Ameriška Domovi ima Pk MtE ni c/% mi— ho AMCmCAN IN SPIRIT fOReerue unguagc only MO. 47 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 8, 1966 SLOVENIAN CORNING N6WSPAP-61? ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Republika Gana je zadolžena čez glavo Ima preko pol bilijona dolarjev kratkoročnih dolgov, ki jih nima s čim odplačevati. AKRA, Gana. — Naj misli o bivšem ganskem diktatorju Nkrumahu kar kdo hoče, časti tou ne moremo odrekati, da spada med največje povojne pustolovce, iki je znal dobivati denar za svojo deželo povsod, od Wa-shingtona do Peipinga. V dobrih 7 letih je zadolžil deželo za več kot za pol bilijona dolarjev, ki jih je porabil brez vsake prave gospodarske pameti. Postavil je okoli 40 tovarn, ki vse z redkimi izjemami delajo z izgubo. V nepotrebna javna dela je pa potrošil na desetine milijonov dolarjev. Jemal je posojila po vsakih Pogojih in se ni brigal, ali so u-godni ali ne. Ker so vsa najeta posojila kratkoročna, so prva že zapadla. Cenijo jih na $50-100 milijonov. Roleg tega potrebuje dežela še nova posojila za nakup hrane. Mkrumah je hotel dobiti naj-prvo denar v Washingtonu, pa mu je načrt spodletel, Johnson mu ni hotel dati $100 milijonov. Rač pa je Nkrumah dosegel, da 80 mu odložili plačilo zapadlih dolgov. Sicer pa ameriški upniki kaj drugega niso mogli napraviti. Nkrumah je potem odletel v Peiping, da bi mu tam kaj posodili in odložili plačilo 2apadli'h obvez. Odlog je dobil, novih posojil pa ne, med tem ga le pa zadela politična smrt. Nova ganska vlada prosi pri naši administraciji za posojilo v znesku $55 milijonov. Naša administracija bi pa rada videla, da bi se tega posla udeležilo tu di par drugih držav, ki izvažajo v Gano. Pogajanja so v teku, ob enem pa posebna komisija tudi Ugotavlja v Gani, koliko je Pravzaprav Nkrumah pustil dolgov za seboj. Komisija si bo tudi ogledala stanje zunanje trgo-vme in državnega proračuna, kajti tu in tam se je zadnja leta Uagrmadilo dosti stalnih primanjkljajev. Slučaj Gane je opozoril med Uarodne bančne kroge na vpra-sanje, koliko so vredne terjatve Ue samo v Gani, ampak v vseh abuških republikah. Ker tudi v |Gh ni vse zlato, kar se sveti, je ahko mogoče, da bo Afrika za- ela dobivati posojila pod težji-mi pogoji, kot jih je do sedaj. Novi grobovi John A. Grcgorek V nedeljo je nenadno umrl na svojem domu na 26381 Park Lane Drive v Eucliddu 52 let stari John A. Gregorek. Odpovedalo mu je srce, ki so mu ga pred nekaj leti operirali. Pokojni je bil rojen v Curtiss Bay, Md., in se je priselil v Cleveland v rani mladosti. Zaposlen je bil kot predelavec pri Cleveland Graphite Bronze Co. Zapustil je ženo Roso, roj. Krasinska, hčeri Mrs. Jerry (Dolores) Hickey in Mrs. James (Irene) Murray, 8 vnukov in vnukinj. Bil je orat Edwarda, Alexa (Oba Bay St. Louis, Miss.), pok. Josephine Zawitcwski, Mary Jenda, pok. Jamesa in Wande Williams (Calif.). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.30 zjutraj cerkev sv. Viljema ob 9.30, nato na Kalvarijo. John Kroscl Včeraj zjutraj je nenadoma doma, na 1446 E. 26 St., umrl 77 let stari John Krosel, rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel pred 55 leti. Tukaj zapušča sinova Stanley)a M. in Williama J. ter 3 vnuke, v starem kraju po brate in sestre. Pogreb bo v četrtek ob devetih dopoldne iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v sredo popoldne ob enih. Washington plava v oblakih! Kanada izdala 860 milijonov za čete v Nemčiji OTTAWA, Kan. — Kanada je ■mala od konca druge svetovne v°jne do letos za vzdrževanje svojega vojaštva v Zahod. Nem- Gi)i skupno 860 milijonov dolarjev. Y istem času je prispevala za družene narode v raznih obli-kah $253 milijonov. ------n------ ~~ Država Teksas je razdelje-na 254 okrajev, država Rho-e island pa okrajev sploh ni- SAIGON, J. Viet. —- Tako mislijo vsi tisti kadri, ki jih sedaj pošlja saigonska vlada, v resnici pa naše poslaništvo, na deželo, da tam skušajo pridobiti kmete za sodelovanje v korist vaške skupnosti. Tam je treba govoriti kmetom, kako se dobro obdela zemlja, kako se z malimi stroški popravljajo hiše, kako priti do dobre pitne vode kako rediti perutnino in živino, kako pridelovati zelenjavo itd. Kadri skušajo dalje pripraviti kmete do te ga, da bi cenili izobrazbo svojih otrok, da bi mislili na svoje zdravje itd. Kdor bi jim govoril o. politic ni svobodi, o koaliciji s partizani, o volitvah, bi ga brž izsme-;ali. To, o čemur govori Washington bo morda zanimivo za vietnamskega kmeta šele čez nekaj let, ko se bo osvobodil strahu pred terenci in spoznal vse dobrote napredka na vseh področjih vsakdanjega življenja. Simpatije za pravico do širajha izginjajo Gallup j'e dognal, da je 27% ljudi v deželi načelno proti štrajkanju. PRINCETON, N.J. — To, kar politični opazovalci ugotavljajo že dalj časa, so sedaj potrdile tudi številke Gallupovega zavoda: naša javnost ne simpatizira več tako strnjeno in navdušeno za pravico do štrajka. Gallupove številke so celo odkrile, da je v naši deželi 27% načelnih nasprotnikov štrajkanja, ki trdijo, da bi bio prav, ako bi bili štraj-ci z zaikonom prepovedani. Večina ne gre tako daleč, le misli, da bi bilo treba spremeniti ne samo zakone, ki regulirajo štrajke, ampak tudi zakone, ki dajejo delavskim unijam preveč pravic, zato pa nalagajo premalo dolžnosti. Zavladalo je tudi nasprqtje proti obvezi delavcev, ki delajo v unijskih podjetjih, da morajo postati člani unij ali vsaj plačevati članarine. Kar 49% jih misli, da delavci v takih podjetjih ne bi smeli biti prisiljeni, da se vpisujejo v unije. Tako razpoloženje v naši javnosti je verjetno posledica nekaterih štrajkov, posebno tistih, ki so jih organizirale unije transportnih delavcev. Mislimo pri tem na zadnji njujorški štrajk. Unije bi si ne škodovale, ako bi bolj vpoštevale tako razpoloženje. Lahko se namreč zgodi, da bo Kongres zopet predelal delavsko zakonodajo, kakor hitro bo začutil, da proti temu ne bo odpora pri večini naših volivcev. Delavci in uslužbenci pa nimajo večine, so v manjšini, čeprav so dobro organizirani tudi v političnem oziru. Adenauer ne mara sedanje nemške zunanje politike KOBLENZ, Zah. Nem. — Bivši kancler in sedanji načelnik Krščansko-demokratske unije dr. K. Adenauer je prišel sem na državni kongres stranke in v ostrih besedah zavrnil sedanjo nemško zunanjo politiko. Zavzel se je znova za tesno prijateljstvo s Francijo, ki naj bo temelj Združene Evrope. Adenauer je sedanjega kanclerja dr. L. Erharda v .preteklosti že ponovno javno napadel, vendar je ta stranki lani v septembru priboril krasno zmago in bo še ta mesec prevzel od Adenauerja tudi glavno načelstvo stranke. Predsednik Johnson se zaljubil v komisije WASHINGTON, D.C. — Johnson ne more biti pri miru, mora zmeraj nekje vrtati. Komaj je do dobra zasul Kongres s svojimi poslanicami in zakonskimi predlogi, že se je spravil na imenovanje komisij. Ni tedna, da bi jih par ne imenoval. Tako je pretekli teden postavil posebno komisijo, ki naj gre za teden dni v Vietnam in tam u-gotovi, kako je treba začeti delo na zboljšanju prosvete, zdravstva, gospodarstva itd. Takoj nato je imenoval posebno komisijo s podpredsednikom Humphrey-jem na čelu, ki naj poskuša dognati, kako bi se dala zavreti sezonska poletna brezposelnost, posebno med mladino. Humphreyjeva komisija je gotovo bolj praktična kot vietnamska in bo utegnila vsaj deloma omiliti poL-tno brezposelnost. Federacija računa, da bo letos poleti 11.3 milijonov oseb med 16. in 23. letom zaposleno ali pa bo iskalo delo. Misli, da dela ne bo dobilo brez posebnega napora okoli 1,750,000 mladih ljudi. Tem je treba preskrbeti začasno delo. Podoben poskus je bil napravljen že lansko leto, toda akcija se je začela šele v maju, torej veliko prepozno. Letos pa čas ni Johnsona prehitel, kajti Humphreyjeva komisija mu mora že do 1. aprila staviti konkretne predloge, kako dobiti delo za brezpose no mladino v poletnih mesecih Johnson upa, da bo letos imel -eč uspeha kot lani. Lani je r.je:>wa akcija pospešila zaposlitev milijona mladih ljudi, letos bo pa hotela najti začasen kruh za vse. Ako bi se ta načrt posrečil, potem se ni treba bati, da bi se letos ponovili izgredi kot lani v Los Angelesu, ki je pri njih izgubilo življenje 34 ljudi. Razvijanje lastnih “priroehih virov’' VRHOVNO ZVEZNO SODIŠČE JE POTRDILO USTAVNOST V0LIVNEGA ZAKONA 1965 Vrhovno zvezno sodišče je včeraj odločilo, da je volivni zakon, ki ga je lani sprejel Kongres, v soglasju z zvezno ustavo in zatorej veljaven. Nekatere južne države z J. Karolino na čelu sc zavračale njegovo ustavnost in se obrnile na Vrhovno sodišče za odločitev. Ta je sedaj prišla. WASHINGTON, D.C. -— Ko je lani Kongres sprejel nov volivni zakon, ki prepoveduje skušnje v pismenosti kot pogoj za vpis v volivni imenik, je Južna Karolina predložila Zveznemu vrhovnemu sodišču, naj odloči o ustavnosti novega zakona, ki da jemlje državam pravico urejanja volivnih predpisov. Južni Karolini so se pri tem pridružile še druge južne države, Alabama, Georgia, Louisiana, Mississippi in Virginia. Zveznemu pravosodnemu tajništvu, ki je zastopalo ustavnost novega zakona pred Vrhovnim sodiščem, je dalo podporo 20 drugih držav Unije. Zvezno sodišče je včeraj objavilo svojo odločitev in izjavilo, da ima Kongres na temelju 15. dopolnila zvezne ustave pravico ukiniti skušnje v pismenosti in naročiti zveznim registrar-jem, da napravijo konec rasnemu zapostavljanju. V južnih državah BELGRAD, SLFR. — Neki Ljubiša Manojlovic je v zadnji številki časopisa “Književne novice” zahteval, da naj razvija Jugoslavija lastne prirodne vire. S tem naj začne pri najemanju deklet v kabaretih. Za “striptease”, ki so ga uvedli v zadnjih letih v raznih žaba- j 2.veznega viščih po Jugoslaviji, najemajo namreč Francozinje in druge tujke. Manojlovic trdi, da bi jih prav lahko nadomestile domačinke, za katerih kazanje golote bi plačevali dinarje namesto tako manjkajočih dolarjev. so uporabljali skušnjo v pismenosti kot zapreko črnim volivnim upravičencem pri vpisu v volivne imenike. Dogajalo se je, da niso priznavali pismenosti črncem, ki so končali višjo šolo ali celo del visoke šole. Volivni zakon od lanskega leta vse to prepoveduje in odpira črnim volivnim upravičencem vpis v volivne imenike in s tem k soodločanju pri izbiri vlade. Južne držfavc se niso upirale naravnost ukinitvi skušnje, ker bi taka pot ne vodila k uspehu. Novi zakon so napadle od strani, da namreč krši ameriške ustavno načelo o pravicah posameznih držav, članic Unije. Trdile so, da Kongres nima pravice določati volivne predpise ze posamezne države, ker da je ta pravica prihranjena državnim zakonodajam. Zvezno vrhovne sodišče ni tega načela zavrnilo, ampak se je oprlo na dopolnile 15. ustave, ki zahteva enakopravnost za vse državljane neo-riraje se na njihovo raso. V večjem delu celotne odločitve so bili sodniki Vrhovneg? sodišča soglasni, le sodnik H. L Black je izrazil svoje ločeno stališče in obžaloval, da odločitev vrhovnega sodišče prepoveduje omenjenim državam pravico uzakonjeyanja dopolnil k volivnemu zakonu brez predhodne odobritve zveznih oblasti. Po mnenju sodnika Blacka je tako postopanje z državami v Uniji podobno skoraj postopanju krajinami”. ‘z osvojenimi po- V remenski prerok pravi: ^činoma sončno in malo to P le j še. Najvišja temperatura 35. Odnosi med Madžarsko inVafikanom so se menda zopef zategnili V Ohiu se popije manj alkoholnih pijač COLUMBUS, O. — Prebivalstvo Ohia je lani popilo sorazmerno manj alkoholnih pijač kot leto preje in tudi manj kot povprečni Amerikanci. Kljub temu je dohodek države od prodaje alkoholnih pijač porastel na 49.96 milijonov dolarjev. Skupno je bilo v Ohiu prodanih lani 12,79 milijonov galonov žgane pijače za skupno $254,-194,180. Država Ohio prodaja žgane alkoholne pijače v lastnih prodajalnicah, kjer nabije na ceno 28G dodatka, nato pa k temu še priračuna stroške za prevoz in skladiščenje. — Okoli 93' , belega prebivalstva Nove Zelandije je an-, gleškega porekla. Zadnje vesti DUBLIN, Ir. — Irski nacionalisti so razstrelili danes zjutraj j svojim Iz Clevelanda in okolice Seja— Podr. št. 10 SŽZ ima sejo v navadnih prostorih nocoj ob sedmih. /adnšniea— V četrtek ob sedmih zjutraj 30 v cerkvi sv. Vida sv. maša za jok. Antona Zimmerman ob 7. obletnici smrti. slovariji zopet na razpolago— Trgovina Tivoli Imports, 6407 >1. Clair Avenue Cleveland, O. 14103, je dobila zopet slovcnsko-mgleške in angleško-slovenske Jovarje. Sprejemajo tudi pis-nena naročila in pošiljajo slovarje po pošti. Dopolnilo— V “Zahvali” za pok. Avgusta vV. Streiner-ja bi se moralo gla-dii med žalujočimi: Christine Itosemaric, por. Furst. Načrti za metropolitansko upravo— Posebni odbor zveze županov m mestnih administratorjev jkraja Cuyahoga izdeluje načrt :a metropolitansko upravo. Id bi laj bil novembra predložen volve e m v odobritev. Načrt predvideva skupno zakonodajo za vse občine okraja, ki bi štela 20 članov in sklepala o skupnih zadevah, kot so: boj za čisti zrak in vodo, javno zdravstvo, kanalizacija, javna prevozna sredstva in socialno skrbstvo. Predprodaja vstopnic— Vstopnice za nastop Slovenske folklorne skupine ples so že naprodaj. Dobe se pri sledečih slovenskih trvdkah : M. A. Travel Service, Erste’s Slovene Village, Turk’s Grocery, Cimper-man’s Meat Market, Majer Shoe Store, Frank in Mary’s Cafe na E. 200 St. Zaradi snega včeraj 2 mrtva— Sneg, ki je zapadel v noči od nedelje na ponedeljek, je zakrivil smrt 80 let starega H. Wein-rauba, ki ga je zadela kap, ko je kidal sneg pred svojim domom na Cleveland Heights, in John i Krosela, ki je obnemogel pred domom po odmetavanju BUDAPEŠTA, Madž. — Madžarski komunistični režim je zadnje čase odkril nekaj “zarot” in zaprl celo vrsto “protidržav-nih elementov”, med njimi tudi tri duhovnike, ki so se morali s svojo “protidržavnostjo” odlikovati že preje, kajti bili so že zaprti 1. 1956 in deležni pomilostitve 1. 1963. Madžarska javnost se pa za usodo teh duhovnikov zelo zanima, ker vidi njihovi usodi začetek novega preganjanja katoliške Cerkve. Režim seveda trdi, da to ni res. Zadeva mu je pa neprijetna, zato je poslal v boj proti javnosti samega predsednika madžarske verske komisije tovariša Prant-nerja. ki je v dolgi tiskovni konferenci razlagal, kako je treba priprte 3 duhovnike smatrati le kot kršitelje zakona in nič drugega. Da madžarski komunisti postopajo s katoliško Cerkvijo korektno, je skušal Prantner dokazati s tem, da se je skliceval na septembrski sporazum z Vatikanom iz 1. 1964. Takrat je bil dosežen dogovor, kdo naj zasede prazna mesta v petih škofijah in eni nadškofiji. Vatikan je takrat pristal, tako je rekel Prantner, da madžarski duhovniki polagajo prisego lojalnosti. Prantner tudi ni pozabil, da podčrta pomen sporazuma, ki je bil takrat dosežen med Vatikanom in Madžarsko in ki se tiče Madžarskega papeškega zavoda v Rimu. Za upravnika zavoda je bil postavljen duhovnik, ki sta se nanj sporazumela Vatikan in madžarska vlada. Madžarska vlada je takrat tudi dovolila prvi skupini madžarskih duhov nikov, da so v Rimu nadaljevali svoje študije. Sedaj študira v Rimu nova skupina 10 duhovni- kov. Kot se vidi, je bil madžarski papeški zavod tovarišu Prantnerju prav posebno pri srcu. Drugače na svoji tiskovni konferenci ne bi bil tako obširno razlagal, v čem obstoja sporazum o tem zavodu. Iz njegovih besed se pa da tudi zaključiti, da so mu razmere v zavodu zelo dobro znane. Kot se vidi, se tovariš briga za “verske zadeve” tudi zunaj Madžarske. Je prav lahko za vzgled ljubljanskemu tovarišu Kocjančiču. Madžarska politična emigracija ne bo na izjave tovariša Prantner j a močala. Bodo gotovo zanimive, ker bodo dale možnost, da človek sliši tudi drugo plat zvona. Prantner ni tudi zamudil pri like, da pohvali madžarsko širo-kogrudnost do katoliške Cerkve. Poudaril je, da madžarski tovariši lahko pošiljajo svoje otroke na verski pouk, ki se vrši v šo- lah, da se pa te prilike poslužuje le kakih 16% vseh staršev. Do 1. 1956 je pa polovica otrok obiskovala verski pouk v šolah. Učili so in učijo seveda katoliški duhovniki. Duhovniki so pa svobodni glede pouka zunaj šol. Tam jih nihče ne ovira, lahko organizirajo pouk po svojih vidikih. Kaj pa kardinal Mindzcenty? Tovariš Prantner je kar zadovoljen, da je njegov režim dosegel, da kardinal ni več ovira za stike in razgovore z Vatikanom. Je pa čisto izključeno, da bi kardinal mogel še kdaj zastopati na Madžarskem katoliško Cerkev. Nekaj pa mora kardinal vendarle še pomeniti, kajti ravno te dni ga je zopet obiskal dunajski kardinal Koenig. Koeniga je pot peljala v Budimpešto že tretjič po 1. 1963. Gotovo ne hodi k Mindzcentiju le na čajanko. del Nelsonovega stebra z njegovim kipom na vrhu. Ta je bil post a \ Ijcn na spomin slavne bilke pri Trafalgaru in je bil irskim nacionalistom ved no trn v peti kot znak nekda nje britanske oblasti nad Ir sko. MOSKVA, ZSSR. — Sovjctskr poročevalska služba Tass po roča, da je vzhodna Kitajski doživela danes hud potres, k so ga čutili tudi v samcu glavnem mestu Peiping. C škodi in žrtvah še ni nič zna nega. KUALA LAMPUR. Mal. — Tv kajšni radio je objavil, da S' protikomunistični Stud ent vdrli v poslopje zunjanjegr ministrstva v Džakarti in gr zažgali. Pretekli teden so V študentje ponovno demonstri rali in zahtevali od predsednika Slikama, da odpusti zunanjega ministra Subandria in ostale levičarje iz vlade. Ta je to zahtevo odklonil, demonstrante pa dal razgnati. SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala so tretji dan zapored v velikem obsegu napadla vojaške cilje v Severnem Vietnamu, tudi dalje na sever, do koder se po obnovi letalskih napadov 31. januarja letos niso več spuščala. Pri današnjih napadih so bila 4 ameriška letala izgubljena. -nega in bil v St. Vincent Charity bolnici malo kasneje proglašen za mrtvega. Promet na cestah je bil zjutraj na Willow Freeway (Interstate 77) skoraj čisto zastal, ko se je na cesti prelomil velik tovornjak. Vzelo je 4 ure in pol, da so tovornjak 'dstranili in je promet stekel :opet normalno. Par pozabljenih obletnic CLEVELAND, O. — Kako hitro se vrti svet. Kako hitro pozabljamo na značilne dogodke. Dne 5. marca je na primer poteklo ravno 20 let, ko je pokojni Churchill skoval v svojem govoru na Westminster Col-lege-u v Fultonu, Mo., znano krilatico “železna zavesa”. Menda so jo poznali že preje, pa se nihče ni zmenil zanjo. Churchill ji je pomagal do mednarodne slave. Prav na isti dan je pa 1. 1953 umrl v Kremlju diktator Stalin, še celo v Moskvi se tega dneva ni spomnil nihče. Pa je bila vendarle izjema: Nekdo je 5. marca opoldne položil na Stalinov grob za Leninovo grobnico mal šopek, ki ga je preje kupil za mal denar na trgu. Policaji so bili tako v zadregi, da “niso ničesar videli”. Oblast je pa bila s takim policijskim poročilom zadovolj« na. V vsej Rusiji pa ni nihče o* menil Stalinovega imena. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 8, 1906 m k L^ERlSltA Domovina _______ 61 lT^LClair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year re tamkajšnje oblasti lahko vsak čas pritisnejo, da izdajo svojim podrejenim primerna “navodila”. S tega vidika je lažje razumeti tudi, čemu so pri razgovorih z Vatikanom v Belgradu polagali tako važnost za podreditev “begunske” duhovščine jugoslovanskim škofom. Mislim, da je prišel čas, da protikomunistična emigracija spozna svoj trenutek in se predstavi tem jugoslovanskim delavskim množicam, ki so prišle v svobodni svet s trebuhom za kruhom, v njim sprejemljivi obliki. Tem ljudem moramo poudarjati, da nismo bili nobeni “kolaborater-ji” s fašisti in nacisti, ampak da smo se kot zavedni Slovenci hoteli z vsemi silami boriti za svobodo naroda in dežele, pa so nam titovski komunisti skočili v hrbet s svojo “narodno-osvobodilno borbo”. Poudarjajmo, da so oni krivi, da Slovenija v najugodnejšem trenutku svoje zgodovine ni mogla doseči svojega zedinjenja, ker svobodni svet pač ni hotel imeti komunistov v Trstu, Gorici in Celovcu! S. P. B. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio *£$>83 No. 47 Tuesday, March 8, 1966 Milijoni dolarjev od delavcev v tujini rešujejo Titovo Jugoslavijo Jugoslavija je v vseh povojnih letih v tujini veliko več kupovala, kot pa je mogla tja prodati. Njen dolg v tujini je naraščal iz leta v leto kljub velikim gospodarskim podporam, ki jih je prejemala od Združenih držav, pa tudi od Velike Britanije in Francije ter celo od Zahodne Nemčije in Italije. Ti dolgovi so dosegli tako višino, da Jugoslavija ne zmore več niti plačevanja obresti in plačilnih obrokov. Ko je lani proglasila gospodarsko reformo, je skušala s posebnimi dogovori doseči v posameznih državah odložitev plačil obresti in obrokov za 2 ali 3 leta. Večina držav je na to pristala, ker jim drugega ni ostalo. Kjer nič ni, ni mogoče nič vzeti! Jeseni je belurajska vlada prosila v Ameriki za 320 milijonov dolarjev posojila, dali ji niso niti petino tega. To je bila kot kaplja v morje v prazne Titove blagajne. V stiski za trde valute so jugoslovanski oblastniki odkrili možnosti priti do njih preko jugoslovanskih delavcev, ki v zadnjih letih vedno v večjem številu odhajajo na delo v zahodne države. Ti delavci so po poročilu belgrajske “Borbe” poslali nazaj v Jugoslavijo v letu 1953 25.1 milijonov dolarjev v trdnih valutah, leta 1954 pa celo 40.9 milijonov. “Borba” pravi, da je bil priliv teh sredstev lani brez dvoma veliko večji, še večji pa bo letos. Z izvajanjem gospodarske reforme sredi lanskega leta jc nastopila v Jugoslaviji brezposelnost1. Po izjavi samega predsednika zvezne vlade Stamboliča je postala resno vprašanje, ki ga pa trenutno ni mogoče rešiti drugače, kot da odpre vrata države in pusti brezposelne, da gredo iskat delo in zaslužek v zahodne, kapitalistične dežele. Oblasti so prevzele nalogo ta odhod na delo v tujino do neke mere urbanizirati. Vsakdo se mora ored odhodom v tujino obvezati, da bo pošiljal domov denar za vzdrževanje družine in za vse mogoče druge obveznosti. Predno take pogodbe ne podpiše, mu ne dajo papirjev za izhod iz države. Po izjavi Stamboliča je trenutno na delu v državah zahodne Evrope skupno okoli 180,000 delavcev iz Jugoslavije. Njihovo število se je v zadnjem letu več kot podvojilo. Podvojila se je tudi vsota milijonov v trdih valutah, ki jih ti ljudje pošiljajo domov in tako s svojim delom v svobodnem svetu pomagajo držati toneče titovsko gospodarstvo nad vodo... Med temi delavci na tujem je tudi blizu 20 000 Slovencev. Stamboličeve številke brez dvoma drže, so kvečjemu manjše kot večje. Če računamo, da pošlje vsakdo domov letno vsaj $500, znese to pri številu 200,000 že 100 milijonov dolarjev, kar je za Jugoslavijo brez dvoma velika vsota. Da ljudje dejansko pošiljajo toliko in še več, dokazuje vsota 40.9 milijonov dolarjev domov poslanega denarja " letu 1954, ko je bila Jugoslavija še “sredi blagostanja”. “Potniki po devize”, kot je belsrajska “Borba” poimenovala jugoslovanske delavce, zaposlene v zahodni Evropi bi bili na ta način skoraj sposobni kriti polovico letnega primanjkljaja v jugoslovanski plačilni bilanci! V Belgradu se jim zato ne mudi posebno, da bi poskrbeli za povečanje delovnih mest doma. Stambolič je dejal, da bo njihovo število rastlo letno kvečjemu 2.5 do 3%. Tako še dolgo ne bo sposobno odstraniti brezposelnosti, delavci bodo še dolgo odhajali na tuje in od tam pošiljali dolarje, marke, franke in goldinarje. Vsa reč bi bila čisto lepa, če ne bi bilo v tujini jugo slovanske protikomunistične emigracije. Če bi bila ta edina in primerno organizirana, bi lahko med množicami ju goslovanskih delavcev uspešno vršila propagando proti komunističnemu režimu domti in jih utegnila celo prego voriti, da bi nehali pošiljati svoj zaslužek domov! Protikomunistična emigracija trosi svoje sile v medsebojnih prepirih in ji ne ostaja dosti časa in volje za delo med jugoslovanskimi delavci v svobodnem svetu. To velja tako za srbsko, kot za hrvaško in slovensko. 1 itovd se trudijo na vse načine, da bi te spore v protikomunistični emigraciji povečali in podaljšali, če le mogoče v taki meri, da bi jo razbili za dolgo, dolgo dobo. Za to svoje delo so dobili žal dovolj nezavedajočih se pomočnikov. Vodniki režima doma s takim položajem še niso bili zadovoljni. Začeli so med emigracijo kampanjo za “mirno sožitje” s komunističnim režimom doma, “ki jc sedaj nekaj čisto drugega, kot je bil nred leti”. V nagrado za to ji na Široko odpirajo vrata rojstne domovine, pri tem pa žanjejo sami še posebno korist v trdi valuti, ki jo ti obiskovalci in povratniki prinašajo v Jugoslavijo! Treba jim je priznati izredno spretnost vsaj v tem! Delavce v tujini skušajo jugoslovanske oblasti zavarovati pred škodljivim vplivom protikomunistične emigracije s skrbnim nadzorom preko svojih uradnih, državnih zastopstev, radi pa bi jo varovali tudi s pomočjo duhovščine, pravoslavne, katoliške in muslimanske. Zato mora ta biti podrejena cerkvenim vodstvom v Jugoslaviji, na kate- Cleveland, O. — Pretekli teden smo prejeli župljani sv. Vida “Annual Report 1965” - Letno poročilo. Kakor lani tako smo ga prejeli tudi letos po pošti. Prejel ga je vsak župljan ali župljanka, in sicer hkrati z mesečno pošiljko cerkvenih nabiralnih 'kuvert za mesec sušeč. Vse do lanskega leta je bila po ameriških cerkvah navada, da so župniki podajali letna župnijska poročila faranom kar s prižnice. Zadnji vatikanski cerkveni zbor pa je odpravil to navado. Nekaj podatkov iz duhovnega življenja vidovske župnije v letu 1965 Župnijsko letno poročilo za leto. 1965 je sestavljeno iz dveh NOVICE 00 SV. VIDA ljene župnijske letne preglednice o obhajancih. Takšna župnijska statistika v domovini vsebuje naslednje podatke: a) število razdeljenih obhajil; b) število vsakdanjih obhajancev (vsaj 5-krat tedensko); c) število mesečnih obhajancev (vsaj 1-krat mesečno); č) od teh moških; d) od teh žensk; e) od teh otrok; f) koliko vernikov je izpolnilo velikonočno dolžnost; g) število obhajancev ob prvih petkih in h) število obhajancev ob prvih sobotah. Po tem obrazcu bi bilo v Ameriki težko sestaviti preglednico. Bila bi pa seveda zelo zanimiva in koristna. Obhajilna nedelja DNIJ Preteklo nedeljo je vidovsko Društvo Naj sv. Imena Jezuso- delov: a) iz čisto gospodarskega vega pripravilo v šolski dvorani poročila in pa b) iz poročila, ki se dotika duhovnega življenja v župniji. V Ameriki, koder mora-io verniki sami vzdrževati svoje šolstvo, je gospodarsko poročilo sila važno, saj spada vzdrževanje šol med izredno huda bremena župnij v tej deželi. Ni pa dvoma, da je tudi dušnopastir-ska skrb župnikov in druge duhovščine v vsaki župniji velika, saj spada dušnopastirsko delo ned bistvene naloge vsakega izmed njih; mimo tega pa živimo v deželi, v kateri smo katoličani manjšinska verska skupnost. Kakor je razvidno iz Letnega poročila, je bilo lani v župniji sv. Vida razdeljenih 187,710 sv. obhajil; leta 1964 pa 184,565, se pravi, da smo v letu 1965 napredovali za 3,145 sv. obhajil. Zanimive so nadalje tudi naslednje primerjave, ki se tičejo trstov, smrtnih primerov in po--ok, in ki nam morajo dati misliti. Najprej, kako je bilo krsti v lanskem odnosno v predlanskem letu v vidovski župniji? Po župnijskem poročilu za eto 1964 je bilo tistega leta pri 3v. Vidu krščenih 118 otrok in leaet spreobrnjencev. Po poročilu za leto 1965 je pa bilo samo še 104 krščenih (med temi k o n v e r t itov ali spreobrnjencev). Razlika je kar občutna, tako da bi veljalo zadevo raziskati in odkriti prave vzroke nazadovanju. Kaj pa smrt? Kar se tiče smrtnih primerov, je le-teh bilo v župniji sv. Vida v letu 1965 kar precej več, kot pa jih je bilo le to prej, t. j. 1. 1964. Po Letnem poročilu je v vidovski župniji leta 1965 umrlo točno 100 oseb, leta 1964 pa samo 89. Razlika: 11! Kaj pa poroke? Tudi tuikaj moramo ugotoviti nazadovanje. Lani je bilo pri Sv. Vidu 40 porok; predlansko leto pa 46 (mec temi 7 poveljavljenih zakonov). Zanimivi so nadalje tudi podatki, ki se nanašajo na oprav ljene obiske gg. duhovnikov pri bolnikih in onemoglih. L. 1964 so naši farni duhovniki obiskali 1,282 bolnikov, v lanskem letu pa 864 bolnikov in onemoglih. Kar se tiče lanskega denarnega poslovanja, pa prihodnjič. V zvezi z današnjim poročilom o duhovnem življenju v naši vidovski župniji v letu 1965 bi tu redni letni župnijski zajtrk s ponvičniki in pečenicami ter drugim, kar zraven spada, in ki je nad vse dobro uspel, saj se ga je udeležilo nad tisč oseb. Prihodnja nedelja pa je za vse ude te važne vidovske cerkvene bratovščine obhajilna nedelja. Za skupen odhod k sv. maši naj se vsi udje zbero ob 7.30 v šolski dvorani; v cerkvi naj sedejo v prve klopi, prejmejo sv. obhajilo med sv. mašo; po njej pa naj pridejo vsi na skupen zajtrk v cerkveno dvorano, po katerem bo društveni sestanek, na katerem bodo sprejeti v bratovščino novi udje. Društvo NI J pri Sv. Vidu šteje 450 udov, mož in fantov. Za letos si je društvo postavilo nalogo, da si pridobi vsaj 50 novih udov. Zelo so si prizadevali društveniki ter se še, da dosežejo postavljeni cilj. Če kateri izmed naših mož ali fantov ne bi bil do nedelje še pritegnjen k organizaciji, naj kar sam od sebe pride v nedeljo najprej k sv. maši pri Sv. Vidu ob 7.45, po njej pa na sestanek, koder naj se sam priglasi v vrste DNIJ. Koncert Slovenske ženske zveze Prihodnjo nedeljo, 13. t. m., ob treh popoldne bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju koncert. Na njem bo nastopila pod okriljem ameriške Slovenske ženske zveze znana ameriška slovenska mezzosopranistka ga. Marija Fischinger iz Chicaga, lil. Prebitek od koncerta pojde v šolninski sklad, ki ga zbira omenjena SŽZ. Prešeren, S.J., rojen 6. j unij a | ccxxzxxx 1883 “pri Belajevih” v Zabrezni- Mnenja ci na Gorenjskem, nečak nadškofa dr. A. B. Jegliča. Rajnki je opravljal med drugim 34 let (1931-1965) službo asistenta v vodstvu slovanskih provinc jezuitskega reda v katoliški Cerkvi. “O slovenski navzočnosti v središču Cerkve do prihoda patra Prešerna v Rim sploh ni mogoče govoriti, prav gotovo pa tudi nihče ni slovenske navzočnosti v Rimu tako zavestno in v toliki meri utrjeval kot on” (France Dolinar). Jutri, 9. t. m., pa se bomo spominjali rojstva rajnega ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, rojenega 9. marca 1883 “pri Pongracu” v vasici Dolinčice št. 1, župnija Šmihel nad Pliberkom v Podjuni na Koroškem in umrlega 16. nov. 1959 v Clevelandu, Ohio, ZDA, pokopanega pa na slovenskem frančiškanskem sam ostanskem pokopališču pri Mariji Pomagaj v Lemontu, 111. Na ta dan, kakor na dan njegovega godu, v soboto, 12. t. m., bomo tudi mi pri sebi vnovič obnovili njegove življenjske obljube, napisane na spominski podobici ob 50-letnici njegovega življenja (1. 1933): 1. Iz vsega srca bom ljubil Boga, ga molil in častil; izpolnjeval bom njegove zapovedi; saj je Bog moj oče. Ljubil bom tudi Marijo, njegovo deviško Mater. Božji in Marijin otrok sem. 2. Spoštoval, ljubil in ubogal bom svoje starše, ker so božji namestniki in za Bogom moji naj večji dobrotniki. Spoštoval bom tudi učitelje in druge predstojnike. 3. Ljubil in spoznaval bom svoj narod in svoj materin jezik, ker mi to veleva božji in naravni zakon. 5. Vse življenje bom ostal zvest otrok svete matere katoliške Cerkve. Spoštoval bom in ljubil bom Kristusovega namestnika, svetega očeta; prav tako škofe in duhovnike, ki nas učijo kot Kristusovi poslanci. V to mi Bog pomagaj!” Na letošnje Gregorijevo, se pravi, v soboto, 12. t. m., bo 30 let, odkar je (1. 1936) rajnki ljubljanski škof dr. G. Rožman imenoval msgr. Johna J. Omana, takratnega župnika pri Sv. Lovrencu v Newburgu, Cleveland, Ohio, ZDA, za častnega kanonika ljubljanske škofije, danes nadškofije. Cerkveno pra-pravi, da smejo škofje ime- tYYY YY YYTtYYY’l'x Y Y YYxx YYY YYYYxxxxfl in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. Duluth, Minn. — Vse tam od Kdor trdi, da je, ta samega sebe Novega leta sem plove naša j vara in samemu sebi laže, dru-javnost v veliki nejasnosti, kam gim pa prodaja hudiča v ovčji vo novati za kanonike duhovnike, “ki se po znanju in zglednem duhovniškem življenju odlikujejo” (kan. 404). To jc čast, ki jo je doslej dobil izmed ameriških slovenskih rojakov-duhovnikov samo g. monsignor J. J. Oman. To je naj višja čast, ki jo more podeliti škof. Msgr. Oman je tisto leto obhajal 60-letnico (rojen 22. maja 1879 pri Sv. Štefanu) svojega življenja. Leta 1962 je stopil v pokoj, ki ga uživa ves ta čas v svoji rodni Minnesoti (Bethany Home, Onamia, Minn.). Po informacijah, ki jih imam, je zadnjih nekaj dni v postelji. Rojaki, dajmo se ga zopet posebej še spomniti za bližnjo Veliko noč, podobno kakor smo se ga za zadnji Božič, kar ga je močno razveselilo in tudi poživilo. Predavanje g. župana Naceta Hrena Preteklo nedeljo popoldne je bilo v Baragovem domu na St. Clairju izredno zanimivo javno predavanje, ki ga je pripravila ■ * . Zveza slovenskih protikomuni- rih popoldne bo v solski dvorani stjčnih bor,cev skupaj s krajev- rvri Vi,H n Iplovann« alčflflp- ... no organizacijo omenjene zveze. Telovadni nastop STZ Cleveland V nedeljo, 20. t. m„ ob pol šti- pri Sv. Vidu telovadna akademija clevelandske sekcije Slovenske telovadne zveze, ki ji na-čeljuje br. Janez Varšek; njen duhovni voditelj pa jc Father Jošt Martelanc. Pri akademiji bodo nastopili člani, članice in obojni naraščaj s prostimi in simboličnimi vajami, kakor tudi na orodju. Spored je zelo pisan in privlačen. Nekaj spomina vrednih obletnic Včeraj, 7. t. m., je minilo leto dni, odkar je umrl v Rimu rad pridal prav kratko informa-1 “senci obeliska na Petrovem cijo, kako so danes doma sestav-' trgu” veliki naš rojak p. Anton Predaval je g. Nace Hren, dolgoletni vrhniški župan, in sicer o svojih izrednih doživetjih v času okupacije Vrhnike po Italijanih odnosno kasneje po Nemcih. Govoril nam je dobro uro. Poudaril je, da je pripravljen vse, kar je govoril, potrditi vsak čas s prisego. Prav je bilo, da je imel predavanje napisano; še bolj prav pa, da je bilo posneto na trak. Dragocen dokument bo to, odnosno je že danes. Slovenci smo lahko ponosni, da smo imeli v najhujših časih župane, kakor je bil g. Nace Hren. Iz- bo krenilo naše narodno gospodarstvo in kako bo vozilo v tem letu in zanaprej. Jeklarne so objavile višje cene jeklu. V Wa-shingtonu je zašumelo. Vse gori od predsednika L. B. Johnsona in podpredsednika H. H. Hum-phreyja in tajnika narodne o-brambe McNamare je odmevalo: “Tako se pa nismo zmenili!” To je bilo tiste dni, ko so lani ob Delavskem prazniku v Beli hiši pomirili jeklarske korporacije in jeklarsko unijo. Tiste dni smo bili res vsi sko-ro presenečeni, da se je L. B. Johnsonu tako hitro posrečilo preprečiti veliko stavko, ki bi se imela prav tedaj začeti. Veseli smo bili uspeha in sami sebi dopovedovali: Johnson pa zna, ta ne vidi samo čez “dilco”, ampak tudi čez “cesto“ in še dalj. Pred par dnevi ga je pa prikazovala v časopisu slika, kako stoji na balkonu in žalostno gleda v mračni večer. Kdo bi ne, ko so ga pa jeklarski magnat j e tako izigrali za njegovim hrbtom. Tako je vedno v politiki. Drug drugemu stiskajo roke in vsi so nasmejani, za hrbtom pa drug drugega pošiljajo ik v... Politika je res čudna. Ampak kdo dela politiko? Ali ne ljudje? In tu imamo odgovor: Taka je, kakršni so in smo ljudje. In taka bo, dokler jo ne bodo ljudje spremenili in popravili. Težka in dolga je pot. Možna pa je samo, če hočejo ljudje po njej k cilju. Ta pot je ljudem vedno odprta v svobodnih deželah, zlasti ob volitvah, ko volijo zastop nike v okrajne, državne urade in zakonodaje. Treba je le znati ljudi in probleme proučevati. Predvsem je treba zanimanja za to, 'brez tega ni nič. Kjer je pa zanimanje in volja, se pa vse doseže v svobodnih deželah. V svobodnih deželah ima ljudstvo besedo. V komunističnih deželah svobode ni, zato za komunističnimi zastori ljudstva nimajo nobene besede. Plesati in delati morajo le, kakor se jim diktira od zgoraj. Te zglede nudijo svetu Sovjetska zveza, Titova Jugoslavija in druge komunistične države. Bodimo čuječi in čuvajmo svobodo, kjerkoli jo še imamo! * VREDNOST SVOBODE. — To temeljito pojasni zanimiva knjiga “Svoboda v razvalinah”, ki jo je založil Zgodovinski odsek slovenskih protikomunističnih borcev. Vsak slovenski človek bi jo moral čitati. Če kaka knjiga pove in pojasni, kaki “svetniki” so komunisti, tedaj to temeljito pove ta knjiga. Človeku se ježijo lasje, kdor jih ima, ko čita, kako so podivjani slovenski komunisti ravnali s slovenskimi ljudmi v Grčaricah, Jelendolu, Kočevju, Turjaku in drugod. In to s cvetom naroda! Koliko krvi se je prelilo pri vsiljevanju komunizma na slovenskih tleh! Zemlja jo še ni vso popila in prelita kri bo še dolgo glasno vpila in oznanjala svetu, kaj je prinesel Sloveniji komunizem. Komunisti toliko poudarjajo tovarištvo. Med poštenimi in pravičnimi ljudmi je tovarištvo mogoče in nekaj lepega. Toda, kakor ni mogoče tovarištvo med Bogom in hudičem, tako ni mogoče tovarištvo med poštenim kri s t j‘ a nom in komunistom. obleki. In kdor to kupuje, ta sam sebi in svoji svobodi piše pogubo in obsodbo. * STATISTIKA TRGOVINE v Duluthu in njegovi okolici kaže napredek od lanskega leta. Trgovinski promet je porastel do blizu 8 odstotkov, kakor navaja “DH”. V oktobru in novembru se je čutil mal zastoj, v decembru je pa promet narastel, najbrže radi praznikov, ko ljudje za vse razne namene več kupujejo. V prvih devetih mesecih 1964 je bil promet tudi dober in računski zaključki raznih podjetij in veletrgovin izkazujejo porast, kakor omenjajo. Kako bo v tem letu, je še pre-urano vsako prerokovanje. Nekateri se sicer bojijo, da jim bo spor radi poviška cen jeklu škodil. Farmarji pa kaže, da bodo v tem letu bolje vozili. Cene vsem pridelkom so zdaj višje zaradi polagoma dvigajoče se inflacije. Starejši ljudje, zlasti penzijonisti, pa znajo to čutiti. NEKATERIM UGAJA, DRUGIM NE ... — To, da so zadnje tedne razne hranilnice, posojilnice in banke zvišale obrestne mere na vloge. Tistim, ki imajo denar na vlogah, to seveda prav hodi, ker bodo s tem pridobili. Seveda na drugi strani ipa se tem dvigajo tudi obresti na posojila, to pa tistim, ki morajo obresti plačevati na posojila, je druga muzika, ki jim ni prav nič ljuba. A tako je vedno — enim se ustreže, drugim ne. Tri vodilne banke v Duluthu so dvignile obresti na vloge s 4 na Tako tudi neikaj dru- gih hranilnic in posojilnih društev. Banke so zadnje čase u-vetile takozvane vloge na “Savings certificates”, ki imajo drugačna določila, kakor pa redne hranilne vloge. Na certifikatih morajo biti vloge najmanj tri mesece, da so deležne obresti. Le te vloge so deležne poviška pri obrestih. še mnogo drugih stvari in zadev šepeta, še o nas kaj zapiši in povej, a prostor v listu pravi: dovolj za danes, boš na še drugič kaj povedal. Pa saj bo tako. * ZA SKLEP ŠE PAR IZREKOV: — Brez potu ni medu. Brez setve ni žetve. — Delaj, kakor bi imel vedno živeti; moli, kakor bi imel jutri umreti. . — Pameten se pri ognju ogreje, nespametni pa opeče, to je: vse ni za vse. — Čuvaj se tistih ljudi, ki ponujajo nekaj zastonj, od tebe bodo pa pričakovali, da jim boš povrnil dvojno.. — Desetkrat obrni besedo na jeziku, predno jo izrečeš! — Kdor ob žetvi spravlja, je moder gospodar. — Denar ni nabrušen nož, lahko ga v prid ali škodo o-brneš. — Ena beseda dostikrat več škoduje, nego toča po deželi. Pa še drugič kaj. Vse čitarte-Ije Ameriške Domovine in njene naročnike iskreno pozdravlja čez hribe in doline po vsem širnem svetu Andrejček povedi g. Naceta Hrena so bile čudovito iskrene in zato tudi prepričljive. Udeležba pri predavanju je bila zelo lepa. Kdor se je predavanja udeležil, je doživel nekaj močnega, kar ne bo zlepa pozabil. Hvala g. Nacetu, županu! J. S. Avtomobilske ceste v Evropi Lani je imela Nizozemska 531 kilometrov, ZR Nemčija 3,220, Belgija 301, Italija 1,660 in Francija 497 km sodobnih avtomobilskih cest. Precejšen del taks in davkov na avtomobile porabijo za graditev in vzdrževanje avtomobilskih cest, in sicer v ZR Nemčiji 69 odstotkov, na Nizozemskem 68, v Italiji 27, v Franciji pa 23 odstotkov. AMERIŠKA DOMOVINA, re KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta “Dom ni nikdar mrtvašnica” Članski sestanek “Društva S. P. Borcev” V nedeljo, 20. marca, ob dveh popoldne bo v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. sestanek Otmar Mauser čem jeziku tudi “predglasje” I pri maši. Tudi ta odlok je v “Pravi~družinski**dom naprav- ' skloPu liturgične obnove ki jo v lja iz sosedov prijatelje in ie so- 5e zaPovedal IL vatikanski kon- DSPB. Predaval bo preč. g. dr seščbi , prijatelje in je so F- Blatnik “« vninr mi v blagoslov. Tega doma ‘ , Zadnji dan v mesecu februar- Komunističnih revolucij $e ne bo kmalu konec slovenska Slovenski X l)otrebovala tudi ^ upn°st v Torontu. ,0lp ie odprt vsem Slovencem, s* akor koli iskreno želijo pri-s^6Vati k slovenski stvari, ali pa n ° iščejo v njem košček prist-^ ^°m°vine. Pod domovo stre-Jii novih, ne starih ne najno-lsih naseljencev, pač pa smo j. 1 sarn° Slovenci, ki krščansko živ ^m° *n tako tudi skušamo l L Dom je prevelik in pre-Seft Pojem, da bi ga mogla ob-vC;sam° ena generacija. Tudi ovenskem domu naj si po-iihK r°^e slovenski rodovi, ki v . ° krasila različnost, a bodo y1 Pojemali hrano iz iste kore-l e’ iz slovenstva. Slovenska .^Seda naj odmeva od teh sten Pesem iz slovenskih grl naj Palajuje te prostore, živi 0Venski dom naj bo šola ]lenia> ki bo zbirala mladino, jja eri bodo starejši odgovarjali Val*1--8 vPrašanja> jo razume-. in j° varovali pred pogubo, gj 1° nudi veliki svet brez doma. Šil°Vvenski dom, svetna opora na-2uPnij in cerkva; tudi v do-Ve» niora svetiti luč, ki je odsev spr*16 .^U^‘ Slovenski dom, na-nik in konkurent nikomur, ^Jateijski sosed pa vsem. Slo-Vq^s ' dom, dom svobode, pr ne misli in svobodnega raz-V ianja, ki hrani zdravilo za ^ravl dom nikdar ne jjj, Vala> nikdar ne seka ran, ni „i ,ar nartvašnica; če to dela, bla'°m' ^°m druži, celi ali vsaj Cei^ k°lečine, daje življenje; še v i- !mrt jo v domu samo odhod ^vljenje. a bomo ustvarili ju je predaval ženam KŽL pri Mariji Pomagaj župnik, preč. g. Anton Vukšinič. Govoril je o vzgoji mladostnikov. V soboto zvečer in v nedeljo, 6. marca, popoldne je bil v cerkveni dvorani na Manning Ave. koncert pesmi, melodij in plesov. Koncert so pripravili: F o y s o v a harmonikarska šola pod vodstvom Matije Lebarja, mladinska zbora slovenske šole Marije Pomagaj in pa rajalna skupina slovenske šole istotam pod vodstvom Cirila Soršaka. Mladinska zbora sta pela slovenske in španske pesmi. Zborovodja je kaplan č. g. Anton Zrnec, C.M. o časih med vojno in revolucijo”. Ker bo za jasnost pojmov sestanek velike važnosti, zato člani DSPB vabijo tudi druge rojake, da se sestanka u-deležijo. Odbor DSPB Potrebi tak dom, jn * --^uujemo veliko ljubezni prjrazumevanja in moramo biti botTaVljeni na darovanje: da Post° dvarovali čas, delo, sposob-z0v *’ zrtve. Eden izmed Jane-’‘Ne sto^elja kliče tudi nam: lj Q .sPrašujte se, kaj boste ime-doma, temveč, kaj boste 'U dali.’ dort) v 'J, 'Slovenskemu domu §o ?°r0ntu bo zagotovljeno dol-i^hje le, če bomo tudi mi Predla1 -,ta poziv P°koine§a dost d lka’ Odlomek iz slav-Vj §ovora ob blagoslovit- 29 4 °Venskega doma v Torontu, ' ]an' 1966.) novice botnoadSki škofie so odločili, da ca .° Pričenši z nedeljo, 6. mar-- e 0s> začeli moliti v doma- Poživljena društvena delavnost Odkar smo odprli Slov. narodni dom v Torontu, se je vsa društvena delavnost zelo povečala. Zadnjo nedeljo v februarju so se zbrali v Domu vsi, ki so denarnimi prispevki pripomogli k nakupu Doma. Odbor Doma je poročal o finančnem stanju, t. j. koliko je bilo do sedaj izdatkov in dohodkov in kakšni so bili viri teh dohodkov. V razgovoru o poročilih se je zlasti omenjalo, kako pritegniti še druge, da bi dom denarno podprli in tako zmanjšali breme plačevanja obresti. Dosedanji dohodki doma in denarni prispevki članov so dosedaj pokrili dobro tretjino vseh stroškov: nakup stavbe, predelava stavbe in nakup opreme. Člani so obljubili, da bodo šli na delo, da bo Slovenski dom v Torontu čim prej brez dolga. Naj na tem mestu samo omenim prireditve najbližje bodočnosti. Prvo nedeljo v aprilu pri pravlja STZ svoj telovadni nastop, t. zv. akademijo. Isto dru štvo bo imelo svoj majski ples 7. maja letos. Za 30. april pa se pripravlja “Društvo Slovencev Baraga”. Člani želijo pripraviti “večer slovenske ohceti”. Enkrat po Veliki noči bo tudi Društvo Slovenski dom imelo svoj pomladanski banket. Dve drugi organizaciji se pripravljata na občne zbore, ki bodo še pred poletno sezono. KRIŽEM PO DEŽELI Studebaker Co. of Canada Ltd. je objavila pretekli teden, da bo ustavila v svoji tovarni v Hamiltonu, Ont., produkcijo avtomobilov, ker ima z njo samo izgubo. Lani je vsega skupaj izdelala le 18,000 voz. Glavno tovarno za avtomobile je imela družba pred leti v South Bendu, Ind. Višek na tem polju je dosegla leta 1950, ko je izdelala in prodala 270,000 avtomobilov. Te je začela izdelovati že leta 1902, vozove pa je izdelovala vse od leta 1852. Kdo jc resnično za mir? Na to vprašanje je dokaj lah-