije), uporniki so imeli izključno cilje socialnega značaja, sicer pa so bili kaznovani zato, ker so nastopali nasilno; smrtna kazen pa je za tisti čas normalno dejanje, s katerim se je nasilje kaznovalo (Isonzo-Soča 1990, št. 2). S tako in podobnimi izjavami je mogoče izničiti pomen slehernega revolucionarnega ali podobnega gibanja v zgodovini človeštva (tudi italijanske kar-bonarje, sto let po uporu goriških kmetov leta 1713). Z druge strani pa ni mogoče slehernega upora pretirano poveličevati, kar je na primer spretno znala opravljati marksistična ideologija.
Najprej o lokalnosti upora. Upor leta 1713 nosi vzdevek oz. pridevnik tolminski. V resnici so ga pričeli tolminski kmetje (marec 1713), toda kasneje (mesec maj in junij) se je razširil na velik del današnje Primorske, v njem je sodelovalo okoli 750 županov s svojimi vasmi vred. V resnici gre za veliko množično gibanje, kateremu je stala spočetka na čelu kmečka zveza, ki je združevala poleg Tolmincev tudi kmete z goriških Gora (Banjšice, Če-povan). Kasneje so šli rihemberški podložniki še dlje, omislili so si celo svojega cesarja in glavarja. Pomemben je tudi podatek, da je s kmeti simpatiziralo "goriško ljudstvo", da so Kraševci obljubljali pohod na Trst. V marcu in aprilu leta 1713 so kmetje hoteli obračunati predvsem z davčnim izterjevalcem Bandlom in njegovimi sodelavci, kasneje v svojem drugem delu (april-junij 1713) pa je upor dobil drugačne prvine. Kmetje niso napadali le davkarje, mitničarje, spravili so se
bila zelo uspešna še Andrej Čev-dek in Rudi Petejan. Posebna pozornost pa je bila namenjena 6-letnemu Saši Tomšiču, ki je brez očetove pomoči ulovil kar sedem postrvi.
Delovanje sovodenjskih ribičev se bo nadaljevalo 29. aprila, ko bodo organizirali tekmovanje na postrv pri Vilešu, ki bo odprto članom vseh društev. Do konca septembra, ko bodo organizirali društveno tekmovanje pri Ro-mansu, pa bodo člani Vipave sodelovali še na raznih tekmovanjih, ki jih prirejajo ribiška društva na Goriškem in v Sloveniji.
Ob tem ne smemo pozabiti še na ostalo dejavnost slovenskega ribiškega društva. V zadnji sezoni so v sovodenjskem Kulturnem domu z uspehom pripravili razstavo živih in nagačenih rib, pred kratkim pa so v Vipavo spustili nad 300 kilogramov krapov in postrvi.
Na sliki: trenutek z nedeljskega ribiškega tekmovanja pri Vilešu. (foto Pavšič)
tudi na gradove (Rihemberk, Devin, Švarcenek) in preočitne so razglasili poleg boja za staro pravdo (antiga usanza) tudi zahtevo, da svoje probleme rešujejo z bojem, da ne priznavajo niti sodstva fevdalnih guspodov, niti ne cesarskega namestnika in da si žele pravico deliti sami. Take zahteve nosijo politične poudarke, v to nas mora še bolj prepričati podatek, da so se goriški kmetje v upornem vzdušju hoteli povezati s kranjskimi. Ob navedenih dejstvih - o njih pišejo zgodovinski viri, ki lahko tudi pretiravajo -postanejo Spangherjeve sodbe nepopolne. Gotovo ima prav ko zapiše, da bi mogle raziskave po avstrijskih arhivih pojasniti vrsto nepoznanih dejstev. Iz zaslišanj cesarske komisije (vodila je preiskavo po zatrtju punta), bi bilo mogoče spoznati pomembno okolnost, socialno poreklo ljudi, ki so v uporu aktivno sodelovali. Nekaj namigov v virih omogoča pomisel, da so v uporu sodelovali tudi kmetje, ki socialno niso bili ogroženi. Tudi obtožbe na račun nekaterih goriških fevdalcev češ, da so s kmeti sodelovali kažejo, da ni bil upor tako preprosto zasnovan. Že iz danes poznanega arhivskega gradiva bi Spangher moral spoznati, da njegove poenostavljene sodbe ne morejo služiti tistemu, kar želi doseči s svojimi raziskavami krajevne goriške zgodovine.
Upor goriških kmetov leta 1713 ni lokalna tema pomembna za Tolminsko, presegel je upravne meje te dežele. Poleg goriške okolice, Krasa in Vipavske doline je zajel tudi nekaj furlanskih krajev.
Nikakor tudi ni mogoče sprejeti sodbe, da je bil upor v prvi vrsti nasilni obračun z izterjevalci davkov in mitničarji. Mogoče pa je trditi, da je tudi tolminski upor zrcalo razmer, ki so vladale v Evropi za zadnjih desetletjih fevdalnega družbenega reda. Čeravno ni imel skorajšnjih učinkov pa je pripomogel k uveljavljanju družbenih sprememb, ki niso obšle avstrijske monarhije.
V zvezi s Spangherjevim člankom pa želim pripomniti še nekaj. Primerno je, da je pisec upor leta 1713 prikazal tudi v okviru značilnosti, ki jih je Goriška doživljala od poznega srednjega veka dalje. Prav v zvezi s položajem kmeta pa je potreba vendar poudariti, da je bila goriška del habsburške države, da je deželo od Italije ločila državna meja med Avstrijo ih beneško republiko in da je bil v pretežnem delu Goriške uveljavljen fevdalni red po zgledih iz nemških dežel. Ta fevdalni red pa je odpravilo (z izjemo kolonata) leto 1848. V zgodovinsko razpravljanje nikakor ne kaže vpletati literarnega dela, naprimer Ivana Preglja in njegove Tolmince. In še nekaj za zaključek. Luciano Spangher sodi naj se namesto v Gorici spominska plošča postavi v Tolminu. Resnici na ljubo zapišimo, da je bil v Tolminu primeren spomenik postavljen leta 1973. Po moji sodbi pa bi sodil tudi na goriški Travnik (Gorica je bila vendar središče dežele, ki jo je punt skoraj v celoti zajel, na Travniku so bili uporni voditelji tudi obglavljeni), spominjal bi na goriške kmete, Slovence in Italijane (Furlane), ki so si z uporom pred davnimi leti hoteli izbojevati lepše življenje. Boj za to, pa je gibalo vsakega napredovanja človeške
druzbe'	B. MARUŠIČ
■ V petek, 23. t.m. ob 17. uri, bodo odprli nove prostore patronata INAC — Confcoltivatori, na Verdijevem kor-zu 96.
Patronat je doslej posloval v prostori na Drevoredu 24. maja 7.
Slovesnost ob odprtju bo ob 17. uri.
ALDO RUPEL
Šestdeset športnih ribičev sodelovalo na tekmovanju društva Vipava v Vilešu
Hi/
V v
t'
presti mm
■ Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
■ V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s S Al
a (0481) 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica
V sredo v tržaškem Kulturnem domu nadaljevanje abonmajske sezone GM
Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije
Simfonični orkester Slovenske filharmonije je bil že večkrat koncertni gost Glasbene matice. Orkester Slovenske filharmonije je bil poleg Ljubljanske filharmonije, ki pa je delovala v nemškem kulturnem krogu, nadaljevatelj glasbene tradicije Accademie Philharmonicorum, ustanovljene 1. 1701. V kratkem času je dosegel zavidljivo kvalitetno raven. To posebno v letih, ko ga je vodil Čeh Vaclav Talich. V programe svojih koncertov, ki so obsegali kvalitetna simfonična dela svetovne glasbene literature (Mozart, Beethoven, Schubert, Čajkovski, Liszt, Mahler itd.), so našle svoje mesto tudi slovenske skladbe, tako npr. Andante in Capriccio Antona Lajovca in Scherzo Stanka Premrla. Na svojih nedeljskih t. i. »promenadnih« koncertih pa so bili zastopani tudi drugi domači skladatelji (Foerster, Zajc, Parma, Sat-tner, Nedved, Fleišman itd.). Orkester je sodeloval tudi pri opernih in operetnih uprizoritvah, v sodelovanju s pevskim zborom Glasbene matice pa tudi pri večjih vokalno-instrumentalnih koncertih, kamor sodijo tudi krstni izvedbi Sattnerjeve Jeftejeve prisege in Parmovega Povodnega moža. Občasno je orkester igral tudi na plesnih prireditvah, da si je tako služil dodatna potrebna finančna sredstva za svoj obstoj. Razen v Ljubljani - običajno v dvorani Union, je orkester nastopal pogosto v drugih slovenskih krajih. Število orkestrašev, med katerimi je bilo dosti Čehov, a ob koncu delovanja tudi večje število Slovencev, se je gibalo od 25 do 35. Poleg Talicha so nastopali tudi drugi dirigenti, med katerimi Matej Hubad in Niko Štritof. Vrsta okolnosti, predvsem težave zaradi pomanjkljivega finansiranja in pomanjkanja prostorov, je vplivala, da je jeseni 1. 1913
dejavnost orkestra prenehala. Pri tem so škodovali tudi napadi nemškega tiska, kot npr. graškega dnevnika, ki je orkester SF imenoval manjvredno gostilniško kapelo. Tako se je končalo kratko razdobje v slovenskem glasbenem življenju, ki je pobudilo vrsto novih slovenskih instrumentalnih del. Pomembno tudi zato, ker je tedaj orkester SF začel orati ledino slovenskega koncertnega življenja ter uvajati občinstvo na simfonične koncerte.
Spored sredinega koncerta simfoničnega orkestra SF navaja dela Laloja »Symphonie espagnol« za violino in orkester, Franckovo d-mol simfonijo in Mi-helčičevo skladbo »Slava vojvodine Kranjske«.
Po poreklu Španec, po muzikalnem bistvu pa pravi Francoz, je Eduard Lalo (1823-1892) zaslovel predvsem s svojim priljubljenim drugim violinskim koncertom op. 21 »Symphonie espagnol« iz 1. 1874. Naziv »španski« pritiče temu koncertu zaradi osnovne folklorne obarvanosti tematike, dasi motivika ni naravnost povzeta iz španske ljudske glasbe. Lalojev glasbeni opus ni številen, omembe vredni so še ostali trije violinski koncerti in eden za violončelo ter opera »Le roi d'Ys«. Za časa svojega življenja je Lalo slovel kot bleščeč violinski in violski virtuoz.
Cesar Franck (1822-1890) je s svojim mirnim in delovnim življenjem, ki nekoliko spominja na Bacha, morda najpomembnejši francoski skladatelj 19. stol. Njegovo glasbo označujeta mirna zbranost in globok, mističen izraz. Pomembna novost so v nji harmonska, melodična in arhitektonska izrazna sredstva. Svoja najpomembnejša dela je Franck ustvaril šele po petdesetem letu starosti. V tem poznem zre-
lem obdobju se s simfoničnim oratorijem »Redempti-on« začne njegov ustvarjalni vzpon (Simfonične variacije, Preludij, koral in fuga, Klavirski kvintet, Sonata za violino in klavir, Simfonija itd.).
Skladatelj Pavel Mihelčič (1937), po rodu iz Novega mesta, je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kompozicijo pri Kozini in Bravničarju, dirigiranje pa pri Švari ter je v slovenskem glasbenem prostoru navzoč kot vsestransko dejaven glasbenik. Če je v iskanju lastne glasbene govorice hodil spočetka osamela pota, je- v sedemdesetih letih opozoril nase z originalnimi komornimi skladbami. V simfoničnih delih je z zanimivimi zvočnimi kombinacijami odkril svet nove zvočnosti in čustvenih vzgibov. V zadnjih delih (Prizori iz Bele krajine, Slike, ki izginjajo, Sen prve mladosti, Žalna glasba) se nam razkriva kot občutljiv tvorec liričnih meditativnih vzdušij. V svojem novem delu Slava vojvodine Kranjske (1989) nam Mihelčič razkriva še drugačne dimenzije.
Pri tokratnem koncertu Simfoničnega orkestra SF se bomo prvič srečali z mladim slovenskim dirigentom MARKOM LETONJO (1961), Mariborčanom, ki je po diplomi iz klavirja in dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani študij nadaljeval in diplomiral na Visoki šoli za glasbo na Dunaju. Z orkestrom SF je debitiral leta 1987 na koncertu Mladi mladim in s tem nastopom vzbudil veliko pozornost. Sledili so koncerti s simfoniki RTV Ljubljana in Zagrebško filharmonijo, na Dunaju s Slovaško filharmonijo, v Neaplju pa je dirigiral premiero baleta Nižinski. Solist Lalojevega violinskega koncerta pa bo violinist MIRAN KOLBL (1968).
GOJMIR DEMŠAR
Nova razstava Magde Starec Tavčar
Čar stenskih preprog
Že nekaj let se nekateri uveljavljeni umetniki preizkušajo tudi v gobelinu oziroma v stenski preprogi. Seveda ti mojstri svojih del ne izdelujejo sami, pač pa napravijo le načrt, po katerem v posebnih delavnicah, tkalnicah, drugi načrt izvedejo na ustreznih strojih. Med našimi zamejskimi mojstri imamo likovnico, ki ne pripravlja le načrtov, pač pa vse delo izpelje sama. V mislih imamo Magdo Starec Tavčarjevo, s katero se že vrsto let srečujemo na njenih samostojnih razstavah ter na kolektivnih prireditvah, na katerih zelo rada sodeluje. Posebno je ostala ljubiteljem umetnosti v spominu njena samostojna razstava v dvorani openskega Prosvetnega doma, kjer je pred leti dala na ogled plodove svoje marljivosti in inventivnosti.
Poudarjamo inventivnost Magde Starec Tavčarjeve. Vse sodobne stenske preproge se močno razlikujejo od nekdanjih slovitih, slikovitih in zelo bogatih gobelinov, podobno pač kot se sodobna likovna umetnost krepko razlikuje od klasične umetnosti. Ža dela Magde Starec Tavčarjeve pa moramo še posebej podčrtati, da gre za stvaritve, ki po slogu, vsebini in snovi gredo krepko preko običajnih sodobnih stenskih preprog. To je očitno na njeni sedanji samostojni razstavi v galeriji Malcanton v istoimenski tržaški ulici. Tu je že dva tedna na ogled sedem njenih del, za katere je avtorica našla tudi poseben izraz, novo skovanko - abitarazzi, kar bi se drznili razčleniti v abiti-arazzi, torej v obleko-stensko preprogo ali bolj logično v stensko preprogo-obleko. In to večina razstavljenih del tudi je.
Za vso sodobno likovno izražanje je značilno iskanje. Tudi veliki in močno uveljavljeni mojstri ves čas svoje ustvarjalne dejavnosti iščejo nove izrazne možnosti in načine, kajti sicer »občepijo«. Za Magdo Starc Tavčarjevo ni nevarno, da bi kje obstala, saj je vsa njena dejavnost eno samo iskanje novega in to kar zadeva motiviko, kot tudi kar zadeva način tkanja in celo surovine. Če so nekoč veliki mojstri ustvarjali velike gobeline iz tedaj veljavnih surovin, t.j. volne, svile, bombaža, smo danes v dobi nylona in drugih plastičnih ali smolnatih snovi in seveda tudi gume. In te surovine so v nekaterih stvaritvah Magde Starec Tavčarjeve osnovne, ne zanemarja pa niti bombaža.
Umetnica je razstavila, kot smo že zapisali, sedem del. Od teh bi štiri mogli vključiti v že omenjeno terminologijo - abitarazzi, od troje preostalih del pa sta dva lepa mala panoja, enemu delu pa bi nadeli naslov Metulj. Seveda bomo tu dodali, da smo si naslove razstavljenih del omislili sami, kajti likovnica svojim stvaritvam ni dala naslovov. Pa še nekaj bi veljalo dodati: barvna paleta je pri Magdi Starec Tavčarjevi verjetno bolj stranskega pomena in je zatorej bolj skromna, v glavnem mračna. Razstava bo odprta do srede, (fre)
Slovanski glasovi v Vidmu
Pesniška beseda in glasba v tihem intimnem dialogu
Pod pokroviteljstvom kulturnega društva "Associazione culturale cas-tello di Sterpo" se je v sredo, 7. marca, v Vidmu v veliki dvorani starodavne palače Mantica pričel ciklus štirih predavanj pod skupnim naslovom "Beseda in glasba za srednjo Evropo".
Na predavanjih, skupno jih bo 4, posamezni profesorji iz raznih italijanskih univerz kritično osvetljujejo dela petih velikih slovanskih pesnikov, predstavnikov štirih slovanskih literatur, in sicer poljske, češke, slovenske in ruske.
Poleg kritične analize del posameznih pesnikov bodo na predavanjih člani gledališke skupine Teatro sette iz Benetk prebrali nekaj pesmi slovanskih avtorjev. Na koncu bodo nastopili mladi, a že uveljavljeni pianisti, ki bodo interpretirali dela skladateljev dežel, iz katerih pesniki izhajajo; tako bomo lahko poslušali Chopina, našega Kogoja in Prokofjeva. Izjema bo le Mozart, ki ga bomo lahko poslušali kot pendant češki poeziji, ne pa Dvoraka, Smetane, ali kakega drugega skladatelja, kar bi bilo morda bolj umestno.
Prva prireditev je bila, kot rečeno, 7. marca, ko so predstavili poljskega pesnika, Nobelovega nagrajenca za leto 1980 in enega največjih, če že ne največjega živečega pesnika današnjega časa Czeslawa Milosza. Sledil je mali koncert Chopinovih del v interpretacij še mlade a zelo obetavne pianistke Sabrine Reale.
Naslednjo sredo je bila na vrsti češka poezija, s pesnikoma Vladimirjem Holanom in Nobelovim nagrajencem Jaroslavom Sfeifertom ter koncertom Mozartovih del v interpretacij pianistke Anne Barutti.
V sredo 21. marca pa bo za nas posebno zanimivo predavanje, saj bo na sporedu naš Srečko Kosovel, ki ga bo predstavil Arnaldo Bressan, profesor slovenskega jezika na univerzi v Vidmu. Znani pianist Andrea Pesta-lozza pa bo izvajal koncert del slovenskega skladatelja Marija Kogoja.
Zadnja sreda, to je 28. marca, bo posvečena gigantu poezije vseh časov: Vladimiru Majakovskemu. Igrali pa bodo dela Sergeja Prokofjeva v interpretaciji pianistke Federice Giannella.
Gre za nevsakdanjo priložnost za odkrivanje čara besede in glasbe srednje in vzhodne slovanske Evrope in nedvoumno potrditev poglobljenega in vsestranskega zanimanja tukajšne javnosti za kulturno dediščino v besedi in glasbi slovenskega in drugih slovanskih narodov.
MARINO VERTOVEC
Aktualna postavitev Beethovnove opere »Fidelio«
Četrta povojna postavitev Beethovnove opere "Fidelio" v tržaškem Verdiju, predstavlja zanimiv dosežek ne toliko v muzikalnem kot predvsem v režijskem smislu. Velike/ poslanico zakonske ljubezni v ožjem in človekove svobode v širšem pomenu, ki jo je Beethoven, sam velik pristaš svobodoljubja, poslal v svet s tem svojim edinim opernim delom, je režiser Frank Bernd Gottschalk dojel in tudi interpretiral v njeni trajni, tako rekoč brezčasovni vrednosti, tako da je čas same zgodbe z resnično zgodovinsko podlago iz 17. stoletja povezal z našim časom velikega razbohotenja teženj po resnični svobodi in dejanski ljubezni do človeka in za človeka. Morda je v tem oziru bil njegov inovativni poseg drzen na škodo glasbene usklajenosti z libretom, je pa nedvomno odprl novo uprizoritveno vizijo v človeštvu trajno prisotne težnje po svobodi.
Zato pač ne more presenečati, da je scensko in v karakterizaciji nekaterih oseb, režiser Gottschalk v povezovanju trajnosti "problema" postavil dogajanje prvega dejanja v ječo, ki tako močno spominja na grozljive celice tržaške Rižarne, da se nad odrom ves čas spušča stena v obliki giljotine na eni, da nosi guverner španskih državnih ječ don Pizzaro črno nacistično uniformo, da nastopajo ječarji z nemškimi brzostrelkami, da so v elementih klasične scene tudi elementi železnih konstrukcij nacističnega tabo-
rišča, da se predstava začenja s tihim prizorom brez glasbe, s štirimi ženskimi liki, ki drže v rokah fotografije štirih oseb z napisom "deportiran", medtem ko so na zastoru projicirane misli iz razglasa Salvadorja de Madariaga za "dan človekovih pravic", na drugi strani pa, da nosilci glavnih vlog: Le-onora (preoblečena v Fidelia), Flores-tano (njen zaprti mož), ječar Rocco in še drugi, kakor tudi zbor jetnikov, ostajajo v vsem in povsem liki z zgodovinskega časa zgodbe.
Tolikšna "desakralizacija" Beethovnovega "Fidelia", kar pa v globljem smislu njegovega sporočila to niti ni, je uvodno učinkovala na del občinstva šokantno; bilo je tudi nekaj žvižgov z galerij, ki pa so ob prvih zvokih orkestra potihnili in se niso več pojavljali razen na koncu, ko so se ob kar močnih aplavzih nastopajočim, prikazali na odru režiser, scenograf Ulderico Manani in odgovoren za scensko realizacijo Franco Malgran-de.
Toliko o tej osnovni značilnosti tokratnega tržaškega "Fidelia", ki ga je muzikalno pripravil in vodil dirigent Spiros Argiris s posebej pomembnim deležem zborovodkinje Ine Meisters, predvsem pa vrste odličnih pevcev, med katerimi je po vokalni in interpretativni intenzivnosti izstopala nosilka naslovne vloge Katerina Ikono-mou. Dirigentu Argirisu bi lahko očitali premalo pregledno vodenje orkestra, preskromno izrisovanje dra-
matičnih trenutkov in nemalokrat dokaj nezanesljivo oporo solistom in zlasti zboru, zaradi česar tudi niso prihajali do polne veljave ne psihološki ne himnični momenti Beethovnove partiture, njena simfonična značilnost, ki se ji Beethoven tudi v tem svojem opernem delu ni mogel izneveriti, pa je tudi ostala zastrta, negle-de na to, da nismo bili deležni izvedbe uverture Leonora št. 3. Prav zaradi teh pomanjkljivosti je zato treba toliko bolj pohvaliti zbor, ki je v vokalnem oziru zelo dobro poustvaril dramatičnost nekaterih scenskih prizorov.
Ob nosilki naslovne vloge, sopranistki Ikonomou, ki je kljub nekaterim kovinskim prizvokom glasu v višjih legah, bila vseskozi prepričljiv Fidelio, je treba posebej omeniti še basista Victorja von Halema, ki je vlogo ječarja Rocca podal z izjemno lepo glasovno kompaktnostjo in idealno pojavnostjo, tenorista Neila Howletta v nelahki vlogi jetniškega guvernerja don Pizarra, ki ga je podal z glasovno pronicljivostjo in pojavno verodostojnostjo. Tenorist William Peli, eden najuglednejših nemških opernih pevcev, znan po interpretacijah Wagner-jevih likov, je bil na trenutke izvrsten, na trenutke pa dokaj bled. Dostojno se je predstavil basist Aurio Tomicich kot monister Don Fernando. Manj izrazit lik je podala Penelope Luši kot Roccova hčerka Marcellina, ustrezno pa so zbor solistov dopolnili še Adol-
fa Llorca kot jetniški ključar Jaguino, ter Paolo Zizich in Ivan Sancin kot jetnika.
Končni aplavz je bil očitno namenjen bolj Beethovnu in pevcem, kot pa vsem drugim realizatorjem opere.
JOŽE KOREN
Kdaj bo za Trst odbila ura?
V vzdušju, ki mu robovi že zadobi-vajo predvolilne odtenke, se zdi toliko zanimanje za oddajo Piacere RAI 1, čeprav v neposrednem prenosu prve državne mreže, morda pretirano. Ob tem drobcenem dogodku, ki še enkrat opozarja na našo »majhnost in nepomembnost«, pa se ponuja ponoven vzrok za kar grenko razmišljanje.
Na naše pisanje se je, denimo, nekdo obregnil, češ da bi lahko manj nergali in več naredili. Kdor ima vsaj nekoliko prakse s televizijo, tudi ve, da ni tako enostavno prodreti na dobro zastraženi ekran. Res so uredniki oddaje pred kakim tednom zbirali podatke tudi o slovenskih skupinah, očitno pa to višjim funkcionarjem in še prej krajevnim veljakom ni bilo po godu, pa so podatki in kasete ostali v predalu. Obsojanje urednice, ki se je zdela naklonjena in tudi neobremenjena s kakršnimikoli predsodki, ali hudovanje nad funkcionarji nas ne bi pripeljalo nikamor. Morda bi se lahko odločneje pokazali med gledalci, a tudi to nam ne bi dalo posebnega zadoščenja, ker so kamere karseda gibčne in snemalci dovolj profesionalni, da lahko »spregledajo« vsak letak. Skratka, ta vrata so zaprta in očitno bomo morali v bodoče poiskati drugačen dohod do ekrana.
Mimo običajnega slovensko-zamej-skega jamranja, ki bi ga skušali za nekaj trenutkov zatajiti, pa se ponuja še nekaj pripomb. Slika Trsta, ki jo je ta oddaja poslala v eter, ni bila nezadovoljiva samo za nas-Slovence, temveč tudi za nas-Tržačane. Komaj zaznavno izboljšanje ravni oddaje v zadnjih dveh dneh lahko pripišemo izključno uglednosti in kulturnosti nekaterih gostov, v svoji celoti pa je oddaja ponudila neverjetno pomanjkljivo sliko. Pozoren gledalec je prav gotovo opazil nedoslednost: mesto se sicer lahko ponaša s prebivalci, ki berejo največ časopisov, so pravi gledališki sladokusci, in takih najev so voditelji našteli še in še, ne premore pa dostojne kulturne ponudbe, da morajo uredniki iskati »zunanje« predstavnike. Še zdaleč ne bi trdili, da je tržaška kulturna ustvarjalnost na višku, nasprotno, a kljub temu premore Trst (tako italijanski kot slovenski) tudi kako svetlo točko, kako zanimivo skupino, pobudo, nekaj ljudi, ki morda niso slavni po vsej Italiji, a so kljub temu dostojni avtorji, izvajalci, poustvarjalci. Lahko bi odpustili urednikom, ko bi se odločili za stroge kriterije in prikazali le špico, a raven tistih, ki so jih oni povabili na oder, nam daje slutiti pretirano površne izbire.
Seveda ne nameravamo zmetati vse v en koš, saj so nekateri gostje nadvse dostojno predstavljali tržaško ustvarjalnost, ob njih pa zija praznina, ki je ne bi bilo težko zapolniti. Tudi pri iskanju idealne slike mesta brez vsakršne sence in »motnje«, kot je lahko slovenska prisotnost, ne bi smeli spregledati posebnosti kraja, ki se je od vedno ponašal kot stičišče ras, kultur in veroizpovedi, saj raste njegova ustvarjalnost prav iz teh konfliktov. In tudi zanimivo je to naše mesto prav zaradi posebnosti, ki ga odlikujejo. Prikazanemu Trstu pa so zakrili toliko plati, da bi lahko bil res katerokoli italijansko mesto, ko ne bi imel Velikega plača ali Piazza dVni-td dltalia, ki mu je četrta stranica morje. No, zaradi tega bosta Mihec in Jakec še naprej nemoteno bila ure, zanimalo pa bi nas, kdaj bo za Trst odbila tista ura, ko se bo lahko tudi na RAI 1 pokazal brez »lepotnih« po-segov in brez sramu.
NADJA KRIŠČAK
Drevje
in
rastlinje za vaše potrebe
PROSEK (TRST) - TELEFON (040)251130
Dragoceni in drzni predlogi italijanskih mojstrov za naslednjo jesen-zimo
Namesto strogih kostimov obleke za poredne punčke
»Lepa kot punčka«, vzdihujamo ali vzklikamo tudi pri nas, ko zagledamo mili obrazek z nežno kožo brez gub. V čar mladoletne ali še skoraj otroške lepote so trenutno trdno prepričani najslavnejši italijanski modni mojstri, ki so v prejšnjih dneh v Milanu prikazali svoje najnovejše kolekcije s predlogi za jesen-zimo 1990-91.
Pravzaprav je tokratni ženski ideal velikih in zelo vplivnih kreatorjev »made in Italy« precej poredna punčka, ki ima najstniški izgled, kot zapeljivka pa je že izredno preizkušena, a dovolj otroško nagajiva.
V očeh ustanoviteljev italijanske pripravljene' mode, ki naj bi bila prvenstveno namenjena sodobni, zaposleni ženski, kateri nenehno primanjkuje časa, je torej podoba poslovno uspešne ženske dokončno mrtva in pokopana. Resni kostimi linearnega kroja, ki naj bi ženski tudi na področju oblačenja pribo-, rili status enakopravnosti z moškim, morajo v pozabo, namesto njih pa bi si morala elegantna in dovolj premožna ženska obleči umetelno krojene oblekice, nežno povite hlače ali še raje kratke hlače, skoraj nevidna minikrilca, čez vse pa naj bi si nadela dolge suknjiče ali bogato izdelane in toplejše eskime, ka-' terim sedaj najraje pravijo parka.
To so seveda samo nekatere izmed najznačilnejših novosti, ki jih je v bistvu prikazala peščica najvplivnejših italijanskih mojstrov. Ob tem je treba stalno upoštevati dejstvo, da vsak italijanski modni ustvarjalec za posamezno sezono pripravi več kolekcij, poleg glavne še vrsto »postranskih«, in da poleg nekaterih zvenečih imen italijansko modno ustvarjalnost in proizvodnjo tvori veliko podjetij različnega obsega.
To pa istočasno pomeni, da italijanska modna produkcija sloni na veliko širšem krogu ljudi od ozkega izbora proslavljenih izbrancev, ki pa imajo nedvomno moč, da s svojimi izbirami vplivajo na kolesje svetovne modne produkcije. Zanimivo je, da so nekatere poglavitne značilnosti nakazanih tendenc pri raznih mojstrih v nekmakšnem sozvočju, iz česar bi se dalo sklepati, da se mojstri med sabo dogovarjajo ali da imajo slične navdihe ali pa da jih opažanja privedjo do podobnih zaključkov.
Še najbolj verjetno gre tudi v tem primeru za kombinacijo raznih hipotez, kateri je treba dodati nujo, da se italijanski modni sistem z vidika ustvarjalnosti prevetri. V zadnjih sezonah so namreč na račun italijanskih modnih ustvarjalcev letele vse bolj pogoste kritike, češ da ničesar več ne ustvarjajo, temveč da sami sebe poustvarjajo. Na tem področju se je vnela huda bitka, ki so jo radi podpihovali na eni kot na drugi strani, s Parizom. Vendar pa je francoska prestolnica prej nasprotnica Rima, kjer nastopa italijanska visoka moda, kot pa Milana ali Firenc, v katerih kraljuje takoimeno-vana pripravljena moda.
Da so meje med enim in drugim področjem vse bolj zabrisane, pa med drugimi priča tudi oznaka mode, ki so jo ob številčni udeležbi strokovnjakov, novinarjev, kupcev in obiskovalcev prikazali v prvi polovici marca v Milanu. Ne pravijo ji več pripravljena moda ali pret-a-porter, temveč visoka pripravljena moda ali luksuzni pret-a—porter.
Ker imajo besede kljub vsemu še pomen, razkrivajo, da se je milanska moda pomaknila bliže k visoki modi. Na eni strani o tem pričajo vse višje cene, po drugi pa vloga »usmerjevalke« svetovne
modne produkcije. V tem zaenkrat prednjači pred pariškim izložbenim oknom, v katerem razstavljajo najrazličnejši mojstri in je tudi zaradi tega veliko bolj pisano in neenotno zastavljeno.
Povsem uglašeni seveda niso bili niti predlogi italijanskih modnih ustvarjalcev, ki pa so se vsi še najraje opredelili za nagajivo punčko oziroma za samozavestno žensko, ki rada izziva z oblačenjem. Poleg tega, da bi morala biti mlada ali pa imeti vsaj tak izgled, mora biti ženska, ki se želi obleči v najizvirnejše modele italijanskih mojstrov tudi dovolj bogata. O cenah sicer ni elegantno spraševati, dobro pa je vedeti, da posamezni modeli, ki so včasih skoraj neotipljivi, takoj presežejo nekaj milijonov lir. Po zagotovilih ustvarjalcev in proizvajal-
cev pa s prodajo najdražjih modelov ni nikakršnih problemov.
Lahki, skoraj nevidni, a nadvse dragoceni in dragi so seveda predvsem večerni modeli. Pri teh sp mojstri lahko najbolj sprostili domišljijo in svoje nadzemeljsko lepe (in zato za normalne zemljanke nedosegljive) manekenke bolj nekoliko zastrli kot oblekli. Iz neotipljivih in mehko padajočih tančic so se rada prikazala prša, prav tako so bila velikokrat razgaljena ramena in hrbet, očem pa niso ostali zakriti niti tisti deli telesa, ki jih še vedno imenujemo s sramežljivostjo. Noge so sploh na ogled, kadar jih ne prikrivajo tesne hlače ali debele nogavice, frfotajoča krilca pa so navadno kot nekakšen, skoraj nepotreben dodatek.
Čez dan naj bi se ženske prihodnjo zimo vseeno nekaj več oblekle, čeprav je za pristašice velikih italijanskih mojstrov upati, da niti zima '90-91 ne bo preostra. Za športnejšo žensko so sicer predvidli ravne hlače iz dragocenih volnenih vlaken ali pa težke volnene nogavice, nad katere si lahko nataknejo kratka krilca. Temeljni element garderobe za jesensko-zimsko sezono pa je suknjič, ki je navadno daljši, da skrije tudi tisti del telesa, ki go je normalno pokrivalo krilo, in celo bogato izdelan.(bip)
Na slikah (foto AP) zgoraj bogata inačica širokega površnika (model Dolce&Gabbana), levo pa športnej-ši suknjič iz kolekcije Armanija.
Milanska moda privablja tuje kupce
Ob slavi so potrebni tudi otipljivi rezultati. V to so trdno prepričani italijanski modni proizvajalci, ki so nad uspehom večdnevne prireditve namenjene italijanski pripravljeni modi, nadvse zadovoljni. Če organizatorje posameznih pobud, ki tvorijo milanske dneve mode, navdajajo z zadovoljstvom laskave ocene, ki so jih požele prikazane kolekcije, se skoraj še rajši pohvalijo s prvimi podatki o obisku na nedavnih milanskih prireditvah.
Na vseh razstavnih prostorih, ki so jih zasedli Modit (konfekcija), Comtemporary (predlogi novih stilistov) in Milanovendemoda (znana imena), je bilo tokrat več obiskovalcev kot v prejšnjih letih. Največ pozornosti so seveda organizatorji (EXPO-CT in milanska Trgovinska zbornica) namenili prireditvi Milanovendemoda, ki se deli v smeri Studio (rezervirano za izzivalnejše predloge) in Donnaitalia (umirjenejši modeli za tradicionalnejšo žensko).
Na razstavnih prireditvah, ki so bile odprte v dnevih, ko so znani mojstri predstavili modele na bogato obiskanih defilejih, je bilo Prisotnih veliko več razstavljal-cev: smer Studio je zastopalo 126 razstavljalcev iz 6 držav, tradicionalnejšo Donnaitalia pa 220 raz-stavljalcev iz osmih držav. V porastu na obeh prireditvah so bili tako kupci kot obiskovalci, v pbeh primerih pa so se množične-odzvali vabilu organizatorjev tujci, med katerimi so bili še zlasti močno zastopani Japonci. Letošnja Milanovendemoda je skup-Jto pritegnila nad 22.000 kupcev, 'tar je skoraj 10 odstotkov več kot tja prejšnji tovrstni prireditvi. Tulih kupcev je bilo za skoraj 20 odstotkov več, zaradi česar so organizatorji in proizvajalci še zlasti zadovoljni, saj se je prodaja v i Uge države še povečala. Med ujimi tržišči je italijanski modi Se bolj naklonjeno japonsko, medtem ko so se predstavniki ne-aterih držav, npr. ZDA, spet nožično in dovolj navdušene vr-Ui v Milan, glavno izvozno tržiš-vf italijanske mode pa ostaja Nemčija.
Približno pet odstotkov je M nr 0kisk tudi na prireditvah ra0^? in contemporary (organizi-zak i EFIMA), ki sta prav tako Cp e.‘ežili večji porast tujih kup-m seveda tudi naročil, (bip)
LA MAGUA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/790074
MAGL01/10
Spomladanske novosti za moške in ženske
<3*	^
* Draguljarna - urarna ^
moderna in antična
F. Blasi
Trst - Capo di Piattga 2 (Trg (Jnit d) Tel. 04o()66))S
Castiglioni
obutve
Korzo U. Saba 2 - Tel. 764007 Trst
Korzo del Popolo 9 - Tel. 72590 Tržič
POMLADNE NOVOSTI
Best seller za pomlad-poletje 1990
MARIELLA
BURANI


W"
	
., . ! > žž* ' J' e
-H
.::-:‘>y
. ' '
./ *■ »*
A' ■ * J Č
. ■ ■
L' ^ 'w$
y-> :
»•
<#■'
-	.	a;:
- * • * ■
i-** * ‘ •
' ■
* ..fcjLjg*
-------------
boutique
TRST - UL. CARDUCCI 12
• A .
C - '*
i f ^
K J, 2.
.

Zadnji sezonski smuk za SP Norvežanu SkaardaJu
V moški odbojkarski C-2 ligi
Zurbriggen izenačil Thonijev rekord
ARE — Svetovna športna smučarska sezona se trudno, predvsem pa zmedeno pomika h koncu. Včeraj so namreč svoja tekmovanja zaključili moški, ženske pa so svojo sezone še malo podaljšale. Včerajšnji smuk se ni rodil pod srečno zvezdo. Startal je z izredno težavo, zaradi goste megle so ga morali prekiniti, potem ko se je spustilo 39 tekmovalcev in jih je na startu manjkalo še 20. Razsodišče je najprej prekinilo tekmovanje, nato pa ga je dokončno zaključilo, saj je star-tala več kot polovica tekmovalcev in je bil torej po pravilniku neoporečen. Prvo mesto je osvojil mladi Norvežan Skaar-dal, ki si je z njim priboril tudi končno drugo mesto na skupni lestvici smuka.
Vendar pa je bil junak dneva Zurbriggen, ki je s svojim včerajšnjim enajstim mestom dosegel dva cilja: z njim je že četrtič osvojil svetovni smučarski pokal in tako izenačil Thonijev rekord štirih končnih zmag (Stenmark in Girardelli sta osvojila "le" tri zmage), pa tudi tretje mesto na letošnji končni lestvici smuka.
Včeraj so tudi preložili ženski smuk, saj je bila proga zelo razrita in zdelana. Smučarska federacija je odločila, da
bodo tekmo nadoknadili v petek, vendar se mnogo državnih federacij s tem ne strinja.
VRSTNI RED SMUKA: 1. Skaardal (Nor.) 1T6"08; 2. Hoeflehner (Av.) 1'16 T8; 3. Belczyk (Kan.) 1'16"49; 4. Sbardellotto (It.) 1'16"58; 5. Mahrer (Švi.) 1T6"; 6. Kitt (ZDA) 1T6"64; 7. Hesse (Švi.) 1T6"65; 8. Boyd (Kan.) 1T6'76; 9. Henning (Šve.) 1'16'76; 10. Wasmeier (ZRN) 176'78; 11. Zurbriggen (Švi.) 1T6"93; 15. Ghedina (It.) 1T7"00 itd.
KONČNA LESTVICA ZA SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 357 točk; 2. Furuseth (Nor.) 234; 3. Mader (Av.) 213; 4. Bittner (ZRN) 193; 5. Hoeflehner (Av.) 174; 6. Skaardal (Nor.) 167; 7. Strolz (Av.) 155; 8. Eriksson (Šve.) 121; 9. Tomba (It.) 116 itd.
KONČNA LESTVICA SMUKA ZA SP: 1. Hoeflehner (Av.) 166 točk; 2. Skaardal (Nor.) 120; 3. Zurbriggen (Švi.) 105; 4. Mahrer (Švi.) in Besse (Švi.) 88; 6. Ghedina (It.) 87 itd.
Končno peto mesto Di Cente
VANG — Italijanska smučarska tekačica Manuela Di Centa je osvojila kon-
čno peto mesto v svetovnem pokalu, ki se je zaključil včeraj v norveškem letovišču Vang. Včerajšnjo tekmo na 10 km je osvojila domačinka Trude Dybendahl pred Sovjetinjo Lasutinovo. Končna lestvica za SP pa je sledeča: 1. Lasutina (SZ) 146 točk;; 2. Vaelbe (SZ) 137; 3. Dyben-dahl (Nor.) 136; 4. Nagenkina (SZ) 134; 5. Di Centa (It.) 126; 8. Belmondo (It.) 66 itd.
V moškem SP pa je končno prvo mesto osvojil Norvežan Ulvang pred Sva-nom, ki je osvojil včerajšnjo tekmo. Tretji je bil Italijan Runggaldierjem pred rojakom Barcom.
Svetovni rekord Sergeja Bubke
DONETSK — Sovjetski skakalec s palico Sergej Bubka je včeraj postavil nov svetovni dvoranski rekord z znamko 605 cm. Prejšnji rekord (603 cm) je prav tako pripadal Bubki.
Prva jugoslovanska košarkarska liga
Gladka zmaga Smelta Olimpije
Od Milana do Sanrema
Bugno presenetil vse favorite
SANREMO — Skupno je startalo 213 kolesarjev, do cilja jih je prišlo samo 110. Poleg tega je bila poprečna hitrost izredno visoka, skoraj 46 km na uro. Že ta dva podatka pričata o podvigu, ki ga je opravil Italijan Gianni Bugno, zmagovalec včerajšnje 81. izvedbe kolesarske dirka od Milana do Sanrema. Bugno je srečo poskusil, ko je do kraja manjkalo 30 km. Z nekaj sekundami zaostanka mu je sledila skupina, v kateri so bili Golz (ZRN), Skibby (Dan.), Delion in Colotti (Fr.) ter Argentin in Fondriest. Za Bugnom se je pognal Golz, vendar je bilo prepozno in Bugno je le zdržal do kraja.
VRSTNI RED: 1. Bugno (It.), ki je 294 km prevozil v 6.25'06" s poprečno hitrostjo 45,806 km (rekord dirke); 2. Golz (ZRN) po 4"; 3. Delion (Fr.) 23"; 4. Argentin (It.); 5. Fondriest; 6. Čoletti (Fr.); 7. Skibby (Dan.), vsi po 31"; 8. Baffi (It.); 9. Musseuw (Bel.); 10. Dazzani (It.), vsi po 102".
SMELT OLIMPIJA - SLOBODA DITA 118:98 (62:51)
SMELT OLIMPIJA: Tomovič, Šiško 8, Daneu 15, Zdovc 10, Bačar 2, Hauptman 16, Kraljevič 2, Čurčič 27, Kotnik 32, Dju-rišič 6.
LJUBLJANA — Razlika v kvaliteti ekip je bila prevelika, da bi lahko gosti pripravili presenečenje. Ljubljančani so nadigrali Slobodo Dito v vseh elementih igre, domači trener Sagadin pa je izkoristil vse razpoložljive igralce, med katerimi se je še posebno izkazal Jaka Daneu,sin nekdanjega reprezentanta Iva.
VČERAJŠNJI IZIDI: Partizan - Gibona 82:79 (40:46); Zorka - IMT 109:105 (97:97, 51:37); Novi Zagreb - C. Zvezda 67:80 (36:32); Smelt Olimpija - Sloboda Dita 118:98 (62:51).
DANAŠNJI SPORED: Vojvodina -Jugop-lastika; Zadar - Bosna.
LESTVICA: Jugoplastika 34; C. Zvezda 32; Zadar, Bosna, Vojvodina in Cibona 24; Smelt Olimpija 20; Partizan 16; Novi
Zagreb in IMT 14; Sloboda Dita 12; Zorka 10 točk.
Jugoslovanski nogomet
Koper praznih rok
ZADAR - KOPER	1:0 (0:0)
Nogometaši Kopra sb v 3. jugoslovanski ligi doživeli tretji zaporedni spomladanski poraz. Tokrat jih je z 0:1 (0:0) premagal Zadar na svojem igrišču. Koprčani so se tako znašli v še bolj neugodnem položaju'in jih čaka velika borba za obstanek. (Kreft)
Sovjetom četveromeč
REJKJAVIK — Šahovska reprezentanca Sovjetske zveze je osvojila četveromeč, ki se je te dni odvijal v Rejkjaviku. Končna lestvica pa je naslednja: SZ 31,5; VB 31; ZDA 30; Nordijske države 27,5 točke.
V ženski C-l ligi
Gladek poraz borovk
ALBATROS - BOR ELPRO	3:0 (15:10, 15:3, 15:7)
BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, Foraus, Stopper, Pučka, Grbec, Ažman, Vitez, Vidali.
Alabtros je v manj kot uri igre zadal Boru Elpro gladek poraz. Domača ekipa je upravičila svoje prvo mesto na lestvici, saj je bila daleč boljša v vseh elementih igre, predvsem pa v servisu. Prav s servisom je dosegla dobro polovico točk in tako zgradila temelje svoji zmagi. Na drugi strani so tudi naše igralke dobro servirale, imele pa so velike težave, da so do servisa sploh prihajale. Razigrale so se edinole v končnicah prvega in tretjega seta, ko so tudi z zagrizeno igro in predvsem s tveganjem v napadu nekoliko okrnile samozavest domače ekipe in tako dokazale, da nikakor ni nepremagljiva.
Verjetno so borovke stopile na igrišče s podzavestnim prepričanjem, da je v Trevisu podvig nemogoč. Le z odločno in napadalno igro bi lahko pripravile presenečenje, očitno pa je bilo, da je trenutno med obema ekipama velika razlika, ne le v tehniki in taktiki, marveč tudi v prepričanju in hotenju, da za vsako ceno dosežeta zadani cilj, ki je za Albatros prestop v B-l ligo, za Bor Elpro pa obstanek v C-l. Vsekakor čaka naše igralke prihodnjo soboto popravni izpit na domači tekmi z Dolom, ob tej priložnosti pa naše nikakor ne bodo smele odpovedati.
Italijanska košarkarska D liga
CRISTALLERIE VENETE - BOR RADENSKA	93:81
(37:46)
BOR RADENSKA: Bajc, Pertot, Smotlak 10 (2:4), Persi, Kneipp 4 (2:4), Paulina 2, Arena 13 (5:12), Blažina 23 (7:8), Pieri 29 (7:8).
RONCADE — Borovi četrtoligaši so v Roncadah proti vodilnemu na lestvici odigrali odlično tekmo ter dokazali, da si lahko s tako igro priigrajo obstanek v ligi.
V prvem polčasu so namreč igralci Bora Radenske zaigrali odlično, saj so ta prvi del igre zaključili v vodstvu z devetimi točkami. Škoda le, da si je Persi prislužil že takoj na začetku tekme štiri osebne napake in ni praktično več stopil na igrišče.
Žal se je vse obrnilo v drugem delu igre, saj so domači igralci "pritisnili na plin", pa tudi sodnika sta popolnoma spremenila' kriterij ter sodila proti gostujoči in povrh še šibkejši ekipi, ki pa je tokrat igrala povsem enakovredno z najboljšim v ligi. Domačini so namreč izkušeno in izredno solidno moštvo, ki je v ključnem trenutku pospešilo ritem ter se v izidu (tudi s pomočjo obeh gospodov v sivem, ki pa sta bila nepripravlnjena, iz tega pa izhaja pristranskost) dokončno oddaljilo.
Borovci igrajo iz tekme v tekmo boljše, tudi tokrat pa si pohvalo zaslužijo prav vsi, ki so stopili na igrišče. (D. O.)
OLVMPIA - CRISMARE TRŽIČ	3:1 (16:14, 15:11, 14:16, 15:8)
OLVMPIA: Bensa, Vogrič, A. in S. Terpin, Sfiligoj, Marassi, Špacapan.
Gostje iz Tržiča so s sklonjeno glavo zapuščali igrišče, saj so si v Gorici zapravili marsikatero šanso za napredovanje. Goričani, ki so nastopili v zelo okrnjeni postavi, so brli za Crismare premočan nasprotnik, saj so tudi tokrat, kot že v prejšnjem kolu, igrali zelo motivirano, zlasti v bloku in v napadu. Tržičanom so onemogočili igro z odličnimi servisi, obenem pa so z natančnim sprejemom lepo gradili na svoji strani. Na koncu tekme so razočarani gostje izustili marsikatero psovko na račun slovenskega moštva in s tem dokazali nizko raven svoje kulture. (M. Š.)
PRATA - MEBLO IMSA	1:3 (14:16, 15:13, 8:15, 8:15)
MEBLO IMSA: Vogrič, Lavrenčič, Diego in Rajko Petejan, Aleš in Mitja Feri, Lutman, Tomšič, Koršič, Buzzinelli.
Le v prvih dveh setih so domačini nudili odpor nekoncentriranim igralcem z Goriškega. Trener Petejan je bil prisiljen v končnici prvega seta poslati na igrišče drugega podajača Tomšiča, ki se je v teku tekme zelo izkazal. Igra se je razživela in naši tolkači so postali v napadu neustavljivi. Na žalost so domačini po krivdi naših gral-cev, predvsem zaradi medsebojnega nerazuzmevanja, osvojili drugi set. V tretjem in četrtem nizu pa so štandrežkobriški fantje povsem nadigrali nasprotnika, ki je vsega skupaj zbral le po 8 točk v vsakem setu. (Zip)
INTREPIDA - BOR CUNJA AVTOPREVOZ	0:3 (8:15, 7:15, 10:15)
BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Aiello, Giacca, Marega, Stančič, De Carli, Starc, Meton, Budin, Pernarcich.
Tudi z gostovanja pri Intrepidi se Bor Cunja Avtoprevoz vrača s pomembno zmago. Bati se je bilo namreč, da bodo plavi »občutili« posledice vsedržavne stavke avtoprevoznikov, a proti ekipi kot je Intrepida, je bilo dovolj igrati sproščeno in enostavno manj grešiti od nasprotnika. Borovci so namreč vknjižili točki po dobri uri igre, saj je Intrepida igrala dosti pod nivojem Tržačanov. Zmaga s 3:0 je v Borovom taboru zelo dobrodošla, saj si z njo plavi popravljajo sicer dober količnik v nizih, ki bo na koncu prvenstva lahko še o marsičem odločal. (Igor)
Ženska C-2 liga: derbi slogašicam
SOKOL INDULES - SLOGA KOIMPEK	1:3 (16:14, 9:15, 10:15, 9:15)
SOKOL INDULES: Ušaj, Vidali, Pertot, L. in T. Masten, Vižentin, Kralj, Brumat, Škerk.
SLOGA KOlMPEK: Fabrizi, Žbogar, Marucelli, Lupine, Mijot, Grgič, Ukmar, Sosič, Milkovič, Kosmina.
Slovenski derbi v Nabrežini med Sokolom Indulesom in Slogo Koimpexom se je pričel v znamenju številnih napak. Že samo dejstvo, da so gostje v prvem nizu zgrešile 9 servisov, domačinke pa dva manj, najbolje priča o nervozi, ki je vladala na igrišču. Tudi med igro je bilo v uvodnem nizu kar precej napak, čeprav je bil glede na končni izid najbolj izenačen. Potem ko so slogašice povedle z 10:13, so bile gostiteljice produktivnejše in so izbojevale prvi niz. Občutno boljšo odbojko smo gledali v preostalih treh nizih, a jeziček na tehnici se je nagnil na stran varovank trenerja Peterlina, ki so bile posebno učinkovite v napadu. Nabrežinke so na začetku drugega niza sicer povedle z 2:0, a to je bilo praktično tudi edino vodstvo.
V tretjem setu sta bili šesterki enakovredni do sedmice. Sokolovke se niso predale, a obramba in protinapad nasprotnic sta bila odločilna elementa, ki sta omogočila, da so gostje v nizih povedle z 2:1. Zadnji set gostiteljice niso pričele najbolje, saj je kaj kmalu bil na semaforu delni rezultat 8:3 za nasprotnice. V nadaljevanju se je Sokol Indules trudil in grenil pot nasprotnicam do zaslužene zmage, presenečenja pa ni mogel pripraviti. (G.F.)
AGOREST - PRATA	3:2 (15:10, 15:1, 11:15, 11:15, 15:12)
AGOREST: Zavadlal, Vižintin, Petelin, Černič, Scozziero, Florenin, Marassi.
Po predvidevanju je bila ekipa iz Prate res trd oreh za igralke združene ekipe, čeprav je po prvih dveh zmagovitih setih zgledalo, da bo Agorest gladko prišel do novih točk. V tretjem setu so se nasprotnice prebudile in zaigrale borbeno v polju, posebno dobro pa so začele servirati in tako spravile v težave domačinke, ki so se popolnoma zmedle in bodisi v tretjem kot v četrtem setu reagirale prepozno. Tekma se je tako odločila v tie-breaku, v katerem so bile naše igralke bolj prisebne in prepričane v zmago kot Furlanke. Menimo, da je za tako nihajočo igro, kot jo v zadnjih tekmah predvaja naša združena ekipa, predvsem kriva vrsta poškodb, saj je Agorest ponovno nastopil okrnjen in tako tudi kondicija stalno šepa. (R. I.)
Ženska D liga: naše praznih rok
BERG AGRAR - DANONE RIVIGNANO	2:3 (15:13, 15:6, 7:15, 11:15, 10:15)
BREG AGRAR: Gaburro, Giorgi, Pertot, Franka, Tatjana in Elena Žerjal, Slavec, Debenjak.
Vse je kazalo, da bodo odbojkarice Brega Agrar tudi v povratnem srečanju premagale Danone Rivignano. Gostiteljice so namreč odlično pričele in si v prven nizu nabrale izdatno preednost 14:7. V končnici se je nekoliko zataknilo, ko so nasprotnice osvojile kar 6 zaporednih točk. V drugem setu so Brežanke prikazale še boljšo odbojko in presenetljivo povedle v nizih z 2:0. Od tretjega seta naprej se je pričelo zatikati, nekaterim odbojkaricam so pošle moči in tako so več grešile. Najbolj izenačen je bil tretji niz, toda nasprotnice so uspele stanje izenačiti. V tie- breaku so gostje povedle ob menjavi igrišča z 8:3, malo kasneje s 13:5 in glede na nova pravila je bil boj praktično končan. (Giorgi)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - BANCA POPOLARE ČENTA	0:3
(12:15, 8:15, 4:15)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Drasič, Čebulec, Konestabo, Regent, Stoka, Janežič, Jogan, Legiša, Škrk, Maver.
Proti močni ekipi iz Čente so Kontovelke nastopile v okrnjeni postavi. Manjkali sta namreč podajačica Petra Križmančič in center Erika Garbini. Kljub temu so v prvem setu igrale izredno požrtvovalno, zagrizeno so branile, dobro gradile in tudi napadale. Mogoče je to bil res najboljši set, ki so ga letos odigrale in prav za to, kar so v njem pokazale, so Kontovelke vredne pohvale. Žal so v končnici niza nekoliko popustile in omogočile, da so ga nasprotnice z dobrimi servisi osvojile. Ravno nasprotnikovi močni učinkoviti servisi so bili odločilni za izid tekme. Poleg tega so naša dekleta predvsem psihično vidno popustile. V drugem setu so nudile še nekaj odpora, čeprav so nasprotnice že vodile 7:0. V zadnjem pa našim nikakor ni šlo od rok in -sb jih nasprotnice gladko premagale. (Drasič)
• JADRAN
Mirno in pametno so izvajali akcije, z veliko točnostjo zadevali koš z meti za 3 točke (pri tem sta se zlasti izkazala Som-mese in Rambazzo, in ves napor naših je bil zaman.
Ne glede na poraz so jadranovci sinoči povsem zadovoljili. Če bi vedno zagirali tako kot včeraj proti Virtusu, gotovo bi ne bili v tako slabih vodah.
V soboto čaka naše še eno domače srečanje s Petrarco iz Padove. Upajmo, da bomo naši ekipi lahko spet sledili v tržaški športni palači, (jan)
JADRAN TKB - VIRTUS PADOVA
95:105 (52:47)
JADRAN TKB: Crisma 9 (2:4), Pregare 13 (1:2), Walter Sosič 14 (1:3), Čuk 27 (7:8), Pertot, Rauber 10, Daneu 19 (5:10), Martin Sosič, Lesica.
VIRTUS PADOVA: Adami 4, Busca 2, Meneghini 23 (2:2), Tosato 5 (2:2), Som-mese 11 (2:2), Merlitti 9, Rambazzo 11 (1:2), Bortolozzi 28 (8:10), Gavagnin 12 (0:4), Marras 1 (1:2).
SODNIKA: Papino (Molfetta) in Gian-nuro (Monopoli) PROSTI METI: Jadran 17:29, Virtus 16:24. OSEBNE NAPAKE: Jadran 23, Virtus 26. PON: Rauber (25), Marras (34), Gavagnin (37). TRI TOČKE: Crisma‘l, Sosič 1, Rauber 2; Meneghini
3, Tosato 1, Sommese 3, Merlitti 1, Rambazzo 2. GLEDALCEV: 400.
PROPAGANDA
RICREATORI B - BOR INDULES 28:109 (12:58)
BOR INDULES: Jagodic 14 (4:8), Colja 13 (3:6), Kovač 8, Jogan 28 (2:4), Sancin 2, Uršič 20 (0:2), Požar 4, Štokelj 6, Perkovič 14.
Domačini, ki so še minikošarkarji, niso za naše predstavljali nobene ovire. Vsekakor so Borovi minikošarkarji, ki nastopajo v višji kategoriji, dobro igrali.
ODBOJKA Under 16 (play off)
SLOGA SAGOR - RICREATORI B 3:2 (15:5, 15:7, 15:13)
2. ženska divizija
SOKOL - DLF	A 0:3
SOKOL: Devetak, Gruden, Živec, Go-lemac, Pertot, Seferovič, Legiša, Švara, Antonič, Radetič.
Tudi tokrat so sokolovke ostale praznih rok, in to zasluženo, saj so napravile vse preveč napak, predvsem pri servisu. Le v 3. setu so se približale gostjam, ki pa so samozavestno zaključile niz v svojo korist. Sokolovke so sicer igrale v okrnjeni postavi, kar pa ni opravičilo za premajhno bojevitost in požrtvovalnost. Pokazati bi morale večjo zagrizenost in vero v zmago. (A. D.)
V košarkarskem promocijskem prvenstvu
Uspeh Cicibone, spodrsljaj domovcev
CICIBONA - BARCOLANA 75:74
(41:39)
CICIBONA: Volk, Kovačič, Perčič 10, Čebulec 4, Smotlak 27 (7:11), Lip-polis, Furlan, Zuppin 7 (1:2), Barini 27 (3:4).
SODNIK: Brazzani. TRI TOČKE: Smotlak 4
Košarkarji Cicibone so po zelo izenačeni in napeti tekmi odnesli pomembno zmago proti bojevitim predstavnikom Barcolane. Cicibona ima po sinočnji zmagi še vedno nekaj možnosti, da se uvrsti na končno tretje mesto, čerpav je to le simboličnega pomena.
Resnici na ljubo je treba priznati, da včeraj cicibonaši s prikazano igro niso zadovoljili, saj so na splošno igrali precej medlo in se vse preveč opirali na realizatorske sposobnosti Barinija in Smotlaka, na plečih katerih je bila praktično celotna teža napada. V sredini prvega dela so si domačini že priigrali precejšnjo prednost, toda v nadaljevanju so zaradi nekaterih naivnih in začetniških napak omogočili
nasprotnikom, da se jim približajo in da preidejo v vodstvo. K sreči so Marijev! varovanci že v končnih burnih trenutkih tekme obdržali zmago.
(Cancia)
DOM GOMETAL - IL LUME
CORRIDONI	53:68 (29:27)
DOM GOMETAL: Grusovin 4, Košuta 5, Ambrosi 2, Orzan 19, Semolič 7, Bric 6, Battello 4, Dornik 4, Prinčič 2, Komel.
PON: Košuta (33), Semolič in Dornik (40); ON: Dom 32, Corridoni 23; TRI TOČKE: Orzan 2.
Brumnovi varovanci so zamudili ugodno priložnost, da bi osvojili nov par prvenstvenih točk. Proti močni peterki Corridonija so namreč odigrali eno najslabših letošnjih srečanj, saj so še posebej v napadu odpovedali na vsej črti. V prvem polčasu so sicer naši vseskozi vodili in to predvsem po zaslugi nasprotnika, ki je zapravil nekaj stoodstotnih košev.
V drugem polčasu so gostje pokazali večjo odločnost, naši pa so skušali
nadoknaditi zamujeno z brezglavo h1 neučinkovito igro v napadu. Dovol zgovoren je podatek, da so belo-rde v prvih 13 minutah drugega polčas dosegli borih 7 točk, igralci Corridon ja pa kar 27. V nadaljevanju so na zmanjšali zaostanek na 11 točk, a ve niso zmogli. Podcenjevanje nasprotn ka je žal še enkrat drago stalo Bru nove varovance, (af)
RADIO OPČINE
»Od
V današnji oddaji radia Opčine nedelje do nedelje« bodo neposre . prenašali nogometni derbi iz Trc0-Primorec - Gaja. V studiu bo nat0cie-nja Milič: »Začeti spet s črko B«-dila bo predstavitev smučarskih kov v Planici, od koder se bo od p ^ do sobote neposredno oglašal tu ,v dio Opčine. Govor bo še o bezbo . studiu bo bivši slovenski vse<i _ £1-sodnik Vinko Tavčar), odbojki (d r pro, ŠZ Sloga, ŠZ Sokol), 'cosaUtrj ob Radenska, Jadran), rokometu. J tar. 18. uri bo tedenski športni kom
Milanski derbi osrednja tekma v italijanski nogometni A ligi
Milan za naslov, Inter za prestiž
|	iz sveta naše telesne kulture
YS
Se o upravljanju društev
Tradicionalni milanski derbi med Milanom in Interjem je osrednja tekma današnjega 12. povratnega kola italijanske nogometne A lige. Sacchijevo moštvo bo moralo po nedeljskem pekočem porazu v Turinu dokazati, da je prebolelo krizo, ki je prišla na dan že med pokalnim sreč-njem z belgijskim Malinesom. Inter po drugi strani zaostaja za vodilnim Milanom za celih šest točk in praktično skoraj nima možnosti, da bi ubranil naslov nogometnega prvaka. Zmaga nad »someščani« bi bila vsekakor prestižna: z njo bi se Inter tudi oddolžil za visok poraz (0:3) iz prvega dela prvenstva.
Drugouvrščeni Napoli čaka težko gostovanje v Genovi proti Sampdorii. Mara-dona in tovariši bodo stežka zmagali, saj spada Sampdoria med najbolj trdovratne ekipe prvenstva.
Juventus bo gostil videsmki Udinese. Turinčani so v odlični formi in malo verjetno je, da bo Videmčanom uspelo iztržiti točko.
Na sporedu so še rimski derbi med La-ziom in Romo in srečanja, ki bodo odločala o spodnjem delu lestvice. Med temi bo gotovo najbolj napeto v Ascoliju, kjer bodo domačini gostili Baggiovo Fiorenti-no, ki je dokaj presenetljivo vpletena v boj za obstanek.
DANAŠNJE KOLO: Ascoli - Fiorenti-na, Bari - Atalanta, Cesena - Genoa, Cre-monese - Lecce, Verona - Bologna, Juventus - Udinese, Lazio - Roma, Milan -Inter, Sampdoria - Napoli.
LESTVICA: Milan 42 točk, Napoli 41, Juventus 37, Sampdoria in Inter 36, Atalanta in Roma 32, Bologna 30, Lazio 26, Bari 25, Genoa in Lecce 23, Fiorentina 22, Cesena in Udinese 21, Cremonese in Verona 20, Ascoli 17.
V B ligi Triestina proti Barletti
Tržaški drugoligaš se bo danes na stadionu Grezar srečal z Barletto. Ekipa, ki
jo trenira slavni Mariolino Corso, zaseda
15.	mesto in je doslej zbrala štiri točke manj kot Triestina. Nasprotnika pa ne gre podcenjevati, saj je v zadnjih kolih zabeležil nekaj presenetljivo dobrih rezultatov. Prav obratno od Triestine, ki je zadnje čase popustila. Trener Giacomini bo lahko razpolagal z vsemi nogometaši; njegova enajsterica je vsekakor favorit.
Vodilna Piša bo v današnjem 28. kolu gostila Brescio, drugouvrščeni Torino pa bo gostoval v Parmi.
DANAŠNJE KOLO: Ancona - Padova, Avellino - Reggiana, Cagliari - Foggia, Catanzaro - Cosenza, Como - Pescara, Li-cata - Monza, Parma - Torino, Piša Brescia, Reggina - Messina, Triestina - Bar-letta.
LESTVICA: Piša 38 točk, Torino 37, Cagliari 34, Pescara 32, Parma, Ancona in Reggina 30, Reggiana 29, Foggia in Triestina 27, Padova 26, Avellino in Brescia 25, Messina 24, Licata, Monza in Bar-letta 23, Cosenza 22, Como 19, Catanzaro
16.
Včeraj v anticipirani tekmi košarkarske A-2 lige
S. Benedetto izgubil v Benetkah
HITACHI - S. BENEDETTO 105:102
BENETKE — Goriški S. Benedetto si je z včerajšnjim porazom v anticipirani tekmi 26. kola italijanske košarkarske A-2 lige proti Hitachiju še bolj poslabšal položaj. Med Goričani je bil najboljši Aleksinas (30 točk), dobro pa je igral tudi Boris Vitez (13 točk). Pri domačinih je dal Rossi 21 košev, poškodovani Radovanovič pa 19.
Stefanel igra danes proti Alnu
Tržaški Stefanel bo igral danes pred domačim občinstvom proti Alnu. Tržačani imajo lepo priložnost, da še utrdijo svoje prvo mesto in dosežejo šesto zaporedno zmago.
DANAŠNJE KOLO: Stefanel - Alno, Fantoni - Glaxo, Ipifim - Marr, Garessio ' Annabella, Filodoro - Braga, Jollyco-
lombani - Teorema, Kleenex - Banca Po-polare.
LESTVICA: Ipifim in Stefanel 36 točk, Glaxo in Garessio 32, Alno, Jollycolom-bani in Hitachi 26, Kleenex, Annabella in Teorema 24, Banca Popolare in Filodoro 22, Fantoni 20, Braga in Marr 18, S. Benedetto 16. Hitachi in S. Benedetto sta odigrala tekmo več.
Italijanska A-1 liga
DANAŠNJE KOLO: Cantine Riunite -Enimont, Neutroroberts - Scavolini, Vis-mara - Benetton, Philips - Phonola, Ran-ger - Arimo, Paini - Viola, Messaggero -Trge, Knorr - Panapesca.
LESTVICA: Scavolini 40 točk, Knorr, Enimont in Ranger 34, Phonola 32, Vis-mara 30, Viola 28, Benetton 26, Cantine Riunite, Messaggero in Philips 24, Arimo 22, Paini 20, Panapesca in Neutroroberts 14, Irge 0.
Ljubljanska Olimpija proti Radničkemu
Po izdatni nedeljski zmagi nad Partizanom bo ljubljanska Olimpija v 24. kolu jugoslovanske 1. zvezne nogometne lige gostovala danes v Nišu. Srečala se bo z Radničkim, ki zaostaja na lestvici dve točki za Ljubljančani. V prvem srečanju za Bežigradom je Radnički zmagal po enajstmetrovkah. Derbi kola bo v Splitu, kjer se bo Hajduk srečal Dinamom.
DANAŠNJE KOLO: Velež - Buduč-nost, Rijeka - Sarajevo, Borac - Rad, Radnički - Olimpija, Hajduk - Dinamo, Osijek - Spartak, Željezničar - Sloboda, Vardar - Vojvodina.
LESTVICA: Crvena zvezda 33 točk, Dinamo 32, Hajduk, Partizan in Buduč-nost 24, Rad, Sloboda in Spartak 22, Rijeka in Željezničar 21, Olimpija 20, Vojvodina 19, Radnički in Osijek 18, Sarajevo, Borac in Velež 17, Vardar 9. Crvena zvezda in Partizan imata tekmo več.
Pred časom smo omenili, oziroma smo se zadržali le pri nekaterih odgovornostih, ki so v pristojnosti predsednika društva, a nismo posegli v bistvo poslovanja športnega društva ali združenja. Na tem področju je italijanska zakonodaja dokaj razvejana in zapletena. Ne pridejo v poštev le predpisi strogo fiskalne narave, ki se lahko spreminjajo vsako leto v tako imenovanem finančnem zakonu, ampak smo vezani tudi na določila drugih zakonikov, prvenstveno na civilni zakonik (Codice civile), ki ureja status in delovanje gospodarskih družb. Pravna praksa dokazuje, da moramo smatrati športno društvo za gospodarsko organizacijo, tudi če ni ustanovljeno kot družba kapi-talov (delniška družba ali z omejeno odgovornostjo), ampak če opravlja le nekatere dejavnosti, ki spadajo med gospodarske pobude.
Že sama organizacija tekem ali turnirjev uvršča društva v »gospodarsko kategorijo«, saj v takem primeru nudijo društva širši množici neko »športno prireditev« (spettacolo sportivo). Dobro vemo, da amaterska društva ne poslujejo z namenom, da bi ustvarjala dobiček, ampak da bi lahko krila svoje stroške. Torej tudi če je v statutu natančno določeno, da nima društvo dobičkonosnih namenov (»non a scopo di lucro«), moramo spoštovati določene predpise, ki uravnavajo obdavčenje dejavnosti. Lahko bi prišlo tudi do stečaja društva, ki ne more kriti svojih obveznosti; v takem primeru bi prišla v poštev stečajna zakonodaja, ki je v italijanski pravni praksa prav točno definirana. Ne mislimo, da smo že v takem stanju, vendar obstoja možnost, da bi se znašli tudi v takem neprijetnem in težkem položaju. Zato moramo prav dobro pretehtati vse finančne obveznosti, ki jih prevzemamo in si zagotoviti možnost, da krijemo nastali primanjkljaj.
In ravno v tem je največja težava. Skoraj nemogoče je pripraviti finančni načrt, ko dejansko delaš in posluješ v skrajno težkih pogojih. Pripravljeni moramo biti, da bodo odborniki krili primanjkljaj, a tak dotok sredstev mora biti nekje zabeležen. Običajno so namreč prispevki odbornikov ali članov društva smatrani kot posojilo, ki bi ga morali prej ali slej vrniti. Pri prispevkih odbornikov bi morali točno navesti, da so nekateri člani pripomogli h kritju izgube. Ta opomba bi mo-
rala biti vnešena v zapisnik občnega zbora društva.
Kot rečeno, je italijanska zakonodaja dokaj razvejana in prav zato je mnogokrat nejasna oz. njena razlaga je lahko različna. Bil sem na raznih seminarjih, ki so jih na to tematiko priredile razne športne zveze (federacije), in opazil, da pri posegih njihovih strokovnjakov v zvezi z razlago delovanja obstajajo bistvene razlike.
Jasno je, da je vsaka reklamna akcija komercialna dejavnost: zadostuje, da na javnem prostoru razobesimo reklamno tablo, oziroma da na vozilo zalepimo plakat tega ali onega darovalca ali podpornika. Za to dejavnost moramo izstaviti redni račun - to že vsi prav dobro vemo -a moramo tudi poravnati občinske davke, ki so odvisni od velikosti reklamnega oglasa. Kdor ne izpolnjuje tega predpisa, lahko spravi v težave samega pokrovitelja ali prijatelja, saj bo moral on odgovarjati pred davkarijo. Naredili bi mu torej medvedjo uslugo in tako neresno delovanje bi lahko imelo za društvo daljnosežne posledice. Seveda če izdajamo račune, moramo imeti tudi redno prijavljeno fiskalno kode (codice fiscale in partita IVA). Vsi imetniki omenjene kode IVA so morali že do 5. marca poravnati s posebno poštno položnico redno letno takso (100 tisoč lir) in dostaviti v istem roku potrdilo o plačilu na pristojni urad.
Nemogoče je obravnavanje vseh možnih primerov, saj ima vsako društvo svojo specifiko, svoje potrebe, svoj obseg delovanja. Vendar smo želeli le opozoriti na nekatere značilnosti poslovanja in na nujnost spremembe miselnosti pri odbornikih. Vodenje društva ni več le sprostitev ali dokaz naše želje in skrbi za do-raščajočo mladino ali za oživljanje stare tradicije. Vodenje društva postane strokovna obveznost. Če želimo strokovno delati, moramo predvsem poskrbeti, da bomo ažurni, da bomo pravočasno in pravilno shranjevali vso dokumentacijo, da bomo premišljeno uravnavali naše finance in kar je še važnejše, da se bomo zavedali, katere listine so nam nujno potrebne. Združenje bo vsekakor še tesneje sodelovalo s tistimi društvi, ki bodo menila, da jim je taka pomoč potrebna in koristna.
ODO KALAN
Ob bližnjem »mmdialu«
Za fante in dekleta športne ritmične gimnastike ŠZ Dom
VlDEM — Ob bližnjem svetovnem nogometnem prvenstvu bodo tudi za telesno prizadete uredili nekaj struktur, da bodo lahko nemoteno obiskale kraje, kjer bodo tekme mundiala. O tem so na tiskovni konferenci, ki je bila na videmskem sedežu »Udine 90«, spregovorili Predstavniki projekta ISOS (Innovazione, Solidarieta, Oppurtunith Sociali).
V bistvu gre za infrastrukturne izboljšave (železniška postaja v Vidmu, letališke v Ronkah) in za serijo informacijskih Centrov, namenjenih prvenstveno handi-kapirancem, predvsem tistim, ki se za Premikanje poslužujejo vozička. Na videmski železniški postaji bodo dobili vrsto informacij o hotelih, prevoznih sred-stvih, kinodvoranah, kjer so urejene strukture, primerne za telesno prizadete |J?ebe. Skratka, prvi korak pri odpravlja-. Jh tistih arhitektonskih pregrad, ki jih
Pri nas vse preveč. Škoda, da je za te spremembe treba čakati le rta edinstvene dogodke, kot je svetovno prvenstvo, po-6lh pa gre vse v pozabo. (R. Pavšič)
obvestila

ZSŠDI GO
si,6Ja EKIPNO TENIŠKO PRVEN-lvO za goriška društva. Vpisovanje I,* Uradu ZSŠDI v Gorici, UL Malta 2 'lel- 33029) do 31. t. m.
»MUČARSKI KLUB BRDINA ža9anlzira 25. t. m. izlet v Sappado na ?ejsko prvenstvo. Vpisovanje na se-5u jutri, 19., in v sredo, 21. t. m. spo valni KLUB BOR tegoba, da bo redni občni zbor v pestu' 30' t- m-' na stadionu 1. maj v Trot)'* začetkom ob 20. uri v prvem in °-30 v drugem sklicanju. Dnevni Uad °tvoritev, poročila glavnega in dzornega odbora, razprava in razno.
Bližajo se tekmovanja, nastopi, akademije
Sezona 1989/90 prehaja za dekleta športne ritmične gimnastike in fante športne gimnastike pri goriškem združenju Dom iz pripravljalne faze treningov v svoje najpomembnejše obdobje, v fazo tekmovanj, nastopov in akademij.
Desetega aprila bo tekmovanje v ŠRG za »rdeče-belo kolebnico ŠZ Dom«. Deklice animacije (selekcije A) bodo tekmovale v obvezni vaji brez orodja 'množičnost", deklice 1./6. selekcije pa v obvezni vaji brez orodja in v poljubni sestavi z žogo ali kolebnico z obveznimi elementi. Druga selekcija bo nastopila s poljubnimi sestavami.
Že 5. maja se bodo najboljše iz prejšnjega tekmovanja udeležile republiškega prvenstva Slovenije v ŠRG "množičnost" v Ljubljani.
Prvega junija bo gala-srečanje v akademijskih sestavah z zamejskimi društvi, ki goje SRG in ŠG in z društvi iz Nove Gorice. K sodelovanju bodo povabili ritmično sekcijo ŠD Prosek-Kontovel in baletno skupino Velox iz Štandreža. Sodelovale bodo tudi članice sekcije goriškega in tržaškega telovadnega združenja, sekcije ŠRG OŠ IX. korpusa in OŠ M. Štrukelj iz Nove Gorice ter mažoretke HIT, prav tako iz Nove Gorice.
V organizaciji ŠZ Dom bo 10. junija v telovadnici Kulturnega doma deželno srečanje FGI v ŠRG s poljubnim programom. Deklice bodo tekmovale v sestavi brez orodja in z enim poljubnim orodjem po izbiri ter v sestavi brez orodja in z dvema poljubnima orodjema po izbiri. Želja prirediteljev je, da bi se društva iz vse dežele tokrat udeležila tekmovanja, kar se pred tremi leti ni zgodilo.
Deklice letnika 1981 čakata še selekcijsko tekmovanje, ki ga deželni odbor FGI vsako leto organizira v Pradamanu, in pa »Festa della ginnastica«, ki je bila lani v S. Vitu al Tagliamento in za katero letos deželni odbor FGI ni še določil kraja in datuma.
Gre torej za zares bogat spored nastopov in prireditev za mlade Domove predstavnice, ki morajo v teku sezone premagovati marsikatero težavo (premalo časa imajo za vadbo, nezadostno zanimanje federacije), da lahko dosežejo svoj cilj.
Kar se orodne telovadbe (športne gimnastike) tiče, pa povejmo, da se bodo bodo dečki pod vodstvom izprašanih trenerjev Dušana Furlana in Miloša Figlja že konec aprila in prve dni maja udeležili republiškega prvenstva v preskokih s prožnim platnom (kanvasom) v Ljubljani. Prve dni junija pa bodo sodelovali na republiškem prvenstvu v vajah na orodju "množičnost", vedno v Ljubljani. Tekmovali bodo v obveznih vajah na bradlji, krogih (ali drogu), preskoku preko konja in v parterju. Pred tem se bodo udeležili že tradicionalnega velikonočnega turnirju v troboju z orodnimi telovadci iz Ljubljane-Vrhnike, kasneje pa še turnirja v Postojni. Seveda bodo tudi fantje sodelovali na gala-sreča-nju in na prazniku gimnastike. Za konec gre povedati, da so letos telovadci zaradi vrste težav pričeli s treningi mesec kasneje kot sicer.
Na sliki: Domove predstavnice v športni ritmični gimnastiki, (foto Vili Prinčič)
PODJETJE
Centro della porta
U|' della lesa 48 — TRST — Tel. (040) 393972
ZASTEKLITVE IZ LESA ALUMINIJA-PVC BLINDIRANA VRATA POLŽASTE STOPNICE
+ dostava in montaža + na sedežu velika razstava modelov
CASA02/2
^	‘S*
v.y *n_-'
m MARIN
IK1 MOUNTAIN BIKES
^ MBK
ČASA
\_S DEL CICLO TRST - Ul. Valdirivo 21 - Tel. 68009
domači šport
DANES
NEDELJA, 18. MARCA 1990
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
9.30 v Trstu, stadion 1. maj: Bor - La Marmotta.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30 v Trstu, stadion 1. maj: Bor - Club Altura; 11.00 v Dolini, občinska telovadnica: Breg - Rozzol.
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Trstu, šola Galilei: Prevenire -Bor; 11.00 v Trstu, šola Petrarca: La Marmotta - Kontovel Electronic Shop.
UNDER 16 MOŠKI
15.30	v Ronkah, športna palača Filiput: Pallavolo Acli Ronchi - Sloga.
UNDER 14 ŽENSKE
9.30	na Proseku, telovadnica šole Fran Levstik: Kontovel Electronic Shop - Ar-cobaleno; 11.00 v Trstu, stadion 1. maj: Bor Friulexport A - Ricreatori Comunali;
9.30	v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst -Bor Friulexport B.
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Tamaiu: Tamai - Juventina Radenska.
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	V Gonarsu: Gonars - Zarja; 15.00 S. Vito al Torre: S. Vito - Primorje; 15.00 v Štarancanu: Staranzano - Vesna.
3.	AMATERSKA LIGA
15.000	v Trebčah: Primorec - Gaja; 15.00 v Ul. Boito (Tržič): Romana - Breg; 15.00 na Opčinah, Villaggio del Fanciul-lo: S. Andrea - Kras; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Mladost.
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Gorici, Baiamonti: Juventina -Natisone; 10.30 v Dolini: Breg - Olimpia;
8.30	na Proseku: Primroje - Azzurra.
ZAČETNIKI
11.30	pri Campanellah: Altura - Zarja Adriaimpex; 12.15 pri Sv. Sergiju: Sonci-ni B - Primorje; 11.45 v Miljah: Fortitudo - Breg.
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Ul. Veronese 3: Fiamma - Kontovel.
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00 v telovadnici šole Addobbati: Su-perbasket - Breg; 15.00 na 1. maju: Bor -Lega Nazionale; 9.30 v telovadnici šole Da Vinci: Barcolana - Sokol; 11.00 v Ul. Brass: Dom - Isonzo Senators.
DEŽELNI KADETI
11.00 pri Sv. Sergiju: Servolana B -Breg.
DEŽELNI MLADINCI
11.00 na Proseku: Kontovel - Barcolana.
NARAŠČAJNIKI
11.00	v telovadnici B. Marin: Servolana A - Polet.
DEČKI
9.00	v Dolini: Breg - SGT.
PROPAGANDA
10.00	v Nabrežini: Polet - SGT Tecno-luce.
ROKOMET
MOŠKA C LIGA
11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Civi-din.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000,- din).
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva.8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir; mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
nedelja, 18. marca 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
Čedad - ui. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V dokumentu, ki ga v SZ še niso objavili
KGB svari Gorbačova pred sovražniki prenove
Odkritje milanskih agentov na kraju prometne nesreče
Več kot 26 kilogramov heroina v prtljažniku zapuščenega avta
RIM — Italijanska tiskovna agencija ADN - Kronos je objavila vest, da razpolaga s pomebnim in v Moskvi doslej neobjavljenim dokumentom, ki ga je sovjetska tajna služba KGB naslovila na Mihaila Gorbačova. Dokument je v Italijo prišel po tujih diplomatskih kanalih.
V dokumentu KGB opozarja, da obstajajo v notranjosti države in zunaj nje močne organizacije, ki delujejo proti perestrojki. Te skupine razpolagajo tudi z orožjem, največkrat pa se poslužujejo lažne politične demagogije, s katero nameravajo potegniti na svojo stran čim več ljudi. KGB v dokumentu še piše, da stojijo tem organizacijam na strani tuje tajne službe, ki netijo protisovjetsko Sovraštvo v svetu, spodbujajo kriminaliteto in anarhijo ter ščitijo sovjetsko mafijo, ki se je kljub nekaterim ostrim ukrepom-nove vlade ponekod močno razširila. Po mnenju KGB prav ta mafija spodbuja medetnično sovraštvo.
Poleg dokazov o organiziranem kriminalu KGB ponuja Gorbačovu nekatera dejstva, ki pričajo, da so v sami vladi, predvsem med republiškimi vodilnimi telesi, osebe,.ki načrtno zavlačujejo z uvajanjem novih zakonov in odpravljanjem starih. Ta načrtnost se odraža predvsem v naraščajoči gospodarski krizi, po drugi strani pa v prekomernem bogatenju posameznikov.
KGB v svojem dokumentu zavzema jasno stališče glede stalinizma. »Nova generacija sodelavcev KGB deluje v korist ljudstva in ne prevzema nobene odgovornosti za zločine, ki so bili zagrešeni v času Stalina. Te zločine danes ostro obsojamo,« pravijo podpisniki dokumenta, katerih imena so zaenkrat še tajnost.
V zaključnem delu dokumenta pa podpisniki želijo Gorbačovu, da bi njegova demokratična politična linija končno prevladala v vsej federaciji in mu izražajo vso možno naklonjenost in solidarnost.
MILAN — V prtljažniku belega citroena BX, ki je včeraj trčil v parkirani tovornjak v milanski četrti Musocco, so policijski agenti našli skoraj 27 kilogramov čistega heroina.
Ze v zgodnjih jutranjih urah so agenti zasledili avtomobil, ki so ga pred nedavnim ukradli pri Monzi. Po daljšem zasledovanju v četrti Comasi-na pa so agenti izgubili sleherno sled za citroenom.
Šele kasneje so ugotovili, da se je avto zaril s prednjim delom pod parkiran tovornjak. Skupina oseb, ki je bila v avtomobilu, je pobrala pot pod noge in pustila citroen kar na ulici. Agenti so tako odprli prtljažnik in odkrili, da je bilo v njem 50 zavojčkov po pol kilograma heroina. Agenti letečega oddelka so dejali, da gre za mamilo dobre kvalitete, za katerega bi lahko tihotapci iztržili precejšnjo vsoto denarja.
Na sliki (telefoto AP); heroin v zavojčkih
Tisoča zmaga
TOKIO — O sebi pravi, da je vedno zdrav, da ima jeklene noge in marmornate roke. Temu pa naj še dodamo, da je japonski narodni heroj. Čijonofudži (na sliki AP) se je dokopal do herojstva v športnih palačah, saj je 35-letni japonski prvak v sumu in edini v zgodovini tega športa, ki je v svoji karieri premagal tisoč nasprotnikov. Zadnjemu je bil kos v pičlih štirih sekundah. Pred desetimi leti se je edinokrat ponesrečil in si izpahnil ramo, vendar je kmalu okreval, najbrž zato, ker so ga doma dobro hranili, kot je sam priznal v nekem intervjuju, ko se je zahvalil mami in očetu za svojih 122 kilogramov moči.
Evropske države v boju proti mamilom Prizadevanja za zaprtje »balkanske poti«
RIM — Izmenjava informacij, sodelovanje med varnostnimi silami in okrepitev nadzora na meji so bile glavne točke pogovorov, ki so jih imeli predstavniki notranjih ministrstev Italije, Francije, Švice, Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Turčije, Bolgarije, Madžarske, Grčije in Jugoslavije. Vsi si prizadevajo, da bi končno zaprli tako imenovano »balkansko pot«, po kateri prihaja večina mamila, ki je namenjeno v države zahodne Evrope.
Srečanje, ki se je zaključilo včeraj, je bilo sad dolgega pripravljanja, ko so se predstavniki raznih držav sestajali na dvostranskih pooogovorih. V Rimu so sedaj podpisali izjavo, s katero postavljajo predstavniki desetih
držav osnove tesnejšega sodelovanja v prizadevanjih za zaprtje »balkanske poti«.
Italijanski notranji minister Gava, ki je predsedoval srečanju je poudaril, da so se domenili o krepitvi kolaboracije s organizacijo OZN, ki se bori proti proizvodnji mamil. Poleg tega si bodo evropske države izmenjale čim več informacij, ki lahko služijo v boju protu širjenju mamil. Predstavniki omenjenih držav se bodo sestali spet maja v Bolgariji, da bi določili ukrepe za skrbnejši nadzor na mejnih prehodih. Gava je pri tem podaril, da gre čez italijanske meje vsak dan več kot tisoč tovornjakov in da bo nadzor zelo zahtevna naloga.
Udeleženci so podčrtali še zlasti prisotnost vzhodnoevropskih držav na tem srečanju, bolgarski minister Semerdžev pa je dejal, da je borba proti širjenju mamila lahko uspešna samo v sodelovanju na mednarodni ravni. Pritrdil mu je tudi madžarski minister Zoltan Gal, ki je podčrtal dejstvo, da je njegova država pomemben člen v prehodu heroina z vzhoda na zahod, vendar da postaja zadnja leta
da bi
vnesli vse podatke, ki zadevajo »balkansko pot« v informatski sistem, ki bi ga potem povezali z računalniškim sistemom Interpola.
zanimiva tudi kot potencialno tržišče. Švica je s svoje strani predlagala,
Tiskarski posel je šel po zlu
PALERMO — Le streljaj od sodne palače v strogem središču Palerma je skupina »tiskarjev« že nekaj časa pridno tiskala ponarejene bankovce. Zlikovcem so stopili na prste agenti letečega oddelka, potem ko so vrvež okrog poslopja več časa nadzorovali nato pa so si pomagali tudi s telefonskim prisluškovanjem.
Ko so včeraj vdrli v poslopje, sta dva možakarja pravkar razrezala sveže natisnjene bankovce v vrednosti milijarde lir. Da bi utišali ropot tiskarskih strojev so tiskarji akustično zavarovali vse stene, pa ni pomagalo.
Leninov Uljanovsk obiskali NLP? Krivda je padla na perestrojko
MOSKVA — Neznani leteči predmeti so ponovno obiskali Sovjetsko zvezo. Tokrat so se podali v Uljanovsk, v sam rojstni kraj Vladimira Lenina. O tem dogodku je podrobno poročala sovjetska agencija TASS, ki je v Uljanovsk poslala celo svojega dopisnika.
Tako je bil svet obveščen o tem, da si je gospa Tatjana Bednjakova pred dnevi ogledovala nebo in naenkrat zagledala nekaj, kar jo je spravilo v zadrego. Dopisnik TASS Nikolaj Mi-lov pravi, da je gospa povsem prisebna in da ji kaže verjeti, vendar je na nebu zagledala nekaj, čemur še sama ni verjela, tako je poklicala k sebi soseda in ju prosila, naj še onadva pogledata skozi okno. In res: na nebu sta se lovili dve čudni rumeni luči, ki se jima je občasno približevala zelena. Gospa Bednjakova je dejala, da so se luči nato spremenile v »plamen«, ognjena krogla pa je kaj kmalu zadobila obrise »leteče-
ga krožnika«, ki je na nebu zarisal elipso in nato izginil.
Vest o »vizijah« gospe Bednjakove najbrž ne bi bila tako zanimiva, če ne bi sprožila nekaj uradnih reakcij, ki so še bolj fantastične od samega NLP. Agencije namreč navajajo nekega kremeljskega izvedenca, ki je ugotovil, da imai° ljudje privide, ker jih je pokvaril Gorbačov-Glasnost in perestrojka sta očitno preveč za blage sovjetske duše, katerim peša um že žaram gospodarske krize.	.
Sovjetski vseved pa ni osamljen. Priskoči mu je na pomoč zahodni kolega, ki je dejal, imajo ljudje vizije, ker je prebivalstvo predolg0 živelo brez vere in mora to sedaj nekako nado knaditi. Če so občutili potrebo po pokjskih vizijah tudi goriški fotografi, čemu bi se temu odrekali v SZ, teorija o perestrojki pa je res padla Z-Lune.
Policija prekinila vrh neapeljskih kamoristov
Neapeljska kamora, ki jo vodita brata Mariano, se je najpogosteje sestajala v stanovanju uglednega zdravnika Giulia Flavia (desno) v neapeljski rezidenčni četrti. Prejšnjo noč je kamora priredila pravcati vrh, ki se ga je udeležilo deset »najzvestejših«, vendar je kriminalpol pravočasno posegla. Poleg gostoljubnega zdravnika je sedaj v zaporu tudi Marco Mariano (levo) in seveda vsi ostali	(AP)
FUFU-03'2
EDOARDO FURLANI sn
TRST - Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200
VRTNA KOSILNICA
HONDA.
—	kmetijski stroji- vseh vrst
—	vsa orodja za obdelavo zemlje
—	stroji za obrezovanje grmičevja STIHI
—	motokopač ELHO