PoStnta* pbUtu v ratotlal Štev. 246 Spedizione to abbon*meaU postali MH ££££ ovenski Prezzo • Cena Ur 0.50 V Ljubljani, v sredo, 28. oktobra 1942-XXI Leto VII Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega to tujega t Izvorar Onione Pubblicitč Italiana & A. Milana Uredništvo ln oprava; Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva S. Lubiana. Concesslonarla esclusiva per la pubblicitž dl provlnlenza Italiana ed esterai Onione PubbliciU Italiana S. A. Milana Vojno poročilo št. 884 Nove bitke pri El Aiameinu lil angleških tankov uničenih Potopitev angleške podmornice Italijansko uradno vojno poročilo št. 884 pravi: Bitka je ostro in strnjeno divjala tudi včeraj na bojišču pri El Aiameinu, kjer je nasprotnik poslal v boj nove močne sile pri poskusu, da bi strl naše bojne črte. Uničenih je bilo nadaljnih 111 nasprotnikovih tankov ter 38 oklepnih avtomobilov. V bojih dne 25. oktobra se je po vztrajnosti in hrabrosti odlikoval 3. bataljon 61. pehotnega polka »Trento«. Osno letalstvo je živo nastopalo in ponovno napadalo središča angleškega zaledja. Kaže, da so italijanski in nemški lovci uničili 15 strojev. Letalski spopadi, ki so se razvili nad Sredozemskim morjem, so tudi izpadli v korist naših lovcev, ki so zbili 7 letal. En naš oglednik se ni vrnil. Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Rodbine posadke so bile obveščene. Neka naša cdinica pod poveljstvom korvetnega kapitana Karla Brancia di Apricena je potopila eno nasprotnikovo podmornico. Radijska oddaja za proslavo dvajsetletnice pohoda na Rim Rim, 28. oktobra, s. Za dvajseto obletnico pohoda na Rim bodo radijske oddajne postaje E1AR ob 10.30 oddajale reportažo o odprtju stalne razstave revolucije. Ob 14.15 bo govoril general Fougier, državni podtajnik v letalskem ministrstvu, o »Letalskem skvadrizmu«. Zvečer ob 20.20 pa bo za dvajsetletnico govoril prosvetni minister BottaL Dvajsetletnica Mussolinijevega pohoda na Rim Brzojavke Duceju iz Milana, Genove, Turina in Savone — čestitke vojske milici socialističnega zastopstva na slavnosti v Rim Prihod narodno- Dne 38. oktobra 1922 — ko so bili dan poprej mobilizirani vsi fašisti — je črna_ revolucionarna armada z Mussolinijem na čelu začela pohod na Rim. Od tega dneva se je začelo obnovitveno de- lo v Italiji, velikansko delo, ki se nadaljuje brez oddiha in ki ima v sedanjem, dogodkov polnem času naj višjo pobudo za pomnožitev vseh sil do zmage. Ta obnova gre od ustanovitve velikega sveta do volilne preosno-ve. od fašistovske fio korporacijske zbornice in do avtarkičnih ustanov, od delovnega prava do narodnega korporacijskega 6veta in najnovejših socialnih ukrepov ob dvajsetletnici. Fašistična vladavina more s ponosom gledati na svoja ogromna javna dela, na elektrifikacijo železnic, na obširno cestno omrežje, na ljudske domove, s ponosom lahko gleda na svojo družinsko politiko in na nešteto drugih pridobitev. Toda fašizem ima še vero v svetost junaštva. Fašizem ima svoje počethe v skušnjavah hudih let in ima zato o življenju junaško in bojevito zamisel. Zaradi tega je polagal vso važnost v zadnjih 20 letih na vzgojo naroda in zlasti mladine, ki je vzgajal mladino k disciplini, pogumu in k žrtvam, katerih sadovi dozorevajo danes. V tem duhu se italijanski narod pripravlja, da vstopi v dvajseto obletnico pohoda na Rim, tesno strnjen okrog svojega voditelja, ki ga bo povedel do zmage, katero že vsi neizogibno čutijo v svojih srcih. Rim, 27. okt. AS: Duce je dobil naslednje brzojavke: Milan zadet v svoji plemeniti in kar se da omikani duši po nasprotnikovem divjaštvu, Uspehi nemških čet pri Novorosijsku in Tuapseju Izčrpavanje zadnjih obrambnih sil — Bitka v Egiptu divja naprej Angleži so tu izgubili veliko število oklepnikov Hitlerjev alavni stan. 28. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na ozemlju pri Novorosijsku ie napad nemškega pehotnega oddelka privedel do ostri borbi do zavzetja sovjetske oklepne postojanke. Na goratem ozemlju severozahodno od Tuapseia ie bila zavzeta sovjetska višinska Postojanka in ie bil pri tem skoraj popolnoma uničen cel sovjetski pehotni polk. Ob Te reku so nemške in romunske čete z močno podporo letalstva prešle v napad in so v prvih dveh dneh dosegle znatne uspehe. V Stalingradu se trdovratni bon po ulicah in hišah uspešno nadaljujem. Južno od mesta so Sovjeti obnovili neuspešne razbremenilne napade, ki so bili s krvavimi izgubami odbiti. Letalstvo ie tudi ponoči uspešno bombardiralo sovjetski cestni, železniški in vodni ,Pr?' met. Več prevoznih vlakov je bilo razde tani h in v zapadnem delu Kaspiškega morja so bile ena petrolejska ladja in 8 trgovskih ladij zažgane ali močno poškodovane. Dne 26. oktobra ie sovjetsko letalstvo v silovitih letalskih borbah in v ognju protiletalskega topništva izgubilo 60 letal. Štiri lastna letala pogrešamo. Bitka v Egiptu se z nezmanjšano silo nadaljuje. Angleži so včeraj z močnimi svežimi silami zaman skušali prodreti postojanke nem-ško-italijanske oklepne vojske. Zopet ie bilo uničenih 111 oklepnikov in 38 oklepnih avtomobilov. Nemško-italijanske letalske sile so v vedno močnejših ponovnih napadih bombardirale angleške prometne zveze v zaledju. V letalskih bitkah ie nemško in italijansko lptalstvo nad Severno Afriko in Sredozemskim morjem sestrelilo 16 angleških letal. Nad južno Anglijo je nemško letalstvo izvedlo včeraj obsežne napade na industrijske in tovarniške naprave. štiri letalonosilke in dve drugi ladji potopljene od japonske mornarice Tokio. 28. oktobra, s. Japonski cesarski glavni stan objavlja, da se je japonska mornarica od zore 26. oktobra pa do srede noči borila z močnimi nasprotnikovimi oddelki v vodah pri otoku Santa Cruz. Japonska mornarica ie potopila štiri letalonosilke, 1 oklepnico in neko vojno ladjo neznane vrste. Razen tega so bile poškodovane 1 oklepnica, 3 križarke in 1 rušilec. Zbitih ali uničenih je bilo več kakor 200 letal. Japonske izgube so naslednje: Dve letalonosilki in ena križarka so^ bile mani poškodovane in so navzlic temu še vedno Jahko plule in se udeleževale bitke 40 japonskih letal se ni vrnilo. Ta bitka se ho imenovala pomorska bitka za južni del Tihega tnoria. Tokio, 28. oktobra, e. Japonski cesarski glavni stan objavlja uspeh bojnih nastopov cesarekih pomorskih sil pri Salomonskem otočju v času od 26 .avgusta do 25. oktobra. Potopljene so bile sledeče ladje: ameriška letalonosilka »Wasp< s 14.700 tonami, potem tri križarke, pet rušilcev, šest podmornic, en iskalec min in šest prevoznih ladij. Hudo so bile poškodovane: 1 oklepnica, dve letalonosilki, 1 križarka, 1 podmornica, 1 iskalec min in 2 prevozni ladji. Letala: 403 sestreljenih, 97 uničenih na tleh. Med hudo poškodovanimi letali je 19 bombnikov vrste »B 17« in več drugih velikih bombnikov. Japonska mornarica je imela naslednje izgube: dve križarki, dva rušilca, eno podmornico in pet prevoznih ladij, ki so bile potopljene. Ena križarka, trije rušilci, 1 podmornica in pot prevoznih ladij pa je bilo poškodovanih. 26 japonskih letal se je v zmagovitem zagonu žrtvovalo, 31 letal je bilo poškodovanih, 78 pa jih manjka. Tokio, 28. oktobra, s. Opazovalci razlagajo uradno poročilo o bitki pri Salomonskih otokih in poudarjajo, da so Ameriikanci večino svojih izgub prikrili svetu, posebej pa še severnoameriški javnosti prav zaradi proslave dneva amerikanske mornarice. Severnoameriška mornarica je doslej izgubila tri oklepnice in šest letalonosilk, ki so bile potopljene ali poškodovane, poleg večjega števila nianjših vojnih ladij, ki so tudi bile poškodovane Mi potopljene. V vsem je izgubila 41 vojnih ladij. Tudi amerikanske letalske izgube so občutne. Splošno prevladuje prepričanje, da so amerikanski vodilni možje prevarili svoje ljudstvo. Tudi dopisnik »New York Timesa«, ki se je nedavno vrnil s potovanja po Tihem oceanu, je opozoril svoje so-rojake na napake, ki so jih zagrešile Združene države, zlasti pa mornariško poveljstvo. Tokio. 28. oktobra, s. Tukajšnji pomorski krogi, ki razlagajo vojne uspehe japonske mornarice v bojih od 25. avgusta do 26. oktobra na področju ob Salomonskem otočju in v Južnem Tihem oceanu, poudarjajo, da ie bilo razen šest prevoznih ladij in 22 vojnih ladij potopljenih tudi 5 letalonosilk. 1 oklepnica, tri križarke, 5 rušilcev. 6 podmornic. 1 pobiralec min in neka vojna ladja neznane,vrste. Vrh tega sta bili poškodovani še dvč prevozni ladii in 11 vojnih ladii. Gre za dve oklepnici, dve letalonosilki, štiri križarke. 1 rušilec, eno podmornico in enega pobiralca min. V celoti ie bilo zbitih ali uničenih tudi 819 nasprotnikovih letal. Buenos Aires, 28. oktobra, s. Slovesnost amerikanske mornarice se je začela s kopico slabih novic. Uradna objava o potopitvi letalonosilke »Wasp«, katere ni bilo več mogoče prikrivati, je naredila nov križ čez vse amerikanske upe. Trdi udarec, prizadejan z izgubo imenovane letalonosilke, je že rodil svoje težke posledice v bojih, ki so jih Japonci sprožili proti otoku Guadalcanalu. Gle-ide bojev pravijo uradna ameriška poročila: dne 26. oktobra so imele naše letalske sile naše pacifiške mornarice težak spopad z močnim sovražnikovim oddelkom severozahodno od otoka Guadal-canal. Rušilec »Porter« je bil zaradi letalskega napada potopljen, neka naša letalonosilka pa je bila hudo poškodovana. Druge enote so odnesle manjše poškodbe. Objava o hudih poškodbah neke letalonosilke se je po v6ej verjetnosti čez nekaj časa spremenila v objavo o potopitvi letalonosilke »Wasp«. toda ponosen in enodušen v preziru tega divjaštva, je v vašem imenu praznoval dvajsetletnico pohoda, ki ga oborožene sile danes zmagovito nadaljujejo na vseh bojiščih. Povzdigujoč misel k vsem padlim poveličuje Milan hrabrost našega vojaka ki zametavajoč lahke polete proti neoboroženemu prebivalstvu išče in zadeva sovražnika v njegovih trdnjavah, tam, kjer je dokaz hrabrosti in znamenje časti, če ga zadeneš. Sovraštvo zoper Anglijo se množi in še bolj napenja voljo do zmage. Prefekt Tiengo, zvezni tajnik Ippolito, župan Gallarati Scoppi. Genova, znova prizadeta po sovražnikovem udarcu, je resno in ponosno praznovala dvajseto obletnico pohoda na Rim ter je an-gleško-ameriškemu divjaštvu postavila nasproti zavestno vedrost kar se da omikanega fašistov-skega mesta. Sovražnik lahko biča telo genovskega ljudstva, toda nikdar mu ne bo zamoril duha in upognil vere. Živel Duce! Viadetti, Borri, Sangermano. Fašistovska Savona in Vado Ligure sta bila prepričana o Vašem plemenitem posegu. Sdaj sta Vam, Duce, blizu z vero, ki jo poznate, in s ponosom nad žrtvami svojih sinov. Danes je neka kmetica rekla tajniku stranke: »Na Angleže se požvižgamo.« Ta stavek, ki je privrel sam od sebe iz srca. učinkovito izraža skupni občutek. Še višja kakor bolečina je sila ljudstva, ki je neomajno v svoji vdanosti do domovine. Prefekt Neos Dinale. Po noči bojevniškega čut ja je 80.000 fašistov in meščanov iz Bergama dolgo vzklikalo Vam na veličastnem in čez vse navdušenem zborovanju danes dopoldne v prestolnici mistične, garibaldinske in skvadristične pokrajine. Dva krika, ena vera: Duce — Vinceremo! Nadz. PNF Gatto, prefekt Gianni Trapani, zvezni tajnik, sansepolerist Gallarini. Turinčani so ob praznovanju dvajsetletnice pohoda na Rim danes zavpili svojo vero v fašizem in po bojevniških izročilih te zemlje v Vaše geslo: Vinceremo! De Vecchi. Di Val Cismon di Suni, prefekt, Feretti, zvezni tajnik. Rim, 28. okt. s. Ob dvajsetletnici pohoda na Rim je državni podtajnik za vojno poslal načelniku glavnega štaba milice naslednjo brzojavko: »Ob začetku XXI. leta po fašistovskem štetju pošilja vojska navdušen pozdrav bojevniške vzajemnosti črnim srajcam, ki se z nespremenljivo trdnostjo in plemenito vnemo bore na najbolj oddaljenih bojiščih, da bi uveljavile pravice življenja in moči nesmrtne domovine^ Souero.« Načelnik glavnega stana milice je odgovoril takole: »Milica, ki po vseh bojiščih stoji oh boku hrabrim in nepremagljivim edinicam kr. voj-sk®- sPrejcma in vrača tovariška navdušena voščila za dvajsetletnico, izrekajoč popolno prepričanje, da bo novo desetletje nosilo znamenje o zmagoslavju našega orožja, znamenje o končnem uveljavljenju fašistovskega njnjka v svetu ter znamenje o začetku novega obdobja v sijaju in imperialni moči naše domovine. Galibiati.« * Rim. 23, oktobra, s. Včeraj dopoldne je dospelo v Rim zastopstvo nemške narodno-socialistič-ne stranke, ki ga je poslal Hitler in ki se bo udeležilo slovesnosti ob 20 letnici. Odposlanstvo vodi poglavar nemške delovne fronte dr. Ley, v njem pa so: državni mladinski vodja Axniann, državni študentovski vodja Scheel ter skupina visokih dostojanstvenikov narodno-socialistične stranke. Goste so na postaji v Ostiji sprejeli: tajnik stranke Vidussoni, nemški poslanik Mackensen, 5jjY,n* podpoveljnik GIL-a Bonamici, podtajnik držav so se takoj zelo prisrčno pozdravili. Nato je dr. Ley z drugimi člani zastopstva pregledal oddelke GIL-a, ki so imeli častno stražo. Ko so gostje zapustili ostijsko postajo, jih je množica pozdravila z navdušenimi manifestacijami. Italijanska vojna mornarica in njene zasluge ob dvajsetletnici pohoda na Rim Za 25 letnico sovjetske revolucije bodo v angleški prestolnici odprli posebno razstavo, ki bo kazala življenje Rusije v miru in v vojni od leta 1917 ao danes. Rim, 28. oktobra, s. Italijanska vojna mornarica, po svojem bistvu prava fašistična sila, je doživela svojo prvo tršo, a slavno in zmagovito preskušnjo v času abesinske vojne. Čeprav so bili tedaj napredki v gradnji in krepitvi vojne ter trgovske mornarice ravno teku, je bila izurjenost posadk in posameznih edinic že tolikšna, da so sijajno opravile svoje naloge v abesinski vojni, ker so krotile angleške napadalne namene in odlično delovale na tvegavem brodovju, kakor je napisal nemški mesečnik »Nauticus«. Takoj nato je italijanska mornarica nastopila v boju za osvoboditev Španije ter ponovno uporabila uspešno opremo, k' jo je še imela iz vojne za osvojitev cesarstva. Skrbela je za prevoz prostovoljskega zbora, ki je branil koristi italijanskih rojakov v Španiji ter jih pripeljal spet v Italijo; eodelovala je pri zasedbi Balearov ter prestrezala ruske ladje v Sredozemlju in obstreljevala obale, ki so jih imeli rdeči v rokah. V albanski vojni aprila leta 1939. je bila italijanska mornarica že v vsakem pogledu popolna ter je prevzela zaščito pri izkrcanju vzdolž adrijanske obale in oskrbo mostišč. Tik pred 1. 1940. je italijanska mornarica skoraj docela izpolnila načrt prenovitve in okrepitve. Znano je, kaj vse je opravila ob naslopu proti Grčiji v sedanji vojni. Delo italijanskega vojnega >n trgovskega brodovja odseva iz tehle zgovornih številk: spremljevalne ladje so opravile 1070 nalog, parniki pa 1360 prevozov. Skupno so prepeljali 560.603 može, 15.951 motornih vozil, 83.072 štirinožcev ter 704.140 ton blaga Se veliko večje delo je opravila ob afriški obali, a iz razumljivih vojaških razlogov ni mogoče podati številk za primerjavo. Italijanske edinice so se bojevale in se še zdaj bojujejo ob ameriških in brazilskih obalah, od črnega morja do Rdečega morja, od Karibijskega zaliva pa do Gvinejskega zaliva ter do Ladoškega j'ezera. Povsod so nasprotnika napadle ter ga tolkle z vidnimi uspehi, a glavno jedro italijanske pomorske sile se je pomerilo z nasprotnikovim v devetih velikih bitkah, ki so znane po naslednjih imenih: Punta Silo, Capo Teulada, Osrednje Sredozemlje, Sirta, Sirtski zaliv, Pantelerija in Zahodno Sredozemlje. Nastopi sijajnih italijanskih posadk lovcev na podmornice, podmornic in napadalnih enot so pretrgale nasprotnikom prevoz ne samo po Sredozemskem morju, marveč tudi po drugih morjih. Italijanska mornarica sama je Angležem in Amerikancem prizadejala naslednjo skupno škodo: 4 oklepnice potopljene, 1 poškodovana; 15 križark potopljenih, 19 poškodovanih; 28 rušilcev potopljenih, 13 pa poškodovanih. 71 podmornic potopljenih in 13 poškodovanih; 18 pomožnih ladij potopljenih, 4 pa poškodovane, 125 parnikov potopljenih, 11 poškodovanih; 31 petrolejskih ladij potopljenih, 1 pa poškodovana. Nasprotnik je torej izgubil 292 pomorskih enot s skupno 1,444.248 tonami. Vrh vsega tega pa se je posebno izkazala junaška vnema ter najvišji duh požrtvovalnosti vsega vojaškega italijanskega osebja v teh vojnih letih, ki se je čudovito odlikovalo s popolnim prezirom nevarnosti. V slavnem seznamu žrtev je 2108 padlih, 10.179 pogrešanih, 3480 ranjenih. Do 20. oktobra so bila podeljena naslednja odlikovanja: 51 vojaških odlikovanj savojskega reda; 43 zlatih svetinj, od teh 23 odlikovanj padlim; 556 srebrnih svetinj, od teh 98 padlim; 1707 bronastih svetinj, od teh 125 padlim; 10.957 vojnih križcev, od teh 1144 padlim, ter končno še 3974 svečanih pohval. Vesti 28. oktobra Madžarska vlada j'e včeraj imela dolgo sejo, na kateri je novi vojni minister Nagy poročal o vtisih, ki jih je dobil na vzhodnem bojišču, kjer je prebil štirinajst dni. Poudaril je bojni duh, ki preveva madžarsko vojsko v Rusiji. Predsednik Združenih držav Roosevelt je poklical k sebi na posvet načelnika ameriškega glavnega 6tana admirala Leahyja ter vrhovnega poveljnika ameriškega vojnega brodovja admirala Kinga, da bi z njim razpravljal o vojnem položaju na južnem delu Tihega morja. Trdijo, da je admiralu dal navodila, naj pošlje tja čimveč mornarice, da bi skušala izriniti Japonce iz teh predelov. Vodja nemškega tiska dr. Dietrich je napisal članek, v katerem dokazuje, da nasprotniki ne morejo zmagati v tekmi med izdelovanjem angleških in ameriških trgovskih ladij ter med potapljanjem teh ladij po podmornicah in letalstvu držav trojne zveze. Nemški nasprotniki imajo po dosegljivih podatkih na razpolago 21.4 milijone ton ladijskega prostora, nemške podmornice pa imajo za leto 1943 pripravljena močna preseuečenia. Na eni strani se nabirajo papirnati programi, na drugi strani pa podmornice, ki se bodo v vedno večjem številu prikazovale po vseh vodah sveta. Poslanica Zveznega Tajnika četam °. Pri,*k* Dvajsetletnice Pohoda na Rim, je Zvezni Tajnik naslovil četam, ki delujejo v Slo-' eni ji, y imenu črnih Srajc Zveze v »prvi crti< naslednjo poslanico: Tovariši! Na ta dan, posvečen duhovni in gmotni obnovi domovine, ki je dobila na krvavi predvečer bodreče razloge za svoje junaško dozorevanje, se spominjamo s ponosom onega bojevitega začetka, ki je dal zagon revoluciji, stremeči po zgodovinski dediščini Naroda. Pri današnji svečanosti, ki slavi prarodne sile plemena, zbujene od Fašističnega prostovoljstva, se obrača naša prva ganjena misel slavnim falaneam Padlih, ki so s svojo skrajno žrtvijo posvetili vero posameznika in fbčestva ter im potujoči množici tovariš v, ki v vojni šoli na kop- nem, na morju in v zraku potrjujejo nesmrtne vrline rimske .1 fašistične .miike. Dvajsetletnica Pohoda na Rim nas je dašla v odločilni borbi proti predstavnikom komunistične zablode, ki desetletja ograža osnove naše duhovne, politične in družbene celote. Našla nas je v orožju, obsijane s stoletno usodo omike, drhteče v isti kristalno čisti veri, sovražne vsakemu mlačnemu kompromisu, stremeče z nespremenljivo gotovostjo proti oboroženi rešit- vi tega spodada, ki bo svteu še enkrat potrdil pravičnost naše stvari. Na konicah bajonetov nosimo nedotaknjeno in sijajno zavestno obljubo Zmage. Živela Italija! Živio Duce! Zvezni Tajnik: ORLANDO ORLANDINI, s. r. Pred praznikom Vseh svetnikov Ljubljana, 28. oktobra. Še nekaj dni in prazniki Vseh svetih bodo spet nasuli na grobove naših rajnih ogromno množino cvetja, da se bo božja njiva navzlic mrzli jeseni spremenila v prelesten vrt. Na tisoče Ljubljančanov bo poromalo k svojim umrlim, da se porazgo-vore iskreno in toplo z njimi. „ Letošnja lepa jesen, brez slan in snega je pustila še celo množino najrazličnejših rož dalij, vrtnic, gladijol, raznih košaric, krizantem in drugih, tako da se nam ni bati pomanjkanja in draginje cvetic. Seveda vrtnarji s tako jesenjo niso preveč zadovoljni. Oni vedo, da bi jim pravočasna dana prinesla precej več kupcev, ker vrtnarji 60 že o pravem času poskrbeli za primerno odevalo. Tako, pa si bodo Ljubljančani naredili precej šopkov iz domačih rož, marsikdo pa bo zavil v Kra-kovo in Trnovo, da si nakupi cvetja pri naših vrlih zelenjadarcah. Vendar se tudi vrtnarji zavedajo, da brez nič ni nič in posebno letošnje izložbe cvetličarn kažejo izredno lepo sliko, da se gledalcu zdi, kot da bi 6tal na grajskem vrtu kje v južni Italiji. Tudi letošnje krizanteme — cvetke grobov 60 prav kot vsa druga leta najbolj zazstopane. Z ogromnimi nakodranimi, belimi, rumenimi, vijoličastimi, zlatimi in rujavkastimi cvetovi se košatijo med drugimi manjšimi cvetovi. Ponekod vidimo še nežnovitke gladijole 6 krvavordečimi, rožnatimi in belimi cvetovi, kot bi bili narejeni iz voska. Tudi dalije, te kraljice poznega poletja so se obdržale, da ovenčajo grobove naših dragih. Vrtnice, ki jih vidimo v dolgih tankih vazah, nimajo več moči, da bi razprle svoje cvetne listke, pač pa bodo kot nežni_ popki krasili vence in šopke. Kot kri rdeči nageljni bodo pojasnjevali vso ljubezen in bolest prinašalcev. Poleg teh cvetic opazimo v izložbah še drobnejše in neznatnejše cvetje v širokih in plitvih posodah. Mnogi vrtnarji 60 že pričeli izdelovati vence. V tej ^stroki 60 res pravi umetniki. Zelenje, ki je bilo včasih bistveni del venca, zginja. Namesto njega 60 z mahom obdan obroč pokrili z umetno predelanimi listi lavorike, bršljana, bodičja, lobodike ali mahonija. Liste preparirajo s posebnimi barvami, nakar jih z parafinom oškrope. Imajo pa še več drugih sredstev, razne lake, bronze, firneže itd. Le na enem kraju pritrde na venec šopek rož. Poleg vencev delajo razne umetne podstavke, vaze, krogle, valje, eveče, košarice, blazine in slično. Vse je okusno in z umetniškim čutom setavlje-no, brez nepotrebne šare. Tudi vsi ti predmeti so pripravljen1' z lesenim, ali žičnaiim ogrodjem, H je obdano z mahom, ki ga zakrijejo s prej omenjenim listjem. Vsekakor pa je novost oziroma moda današnjega časa, razna umetna srca, prebodena s puščico, krogi, križi in trnjevi venci. Tako vidimo, da tudi vrtnarji niso nazadovali, temveč hočejo prav s tem pokazati, da se njihova umetnost razvija in izpopolnjuje. Ljubljansko pokopališče s svojimi Žalami je gotovo najlepša božja njiva daleč na okrog. Tudi leto6 bodo romale nepregledne množice, ki bodo ovenčale grobove, da tako skažeio dolžno čast svojim umrlim. Vse za šoftel KNJIGE, ZVEZKE, PERESA, RISALNE POTREBŠČINE, AKTOVKE, MAPE itd. dobite v LJUDSKI KNJIGARNI Pred škofijo 5 - Podružnica Miklošičeva 5 Mnogi grobaovi bodo prav potratno okinčani in prav je, da skrbimo za rajne tudi s cvetjem in svečami, ne f>ozabimo pa na molitev, ki jim gotovo mnogo bolj koristi. Pa še na nekaj ne pozabimo v teh dneh — na potrebne reveže. V6a dobra dela, ki jih bodo storili v imenu 6vojih rajnih, bodo njim gotovo največ pomagala, da zadobe čimprej tako zaželjeni mir. »Osvobodilna fronta« lažnivo zatrjuje : »Sv. Jošt smo požgali, ker so bili vaščani belogardisti.« Kmečki pošteni fantje pa povedo: »Vaško stražo smo ustanovili šele potem, ko so nam partizani zažgali 30 poslopij in poklali 17 ljudi!« Dolžnost vsakega Slovenca je zato, da se še v pravem času odloči za borbo proti uničevalcem našega naroda in našega narodnega premoženja! Nakazovanje bolniških dodatkov meseca novembra Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo mestni preskrbovalni urad delil bolniška nakazila dopoldne od 8^ do 12 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah. Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu. Dne 2. do 5. novembra bolnikom, ki imajo tudi pravico do dodatka mesa, tako da pridejo v ponedeljek, 2. novembra na vrsto bolniki z začetnicami priimka A do E. v torek, 3. novembra bolniki z začetnicami F do K. v sredo, 4. novembra z začetnicami L do R in v četrtek, 5. novembra bolniki z začetnicami S do 2. ' Dne 6. do 10. novembra drugim bolnikom, tako da v petek, 6. novembra pridejo na vrsto bolniki z začetnicami priimka A do G, v soboto, 7. novembra z začetnicami H do L, v ponedeljek, 9. novembra z začetnicami M do S in v torek. 10. novembra bolniki z začetnicami Š do Ž. Dne 11. do 14. novembra bo mestni preskrbovalni urad delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, seveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da v sredo, II. novembra pridejo na vrsto upravičenci z začetnicami A do G v četrtek, 12. novembra z začetnicami II do L, v petek, H. novembra z začetnicami M do S in v soboto, dne 14. novembra z začetnicami Š do Ž. Vse, ki pridejo po bolniška nakazila, spet onozarjamo,_ da morajo s seboj prinesti živilsko nakaznico upravičenca za november. Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mest-riemu fizikatu predložili zdravniška spričevala po 5. novembru, dobili nakazila šele po 20. novembru. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila že v soboto, 51. oktobra med uradnimi urami v Turjaško palačo. Kdor ne bo prišel po nakazilo o pravem času, ga bo lahko dobil šele po 20. novembru, ker se urad zaradi velikega navala nikakor ne bo mogel ozirati na reklamacije zamudnikov in tistih, ki ne bodo upoštevali tega razporeda. V sadovnjakih bodo kmalu pričeli VlVV | ■ ■ | | ■ z očiščevalnimi deli Drevje je treba očistiti in izžagati še pred mrazom Ko je sadjar obral sadje, mora že takoj misliti na prihodnje leto. Cas po obiranju, zlasti pa mesec november je za sadjarja važen čas, ker 6e v tem mesecu, ko se sadno drevje pripravlja k zimskemu počitku, vrše očiščevalna dela ter zatirajo sadni škodljhci in zavarujejo drevje proti zajcu, ki bi 'utegnil posebno na mladem drevju napraviti nepopravljivo škodo. Drevje je treba v tem mesecu še pred nastopom mraza temeljito očisliti ter izžgati in izrezati suhe veje. To delo 6e 6icer lahko vrši od jeseni do spomladi, vendar je najprimernejši čas v jeseni, ko ima sadjar za to delo največ časa. Odstraniti je treba tudi vse pregoste veje, da bo moglo 6once prihodnje leto obsevati vsak list. Tudi vse preveč doli viseče in zlomljene veje, kakor tudi rakaste veje, ki so začetek raznih drevesnih bolezni in selišča krvavih uši, je treba odstraniti. Drevje naj se očisti vodnih pogankov in koreninskih izrastkov. Pri obrezovanju sadnega drevja je treba paziti, da 6e ne pušča štrcljev ali rogov, ker začno trohneti in se trohnota širi ter prehaja tudi na deblo. Zato je videti po starih sadovnjakih toliko votlih starih dreves. Veje se obrezujejo tik debla ob vejnem obročku. — Debelejše veje se žagajo na dveh mestih, tako da se veja najprej spodžaga 6podaj in potem šele zgoraj, da 6e ne začesne. Večje rane je treba obrezati z vrtnim nožem in potem zamazati 6 eepilno 6molo ali arborinom. Manjše veje 6e pa kmalu zacelijo, ne da bi jih bilo potrebno zamazati. Dupla ali velike luknje na deblih 6tarih dreves naj 6e gladko z nožem obrežejo in s cementom zadelajo in zgladijo. Zelo velike luknje bi kazalo napolniti s kamenjem in s cementom zaliti. Skorjo, ki se lupi na deblu starih dreves, je potrebno odstraniti 6 6frgalom. Odstopajoča skorja je varno skrivališče raznih škodljivcev. Seveda je pri tem delu paziti, da se mlada zelena koža ne poškoduje Da ee zavaruje drevje mahu in lišajev, se namažejo debla z apnenim beležem. S tem se pokonča tudi mnogo mrčesa in njegove zalege, ohrani 6e gladka in zdrava skorja ter se jo obvaruje pred zimskimi sončnimi žarki, ko so drevju večkrat zelo škodljivi. Sončna toplota oživi namreč drevesni eok, ki v hladni noči zmrzne, se razširi in skorja popoka. EIAR — Radio Ljubljana Sreda, 28. oktobra 1942/XX. 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minul gospoda X — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Vojaške pesmi — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Fašistične in legionarske pesmi — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Godba Kr. Finančne straže — 17.15 Zborovski Dopolavoro Giuseppe Verdi di Prato — 19 »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Nove vojaške pesmi — 20.55 Radio za družine — 21.25 Koncert Ljubljanskega Komornega tria: M. Lipovšček, klavir; A. Der-melj, violina; C. Šedlbauer, celo — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Adamičev orkester — 22.45 Poročila v italijanščini. Četrtek, 29. oktobra 1942/XX. 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Izmenjalni koncert z Nemčijo — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Operetna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Nove plošče Cetra — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Narodne pesmi, vodi dirigent Zeme — 21.15 Operetno glasbo vodi dirigent Pe-tralia — 21.30 Predavanje v slovenščini — 21.40 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 22.20 Novi orkester vodi dirigent Fragna — 22.45 Poročila v italijanščini. Beseda Ljubljane je bila močna in jasna. Slišati jo je moral prav vsak meščan in slišati jo je moral tudi na podeželju vsak, ki je morda še čakal nanjo. Kdor noče biti sam sokriv komunističnih zločinov, se mora proti njim in njihovim povzročiteljem boriti z največjo odločnostjo vedno in povsod. (»Jutro«) Apneni belež se pripravi iz zmesi ugašenega apna in nekoliko živalske krvi, ilovice in kravjaka. Ako se pa beležu prida še nekoliko arborina, se obvaruje drevo tudi pred zajci Drevje se pobeli še pred zimskim mrazom, da se more belež na deblu dobro posušiti. Ovijanje debel s slamo, kar delajo nekateri sadjarji, ni priporočljivo. Slama je varno zavetišče mrčesu in daje drevju preveč toplote in prehitro oživi drevesni sok. Ko je vse to delo opravljeno, 6e mora sadnemu drevju tudi jx>gnojiti. V pozni jeseni ali pozimi se gnoji sadnemu drevju s trdimi gnojili kakor so hlevski gnoj in kompost S tekočimi gnojili — z gnojnico ali straniščnim gnojem, ki delujeta zelo hitro, se gnoji šele v zgodnji spomladi. Zgodaj jeseni gnojiti s trdimi gnojili tudi ni priporočljivo, ker bi se drevesa prepozno pričela pripravljati na zimo in bi lahko pozebla. Kadar 6e gnoji sadnemu drevju s hlevskim gnojem ali kompostom, je treba skopati pod drevesno krono 25 do 30 cm globoke m 'Am široke jarke, ki jih napolnimo z gnojem pomešanim z zemljo in jih nato jx>krijemo s prstjo. Sadje, shranjeno v 6adni shrambi, je potrebno večkrat pregledati in takoj odstraniti vse gnilo ali nagnito sadje, da 6e gniloba ne razširi na zdravo sadje. Tovarištvo Tovariš Arturo Raitano, ravnatelj Instituta za. nadzorstvo in obrambo prihrankov ter zavoda za kredit je poslal Zveznemu tajniku tudi v imenu uadnikov istga zavoda vsoto lir 225, da počasti 20 obletnico pohoda na Rim. Zvezni tajnik je namenil vsoto fjodpornemu skladu bojevnikov. Članstvo Dopolavora za I. XXI. Pokrajinski Dopolavoro sporoča: Z dnevom 2S. oktobra XX zapade z vsemi učinki veljavnost članske izkaznice Dopolavora, ki je bila izdana v teku leta slovenskim državljanom Ljubljanske pokrajine Zaradi tega od 29. oktobra XXI dalje se nobeden izmed vpisanih leta XX ne smatra za člana organizacije Dopolavora. Kdor želi obdržati članstvo za leto XXI, mora predložiti novo prošnjo. Potrebni formularji se lahko dobe pri [»krajinskem Dopolavoru ali pri podrejenih občinskih Dopolavorih kakor tudi pri tajnikih javnih uradov ter ravnateljstvih podjetij. Razdeljevanje racioniranih živil za mesec november Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani sporoča, da bodo prejeli potrošniki v novembru na vsako živilsko nakaznico 1.50 kg testenin, 0.50 kg riža, 0.20 kg surovega masla in 2 del olja. Vse ostale količine živil ostajiejo neizpre- menjene. Prepoved izdelovanja in prodaje kožnih izdelkov Glede na to, da se je theba držati navodil, ki so obsežena v odredbi Visokega komisariata z dne 3. aprila 1942'XX, št. 62 o prepovedi uporabljanja kož za izdelovanje kovčkov, torbic, usnjatih sedežev, tapetniških izdelkov, pohištva in kožnih izdelkov v splošnem, odloča Visoki komisariat naslednje: prodaja kožnih izdelkov, kakor kovfkov, torbic in zgoraj navedenega je dovoljena le do 31. decembra 1942 XX. Od 1. januarja naprej je prejjovedana uporaba kož za izdelovanje kovčkov, torbic, tapetniških izdelkov v obče. Dalje je prepovedana od 1. januarja 1943 prodaja naslednjih kožnih izdelkov, velikih kovčkov, potovalnih kovčkov, kovčkov za klobuke, map, aktovk, neceserov, ženskih torb in torbic, listnic, usnjatih naslonjačev in sedežev, blazin m usnja' tih tapetniških izdelkov. Kožni izdelki naštetih vrst, ki ne bodo prodani do 31. decembra letos, pridejo pod zaporo tako pri industrijskih tvrdkah, ki jih izdelujejo, kakor tudi pri trgovcih, ki jih prodajajo in Visoki komisariat si pridržuje pravico. da_ bo razpolagal z njihovo uporabo. Za porabo kož, ki 6e za gornje izdelke ne uporabljajo, za kože, ki se ne uporabljajo za izdelovanje čevljev in za kože, ki 6e uporabljajo za kožne izdelke, določene za izvoz, si pridržuje Visoki komisariat pravico, da cedira posameznim interesentom even-tuelni delež teh kož. Pokrajinski korporacijski svet in druge oblasti in uraai. katerim je bila poslana ta odredba, 6e pozivajo, naj pazijo, da 6e bodo gornja navodila upoštevala. S. S. VAN DINE: J&uVftoj&u tekač ■'“'iiililiiiiiiiiiiii. -"»iSn*!..-.•‘'»iHHn«..„ "•hfililHffililhj.. ~;i*ujillijiiiiiL. »Tega ti ne bi mogel povedati, toda ker sva že na tem. da postaneva norca, velja, da popolnoma znoriva. Nič nama ne bi koristilo, če bi se skušala oprijemati še za zatinje ostanke modrosti.« Pozvonil je Currieju in mu naročil, naj mu prinese telefonski imenik. Markham je ugovarjal, a Vanee se je naredil, kakor da ga n: sl'5al. In ko mu je Currie imenik prinesel, ga je začel takoj prelistavati. »Umorjenec je stanoval na River-side Drive, ne?« je slednjič vprašal, ter s prstom kazal ime, ki ga je bil našel v telefonskem imeniku. »Mislim, da.« »Smo že tam.« Vanče je zaprl knjigo in zmagoslavno pogledal upravnika. »Murklium,« je začel jiočasi, »v telefonskem imenika je en sam Joseph Robin. Stanuje na Riverside Drive, njegovo drugo ime pa je... Cock-ranel« »Pa kaj se ti vendar spet sanja?« Ma.rkhaniov glas je bil skoraj oduren. »Vzemimo, da je med njegovimi različnimi imeni tudi ime Cockrane. Ali Kriminalni roman mar resno misliš, da bi ta posebnost utegnila imeti kakšno zvezo z zločinom? Z drugimi besedami: Ali mar misliš, da je človek 'lahko umorjen že samo zato, ker mu je ime Cockrane?« »1£, ne trdim ničesar,« Vanče je zmajal z rameni; »le zdi 6c mi, da je ta značilnost v zvezi s tem, kar se je zgodilo. Poglej, v čem je stvar: nekega gospoda Josepha Cockraneja Robina, to se pravi Cocka Robina, je usmrtila puščica, ki jo je bil zločinec izstrelil z 'lokom. Ali se ti ne zdi ž.(j samo zaradi tega vsa stvar precej čudna?« »Ne,« ga je na kratko zavrnil Markham. »Umor jenčevo ime ne zveni prav tiič nenavadno. Če le kaj, je gotovo občudovanja vredno to, da strast streljanja z lokom ne zahteva nikjer več kakšne žrtve, kolikor je meni znano. Sicer pa ni nikjer rečeno, da Ro-binove smrti ne smemo pripisovati nesrečnemu naključju.« »Sveta nedolžnost!« Vanče s takšnimi besedami očividno ni bil zadovoljen. »fe bi bilo po tvojem ne bi bilo na noben način mogoč? zadeve pojasniti. Nasprotno, še bolj bi se zamotala. Najbolj pade v oči dejstvo, da se med tolikimi tisoči športnikov-lokostrelcev tisti, ki je bil po nesrečnem naključju ubit — in sicer s strelico, zapomni 6i to dobro — imenuje prav Robin. To je 6tvar, o kateri bi moral biti vsak zares prepričan, da je malo z vragom. Kako pa kaj ti misliš o njej, Markham,« »Vendar mi boš priznal, da so to le malo preveč čudne domislice,« je odvrnil trmoglavo Markham. »Oho, dragi moj! Domislice imajo tudi svoje meje. So zakoni verjetnosti, ki temelje na dobro preskušenih računskih obrazcih. Tale primer, ki ga zdaj raziskujemo, pa je v ostalem dosti bolj zapleten, kakor si moreš misliti. Vzemimo na primer tole: Ko sva malo prej govorila po telefonu si dejal, če se ne motim, da se tisti človek, ki je bil pred umorom zadnji z Robinom skupaj, piše Sperling.« »Toda, kakšen skrivnosten pomen naj spet ima to ime /« stvar, ki se z njo ukvarjava?« »Mislim, da veš, kaj beseda »Sperling« pomeni v nemščini,« je nadaljeval Vanče. »No, no, tudi jaz sem liodiil v šole,« ga je ošvrknil Markham. Vanče je potisnil predenj nemš'ki besednjak. »To že vem. a vseeno poiščem be sedo. Toliko že velja biti natančen. Tudi jaz sem jo jx>iskal, ker sem se bal, da se je morda 1<* nisem pravilno zapomnil. Da iskreno povem, hotel 6em videti to besedo natiskano.« Markham je molče odprl besednjak in hitro poiskal pravo stran. Zdelo se je, da nekaj trenutkov pretehtava tisto besedo, potem pe je 6pet dvignil gilavo, kakor da bi hotel pregnati hudo slutnjo, in z odločnim glasom dejal: »Sperling« pomeni »vrabec«. Vsak študent to ve. Pa kaj hočeš s tem?..« »Boš že videl!« Vanče si je prižgal novo cigareto nekam premišljeno počasi, potem pa spet nadaljeval: >Prav tako je res, da vsak šolar-ček jiozna tisto staro popevčico, ki ima naslov »Smrt in pogreb Taščice«. Ti si morda že pozabil to klasično cvetko iz otroške književnosti. Dovoli da ti pokličem v spomin njeno prvo kitico. Mraz me ie spreletel ]>o vsem telesu, kakor c)a bi bil začutil navzočnost kakšne prikazni, ko je Vanče prednašal znane stihe stare pesmice: .Kdn je Taitico ubil?« »Jaz,« dejal je Vrabec, z lokom in puščico jaz sem Taičico ubil.« II. POGLAVJE. Na kraju dogodka. Sobota, 2. aprila ob 12.30 Markham je počasi obrnil svoj pogled na Vanceja. »Nekaj satanskega je to!« je pripomnil 7. glasom, kakršnega ima clo-\ek, ki se nenadno znajde pred nečem nerazumljivim in strahotnim. »Kaj še!« je vzkliknil Vanče veselo in zamahnil z roko. kakor bi ho- tel že samo s tem gibom povedati, da Markham nima prav, »To je književna tatvina! Dejal sem to že prej.« Skušal je prikriti svojo lastno zmedenost r. gibčno kretnjo. »In zdaj bi morali imeti še neko ljubico, ki bi objokovala smrt gospoda Robina. Morda se boš spomnil tiste druge kitice, ki se glasi: *Kdo bo žaloval za njo?« je vprašala grličica. »Jaz, njegova ljubica, ialovala bom za njo.« Markham je vznemirjeno prikimal ter z nohti pobobnal po mizi. »Že res, Vanče, že res V to stvar mora biti zapletena neka ženskal Zadnji vzrok te žaloigre bi utegnila biti zavist.« »Morda« je odvrnil Vanče zasmeh-ljivo. »Stvar s tem postaja neke vrste plastična slika za učiteljice iz kakšnega zavetišča. Res bi bila naša naloga s tem poenostavljena,Poiskati je tceba komarja.« »Kakšnega komarja?« »Dragi Markham, se ne spominjaš naslednje kitice?« »Kdo je videl, da je umrla?« »Jaz,« je odvrnil komar, »moje drobne o(i so jo videle, da je umrla.c »Dovolj imam zdaj tvojih blodenj« Markhamov glas je postal osoren. »Saj to vendar ni kakšna otroška igra-Stvar je prokleto resna.« Lov na polhe v kočevskih gozdovih Nlalokatem naša pokrajina je tako bogata na polnih kakor naša Kočevska. Vsepovsod so gore 111 gričevje pokrite z bukovimi gozdovi. Rastejo pa udi gabri in hrasti. Tj gozdovi so pravi raj za polhova krdela, ki so v dobrih letinah, ko bukev 1 i' S , ° ®,tevilna. V marsikateri vasi lovi vse •— kar leze in gre — vražje živalice. Vsakemu se eae sune po odlični pečenki, pa tudi po denarju, ki ga vržejo polhove kožice. Tudi mene je nehote prijela lovska strast, ono pa je tako, da sem bil povabljen k mizi, s katere so zapeljivo dišali mastni polhi. Star zna-c ,?e ,me i® tudi spomnil z nekaj slečenimi ko-«r»,a i nC*' .^°^e seveda ni dal, ta bo vrgla pipico tobaka ali pa dober požirek v prijetni družbi. Ko sem okusil vso to dobroto, sem prav rad sprejel povabilo, naj se udeležim lova. Z vso natančnostjo smo pred odhodom pregledali pasti. Bilo jih je mnogo. Vsak si je oprtil kakih 20 na svoja stara pleča, pa ajdi v gozd! Ub prihodu se je pričel vojni svet. Stari Jože je bil nama nevednežema za poveljnika. Nevednež sem bil sicer le jaz. a oni drugi je lovil že kakih 12 let, pa se vseeno ni smel oglasiti. Seveda se je izkušenemu lovcu tudi rad pokoril, čeprav je zahrbtno napravil marsikak sumljiv gib Tudi njegov jezik je parkrat sumljivo mignil. Ko nama je bil določen teren za nastavljanje, smo pa pričeli. Vodnik Jože mi je natančno pokazal kako bom nastavljal. Ker se nikakor nisem dovolj mojstrsko odrezal, sem bil spoznan za nesposobnega. Jože je dejal, da še miši ne bom ulovil in naj ne mislim, da bom zjutraj od njega kaj dobil. Marš, škatlje nosi, se je glasilo povelje in ubogati sem moral. Naložil sem si vreči. Začel se je zame trud. Videl sem šele, da sem res pravo dete pri tej stvari. Sam bi bil postavil na vsako bukev past, a Jože ne. Bil je pravi indijanski stezosledec. Pod vsako bukvo je iskal po tleh ogrizke in za vsak ogrizek je vedel koliko je star. »Tu je včeraj žrl, tega še nihče nima v goltu, kar sem past!« »To je stara žerina, ta je že na onem svetu,« je zopet brundal. Človek božji, sem si mislil, če je treba poznati celo, koliko je star ta ali oni ogrizek, potem ni čuda. da sem bil nesposoben za ta posel. Zopet je Jožetovo strokovnjaško oko ogledovalo debla. Natačno je poznal kod je lazil polh. Zadovoljni smo lahko, da imamo med seboj take izurjene stezosledce. Indijanci niso nič proti tem našim tomahavkom. Lahko so oni določili sled bivola, ki je večji od bika. Rad bi videl ubogega Indijančka, kako bi se junaško skril, če bi moral iskati sledi takele uboge miške. Vsa indijanska plemena so lahko vesela, da niso naši očanci odkrili Amerike. Ti bi poiskali vsakega rdečekožca tudi, če bi v polhovo luknjo zlezel. Tako sva nastavljala pasti do trde noči. Čudovito so se vreče lajšale, končno so bile prazne. Sit sem bil že tega kolovratenja po skalovju in sem se veselil, da se bova kmalu vrnila. Pa pride že tako, da človek obrača, Bog pa obrne. Svojih 10 hektarjev skalovja sem oblezel s polnimi vrečami, da sem imel obdrgnjen hrbet in žuljave ?°Be, a na kraju sem moral še v temi kolovratiti ®« kakega pol kilometra daleč k polšini, ki je bJla v zemlji. Ko sva prišla na mesto, je bila res luknja v zemljo. Moj stari znanec je 6ilno brundal, ker sva prišla k njej prekasno. Hitro je potegnil iz žepa vrečico in jo nastavil na polšino. V kratkem času je postala živa. Debeluhar se je ujel. Kmalu je bil tudi drugi v vreči. Nato sva pa dalj časa zaman čakala. Končno je Jože odločil, da ni v polšini niti rogača več, vse je pred nama odšlo na pašo. Obljubil je sveto, da jih bo že jutri panal. Z velikim veseljem sem se vračal, le jaz, a moj spremljevalec je vedno prisluškoval, kako so v vejevju gomarili polhi. Kihali so, kakor bi jim kdo v nos papriko natresel Bila sva že na lepi stezi, ki sem jo z veseljem pozdravil. Pa glej, spaka! Nisva naredila niti dobrih sto korakov, jo že mahne v širako. Usmiljeni Bog, kako si me kaznoval. Z njim sem moral od nastavljene do nastavljene pasti. Že podnevi sem trpel po večnem skalovju, a sedaj ponoči je bila prava muka In pokrajina je bila tako grozno divja. Tu in tam je pa še zaskovikala sova. Hlače so se mi tresle, pa prav zares. Pri vsaki pasti sva pokukala, če se je že kaj ujelo. No, do zadnje pasti sva imela od kakih 40 pasti 11 živalic. Jaz sem bil hudo vesel, ker sem naprej vedel, da bodo moji. Najin solovec je že čakal. Ker je dobri mož videl, da sem zdelan in zbit, je vendarle odločil, da gremo domov, da bo zjutraj pregledal sam pasti. Zmenili smo se namreč, da ostanemo v gozdu. Tele živalice naj bodo vaše, ampak zjutraj jih dobite le, če jih bo dovolj v pasteh. Zahvalil sem se mu kar v naprej, češ, dovolj imam, več ne ••abim. Kmalu sem pobral v vrečo moje prve polhe. K njim je še tretji tovariš priložil 6voje štiri. Tako sem jih imel res kar dovolj. Na poti proti domu smo se prav po bratovsko razgovarjali. Rad bi bil zvedel, če tudi v naših krajih še ljudje menijo, da sam hudir priganja polhe na pašo. No, posebne sreče nisem imel. Ni mi vedel kaj povedati. Jože je le menil, naj se za take govorice dosti ne brigam. Kar z veseljem in dobrim tekom naj jutri spravim polhe na oni svet. Ni se mi treba bati, da bom s tem vragu dušo zapisal. On jih je s svojimi skoraj sedmimi križi uničil že gotovo par tisoč, pa še vedno nosi dušo s seboj. Približali smo se vasi Za slovo sem se rešil še velike skrbi, kako bom te živalice slačil. Jože je dejal, da itak tega ne razumem, da bom kvečjemu uničil kože in potrgal repe, pa še črevesje se mi bo razlilo po parkljih. Kože naj mu pustim, a meso dobim zjutraj lepo na krožniku gotovo. Pa ne bo grenko, ker on ne razliva žolča in črevesja. Kakor je rekel, tako je storil. Sam sem pa sveto obljubil, da se bom še vsaj enkrat udeležil tega zanimivega lova. Pri dobri pečenki sem takoj pozabil na težave prejšnjega dne. Kogar pa to zanima, naj tudi sam enkrat poizkusi in ne bo mu žal. Obvestila Violinist Albert Dermelj, čelist Šedlbauer Cenek in pianist Marijan Lipovšek, trojica naših izvrstnih umetnikov, instrumentalistov, 60 združeni v Ljubljanski komorni trio, ki goji z resničnim umetniškim uspehom našo komorno glasbo. Za letošnjo koncertno sezono je Ljubljanski komorni trio napovedal dva svoja javna koncerta, in sicer se bo vršil prvi v torek, dne 3. novembra ob 18 v veliki filharmonični dvorani, drugi triov koncert pa bo prve dni meseca aprila. Na prvem koncertu bo izvajal trio tri skladbe iz svetovnih literatur, in sicer eno klasično, eno italijansko in eno češko delo, poleg tega še izvirno Lipovškovo sonato za violino in klavir, dočim bo izvajal trio na drugem svojem koncertu v aprilu, kar tri izvirna, slovenska tria, ki so jih napisali Arnič, Osterc in Škrjanc. Na torkov koncert Ljubljanskega komornega tria opozarjamo že danes. Vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Čevljarske mojstre opozarjamo, da se bo izvedla v mesecu novembru, v zvezi z nakazovanjem usnja, kontrola zaposlenih pomočnikov. Pred nakazilom usnja bo potrdil Odsek za obrtništvo, koliko pomočnikov lastnik pooblastila še zaposluje v mesecu novembru t. 1., odnosno ali oni, ki ne zaposluje pomočnikov, vobče še obratuje. Brez tegja potrdila na pooblastilu noben čevljar ne bo dobil usnja za mesec november t. 1. Mojstri naj zato predložijo Odseku za obrtništvo obenem s pooblastilom tudi novo potrdilo Zavoda za socialno zavarovanje o številu zaposlenih pomočnikov, mojstri iz dežele pa, ki ne zaposlujejo pomočnikov, tudi potrdilo pristojnega Poverjeništva Odseka za obrtništvo (bivšega Skupnega združenja), da vobče obratuje, ker se iim sicer pooblastila ne bo moglo potrditi. Športni drobiž Koledar bo izšel kot posebna izdaja »Slovenčeve knjižnice". Vsi naročniki omenjenih časopisov in redni naročniki »Slovenčeve knjižnice" bodo lahko kupili koledar po ugodnostmi ceni 20 lir, če ga naroče že sedaj pri podružnicah »Slovenca" ali zastopnikih »Slovenca". — Koledar bo tudi imel ilustrirano povest, ki jo je spisala znana pisateljica Fatur Lea za »Slov. koledar" podnaslovom' »Nasredi te Liubljan’ce je lip’ca zelena...“ Pisateljica obravnava v srcu stare Ljubljane pripovedko o lepi Urški, ki jo je vzel, kakor pote že Prešeren, povodni mož. — Velik in bogat bo izbor leposlovnih prispevkov, ki so jih napisali za koledar med drugimi: Jože Dular, Cvetko Golar, Janez Jalen, Stanko Janežič, St. Kranjc, dr. Joža Lovrenčič, Jan Plestenjak, Jože Plot, Stanko Prelog, t Silvin Sar-denko in Narte Velikonja. — Zanimiv in pester bo izbor poučnih člankov, zanimivosti iz narave in nasvetov za družino, dom in vrt. Še vse polno za nimivega in lepega bo prinesel koledar, poživljen s številnimi slikami in črteži. Za mladino in doloe zimske večere bo posebno dobrodošla lepa barvna priloga z zanimivo družabno igro: »ŽENIMO NA PAŠO!" — Opozarjamo vse naše naročnike, da bo koledar v prosti prodaji dražji. Zato ga naročite že sedaj, saj bo tisikanh le določeno število izvodov. Zli MIKLAVŽA izide zopet Slovenčev koledar Tudi letos bo postregel naročnikom „Slovenca“, „Slo venskega doma“, „ Domoljuba", „Bogo-ljuba“ in „0biska" z bogato in pisano vsebino. — Oblika koledarja bo ista kakor lani, obsegal pa bo nad 200 strani. Najboljši letošnji lahkoatletski rezultati v Španiji. Kakor drugod po svetu narede obračun svojega dela na tekališčih, tako so ga tudi v Španiji. Naj navedemo za primerjavo z drugimi rezultati po svetu tudi letošnje najboljše čase v tekih, metih in škokih. Tile so: 100 m 11.6, 400 m 51.6, 5000 m 14:53.6, met kladiva 35.83 m, met krogle 11.44 m, met diska 37.1 m, skok s palico 3.25 m, troskok 13.14 m. tek na 200 m 23.00, Berlinski hokejski klub- je moral pred dnevi pretrpeti prvi poraz po nepretrganih 48 zmagah. Z 1:0 je izgubil tekmo s svojim večnim nasprotnikom Berlinskim športnim klubom. Znam finski metalec kopja Yrjo Nikkanen 6e bo umaknil s športnega pozorišča. Nikkanen pravi, da bo moral zdaj, ko sta mu že dva brata padla na ruskem bojišču, skrbeti za svoje že priletne 6tarše. Menda je že zadnjič v Helsinkih zadnjikrat nastopil. Dosegel pa je lep uspeh in mu je zletelo kopje iz rok 70.39 m daleč. Nikkan 6i je med ostalimi lepimi zmagami na berlinskih - olimpijskih igrah plasiral v metu kopja na drugo me6to, takoj za Gerhardom Stoekom, ki je odnesel prvo mesto. Znano pariško nemško vojaško nogometno moštvo je te dni gostovalo v Cherbourgu proti tamkajšnji vojaški posadki. »Parižani« so brez velikega naprezanja zmagali z 1:4. V predtekmi pa 60 nastopili rokometaši obeh mest. Tudi tukaj so gostje zmagali z 0:8. Pod španskim falangističnim vodstvom tudi španski šport zelo lepo napreduje. Še največje uspehe žanje plavanje. Zadnjič 60 v Madridu priredili veliko žensko plavalno prireditev, kjer so padli kar štirje 6tari španski državni rekordi. Na 260 nj prsno je zmagala Esperanza v času 3:30.6, Gernetova je preplavala 400 tn dolgo progo v času 6:26.6, v štafeti na 3X25 m pa je zmagalo zastopstvo Garone v času 59 sek., ter v 6tafeti 4X100 m prav isto zastojjstvo v času 5:47.5 minute. Švedski nogomet je kar tesno povezan z nemškim sodnikom dr. Bauwenson. Tudi zadnjo švedsko meddržavno tekmo 6 Švico je sodil dr. Bau-vvens. To je bila že njegova 12 tekma, ko je sodil Švedom. Dr. Bauvvens prav letos praznuje 20 letnico odkar je začel tekati po nogometnih igriščih. Kot je znano je pri letošnji 6jx>mladanski tekmi med Italijo in Španijo praznoval 75. meddržavno sojenje. Sploh je dr. Bauwens eden izmed najboljših nogometnih sodnikov na svetu in ga vsi nogometaši visoko cenijo. Na Hrvatskein so preteklo nedeljo začeli z jesenskim delom državnega prvenstva. Tekmovalni sistem je zdaj nov in so klubi razdeljeni v skupine. Od nedeljskih tekem omenjamo le nekatere rezultate iz Zagreba. Gradjanski je gladko in visoko odpravil Ličanina s 14:0, ZET pa je dM precej odpora Železničarju, ki mu je s težavo uspelo, da je rešil vsaj eno točko. Rezultat tekme je bil 1:1. Hašk je imel za nasprotnika Policijski klub. Z rezultatom 3:1 ga je odpravil. Tesni izidi sv bili v nedeljo doseženi tudi v nemški nogometni skupini Donau-Alepenlanda. Naj Jih navedemo: Sportklub : Vienna 3:2, Austria : BAC 8:1 WAC : Admira 3:2, VVacker : FC Wien Rapid : Sturm (Gradec) 4:0. V C razredu italijanskega nogometnega prvenstva nas seveda najbolj zanimata kluba Pro Uorizia in Fiumana. Pro Gorizia je spet zmagala s tem, da je odpravila Grion iz Pole z 1:0, dočim te morala Fiumana spet ugrizniti v kislo jabolko. Igrala je v Monlalconu in je igro izgubila z rezultatom 0:3. Schalcke 04 se je spet letos pririnil v finale za znameniti Tschammerjev pokal. 15 novembra se bo Schalcke pomeril v berlinskem olimpijskem stadionu s svojim nasprotnikom TSV Monakovo. Ljubljana Koledar Danes, sreda. 28. oktobra: Simon in Juda. Četrtek, 29. oktobra: Narcis, škof. Obvestilu Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Ramor, Miklošičeva 20 in mr. Murmaver R.. Sv. Petra cesta 78. Da počasti spomin obče spoštovanega in zaslužnega blagopokoinega bana dr. M. Natlačena ie njegov spoštovalec G. M. podaril samostanu Karmelu na Selu vsoto Lir 200.—, da molijo sestre karmeličanke za dušo pokojnika, kakor tudi za duše vseh onih Slovencev, ki so bili umorjeni od komunistov. Krompir za zimsko zalooo lahko upravičenci od 28. t. m. dobe pri trgovcih tudi še na decembrske odrezke nakaznice za krompir po 10 kg. Spet pa opozarjamo prebivalstvo, naj varčuje s krompirjem, ker ie ves ta krompir namenjen za prebrano do prihodnje letine, torej za zimsko zalogo. Vozniki za vožnjo snega letošnjo zimo. — Mestno cestno nadzorstvo vabi voznike, ki so že vozili za mestno občino, in vse one, ki imajo primerna vozila (kasone), naj se najkasneje do četrtka. 5. novembra javijo zaradi dogovora 0 odvažanju snega z mestnih cest in ulic v uradu mestnega cestnega nadzorstva na Ambroževem trgu št. 7 v pritličju, levo, soba št. 7 med dopoldanskimi uradnimi urami. Za pofaščenje rajnih obhajajo Ljubljančani že od nekdaj praznike mrtvih s posebno globoko pieteto, da obiskujejo čim lepše okrašene grobove svojih dragih in tudi zaslužnih mož. Da bo Ljubljana tudi letos mogla 6vojim rajnim izkazati čim večjo čast ter spet odkriti svojo veliko srčno kulturo s pobožnim obiskom čim lepše okrašenih grobov, je županstvo ukinilo vso mestno trošarino na vse uvoženo sveže cvetje in vence od današnjega dne pa do Vernih duš dne zvečer S tem plemenitim dejanjem hoče županstvo prebivalstvu za praznike mrtvih omogočiti vsaj skromno okrasitev grobov z žlahtnim uvoženim cvetjem. Mestna trošarina na iz drugih pokrajin uvoženo cvetje namreč znaša za kilogram 10 lir odar prevzema od svojih članov kunčje kožice v strojenje in barvanje na krzno in usnje ali galanterijo. Zato ne mečite kožic na gnojišča, temveč jih prinesite v pisarno na Gallusovem nabrežju 33, vsak petek in 6icer ves dan. Korenje in peso, kakor tudi ostala naročena krmila za zimo deli Mafi gosjaodar — Zegoza vsak ponedeljek in torek in sicer ves dan. Naročilnice in potreben denar je treba prinesti s seboj. . „ “fjte,iiSče v Ljubljani. — Ravnateljstvo drz. učiteljišča sfioroča vadniškim učencem in učenkam, oziroma njihovim staršem, da se bo pričel reden pouk v torek, dne 3. novembra t. 1. v I. nadstropju na ženski (severni) strani šolskega poslopja, Resljeva cesta. Učenci vseh štirih razredov nai prideio omenjenega dne ob tri četrt na 9 \ šolo, učenke pa ob 2 popoldne. Pouk bo za učence in učenke tri dni dopoldne in tri dni po-poldne. kakor sledi. Učenci: v ponedeljek, torek in sredo dopoldne ter v četrtek, petek in soboto popoldne; učenke: v ponedeljek, torek in sredo popoldne ter v četrtek, petek in soboto dopoldne. V6a druga potrebna navodila bodo učenci in učenke zvedeli v torek v šoli. — V torek, dne 3. novembra se prične delo tudi v otroškem vrtcu. Otroci, ki so bili sprejeti v otroški vrtec, naj pridejo v šolo ob 9. Ljubljansko gledališče Drama: Sreda, 28. oktobra ob 16.30: »Sesiero oseb išče avtorja«. Red Sreda. Četrtek, 29. oktobra ob 16.30: »Deseti brat«. Red Četrtek. Petek, 30. oktobra ob 16: »Hamlet«. Red Pre- mierski. Opera: Sreda, 28. oktobra ob 16: »Traviata«. Red B. Četrtek, 29. oktobra: Zaprto. Petek, 30. oktobra ob 16: »Traviata«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Sobota, 31. oktobra ob 16: »Don Pasquale«. Red Premierski. V. HEISER 128 Zdravnik gre križem svet Kapitan je še nekajkrat srknil in se naizadrije vdal: »Naj bo! Zdi se, da vas bom moral vzeti s seboj.« Poklical je strežnika ter mu naročil, naj pripravi sobico. Odpravil sem se tja. Na mostu sva se s kapitanom ustavila, da bi si privoščila še požirek in pokramljala o vremenu. Na srečo se je prav tedaj bližal peščen vihar, ki nama je dal snovi za pogovor. Gost rdeč oblak je zajel ladjo. Kapitan mi je pojasnil. da peščeni vihar prihaja s puščave Gobi in da se včasih raztegne do sedem milj daleč na odprto morje. Ko smo se približali Wei Hai Wei-ju, sem se bal, da bo kapitan izjvoluil svojo prvotno grožnjo, da me bo kar tom izkrcal. Vendar tega ni storil. V Če—fuju smo naložili nov tovor m spet odpluli. Zdelo se mi je, da bom dospel ob pravem času za pojKildanski vlak, ki vozi iz Tientsina v Peking. A ravno tedaj je našo ladjo zajela gosta megla. Stroji so se ustavili in ladja je plula prav počasi naprej. »Gospod kapitan, more! sem premagati nešteto težav, da eem dospel semkaj, a še zmeraj se mi zelo mudi. Ali ne bi mogli hitreje naprej?« »Nocoj bo nemogoče, a povedal vam bom, kako bom z vami ukrenil. Jutri zjutraj bomo zgodaj odpluli, jaz vas bom izkrcal v Tientsinu ob pravem času, da boste še prišli na jutranji vlak. »Imenitno!« Legel sem in se pošteno prespal. Ko se je danilo, me je prebudilo rožljanje sidrnih verig Stroji so stekli, potem pa so se spet ustavili. Vede! sem, da nekaj ne bo v redu. Površno 6em se oblekel in stekel na mostiček. »Na ta način ne bomo nikamor prišli!« sem vzkliknil. »Mar ne vidite megle.« je jezno odvrnil kapitan. »Spet bom moral sj»u-stiti sidra.« »Ali ste kdaj slišali o Lindbergu?« sem vprašal. »O kom? O letalcu? Seveda!« »Pravijo, da ima poseben čut za razmere v zraku, dobro ve, kod leta. No in ti kitajski ribiči — nrav dobro jih poznam! — imajo poseben čut za meglo.« »Bedarija! Imamo vse merilne naprave na mostu v redu,. pa vendar ne vemo, kod naj plovemo ...« »Pokličimo kakega ribiča in poglej mo, kaj nam bo jKivedal!« Kapitan je sprva okleval jn se nemilo izrabil o neveščih kopenskih mornarjih. Nazadnje pa_ le zažvižgal na piščalko. Takoj se je ladji približal majhen kitajski »sampan«. Kapitan je po tolmaču vprašal: »Za koliko smo oddaljeni od ustja reke?« »Pet milj.« Ali bi nas lahko vodili do tja?« »Prav gotovo.« Mornarju sem nato povedal, da mu bom dobro poplačal trud, če bo držal besedo. Kapitan je z nejevoljo prisluškoval mojim besedam toda zdaj 6va, bila že dobra prijatelja in on se je že navadil na moje muhe. »Če se bo ladja potopila, kdo bo odgovarjal?« je dejal, samo da bi nekaj pripomnil. »Ne bomo se potopili. Vi ste vsi pravi morski psi, pa ne veste, kako 6e je treba približati obali Rad bi vam povedal postopek, ki sem se ga naučil od kapitana: ta je znal voziti jx> plitvih vodah. Spustite pet spojenih členov sidrno verige sprednjega sidra v vodo: nato pa jiotegnite spet nazaj dva in pol spojenih členov. Ko boste vozili prav jmčasi naprej, se bo sidro ’ ujelo, če bi ladijski kljun naletel na kako sipino.« »lludirja! Bom pa poskusil!« je vzkliknil kapitan, ki je takoj pristal kar je za Angleža precej nenavadno. Dal je povelje, naj spustijo sidro. Medtem pa je Kitajec približal svoj »sampan« ter se jjovzpel na krov. Postavil se je čisto spredaj ter s krel-Injami pokazal pot, po kateri je bilo 'treba pluti in tako smo jzočasi rezali gosto meglo. Nenadoma smo se znašli blizu kopnega: tik pred nami sta se dvignila svetilnika, ki sta označevala ustje reke Pei-Ilo. Stopil sem na vlak in prišel v Peking sedem dni potem ko «cm zapustil (Manilo: pridobil sem teden dni za po- vratek domov. Ostal je le še spomin. Tako sem leto za letom prepotova milje in milje, prebrodil oceane dru-gega za drugim, prehodil razne dežele od enega konca do drugega. Potoval sein v dežju in snegu, drugič sem sc j spet ogrel jiod soncem prijetnih po-krajin; potem pa sem se dušil v grozni vročini pragozdov Povsod pa sem naletel na nenavadne in zelo zanimive osebe, ki so mi bile večkrat duhovno močno sorodne ali pa celo zaposlene v isti borbi kakor jaz. A vsaka stvar ima svoj konec — in tudi jaz sem videl dovolj eveta. 31. oktobra 1. 1934. sem predsedniku Rockefellerjeve ustanove napisal tole pismo: »Dragi gospod Mason! Odkar sem imel veselje govorili 7 vami » Nevv Bedfordu preteklega avgusta, sem «e stalno bavii z resnim vprašanjem, da bom mora' opustiti svoje naloge v aktivni službi v zvezi r Meonarodnim zdravstvenim odsekom Menim da nn ne bo treba jjosebei zagotavljati, da sera si vprašanje ogledal in urenTsIi! na vse strani Zato ur je resnično žal. da spni oroti svoji volji priše' do odločitve Vas spoštljivo prositi da bi bili tako ljubeznivi in me spravili nt seznam Vaših upokojencev Prepričan -cm da ivoste razumeli, kaj me je veljalo, ds sem prišel do tega zakl[trika ki st želim no njem ravnati Kljub temu pa bo zame vedno vir posebnega zadovoljstva, ker sta mi bili dani izredna pravica iti možnost sodelovati pri začetki, in razvoju velike politike ki sni', jo uetvarili kot osnovo delovanja naše ustanove na po- 1 ju zaščitnega zdravstva ls:o zadovoljstvo me preveva, kadar mislim na katero svojih šestnajstih potovanj okrog sveta ki sem jih vse opravil z namenom, da bi dal pobudo za nove raziskave ter našel jiostopke jto katerih bi znanstvena dognanja prešla v bolj splošno rabo in la bi poznanje *ako velikih dobrot služilo napredku in blaginji vsega človeškega rodu. P^\RED'l aaaaaagr Stalingrad TOVARNA TRAKTORJEV | .D2ER2USKU« ^\ TOVARNA TOPOV .RDEČE BARIKADE. J KOVINSKA INDUSTRIJA »ROECl OKTOBER* Čistilnica za petrolej LETALIŠČE N SKLADIŠČE Sf- -,}{ „\1 \ POGONSKEGA GORIVA VOJAŠNICE Železniška'postaja STALINGRAD ŽELEZNIŠKA POSTAJA/Tflff STALINGRAD [1j| vojašnice"Vjli" HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH Nemirna, imcdcna K tajska Ta.ne kitajske to pe 11 Singapoore. Gospodstvo nad Malajskim polotokom je (prav za prav je bilo nekoč) razdeljeno med angleškim guvernerjem Singapooreja in tajnimi kitajskimi družbami. To se pravi: po ustavi je vladala Anglija brezpogojno nad svojo kronsko kolonijo »Straits Settlemens«, pogojno pa nad malajskimi sultanimi v soseščini. Stvarno pa so tajne kitajske tolpe prav tako mogočne. Njeni tihotapski džonki odvzemajo polovico carin in tajnih dajatev, ki jih morajo plačati kitajski in malajski trgovci. Te dajatve so komaj manjše kakor davki, ki jih predpiše guverner. Vsekakor pa so te dajatve točnejše plačane. Sedaj je napovedal guverner Singapooreja »energične ukrepe« proti tej nelojalni konkurenci. To se sliši sicer precej dobro, toda ostalo je samo pri besedi. Kako bi le izgledala izvedba? Ujeti enega teh tihotapskih čolnov. Široka ulica Malake kar mrgoli teh kitajskih džonk; to so majhni, s slabimi jadri opremljeni čolni s širokim dnom. Evropejski čolnar bi si premislil s takšnim vedno z vodo napolnjenim čolnom prevoziti Labo. Toda ' kitajska družina krmari s takim čolnom do Celebesa, do ekvatorja, visoko na sever v Kitajsko morje do Hongkonga in do Šanghaja. Vsak tajfun uniči na stotino džonk. In še več jih pride v kraj zaradi naravne starostne oslabelosti. Enostavno razpadejo in se potopijo. Nihče razen morskih volkov ne ve tega števila. Kitajske džonke niso nikjer registrirane; ne plačujejo davka nikomur in opravljajo svoj posel z diskretnimi tihotapskimi tolpami. Kje pristajajo, kje raztovarjajo — kdo ve? Ti ploščati čolni ne po-trebujejo globokega pristanišča. Med Singapoorejem in bližnjo Javo je več kakor tisoč otokov v oljnatozelenem morju, polnem čeri, Treba je samo videti eno singapoorsko ulico v kitajski ali malajski četrti. Potem bo to razumel vsak. Majhne svetloptave hiše, delavnice, so povsem zmedeno prepletene druga ob drugi in druga v drugo. Zlatar dela v sobi poleg mornarske beznice in v prvem nadstropju vodi isti vhod k debelim, belo napudranim kitajskim vlačugam ter v skladišče nekega mešetarja s svilo. Ob deževnih dneh spijo kuliji na stopnicah; pod streho dela japonski zobar poleg malajske perice. V vseh sobah in po vseh hodnikih kriče nagi otroci vseh zmesi med belim, rumenim in rujavim (samo oni, ki se jih tiče, vedo ali pripadajo vlačugam, zlatarskim delavcem ali komu drugemu). In nad vso to zmešnjavo, ki je ne more posneti noben film in je ni mogoče opisati, se vali v tej ekvatorski vročini strahotni smrad, kateremu največ pripomorejo mornarske beznice in pralnice. To hišo sem si ogledal povsem slučajno. Ampak to je samo ena hiša. Večina hiš je med seboj povezanih z zveznimi hodniki; včasih tudi po štiri ali po pet skupaj. Kašče in nizke strehe so vzidane druga v drugo — v tako povezano lisičino, da bi moral tudi dober detektiv, obupati, če bi tod hote! najti zločinca. Seveda je tukaj veliko število policistov, rumenih in rjavih. Singapoore s svojimi štiristodvajset tisoč prebivalcev (med temi 315.000 Kitajcev, 54.000 Malajcev in 32.000 Indijcev) ima več policijskih stražnikov kakor Berlin. Tajne tolpe morajo plačevati za podkupovanje policijskih uradnikov lepe denarje, kajti nobenega dvoma ni, da je ravno policija člen, ki veže med seboj tajno rumeno in uradno belo oblast na Malajskem otočju. Nek Evropejec mi je pripovedoval, da je s pomočjo policije spet dobil nazaj svojo »izgubljeno zlato uro«, ne da bi mogel zvedeti, kdo je dobil najdenino. Domneva, da je policijski uradnik, kateremu je obljubil za najdenino petdeset straits dolarjev, delil znesek na polovico s poglavarjem tiste tatinske tolpe. Vsaka ulica v Singapooreju ima svojo posebno tatinsko organizacijo, ki na svojem poprišču ne trpi nobenega »outsiderja« in ima zvezo s tolpami v soseščini samo potom svojega prostoizvoljenega poglavarja. Nek singapoorski časopis je zasledoval »delovanje« teh organizacij za dve sosednji ulici in je ta svoja dognanja priobčil. Toda poročevalec se je previdno varoval navesti svoje ime. Dobro je vedel zakaj. Celo najuglednejši kitajski izvozniki, lastniki gumijskih nasadov in kositernih rudnikov se s tajnimi dajatvami zavarujejo proti ropu in tatvini. Izveden star Kitajec mi je pripovedoval, da je iz\or tajnih zločinskih tolp v tajnem kitajskem političnem klubu, ki je za časa cesarstva oznanjal revolucijo in se je branil proti vladnim vohunom z šolanimi morilci. Ta politična mafija je bila organizirana po vsem Kitajskem. Glavna kluba »Zelena tolpa« in »Modra tolpa« sta živeli v neprestani majhni vojni s cesarsko vlado. Ko je dinastija padla, je bil političen cilj teh tolp dosežen in mnogi njeni obubožani člani so se osamosvojili kot izsiljevalci. Prav posebno težko je dognati njihova tajna spoznavna znamenja. Moj stražnik mi je pripovedoval, da je takratna cesarska kitajska vlada samo enkrat točno ugotovila tajno znamenje »Plave tolpe«. Znamenje je tedaj bilo: 1. Drugi gumb na suknjiču ne sme biti zapet. 2. Moža. ki ima isto znamenje in se bliža članu »Plave tolpe«, povabiti na čaj in mu ponuditi čajno skodelico z ustnikom na levo. 3. Drugi mora nato roč svoje skodelice potisniti na levo in naba-ati svojo pipo s palcem in kazalcem svoje leve roke. 4. Če je ta znak razumel in odgovoril z desno roko, je treba v pogovor vplesti spoznavno besedo in paziti ali zna drugi pravilno nadaljevanje. 5. Novinca je treba vprašati, kako se imenuje njegov stari oče. Ker kitajske tajne tolpe niso organizirane kakor društva s predsednikom, zapisnikarjem itd., ampak kakor družine, je to vprašanje predpostavljalo, da tujec pozna enega najvišjih voditeljev tolpe po njegovem imenu Lahko si je misliti kako težko je bilo raziskovanje petfcrat zavarovanega ključa za tajno znamenje. To je bil težak posel, ki se je izplačal samo vladi (kajti vlada je lahko nekaj sto svojih nasprotnikov obglavila) ne pa znamenitim detektivom (od katerih skoraj nihče ne umre naravne smrti). In prav prvi dan množične?# ubijanja je guvernerja Cho-Nana, ki je potrdil smrtne obsodbe, neki prosilec zabodel... votlin in skrivališč. Komaj manj težko je priti do tatinskih in izsiljevalnih tolp v mestu, U tis^rn« . Ljubljani) I«** Kran.-ri* - Izd.J.lelJ, m* **lj8 - l-rerfnt* Vliric |.v„r„,k - .. - M« pečna naročnina II U*. *a tooiemitt« IS Ui - UredniMvo, Kopitarjem oiica fcUi - Upra.a, Kop.tarj al.ca k Ljublj««. - I« •> «• •» c No « m<*t Razlika med prejšnjo in sedanjo svetovno vojno Iz zanimivega članka, ki je te dni izšel v listu »Volkischer Beobachter« Tu objavljamo podrobnejšo sliko mosta Stalingrada ob Voigi, kjer je doslej prišlo do najbolj krvavih in ogorčenih bojev. Mesto ima to posebnost, da se je razvilo le v eni smeri ob obrežju ruskega veletoka, kjer znaša njegova razsežnost od severa proti jugu 35 kilometrov, medtem ko se razteza v širino le nekaj kilometrov. — Važnejše naprave so očrtane s krogom, ki obsegajo zvečine zelo obširne tovarniške predele; te so sovjetske čete spremenile v trdnjavice. Med njimi srečavamo iz vojnih poročil zdaj že znana imena, kakor tovarno »Džeržinskij«, tovarno topov »Rdeče barikade« ter kovinsko industrijo »Rdeči oktober«. Nekaj zanimivih iz športnega sveta Narodna tekma v sekanju drv Finski gospodarski svet je izračunal, da potrebuje za kurjavo v oktobru in novembru najmanj milijon kubičnih metrov drv. Ker pa je delavcev po vaseh in mestih prav malo, je organizacija »Talko« pozvala prostovoljce, ki bi bili sposobni za to delo, a ne zaposleni z vojaškimi opravki, naj v prostih urah v teh dveh mesecih nasekajo vsak najmanj po en kubični meter drv za kurjavo. Ta poziv — pravi poročilo iz Helsinkija — je rodil nepričakovan uspeh, tako da sodijo, da bo cilj v kratkem že dosežen. Vaščani in meščani po vseh pokrajinah tekmujejo med seboj, da bi nasekali čim več drv in čim prej opravili določeno delo. Tudi to je dokaz za duh narodne skupnosti, ki preveva mali, a ponosni finski narod. Nova imena v ameriški atletiki Na neki atletski prireditvi, ki so jo nedavno imeli v Kaliforniji, je mladi Moore iz Colledgea Santa Rosa zmagal v skoku s palico, ker je gladko preskočil 4,267 m ter tako dosegel novo juniorsko znamko. To prvenstvo sta poprej imela William Sefton in Earl Meadows, ker sta presenetila s skokom 4,254 m (1. 1984.). Moore se je odlikoval že leta 1930., ko je preskočil višino 3,962 m, Za njim sta prišla Frank Ferguson ter Gerald Shook s skokom 4,191 m. — Posebne uspehe so dosegli tudi manj znani atleti, od katerih bomo našteli le poglavitne: Leo Tarrant, 220 yardov v 2:6.10; Ralph Ilamniond v 21:00; Gilliland, 120 yardov čez zapreke v 14:2.10 in E. Hertel v 14:3.10; Anthony Sunseri, skok s palico 4,419 m: Gil Green, skok v višino 2 m in Mac Allister 1,968 m. Matti Jarvinen Koče biti športni učitelj Eden najboljših finskih športnikov, Matti Jarvinen, sloviti mctalec kopja, ki ie bil tudi olimpijski prvak leta 1932 v Los Angelesu, je sklenil, da ne bo več nastopil, marveč da se bo docela posvetil vzgoii mladih športnikov. Matti Jarvinen je član slavne rodbine Jarvine-nov, ki je finskemu in evropskemu športu dala že toliko atletov in prvakov. Ni samo velik ve-ščak v metanju kopja, marveč tudi v deseteroboju. Po vojni hoče biti poklicen športni učitelj in Švedska mu je že poslala vabilo, naj pride tja, kjer bo mlade športnike učil metanja kop ja. Lasje in nohti rastejo najhitreje v opoldanskih urah! Iz Pariza poročajo, da se je nekemu znanstveniku posrečilo sestaviti posebno pripravo v podobi drobnogleda, s katerim se da natanko me- riti, kako poganjajo naši nohti in lasje. Tako je mož ugotovil, da lasje zrastejo povprenčno za 0,08 milimetra na uro. Ponoči pa rast ni več tako nagla, saj znaša samo 0,01 do 0,02 milimetra na uro. Z največjo brzino pa rastejo v opoldanskih ter popoldanskih urah, in sicer od 10. do 12. ure ter od 4. do 6. ure popoldne. Isto velja tudi za rast nohtov. Seveda nohti rastejo mnogo počasneje, saj dosežejo povprečno le 0,0002 do 0,0006 milimetrov na uro. Poleg tega je tudi nepobitno ugotovil, da lasje, brada in nohti poleti mnogo močneje poganjajo kakor pozimi. — Ti novi podatki so sicer zanimivi, a bogatejši svet zaradi njih nemara ne bol Z-htevajte povsod naš list J Hitlerjev učitelj zgodovine umrl Profesor Leopold Potsch, nekdanji Hitlerjev učitelj zgodovine, je v 89. letu staroti umrl v svojem rojstnem kraju v Št. Andraju v lavantski dolini. Dr. Potsch je bil od 1. 1901 do 1903 ravnatelj realne gimnazije v Linzu ob Donavi in je imel kot učitelj zemlienisa v prejšnjih letih tudi Hitlerja za učenca. Hitler je v svoji knjigi »Mein Kampf« nekdanjega učitelja takole označil: »Nemara je bilo odločilno za vse moje poznejše življenje, da rni je sreča ravno za zgodovino dala učitelja, ki je kot eden redkih znal uveljaviti načelo, da si je treba pri pouku in za izpit zapomniti bistvene stvari, nebistvene pa pustiti na stran. Moj nekdanji učitelj dr. Leopold Potsch na realni gimnaziji v Linzu je znal to načelo mojstrsko uveljaviti.« Pod naslovom »Angleška jesen 1942« piše namestnik načelnika nemškega tiska, Helmut Siin-dermann, v listu »Volkischer Beobachter« o sedanjem položaju Velike Britanije. V uvodu Siindermann najprej poudarja, kako temeljito se jesen 1942 razlikuje od jeseni leta 1939. Tedaj smo si še lahko dovolili — piše omenjeni isec — polom Poljske smatrat: za nesrečno na-Ijučje ter govoriti o načrtih za napad na Norveško in Porurje. Niti m bilo več zime 1940/41, v kateri so stavili na jugoslovansko, ameriško in predvsem sovjetsko karto, da bi sami sebi dajali poguma. Tudi razpoloženja, kakršno je bilo jeseni 1941, ko 60 sanjali o takšni usodi nemške vojske, kakor jo je bil doživel nekoč Napoleon, in ko 60 smatrali za samo po sebi umevno, da 6e bodo Sovjeti vojskovali za Angleže, kočno zmago pa dosegli Amerikanci, že davno ni več. Namesto da bi v Sovjetih dobili svojega zaveznika, ki naj bi za Anglijo vojno dobil — nadaljuje svoja izvajanja Siindermann — morajo danes Angleži vedno pogosteje poslušali prošnje, naj rešijo Rusijo z orožjem. Prevzeti morajo nase tisto, o čemer so mislili, da je Rusija že zanje storila. Boljševiške 6anje so končane. Namesto, da bi bila postavljena na evropsko tehtnico odločilna ameriška vojaška utež, je danes Anglija in prav tako tudi Amerika — pravi dalje Siindermann — v Vzhodni Aziji zapletena v odločilni boj in je pretrj>ela nenadomestljive izgube. S tem, kakor tudi z ogromnim razširjenjem področja, ki na njem nastopajo danes nemške podmornice, se je prispevek Združenih ameriškin držav v sedanji vojni uresničil v obliki ogromnega voj'-nega pozorišča, na katerem 6e je danes že razbil nekoč tako mogočni angleški imperij. Siindermann nato pripominja, da so šli po vodi tudi vsi drugi angleški upi, ter nadaljuje: »Namesto v Bengaziju, so danes Angleži v Nilovi delti in namesto kakršnega koli trajnega uspeha, v tretjem letu vojne nimajo za seboj nič drugega ko 6ame vojaške poraze. Imena Singapoor, Tobruk in Dieppe so nadomestila imena Namso6, Dunker-que in Kreta«. Ta kratek pregled čez angleško vojno bilanco — nadaljuje Siindermann — zadostuje za spoznanje, da stari angleški tolažilni izrek, ki pravi, da je Anglija izgubila V6e 6voje bitke razen zadnje, ni več tako učinkovito. Tudi najbolj zabiti Anglež je letošnjo jesen lahko sfvoznal temeljito razliko med prejšnjo in sedanjo svetovno vojno in tega I ne more zanikati. Ošabnosti, 6 katero so bogataški Angleži jeseni 1939 najx>vedali Nemčiji vojno, je zdaj konec, kajti danes so že morali doživeti, da že njihova lastna javnost kliče k novi notranji ureditvi. 65. Tam je stal Ursus ter držal na rokah velikanskega človeka z zlomljenim tilnikom in navzdol visečo glavo, iz katere mu je tekla kri. Ko je zagledal Vinicija, je Krotona še enkrat udaril s pestjo po glavi, nato pa planil nad Vinicija . 66. »Smrti* je šinilo mlademu plemiču po glavi. Kakor v sanjah je še slišal ligijin vzklik: »Ne ubijaj!« Nato se mu j® zazdelo, ko da mu je strela udarila v roke, s katerimi je objemal dekle, potem se mu je že zvrtelo v glavi in stemnilo pred očmi...