Poštnina oiafana v ootovini leto LVII. y UubHani. v nedeFo. dne 24 marca 1929
St. 70
St. 3 Oln
Naročnina
Dnevna ilaja
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nede-Hka izdata ceiole no vJugo-slavlll 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I sloip. pelli-vrsta mali oglasi po 130 in 2 D.veCfl oglasi nad 45 mm viilne po Din 2-50, veliki po 3 in 4 Din, v uredniftkem delu vrstica po 10 Din o Pri veeiem □ naroČim popust Izide ob 4 zjuiraj razen pondellke ln dneva do Drazniku
uredništvo /e l KopUorievi ultcl Si. 6 11J Rokopisi se ne vrača/o, nelranhlrana pisma se ne sprelemal o * L rejništvo telefon St. 20S0. uoravnlStva St. 232S
Preiskava o atentatu
Zasliševanja bivših politikov - Številne aretacije omladincev - 200.000 Din
nagrade za izsleditev morilcev
Ljubljana, 23. marca 1929.
.2e doslej smo imeli v naši državi par slučajev, da so fanatiki segli po orožju, vendar pa je to bilo v dobi, ko so bile strankarske strasti do skrajnosti napete. Spominjamo samo na umor državnika Draškoviča 1. 1921 v Delnicah na Hrvaškem. Dasiravno je bil atentator takrat prijet in obsojen, vendar so njegovi glavni pomagači še danes na varnem, dočim intelektualni začetniki tega groznega dejanja niso bili odkriti, kljub gotovim indi-cijam, ki so bile od strani najuglednejših srbskih publicistov objavljene.
V še bolj zastrupljenem ozračju je bil izvršen lani avgusta meseca v Zagrebu atentat na časnikarja Ristoviča. Tudi ta atentat je bil plod hujskanja gotovih političnih krogov, ki se niso strašili dan po zločinu izdati proglas, v katerem niti z besedico niso obsodili takc?a načina borbe.
Sinoči pa je zopet v Zagrebu padel, zahrbtno ustreljen od doslej še neznanih zločincev eden najuglednejših jugoslovanskih časnikarjev Toni Šlegel. To je že drugi časnikar, že drugi glasnik javnega mneja, ki je padel v Zagrebu. Kakor vse' kaže, je bil tudi ta umor pripravljen od klike temnih elementov.
Nam menda ni treba še posebej nagla-šati, da tudi ta najnovejši zločin brez vsakega pridržka obsojamo. Naše načelno in brezkompromisno stališče je vedno bilo in je, da je vsak atentat navaden zločin, ki v javni borbi ne sme nikdar igrati uloge nekakega idealističnega orodja.
Kar pa je pri najnovejšem atentatu značilno, je to, da je izvršen v času, ko jc vse jugoslovansko ljudstvo zbrano v eni misli, v enem stremljenju, da svojo domačijo v miru in redu povzdigne do čim večjega blagostanja in dobrobiti.
Širom države se je vsepovsod čutil nov duh; duh pomirljivosti, bratstva in sloge, dnh ljubezni do naše skupne domovine in resnega, stvarnega dela za njo.
Pokojni Šlegel je bil eden onih javnih delavcev, ki je pod najtežjimi pogoji in tudi v dobi najhujšega terorja dosledno in možato zagovarjal tako stanje. In tudi poslednje besede, ki jih je napisal, so bile prežete te ljubezni do naše domovine. Neposredno pred svojo i smrtjo je v tiskarni oddal uvodnik, v katerem se bavi s programom vlade in piše v njem med drugim:
»To je program dela v pravem smislu, razdeljen po resorih, ves usmerjen k enemu cilju: saniranje in ureditev narodnega življenja v naši državi. V tem programu ni dema-goških fraz, ni sledu kakemu iskanju popularnosti. To tudi ni potrebno »v tem resnem času«, ko smo po desetletnem tavanju in blodnjah končno le prišli do spoznanja, da moramo predvsem in nad vsem prenehati z besedičenjem in pričeti z delom. Z resnim, sistematičnim delom in zvelikim ciljem svojega političnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega narodnega preporoda pred očmi ... Ko bo vladni program izvršen, se bomo s tem mnogo približali cilju, radi katerega je 6. januar postal zgodovinski datum. Ta cilj je, po besedah kralja, »ona državna ureditev, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom«. Zato je ob-javitev vladnega programa s seje ministrskega sveta pod predsedništvom Nj. Vel. kralja krepak korak na potu k temu cilju.«
Skoraj pa izgleda, kakor da nekaterim ta mir in resno delo za konsolidacijo ni čisto po volji in da jim je bil na poti vsak, ki je bil borec za nove težnje. Toni Šlegel pa je bil odličen borec in, kakor pravijo tudi nevaren ...
Nočemo slediti tem težkim mislim, ker nočemo verjeti, da bi bili takšni zaslepljenci mogoči, ki bi hoteli ovirati naš normalen razvoj k lepši bodočnosti. Prezdrav jc naš narod, da bi take obupance trpel in zato upamo, da bo tudi preiskava dokazala, da ni padel i Toni Šlegel kot žrtev čisto političnih špekulantov in bankrotarjev.
Naj pa bo že rezultat kakršenkoli, eno je jasno že danes in z vso jasnostjo, da je namreč skrajni čas, da pričnemo vsi brez izjeme delovati za moralni preporod naroda in zlasti velikih mest, ki jih jc obenem z velflcomestnini sijajem objel tudi velikomesten pohlep po na-
sladi in uživanju. In v tem jc tudi glavni, čeprav čisto indirektni vzrok, da je padel odlični časnikar — Tone Šlegel.
Ali bo že javnost spoznala nevarnost, ki
ji preti od propadanja morale?
*
V zvezi z zločinom je zagrebško policijsko ravnateljstvo popoldne izdalo ta-le komunike:
»Snoči je bil izza zasede ubit na Pri-lazu pred hišo št. 84 v trenutku ko je stopil v hišo, predsednik Jugoštompe Toni Šlegel, Ta odvratni zločin je izzval pri vseh kregih meščanstva največje egorčenje in žalost radi prerane smrti delavca, ker taki znsebni umori mečejo žarko luč na naš beli Zagreb, o katerem se bo v sve.u razširilo popolnoma napačno naziranje. Radi tega je v interesu ugleda našega mesta, ki se ponaša s tradicijo, ki so tuji taki potuhnjeni napadi, da se ta težki zločin čimpreje razkrije in da pridejo krivci v roke pravice. Vse meščanstvo se poziva, da gre oblastem na roko pri iskanju zločinca. To bo storlo najlažje, ako vse podatke in dejstva, ki jih je zvedelo čim hitreje sporoči policijskemu ravnateljstvu. Obenem se meščanstvu sporoča, da se listi, ki bi oblastem mogel dati podatke, na podlagi katerih bi se mogel najti krivec, nagradi z 200 tisoč dinarji.«
Zagreb, 23. marca. (Tel. »Slov..) Na pokopališču se je popoldne raztelesilo Šleglovo truplo. V komisiji so bili dr. Jurak, dr. Čepu: lič, državni pravdnik Žilič iu namestnik Ru-žic, od Stola Sedmorice Puškaš. Pri ra-tele-senju se je dognalo, da je krogla vstopila na hrbtu pod desno lopatico. Izstopila je v četrtem levem rebru. Prebila je veliko žilo, pljučno arterijo in aorto. Smrt je nastopila vsled krvavenja, kar je povzročilo otrpnjenje srca.
Zagreb, 23. marca. (Tel. »Slov.«) V zvezi s Šleglovim umorom je zagrebška policija zaslišala vse vodite'je strank bivše KDK Med drugim so bili zaslišani dr. Ivan Perner, dr. Ante Trumbič, dr. Vladimir Maček. Svetozar Pribičevič, Stjepan Košutič, dr. Juraj Krnje-vič, Večeslav Vilaer, Ivan Peršič in dr. Milan Budak.
Zagreb, 23. marca (Tel. »Slov.«) Smrt Tonija Šlegla je izzvala v vseh zagrebških krogih in tisku zelo globok vtis. Vse časopisje posveča obširne članke dogodku. V člankih se bavi s Šleglovim udejstvovanjem, kolikor se nanaša na njegova politična dela. V glavnih linijah očrtavajo njegov pomen v hrvatski politiki v zadnjem času.
»Hrvat« naglaša, da je bil Šlegel v politični borbi hiter Razen tega da jc često zagovarjal silo v javnem življenju.
Sicer se v vrstah zagrebškega meščanstva naglaša, da je razlog tega atentata zaseben in de nima nobenega političnega ozadja, čeprav se po dosedanjih preiskavah ne more izreči nobena apodiktična trditev. Preiskavo vodi vse osebje zagrebškega ravnateljstva. Da bi bila učinkovitejša, je razpisana nagrada 200.000 Din, kdor najde morilca. Kolikor smo poučeni, ni dosedaj preiskava imela nobenega uspeha. Zatrjuje sc, da so bile zaslišane ugodne politične osebnosti Tin funkcionarji bivših strank, v prvi vrsti bivše KDK. Policija no daje nobenih izjav časrikrrjem. V tej zvezi je aretirala 15 do 20 oseb. Preiskava se nadaljuje, ker se pri aretirancih niso našli nobeni razlogi za dovolj jako osumljenje.
»Obzor« prinaša na uvodnem mestu pokojnikovo sliko in topel članek, v katerem pravi, da je skoro izključeno, da bi bil atentat političnega značaja. Pokojnik se v zadnjem času ni nikomur zameril v taki meri, da bi se moglo misliti na političen zločin.
Zagreb, 23. marca. (Tel. Slov.«) Novosti« prinašajo sliko predsednika Jugoštam-pe z velikim člankom o njegovem delu. Naštevajo njegovo aktivnost pri ustanavljanju časopisnih in tiskarn iških koncemov ter se bavi jo z. njegovim javnim delovanjem, ler pišejo:
>Ko se mu je posrečilo, da je uredil razmere v podjetju, se je popolnoma posvetil politični akciji. Že preje se je bil ločil od demokratov. Približal se je Radiču, da bi ga pri-vedel nn polje pozitivnega in graditvenega
dela. Pokojni Stjepan Radič ga je zelo cenil. Šlegel spada med ustanovitelje HSS. Razloge, ki jih je navajal, so bili prepričevalni in močni. Ko se je zastopstvo HSS v resnici pojavilo v Belgradu, se je politični položaj sam po sebi spremenil in nastala je možnost, da nastopi doba graditvenega dela. Možnost se je nudila, toda elementi, ki bi imeli delati — so bili vsi brez izjeme preveč razdiralni. Kaj se je zgodilo namesto graditvenega dela, vemo. Padale 20 vlade, kriza je sledila krizi, strankarske kombinacije so se menjavale s strankarskem kombinacijami. Ničesar se ni izvršilo, kar bi imelo trajno vrednost.
Potem je prišla junijska katastrofa, šlegel je bil prej oster v kritiki strank in njihovih nesposobnosti. Sedaj je postal še ostrejši. Znani so njegovi članki iz te dobe. Bolj, kakor prej, je nastopal za popolno preuredi .ev države in za to, da se postavi državno življenje na popolnoma nov temelj za ureditev srbsko-brvalskega vprašanja.
Strankarski režimi so pokazali, da so nesposobni, da bi rešili državni problem. Stran-karslvo, slabo gospodarstvo in pokvarjeno i uradništvo ki eo zastrupljevali javno življenje, j krvavo obračunavanje, vse to je bilo dokaz, ; da ie treba iskati nova peta za ureditev države in ureditev srbsko-hrvatskega vprašanja. Izvens'rankarska vlada, intervencija krone, ! strokovnjaška vlada, vse to je bilo potrebno, da se nadomesti strankarska vlada...
Januarski preokret z mogočno gesto in iniciativo krone je on pozdravil, ne kot sisti-ranje ustave in svobode, ampak kot ustanovljeno možnost, da se dosežejo vsi tisti cilji, za katere se je tako živo boril lako prvi dan po <3. januarju kakor tudi zadnji dan svojega življenja. Na tej poti, ki pomenja prehod v novo dobo, ga je ubila zločinska roka. Z njim je izginil človek velike politične vzgoje, jasnih I in zdravih političnih nazorov, ostre logike in i finega duha v presojanju ljudi in razmer. Zguba je nenadomestljiva za naše politično življenje.
Fino, aristokratsko vzgojen si je pridobival v zasebnem življenju vse tako, kakor tudi v javnem. Ravno v teh njegovih uspehih liči njegova logika. Mnogo imeti, pa izgubiti, iz nič doesči mnogo in poslati na ta način či-nitelj v javnem in političnem'življenju: vse to prebaviti je težko tistim, ki vsega tega nimajo, ki so zli po instinktu, ničevi po rezultati) in nemorali v svojem delovanju. Ti so čutili potrebo, ustreliti pokojnega Šlegla.«
Sožalje časnikarjev
Zagreb, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Radi nagle smrti podpredsednika JNU Toni Šlegla je zagrebški odsek JNU izrazil žalost, ki preveva časnikarje ob izgubi enega izmed svojih ustanoviteljev, bivšega predsednika iu sedanjega podpredsednika JNU. — Sklenilo se je, Šleglovi rodbini izraziti sožalje. Zagrebški cdsek JNU bo položil venec na oder. Članstvo se bo jutri ob 11 udeležilo pogreba.
Odkup vicinalnih železnic
Belgrad, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Železniška uprava je že pred leti sestavila dva odbora, cd katerih je imel prvi nalogo, da prouči vprašanje tako zvanih vicinalnih železnic, ki naj se odkupijo oziroma podržavijo, drugi pa, da vodi pogajanja z družbami, ki no lastnice teh lokalnih železnic. Ta odbor je seda.i ministrstvo razrešilo poslov in pričakuje se imenovanje novega. Nekaj članov lega starega odbora je imelo informativen seslanek s prometnim ministrom. 0 višini odkupnine gredo glasovi, da bi znašala 400 do 500 milijonov za 1000 km proge'. Češkoslovaška in Romunija sta že davno take proge odkupile. Proge, ki naj se odkupijo, so že določene. Pogajanja so že v teku. Lokalne proge Kranj— Tržič, Ljubljana—Vrhnika, Slovenska Bistrica—Slovenska Bistrica-mesto ne pridejo pri leni v poštev.
Pravilnik o stanovanjih je končan v prometnem ministrstvu, in sicer v smislu vlade.
da naj se vse pogodbe, s katerimi so vezana državna stanovanja, podvržejo. ponovni kritiki.
Uprava /e vKopiiur/cvi ui.si.o ^ Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.OSO tn tO.349 xa lnaeiate.SaraleioSl.7SU3. Zagreb Si. 39.01), Prana In Dima' St. 24.797
Jubilej „Pravnika"
Če kdo, potem sme društvo »Pravnik s ponosom praznovati svoj jubilej in z zadoščenjem pogledati na svojo zgodovino. Zakaj uspeh za uspehom, vsak pa priborjen s težkim bojem in veliko požrtvovalnostjo, to je zgodovina »Pravnika .
S prav posebnim ponosom pa smejo pogledati nazaj na svoje delo' oni posamezniki, ki so bili duša vsega društvenega dela in ki so prav za prav nosili vso pezo boja. Ti veterani boja za pravice slovenskega jezika so naš ponos in njihov pogled nazaj je eno samo neskaljeno zadoščenje.
Ko se globoko zavedamo vseli velikih zaslug društva »Pravnik«, pa si vendarle želimo, dn bi društvo samo praznovalo svoj lepi jubilej le s pogledom, uprtim v bodočnost. Kajti veliko in dosti dela je /,e dovršenega, a ni se dovršeno vse. In prav v sedanji dobi čutimo vsi to najživeje.
Dobila je vse svoje pravice slovenščina, veselo in krepko se razvija znanstveno življenje na naši univerzi, vedno bogatejša je naša znanstvena literatura in je tudi ua obzorju, da govorimo z zaslužnim predsednikom društva, slovenska akademija. Ali ko vse te uspehe dosegamo, pa ugaša druga stvar, ki je kvas vsega napredka. Čim bolj napredujemo kot celota, tem bolj ugaša idealizem v posameznikih. Čim več stvari smo si pridobili, toni manjša postaja požrtvovalnost posameznikov. V tem pa je velika nevarnost, da od današnjih jubilantov priborjenih pridobitev ne bomo znali varovati in da bo mesto veselega življenja v dnevih bojev in pomanjkanja, nastopilo mrtvilo v dnevih nabranih zakladov.
Narod pa nikdar ne sme poznati mrtvila, ker drugače 11111 je usojeno propadanje. In zalo je danes pred nami ona visoka naloga, da prebudi v naslednikih ustanoviteljev »Pravnika oni idealizem, ki je dal njim silo, da so v najtežjih prilikah dosegli uspehe. Zato bodi pogled zaslužnega »Pravnika« uprt v bodočnost, da nam vzgoji naraščaj, ki bo vreden njegovih ustanoviteljev.
Pa še druga naloga vstaja pred nami. Vse podedovane pridobitve je treba poglobiti in vedno znova in znova priganjati, da bo njih kvaliteta čim najboljša. Če je bil že preje na glasu slovenski pravnik po svojem znanju, svoji vestnosti in svoji požrtvovalnosti, mora postati še bolj sedaj, ko ima 11:1 razpolago vse pripomočke.
To pa je potrebno tem bolj, ker so vojni časi vsekali javni morali tako globoke rane, ki še danes niso izlečene. Med zdravnike javne morale spada pa tudi v odlični meri pravnik iu danes je morda baš ta naloga pravnika najvažnejša. Trdno in neomajno vero, kakor nekdaj, mora imeti slovensko ljudstvo v pravico in potem ni nevarnosti, da ne bi šlo njegovo življenje po oni ravni poti navzgor, kakor je šlo skozi 40 let po zaslugi »Pravnika«.
Zato hodi danes uprt pogled v lepo preteklost samo zato, da bo prihodnost še lepša, dn bo tudi 10 letni jubilej »Pravnika« samo začetek še bolj ponosnih dni. Na zunaj morda to novo delo ne bo delo tistega sijaja, ko prejšnje, a zato bo zajelo tem bolj globoko iu bo imelo tudi trajne posledice.
Življenje naroda ne pozna nobenih odmorov in nobenega mirovanja. Vedno so narodne sile žive, vedno se ustvarjajo nova dela in dejanja. Zato je za nas tudi globoko zaslužni jubilej »Pravnika samo prilika, ki kliče k novemu delu, da bi bilo čini več takšnih ljudi, kakor so in kakor so bili oni, ki so skrbeli za sijaj »Pravnikovega« jubileja.
Velik je ta sijaj iu vsi Slovenci se z vesoljem spominjamo tega pomembnega dne. Z največjim zadoščenjem pa vsi idealisti. Kajti vse delo Pravnika- je živ dokaz neizmerne moči, ki izhaja iz idealizma in nesebične požrtvovalnosti. Ni ovire, ni zapreke, ki je ne bi idealizem premagal. Ko izgleda vse brezupno, ustvarja čudeže, ko vse obupuje, zmaguje idealist in dosega stvari, ki so se zdele še pred kratkim nedosegljive. Da bi priborili slovenskemu jeziku vsaj skromni prostorček v uradnem prostoru, so ustanovili pred 40. leti slovenski pravniki svoje društvo, danes pa zborujejo v slavnostni dvornni slovenskega vseučilišča. V komaj eni generaciji tak napredek!
V znaku hvaležnosti se spominjajo Slovenci Pravnikovega« jubileja, a tudi z zavestjo dolžnosti, da mora vse nas prevevati oni idealizem, ona požrtvovalnost in ona volja do dela, kukor je odlikovala vse de! a ver Pravnika«.
Slavnostna seja „Pravnika"
V	slovesno okrašeni glavni dvorani na magistratu se je vršila snoči ob 0 s\ečana proslava 40-letnice društva »Pra.nik«. Dvorana z galerijo vred je bila premajhna, da bi mogla sprejeti vse številne jurisie, ki so prihiteli, da proslave jubilej svojega društva.
Med prisotnimi smo opazili mnogo odličnili gostov, znanih javnih delavcev ter odličnih repre-zcntantov oblasti ter korporacij. Slovesnosti so sc udeležili tudi zastopniki raznih drugih društev, ki so prišli čestitat »Pravniku«.
Predsedniško inesto je zavzel društveni predsednik dr. Majaron, mesta poleg njega društveni odborniki, mesta v prvi vrsti zastopniki javnih oblasti. Za tri najstarejše člane društva so bili pripravljeni častni sedeži.
Slavnostno zborovanje je otvoril predsednik dr. Majaron s tem-le govorom:
Culim se dvakrat srečnega, da morem pozdraviti ta sijajni zbor društvenikov iu prijateljev v spomin 40-letnice našega društva »Pravnika«.
V	isti posvetovalnici, če tudi malo skromnejši, je bilo, da se nas je pred 40 leti zbrala skupina slovenskih pravnikov, mlajših in starejših, da smo udarili zakoniti temelj prepotrebnemu združenju I domačih pravnikov, z zares narodnimi in kulturnimi cilji. Mnogobrojna ni bila la družba in ni mogla računati na protekcijo od zgoraj. Zavedala pa se je, da ima nujne dolžnosti napram svojemu poklicu in narodu in'da jo čaka mnogo in visokih nalog. Navdušenje je vladalo med nami in s tem smo šli na delo.
Ce ta skromni začetni položaj primerjamo s (em, kar smo doživeli z društvom preteklih 40 let, se moramo od srca veseliti uspeha. Le eno naj jjoudarjam.
Narod je imel dotlej nedostatno obrambo svojega jezika, ki se je v uradih zapostavljal, češ, da niti ni sjx>soben za višjo uradno rabo. Društvo »Pravnik« ni samo z rednim strokovnim slovstvom dokazalo sposobnost jezika za slovensko uradova-nje, marveč še za najvišje znanstvene svrhe. Do katere (»polnosti, to kaže nauk na slovenski univerzi in vsestransko znanstveno delovanje naše juridične fakultete.
Društvo »Pravnik« je bilo obrambeno in borbeno društvo v najboljšem pomenu besede. Zaslužilo je simpatije, katere uživa, kakor očituje udeežba na današnjem zboru in že znano javno mnenje.
V	imenu odbora mi je čast zahvaliti se za te simpatije, ki bodo spodbuda za nadaljnje uspešno delo. „
Predsednikov namestnik dv. sv. Bezek ie nato pozdravil prisotnega zastopnika velikega župana dr. Andrejko, dalie divizijskega generala Nediča, mestneca župana dr. Puca, rektorja univerze dr. Milana" Vidmara ter zastopnika zagrebškega pravniškega društva dr. Politea.
Slavnostni govor dr. Novaka.
Nato je imel dr. Fran Ncvak, ljubljanski odvetnik, velik slavnostni govor ob priliki štirideset-letnice društva »Pravnika«. Iz njegovega govora priobčujemo radi pomanjkanja prostora ie izvleček:
Ob priliki današnjega slavja 40'etnice društva »Pravnik« je izšla slavnostna številka »Slovenski Pravnik«, v katerem je izčrpno podana zgodovina in razvoj društva v njegovi 40 letni dobi. Ob listanju zaniinr.ega gradiva, nabranega v tej slavnostni številki, me kot pravnika Slovenca navdaja ponos j na sijajne uspehe, ki iih je društvo Pravnik z ne- , umornim in trudapolriim delom doseglo. Navdaja I nas pa tudi opravičen ponos na idealne borce, | laKO zaslužne za razvoj, za narodne m kulturne . pravice slovenskega naroda.
Zemlja je bila skoro pusta in prazna, ko so | idejni predniki in za njimi ustanovitelji društva »Pravnik« začeli orati ledino na slovenskem jezikoslovnem pravniškem jx)lju. Bili so to možje pro-žeti globoke ljubezni do svojega naroda, nesebični delavci za splošen in narodov bagor. Bili so, danes lahko to rečemo, predhodniki in znanilci nove svetle dobe današnje ujedinjene naše države, v kateri imamo svoje lastno vseučilišče. V onih najkritič-nejših časih pred jjostankom in ob ustanovitvi in razvoju društva »Pravnik« vidimo v ospredju sicer morda maloštevilne, a tem iačje in izrazitejše osebnosti, ki so čutile v sebi nujno potrebo in moralno dolžnost zastaviti svoje sile za cilje in smernice »Pravnika«, za kulturno in narodno osamosvojitev slovenskega naroda.
Neprecenljiva zasluga »Pravnika« je bila ustvarjenje slovenske pravne terminologije. Slovenščina ni bil sodnopravni jezik. Nasprotniki so imeli izgovor, da slovenski jezik ni sposoben za uradovanje. Društvo »Pravnik« je, zavedajoč se resnosti jjcložaia, začeo ustvarjati slovenski sodni jezik oziroma izglajati dotedanje izrazoslovje. — Urednik lista ni bil samo jurist, marveč v glavnem lingvist. Roko v roki z izobrazovanjem jezika pa so naši predniki z vso energijo zahtevali od sodišč in drugih oblasti, da uporabljajo v svojem uiado-vanju slovenski jezik. Seveda ni šlo to brez žrtev. Sodniki Slovenci, ki jim je bila zemlja slovenska sveta in ki so se borili za pravice jezika, so bili preganjani, prišli so v disciplinarne preiskave, trpeli so osebne in materijelne žrtve. Stranke in njih zastopniki odvetn>ki in notarji, ki so vztrajali na svoji pravični zahtevi do rabe slovenskega jezika, so trpeli direktno in indirektno škodo. Bili so deležni mesto pravice, ki so jo iskali, krivice Pa zaman so bili napori oholih naših narodnih nasprotnikov. Niso pa bile zaman žrive, ki so jih borci za nacijonalne pravice doprinašali. Ti borci so se zbirali okrog društva »Pravnik« in njegovega glasila; »Slovenski pravnik« nam je bil zaščitn' pala-dij, učitelj in prapor. Ugled lista je bil od dne do dne večji ne samo v naših ožjih slovenskih mejah. Končno so morale priznali tudi sodne 7n druge ofasti praviee slovenskega jezika, seveda šele jx> dolgotrajnem a vztrajnem boju celokupnc slovenske javnosti.
Svojo državo imamo sedaj in svoje vseučilišče. Stavijo se nam s tem novi cilji, za katere se moramo boriti. Pred seboj vidimo težko a hvaležno no nalogo, vredno naših najx>rov: notranjo ureditev in izpopolnitev naše mlade države, ki ji je zgodovina odločila tako važno mesto v družini narodov, razvoj in izjx>polnitev našega vseučilišča in drugih kulturnih institucij. To so in to morajo biti sedaj naši cilji.
Dosti onih idealnih borcev v preteklosti za cilie Pravnikove [»kriva hladna zemlja, kjer sni-vajo svoj večni sen. Čast in hvaležen spomin njihovim manom! Nadvse razveseljivo dejstvo f>a je, da vidimo v svoji -eredi še vedno čilega, trajno aktivnega, dolgoletnega predsednika, neumornega bo-rilelia za cilje »Pravnika«, časlifega gospoda dr. Danilo Maiarcna. (Velike ovacije vse dvorane.) Mož vajen tihega dety v skromnem zatišju odklanja
maX* Aun^IIo !n »noriifoe^ai-tio InHi er^tii rwv_
OIVVI 1IBOV. VTHVIJV ««• Mmu-ivv/,w«..jv	"»»■'«« K"
treba nam je izraziti mu (udi pri današnji priliki svoio udar.ostno zahvalo. Hvala in pri ti * nje pa tudi vsem mnopoiiiojnim drugim starejšim in mlajšim sodelovalcem.
General Sarrail - umrl
Pariz, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Za maršalom Fochom je danes po kratki bolezni umrl še drugi veliki francoski vojskovodja general
Sarrail, poveljnik francoske orientske armade. »
Z generalom Sarrailom je zopet umrl
eden največjih prijateljev našega naroda, mož, ki ima največ zaslug za osvoboditev podjam-Ijcne Srbije.
Bil je rojen 1856, v Carcassou in se, že v mladosti posvetil vojaški karijeri. Neposredno med vojno je postal general in vodil na raznih frontah zmagovite zavezniške čete. Največ zaslug pa si je priboril za organizacijo solunske fronte, kjer je bil poveljnik vseh zavezniških trup. Po vojni je postal komandant francoskih čet v Siriji, kjer je ostal do 1925. Od takrat pa je živel v miru,
Vprašanje uradniških redukcij
Redakcije se izvrše z novim proračunom - Najobsežnejše bodo v prosvei. ministrstva - Vsak uradnik bo imel sistematizirano mesto
Belgrad, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Ena izmed glavnih nalog sedanje -lade je bila ureditev uradniškega vprašanja. Posamezna ministrstva so takoj po 6. januarju izdala podrobna navodila, kako naj se vrši izbir u uradništva. Večina ministrstev je do sestave proračuna pretresala stalež svojega uradništva in ga deloma reducirala. Vendar se bo taka razporeditev uradniškega kadra izvršila, ko stopi dne 1. aprila novi proračun v veljavo.
Način, kako se bo razporedi.ev izvršila je rrzličen. Vsi proračuni so se ses'.avili pod parolo, da je treba zmanjšati osebne izdatke na najpotrebnejšo mero. Pošlno ministrstvo si je pomagalo na ta način, da je 2C0 državnih pošt pretvorilo v pogodbene in s tem izdatno
znižalo osebne izdatke. V nekaterih ministrstvih se bo izvršila redukcija po 1. aprilu. Precej obsežna bo v prosvetnem ministrstvu.
Pravosodno ministrstvo je uredilo vse potrebno, da bo po 1. aprilu stalež podrejenega uradništva odgovarjal proračunski možnosti. Slične priprave vrše tudi druga ministrstva. Vprašnje uradniškega kadra bi se izkristaliziralo tako, da bi imel vsak uradnik sistemi-zirano mesto. To mesto pa bi bilo za državno upravo v resnici potrebno.
Namestitve, premestitve in vpokejitve, ki so bile v mnogih ministrstvih us'avljri'\ se bodo takoj po 1. aprilu izvrševale v večjem številu.
Mussolinijev proglas
Rim, 22. marca. (Tel. »Slov.«) Ob priliki desetletnice ustanovitve italijanskih fašijev je izdal Mussolini poslanico, v kateri pravi: Pred desetimi leti se je zbrala v Milanu peščica mož, ki so takratnemu režimu napovedali vojno, ker je ponižal domovino. V periodi krvavih bojev in nepozabnih žrtev je bil takratni režim strmoglavljen. Fašistična revolucija je triumfirala na vsej črti in se pripravljala na to, da reši svojo največjo zgodovinsko nalogo,
da zagotovi italijanskemu narodu edinstvo, oblast in blagostanje. S polno zavestjo so se plebiscitne volitve dolčile na obletnico onega slavnega dne. Fašizem ne namerava nabirati glasove s prilizovanjem in z obljubami, vsakdo^ mora dati glas ideji fašistične države. Za vsakim glasom hoče videti fašizem zvestobo, ki je pripravljena služiti, in orožje, ki je pripravljeno boriti se.
O plačevanju vojne odškodnine
Pariz, 23 marca. (Tel. »Slov.«) Listi raz-motrivajo dosedanji potek razprav na konferenci strokovnjakov in pravijo: Nemčija je s svojo pripravljenostjo, pokriti medzavezniške dolgove, dala Združenim državam popolno zadoščenje upajoč, da bodo potem Združene dr-žane s svoje strani podpirale nemško stvar pri zaveznikih. Sramotno je videti, da mora Nemčija ravno Franciji, Belgiji in malim državam, ki na konfcrenci niso zastepane, poravnati njihovo vojno škodo. Če bi se posrečil manever, res razbiti enotno fronto zaveznikov, in če bi Amerika pustila Francijo proti Nemčiji samo, bi se moralo o uspehu konference strokovnjakov dvomiti in ne bi ostalo nič
drugega, kakor se zopet umakniti na Dawe-
sov načrt.
London, 23. marca. (Tel. »Slov «) »Daily Telegraph« poroča, da se je v razgovor'^ ameriškega delegata Owen Younga z voditelji ostalih delegacij razprav^alo o dveh načrtih .za izpremembo Dawesovih anuitet. Prvi, francoski načrt govori o razdelitvi letnih obrokov na dva dela, katerih eden bi bil trden, drugi pa izpremenljiv in transfer zaščiten. Ta načrt se v Angliji, Italiji in Ameriki zelo kritizira, tudi Nemčija ga ne podpira, in bi torej padel. Drugi načrt pa predvideva trdno anuiteto 87.5 milijonov funtov, s čimer bi se Da-vvesove anuitete zmanjšale za 37.5 milijonov funtov.
Komunistični nemiri
na Kitajskem
London, 23. marca. (Tel. ■» Slov.«) Kakor poroča »Exchange Telegraph« iz Washingto-na, je prejel zunanji urad od konzulata v Šan-ghaju vest, da'so na jugu province Kjangsi izbruhnili komunistični nemiri. »Chicago Tribune« piše, da so v Nankingu radi preteče nevarnosti državljanske vojne zbrale velesile sedem vojnih ladij. V Pekingu in drugih krajih je bilo aretiranih mnogo ljudi. Čangkajšek je izjavil v manifestu, da bi bilo napačno, sklepati kompromise z vstaškimi provincami. Avtoriteta Nankinga mora ostati nedotaknjena.
Dunaj, 23. marca. (Tel. : Slov.«) Danes sta bili na Dunaju dve prvenstveni tekmi: Wacker—Slovan 6 : 1 (2 : 3) Floridsdorf—Brigitenau 3 : 1 (1 : 1)
Uspeh francoske vlade
Pariz, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Vlada je imela nocoj v sporu za davčno reformo uspeh. Davčne olajšave, ki jih je zahtevala finančna komisija za naknadni proračun, so bile v poslanski zbornici odklonjene s 326 glasovi proti 265 glasovom, ker je vlada zahtevala zaupnico.
Drobne vesti
Pariz, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Romunski piinc Karel se je včeraj z avtomobilom z Riviere pripeljal v Saint Briac v Bretagni na obisk svoje matere, kraljice-vdove Marije, s katero se je poravnal. Ta sprava pa je, kakor piše »Havas« samo osebna in nima nobenega političnega pomena.
Milan, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Kljub hudi zimi je zgraditev pristanišča v Draču že tako napredovala, ^a manjše ladje paroplovne proge »Adria« že laliko pristajajo ob nasipu.
Mi, sodobniki in nasledniki naši ne bi bih vredni današnjih uspehov in sadov, ako ne bi pokazali svoje hvaležnosti zaslužnim bivšim in sedanjim borrem. zbranim okoli društva »Pravnik«. Hvaležnost svojo pa pol<ažem"o s tem, da sledimo njihovi jjoti. In tu izzveni moj apel v prvi vrsti na novo generacijo, na nVadino.
Vsakdo mora čutiti v sebi moralno dolžnost, posvetiti pozornost splošnim interesom, žrtvovati mora del svojih duševnih sil in moči. svojih mate-rijelnih sredstev, s čemur je pač narava in usoda posameznika otdarovala za blagor skupnosti društva, države in človeštva.
To naj bo confiteor, tudi to naj bo religija mladine.
V tem smislu, častita gosjioda, ostanimo fanatični in požrtvovalni bcrci za skupno lepo in blago, pravo in pravico, državo in č.oveštvo.
častni člani društva »Pravnik«.
Dvorni svetnik Bežek je nato sporočil, da je društvo »Pravnik« sklenilo izbrati svojim častnim članom tri odlične pravnike, ki so že od ustanovitve dalje društveni člani. To so podpredsednik stola sedntoricc v Zagrebu g. Ivan Okrctič. notar <r. Aleksander Hudcvernik in odvetnik g dr. Juro Hrašovec. čestitajoč jim jih je prosil, naj sprejmejo častne diplome drušlva. Prisotni so izročitev diplom pozdravili z burnim apavzom.
Pozdravni govori .
Mestni župan g. dr. Puc je čestital društvu Pravnik« k njegovi šliridescthmici v imenu mesta, v knlcrem je razvilo svoje tako plodonr^o delovanje. — V imeuu pravosodnega ministra dr
Srskiča. ki je bil zadržan, je v daljšem govoru čestital »Pravniku« in orisal njegove zasluge za slovensko sodno upravo predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Rcgina.
Vladni svetnik dr. Andfejka je čestital v imenu velikega župana. Naglašal je, da je dajala sodna uprava vzgled obči upravi v uvajanju slovenskega narodnega jezika, ki pa je šele s prevratom zavladal v vseh uradih obče uprave.
Dr. Politeo je v svoji čestitki, v imenu hrvatskih pravnikov, nanašal, da se morejo mali narodi uveljaviti le z idejnimi in etičnimi dobrinami. Društvo »Pravnik« je pri ustvarjanju teh dobrin mnogo pripomogfo slovenskemu narodu. Dalje je naglašal govornik, da je Slovenija dežela vzornega sodstva, vzorne administracije in idealne univerze. Končno je povdari! solidarnost med slovenskim in hrvatskim pravniškim društvom.
V imenu novih častnih članov se je zahvalil za počastitev g. dr. juro Hrašovec.
Prosv. šef. dr. Lončar je čestital »Pravniku« v iinetui »Sovenske Matice«, to je organizacije, ki jc skupno sodelovala dolga leta v isli črti s ^Pravnikom
Prečitani so bili še pismeni pozdravi raznih
cseliiosti i n korporacij. Pismeno sta društvu čestitala med drugim tudi l;:iezoškof dr A. B. Jeglič, ki je poslal hpo pismo ler mariborski veliki župan dr. Schaubacli.
Delo Vrhovnega
zakonodajnega sveta
Uclgrad, 23. marca. (Tel. rSlov.«) Spremembe in dopolnitve k davčnemu zakonu, ki Jih je vrhovni zakonodajni svet že predelal, se bodo objavile v »Službenih Novinah« čez par dni. VZS je napravil razne spremembe, posebno glede nagrad finančnim stražnikom, ki odkrijejo zlorabe oziroma davčno nemoralo. Preje so dobili polovico kazni, sedaj pa jim pripada le četrtina. Malerijalne odredbe je pustil VZS nespremenjene. O današnji seji VZS je izšel komunike, ki pravi:
»Današnja seja je trajala od 3 do 6.45. Z dnevnega reda se je odstavil zaikon o spremembah čl. 101 invalidskega zakona od 17. 12. 1925 po želji finančnega ministra, da bi mogel razpravi o tem prisostvovati njegov zastopnik. Obravnaval se je predlog o poslovnem redu v državnem svetu in upravnih sodiščih. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 3 popoldne. Dnevni red: Zakon o poslovnem redu v državnem svetu in spremembe čl. 101 invalidskega zakona.«
Razsodišča® pogodba
jTi V C ..
z Grc*$o
Atene, 23. marca. (Tel. »Slov.«) »Proja« poroča iz Pariza, da je grški zunanji minister Karapanos dokončal pogajanja o grško-jugo-slovanski prijateljski in razsodiščni pogodbi in da je dosegel popoln sporazum. Odstranjene so bile zadnje težkoče pri pogajanjih za raz-sodiščno pogodbo.
Grški zunanji minister Karapanos bo jutri opoldne prispel v Belgrad. Na kolodvoru ga bo sprejel minister Kumanudi s šefi oddelkov. Zvečer priredi zun. ministrstvo v jockey-klubu intimno večerjo na čast Karapanosu. Na večerji bo grška delegacija, minister dvora Jevtič, pomočnik zun. min. Bakotič, ravnatelj pol. odd. Pclivanovič, šef protokola dr. Hristič, tajnik dr. Subotič in Pavlovič. V pon-deljek bo grški poslanik Polihroniades priredil večerjo v grškem poslaništvu. V torek bo vlada priredila kosilo na čast Karapanosu. Med tem se bo sestavilo besedilo razsodiščne pogodbe.
Romunski proračun
Bukarešta, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Ravnokar dokončani državni proračun za leto 1929-30 je uravnotežen z zneskom 38.3 milijarde lejev, bistveno manj kakor lansko leto. Direktni davki so zmanjšani za 2.9, carinski dohodki pa 1.2 milijarde lejev, dočim so zemljiški davki in pristojbine zvišane.
Pred intervencijo Amerike?
Nevvyork, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Govori se, da so mehiški vstaši sedaj zasedli tudi mesto Durango in da predsednik Združenih držav Hoover proučuje možnost, da bi Združene države posegle v mehiški spor. Iz tega se lahko sklepa, da so vladne čete doživele neuspeh.
Belgrajske vesti
Belgrad, 23. marca.
V ministrstvu za agrarno reformo se vršijo priprave, da se to ministrstvo likvidira.
Armadni poveljniki Boža Tarzič, Krsta Smiljanič, Miian Milovanovič, Svetislav Ma-tič in Gjura Jokič so se sestali v Belgradu. Imeli so konferenco v vojnem ministrstvu in v vojnem svetu. Z vojnim ministrom generalom Hadžičem so obravnavali novi zakon o ustroju vojske. Armadni generali so končali delo. Danes so bili sprejeti v dvoru. Obenem jim je dvor priredil kosilo.
Na Fochov pogreb jc danes odpotovala v Pariz vojaška delegacija. V imenu naše države se bo pogreba udeležil tudi poslanik Spalajkovič.
Društvo jugoslovanskih inženerjev in ar* hitektov je poslalo vsem ministrstvom mnenje, kako naj bi se organiziralo gradbeno ministrstvo.
Promet s Splitom vipostavljen
Zagreb, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Železniško ravnateljstvo je sporočilo, da se z jutrišnjim dnem vzpostavi promet brzovlaka s Splitom. Vlak 1009 odhaja ob 7.18 iz Splita in pride v Zagreb 19.30. Vlak 1010 odhaja iz Zagreba ob 9 in pride v Split ob 20.48,
Zagrebške vesti
Zagreb, 23. marca. (Tel. »Slov.«) Občinski odbor je imel sejo, ua kateri je napravil važen sklep glede mosšne klavnice. Gradbeni stroški so proračunani lia 50.000.000 Din. Na vprašanju klavnice je sveječasno padel bivši župan Heinzel. Sedaj pa je občinski svet sklenil, da se klavnica zgradi v tistem obsegu, kakor se je zasnovala v zač:tku, ne i glede na višino gradbenih stroškov. Ta sklep ' je zelo važen, ker se s tem likvidira ena največjih afer v zagrebški občinski politiki. Ob-I enem pa se daje prejšnjemu županu Heinzlu veliko zadoščenje, ker se sprejema njegovo stališče. Zelo značilno je, da je na seji bil referent sam Heinzel, ki je ravno na tem vprašanju padel.
Pi •ečitaua jc bila Še pozdravna brzojavka od-
r>-.-!u,» i 'ilu,miF,„,. MJ Vol L-i-i.lt.* »Hialft?
'""—(T!— .....— — - -"■.•> ..j. .....	--------j--
viatlariu m njegovemu domu najglobljo vdanost 111
zvestobo. Brzojavko so zborovelri ra- <Jn?eno pozdravili. Nato jc p ' ednik zaključil to kratko, a pomembno slovesnost.
Ssr&jevski nadškof i!r. Ivt-n —a ri c je radi 1 ike bolezni odpotoval v Nemčijo. Iz krogov, r ki so blizu škofu, se izve, da bo dobil koad-jutorja.
Jubilej bojev in uspehov
Ob šlirideselletnici društva „Pravnik"
Leta 1881. je razveljavilo vrhovno sodišče v že skoraj zgodovinski pravdi Veber proti Mazovcu in Jančigaju razsodbo okrajnega so-dišča v Kamniku, ker je bila izdana v slovenskem jeziku, češ, da je na Kranjskem nemščina izključni v deželi navadni sodni jezik.
Ta razsodba pove najzgovornejše, kako žalostne razmere so vladale takrat celo na Kranjskem in kako malo veljave je imel slovenski jezik celo v kronovini, ki je vedno bila skoraj čisto slovenska. Ta razsodba pa nam tudi pove, kako veliko delo so storili oni, ki so pričeli boj proti tem razmeram in ki so ta boj privedli tudi do zmagovitega konca.
Možje pa, ki so vodili skozi desetletja boj za uveljavljenje pravic slovenskega jezika, so bili oni, ki so ustanovili pred 40 leti društvo »Pravnik«, da z njim za vedno zasigurajo obstoj »Slovenskega pravnika«, glavnega borca za pravice slovenščine. Zato pa tudi jubilej društva »Pravnik« ni in ne more biti samo notranja društvena zadeva, niti ne samo stvar slovenskih pravnikov, temveč je ta ilej ponosna in častna zadeva vsega slo^, ga naroda, ker ves narod uživa plodove »Pravni-kovega« dela.
Veliko, naporno, neverjetno požrtvovalno in vztrajno je bilo delo, ki ga je izvršil »Pravnik« in današnja generacija si ne more niti prav predstavljati, kakšen izreden pogum in kakšna neverjetna volja je bila potrebna, da se je kdo v onih žalostnih časih sploh lotil boja.
Proti močnemu in sijajno organiziranemu režimu je bilo treba pričeti boj in ga voditi z naravnost golimi rokami. Na najvišjem mestu niso slovenščini priznavali nobene pravice, slovenski jezik sam pa je bil šele v povojih brez znanstvene terminologije, brez slovenskih zakonskih besedil. Vse je bilo treba šele ustvariti, povsod je bilo treba orati le-
Dr. Danilo Majaron, predsednik »Pravnika« od leta 1907. do danes.
Iogija in prevod občega državljanskega zakonika. Absolutizem pa je zamoril ves razvoj in značilen znak dobe je bil, da je bilo 1. 1861. ustanovljeno v Ljubljani društvo »Jurislische Gesellschaft«.
A tako ni moglo biti, slovenski pravniki so morali dobiti besedo in vpliv. In dobili so jo vsled lastne energije in delavnosti. L. 1861. je izdal dr. Razlag zbirko posnetkov najvažnejših zakonov in obrazcev za razne listine. Prihodnje leto je že izdal dva zvezka pod naslovom »Slovenski Pravnik«.
krat je bil pravosodni minister dr. Pražak, ki je krepko podpiral boj naših ljudi za pravico slovenščine.
V letih 1883. do 1888. je izdala Mohorjeva družba dr. Tavčarjevega »Slovenskega pravnika«, kakršnega bi danes zopet živo potrebovali. L. 1888. je zopet začel izdajati dr. Mosche »Slov. Pravnika«, čegar dejanski urednik je bil dr. Janko B a b n i k.
Ustanovitev društva »Pravnik«.
Izkazalo se je, da bo izhajanje »Slovenskega Pravnika« zasigurano le, če se bo mogel nasloniti na krepko organizacijo. V ta namen se je sestal dne 15. decembra 1888 v Ljubljani pripravljalni odbor peterih članov (sod. svet. Janko Vencajz, notar Gogala, Emil G u 11 m a n , dr, Fr. Papež in sod. svet. P 1 e š k o), ki jc sklical za 29. decembra sestanek slovenskih pravnikov Na tem sestanku je drž. poslanec dr. F c r j a n č i č utemeljil potrebo novega društva in sklenjeno je bilo vse potrebno za njegovo ustanovitev.
O ustanovnem občnem zboru pravniškega društva je noročal »Slovenec« z dne 28. januarja 1889. med drugim to-le:
Osnoval« i zbor tega društva se je vršil v soboto zvečer v mestni dvorani; navzočnih je bilo 34 članov. Svetovalec dež. sodišča g. Vencajz je pozdravil zbor ter naznanil, da so pravila potrjena. Pojasnil je program društva, kateremu je program geslo »z združenimi močmi...... G. dr. K r i s p e r je nasvetoval,
naj se g. dr. Papež »per acclamationem« izvoli predsednikom; predlog je obveljal. Gospod dr. Papež se je zahvalil na zaupanju ter poudarjal, da bode glavni namen društva izdajati društveno glasilo »Pravnik«. — Kot računska prcgledovalca sta bila izvoljena gg. dr. Jernej Zupane in dr. M u n d a , v odbor pa gg. Trnovec, Leveč, Vencajz, dr. Fer-
Slike s prvega zleta pravnikov v Stično, dne 15. junija 1890. V prvi vrsti spodaj od desne proti levi: 2. notar Fišer, 3. dr. Tekavčič, 4. Zamida, 6. dr. Zupane, 7. svetnik Kovač, 8. Lenček, 9. notar Ploj, 10. Žitek, 11. dr. Triller, 12. dr. Prevc. — V drugi vrsti: 1. Višnikar, 2. Golja, 3. Ferjancič, 4. dr. Tavčar, 5. Grasselli, 6. dr. Stare, 7. dr Papež, 8. dr. Munda, 9. dr. Štor, 10. notar Gogala, 11. dr. Volčič. — V tretji vrsti stoje: 1. dr. Kavčič, 2. dr. Škofic, 3. svetnik Jarc, 5. dr. Hudnik, 6. sv. Lah, 7. Vencajz, 8. Vončina, 9. svetnik Pleško, 10. dr. Gestrin, 12. Jenčič, 13. Križaj, 14. Poznik, 13. Pešec. — V zadnji vrsti: 1. dr. Šegula, 3. dr. Hinko Dolenc. — Na sliki manjkata dr. Majaron in Luka Svetec. — Od udeležencev so še živi: dr. Tekavčič, Zamida, Ploj, Grasselli, dr. Papež, Jenčič, svetnik Lah in
dr. Majaron.
dino. Vrhu tega pa je imel slovenski uradnik nad vse težavno stališče. Cenjene so bile sicer njegove odlične sposobnosti, a dobre službe ni bilo za njega, ali pa le izjemoma. V tem oziru je zelo značilno, kar pripoveduje v svojem članku »Pred tridesetimi leti« predsednik stola sedmorice g Ivan O k r e t i č : »Nikdar in nikjer nisem slišal tako laskave hvale in takega poveličevanja Slovencev, kakor iz ust rajnega prvega predsednika vrhovnega sodišča dunajskega, Stremayerja, ko sem se mu predstavil poleti 1898., kot deželno-sodni glavni prokuraturi v pomoč dodeljeni svetnik. Slovenci da so zelo nadarjen, priden, napreden narod, njegovi uradniki da so najboljši, modri in bistri, marljivi in zanesljivi; on da jih ima rajši kakor katerikoli druge uradnike. Vendar ni imel takrat nobenega slovenskega sodnika in nobenega slovenskega tajnika na vrhovnem sodišču. In ko jc trebalo imenovati ali poklicati v pomoč kakega štiri-jezičnika (ki je znal slovensko, nemško, italijansko in hrvatsko, op. ured.) je Slovence dosledno odklanjal.« Takšna je bila takrat pravica za Slovence.
In vendar so se v takih razmerah našli možje, ki so pričeli boj za pravice slovenščine in ki so najprej organizirali slovenske pravnike, skrbeli za slovenske izdaje zakonov, izdelali slovensko pravno terminologijo in s »Slovenskim pravnikom« dokazali, da jc slovenski jezik sposoben za uradovanje in tudi za višje znanstvene svrhe.
Leto 1848- je prineslo tudi Slovenrom nekaj svobode in tudi slovenščina jc pričela dobivati veljavo. OtvoHIa so sc pravna predavanja na Dunaju in v Gradcu in 1. 1853. jc izila slovenska jurid/ično politična ternrino-
Pri sestavi teh zvezkov so pomagali dr. Raz-lagu: Matevž C i g a 1 e , Jožef Kersnik, Peter K o z 1 e r , dr. P a v 1 i č , dr. I. S e r n e v., Luika Svetec in dr. J. Ž u p a n c c.
Obenem so se pričeli pojavljati pravni članki tudi po časopisih. Ali do rednega izdajanja slovenskega pravnega časopisa še vedno ni moglo priti. Šele 1 1870. je dr. Razlag to misel izvedel in pičel izdajati »Pravnik Slovenski«, ki je izhajal tri leta. Med tem pa je postajal vedno bolj potreben dokaz, da jc slovenščina sposobna za uradovinje, da bi bila s tem podprta borba poslancev v parlamentu.
S pomočjo dr. Tavčarja je začel zato dr. M o s c h e izdajati 1. 1881. S lovenskc-g a Pravnika«, ki jc izhajal do 1. 1S83. Ta-
firažis Radio-delclrtor aparat
Mo lm in vim
za ise,
B
Fabrikanti Lux milnih pen in Vim, univerzalnega Sredstva za čiščenje, imajo Vam čast javiti, da pošljejo, dokler traja zaloga, gratis izvrsten Radio-detektorski aparat za valovno dolžino 200-600 metrov za vporabo znotraj lo km postaje za dajanje Ljubljane pod predpisanimi formalnostmi, vsakomur, ki pošlje na spodnjo adreso štiri prazne Vim kartone (doza šteje dva kartona) in dva prazna Lux- paketa. — S spoštovanjem
NorDeri Heiss, protiaisii urm i sftiaimte 'ever Drofjtcrs m lagreD, Trg Kralfa Petra broi 5.
jančič, dr. Sernec, Pleško, Guttman, Gogala, dr. Babnik in dr, Majaron. Na predlog gospodi dr. Tavčarja je zbor izrekel zahvalo za trud osmovalnemu odboru, osobito njegovemu predsedniku g. Vencajzu.
Kakor »Slovenski Pravnik«, tako je imelo tudi društvo »Pravnik« štiri glavne naloge:
1.	Ustanoviti si lastno pravniško literaturo.
2.	Skrbeti za slovensko pravniško terminologijo in oblikovanje slovenskega pravniškega jezika. 3. Izdajati zakone v slovenskem jeziku. 4. Voditi boj in pripravljalna dela za slovensko pravno fakulteto. Uspeh vseh teh prizadevanj kaže najlepše
»Slovenski Pravnik«. Z ustanovitvijo društva »Pravnik« je bil obstoj »Slovenskega Pravnika« zasiguran. Ali
Tako
čisti VIM Vaše kuhinske predmete itl lesa!
premagati je šc bilo mnogo težav in treba je bilo jeklene volje, da jc »Slovenski Pravnik« tudi obstal. To so najbolj občutili njegovi uredniki. Prišla so Ic-ta, ko je skoraj vse delo ležalo na ramah urednika. Tako je moral dr. Majaron na glavni skupščini 1. 1899. odkrito povedati, da sc komaj trije, štirje gospodje spomnijo s prispevki za list. Celo sodne odločbe jra sam iskati naokoli. Ali razmere so se b t ' /šale in ob 25-letnici glasila jc mogel dr. Majaron žc komtatirati, da ni več nobene nevarnosti za njegov obstoj. Doba bojev jc bila tedaj končana in sedaj jc bilo treba samo še poskrbeti za mirno in vztrajno napredovanje.
To se jc tudi doseglo. Vedno bolj se jc izpopolnjeval »Slovenski Pravnik« in vedno večjii je bil njegov ugled. L. 1921. jc dobil v »Pravnem vestniku«, ki so ga izdajali primorski rojaki dobro dopolnilo, juridična fakulteta pa je s svojim »Zbornikom znanstvenih razprav« še znatno izpopolnila našo pravno literaturo. L. 1925. je dobil »Slovenski Pravnik« posebno prilogo »Notarski Ve-stnik«, ki ga fi-nansira notarska zbornica.
Možje pa, ki imajo glavno zaslugo za list, so uredniki »Slovenskega Pravnika« in ti so bili: od 1.1889. do 1892. dr. Majaron, od 1. 1893. do 1896. dr. Pire in dr. V. S u p a n, 1. 1897. dr. P i r c , od 1. 1898. do 1921. dr. M a -jaron, ki sta mu nekaj let pomagala tudi dr. G r a s s e 11 i in Bož. B c ž c k. Od 1. J922. pa jc urednik dr. S a j o v i c.
Izdaja zakonov v slovenskem jeziku.
Preobširno bi bilo, čc bi podrobno opisovali vse delo, ki je bilo storjeno za izdajo zakonov v slovenskem jeziku. Zato bomo le navedli zakone, ki so izšli: I. 1889. je izšel »Kazenski zakon-; v priredbi dr. K a v č i č a ;
1. 1890. »Kazensko pravni red« od dr. K a v č i č a ; 1. 1894. je izšla »Nemško-s I o venska pravna terminologij a«, ki je bila plod ogromnega dela.
L. 1902. jc priredil Ivan Kavčnik Izvršilni red, 1. 1905. je izdal V. Žan »Osebno dohodnino«, 1.1906. jc priredil dr. Volčič »Civilno-pravdni red«, 1. 1909. ph »Zakon o javnih knjigah« in nato še 1. 1910. »Zakon o nespornem sodstvu«. V letih 1906 do 1910 je izdal dr. Volčič 14 zvezkov »Poljudne pravne knjižnice«.
L. 1910. je priredil St. Lapajne »Državne osnovne zakone«, po številnih zaprekah pa jc končno izšel 1. 1927. prevod občnega državljanskega zakonika, ki ga je oskrbel Božidar Bežek.
Boj za slovensko vseučilišče.
Posebno velike zasluge pa si je pridobilo | društvo »Pravnika s svojim delom za slovensko vseučilišče.
Ze 1. 1890. jc dr. Kavčič s svojim predava-i njem »Slovenska pravna akademija« sprožil vprašanje slovenske pravne fakultete. Glavna i skupščina 1. 1898. je žc zahtevala popolno slo-! vensko vseučilišče v Ljubljani. Dr. Majaron, i dr. Ferjancič in višji svetnik Polec so i nato izdali spomenico »Za vseučilišče v Ljub-' Ijani«. Vedno bolj je rastla akcija za slovensko | univerzo in pričeli so se prirejati že jiavni shodi Ustanovila se jc vseučiliš-ka komisija in ob 25-letnici »Slovenskega Pravnika- 1. 1909. je mogel že dr. Majaron izjaviti, da sc kaže na obzorju slovenska pravna fakulteta. Deset let pozneje je bila ta napoved izvedena in to predvsem vsled pripravljalnega dela, ki ga e pričel »Pravnik .
*
Na tleh so bili slovenstva stebri, ko so pričeli slovenski pravniki svoj temeljit in ne-vstrašon boj za pravice slovenščine. Di nes jc ta boj dobojevan s popolno zma :c na vsej črti in stebri slovenskega doma st)j2 trdno in neomajno na oni granitni podhgi, ki so jo izdelali slovenski pravniki, združeni v -Pravniku- in zbrani okoli -Slovenskega Pravnika«.
In te zasluge se zavedajo vsi Slovenci in zato jc in ostane jubilej »Pravnika« tudi njih prd?nik.
Zato pa naše oastitke društvu, da bi bila
šc nadalje njegova pot tako zmagovita in tkko j slavna ko doslej. J Slovenski »Pravnik naj živil
TT
<J\a
/ /
Koledar
Nedelja, 24. marca., 6. postna. Cvetna. Gabriel, Simeon. — Ponedeljek, 25 marca. Oznanenje Marije Device. Dizma, desni razbojnik. — Lunina sprememba: Ščip ob 8.46 zj. (^z) _ Torek, 2b. marca Emanuel, Ludger, Kastul — Sreda: Janez Dam.
aj/e novega
Orlovski dnevi v Pragi
Štirje narodni guslarji
Niš, 20. marca.
Da moreš prav razumeti, kaj jc našim južnim bratom narodni gnslur in njegova pesem, g,, moraš poslušati v njegovi domovini med nt> v /očim narodom. Ko je. lani v Ljubljani nastopal narodni gusl«r, navzoča publika inordu ni uiti zdaleka občutila pomembnosti njegove pesmi; ker ga je poslušala morda preveč iz stališča muzike, manj pazila na ono, kar je pel. Baš zato se Slovenec čudi in šele prav razume narodne guslarje, ako jih sliši pred njihovo lastno publiko, ko gleda v to žareče oči starcev, posluša vzhičeno pritrjevanje in spontano ploskanje ob kaki dobro posrečeni kitici. Tedaj vidiš, da ni glavno petje in prednašanje kot tako, niso važne gusle kot muzikalen instrument, ampak da je najvažnejše pripovedovanje zgodovine iu junaških del-narodnih junakov.
Baš zdaj potujejo po Srbiji skupno štirje narodni guslarji, ki jili predstavlja slika. I/.
vseh dežel so. Prvi jc Črnogorec, drugi Srb iz Šumadije. tretji Bosanec, četrti Hercegovec. Vsem je način petja, bolje pojočega pripovedo-v trnju prilično enak, giblje se v glavnem v treh poltonih. Ali opaziš razliko: šumadijec natančne, tako igra kakor poje, Hercegovec pričenja strofo z glasom malo niže kot zapoje najnižji ton pod lokom, a Bosanec gre sredi strofe cel ten više kot ga svira, a se takoj vrne nazaj, šumadijec ima še poseben način pripovedova-saja: zadnji zlog v desetorcu odtrga, napravi 2»Jmor. pa prične naslednji deseterec z odtrga-jd,m,zadnjim zlogom, ki ga zveže s prvo besedo v eno samo. Sicer gre to spočetka poslušnvcu malo na živce, ali čim se privadiš, te ne moti več. (Črnogorca, žal, nisem slišal, ker je bil bolan in ni nastopil.)
In zdaj pesem sama. Ko so nastopali, sc jc Bosanec opravičil, češ, da je prelilujen in bo sli.bo pel: u publika mu je zaklicala, da je to vseeno, čeprav sta on in gusle prehlnjena, samo dn bo pesem dobro povedal. Takoj razume človek to opazko, ko vidi. kako slede navzoči vsebini pesmi, ji pritrjujejo, ugibajo besede v nt prej. prekinejo pevca, ako je lepo opisal junaški čin. z odobravanjem, ki v njem hvalijo način opisovanja in ga spet karajo, ako je že drugi pred njim isti čin lepše povedal, ali on suni v kaki drugi svoji pesmi živahneje opisal.
Zdaj opevajo srbski guslarji čine vojske in posameznikov iz časpv svetovne vojne. Tako je opeval Šumadijec zmago domačega šurna-dijskega polka, pogin Madjarov. Bosanec tugo matere zu padlimi sinovi. Hercegovec pričetek svetovne vojne in slavo jugoslovanskega dobro-vrl jskega polka v Rusiji. Dočim sta zadnja dva pi ipovedovalu mirno in so se rime precej po-nevljale, je bil Šumadijec živahen in iznajdljiv. pel je z mehkim, prijetnim glasom in je navzočo publiko najbolj navdušil. O njegovi iznajdljivosti in duhovitosti tole: Za konec je obljubil veselo pesem. Pa je pričel s tem. da se je spravil nad gostilničarje in v njej pol šaljive, [>oI zbadljivo zapel pesem, potem pu je šel p. redu in obiral publiko od inizc do mize, sproti sestavljajoč verze z vsebino, ki mu je zr; stla iz opazovanja zunanjosti in ponašanju detičnika. Večino opevunih je videl prvič. Sani' pokazali so mu ga, povedali kdo in kaj je, in že je zapel o njem v čistem desetercu s še čistejšo rimo. pa s tako pogodeno vsebino, da si se mu moral čuditi. Skoro na rokah so ga nosili in publika ga ni pustila, da bi prejenjal. Vsa dvorana je bila kakor ena sama družina, dobrovoljna družba.
Poprosil sem Šumadijca za sliko, češ. da bi jil: rad pokazal Slovencem v »Slovencu«. »Po znojem, poznajem!« mi je zatrjeval in mi dal sliko s prošnjo, da bi vsi trije guslarji dobili no dom list z njihovo sliko, du pokažejo domačim.
^Naši guslarji s svojo pesmijo so rešili srb-sk narod!« so mi zatrjevati Srbi. »Ako bi njih iu njihove pesmi ne bilo, bi tudi Srbov ne bilo več. Ko smo obupani omahovali v Albaniji in bili nu kraju moči, so nas dvignile gusle in pisem ob njih ter so nam prinesle novo življenje« Vso srbska zgodovina je obse/ena v na-n dni pesmi. Gre od nst do ust po guslarjih, od redu do rodu se živa podeduje. Razumljivo, da jo nnrotl tnko ceni in spoštu je, n še bolj varuje. In kdor pronikne v njeno bistvo, spozna, da je za Srbe isto. da. še več, kakor zu nas Slovence nrša pisana beseda.
Orli na plan! Naša misel bo v »Svetovaclav-
skih dneh« letos v Pragi slavila svoj veliki dan, praznik svojega dela in uspehov, ki bo obenem tudi pregled orlovske sile in moči.
Vse bližje prihaja čas teh velikih dnil Še nekoliko mesecev iu zbrala se bo orlovska armada in kakor mogočen val stopila v stotisočih skozi Prago! Mrzlično se za to priliko pripravljajo Čehi. Vsa republika živi in dela v znamenju 1000 letnice sv Vaclava, ki bo na slovesen način in pod pokroviteljstvom državne vlade letos proslavljena. Posebni pripravljalni odbor z mnogimi pododbori je stalno in neumorno na delu, vsi orlovski odseki in okrožja sirom države se takisto vneto pripravljajo za te slovesne dni. Finančni zaklad, ki ga zbirajo češki Orli kot nekako podlago za celo prireditev, je dosegel že 675.240 Kč — tedaj ogromno vsoto, ki kaže vse razumevanje in silno požrtvovalnost orlovskega članstva.
Inozemstvo je pravtako povečini dovršilo že vse priprave za svojo udeležbo v Pragi. Poljaki, lužiški Srbi. Hrvati, Švicarji. Francozi. Španci, Angleži in drugi narodi bodo prišli v Prago v močnih skupinah. V Ameriki se že ve£ mesecev mudi delegat češkega Orla, brat profesor Madl, ki vrši vse potrebne priprave med tukajšnjimi Čehi in Poljaki, kateri pridejo ob tej priliki obiskat svojo pre-s'olieo v domovini v izredno velikem številu. Pred kratkim je odšel v Ameriko tudi br. Meneej, ki bo med drugim vršil lueli med Slovenci podobno
nalogo>	u	-u i • u ^
Pa mi? Smo že vsi v zboru onih, ki bodo šli? Mnogih še ni! Še odlašajo! Čakajo, kole-bajo: bi, ne bi? Zakaj vse to? Jasno je vendar, da tnkšne prilike z lepa več ne bo Praga, slavno, lepo, slovansko mesto — kdo je, ki ne toži za njo, ki ne hrepeni po njej, ki je ne želi videti, preživeti v njej vsaj nekaj dni? In slavnesti. ki bo v tistih dneh vsak obiskovalec deležen! Le kdor je bil pred leti v Brnu. si more približno predstavljati valovanje množic, sijajen nast>p ter veličasten sprevocl, kar vse človeka tnko silno navduši in dvigne.iz
vsakdnnjega življenja.
Odločite se tedaj, prijavite se, pošljite denar na J. 0. Z. Ljubljana, Ljndski dom.
Podrobne informacije o plačilih in vsotah so bile že objavljene ter menimo, da so znane prav vsem.
Za delavsko cerkev v Hrastniku
Ljubljanski in mariborski cerkveni vladika ter vrhovno vodstvo katoliških organizacij so sklenili, naj se pokloni hrastniška cerkev Kristusa Kralja sv. Očetu kot jubilejni dar. Odbor za zidanje cerkve je do'očil, da se ta sklep tako izvrši: Naredi se lepa »Zlata knjiga« s sliko Hrastnika in s sliko načrta za cerkev ,ki ga izdeluje univ. proi. arhitekt Vurnik; v to knjigo pridejo imena vseh, ki bodo do konca novembra poslali prispevke za ta namen; kjer se je pobiralo kot darovanje v cerkvi, o teh cerkvah pridejo imena župnij v »Zlato knjigo«. To knjigo bo nesla jubilejna deputacija v Rim ter jo bo 22. decembra izročila sv. Očetu.
Odkar je prinesel »Slovenec« oklic za ta jubilejni dar, prihaja odboru vedno več prispevkov. Že'etr bi bilo, da bi se v vsaki župniji našla kaka požrtvovalna oseba, ki bi zbirala prispevke, zlasti naše organizacije naj bi se udeleževale tega apostolskega dela.
Cvetna nedelja pri Macedoncih
Doj ran, 16. marca.
Cvetni nedelji pravijo Mucedonci: Vrbice. Ni. Vrbic> gredo otroci, posebno pa šolska mladina. v cerkev. To je treba povedati posebej, ker hodijo sicer v cerkev le ob največjih praznikih. Nu Vrbice oblečejo otrokom najlepšo obleko. V roko vzamejo otroci vrbovo vejico, na kateri jo privezan majhen zvonček.
Po cerkvenem opravilu gredo otroci na po-Ijp, kjer pojejo in rajajo v prosti naravi. 1 roti poldnevu se vrnejo otroci domov k obedu, la elt-n je v prvi vrsti otroški praznik.
Gospodinje pa so zjutraj v cerkvi dale blagosloviti kolače, vino, kuhano pšenico in koruzo. Ta »žegen« potem nesejo na pokopališče, k|er ga položo na grobove svojih rajnih. Iu ni grobeh potem opevajo vrline svojih dragih rajnih in jokajo. Vsak pa, ki pride mimo, dobi pežirek vina in košček kolača, pšenice in koruze. To dajo zu dušni pokoj umrlih. Imenuje se ta obred »razdavanje«. Ko so vse razdalc, obrnejo vinsko posodo ob križu na grobu narobe in gredo domov. Ko greš mimo maeedonskega pc kopališča, vidiš na nekaterih grobovih več tako poveznjenih posod. To je znamenje, da se tam »razdavanje« že večkrat vršilo. S tem so Vrbice končane.
Opusfošena Beta Krajina
Metlika, 22. marca.
Slučajno me je po dolgih letih zopet zanesla pol v ta lepi del naše domovine. Pa kakšna sprememba! Čudovito lepi gozdni nasadi so izginili in golo skalovje hladno pozdravlja popotnika.
Kučer, kras in ponos Belokrajine, jc popol-ni ma opustošcu in bo seda j samo dobrodošlo pribežališče za gude in drugo kačjo zalego.
Urez sledu je izginil hrastov gozd ob Zastavi meti Črnomljem in Vlaliinjo, ki je moril nad 400 hekturov.
Pudli so krasni kostanjevi drevoredi v gra-ški graščini.
Velika krepka ložu med Kloštrom in Kolpo nudi zelo žalostno sliko. Pa tudi Grud je uapol napadel. Cerkev sv. Ane pri Gradu je napol oi ustošena. Vsi dragoceni spomini iz stoletij belokranjske zgodovine so že deloma uničeni. Celo grobnice baronov Burgsthalcrjev in Gal-1« nbergov, zaščitnikov kristjanov, so deloma uničene.
Največji gozdni kompleks pa je bilo veliko bukovje med Tribučami, Bojanci. Adlešiči in V'nico v izmeri skoraj tisoč oralov. To gozdovje si. zagrebške tv rdke popolnoma devastiralc. Nekaj malega se je sicer zasudilo. vendar pu da-r.es raste kopinja, slaba breza in mah. kjer so š'.. nedavno klubovali ponosni hrasti in bukve.
Ne maramo delati nikomur krivice niti očitkov, ugotavljamo samo, da se ui dovolj pazilo'na to, da se gozdni zakon i/.vuja, Še je ne-kuj mulega ostalo, a sekira še vedno poje svojo ži. los t no pesem. Zato prosimo gospodu velikega župana, da se za zadevo zanima.
Naše ljudstvo od tega ni imelo nobene koristi. Par tujcev je obogatelo, naši ljudje pu so zi pialepkostne dnine opravljali žalosten posel orustošenja rodne grude.
je napadalec imel pištolo in je streljal na ponočne potnike kakor na divjačino s »fireteljni«.
Ljudje zelo ugibajo, čistega vina pa noben ne more natočiti, ker napadalca nihče videl ni. Odkar so zaprli onega rokomavliarja, ki je ljudi ustavljal in jim jemal debelino iu drobiž, smo imeli prav ljubezniv mir, zdaj pa je zopet ta napad ljudi razburil, saj kaj takega ne pomnijo najstarejši ljudjel
je
Gladni v Slovenski Kraiini
Murska Sobota, 22. marca.
Prebivalstvo Slovenske krajine — zlasti v genijem delu - se je že zdavnaj sprijaznilo s pomanjkanjem, ker ga mora prenašati leto za letom. A take bede, kakor jo trpijo mnoge družine to zimo. pa že dolgo, dolgo ni bilo. Od vseh strani prihajajo poročila o družinah, ki ze tedne sem nimajo pri hiši koščku krului m nobenih dingih živil in so popolnoma navezane nu pomoč dobrih src. Samo v Kančovcih jc 2t takih diužin. Mnogo je tudi v drugih vaseh takih, ki že več dni gledajo lakoti v oči in iz obupnega položaja ue najdejo izhoda, ker kakega zaslužku ni nikjer.
Za olajšanje bede teh nesrečnih je začel po-( možno akcijo odbor za zidanje Doma sv. Frančiška v ČrensoVcih. Obrnil se je do vsega prebivalstva Slovenske krajine s prošnjo, naj po možnosti pomaga tem revežem. Prošnjo pu je p( slol tudi potom svojega predsednika g. .1. Klekla odboru Rdečega križa v Ljubljani in kemisarijatu oblastnega odbora v Mariboru. Pomoč je obljubljena na obeh straneh.
Odbor se obrača s prošnjo tudi do vse slovenske javnosti, da bi pomagala s prispevki brisati solze trpinov. Darove sprejema Odbor Doma sv. Frančiška v Črensovcih.
S streli napadeni sejmarji
Bloke, 20. marca.
Zvečer 18. t. in. so se vračali preko Lašč čez Lužarjev klanec Ravničanje s semnja domov. Šli so z voli peš, le Andrej Jaklič in Matija Koščak sta se vozila. Imela sta pr: sebi malega Jožefa Ko-ščaka, dečka pri 10. letih Pri Zakrajnem koritu sta došla Jakoba Koščaka, ki je vole gnal Ker je njegovega brata Matijo nu vozu zeblo, je stopil on za voz, Matija je pa vole naprej gnal. Konja Rta se malo pomudila pri koritu, vendar toliko, da so voli z Jakobom naprej odšli. Ko sp konji napijejo, poženeta in prideta ravno nekako do studenčka pri Urbnnovi hiši, ko zaslišita strel in močan jxik. Jakob Koščak se skloni dečku-nečaku k nogam hi prigovarja Jakliču, naj požene. V tem je že drugič počilo.
Oba z dečkom sta dobila več krogel. In le dobri sreči se imajo vsi trije zahvaliti, da se jim ni kaj hujšega pripetilo. Andrej Jaklič je dobil tik pod nosom in po ustnicah, mali Jožek ima še iz-stielek za ušesi v kosti, Jakob je pa bil obsfreljen v brado, v nos, na leme in v roko. Kakor se zdi,
Iz zlate dežele
Slovenski ameriški delavec Franc Okpim, k' dela v rudnikih v naselbini Farell, Pa., opi-seje v »Glasilu KSK Jednote« delavske razmere v naselbinah Farell in Sharon takole:
»Delavske razmere so zelo slabe, kajti delo »c nc dobi lahko. Toda bože moj, kako jo sr'oh tukaj z delom?! Zelo naporno in težko; treba ji garati po 12 do 14 ur na dan, in sicer tako hitro, da človek nima še prilike, du bi se z jtdjo okrepčal; ni čuda, da se vračajo trpini z dela vsi slabotni in utrujeni. Če se pa kaj pritožiš, ti hitro odgovorijo: Ako ni zu tebe, pa pusti: bomo že drugega dobili, saj jih je dosti, lo čakajo na tvoje mesto.
Pravijo, da je v Ameriki sužnjost odpravil pokojni predsednik Lincoln, toda po mojem mnenju se je istn zopet začela. Žal, da nas postava pri tem nič ne ščiti, osobito še tukaj v državi Pennsylvaniji ne. Zabranjena nam je pijača in tudi prilika, ela si zaslužimo kruh. Te čudne umeriške postave moramo mi ubogi delavci mirno gledati iu izvrševati, med tem ko iste za bogatine ne veljajo.
Tuknj v Farellu je 7. januarja folirala neka bi.nka vsled slabega poslovanja. Ljudstvo je izgubilo mnogo denarja, bančnim uradnikom se p« menda ne bo zgodilo nič hudega, ker so bo je »pošteno goljufali«. Čc bi kak siromašen delavec izmaknil hleb kruha, ga bodo pa zu več let zuprli. Živela ameriška justica! Ta banka je in.ela do 700.000 dolarjev vlog in večinoma je bi' ves denar revnih delavcev. Sprva so obljubili izplačati 18 odstotkov, čez šest dni so pa vrata zaprli in do danes nihče ne vc, kuj bo 2 j nušim težko prisluženim denarjem. BtKlite torej, dragi rojaki, zelo previdni pri nalagfttfju denarja!«	.7r-r;V.#
To je slika iz zlate Amerike! ...
___. '	.,'7 ->-
Velik požar pri Vet. Laščah
Hrastovo. 22. marca.
Danes v zgodnjih jutranjih urah (okrog petih) smo gledali strašen prizor. Gorela je žaga, mlin in hiša posestniku, mlinarja in Žagarja v Podlogu, občina Turjak.
Požar je uničil žago, mlin in stanovanjsko hišo. Zgorelo je veliko obleke, vse suho svinjsko meso in mnogo masti.
Ostal je samo hlev, svinjak in skedenj. Ker m bilo vetra in je bilo pri požaru mnogo ljudi k;<kor tudi velikola.ška požarna bramba, se mu je rešilo vsaj to. Vzrok požara pa ni znan.
S
H 2	££	\ 2t
s VELIKONOČNE
8 „ 12	S
s MASE CENE s
12	8	!3
Vsi> samo no N liin in ta l>ln
Bazar STANKO STUPICA
Ljubljana, Vodnikov trg št. 5, Sv. Petra cesta št. 7
Vozi brez bencina
VeLocak.
Za ve ikonocne praznike »e priporoča specialna trgovina za živila JaS I Lesia«, Maribor, X. oktobra ulica 2. - Prvovrstno hlago - solidne cene * ločna postrežba.
Radio jeseniškim meščanom
Jesenice, 22. marca.
Radio jc v resnici zelo koristna in praktična naprava. Dusiruvno smo od včeraj meščani, bi bila vendar večina jeseniških »purgar-jev« zvedela za to novico šele iz današnjega petkovega »Slovenca«. Ker pa imamo pri nas že v vsnki peti hiši radio, je miiogo Jeseničanov že v četrtek zvečer vedelo za veliki dogodek, (io so jesenice — mesto. V petek zjutraj pa so vedeli seveda žo vsi. Z občinske hiše, kakor tudi z zasebnih poslopij, vihrajo zastave v zrak veselja, da so Jcsenicc s Savo in Plavžem pi stale mesto.
Svojefcasno smo priobčili sliko in kratko poročilo o vozilu na štirih kolesih, ki je podobno malemu avtomobilu, vsaj ima tudi volnn, ne potrebuje pa nikakega bencina, marveč samo malo olja ln — zdrave noge. Naši čitatelji so se zelo zanimali za to vozilo, uredništvo je prejelo kup vprašanj, na katere pa nismo mogli odgovoriti, ker so nam ....... ..........BBBBBBBB1
lltaujfiuu jjUUUUM.
Te dni je prispelo v Ljubljano tako vozilo, ki se imenuje Velocar. Postavljeno je na ljubljanskem velesejmu, kjer je sejmskn uprava ljubeznivo odstopila potrebni prostor.
Čudno vozilo je dovolj prijetne oblike, je majhen avtomobilček dva in pol metra dolžine z dvema sedežema. Je pravc;.ti bicikel ua štirih kolesih, aluminijasta karoserija je lakirana in leži na močnem šaslju. Tri prestave omogočajo obvladanje tudi ostrejših klancev in razvoj brzine do 40 km na uro. Voziček se poganja s pedali Inžje kot obiČ3jno kolo in ima prosli tek ter 2 zavori. Seved« je Velocar opremljen ludi s krmilom ln signalno trombo. Tehta 00 kg.
Vozilo bo uporabno zlasti za iiotnike, izlote ia šport. Izdeluje ga tovarna Mochet v Parizu.
ZH PRHZNIKE
In PRAŠKA GNJAT, najfinejše sveže meso, štajerski poulanli in kopuni, izborne konzerve in paštete, konzervirano sadje vseh vrst: fini narezki, dobro in najcenejše
Velemesarija S LAM IČ
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 6 Telefon 29-73 /////// Telefon 29-73
Osebne vesti
Iz železniške službe
Premeščeni so; Uradniki II. kat. 3. skupine Jerše Viljem, admin. uradnik, Ljubljana gor. kol. k občemu odeljenju direkcije; 5. skupine Jovanovič Novak, prom. uradnik, Nomenj v Trbovlje; uradniki III. kat. 2. skup. Robič Rudolf, prom. uradnik, Metlika v Birčno vas; 3. skup. Erjavec Rafael, elek-tro-reviz. kur. Jesenice v kur. 1. Ljubljana gl. kol.; Verbaneič Rudolf, prom. urad., Račje-Fram v eksp. kontr. doli. G. D. v Maribor; Benet Janko, prom. uradnik, Kranj za šefa postaje Soteska; 4. skup. Marolt Janko, prom. uradnik, Birčna vas v Metliko; Šibenik Miroslav, admin. uradnik eksp. kontr. doh. G. I). Maribor v Ljubljano gl. kol.; poduradnik I. kat. 1. skup. Detiček Josip, sprevodnik, Slovenske Konjice na Pragersko; poduradnik 11. kategorije 1, skup. Vrešak Ivan, prog. čuvaj, Maliično v Vubred-Marenberg; 3. skup. Hrvatin Edvard, kret-aik, Ozalj v Mahično.
Nastavljena sta: za poduradnika I. kategorije 4. skup. Kolbe Anton, brzojavec, Ljubljana
§1. kol.; za poduradnika II. kal. 3. skup. Barlič 'rane, kretnik, Brezovica.
Preuvrščen je /,a uradnika III. kat. 4. skup. Okoren Dragotin, vlakovodja, Rogatec, dosedaj poduradnik I. kat. 2. skup.
Stalnost je priznana: uradnikom II. kategorije 5. skup. Delkin Josip, prom. uradnik, Maribor gl. kol.; Pretnar Jakob, tehn. uradnik, kur. II. Ljubljana gor. kol.; uradnikom III kat. 4. skup. Pečenko Alojzij, prom. uradnik, Mursko Središče; Batista Ladislav, prometni uradnik, Radohova vas; Prepeluh Anton, admin. uradnik, kur. II. Ljubljana gor. kol.; PavSek Stanislav, prom. uradnik, Brezovica; poduradniku II. kat. 3. skup. Kraljic Josip, sprevodnik, Ljubljana gor. kol.
Upokojeni so: poduradniki 1. kat. 1. skup. Zupanek Anton, strokovnik, kur II. Ljubljana gor. kol.; Mali Ivan, nadpremikač, Ljubljana gor. kol.; poduradniki II. kat. 1 skup. Gradischnik Lenard, prog. čuvaj, p. s. Maribor kor. pr.; Tarkuš Blaž, prog. čuvaj, p. s. Maribor kor. pr.; Kores Alojzij, premikač, Pragersko; Schweiger Simon, pisarniški sluga, Maribor gl. kol.; Gorjanc Ignacij, nadkretnik, Jesenice; Gregorčič Josip, premikač, Tezno; Babic Peter, vozov, zapisovalec, Zidani most; Raithmaier Josip, nadkretnik, Pragersko; Turšič Andrej, kretnik, Borovnica; Borovnik Ivan, kretnik, Maribor kor. kol.; Boben Josip, pis. sluga, gradbeno ode-Ijenje direkcije.
Služba je prestala: Babovec-Jamnik Mariji, •dmin. uradn. pri strojnem odeljenju direkcije.
Ostale vesli
•jc Cenjenim naročnikom in čitateljem »Slovenca« sporočamo, da izide prihodnja številka našega lista zaradi praznika Marijinega Oznanjenja v sredo zjutraj. »Slovenski list« pa izide kakor običajno v pondeljek.
ir Duhovnikom. Na svojo nujno in ponovno prošnjo tudi na najvišje mesto glede izplačila zaostalih duhovniških plač je škof. ordi-nariat dobil včeraj ugoden odgovor: Finančni minister je odobril potrebni kredit in se bo izplačilo razlik takoj odredilo. Za proračunsko leto 1929-30 so pa potrebni krediti predvideni.
ir Razpis nagrad. Pri opisu aparata; ki bo prva nagrada za glasovalce, se je pripetila po zamenjavi besed pomota, ki kvari smisel, in naj se glasi sledeče: ... Aparat bo šest-elektronski »Radione« z žarnicami, z dvema
if Pri bolečinah v želodcu in črevih ter prebavilih navaja vporaba naravne »Franz-Josef«-grenčice prebavila k rednemu delovanju in s tem olajša prehod hranil v kri. Zdravniška strokovna mnenja povdarjajo, da se je pokazala »Franz-Josef«-voda posebno koristna pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
antenama za kratke in dolge valove, z univerzalnim aparatom za direktno priključitev na električno omrežje ter z najfinejšim zvočnikom Amplion ...« — To v popravek
* Naš teolog v indijskih misijonib. Bogo-slovci ljubljanskega semenišča so začeli vzdrževati leta 1927. indijskega teologa Dennis Garate v semenišču Ranchi v Bengaliji. Letna vzdrževaknina znaša 7200 Din. Vsi prijatelji misijonov naj nam pri tem pomagajo. Koliko dobrega storimo, če damo n. pr. 10 Din za tako plemenito stvar. Saj bodo potem ti teologi kot misijonarji delovali v misijonskem ozemlju, ki ga bodo vodili naši jugoslovanski misionarji. Pošljite svoje darove na naslov Misijonski krožek ljubljanskega semenišča v Ljubljani.
ir Vreme. Včeraj ob 8 zjutraj je v Ljubljani kazal barometer 769.7. Toplomer maksimum 16 C, minimum 5 C. Oblačno. Dežja je padlo po noči 11 mm. — V Mariboru: barometer 769.4, toplomer maks. 12 C, min 2 C., oblačno, dežja 2 mm. — V Zagrebu: barometer 769.5, toplomer maks. 16 C, min. 6 C, oblačno, dežja 1 mm. — V Belgradu: barometer 770 cm, toplomer maks. 13 C, min. 2 C, močna kosava, jasno. — Skoplje: barometer 771.2. toplomer maks. 13 C, min. 3 C, oblačno. — Split: barometer 768.2, toplomer maksimum 16 C, min. 8 C, oblačno.
-Ar Ugodnosti za potovanja v Italijo. Italijanska vlada je v svrho dviga tujskega prometa izdala sledečo odredbo: »Da se pomnoži in ojači tujski promet na Jadransko obalo, posebno v Opatijo in Lovrano, se bo izdajal turistični vizum brezplačno za dobo 3 mesecev za tujce, ki potujejo tja v svrho zdravljenja.«
ir »Mi in naši Nemci.« Izdala in založila Narodna odbrana, Maribor, 1928. — S to knjižico 32 strani sc je dobro vpeljala pred kratkim v Mariboru ustanovljena Narodna odbrana (Slovenci bi rekli »obramba«). Povod za postanek knjižice so napadi Nemcev, dr. Morocuttija, dr. I'lachkyja, dr. Grassla, ki očitajo Slovencem, da postopajo i Nemci na Štajerskem kakor Italijani z Nemci na Tirolskem in Slovenci na Primorskem. Da ovrže te neresnične in krivične nt.pade, je posegel pisatelj v zgodovino narod-itil' bojev na Štajerskem ter s spretnim peresom in pikro dikcijo razgalil spomenike sramote. ki so si jih postavili Nemci s poneničcvalnira delom na štajerskem. Po prestalih nevarnostih, ki so pretile uničiti slovenski živel j med Špi-liem in Mariborom, ob južni železnici in v Dravski dolini, se nam zdi skoro neverjetno, kaj vse uganja nemški nacionalizem z nami. Zdaj pa trdijo, da smo nemški narod oropali zn čez tisoč osnovnih šol, sedem srednjih šol (pet gimnazij in dveh realk), treh učiteljišč in več meščanskih in obrtnih šol! Za koga pa bi naj Jugoslavija vzdrževala te nemške šole, ko pa nemških otrok in dijakov ni? Za svoje slovenske otroke pa bo imela vendarle svoje slovenske šole! — V knjižici je polno zanimivih posebnosti, n. pr., da je šentiljski gospod župnik V račk o povzročil, da je »Siidinarkac tožila »Linzer Volksblatt« radi njegovega članka o delovanju »Siidmarke«, ki je pa pred poroto odstopila od tožbe. — Medvojni in povojni rod nima niti pojma, s kakimi težavami in žrtvami so stali obmejni Slovenci na narodni straži. Zato naj seže po tej zanimivi zgodovini, da si okrepi narodnostno mišljenje ob teh svetlih v/orih naših narodnih bojevnikov. Starejšim b" pa knjižica prijetna reminiscenca prestalih bojev in dobljenih zmag. — Sobojevnik.
ir Romanje k sv. Hemi. Romarji, ki sc žele udeležiti tega romanja, sc ponovno opozarjajo, clu se zanesljivo priglase do velike noči. Pri priglasitvi naj sporoče ime, priimek, kraj in občino bivališča ter rojstni dan in leto. Več o tem glej v »Slovencu« z dne 3. marca.
■^r Dr. Oblakova planinska predavanja v Belgradu in Sofiji. Dne 19. marca jc dr. Oblak piedaval v Belgradu o Tatri. Predavanje je dobro uspelo. Medtem je tudi bolgarsko planinsko društvo povabilo predavatelja, naj pride v Sofijo predavat o slovenskih planinah. Vabilu se je dr. Oblak odzval in 21. marca odpotoval v Sofijo.
ir Nagla smrt Slovenca v Ameriki. 25. februarju je v Forcst City, Pa., nagloma umrl Fr.
Za velikonočni nakup
se svojim rednim in izrednim odjemalcem najbolje in najuspešneje priporočate s primerno reklamo v dnevniku »Slovenec". V ta namen so izredno prikladne vse številke velikega tedna, prav posebno pa še velikonočna izdaja, ki izide že soboto zjutraj v znatno zvišani nakladi in izredno povečanem obsegu. Vsak inserent se bo vselej sam lahko prepričal, da je ob taki priliki zanj oglas
u »Slovencu* najboliša reklama
O r a ž e in, doma iz Studenca, fara Dob pri i Dcmžalah. Pokojni je zjutraj vstal zdrav iu vesel ter sc odpravil na delo. Po delu v premo-gorovu se jo vrnil domov in doma tožil svoji soprogi, da se ne počuti nič kaj dobro. Vendar nič hudega sluteč se odpravi in gre po svojo 14 dnevno plačo, ker je bil ravno plučilni dan. Ko je prejel svojo plačo, se jo v družbi svojih j tovarišev vrnil domov. Toda nedaleč, par blo-| kov odtam, omahne in se zgrudi na ulici, njc-■ gr.vi prijatelji ga poberejo in nesejo v poslopje pevskega društva »Naprej«, pokličejo zdrav-| nika in g. župniku, ki sta oba prihitela na lice mesta v par minutah. Zdravnik ga je še skušal spraviti k dihanju, toda vse zastonj, g. župnik Rev. F. M. Jevnik mu je podelil zakrament sv. poslednje olja za umirajoče. — Pokojni Ora-žem je zapustil vdovo Marijo, roj.Tengler, in osem otrok, starih od 10 do 24 let. Bil je član društva sv. Jožefa, SKS Jednote in društva sv. Lovrenca.
ir Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V Chicagu je umrla Slovenka Lilly Peter-nel. — V Clevelandu je umrla Karolina Fa-kult, rojena Augustin iz Podturna pri dolenjskih Toplicah. Stara je bila 53 let. — Obe umrli sta bili vneti delavki v katoliških slovenskih ameriških društvih.
ir Ljutomerska dirka. Lejošnja pomladanska konjska dirka bo 5. maja. Tokrat so k dirki pripuščeni tudi drugi okraji. Zainteresiralo se bo tudi gospode iz armade za to prireditev. Društvo zbira za ta dan na ljutomerski ravani najlepše konje in njih najidealnejše ljubitelje. Podrobnejše sledi. Društveni odbor je ostal pod predsedstvom g. Žemljica stari, nova sta g. Ramšak kot tajnik in g. Vaupotič iz Lokavec.
ir Angleški arheologi y Jugoslaviji. Kakor nam sporoča Zveza za tujski promet v Sloveniji pride začetkom julija v Ljubljano 30 angleških arheologov, ki ostanejo v Ljubljani dva dni, na kar obiščejo Zagreb in naše Primorje.
Uradni dan sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem srezu, ki bi se imel vršiti dne 25 t. m. se z ozirom na praznik Oznanenja M. D. preloži na trrek, dne 26. f. m. in sicer od 11—13 v Gornjem gradu v gostilni pri Veršniku in od 14—16 v Mozirju v gostilni »Pri poštk. — Načelstvo.
ir Čegavo je kolo. Radovljiško sodišče sporoča: Dne 2. marca t 1 se je našlo kolo s\Vaffen-rad«. Ker obstoja sum. da je bilo to kolo ukradeno, se lastnik pozivlje, da priglasi svoje pravice pri okrajnem sodišču v Radovljici.
•k »Za visokim ciljem« je naslov nove knjige, ki je pravkar izšla v Prodajalni KT1) (H. Ničman). Spisal p. Mavricij Teraš, OMC. Cena 24 Din, po pošti 1.50 Din več.
ir Pogreša se 28 letni duševno bolni fant Rado Suci srednje velikosti, upadlega obraza, s pokvarjenim nosom. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči v pekarijo pri Sv. Tomažu pri Ormožu.
ir Nova odlična oprema Cankarjevih in Finžgarjevih zbranih spisov. Naš prvi strokovnjak, ki že več let daje smer tudi naši književni arhitekturi, je napravil za Novo založbo v Ljubljani načrte za novo vezavo Cankarjevih in Finžgarjevih zbranih spisov. Ta nova vezava v celo platuo se je zelo posrečila in daje knjigi že na zunaj izraz njene vsebine. Pri Cankarju imamo v fini liniji izvršeno zlato kvadratasto mrežo z mo-numentainim napisom spodaj, pri Finžgarju pa so platnice mogočna domača vrata v živem narodnem slogu. Posebno spisi Ivana Cankarja (že 9 zvezkov!) mogočno kažejo tehtovitost našega največjega, besednika.
ic Kubična računica za rezan in tesan les, sestavil Mirko Logar. Poleg že naznanjene kubične računice za okrogel les je izšla pravkar tudi razpredelnica za rezan in tesan les, ki se odlikuje s tem, da pokaže rezultate v kubičnih metrih in kubičnih čevljih; izračunana je kubična vsebina za vsako število tramov, Ta izredno praktična kubična računica velja 30 Din. Oba dela skupaj vezana, t. j. kubična računica za okrogel, rezan in tesan les pa veljata 45 Din. Kdor hoče imeti vezan praktičen kubičen računar za vse potrebne mere in za vsako število hlodov in tramov, naj si torej nabavi to računico, ki jo je sestavil Mirko Logar. Za vsakega, ki les prodaja ali kupuje, jo knjiga nujno potrebna; ima tudi zelo praktično žepno obliko. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani.
ir »Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja, da pošlje tekom prihodnjega tedna vsem svojim članom iz obeh skupin svoje 12. društveno obvestilo za mesec marc s širjini poročilom o poteku prvega občnega zbora. Z ozirom na večje število smrtnih slučajev, povzročenih po gripi, prosimo za točno plačilo posmrtnin, da bo zamoglo tudi društveno vodstvo svojim obveznostim kakor do sedaj v polni meri zadostovati.
ir Romano Guardini: Sveti križev pot našega Gospoda in Zveličarja. Str. 48. Izdal konzorcij >Križa«. 2e ime pisateljevo samo dovolj pove in ni treba knjižice še posebej hvaliti. Ta križev pot je eno izmed najlepših manjših Guardinijevih del in pomeni nedvomno pravo obogatitev naše revne religiozne literature. Po svoji zasnovi in vsebini je nekaj čisto novega in močnega. Tudi prevod je lep in točen. Nizka cena, a okusna oprema knjižice bo nedvomno pripomogla, da se bo razširila ne le med inteligenco, ki ji tako zelo manjka podobne literature, ampak tudi med ljudstvom. Škoda, da je izšla šele za konec posta, a gotovo ima bogato vrednost za vse leto. Dobi se v knjigarnah, broš. 5 Din, v platno vez. 12 Din. Po znižani ceni (pri večjem številu 20% popust) se naroča le na naslov: Uprava »Križa«, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5.
ir Velikonočne razglednice, popolnoma nove, umetniške, je založila Siovenska straža (Poljanski nasip 10). Poslužujte se pri voščilih le razglednic Slovenske Straže, da prinesete s tem tudi svoj prispevek k našemu narodno-obrambnemu delu!
ZA PRANJE KOMBINEJA
★	NOVA ZALOZBA V LJUBLJANI r. s. s o. z. (Kongresni trg) opozarja, da so izšli Cankarjevi in Finigarjevi zbrani spisi v novi umetniški opremi. V zalogi so tudi vse slovenske in tuje knjige, pisarniške in risarske potrebščine in primerna darila za vse prilike. Samoprodaja »Primulinc svetlokopirnega papirja za načrte.
★	NA AVTOMOBILSKI RAZSTAVI v Genfu je središče pozornosti Mercedes-Benz. Razstavljeni krasni »88* voz se splošno občuduje, pa tudi Mercedes 8 cilindrski avto priznavajo strokovnjaki kot mojstrsko delo, enako tudi male 2 in 2.6 l. modele. Večina nemških vozil v Genfu nosi Continental-
a!u*mJ(m I»J Al £tt»M e**7s>2**sk *-M>« ?V«11\1 ******
VUI l/bti) IVI ou t/ Ut/ivi nj;uvoitw pl hjh uijoiii.
★	SKICNl PAVZNI in svetlopisni papir priporoča M. TIČAR, Ljubljana.
•k OPOZARJAMO na oglas Spodnješlajer-ske Ljudske posojilnice nu zadnji strani današnjega lista.
★	PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH, Ljubljana. Wolfova 12, proti vljudno milodarov.
★	Spomladanski KRIČISTILNI ČAJ po župniku KNEIPPU se dobi v lekarni pri Mariji Pomagaj Mr. M. Leustek, Ljubljana, Res-Ijeva cesta 1 pri Zmajskem mostu. Razpošilja se tudi po pošti.
★	MED PRIJATELJICAMI: »Svetujem Vam draga gospa, da vzamete za pranje perila SCHICHT-ov »RADION*. - Poglejte današnji oglas!"
ir SADJARJI! — Pokončajte škodljivce sadnega drevja z ARBORIN-om! Trud in izdatek Vam bo obilno povrnjen z bogato in zdravo letino v Vašem ladovnjaku. Izdeluje se »Arborin<- pri »C h e moteč h n a«, Ljubljana, Mestni trg 10.
★	DEFINITIVNI DRŽAVNI in privatni nameščenci dobijo brez vsakih formalnosii najmodernejše moške, damske in pa otročje čevlje na obroke po orig. cenah glasom cenika pri tvrdki VOIKA, Krekov trg.
Damtke pomtadne plašče
v cenah od 400 Din, razne otroške od 120 Din, pletene obleke od 250 Din, modne volnene jopico od 78 Din, modna krila in bluze od 85 Din naprej nudi F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Oglejte si razstavo v izložbi!
ir ZOPER MOLE je najboljše sredstvo »TAR MOL, ki se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje ga »C h e m o t e c h n a*, Ljubljana. Mestni Irg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne).
★	VABILO! Dne 26. marca 1929 se vrši v Vel. Mraševem, občina Cerklje ob Krki nov veliki živinski, konjski, prašičji in kramarski sejem. Sejmišče leii na lepem prostora ob državni, cesti Zagreb—Novo mesto in je lahko dostopno tudi avtomobilom. — Kupci in prodajalci se vabijo. — Odbor.
ir OPOZARJAMO na inserat g. Frana Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice v Mariboru.
★	LEP0TIČN0 GRMIČJE, ciprese, borovce, smreke, nizke in visoke vrtnice, pela-gonije itd. priporoča Anton Rajec, Ljubljana, vrtnarija na Tržaški cesti 31, trgovina Pod Trančo 2. Telefon 3222.
Najbolj poznane
JKKOLJ-Pletenine
za
velikonot
pri tvrdki
Gričar & Metf,
Ljubljana, Šelonburgova ulica
KLOBUKE v najrazličnejših najnovejših barvah in oblikah ter zadnje pomladanske novosti Vam nudi v bogati izbiri specijalna trgovina
JOS. POK nasl. m. Bogata)
Mabllani, Stari trg 14
Cene zmerne - Solidna postrežba Sprejemajo se popravila — Lastna delavnica
VELIKO DENARJA PRIHRANITE
ako kupite obleko, nogavice, rokavice in drugo manufakturno blago v trgovini
I. lomSIC, St. Petra c. 38
Ker jc trgovina v lastnem lokalu, so cene neverjetno nizke. Oglejte si jihl
Pri slabokrvnosti
po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO-FERRIN. — Dobi se v vsaki lekarni.
Mnnn Predno si kupilo obleko, plašč ■ '"lili poglejte si uiodele v Irgoviui
P. MflGDIC, LJUBLJANA
1 A^A	nasproti giavno pošte
I9A7
Za velikonočne praznike
\ Praska Šunko
ter različne delikatese kakor: Emeu-thalski sir, sardine, različne konzervirane ribe, konjak, ruui, aj, likerji vseh vrst, buteljska in desertna vina. šampanjec itd. nudi
Fr. Iftiam, niktoSiCeva cesta 8
SE na veliki Četrtek
prinesene obleke v kemično čiščenje, pli-siruuje, barvanje in pranje perila izgotovi sigurno dO OrdZItlhOV tovarna
IOS. RE1CH
Na praznik 25. 3. sprejcmulišča dopoldne odprtu
Pozor!
Kdor hoče imeti sobno sukari po najmodernejših vzorcih in prvovrstno izvrš tev. se bo oglasil le ^^^^^^ pri J. M\BTINC*u (preie F Ks. Stare), Ljubljana. Naročila sprejema Poljanska cesta št. 20 ali pa Sodna ulica št. 20. — Cene solidne!
Ljubljana
Nočna služba lekarn
Dnevna in nočna služba: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. — V neči cd 25. na 26. marca: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv Petra cesti, Hočevar v Šiški. — V noči od 26. na 27 marca: Sušnik na Marijinem trgu in Kuratt na Gcspo-svetski cesti.
»Pusti, ia reč je nevarna!"
Neprevidni Janko obstrelil Viljema.
Janko, pojdiva na streho pogledat, kaj je z našim dimnikom, je dejal vajencu včeraj dopoldne 2i)letui dimnikarski pomočnik Viljem Kocijan pri mojstru Šauerju v Trnovskem pristanu 16. Vajenec je ubogal in odšla sta v podstrešje.
• Kaj pa je to?« se je začudil vajenec in izvlekel odnekod iz kota staro flobertovko.
•..Pusti to, je nevarna reč. Se lahko Se ob-strelišl«
-Beži, beži, s flobertovko inenda vendar ne. S tem pif-pafoin!.-
Vajenec je lahkomiselno naperil flobertovko proti Kočijami. Saj ni nabasana!c V istem trenutku se je »pif-paf-. sprožil, Kocijan pa se je zgrudil zadet na tla. Projektil mu je šel tik pod levim očesom v glavo in obtičal Domači so Kocijaua za silo obvezali, dokler ni prišel rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico.
Kocijan bo sicer najbrže okreval, vendar se bo moral podvreči težki operaciji. Sledovi nesreče pa se mu bodo vse življenje poznali na obrazu.
Vajenca so stražniki brž zaslišali.
-Saj nisem kriv,-: se je izgovarjal ta, >uič ne vem, kako je prišlo do teg i, kar samo se je sprožilo. Mislil sem, da flobert-n ka lii nabasana k
»Misliti se pravi nič ved di. Bomo videli, kaj bo reklo o tebi sodišče, so 'iiu dejali stražniki in napisali protokol o nesreči.
Vsak nai ue
da kupi moško, fantovsko ali dečjo obleko najbolje in najceneje pri tvrdki
Josip KuančIC
Ljubljana	Dunajska c. 7.
l.a-tni izdelki! Ne zamudite'	(»sleite si znoisti in cene'
O Stolnemu proštu Andreju Kalanu je umrl njegov brat Martin Kalan včeraj pop. ob 4. Pokojni jc bil mnogo po svetu, večkrat v Ameriki in je zadnja leta deloval v Marija-nišču. Bil jc blagega značaja in globoke žive vernosti, ki je bila zgledna za vse. Bil je v 75. letu starosti. Pogreb bo na praznik Marijinega Oznanenja ob 15.30 iz Marijanišče. R. i. p.
O Zlati Pragi bo posvečen XXIII. prosvetni večer, hkrati zadnji večer v tej sezoni. Veliko število priglašencev, ki bodo letos obiskali Prago iu se udeležili skupne proslave z brati Čehi ob priliki tisočletnice sv. Vaclava je nagnilo Prosvetno zvezo, da priredi poučno predavanje s pomočjo filma o Pragi, o stari Boleslavi in o stvareh, ki spominjajo na jubilanta sv. Vaclava. Čehoslovaški konzul dr. Ressel je iz prijaznosti prevzel to zadnje predavanje o gornjem predmetu. Vljudno vabimo posetnike prosvetnih večerov, kakor tudi vse one, kateri bodo pohiteli v Prago in katerim finančni viri nc dopuščajo ogledati si krasoto Prage, da se udeležijo tega večera in napolnijo Unionsko dvorano v torek ob 8 zvečer.
O Marjonetno gledališče v Akademskem domu vprizori v nedeljo dne 24. t. m. ob 4 popoldne marjonetno igro »Hanica«. Gašper-ček vabi vse svoje male in velike prijatelje. — Krščansko žensko društvo.
O Velikonočne počitnice na tehniški srednji šoli so se pričele. Direktor tehniške srednje šole v Ljubljani javlja svojemu učiteljskemu zboru in učencem, da je letos izjemoma tudi torek, 26. marca, počitniški dan in trajajo velikonočne počitnice do vštetega torka, dne 2. aprila.
0 Velikonočni darovi za Grad. Kakor lani, prosi Prosvcta sv. Jurija, tudi letos za kaka darila za grajske reveže. Darila so lahko v jedilih ali tudi v denarju. Kako veselje boste napravili ako boste prinesli kaj mesa ali pogač, revežem, ki nikdar kaj takega ne oku-ša'o. Oddajo naj se darila v upravi »Slovenca«. Kdor pa hoče osebno izročiti darila, bo izvedel za imena revnih družin pri blagajniku Pro-svete if. Klančarju na gradu.
0 Para iz lokomotive strašno oparila železničarja. Huda nesreča je včeraj zgodaj zjutraj doletela 26letnega premikača državne železnice Jožefa Dežmana na postaji v Zalogu. Dežman je stopil k lokomotivi, da bi odklopil verigo pri odbijalih. V istem trenutku pa je skočil od cevne napeljave odzadaj ventil, para je bruhnila ven ter oparila nesrečnega Dežmana po vsem telesu. Vroča para je posnela Dežmanu kožo z lic in z rok. V strašnih bolečinah so Dežmana naložili na prvi tovorni vlak v Ljubljano. Takoj ga je ob tri četrt na 5 zjutraj že čakal na kolodvoru rešilni avto, ki je Dežmana naložil in odpeljal v bolnišnico.
® Mostna zastavljalnica ima redno dražbo v, avgustu 1928 zastavljenih dragocenosti dne 4. in v avgustu 1928 zastavljenih efektov dne 11. aprila t. 1. od 15. ure dalje v uradnem prostoru.
0 NAGELNI, ROŽENKRAVT, ROŽMARIN TVORIJO novi narodni dečvin vzorec, ki bode razven za »Dečvo« vporaben tudi za vsako drugo poletno obleko. Vzorčne kolekcije je »Jugoče&ka ■ dokončala in bodejo cenj. gg. trgovcem v prihodnjih dneh na razpolago.
Maribor
ODKRIJE VELIKE IZSILJEVALKE DRUŽBE.
Neki tukajšnji Irgovec je pred nedavnim prejel anonimno pismo, v katerem se navedeni poziva jiod grožnjo smrtne kazni, da položi na gotovo mesto večjo vsoto denarja. Omenjeni trgovec je pismo lakoj izročil tukajšnji policiij. ki se je za zadevo pričela zanimati iu uvedla temeljito poizvedbo. V kratkem času se je posrečilo nekoga člana te družbe prijeti. Poizvedbe se vršijo še nadalje, vsi rezultati preiskave so zaenkrat Se tajni.
□	Napredovanje. Iz 7. Skupine prve kategorije je pomaknjen v 0. skupino iste kategorije okr. sanitetni referent d r. 1. Z o r j a n.
□	Društvena kronika. Materinski dan priredi danes ob 15. uri Kal, izobraževalno društvo v Krčc-vini v društvenih prostorih. — Ob pol 17. uri zboruje poselska zvez« v Mladinskem domu. — Jutri ob pol 18. uri so vrši v Mladinskem domu Materinski dan z običajnim sporedom ter združen s poučno predstavo.
□	Trgovino sinejo bili v smislu tozadevno ministrske naredbe jutri ves dan odjirte.
□	Arabec — svetovni romar. 1'rištsl jc iz daljne Arabije na svojem svetovnem potovanju Abukir tudi v Maribor. Radi svoje zanimive zunanjosti je zbudil med Mariborčani precej pozornosti. Prepotoval je malodane že vse evropske države in nadaljuje sedaj svojo pot proti severu.
□	Novi načini preživljanja se opažajo zadnji čas v Mariboru ter njegovi okolici. Prikolovrati iz neznane smeri neznanec, se predstavi kmetiču pod tujim imenom ter izvabi pod najsvetejšimi zatrdili živinče iz hleva. Potem pa ni sledu o neznancu, ki pioda živili če kakšnemu mesarju. Taki slučaji se ponavljajo v sumljivi meri. Tako je postni žrtev nekoga M. znani meljski brodnik Mardaus, ki je neznancu M. prodal kravo — brez denarja. M. pa je brž napravil kupčijo z nekim mesarjem ter izginil. Pa so iztaknili in sedaj se že hrani ob ričetu iu vodi.
□	Akademska maša. Danes in ves čas velikonočnih počitnic ne bo akademske pridige v frančiškanski cerkvi.
□	Na nalezljivih boleznih je obolelo v času od 15. do 21 marca 13 oseb — 11 na hripi, 2 pa na škrlatinki. Hripa že čisto pojenjava in ima sedaj v prehodni vremenski dobi še samo značaj in-fluence.
□	Mariborski trg. Tržno vrvenje se je vršilo močno v znamenju bularic. Tudi oljčnih vejic je bilo precej 0.25 do 1.50 Din komad. — Malo senzacijo je povzročilo med sobotno tržno publiko dejstvo, da je bilo nekemu mesarju radi slabe kakovosti konfisciranih 14 kg mesa ter večja količina kosti.
□	Ljudska univerza. V lorek zvečer predava znameniti ruski učenjak na polju narodnega gospodarstva dr. Al. B i 1 i 111 o v i Č o »Razvoju evropskega gospodarstva in boljševizma« — 3. in 5. aprila pa je na sporedu predavanje dr. Stuzygov-s k e g a iz Dunaja o temi: »Od impresionizma k ekspresionizmu« ter o »Umetnosti boljševikov .
□	Nočno službo ima tekoči teden Vladovičeva lekarna pri »Zamorcu« v Gosposki ulici.
□	Ce sušca grmi — lakota beži V petek popoldne se je bila vlila nad Maribor ploha. Vmes je parkrat celo zagrmelo. Torej...
G Posestno gibanje. Konnannovo hišo v Gosposki ulici so kupili za vsoio 1,600.000 Din trgovci A. Vicel, S. Pihlar in I. Fischbach.
□	Dclegacija mariborskih stanovanjskih najemnikov je odpotovala včeraj v Belgrad da predloži skupno s predstavniki stanovanjskih najemnikov iz drugih delov države soc. ministrstvu spomenico, ki je bila sprejeta dane? teden na skupnem zboru strokovnih organizacij v Celju
□	Večerni šesttedenski in nedeljski dvomesečni tečaj za šivanje oblek priredi mariborsko slov. žensko društvo, ako se prijavi dovolj udeleženk. Prijave in pojasnila do 2. aprila pri g. Zlati Brišnikovi v Gosposki ulici.
Celje
j& Današnja proslava muterinskega dne se liiične .točno ob 4 popoldne v veliki dvorani Nurodnegu domu. Gg. pevci in pevke naj se blagovolijo zbrati že četrt ure preje na odru. Litografirune sporede bo p. n. občinstvo lahko d..bilo v dvorani. Dcklumacija dr. Preglje/e »naša najvišje« odpade, mesto tega recitira n.pg. phurm. g. Fedor Gradišnik odlomke iz Cankarja, nanašajoče se na Cankarjevo ruzu-nievuiijo materinstva. Vstopnice se dobijo danes od 9 do 12 dopoldne še v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti, popoldne od 3 dalje pa pri blagajni v Narodnem domu.
j& Overitev potrdil o prijavi orožja. Ker jc ukinjen čl. 7 zakona o posesti in nošenju orožju iz leta 1928., prestanejo veljati vsa doslej izdana potrdila o prijavi orožju, radi česar S'? mora jo ista predložiti pristojnemu občinskemu uradu na jkasneje do 30. marca 1929 v svrho overitve po srezkein poglavarju. Obenem je plačati tudi takso iz tar. post. 1 in 5 v znesku 25 Din.
Semena
vseh vrst — zajamčeno najboljše kakovosti priporoča ANTON FAZARINC, CELJfi
N« mučite svojih otrok i ribjim olJom.
pravi vsak, ki jo poskusil izredno prijeten izdelek
ki je prirejen iz ribjega olja. Dobiva se v vseh lekarnah v malih zaviti, ih po 25 Din in v velikih zavitkih po 42 Diu
Gospodje I
Srajce, spodnje hlačo, kravate, naramnice, nogavice, palice itd. v lepi izbiri in najcenejše pri
Šterk nas!. KARNIČNIK, Stari trs št. 18
Opozarjamo cenjeno občinstvo, du si ogloda ttnšo za Veliko noC novo doSlo zalogo blug«. Vitli tudi današnji oglasi — Vsak komad samo no S Din in 12 Dinlt
Daior STANKO STOPICA. Ljubljana Vodnlltov trg 5 — Sv. Petra cesta 7
MODA
Oglejte si zadnje kreacije mode v izložbah
P. MflGDIC, LJUBLJANA
Nasproti glavne pošte
Dopisi
Ptuj
Materinski dan. Marijanska kongregacija pri 00. minoritih v Ptuju priredi tudi letos na praznik Mar. Oznanenja Materinski dan. Zjutraj bo sv. maša, skupno sv. obhajilo vseh mater '» cerkveni govor, popoldne ob treh pa akademija v čast materam, v mestnem gledališču. Pokažite vsi kako ljubite svoje matere in njih požrtvovalnost s tem, da se udeležite prireditve.
Smrt. Umrl je dne 20. t. m. na Mestnem vrhu pri Ptuju g. Ivan Vrabl, ki je dosegel lepo starost 89 let. Pokojnik je bil skozi 21 let župan občine Mestni vrh in je bil oče ptujskega uglednega trgovca 7. manufakturo g. Martina Vrabla. Pogreb se jo vršil ob veliki udeležbi dne 22 t. m.
Tržič
Železniško direkcijo prosimo ponovno, da zopet uvede vse one vlake, ki so vozili na naši progi pred 15. februarjem t. 1. Obrtniki, ki hodimo v Ljubljano, moramo zamuditi cel dan, čeprav bi opravili lahko svoje delo v pol dnevu, ako bi vozili vlaki kot preje. Že z ozirom na velik promet, ki ga ima naš izrazito industrijski kraj, moramo prositi, da železniška direkcija zopet uvede oba vlaka, ki sta izostala.
Prosvetno društvo priredi danes igro »Lepa Vida«, ki je polna pretresljivih prizorov. Začetek ob 8. uri zvečer.
V ponedeljek, 25. t. m., na praznik, prirede Orlice v »Našem domu« materinski dan. Matere, vaš dan je to, posvečen vašemu spominu. Pridite v obilnem številul Začetek takoj po večernicab. Brez vstopnine.
KRKA
Naše orgle jc pregledal »strokovnjak«, ki je izjavil, da naj se z njimi pred cerkvijo kres zakuri. Zdaj jih je pa g. Ant. Dernič iz Radovljice popravil, tako da poje vseh 500 piščal. Kdo je napravil orgle in kdaj, se jo zvedelo z napisa, ki se je našel v notranjosti orgel, napis se glasi: >Joan-
, ADRIA' čevlji
CELJE * NARODNI DOM
Edvuid Gregorin:
K v pri zor tim L N. R. I.
(V Narodnem gledališču v Ljubljani.)
»In li Betleliom, zemlja Judova, nikakor nisi najmanjši med knežjimi mesti; zakaj i/, lebn b., izšel vojvodu, ki bo vladal moje ljudstvo in bo velik do koncu zemlje.
Otroke sem vzredil iu povišal, oni pa so sc upili zoper mene. Dežela vaš« je pusta, zemlja vaša — tujci jo požirajo vpričo \us. In liči sifinsku je ostala zapuščena kakor oblegano mesto.
Toda ne ostane v temi dežela, ki jc sedaj r stiski. In kateri so bivali v deželi smrtne sence, jim jc zasijala luč.«
V tistem čusn se jo pojavil krotuk in ponižen prerok, sin tesarja iz Nu zarota v Galileji in začel ozuaiijevati blugovest utrujenim in obteženim. in kateri so potrebovali ozdravljenja, jih je ozdravil.
In tisočere množice so uprle vanj oči in hitele za njim; spremljale, so ga i/. Judeje, Galileje, iz okolice Tiru in Sidonu, iz ltlumeje in vse z one strani Jordanu.
Takrat jc spregovoril lačnim in žejnim — piuvicc, resnice iu ljubezni: Pridite k mcui vsi, ki so trudile in sle obteženi in našli boste mir svojim dušam. — .laz sem luč sveta. Kdor gre zu menoj nc bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja!«
Zuslo\el je kmalu, kot učeiiik nove postave ni novega umika, sitom dežele in glas o njem ju prispel do Jeruzalemu.
Bližali so se velikonočni prazniki iu skozi le Jejo ic Sin že tretja pomlad njegovega delovanju. Ulice svetega inestn ir> se polnile ml vi.eli strnili romarjev. <l« obiščejo tempelj Juli-ve, ki sc jc niogočuo dvigal v blesku sulučnih Žarkov, kot priča Davidove slave in Salomonovega veličanstva.
Iu vsa ta os v oboj en ja pričakujoča srca jc
nrpolniln misel: Jezus i/ Nuzarcta priliaju! Naš kralj se bliža iu bliža se naše odrešenje!. Bliža se čas, da vržemo jusem tujcev raz naš vi nt, in tempel j Julive sc bo zopet solnčil v svobodnem sol licu svobodnega kraljestvu!«
In \ vijjrajoči senci palm, obsut s cvetjem, je prišel tisočletja pričakovani večni popotnik: >jaz sem pot. resnico in življenje!«
V zborovalui dvorani poleg duhovniškega dvoru pa je bilo sklenjeno: Bolje, da umrje en človek /.tt ljudstvo, kakor da pogine ves na rod!«
Njegovo oko je otožno, globoko pogledalo v to strasti polne oči milijonov, pogledalo v tu božji svet in iz prsi je privrelo; Jeruzalem, Jeruzalem. zakaj lie spoznaš časa svojega obi-skunju.« Itoka je poku/ala nu v znoju zgrajene stavbe in iz -rcu za srcu, ki so zapisana troli-nobi, je opomnil: »\idile vse to? Resnično povem valil, du ne bo ostal lukaj kamen nu kamnu, ki bi se ne zrušil.«
Onemeli so kliei, glave so klonile in i/ te smrtne- lišine za trenotek pozornih duš se je i/vil ljubczuiv: Mir vam zapustim, svoj mir v.\4iii dam.«
ln stopil je v tempelj božji in izgnal \se, ki so tn m prodajali iu kupovali: »Mrijri hiša nuj bo hiša molitve!« Voditelji ljudstva pn so se /bali /a svoj Zaslužek, veljavo in moč — rekoč: Ves svet dere zu njim!« Spogleduli so se ia se razumeli.
Prišel pu je dau opresnikov in ko sc jc /večerilo, je vslopil z dvanajsterimi v obeduico in sedel k mizi slovesu. Polni vere so ti zvesti spremljevalci, ki so rodi moči njegove besede zapustili svoje domove, strmeli vanj in razmišljali potrti o skrivnostnem pomenu. Ou pn jc potolažil to scjavce svojega nauka: »Giejte, jaz srni svet premagal« — jim izročil s|K)ittin. ter z oporoko ljubezni odšel čez potok Ccdron na grtzcmansko pristtivo.
Bila pa je noč, grozna noč strašne samote. Celo njegovi zvesti, najljubši ga niso razumeli
iti so pospali. V tej tugi sc je oddaljil, pudel n kolena, sc zamislil v zvezdnato nebu in jio-zabil nase. ko se je zopet zavedel, so mu drseli i uz čela rdeči biseri, last trpeče zemlje, — duša pu je bila razbremenjena in potoluŽena. Prepustil se jc poljubu prijatelja-izdujaven, stegnil roke iu se izročil uri in oblasti teme.
Predstavili so zvezanega judovskim prvakom, katerim je s svojim nastopom križal račune in njih veljavo. Divje so za žarele vunj razjarjene oči okoli sedečih farizejskih fanatikov, ko je nu mnoge obtožbe mirno izjavil: Jaz sem očitno govoril svetil, \ shodnici in v templju, nu skrivnem nisem nič govoril.« In že ztlnvnuj zuneteni sklep sinedriju: ^S poti 1110-rk!« — je podžgal očitek bogoskrunstvn. ki je izžarcl v bcseclali: »Umrje nuj Gulilejec! Umrje naj!«
Najvišja judovska, verska iu politična oblast je torej izrekla obsodbo, ni pa je smela izvršiti. Zato so hiteli ilavsczgpduj k prokura-torju Judeje, du bi potrdil, kot zastopnik rim--.Acgu prava, njili sklep. Toda kaj sc je zmenil cesarski namestnik za te osovražene predstojnike podjannljeue sodrge in njili tožbe: ::Kaj jc resnica I?«
Vendar je Galilejo) radi oblike reda poklical k sebi v sodno hišo. Tam je stjpil oblastni rimski sodnik pred ponižanega nazure-škega obtoženca, gu pogledal od vrha do tal in se mu ironično nasmehnil: >Ti si torej ju-tiovski kralji'«
»Tako je, kralj sem. — Moje kraljestvo ni od tegu sveta. — Jaz sem zato rojen in sem zato piišol na svet. du ? priča m resnico.«
In sodniku je prešel nasmeh — globokim očetu, ki so zrle vaitj, je umaknil jioglcil, klo-i;:f jftnvo" in irjnvil l judstvu: »Nobene krivice ic najdem nad tcin pravičnim. Dul gu bom tuiej protrpsti in ga boni izpustil.«
»Ako tegn oprostiš, nisi ccsnrjcv prijatelj. Zntožimo te cesarju!« In ves Jeruzalem jc za-oiil: »Križuj gul Križaj £iil< In divji klici so
odmevali tja do oljčne pristave, odkoder se je pted dnevi glasil zmagoslavni: flosana!
Prokurutor se je z.bul grozečega vpitju, ki ic zmagovalo, izročil ruzbičuuega divjim pestem iu si milil roke —.
Kmalu nato se je pomikal težek križ, tiho in počasi, proti gričku mrtvaških glav in po-Ijiua trikrat klecnil.
Sledila pa je kapljam krvi žena, ki je prihitela iz Nazareta, ga dohitela pred vrhom in se spomnila njegovih besed, ko ga je s težkim sitem našlu dvanajstletnega v templju.
lil ko so prišli na kraj, so tum križali Njega in oba hudodelca; enega nu desnici, drugega n i levici. Nad kronano glavo pu je razodeval napis: »Jezus Nuzareean krulj Judov«, fz rok in nog so kapale kaplje nu razgreto zemljo, iz ki tere se je vilo visoko jiod nebo zasmehovanje in rogunjo; še višje pu jc kipel vzdih ljubezni in dobrote: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo.. kaj delajo.«
Oči so pogledale preko razlilirkune množice, srce je zadrhtelo in listne zušepetule: »Nisem prišel, do bi svet sodil, ampak zveličal.«
V tej zupuščeiiosti je obmolknil, glav« omahnila, srcc zastalo in s pogledom nu zemljo ugasnil.
In ko se je /večerilo, so sneli truplo in ga položili v grob.
iV fr ■>
Križ pa je ostul na Golgoti iu se dviga že stoletju visoko k luči — viden po vsej zemlji.
Materinski dan
dne 24. Hi. ob 2G v Unlonu
Vstopnice 3c dobijo zvečer od 7 dalje ob vhodu v veliko dvorano.
Dr. Joško Bezič
je pričel ordinirati v soboto, dne 23. t. m v hiši „Prf Stari PoŠti" I. n. jBaaaais^^SsSšg . 'I .....i
nes Franciscus Grenechck, Bttrger u. Orgel-Maclier in Zilla 1754. 1 opravljal je orglo 1.1832. And. Orel, 1.1880. pa Zupan. Za nove orgle se zdaj zbira denar.
Hrastnik
V Četrtek je, nu potu v vlaku iz Ormoža v Hrastnik umrl g. Slokan, posestnik in bivši obratovodja TPD v Hrastniku. — V sredo je umrla gospa Marija Platinovšek, starovpokojenka. — Romanje na Trsa t. Na Dolu je prijavljenih za to romanje že 40 oseb. Kar je tudi v Hrastniku takih, ki želijo na Trsat, se vabijo, da se /.glase pri Janku Anišku.
Ježica pri Ljubljani
Pevski odsek KPD na Jožici priredi danes ob 3 popoldne v društvenem domu pevsko prireditev in burko »Moč uniforme«. Vabljeni!
Murska Sobotn
Čuden začetek pomladi. Ni še skopnel sneg, pa jc vendar pretekli petek popoldne vršalo v pralni kako uro dolgo, kakor pred kako poletno nevihto. Tudi pravih oblakov, onih težkih, nesrečo nosečih, ki so jih kmet najbolj boii, ni bilo v ozračju, lc oni modrosivi zimski oblaki, ki nosijo navadno sneg, so v isoli nizko nad Muro. Nekam nenavaden pojav, dočim je bilo obzorje proti Avstriji kakor x večerni zarji, dasi je bila komaj sredi popoldneva.
Begunje pri Cerknici
Praznik sv. Jožefa je bil letos pri nas zelo lesen: skoro vsa župnija jc hodila kropit doli k »Maliiom« Maleuskg mamo, gospo Marijo Meden roj. škrlj, mater našega župana g. An! ma Medena. Umrla jc v 75. letu svoje starosti; polnih šestdeset let jc bila skrbna gospodinja in dobra mati nc saino svoji mnogoštevilni rodbini, ampak tudi vsem siromakom, ki so se tako zaupno zatekali k njej. šc prav zadnji čas, ko že sama ni mogla, je naročala in skrbela: »Dajte, dajte ...« Vsa župnija jc mahoma začutila, da jc nehalo biti izredno plemenito, dobro srce. Naj zdaj v miru počiva v Bogu! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje!
Cerkveni vestnih
CERKVENI OBREDI VELIKI TEDEN.
V stolnici.
Cvctjia nedelja: Ob tričetrt na 0 blagoslovljene oljk, ob 9 tiha sv- maša, ob pol 10 se bere trpljenje N. G. J. K., ob 10 peti pasijon. Popoktna ob pol 4 Križev p&t, ob 4 postna pridiga, nato pa litanije.
V sredo, četrtek in petek ob 4 popoldne pete jutranjiee.
Veliki četrtek! Ob 5, 5.80, 6, 0.30 obhajilo, vernikov, ob 8 velika škofova sv. maša, med mašo obhajilo duhovnikov in vernikov, posvečenje olja, po maši umivanje nog 12'starčkom. — Zvečer od pol 8 do pol 9 skupna molitvena ura. Od 9 dalje molijo le mladeniči in možje. — Ta dan sc meso sme uživati, ne se pa večkrat nasititi.
Veliki petek: Ob četrt na 6 sv. Križev pot, nato molitvena ura. Ob tričetrt na 9 cerkveno opravilo, molitve, pasijon, razkrivanje in češčenje sv. križa, maša predposvečenega. — Ob pol 8 zvečer postna pridiga, llato žalostlnke.
Velika sobota: Ob pol 0 blagoslov ognja, ob en četrt čez 8 molitve, blagoslov velikonočne sveče in krstne vode, okrog pol 10 slovesna sv. maša. — Popoldne ob pol 3 blagoslov jestvin, ob 4 slovesne velikonočne jutranjiee, nato okrog en četrt na 5 Vstajenje s procesijo v sledečem redu: rdečo bandero, stolna Vincencijeva konferenca, moški. — Belo bandero: ženske s prižganimi svečami. — Vojaška godba, 1. četa vojakov. — Akademiki, zastopstva uradov: mestni magistrat iu svetovalci, trgovska zbornica, poštni uradniki, finančni uradniki, gimnazije, sodni uradniki, univerza, oblastni odbor. — Duhovščina z Najsvetejšim — Veliki župan, divizijonar, pokrajinska uprava, častniški zbor, 2. četa vojske. — Po procesiji zahvalna pesem in blagoslov. — Procesija se vrši le ob lepem vremenu. Stanovalci Pred škofijo in na Mestnem trgu se prosijo, da razsvetle okna.
Velika noč: Ob 5 blagoslov jedil, ob pol 6 pridiga, ob 6 slovesna sv. maša, ob pol 10 slavnostna škofova pridiga, ob 10 slovesna pontifikal-na sv. maša, nato papežev blagoslov. — Ob tričetrt na 3 potresna procesija k sv. Jožefu.
Križanska moška kongrcgacija ima jutri na praznik Marijinega Oznanjenja redno duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. Popoldne pred shodom ob 5 kratka seja predstojništva.
Jamski človek in njegova kultura
Predavanje univ. prof. dr. Ehrlicha na občnem
zboru Društva za raziskat anje jam.
V petek, dne 22. t. m., sc je vršil občni zbor jamskega društva, ki je bilo ustanovljeno že pred svetovno vojno. Vendar je moglo šele po vojni doseči znatnejše uspehe, ko se je reorganiziralo po vzorcu ostalih inozemskih znanstvenih društev. Predsednik g. notar M. Hafner jc pozdravil vse navzoče ter nato počastil spomin blagopokojnega inž. Puticka, enega najbolj vnetih jamarjev, ki je bil znan po celi kulturni Evropi. Tajnik g. gocent dr. Kenk je nato poročal o številnih jamskih ekspe-dicijah. Iz nadaljnjega blagajniškega poročila je bilo razvidno, da članarina še daleko ne znaša toliko, da bi mogla kriti vse društvene izdatke. Zato se je ob tej priliki ponovno apeliralo na dobrotnike in podpornike društva. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen ves prejšnji odbor. Po končanem oficielneni delu se je vršilo nad vse zanimivo predavanje utiiv. prof. dr. L. Ehrlicha.
Profesor Ehrlich je v kratkih potezah orisal kulturo prazgodovinskega jamskega človeka. Sistematična prazgodovinska arheologija, to je veda o prazgodovinski kulturi, predpostavlja geologijo, vedo o formaciji zemskih plasti in paleontologijo, vedo o okamenicah flore in faune. Na tisoče človeških artefaktov (pestnjakov, klin, konic, ostrin, odkrhkov, praskal, šil itd.), mnogo figuric, kipov, sohic, nadalje slik, gravur je danes najdenih in razkritih v mnogih najdeniščih zahodne Evrope predvsem v 118 duplinah in skalnih stenah južne Francije in Severne Španije.
Naporno in subtilno delo je bilo v tem, da so se ti kullilrni pojavi prazgodovine mogli urediti v kake sisteme in uvrstiti tudi v razne dobe geoloških formacij. Za kronološko zapovrstnost, tako živalskih oka menic, kakor človeških artefaktov je položaj zemskih skladov, v katerih se najdejo, glavni kriterij. Seveda ta kriterij odpove pri slikah v jamah.
Zgodovina paleolitičnega človeka ima dve glavni fazi; prva obsega zadnjo niedledeno in ledeno dobo, druga dobo po zaledenitvi. Med obema fazama je naravnost prelom v tem smislu, da sta radi teh dob popolnoma različno. Neandertalec, človek prve dobe, je pritlikavec proti Cromagnonske-mu človeku v drugi dobi. Sploh pa je prazgodovinska kultura, rezultat mnogoterih migracij, stikov, bojev raznih plemen in ras. Tako je v prvi dobi Chelleski človek prelagoma prehajal iz Azije preko severne Afrike v Španijo in Francijo, iz Azije pa pride skozi vzhodno Evropo na severu monstlerski človek, ki je nam zapustil tako dragocene sledove v Krapini.
Tudi v drugi dobi se očitujejo migracije; in sicer prihaja preko sredozemskih obali v Francijo aurignaška kultura, na severu pa preko Balkana, Ogrske, V/tlrtenberga na zahod solulrejska.
Višek prakulturne tehnike in umetnosti je dosegel višek v tako zvani magdalenski kulturi (po nekem najdenišču zahodne Francije). Igle, harpune, konice itd. so tako fino uglajene in cizilirane, neštete slike živali na stenah so tako realistično in živo podane, da nam ves stari vek tja do Grkov ne nudi nič kaj podobnega.
Največjo pozornost vzbuja pri etnologih primerjanje prazgodovinske kulture s primitivnimi kulturami današnjega časa.
Obglavljen medved v jami Montespan v Franciji živo spominja na medvedji kult pri Ainu in G lijakih vzhodne Azije, medvedje lobanje in kosti v jamah Švice in Franken v Nemčiji pa na daritve Samojedov in Eskimov.
Vzporejati bi se dale prazgodovinske kulture s sedanjimi kulturami takole: clielleska kultura odgovarja itimeranfikl, monstierska kultura odgovarja tasmanskl, aurignaška kultura odgovarja totemski, »olutrojska kultura odgovarja matriarhalni.
Žallbog je moral pror. Ktiriieh predavanje ob pol, 8 prekiniti, ker dvorana ni bila več ua razpolago.
DIŠAVE SLUH
Spori
Vaše
srce potrebuje...
kot organ, za življenje neobhodno potreben, predvsem obzira. Delati mora neprestano noč in dan. Razburjanje in vznemirjanje vsled uživanja kave s kofeinom škoduje srcu in s tem celemu organizmu.
Vi se mogoče obotavljate plačati označeno ceno za »Kavo Hag brez kofeina«. Po krivici! Kava Hag ni nikako draga. Pomislite samo: to je zajamčeno neškodljiva zrnata kava, torej za Vaše zdravje neprecenljive vrednosti. Kavo Hag pije lahko vsak radd njenega prijetnega okusa, še več pa radi njene izvrstne kakovosti. Prepričajte se sami s poskušnjo, da je kava Hag pravi blagoslov za človeštvo.....
Dobite jo v vseli (lobrili trgovinah. V kraje, kjer se še nc dobiva, pošlje vsako množino franko po običajni ceni:
Kava Mat; d. d. Mar lice v a 14 h, Zagreb.
Vzorec prejmete po pošiljalvi Din 1.50 v znamkah in priloženega
oijlasa S 7
KAVA !SAE VARUJE $R£E in ŽIVCE
Današnja prv. tekma I. moštev Jadran : Ili riji odpade. (Služben* objava LNP.) Predsedstvo SK Jadrana je včeraj obvestilo podsavez, da njegovo I. moštvo ne more nastopiti k današnji prvenstveni tekmi s SK Ilirijo, ker nima na razpolago nekaterih igralcev. Z ozirom na to se vrši na športnem prostoru SK Ilirije danes ob 14. uri samo prvenstveni tekma rezervnih moštev Ilirije in Jadrana. — Predsedstvo LNP je vzelo na znanje dogovor med ASK Primorjem in SK Slovanom, glasom katerega se odigrata prvenstveni tekmi rezervnih in I. moštev navedenih klubov na praznik, 25. t. m. ob 14., oz. ob 15.45 uri, namesto danes. — Tajnik II.
Službene objave LNP. (Iz seje upravnega odbora dne 20. marca 1929.) Z današnjim dnem stopijo v veljavo nove, sporazumno s Sekcijo ZNS-a v Ljubljani določene pristojbine za nogometne sodnike in sicer: a) takse: za sojenje reprezentančne ali mednarodne tekme Din 100; za prvorazredne prvenstvene in prijateljske tekme, ki se igrajo v mestih Ljubljana, Maribor ali Celje Din 70; drugorazredne tekme, rezervne tekme I. razreda in vse tekme, ki se igrajo izven Ljubljane, Maribora ali Celja, Din 35; rezervne tekme II. razreda in juniorske tekme so proste taks .— b) potni stroški: za oddaljenost do 100 km se povrne sodnikom vožnjo 3. razred osebnega vlaka, za oddaljenost nad 100 km pa 3. razred brzovlaka. — c) dnevnice: za potovanje iz Ljubljane v Maribor ali obratno ostane v veljavi še naprej dnevnica Din 100 za vsakih začetih 12 ur; za potovanje iz Ljubljane v Celje, Novo mesto, Rakek, Cerknico ali iz Maribora v Mursko Soboto znaša dnevnica Din 75; za potovanja, ki zahtevajo poldnevno odsotnost, n. pr. iz Ljubljane v Trbovlje iz Maribora v Ptuj ali iž Celja v Šoštanj znaša dnevnica Din 50. — Upr, odbor je vzel na znanje novoizvoljene odbore klubov: SK Jadran (predsednik g. inšp. Albin Zaje; tajnik in obenem novi naslov; g. Bonuina Fr., Cerkvena ul. 21-11.); SK Trbovlje (predsednik g. Rudolf Matešič, tajnik in obenem novi naslov: Bogumil Vrhunec). —-Dopis SK Železničar z dne 16. marca odstopi LNP v nadaljno poslovanje Sekciji ZNS-a. — Dvigne se začasna zabrana igranja SK Mure, objavljena dne 16. febr., ker je klub medtem poravnal vse svoje denarne obveznosti. — Od klubov, ki jim je bila izrečena dne 16. febr. zabrana igranja do poravnave naloženih jim glob, se dosle) niste odzvala in imata v. včerajšnjim dnem še vedno za-brano igranja SK Disk (Domžale) in Atletik SK (Celje). — Za službujočega odbornika LNP k današnji tekmi Amater : Trbovlje v Trbovljah se delegira sav. sodnik g. A. Schneller, k tekmi Celje : Atletik SK v Celju g. Stoklas. — Tajnik I.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Danes dopoldne ob pol 11 trening za vse igralke na igrišču, v slučaju deževnega vremena ta trening odpade, Prihodnji teden se vršita samo dva treninga in sicer v sredo in petek, obakrat od 18. ure dalje v kolizejski dvorani. Obisk treningov je strogo obvezen za vse igralke. Sekcija sprejme šc nekaj novih članic predvsem mlajših, !<cr namerava formirati več mladinskih družin. Prijave se sprejemajo pri vsakem treningu. Ravnotako se sprejemajo nove članice, ki se zanimajo špecijelno za žensko Iahkoatletiko. — Načelnik sekcije.
Zveza kolesarskih društev v Ljubljani naznanja vsem kolesarskim društvom, ki so včlanjena v Zvezi, da se vrši Zvezna seja dne 14. aprila t, 1. ob 10 dopoldne v Zvezni pisani i Vabijo se vsa Zvezna kolesarska društva, da se iste udeleže po svojih delegatih, ker se bodo določili termini dirk itd. Prosi se, da društva pooblaste delegate, da bodejo stavili termine dirk in eventuelue predloge, kateri se bodo po možnosti upoštevali. — Odbor Zveze kolesarskih društev v Ljubljani.
SK Slavija. V nedeljo dopolduc ob 10 v gostilni i>ri španu odboruvtt seja in (lanski sestanek. Pridite vsi! — Načelnik.
Vedno novosti
Kdor si želi dobro blago za moške in žensko
nktairp nn nirkf oeni — dohl tfa bri tvrdki
JOŠ. SNOJ
LJUBLJANA — palača Mestne hranilnice.
ASK Primorje, jun. : SK Krakovo. Poleg ostalega nogm. programa bodo danes, v nedeljo, nastopili jnniorji ASK proti agilnim Krakovčanom. Ker so moči izenačene, bo tekma nudila gotovo zanimiv boj.
Tekma se odigra na igrišču ASK Primorje ob 15. uri in sicer ob vsakem vremenu.
Športa' pregled
Opozarjamo, da smo v petek priobčili velik seznani športnih dogodkov, ki naj ga hravci blagovolijo prebrati v dopolnilo tehle vrstic.
Preveč vrstic je napisal Barbutti iu so ga začasno diskvalificirali; to ga ni ustrašilo in jo očitke proti ameriškemu lažiamaterstvu še poostril. Kekli so mu, naj imena pove. Ni hotel, ker bi to ne bilo kolegialno. Za »vse živi jen je< so ga sedaj suspendirali. Bo kmalu pomilošcen Dejal je, da bo poleg njega govoril še liay in da bo še več povedal. Atletska zveza (amaterska) je dala n. pr. včasih tekačem za en start 200 do 300 dolarjev. — Naslednik Texa in predsednik Madison-Square Gar-dena je Carey. Kako se bosta pogledala z Demp-seyem? O Krenzu smo pisali, da je vrgel diskoe 49.905 m daleč; vrgel ga je tudi že čez 51 111, a jp prestopil. Veliko pišejo o njem; je nov '.ahko-atletski talent. In o novem desetbbojniku Sextonu, dijaku na univerzi Georgetovvn (Amerika), pišejo tudi veliko: omenimo: krogla 15 m, diskos 45 m, skok v višino 1.95 m. Yrjolov stolček se trese. Sedaj se bo pričel tek povprek po Ameriki, 5500 kilometrov, cilj Los Angeles. Startali bodo vsakdan popoldne ob treh; kdor do polnoči ne bo prišel na označeni kraj, ne bo smel več tekmovati Dnevno »delo? bo znašalo okoli 50 km. Med tekmeci imenujejo E1 Quafija, Pajnu (lanskega zmagovalca) in Gavuzzija.
V	Ameriko bo prispel v kratkem Arne Borg, ki plava tako lepo okoli sveta. Vsak dan kaj be-remo o njem; na otočju Fidži n. pr. 600 y v 0:57.1.
Po Temzi so včeraj veslali; bila je lo 81. tekma med Oxl'ordoni iu Cambridgeom. Od 80 dosedanjih tekem jih je dobil O. 40, C. 39, 1 je bila »mrtva« (sta oba hkraii prišla na cilj), 1. 1877. V zadnjih letih ni O nikdar zmagal. Rekord približno 6800 m dolge proge ima O.vfcrd z 18:29, 1. aprila 1911.
Na dan le tekme ni na Angleškem za druge športne panoge nobenega zanimanja, celo za nogomet ne. Sheffietd VVednesday vodi še naprej, s 40 točkami; sledi mu Suliderland z 42 točkami. Na škotskem niso Glasgovv Rangers od 30 iger zgubili nobene; trikrat so igrali neodločeno, 27 krat so zmagali, točk so si priborili 57 od 60 dosegljivih (zmaga šteje 2 točki, neodločeno 1 točko), goalov so zabili 94. nasprotniki 23. — Sparta se je borila včeraj z BSK, danes se bori z DFC; dunajski Rapid danes ■/. Admiro, jutri s Hungario. Penarol je uruguayski prvak. Ogrska Sabaria se je rešila iz Mehike in je igrala še dvakrat v Ne\vyorku: 1 poraz, 1 zmaga. Na Ogrskem ima Hungaria 21 toči;, Ujpest 20, FerenczvarOs 18. — Austria : tlertha 3:1. _ Večkrat že so mislili na to, da zaznamujejo igravce nogometa s številkami, zato da občinstvo ' igri laže sledi; prim. hockey na ledu in rugby. Doslej te namere niso izvedli; sedaj so se pa Poljaki odločili in bodo kot prvi začeti. Gotovo bodo tudi drugi sledili. — 28. aprila igra v Torino Nemčija proti Italiji, 30. junija v Barceloni Češkoslovaška proti Španski. Klub Barcelona je sedaj delniška družba. — Kitajci bodo prišli v Evropo igrat! Pomisli!
V	Ameriko je prispel IVorotra in je tudi ze zmagal. Italijan Štefani je čim dalje boljši, premagal je Brugnona in Kehrlinga. Najueli ni hotel trenirati Italijane za Davisov pokal in so si pridobiti za trenerja sedaj A. Burke,ja. Tudi Johnslon, : mali Bili', je postal profesional in je trener na univerzi Philadelphia. (»Veliki Bili-: je Tllden.) Koželuhov Karel je izborno plačan; v Beaulieu je dobil mesečno 75.000 Din; v aprilu bo treniral Angleže za Davisov pokal in bo dobil 90.000 Din; žoge mu daje tvrdka Dunfop zastonj in mu plača vrhu tega še 60.000 Din na leto; rakete mu daje tvrdka Slazenger; neka ameriška tovarna cigaret mu je dala 25.000 Din, da je smela opremiti svoje izdelke z njegovo sliko: itd. Z nadaljnjimi ponudbami je kar preobložen. — Tvrdka Spalding bo po mnogih že izvedenih posktisih vpeljala na trg rdečo žoge.
Poldi Steinbach se bori I. aprila proti ller-seju. Romero Rojns pride v Evropo.
Rigoulot jc M Dumju. Ni sicer zboljšal svetovnih rekordov, n imel je vseeno izreden uspeh: potegnit jc z desnico 110 kg, obojeročno 135 kg, tez.no je dvignil 110 kg, in sunil je obojeročno 170 kr; dvakrat!
Binda je zmagal v kolesarski cestni dirki Milano—San Remo. 289 km. v 0:04; 8 minut za njim je prišol na cilj mladi Frascareiii; 89 tekmecev. BindOv čas je za 7 minut boljši kot rekord ' Belgijca Defraye iz leta 1913.
Naznanila
Ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20. uri.
Nedelja, 21. marca: Ob 15: I. N. lt. 1. Izven. Ponedeljek, 25. marca: Ob 15: I. N. It. I. Izven.
— Ob 20: 1. N. li. I. Izven. Torek, 26. marca: Ob 20: I. N. R. I. Izven. Sreda, 27. mana: Ob 20: I. N. 11. 1. Izven. Četrtek, 28. marca: Ob 20: I. N. R. I. Izven.
OPERA: Začetek ob pol 20. uri.
Nedelja, 21. marca: GROF LUKSEMBUltŠKl. Gostuje g. Iličič. Izven. Ponedeljek, 25. marca: Ob 15: PRI TREH MLADENKAH. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Pasijonske predstave 1. N. U. I. se začno vpri-zarjati v ljubljanski drami danes v nedeljo dne 24. t. m. Prva vprizoritev bo danes ob 15. uri popoldne. Naslednji pa v pondeljek popoldne ob 15 in zvečer ob 20 ter vse naslednje dni velikega tedna.
Mariborsko gledališče
Nedelja. .'4. marca ob 20: ROMEO l.\ JULIJA.
Znižane cene. Kuponi. Ponedeljek. _'=>. marca ob JO. uri: LUMPAC1J VAGABUND. — Zadnjikrat. Znižane cene.
lom
Ivu poni.
Naše dijašivo
Odbor kamniškega dijaškega počitniškega društva »Bistrica« naznanja svojemu članstvu, da
se vrši redni občni zbor v sredo dne 27. t. m. v društvenem domu v Domžalah točno ob eni popoldne. Udeležba obvezna! — Odbor.
Slomškova družba
Običajno velikonočno zborovanje »Slomškove družbe« bo tudi letos na velikonočno sredo, t j. dne 27. marca. To zborovanje bo zanimivo po predavanjih gg. Anice Lebarjeve in Iv. Štruklja. Prva bo predavala o študijskem bivanju v Paderbornu, drugi pa o pedagoški ekskurziji slov. učiteljstva na Dunaj. Zborovanje bo v nn ionski beli dvorani. Začetek ob 9. K obilni udeležbi vabi odbor.
Posredovalnica za služkinje
Posel: ka zveza javlja znova vsem gospodarjem in gospodinjam. Iti imajo služkinje, da ima svojo posredovalnico za služkinje v Delavski zbornici, I. nadstropje. Posetska zveza deluje na to, da se služkinjsko vprašanje in razmerje kolikor mogoče pravično in po načelih krščanske ljubezni uredi. Skozi zavetišče, ki ga ima poselska zveza v Marijinem domu, je šlo tekom enega leta okrog 1000 služkinj. Posetska zveza najboljše pozna služkinje in zalo tudi najložje posreduje zn službe. Pisarna je odprta od 9—12 in od 3—6
Prireditve in društvene vesti
Klub primorskih Slovencev bo imel tudi na Veliki četrtek ob pol 8 svoj redni sestanek z zanimivim Sporedom. Prosimo člane in prijatelje, naj, se vsi odzovejo našemu vabilu. Pogovori)? se bomo tudi o sporedih sestankov po Veliki noči in o izletu, ki ga nameravamo napraviti. — Predsednik.
Podružnica Jugoslovanske Matice na Jesenicah ima svoj letošnji redni občni zbor 26. marca ob pol 8 zvečer v posvetovalnici mestne občine na Jesenicah. Spored običajen. — Vse članstvo toplo vabljeno.
Tombola Krajevnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani (St. Petersku vojašnica). Nadaljne izžrebane številke so: 73, 25, 43, 42, 63, 31, 81, 13, 82 in 18 Oni, ki so s tenii številkami zadeli vseli petnajst številk na eni tablici, morajo dvigniti dobitke najkasneje do 10. aprila S tem je tombola končana.
SeiMijonelno gostovanje
najmlajše češke baletke, absolventke berlinske visoke plesne šole danes in jutri zvečer v
RES TAVRACIJ! »DVOR.
pomladne novosti
v damskih oblekah, bluzah, nogavicah,
moških srajcah, kravatah itd., po priznano nizkih cenah. :: Tvrdka
M. O.:
Komarjem v atbam
Ko je radio premagal začetniške težave okornosti, ki jc lastna vsakemu novemu izumu, in postal svetu to, kar je danes, so se pojavila sporedno z njim poteg zgolj tehničnih tudi druga, v prvi vrsti juridična vprašanja, zlasti vprašanje lastninske pravice, oziroma pravice objavljati proizvode duševnih delavcev ter še v izdatnejši meri vprašanje, kdo ima pravico sprejemati predvajanja postaj in kako to izpeljati, da bo mogla vsaka postaja od svojih poslušalcev dobiti povračilo za stroške, ki jih ima z oddajo.
Na mnogovrstne načine so postaje uredile način teh prispevkov, v večini pa je država sama prevzela to skrb. Pri nas velja, da država pobira določeno pristojbino (23 Din mesečno) in sme imeti sprejemni aparat samo oni, ki te pristojbine v redu plača, za neprijavljene aparate pa je uvedena kazen v trikratnem iznosu letne takse (900.— Din) in zaplemba aparat. Ta način se je dosedaj najbolje obnesel in ga jc večina držav uvedla. Taka pristojbina je popolnoma utemeljena, kajti stroški, ki nastanejo postaji pri prirejanju radio-programa, morajo dobiti protivrednost v prispevkih onih, ki te prireditve poslušajo. Kjer tega ni in če [»staja ne dobiva od drugod stalnih denarnih virov, mora propasti, ker vsaka postaja mora imeti gospodarsko možnost življenja, četudi goji zgolj idealne cilje. Zato je kaj čudno, da se še dobe ljudje, ki se nad temi pristojbinami pritožujejo in menijo, da so z nabavo aparata že poravnali vse obveznosti napram postaji.	.
Mnogi amaterji, v prvi vrsti posestniki detektorjev, žele, da bi se naročnina diferencirala, češ na detektor moremo sprejemati le domačo postajo, lastnikom večjih aparatov pa je mogoče poslušati celo vrsto inozemskih postaj in da bi bilo raditega pravično, da prvi plačujejo manjšo naročnino kot pa drugi. Dva razloga govorita proti temu naziranju. Domača postaja je navezana, kar se naročnine tiče, samo na svoj določen okoliš in samo iz tega omejenega okoliša se stekajo materijalna sredstva za njen obstoj, nudi pa tako prvim kot drugim enak spored. Dalje je moral lastnik večjega aparat zanj tudi več p ačati ter ima z njini mnogo večje obratne stroške kot pa naročnik z detektorjem, tako da se dajatev nekako sorazmerno razdeli.
Izjemno stališče med oddajnimi postajami ima gotovo naš slovenski radio. Omejen na ozek krog enega milijona prebivalcev, med katerimi si mora pridobivati prijateljev, ki naj ga z naročnino gospodarsko drže na površju, mora skrbeti za to, da ne-le nudi svojim naročnikom, čijih okus je radi bogate izbire sporedov odličnih evropskih postaj in visoke kulturne stopnje našega naroda že dokaj izbirčen in kritičen, prvovrsten spored, temveč ima tudi nič manj važno nalogo, seznaniti narode Evrope in še one preko njenih mej z nami in našo kulturo. To pa bo mogel izvršiti le, če bo imel prvovrsten spored, tega mu bo pa omogočila le trdna gospodarska podlaga, ki mu jo more nuditi veliko število točno plačujočih naročnikov.
Kot okoli vsake, se je tudi okoli naše postaje pojavilo precej parazitnih radio-poslušalcev, ki poslušajo na neprijavljenih aparatih, brez plačevanja taks seveda. Samo v Ljubljani jih baje cenijo mnogo nad tisoč. Taki paraziti — razne nazive jim je nadela literatura kot pirati med Angleži, Schvvarzhorer pri Nemcih, zajci med Rusi, naše je menda g. Milčinski prav duhovito označil za ra-dio-komarje —, ki takorekoč kradejo predvajanja postaje, škodujejo i sebi i redno plačujočim plaču-jočim naročnikom, ker bi bil spored lahko boljši in pestreje prirejen, če bi še sami podprli prireditelje s vojimi prispevki, ko vendar koncem koncev pristojbina ne predstavlja bogve kakšnega bremena; mesčno plačaš 25 Din, pa imaš mirno vest in ne bo ti treba trepetati ob vsakem trkanju na vrata in skrivati aparata kot tihotapec svojo robo. Odpovej se dnevno štirim zetkam ali mesečno poldrugemu litru vina ali dvem kino predstavam, pa boš mirnega srca lahko poslušal vsak dan pester muzikalni spored, poučna in zabavna predavanja, poročila, opere, igre itd. in podprl boš s tem postajo v prospeh svoj in svojih tovarišev amaterjev ter dvignil ugled našega naroda med inozemci.
Iz mariborskih radio amaterskih krogov
Poizkusno oddajanje belgrajske postaje smo sli šali prav odlično; mestoma samo moti Rim. Kar se pa tiče ljubljanske oddajne postaje, jo preko dneva razločno in lepo čujemo. Po osmih zvečer pa že nastopi radi motenja drugih močnejših od dajnih postaj neznosno brenčanje in lireščanje.
Programi Radio-Ljubijana:
Nedelja, 24. marca. 9.30 Prenos cerkv. glasbe 10. Cvetna nedelja, g. dr. Lukman. — 10.30' O sad jarstvu, predava ing. Skubic. — 11: Sopranski in basovski solo-vložki iz Sattnerjeve kantate »Oljki*, pojeta Herta Arko in Marjan Rus: t. Ti v rane vlivaš nam zdravila. 2. Skoz okna solnce božje lije. 8. Kot travnat otok v puščavi. 4 Pristopi starček sivolas. 5. Pred duhom vidim nizko sobo Vmes recitacije Simon Gregorčičeve »Oljki« Koncert Radio-orkestra. — 15: Tercet Šiška. — 15.30: Kon eert pevskega zlnira »Gorjanci« iz Novega mesta in •ujvem kvarteta nnd vodstvom cr. Pužn: 1. Lajovic: Pastirčki. 2 Foerster: Pevec. 3.' Puš• Njega ni (narodna). 4. Adamič: Ciganska posmehulja. 5. En plaže k vinca (narodna, kvartet). 6. Je toča pobiva r. narodna, kvartet). 7. Je na Dravci meglica
(kor. narodna, kvartet). — 8. Dolenjski furmani, (narod., kvartet) — govori g. sod. St. Sehvveiger. — 9. Pahor: Ipavska. 10. Adamič: Tožba. 11 Nedved: Nazaj v planinski raj. 12 Ipavie: Planinska roža (kvartet). 13. Pastirc pa pase (nar., kvartet). 14. Sezidal sem si (solo, jioje g. Schvveiger). 15. Lahar- ; nar: Mladosti ni. 16. Puš: Kaj ti je deklica (mir.), j 17. Schvvab: Zvonovi. 18. Naš maček (kvartet). — ! 18: Gomez: »V zadnjih zdihljajih:, izvajajo člani nar. gled. — 20: »Ave Maria , 5 samospevov za tenor s klavirjem, poje g. tianovec, član nar. gled.: 1. Schubert: Avc Maria. 2. Bach-Gounod: Ave Maria. 3 Nedved: Ave Maria. 4. Foerster: Ave Maria. 5. Dr. Dolinar: Ave Maria z vijolino in klavirjem. Koncert Radio-orkestra. — 22: Poročila in časovna napoved.
Ponedeljek 25. marca. 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 11 Komorni trio (sodelujejo gg. koncertni mojster prof. Trost (violina), sotočelist Gustav Miiller in dirigent Niko Stritof (klavir): I. A. Rubinsteiu: trio, op. 52. — Moderato assa.: 2. I. Brahms: trio, op. 40 Adagio mesto Scherzo; 3. VCieniavski: Romanca iz vijolinskega koncerta (d-mol, op. 22) igra prof. Trost; 4 G. Golterinann: Andante iz a-mol koncerta op. 14, igra soočelist A. MUller; 5. P. Juon: trio op. 17 Adagio non troppo; 6. K. Goldmark: Arija iz vijolinskega koncerta (a-mol, op. 28), igra prof. Trost; 7. Ph. Gati-bert: Soir d'Automme (trio), 8. Moniuszko: Večer, igra soločelist A. Muller; 9. F. Grieg: La mort d'Ase, norveški ples, št. 2. — 15 Materinski dan v radiu: 1. Koralna recitacija s spremljevanjem orkestra; 2. Kako radi Te imamo (deklamacija v zboru otrok); 3. Slavnostni govor (prof Dolenec); 4. Solospevi (g. Likovič): Stanko Premrl- Ave Marija, Stanko Premrl: Počitek, Mendelsohn: O, moi Bog; 5. Mamičin praznik (deklamacija); 6. Solospevi: (g. dr Adlešičeva): Maks Regcr: Marijina Uspavanka, Mozart: Arija kraljice noči iz »Čarobne piščali«; 7. Kolo cvetlic (rajanje otrok); 8. Petje moškega okteta; 9. Mamičin najljubši dan (dramatičen nastop otrok). — 16.30 Koncert Radio orkestra: — 20 Pevski večer zbora prosv. društva z Viča: 1. S Premrl: V Korotan; 2 1. Ocvirk: Moja [»mlad; 3. P. Jereb: Veterček; 4. J Lahar-nar: Pozdrav; 5. V. Vodopivec: Ena ptica priletela; 6. E. Adamič: Kresovaie tri devojke: 7 St. Premrl: Polžek; 8 J. Klemenčič: Oj poglejte >tičke; 9. 1. Ocvirk: Igra kolo, 10. M. i orne- Ma-eva. Koncert Radio-orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved
Torek, 26. marca. 12.30 Reproducirana glasba; 13 Časovna napoved. — 13.30 Borzna poročila, reproducirana glasba. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Ljubljana in okolica, g. Kunaver. — 18.30 Zur Gegenstandtheorie der Personlichkeit, znanstveno predavanje v nemškem jaziku, vseuč. prof. dr. Vebcr. — 19 Nemščina, ga. dr. Piskernik, 19.30 Naše sosednje države: Rudarstvo v kraljevini Romuniji, dr Valter Bohinec; 20 Duetni večer (klavir in harmonij) Radio-orkester — 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Sprehod po Evropi.
Claž \koi
Cvetje
in pesem....
Prečitajte sporede Radio Ljubljana za Veliko noč!
Zeiimo, da bi ob njih tudi Vi doživeli spomladansko razpoloženje.
Vprašate kako?
Odgovor na to dobite v prodajnem oddelku
RADIO LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 5 * Telefon 31-90 * Miklošičeva cesla 5
REKORDNE REZULTATE amo s TUNGSRHM
Bariievimi REKORD CIVMS
Sreda, 27. marca. 12.30 Reproduciraua glasba. — 13 Časovna napoved. — 13.30 Reproducirana glasba, borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Pravljice, pisatelj Milčinski. — 19 Srbohrvaščina, prof. Mazovec. — 19.30 Prenos opere. — 22 Poročila in časovna napoved.
Četrtek, 28. marca. 12.30 Reproducirana glasba. — 12.30 Časovna napoved. — 13.30 Reproducirana glasba, borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. — 18.30 Samopomoč iti zadružništvo, ing. Rado Lah. — 19. Češčina, g. Novak. — 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20 Cello-solo koncert (soločelist g. Gustav Muller). Vmesne točke poje gdč. Dara Rohrman, pri klavirju Niko Stritof. — 21 Arnold; Pilat, recitira g. Ro-goz, član narod. gled. — 21.15 Koncert trnovskega cerkvenega zbora. — Resna glasba — izvaja Radio orkester. — 22 Poročila in časovna napoved.
Petek, 29. marca. 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved. — 13.30 Reproducirana glasba, borzna poročila. — 17.30 1NR1: Zadnja večerja — izvajajo člani nar. gled. — 18 I. Cankar: IV. postaja Kr. pota, recitira ing. Pengov. — 18.30 Bachove in Handlove arije, poje ga. Medvedova. — 19.30 Cerkvena glasba — prenos iz franč. cerkve. — 20 Haydn: Sedem besed Kristusovih izvaja kvartet na lok (člani kr. opere). — 22 Poročila in časovna napoved.
Sobota 30. marca. 11 Koncert muzike Dravske divizije. — 12 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 16 Vstajenje, prenos iz stolnice. — 19 Srednje dalmatinsko otočje. Propagandno predavanje v nemškem, slovenskem in češkem jeziku. Predavanje sestavil ravnatelj Pintar - 20 Koncert Radio-orkestra. — 22 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Sprehod po Evropi.
Drugi programi:
Nedelja, 24 marca.
Belgrad: Danes se visi svečana otvoritev nove postaje, zato smo današnjemu sporedu posvetili več prostora in prinašamo tudi podrobne točke zanimivega otvoritvenega sporeda. — 10.30 Fanfarska uvertura (L. Matačič); Narodna himna; Pozdravni govori; nato orkestralna suita iz »Ju-goslov. baleta«, (llristič) 1120 Vodno stanje. — 12 Cas. — 12.05 Odlomki iz opere Zulumčar (Kr-stič). Dakou Štefan in dva andela, nar. pesem s spremljevanjem čela; Orkestr" suita iz baleta »Srce iz lecta« (Baranovič). — 15 Šumadinska vas: Oj, Srbijo, (mladinski zbor), orkestre srbskih ciganov: Maro Resavkinjo; Moj dilbere; Sta češ, Cičo, da ti kupim; Mara ima; Mchanci, more! Pašonino ko'o; Komitsko kolo; Durdino kjilo; Solo petje z glasovirjenr Džanum na sred sela; Stojanke — Harmonika solo: Tri ulaza (kolo); Ja miadoh; Knji-gu piše; Ej, mene majka; Dulje rankc; Arapsko ko-konješte. — Monolog: Ravajlova ženitba. — Solo petje z glasovirjem: Moj čardače; Kradem ti se; Mirjano. — Solo petje z orkestrom- Tri devojke ružu brale; Ječam žnjeia Gru/anka devojka. — Monolog: Ravajlo u varoši. — Solo petje z orkestrom: Kolika je Javorina planina; Majka puknala; Hvalila se žula dunja; Jovančiču dilberiču; Cojle Manojie. — Orkester srbskih ciganov: Cvetala mi ruža; Sve se kunem i preklinjam; Kad Alija mladi beljaše; Slavuj pi e ue poj rano; Zubčanka; Alilo-radovo kolo; Kolo Beogradske omladine — 20 Večerni koncert radio-kvarteta, biseri iz glasbe raznih narodov; nato dnevna poročila. — 22 Koncert jazz-orkestra. — Zagreb: 11 Simfonični koncert zagreb. filharmonije. — 17 Plesna glasba. — Prenos opere. — Praga: 9 Cerkvena glasba. — 10.30 Koncert. — 12.30 Koncert — 16.30 1'opo. koncert.
—	18.05 (nemško) Šaljive pesmi, s spremljavo klavirja. — 19 Šport. — 19.05 »Analfabet«, (Nušič), igra. — 19.30 Simfoničen koncert češke filharmonije. — 20 Vesela ura. — 21 Zabavna glasba — Stuttgart: 11 Koncert. — 12 Protnenadni koncert; nato plošče. — 14 Krojaček-junaček, pravljica. •— 15.30 Zabavna glasba. — 18.15 Recitacije. — 18.30 Lohengrin, opera. — 22.30 Literarna recitacija. — Bern: 11 Koncert. — 13 Koncert. — 15.30 Koncert. — 19.30 Kramljanje. — 20 Koncert. — 21.30 Orkester. Katovice: 10.15 Služba božja. — 12.10 Simfoničen koncert. — 16 Poljudna glasba. — 18 Poljuden koncert. — 20.30 Koncert poljske glasbe.
—	Rim: 10 Nabožna glasba in petje. — 13 Trid. — 17 Koncert. — 2C.45 »Gospod brez miru«, opereta. Berlin: 8.55 Zvonenje. 11.30 Koncert. — 13.15 Šah.
—	15.30 Pravljice. — 16.30' Plošče. — 20 Koncert zbora trobent in pozavn. — 20.45 Velikonočna glasba; nato plesna glasba. — Dunaj: 10.20 Or-
telski koncert. — 11 Simfonični orkester. — 13 ahovska tekma med Dunajem in Linzom. — 16 Orkester. — 18.35 Komorna glasba. — 19.45 Kon-
Radio tovarna ?fp"xenta1i?fa1"-sl0vei1110
TNliFIFtf H7IF1U L)ubljana, Miklošičeva cesta
INULLLft-vVIEN (palača pokojninskega zavoda)
ClAVfllfl f
■	• število radijskih
aparatov je merilo kulture. — Podpirajte zato stremljenje Vaše postaje!
Tovorna IIMOELEN Vom nudi l z bor no bloao po zelo nizkih cenah.
Trielektronski aparat „INGELEN" za vse valove z zvočnikom Bled
Din 2260—
Vse INGELEN fabrikate dobite v trgovini
Radlishe oddajne postale v Lfnhlfonfi
cert jazz-godbe. — Toulouse: 13.45 Koncert — 14.15 Orgle. — 14.30 Nabožna glasba. — 21.30 Koncert. — 22 Plesna glasba. — Milan: 10.40 Nabožna glasba in petje. — 12.30 Radio-kvartet. — 16 Koncert. — 16 Prenos opere. — Budapest: 10 Cerkvena glasba — 12 Zvonenje; nato simfoničen orkestraen koncert. — 16 Predavanja iu petje. — 17.20 Stare madjarske pesmi. — 20 Koncert. — 21.50 Koračnice m valčki; nato ciganska godba. — Varšava: 10.15 Služba božja. — 12.1U Simf. koncert. — 15.15 Koncert. — 18.20 Poljudna glasba. — 20.30 Večer poljske glasbe. — 21 Literatura. — 21.15 Nadaljevanje koncerta.
Ponedeljek, 25. marca. ' Belgrad: 11.20 in 11.45 Vodno stanje. — 12 Cas. — 12.15 Poročila. — 12.45 Radio-kvartet — 20 O podedovanju. — 20.30 Recitacija. — 21 Poročila. — 21.15 Ruska glasba in petje. — 22 30 Ciganski orkester. — Zagreb: Lahka glasba 20.30
1. - 1 .1 • -1 . •!
Miklošičeva cesta 5 — sanor tucu v urugin raaijsKin trgovinan Sprejemamo zastopnike za deželo.
AMPU0N
ZVOČNIKE
1887 - 1339
ie 42 Bet
izdeluje Graham Amplion, Ltd.. London
Dobite jih v prodajalni
Radijske oddajne postaje
Ljubljana — Miklošičeva 5 — Tel. 31-90
Prenos. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Koncert.
—	16.30 Popoldanski koncert. — 19.05 Slovaška ura. — 20 Kabaretna ura. — 22.20 Plošče. — Stuttgart: 10.30, 12.15 in 13 Gram plošče. — 16.35 Orkester. — 19.15 Predavanje: Vzgoja gluhonemih.
20.15 Deklica iz Npvarre. liričen prizor v 2. dej.
—	21.15 Svobodna Amerika, igra; nato lahka glasba. — Bern: 12.50 Plošče (resna glasba.) — 16 Koncert. — 16.30 O knjigah. — 17 Koncert — 18.15 Plošče. — 20.45 Koncert Beethovnovih skladb.
—	Katovice: 1210 Plošče. — 17.55 Koncert. — 20.30 Koncert iz Vilne. — Rim: 13 Trio. — 20.45 Koncert antične italijanske glasbe. — Berlin: 16.30 Koncert. — 17.30 Novele. — 19.30 Predavanje: O cerkveni glasbi. — 21 Recitacije. — 21 30 Dvogovor arhitekta z laikom. — Dunaj: 11 Kvartet Cer-da. — 16 Kvartet Silving. — 17.20 Planinsko predavanje. — 20.05 Poljudna orkestralna glasba. — Milan: 11.15 Plošče. — 12.30 Kvartet. — 16.30 Kvintet. — 17.20 Otroško petje. — 20.30 Prenos operete. — 23 Jazz-godba. — Budapest: 10 Cerkvena glasba. — 12 Orkestralni kon cer1. — 17 Ciganska godba. — 18 Igra in petje. — 19.45 Koncert. — 21.30 Trio. — 22 30 Plošče — Varšava: 12.10 Plošče. - 15.50 Plošče. — 17.55 Koncert. — 19.10 Literatura. — 20.30 Koncert iz V.lne.
Torek, 26. marca. Belgrad: 11.20 in 11.45 Vodno stanje — 12 Cas. — 12.15 Poročila. 12.45 Gramof. plošče. — 20 Predavanje: Led na rekah in poplave. — 21 Poročila. — 21.15 Koncert radio-kvarteta. — 22.30 lazz-orkester. — Zagreb: 13.15 Plošče. — 15 Poljuden koncert kvarteta Šidak. — 19.05 Zdravstveno predavanje. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Koncert. — 16.30 Plesna glasba. — 17.50 O raivoju valčka, predavanje z muzikaličnimi primeri. — 19.30 Simfoničen koncert — 22.30 Lahka glasba.
—	Stuttgart: 10.30 Plošče. — 16.15 Koncert. — 19.15 Predavanje o Bolgariji. — 19.45 Branje del M. Gorkega. — 20.15 Stare vojaške pesmi in koračnice. — 21.30 Poljuden koncert. — Bern. 12.50 Plošče (plesna glasba). — 16 Koncert. — 17 Orkester. — 19.30 Kako beremo časopis — 20 Pasi-jonska glasba. — 22 Koncert. — Katovice: 12.10 in 16 Plošče — 1755 Koncert — 19.50 Prenos opere. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Glasba in petje.
—	20.45 Prenos opere. — Berlin: 15.30 Velikonočne navade in običaji. — 16 Knjige. - 16.30 Zabavna glasba. — 20 Zlati križ, oper« (Brflll). — Dunaj: 11 Kvartet Silving. — 16 Orkestralni koncert. — 17.35 Glasba za otroke. — 20.05 Recitacije.
—	21 Pesmi in arije. — 21.35 Orkestralni koncert.
—	Milan: 11.15 Plošče. — 12.30 Kvartet. — 16.30
KVinlpf _ 17 on	on ir\
...----——	* - —v,.viu,,v |1J--'	uiKnum«
godba. — 17.30 Lahka glasba. — 19.30 Prenos opere. — 22.30 Ciganska godba. — Varšava: 12.10 Plošče. - 17.55 Orkestralni koncert. — 19.50 Prenos iz poznanjske opere.
gospodarstvo
Mariborska trgovina v letu 1928 J
lz poslovnega poročila gremija trgovcev za ; mesto Maribor, ki ga je sestavil tajnik g. Juro Zi- ' danšek, posnemamo, da je štel gremij koncem leta ! 575 članov (1027 548 in 1913 samo 293 članov), nadalje 241 (229) branjevcev, sejmarjev itd. Skupno z nameščenci in vajenci je bilo članov 1656 (1617). V šoli je bilo 163 (162) vajencev.
Gremijalni fondi znašajo 314 724 Din uapram 207.248 Din koncem 1927.
Poročilo nato navaja nekaj podatkov iz obsežnega gremijalnega delovanja teko zlasti o trgovinskih pogodbah: z Avstrijo, C. S. R., Francijo, Madjarsko, Grčijo in Nemčijo. Peča se nadalje z nettun-skimi in drugimi mednarodnimi konvencijami. Z davčnimi zadevami se je gremij veliko pečal kakor tudi z železniškimi in poštnimi. Reducirani stalež poštnega osobja povzroča trgovstvu velike nepri-like. Želeti je, t'a se čimprej vpostavi avtomatična telefonska centrala.
Splošni položaj trgovine se je lani prej poslabšal kakor izboljšal, čeprav je neznatno naraslo število obratov. Promet se je zmanjšal, razmeroma ugodna je bila le lesna trgovina. Stavbna podjetnost se v Mariboru ne more nič kaj razviti. Tudi gremij v Mariboru pozdravlja odločni akt Nj. Vel. kralja od 6. januarja, od katerega se pričakuje gotovega izboljšanja. Zlasti se je gremi.i zavzemal za izprememt o socialnih zakonov, v prvi vrsti pa za to, da dobi trgovsko bolniško in podporno društvo čimveč starih ugodnosti.
Bolniška blaerojna samostojnih trcovceV ima že 202 zavarovanca napram 167 leta 1927 in znr>5a nieno premoženje že 82.000 Din. Tudi »Trgovsko Samopomoč:, podporno društvo za slučaj smrti, je •priporočati vsem trgovcem.
Premoženje premija je lani naraslo od 419.024 ia 483.038 dinarjev.
611 ANCE IN POSIOVNA POROČILA
Oblastna hranilnica v Zagrebu izkazuje za 1. 1928 vlog na knjižice 19.5 milj., na tek račun 7.7, upnikov 6.4 milj. Največ tujih sredstev je plasira-nih pri bankah 19.8, potem v menicah 8.3 milj. dinarjev. Pri donosu 1.2 milj dinarjev znaša čisti dobiček 0.08 milj. dinarjev.
Dividende: Tipografija 5% (1927 5%); Osje-ška Ijevaonica, čisti dobiček 0.2 (0.2) milj, divi-denda 5% (5 %) na krpital 3.75 milj.: Osješka Ijevaonica železa, kaoital 3.75. čisti dobiček 0.2 (015), dividenda 7.3% (5%); Union, paromlin v Osjeku, dividenda 1928 1 1% (1927 17%). - Prvi delniški paromlin v Be'gradu, kapital 3.0, čisti dobiček (po odpisih) 0.3. dividenda 10%. VraCarska zadruga, kapital 20.0. čisti dobiček 3.75 (2.5) milj., dividenda 30% (20%).
Dražba koz. Letošnja izredno pozna in ostra zima je znatno dvignila kakovost kož divjih živali. Kože, ki prihajajo Ljubljanskemu velesejmu za predstoječo dražbo dne 25. t. m., so povprečno vse dobre kvalitete in zato so tudi izgledi na dobro vnovčenje blaga zelo povoljni. Kdor še ni kož odposlal, naj to nemudoma stori. Dražba je nepreklicno 25. t. ni. v prostorih velesejma v Ljubljani.
Potniški promet. Iz železniške statistike za 1926 posnemamo, da so imele največ potniškega prometa v državi 'ele jiostajo (vse v tisočih): Zagreb (oba kolodvora) 1718 (1925 1778) potnikov, Dd tega glavni kolodvor 1388 (1383), Sava 330 (396); Ljubljana (vsi trije kolodvori) 1107 (1247), ad tega glavni 889 gorenjski 142 in dolenjski 76 (v letu 1925 glavni in gorenjski 1166, dolenjski pa 31) in Belgrad 1088 (996). Velik promet imajo še naslednje postaje. Maribor 678 (644). Sombor 652 (572), Šubotica 504 (646), Novi Sad 423 (688), Sarajevo 409 (556h Celje 101 (394) in Osjek 400 (£88). V Sloveniji imajo največ prometa tele, postaje: Ljubljana 1107, Maribor 678, Celje 401. Jesenice 276, Kranj 246, Št. Vid 178, Čakovec 175, Medvode 169, Zidani most tS6, Škofja Loka 133, Pragersko 129, Laško 118, Domžale 118, Zalog 116, Ptuj 108, Litija 104 iu Žalec 103. Tu se vidi zlasti, kako močan je promet na izletniških postajah.
Produkcija železa in jekla v naši državi je znašala lani (po avstrijskih podatkih)- Sirovo železo 30.000 (1927 23.000) ton, jeklo 85.000 (1927 73.000) ton. Predvojno leto 1914. je znašala produkcija jekla v naši državi 114.000 ton, sirovega železa pa 55 000 ton.
Zaklo nc znamke za pisma v slovenskem, srbskem, hrvatskem, češkem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku je izdala uprava vele- 1 sejma v Ljubljani. Znamke so interesentom brezplačno ni razpolago. P. n. tvrdke so naprošene, da se jih v največji, meri poslužujejo ter tako sodelujejo v ^.-opagandi za to našo važno gospodarsko ustanovo.	i
Ministrstvo zunanjih zadev v Belgradu je potom konzulatov objavilo v vseh važnejših svetovnih časopisih notice o letošnjem ljubljanskem ve-lesejmu. To dejstvo kale, kakšno važnost polaga vlada na to ustanovo, ki dela nesebično v korist našega celokupnega narodnega gospodnrstva.
Francosko-srbska banka opušča 7. 31. marcem svojo podružnico v Zagrebu,
Mešanje bučnega olja z drugimi jedilnimi olji zakomto prepovedano. Zaradi velike razlike med ceno bučnega olja in drugih jedilnih olj, katero je povzročila slaba letina 1928 in radi tega nastale visoke cene za bučnice. je občinstvo začelo sumiti, da bučno olje, ki pride na tržišče, ni več čisto, temveč že zmešano z cenejšimi namiznimi olji. Samoobsebi razumljiva dolžnost tovarnarjev bučnega olja je stroco skrbeti za to, da dobi občinstvo čisto bučno olje in se ne goljufa s primešan ;em drugih jedilnih olj. V to svrho je bila oblast naprošena, da na podlagi zakona za živila strogo kontrolira tovarnarje, kakor tudi trgovca. Mešanje bučnega olja z drugimi jedilnimi olji se strogo kaznuje z zaporom po odredbah §§ 6. in 7. zakona za živila.	- , .,. ,
Občni zbori. Narodna tiskarna v Ljubljani 4 aprila ob 17; Ljubljanska kreditna banka dne 6 aprila ob 15; Posojilnica v Črnomlju 7 aprila ob 14- Tovarna klobukov »8ošir< v prostorih Zadr. gosp banke 11. aprila ob 11. — Jugosl- društvo za zaščito upnikov 4. aprila ob 18 v Zagrebu (Sud-ničkn 1).	r „ , ,
Razsodišče zagrebške zbornice. Iz Belgrada poročajo, da je trgovinsko ministrstvo odobrilo
razširjenje koinpetence razsodišča zdferebške zbor« niče; sedaj spadajo tudi borzni posli pod to razsodišče,, nadalje spori med industrijci in trgovci ter njih prokuristi, oz. pooblaščenci. Razsodišče je pristojno samo v sporih, kjer je njegova kompe-tenca vnaprej d9govorjena.
Uzaiice za les na zagrebški borzi. Sedaj je tudi zagrebška borza izdala uzance za lesno trgovino.
Občui zbor. Tovarna verig v Lescah v palači Ljublj. kred. banke 6. aprila ob 11; Posojilnica in hranilnica za apaško kotlino v Apačah (gostilna FUrst) 25. marca ob 10.
Trošarine in takse v januarju 1929. Donos državnih trošarin je znašal v januarju 1929 46.9 milj. Din (januarja 1928 56.9 milj.), skupno v prvih 10 nies. prorač. leta 619.3 (1927 28 607.3) milj. — Donos taks pa je znašal v januarju leta 1829 110.6 (112.4) milj. Din, skupno v prvih 10 mes. prorač. leta 1928-29 903.2 (1927-28 886.3 milj.) Proračun za 10 mes. 1928-29 je znašal pri trošarinah 677.5 milj. (torej —58.2), pri taksah pa 879.3 (torej +23.9) milj. Din.
Zakon o mleku v Nemčiji. V Nemčiji so izdelali zakon o mleku, o katerem imajo izreči svoje mnenje vse interesirane organizacije. Gre v prvi vrsti za standardizacijo mleka. Določen bo postavni standnrd za mleko: za konzumno, znamkovno in kontrolirano predmleko. Za ostale standarda je prepuščena skrb postavno urediti jih deželam.
Tečaji za nvtogensko varen,ie in za mizarje v Mariboru, Zbornica za TOI v Ljubljani priredi v Mariboru t«čaj za avtogensko varenje in mizarski tečaj za luženje. Avtogenski tečaj se bo vršil od 22. aprila do 1. maja 1929 v delavnici kovaškega mojstra g. Peklurja v Krčevini. Poučevalo se bo varenje železnih pločevin, profilnega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov iz litega železa, avtomobilskih cilinder-skih blokov, štedilniških plošč, varenje bakra in medi z elektrolitnim bakrom, aluminija in drugih kovin. V tečaju bosta poučevala priznana strokovnjaka gg. inž. Fedor Slajmer in varilni mojster Gjurakovič od tovarne za dušik v Rušah, vežbanje pa se bo vršilo z varilnimi aparati tvrdke Jos. Tscharre iz Maribora. V tečaj se sprejemajo predvsem mojstri in pomočniki raznih kovinarskih strok (ključavničarji, kovači, mehaniki, kleparji, instalaterji itd.), vajenci pa le, če so že v zadnjem učnem letu in kolikor bo dopuščal prostor. Mojstri plrčajo učnino 100 Din, pomočniki so prosti. Mizarski tečaj se bo vršil od 22. do 24. aprila t. 1. v dvorani bivše restavracije Anderle v Mariboru. V primeru, da bi bilo število prijavljenih preveliko, se bo vršil še en tečaj od 25. do 27. aprila. V tem primeru bo zbornica obvestila poedine pri-javljence, v kateri tečaj so sprejeti. Poučevalo se bo luženje lesa različnih vrst, odnosno trdot po najmodernejši metodi. Pouk bo vodil strokovni učitelj g. Jos. Tratnik iz Ljubljane. Mojstri plačajo učnino 50 Din, pomočniki so prosti. Vajenci se bodo pripustili k pouku le, če bo prostor in če so že v zadnjem letu učne dobe. Udeleženci avto-genskega in mizarskega tečaja dobe uradno izpričevalo o rednem obisku. Zbornica opozarja kovinarske in mizarske obrtnike in pomožne delavce na la dva strokovna tečaja ter poziva one, ki bi se želeli teh tečajev udeležiti, da se prijavijo /. navedbo točnega naslova najkasneje do 10. aprila t. leta uepc "no Zbornici za TOI v Ljubljani.
Borza
Dne 23. marca 1929.
Devizni promet je znašal ta teden 13.64 milij. Din napram 14.6, 15.2, 10 9 in 151 milij. v prejšnjih tednih. Omeniti pa je. da so se ta teden na ljubljanski borzi vršili samo štirje borzni sestanki. V tečajih ni beležiti posebnih izprememb. Edino Dunaj je čvrstejši. Ob tej priliki iznašamo ponovno dejstvo, da Narodna banka že dolgo časa ■ne daje devize Dunaj, katere Slovenija izredno mnogo potrebuje. Nasprotno pa lahko ljubljanske banke krijejo vse svoje potrebe devize Dunaj na zagrebški borzi, kjer daje Dunaj v neomejenih količinah neka zagrebška banka. Zato je želeti, da Narodna banka zopet daje Dunaj, kar je izostalo menda radi nekega spora z njeno zvezo na Dunaju. Valutni posel je na borzi neznaten, pač pa je bilo v Zagrebu prodanih včeraj 50.000 švicarskih frankov po 1085.
K temu navajamo še, da daje Srpska banka v Zagrebu devizo Dunaj za račun Narodne banke, kakor piše dobro informirana belgrajska revija »Narodno blagostanjem.
Tržišče vrednostnih papirjev je postalo živahnejše. 7 odst. investicijsko posojilo in agrari so nekoliko čvrstejši. Vojna škoda se je v pivi polovici tedna okrepila, pozneje pa je zopet popustila Promet je v vojni škodi postal nekaj večji, tudi v terminih, dočim se pa pri 7 odst. inv pos. vedno bolj opaža, da je večinoma že v čvrstih rokah in zato ga ni preveč na ponudbo. V Belgradu kupuje 7 odst. inv. pos. Narodna banka. Tucil v tečajih naših posojil v inozemstvu ni večjih izprememb. •— Bančni papirji so zabeležili ta teden v Zagrebu nekaj več prometa po neizpremen,jenih tečajih: čvrstejši so tečaji Narodne banke, Unionbanke in pa Srpske banke. Tudi v industrijskih papirjih je nekaj več prometa. Tečaji pa so v glavnem neizpre-menjenl. Posebno pa je gibanje paroplovnih družb. Po novi pogodbi z državo o subvenciji obalne plovbe dob« večje podpore, kar je seveda vplivalo na tečaj, sat bodo družbe izvršile mnogo uovih investicij. Tako je bila Jadranska plovidba zaključena v ponedeljek po 610, v petek po 650, tečaj Dubro-vačke je narastel od E00—510 na 550—580 Jadranske od 650—660. Tudi notranja vrednost teh delnic ie znatna. V Ljubljani ie bila Kranjska industr. v četrtek zaključena po 275, tečaj Ruš pa ,ie napram preteklemu tednu popustil od 260 do 280 na 240 •to 250.
DENAR
Curih. Belgrad 9.1275, Rerlin 123 30, Budimpešta 90 60, Bukarešt 3.10, Dunaj 73.06, London 25.2275. Nevvork 519.80, Pariz 20.30. Praga 15.40, Trst 27.21, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 78.60.
Dinar notira: na Dunaju (valuta) 12.4875, v Londonu, Ne\vyorku in Pragi neizpremenjjno.
Din 660.000.-
za Uelikonoč
je najlepše darilo, kojega Vam nudi
Zadružna gosp. banka u Ljubljani
ako kupite n;ene srečk državne razredne loterije. D i so imele srečke, kupljene pri Z^ružni gosp banki v Ljubljani, tekom leta res uredno veliko srečo n-in pričajo sledeči veliki dobitki, ki so bili izplačani brez odbitka, takoj po žrebunju:
Din 100.000-— na srečko štev. 2.515 Diu I2.000-— na srečko štev. 72-870
: S:: : : S ; !S=: : S : -K?=: : : SS - ■ • - ,OOM
ter mnogo drugih dobitkov po Din 5.000-—; Din 4.000—; Din 2.000— in Din 1.000
Po zkusite srečo tudi Vi! Ker pa imamo v zalogi le še nekaj srečk m ker je povpraševanje po naših srečkah jako veliko, prosuno da si srečke takoj nabavite,
ker bodo sicer razprodaje.
Sredn«š zn3 tefa'1 n- VubW borzi ori 18 HI. do 22 rti. 1929.
Dne	Berlin	Turih	Dunai	London	\ewyor"<	1'uri/	1'rae«	Trs'
	1 ti) 1.7 5	I09.S9.	_.	116.51	5r .H6	. —	168.75	298.20
20.	1351.50	I095.9(!	8i 0.95	'76. V>	56.86	2*2.50	168.73	2^8.2"
	--. -n	. «,ns ru \		RK		222.47	168.66	
21. 22.	li, u	K9\9n	81 ('.82	' VJ.v/v 27f.53	—.—	222.46	168. ?2	268.20
—	—.—	—.—	—.—	—,—	— .—	—.—	—.—	—
VREDNOSTNI PAPIR|I
Dunaj. Don. sav. jadr. 80.10, Wiener Bankve-rein 24.50, Bodencredit 108.40, Creditanstalt 58.40. Escompteges. '22.75, Zivno 139, Aussiger Chemische 253.50, Slavonia 0.59, Mundus 189.50, Alpine 40.00, Trboveljska 58, Leykam 8, Rima Murany 117.90.
Žito
V odnehanju prometu in v upadanju kupčij, kakor v nazadovanju cen zu pšenico opažamo, da je tendenca močno oslubelu, kur odločno kaže na bližajočo se beso. Vzroki temu padcu pšenice so nujprej v istočasni oslabitvi položaja na vseh svetovnih žitnih tržiščih, zlasti nu čikaški borzi, kjer so cene, ki so že ves teden pelugoma nazadovale, včeraj pudle zu 3 točke. Nu drugi strani se pu vedno bolj razširja inue-nje — in v tem je še večje potrdilo za našo domnevo — da huda zima ni povzročila kdo ve kaj škode, čc že ni prinesla veliko koristi. Začela so se že skoro povsod delu na polju, kri-ti<! en položaj pa. v katerem se je uahajalu žitnu ti go vinu pred izbruhom velikega mraza, stopa zdu.j zopet nespremenjena in z vso svojo ostrostjo v ospredje. Vkljub olajšavam, ki jih je med tem država definitivno dovolila izvoznikom, o izvozu ne more biti govora. Redki sklepi zu ter-niinsko blugo po vodni poti, ki so se s pičlo kalkulacijo posrečili ob čusu, ko je nu svetovnih tržiščih vludulu največja bosa, med tem ko jc ostala cena pri nas skoro nespremenjena, so z ozirom nu splošni položaj nu nameni žitnem trgu brezpomembni. Dunes se trguje gornje-bnčka pšenica po 24750 do 252 nukl. post. za piouiptno blago. — Zu koruzo, ki se tudi no niore več držati tako čvrsto kakor doslej, jc zanimanje v pasivnih krajih nespremenjeno. Kupčija v tem predmetu skoro popolnoma počiva. — Povpraševanje po ječmenu je redko in si omejuje na lahko pomludno blago, dočim za težke pivovurske kvulitete rudi previsoke cene sploh ni nobenega zanimanja. — Oves je stalen in se trguje v manjšem obsegu po dosti visoki <fjW»i- — Za pšenične .mlevsko izdelke, ki so se bili istočasno s pšenico svojčas podružili, imamo piav malo kupcev in cena za srednjo bačko znamko je nazadovala na 552.50 Din nukla-dalna postaja.
Budimpešta. Tendenca slaba. Pšenica: marec 24.84-24.83, maj 25.80-25.85, zaklj. 25.34-25.35, oktober 25.87—25.92, zaklj. 25.91—25.92. Rž: murec •23.05—23.17, maj 23.44—23.65, zaklj. 23.63-23.65, maj 23.44—23.65, zaklj. 23.63 —23.65, oktober 23.70 do 23.73, zaklj. 23.72—23.73. Koruza: maj 28.80 do 28.76, zaklj. 28.75 -28.76, julij 28.56- 28.50. /.aklj 28.52-28.53.
Jajca
Sv. Jurij ob j. ž., dne 22. mami. Položaj nn tržišču jajc se je v zadnjem času znatno spremenil. Produkcija je že močna in je izvoz jako oživel. Vsled velikonočnih praznikov se je padec cene nekoliko ustavil, tako da se je nakupovalo zadnje dni po ceni 1.15 do 1.20 Din za komad Nadaljnji padec cen bo nastopil najbrž že prihodnji teden, kajti cena pri zaboju mora pasti še za ca. 40 švic. frankov, predno bo cena na najnižji točki.
Živina
V Kailim-u so bile sledeče cene živini: voli 6—8, krave 4—7, biki 7—8, teleta 8—13, junci ti do 8, prašiči debeli 13—17, mršavi 9—12 Din vse za kg žive teže.
Mariborski sejem. Na petkov svinjski sejem je bilo prignanih 184 svinj. Prodanih je bilo 131 komadov Cene prašičem do 1 leta 110—1100. Kg žive teže 10—12.50, mrtve teže 16—18. — Sobotni trg pa je bil zelo dobro obiskan, špeharji so pripeljali na 72 vozeh 220 zaklanih svinj, kmetje pa 6 vozov krompirja, 20 vozov sena, 15 vozov otave in 8 vozov slame.
Kože in usnje
Surove kože: Položaj na domačem trgu z surovimi kožami zaznamuje zopet ta teden nazadovanje in sicer v vseh vrstah in v vseh kakovostih. Opaža se, da so trgvci s surovimi kožami založeni in da se promet ni popolnoma nič zboljšal. Vzrok zastoja v trgovini s surovimi kožami jo iskati v konkurenci inozemskih kož, Ivi se pojavljajo s sorazmerno ugodnejšimi cenami. Ameriški trg zadnje čase pomalo vendar konstantno popušča v ceni in to opozarja tovarnarje, do se ne angažirajo v nakupu za večje količine, ampak da krijejo le potrebo za sproti. V kolikor pa delajo angaimane, jih delajo v inozemskih kožah, pri katerih so kondi-cije zelo ugodne in je riziko v tem oziru manjši, ker se vrednost dotičnega blagu lahko trikrat v prometu uporabi, predno zapade roba v plačilo. S tem se pomagu tovarnarjem z robnim kreditom ozir. mobilitelom, v likvidnosti do časa plačila Ta položnj nn trgu surovih koi jo v celi Evropi, kar se tudi opaža pri nemških aukcijah, ki stalno ostajajo nerazprodane ter so šele potem privatnim potom proti kondiciji od 3—5 mesecev stavljajo v promet in so udruženja za kože zadovoljna, da iste plasirajo. Edina Italija drži cene v suiovih kožah precej visoko, vendar se no ve koliko časa bo zamogla v tem splošnem nazadovanju cene držati Trgovci s kožami so že mislili, da bi izvozili surove kože, vendar je pri tem položaju vsrk izvoz nemogoč posebno pa ie radi tega, ker naši trgovci s surovimi kožami potrebujejo vsled prenatrpanosti likvidnega denarja zn biago in zato se pričakajo, da fcodo cens sigurno krenile močnejše navzdol, dn bi se kupčijn mogla v svojem normalnem tempu razvijati. Od
važnosti je za domači trg, da Zagrebačko mesarsko združenje že tri mesece ni moglo spraviti v promet blaga. Računa se. d« je danes v državi surovih kož in sicer: govejih čez 20.000 kosov v teži čes 600.000 kg in v vrednosti okrog 10 milj. dinarjev; telečjih kož pu se more računati, da jih je sedaj zbranih pri trgovcih okrog 50.000 kosov v vrednosti okrog 5 in pol milj. Trgovina s svinjskimi kožami je zadnje čase pri nabiralcih popolnomu prestala in vlada za njo zelo slabo zanimanje, ker so tovarnarji svoje potrebe docela krili. Cena težkih govejih kož je 1(1 Din, lahkih 15 Din, za bušake 14.50 Din sveža teža, svinjske kože so v ceui padle od 23 na 15—16 Din.
Usnje: Položnj na usnjarskem Irgu pa kažo v zadnjem času oživljenje, in sicer se zahtevu v večjih količinah spodnje usnje, podplati, okrajine, notranjke. Vsa potreba se krije sproti, ker tovarno imajo toliko blaga na zalogi, da so v stanju zadovoljiti v kvantiteti in kvaliteti znhteve trgovcev. Navzlic temu, da cene surovih kož padajo, ni zabeležiti sorazmernega padca cen v gotovem usnju. To pa iz razloga, ker tovarnarji strogo drže ceno v sorazmerju z preje plačanimi surovinami. Tovarne pa, ki izdelujejo fine kvalitete dosežejo v tem oziru veliko višje cene kot normalno izdelano blago. Good. kruponi notirajo danes 80—90 Din, fini komerc. kruponi od 68—70 Din, navadno blago pa 60—61 Din. good, vratovi 55, fini komerc vratovi 39. navadni vratovi 80—£2 Din. Good. averne 44, finejše komerc. averne 30—31 Din navadno usn jarske blago 21 Din. boks rujavi 26, črni 21, črne kra-vine neiznremenjeno 70, kipsi pač po kvaliteti od 85—110 Din. Inkaso se je v zadnjem času nekaj zboljšal, ker se jo tudi vreme zboljšalo in so trgovci oddali nova naročila in stare račune tudi že poravnavajo.
Čci Iji: Trgovina s čevlji se je v zadnjem času oživela, kar je dojirineslo vreme, da so se snežni čevlji opustili in je potreba po novih čevljih na-raslu Spomladanska sezona prinaša veliko raznovrstnih fazon in veliko raznovrstnih barv, da bi s tem nova moda zahtevala jači konzum in da bi so s tem produkcija povečala. Sorazmerno oblekam se je tudi barva čevljev v raznovrstnih kombinacijah prav obnesla in je s tem odprto polje posameMHtn modelerjem. da pokažejo svojo fineso v okusu. Zu Veliko noč se opaža veliko povpraševanje po otroških čevljih tako da so vse tovarne z naročili popolnoma založene in dn nekatere ne morejo niti zadovoljiti potreb svojih odjemalcev Cene so v čevljih nekaj popustile, da se luhko reče, da so za fazone prejšnjih sezon za 20 oz. 15 odstotkov nižje, dočim so cene novih modelov zelo poskočilo. Slovenija kot glavni producent te branže bo tako v veliki industriji kot v manjši obrti zaznamovala v velikonočni sezoni zelo zadovoljiv uspeh, kar naj bo le v vspodbudo za napredovanje nase nadaljne podjetnosti.
Naznanjam, da mi je »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani poverila
Slavno zastopstvo
za Maribor iti mariborsko okrožje
Prosim vse prijatelje, da si dajo svoje imetje zavarovati pri meni. - Sprejemam tudi zavarovanja za življenje, za otroško doto in zavarovanja proti vlomu in tatvini.
Prijatelje in znance, ki jim letos poteče požarno zavarovanje, ali želijo zavarovano vsoto povišati, ali ako kdo na novo postane posestnik, vljudno vabim, naj mi takoj javi, da zavarujem njihova poslopja in premičnino pri edini naši slovenski zavarovalnici.
Pisarno imam na svojem domu v Mariboru, Loška ulica 10 (blizu Narodnega doma). - Ako treba, pridem tudi v mariborski okolici na dom. — Prijateljem in znancem se toplo priporočam!
FHANJO ŽEBOT
glavni zastopnik »Vzajemne zavarovalnice«, MARIBOR, Loška ulica štev. 10,
Priporočamo Vam
Pnch kolesa
ki so vedno najboljša ! Dobe se po solidni ceni, tudi nu obroke, le pri tvrdki
m voh
Ljubljana — Novomesto
Mali oglasi
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najman|5i znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.Zaoglasestro-gotrgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjst zneseklODi«. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le, če je priloze na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2328.
Ilužbodobe
Agilne agente
za večje kraje v Sloveniji, sprejme velepodjetje za prodajo šivalnih strojev in koles, najboljše svetovne znamke, proti dobri proviziji. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod »Kavcije zmožen« na upravo lista.
Mož in žena
brez otrok, delavna in zdrava, srednjih let, sposobna za poljsko delo, vešča vrtnarstva in sadjarstva, se sprejmeta na manjše letoviščno posestvo v Beogradu. Mesto stalno. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Damjan K n e ž e v i C , lesna
trgovina, Beograd.
Revirni gozdar
z državnim izpitom, išče gozdno veleposestvo nad 1000 ha. Samo starejši v praksi izurjen reflektant, oženjen ima prednost. -Nastop službe čimprej. -Ponudbe z opisom življenja pod šifro »Gozdar« št. 2677 na upravo Slov.
Kravarja	I Bančni uradnik
debro izurjenega v mol- v najlepših letih vpoko-žnji, išče graščina Fala' jen z 20 letno vsestran-takoj ali s 1. aprilom. | sko prakso, išče primerne službe. - Ponudbe na upravo »Slov,« št. 2965 pod: Bančni uradnik v p.
Čevljarsk. pomočnika
in vajenca sprejmem; nastop takoj. Janko Kuhar,
Scbenjc 29, pošta Križe mi Gorenjskem.
Mesar, pomočnika
prekajevalca, dobro izurjenega za izdelavo raznih klobas, sprejmem. Samo debra moč. Ponudbe na upravo Slov. pod št. 599.
Pridno dekle
za vsa kuhinjska dela —-sprejme hotel Štrukelj, Ljubljana.
Izprašanega kurjača
iščem. Službo lahko nastopi takoj. - Predstaviti se v Kolinski tovarni, Ljubljana, Martinova 30.
Brivskega pomočnika
spretnega, za samostojno vodstvo, sprejmem takoj po Veliki noči. Ponudbe pod .Dežela št. 2964 na upravo Slovenca.
Kmečko dekle
pridno, za vrtna in domača dela, iščem. - Poljanska cesta 12.
Išče se fant
krepak, če mogoče vojaščine prost, za čiščenje pribora in za hišna dela, in enega drugega kot to-čilca. - Maribor, Kolodvorska restavracija — Tomo Majer.
Dekle z dežele
staro 17 let, z enoletno
Drva za kurjavo
(odpadki od žage) v vsaki množini se dobe pri Ivan Šiška, parna žaga in parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Lahka kočija
enovprežna, dobro ohranjena, naprodaj^ Naslov
gospodinjsko šolo, ž e 1 i I pove uprava »Slovenca«
Sprejmem učenca
za kovaško obrt. Anton Gregi, Celje, Ljubljanska cesta.
Trgov, pomočnika
mešane stroke, izurjenega manufakturista ter izložbenega aranžerja takoj sprejme večja trgo-ina - Naslov v upravi ?iovenca« pod št. 2734.
Iščem gospodinjo
mirno, energično in delavno, ki bi vodila celotno gospodinjstvo na ltpem posestvu s krasnimi stavbami in gostilniško obrtjo v prijaznem kraju Štajerske. One, katere se razumejo poleg kmetije tudi kaj na trgovino, naj pošljejo svojo sliko in spričevalo o sedanjem bivanju oziroma službovanju na upravo Slovenca pod šifro *Za-ncsljiva in zvesta •< 2720.
Hišnik
no možnosti vrtnar, ki bo opravljal vsa hišna in vrtna dela, se išče. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2988.
Akviziterje
za Ljubljano in okolico, dobro vpeljane, išče velika zavarovalnica proti visoki proviziji in event. fiksni plači z dnevnicami. Reflektira se samo na prvovrst. verzirane moči. Ponudbe pod »Verzirani akviziter« na oglas. odd. »Slovenca« pod št. 2942.
Brusača
pridnega, sprejme takoj kamnoseško in kiparsko podjetje Franio Kunovar, pokopališče Sv. Križ — Ljubljana.
mesta v boljši hiši. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro: Gorenjka 2949.
Vrtnar
oženjen, z dobrimi spričevali, želi stalne službe (začasno tudi kot pomočnik ali obdelovalec vrtov). — Matej Stanjko, Kranj.
Stružnica za les
vretenik, posteljica in tonjiček, železni) - proda Duhovnik, Medvode.
Cerkvenik
samski, išče službe, sposoben tudi za pisarniškega slugo ali pomočnika. - Ponudbe pod: Cerkvenik na upravo »Slovenca pod št. 2941.
Trgovski pomočnik
zmožen knjigovodstva, z najboljšimi spričevali in z večletno prakso išče službe v mestu ali na deželi. Sprejme tudi mesto skladiščnika. — Ponudbe na Peter Krajnc, Nova vas, Maribor, Li-vadno 3.
Ladijskih desk
mam več sto metrov, subih, 1 'A leta starih, popolnoma izgotovljenih. -Vsako množino lahko kupite pri I. Usenik, Ljubljana, Borštnikov trg 2.
Motorno kolo
prav dobrem stanju, znamke A. J. S. s prikolico, ali brez nje, prodam. Vprašti: Kolezijska ul. št. 18, Trnovo.
Postelja z mrežo
dobro ohranjena, se proda Friškovec 6, I. nadstr.
Hišnica
išče mesta ali kaj stičnega. - Naslov v upravi Slov. pod: Poštena 2829.
Mlada invalidkinja
vešča vseh pisarniških, t. govskih poslov, šivana, vezenja, želi name-ščenja. Odličnjakinja. Neizmerno hvaležna. - Ponudbe upravi pod »Itta otrok bolesti« it. 2744.
Strojnik
neoženjen, se sprejme k majhni Lanzovi - lokomo-bili. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe z zahtevo plače na Jernej Pogorele, Struge, Dolenj.
Posredovalnica Mrak
Sv Petra cesta štev. 8,
Ljubljana, potrebuje pridna dekleta.
Ponovno se razpisuje
službo arpista
v Tržiču na Gorenjskem. Pogoji kot zadnjič. - Ponudbe na Cecilijansko društvo (g. ravnatelj St. Ptemrl) v Ljubljani. Nastop takoj.
Vajenca
poštenih staršev - iščem v trgovino z mešanim blagom. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2931.
Tapetniškega vajenca
močnega in zdravega, z dobrimi spričevali, sprejmem. - Ivan Strelec, Celje, Za kresijo.
f i * < »v* •
Službe iscejo
Krojaški pomočnik
marljiv, s prav dobrimi spričevali, išče namestit ve kjerkoli. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2982.
Mlekarske stroje
kompletne s pritiklinami, primerne za vsako mlekarno ali sirarno, prodamo vsled nameravane opustitve mlekarne za polovično ceno. Najbolj priporočljivo za kako novo mlekarno. - Ponudbe na upravo Slovenca pod Mlekarski stroji št. 2475.
Telefon - aparate
poceni prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« \ Mariboru pod »Telefon«
Trgovina
mešanega blaga na deželi sprejme trg. pomočnika mešane stroke, popolnoma izurjen železni-nar prednost. Reflektira se samo na prvovrstno, dobro in zanesljivo moč. Ponudbe na upravo Slovenca pod: »Dober prodajalec železnine« 2910.
Drvarji
navajeni gozdnih del tudi v goratem svetu, se takoj sprejmejo. Akordno delo v kompanijah. Celoletna zaposlitev. - Stanovanje prosto na mestu sečnje. — Javite se takoj na Upravništvo Meščanske korporacije v Kamniku.
Učenka
se sprejme za perilo in vezenje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna«.
Polir
in bivši Ing. gažist, z 20 letno prakso, izvrsten strokovnjak, popolnoma samostojen delavec
Ciprese naprodaj!
1000 komadov cipres (Thya occidentalis), 60 do 80 cm visoke, lepo raz-raščene, za živo mejo primerne, prodajam po 12 Din komad. Pavel Šimenc pokopališki vrtnar Sv. Križ, Ljubljana.
stavbi, gradnji železnic, kotlih itd., išče stalne službe za sedaj ali pozneje. Na željo se predstavim osebno. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca« pod »Trezen in marljiv« št. 2477.
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg izkoristite priliko dokler
Vajenec
za kleparsko obrt proti primernemu tedenskemu plačilu, se sprejme. — J. Pospišil, Zaloška cesta št. 6, Ljubljana.
V___xl.„.<,
IVU r n.irvv^.
poštenih staršev, z vso oskrbo, sprejmem takoj. Jernej Pirnat, kovač, Jarše, p. Domžale.
Inteligent. mladenič
vojaščine prost, išče službo sluge ali kaj sličnega
traja zaloga. L. Brozovič kemička čistiona perja Zagreb. Ilica 82.
Domača šunka
rvovrstna, kg Din 27-50, večjem odiemu popust. - K. štrukelj, Ud mat št. 14, Moste.
prv Pri
Pozor!
proti majhni plači. - Po- i Praške in domače šunke nudbe na upravo »Slov.« garantirano neslane, —
pod »Marljiv«.
Spretna kuharica
zmožna vsega gospodinjstva, išče mesta v župni-šče ali drugam. Naslov v upravi pod št. 2770.
P°
selidni ceni, se dobe pri tvrdki I. Buzzolini, deli katesna trgovina. Stritar Lingerjeva ulica,
Absolventinja
2000 kg semenskega krompirja
najboljše vrste, s ponov no doseženim 15 kratnim
dvorazr. slov. trgov, šole pridelkom, ter 3000 kg v Ljubljani, z večletno dobrega konjskega sena, pisarn, prakso, išče pri- stisnjenega v zvezke — merne službe v mestu ali, p r o d a Ekonomija Tur
na deželi. Cenj. ponudbe na oglas. odd. Slov. pod »Zanesljiva«.
-
Službo išče
jak, Dolenjsko.
pod štev, 2862.
Kupimo
Srebrne krone
zlatnike, vsakovrstno zlato, kupim. • F. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova.
Hlode ~~~
bnkovc in hrastove (hrastove že od 20'črn naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana
Prazna soba
z uporabo k u h i n j e se odda dvema zakoncema brez otrok. — Maribor, Aleksandrova c. 7, vr. 8.
Opremljeno sobo
lepo, oddam v bližini sv. Petra. - Naslov pri upravi Slov. pod št. 2874.
Konja
za vsako uporabo, brez napake, kupim takoj. -Ponudbe na Ivan Savnik, Kranj.
Kupujem
staro zlato, srebrne krone in umetno zobovje po
najvišjih cenah. A. Slumpf, zlatar, Maribor, Koroška cesta št. 8.
Soba
meblirana, se odda gospodičnam, event. zakoncema brez otrok. Naslov v upr. Slov. pod št. 2963.
WSS5SS
Trgovina
_ mešanim blagom se zaradi preselitve odda v Ljubljani. Najraje interesentu, kateri prevzame z blagom in inventarjem. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2822,
Trocevni radio
se proda. - Glince, cesta XI. št. 12.
Srčnemu oslabljenu in kratkemu dihanju
jc festo vzrok mast, ka'era io ob olila srce in njeuovo miSičovje. Ta miist je vzrok, da srcu ni dana možnost vršiti svoje funk ije. Po rt-dni uporabi »PIA^INKA- zdravimi ga taja postim« kri lahkn teko -a, src,- sc razbremeni in ojari, kar povzroča zopetno normalno dii.anje. Z.ihtevajte v lekarnah samo pravi „P i. A N I f* tt A" zdravlln. Ca|, ki se no proil ja odprto, temveč samo v ploinbir..nili puketib |.o Din 20'— /. napis, m proizvajalca
LeKarna Mft L. BAHOvEC
LJUBLJANA, Kongresni trg
Lepotično grmičevje
plezalke (glicinije), ti niče, prodam. - Poljanska cesta 12.
Planinski Vestnik
več letnikov, prodam,. -Naslov se izve v upravi-»Slovenca« pod št. 2921.
Pianino
dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2923.
Ribezel
Več slo grmov rdečega ribezla, kakor tudi različnega lepotičnega grmičevja proda ugodno Ivan Savnik, Kranj.
Travnik
ali njivo vzamem v najem. — Ponudbe upravi Slov.« pod »Travnik«
Prave vzorce
in gornje dele
čevljarstva dobite samo pri izdelovatelju Karel Blatnik v Ljubljani, Hrenova ulica 20 (v lastni hiši). Strokovni poduk brezplačen.
Pletenine
vseh vrst, telovnike, puloverje, jopice, otroške obleke, kakor vsa popravila in podvezovanje nogavic, se izvršujejo točno in poceni. Strojna pletar-nn V. Glumac, Maribor, Ulica 10. oktobra.
Posestva
Dve lepi parceli
v mestu, za zidavo vile, naprodaj. - Poizve se pri »Tičku na gričku«, Strma pot št. 8.
Posestvo naprodaj
16 oralov, 6 poslopij, za glavno cesto ob juž. žel., pripravno za kovača. Cena 75.000 Din. Naslov v upravi Slov. pod št. 2830.
Posestvo
s celim inventarjem ob reki Savi, vzamem v najem event. kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2981.
Pouk
Dijak
ali akademik, ki bi poučeval tretješolca, dobi hrano in stanovanje. — Ponudbe pod. Inštrukcija na upravo »Slovenca«.
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-niaški teoretičen pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričelkom vsakega prvega.
Sodna dražba!
27. marca ob r prodaja na licu	. Ce-rarjevo posestvo v Domžalah po parcelah ali pa skupno. Prvovrstne njive, travniki in gozdovi; hiša, tovarniško in gospodar-darsko poslopje.
Polenovko
vsak dan v velikem tednu sveže namočeno, kakor tudi vse specerijsko blago
priporoča Rugoli Kovačič, Ljubljana
Več stavbenih parcel
od 400—560 m velike, v predmestju Ljubljane, se prav ugodno proda. Peščen svet, lepa lega! Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2732.
Za nakup in prodajo
posestev, hiš in stavbenih parcel. - Zglasite se pri L. Rebolj v Kranju. Kupci in prodajalci vedno r: razpolago. — Prav take dobite pri meni najboljše šivalne stroje. Ceno in na meseč. obroke.
Obleke za dečke
od 3—12 let 130, 160 in 190 Din vse velikosti po eni ceni. - Veletrgovina H. J. Turad v Mariboru, Aleksandrova cesta 7.
Dvokolo zastonj
dobi, kateri se odvadi tobaka. Samo v trgovini dvokoles Milko Škerlec, Sv Tomaž-Ormož. Zahtevajte prospekte.
Semenski češki oves
grahoro, domačo lu-cerno, črno detelio, peso in različna travna semena dobite pri
Fran Pogačnik -Ljubljana,
Dunajska cesta št. 36.
Klavirji
pianini in harmoniji, najboljših inozemskih svetovnih tvrdk vedno v zalogi! Znižane cene! Oddaja se tudi na obrokel Vsa popravila in uglaše-vanja strokovno in po zmernih cenah. M. Ropaš — Celje.
Nova hiša
z dvojnim stanovaniem -se proda. Cena 43.000 D. Maribor, Pobrežje. Gozdna ulica 30.
Več Žnidaršič - panjev
nekaj medu, kanarčke, dobre pevce, tudi sami-e, ima naprodaj župni urad Sela — Kamnik.
Pušpan
za vrtno ograjo ali grobove ima lenega in poceni naprodaj Jos. Oblak, Glince, XIII. št. 11.
2000 kg sena
naprodaj. — Vpraša se: Galjevica 16, Ljubljana.
Dve stanovanji
na Brinju
ob Dunajski cesti, eno z eno sobo in dvema kabi netoma, drugo z eno sobo in enim kabinetom, obe s kuhinjo, pritiklinami, souporabo kopalnice, pralnice in vrtom, odda s 1. aprilom odnosno s 1. majem Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Komfort. stanovanje
iz štirih ali treh sob z vsemi pritiklinami, išče mirna stranka z enim šoloobveznim otrokom v sredini mesta ali v kaki vili, v neposredni bližini mesta, za takoj ali za pozneje. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod »Komfortno 42«.
Prikrojevalni tečaj
kiojačem, šiviljam, pletiljam 8. aprila. Pouk moškega, damskega perila. Dame dobijo pouk v poljubnih urah. Ker se moda spreminja, imajo učenci tečajev vsako leto brezplačni 6 tedenski tečaj o novitetah. Rekomandacija služb. Izdelovanje krojev. Krolno učililče, francoski modni salon, Liubljana, Stari trg 19.
Zaslužek
Izboren jabolčnik
se proda po 3-80 Din. Pojasnila daje F. Turin, Celje, Prešernova ul. 10/11.
Orkestrion-avtomat
za gostilne, zelo dobro ohranjen, se za 1500 Din pioda. F. Turin, Celje, Prešernova ulica 10/11.
Stanovanje
2 sobi in kuhinjo, oddam v najem v Dol. Logatcu, v drevoredu - Kogovšek.
Soba
lepo meblirana, solnčna, mirna (elektr. in parket), v centru, se odda dvema osebama. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2925.
Stanovanje
3 sobe, kuhinja in priti-tikline z vrtom, se odda s 1. majem v Sp, Šiški, Kolonija »Bajtar«, v hiši Nedog.
Proda se
ca 15.000 kg dobrega in suhega sena. Natančnejše sc poizve: Cesta na Ko-deljevo št. 8.
Žaga
z električnim pogonom prvovrstno urejena,
. ■ .	- .,»»-,	r _i: aca —a _i—.,. .
(najraje v zupinscej pu- vnvii ftjv m uiviugivga
šten kmečki mladenič, smrekovega lesa se pro-vajen vseh del. Ponudbe da pod ugodnimi pogoji, pod »Mladenič« št. 2790 Naslov na upravo »Slona upravo »Slovenca«. venca« v Mariboru.
Nemški bokserji
z rodovnikom, 6 mesecev stari, naprodaj. Žirovnik, Ljubijana, Tržaška c. 41.
Dve javorjevi spalnici
obstoječi iz 9 komadov, svetlo politirani, znotraj pomarančno bajcani in z voskom zlikani, prodam. Vsaka spalnica franko dom Ljubljana ali bližnja postaja za ceno 5500 Din t,____i-i__i ci.v. a-
[nUUipiCUlVjl MIVMM
ton, pohištveno mizar
Enonadstropna hiša
veliko dvorišče, vrt in druga poslopja, 11 stanovanj, trdno zidano, se iz pioste roke proda. Šiška poleg mitnice 117.
Mirna stranka
(dve osebi) išče eno ali dve sobi s kuhinjo za ta. koj. NajVaje v šentpeter-skem ali kolodvorskem okraju. - Ponudbe na ogl. oddelek »Slov.« pod šifro »Mirna stranka« št. 2892.
Dve meblovani sobi
vtaka s posebnim vhodom, se oddasta solidni-
M« /nrunr) nm n	lelnl«
Prodajalce
posnemalnikov
išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema. TEHNA družba. Ljubljana, Mestni trg 25.
Zastopniki
marljivi in pošteni, naj dejo pri nas bogat zaslužek pri prodaji nekaterih, hiši potrebnih predmetov. »Delmond«, Ljubljana, Miklošičeva c. 14/1.
Sprejmem
kompanjona
za trgovino. Pogoj: zelo agilen. — Ponudbe pod »Garača« na upravo 2985.
Obrt
li
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje foto graf Hugon HibSer, Ljubljana, Sv Petra cesta 25.
Stanovanjska hiša
s pritiklinami, se proda po jako nizki ceni. — Istotam je naprodaj _ tudi nova češnjeva politirana spalnica. Teodor Stunica, splošno mizarstvo, Šent Vid - Lukovica pri Domž.
Bukov gozd
ca. 50—60 vagonov oglja, les poraben tudi za žaganje desk, naprodaj. —-Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 2787
Perje
naravno - ne skubljeno: kokošje nerje, pisano 15 Din za kg, gosje perje 80 Din za kg, račje per|e 50 Din za kg franko Maribor, vreče po lastni ceni, po povzetju, ali v 5 kg poštnih paketih po povzetju, pošt«., prosto: kokošje perje 110 Din, gosje perje 440 Din, račje perje 290 Din. Export-na družba Matheis, Sup-panz in drug - Maribor, Cvetlična ulica 18.
Podgane ubija RATOL Poli miši ubija ARVICIN Ščurke -ubija GAMADIN Stenice ubiia STENOL Bolhe ubiia PULEKSIN
Dobivajo se povsodl Biokemia, Zagreb, Hatzo-va ulica 25. Tel br 59-69.
Klavirji!
Tovarna in zaloga klavir-jev-prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor
Prodam trgovino
na zelo dobrem, promet
nem kraju v centru mesta	tudi lastnih izdelkov. Pose-
l:	,, noiom P«	hen oddelek za popravila,
ali |0 dam v najem, Vo-	Ulrln5evanjo in p pravila za
nudbe pod »Bodočnost« Glasbeno Matico, Konserva-na upravo št. 2987. | torii in drupre institute Izgo-
__________ tavlia tnojalvrdka. Gre tadi
v___■__na deželo. Točna postrežba
Kupim posestvo j Iinerne cene tudi na obro-
j- eni,™	i ;„l,i;,no ' ke. Izdelovalec klavirjev R.
do tO km od Liubliane, Wl)rb,nrli> Ljubljana, Gre-
približno 4 orale veliko, ---«•*-— -«>-- - » s podkleteno hišo, blizu vode za kopanje in blizu postaje. - Ponudbe upravi Slovenca pod »Solnčni griček«.
Urarska popravila
izvršuje najprecizneje in najceneje Franc Wolfing, urar, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 12,
se	odda lokal, primeren
stvo, Spodnje Loke, po-1 za	kako malo trgovino šta" Lukovica pri Dom- ali obrt — Florijanska
žalah.	ulica 31/1.
Iščem
družabniha za kleparsko
oziroma oddam delavnico v najem. - Naslov pod: »Kleparstvo« it. 2912 na upravo »Slovenca«,
Realitetna pisarna
Zagorski, Maribor, Taten-bahova 19, prodaja v Sloveniji: različne kmetije, hiše, gostilne, trgovine, gozdna posestva, žage in pekarije.
Ceno:
posestvo, 23 oralov, večinoma njive ob drž. cesti blizu Maribora, z veliko hišo, 150.000 Din, -posestvo, 12 oralov, z lepo vilo, gospod, poslopje, bližina Maribora, 250.000 Din, - krasno vinogradno posestvo, 6 oralov vzornega vinograda, 4 orale travnikov, sadovnjak z vilo, 8 sob, Vi ure od kopališča Radenci, Din 250.000, — veleposestvo, 275 oralov, od teh 30 oralov vinograda, 65 oralov njiv in travnikov, 129 oralov gozda, primerno za parcelacijo, 2 milj. dinarjev, - trgovska hila, sredina Maribora, veliki lokali, se lahko proda, hipoteka v celoti ali razdeljeno, • manjše trgovine v mestu in na deželi, dalje vile, industrije, gostilne, kavarne, V nnkiin ali najem, hotel v velikem kopališču, — Realitetna pisarna »Rapid« -Gosposka ul. 28, Maribor.
gorčičeva ulica 5. I. nadstr!
Pomladanski plašči
za dame od 390 Din navzgor v veliki izbiri. Veletrgovina H. J. Turad, Maribor, Aleksandrova 7.
Vrtnice raznobojne
nizke, visoke ter plezalke, ciprese, cepljene breskve, spargelnove sadike 2 letne, več tisoč mladega asparagusa, raznovrstnih zelenjadnih in cvetličnih sadik. — Razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor, Razlagova ul. 11.
Moške obleke
290, 390 in 490 Din. — Dežni plašči s kapuco 188 in 250 Din. Veletrgovina H. J, Turad, Maribor, Aleksandrova c. 7.
Naročila na lesene hiše
katerih načrti so gotovi, sprejema Kreditna Stavbna zadruga »Mojmir« • Maribor, Koroška 10.
Novo!
Novo!
iimerihan. ovitki
S temi ovitki ostanejo lasje po trajni ondulaciji svetli in mehki, Garantiran uspeh, specielno za bele, sive in obledele lase (geblčichtcs Ka&r) — oskrbuje samo
SALON MRAKIC Maribor, Cankarjeva ul. 1.
Aldova
moka 5 Din
tfaratirano pristna, od 25 kg naprei PoSilja Pavel Sedei. umetni mlin Ja. vornik. Gorenisko
Mreže za postelja in ograje
v vsaki velikosti in množini. Za postelje po zahtevi tudi iz ognjeno pocinkane žice 09 dobite najceneje pri tvornici žičnih pletenin. — Jože Bernard, Jesenice-Fužine.
Škarje za mejo in trto
vse orodje za sadjerejce, vrtne in trtne škropilnice in železnino dobite pri tvrdki FR. STUPICA, že-leznina, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 1.
Novosti
Novosti
Zadnja novost v trajnem Hodranju
so amerikanski ovitki!
Za vse lase, specielno pa za bele, sive, svetle in obledele (gebleichtes Haar) oskrbuje s sijajnim uspehom samo
SALON MRAKIČ
Maribor, Cankarjeva ul. 1.
Velikonočne šunke
in vina muškatelec, rizling, burgundec, proku-pac, blatina in korčalan-
ski grk priporoča T. MENCINGER Ljubljana, Sv. Petra c. 43. Nizke cenel Nizke cenel
Lonene irop.ne
in druga krmil«
nndi najceneje
A. VfllK. HUBIIANA
Resljeva cesta 24.
volelrgov.mi >.ita in rnlev škili izilelkov
Premog Plinski koka 80.—Din rujavi premog 37 50 Din trbov. premog 39— Din Slezi). premog 80__Din
za 100 kg. Dostava na dom - najmanj 200 kg -4 Din za 100 kg. MESTNA PLINARNA.
Vsakovrstno
llafO kanuje
po najvišjih cenah. CERNE luvelir Ljobllana. Wollova ulica it 3
Krušno moho
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. Zor man
Stari trg 32 - Ljubljana.
■i CC H
Spitlsinl tavod za
vglsševanie ter popravila
glusovirjev in harmonijev! Postrežba strokovna! Gena nizke!
G. JURASEK
Ljubljana, Wolfova ul. 12
od I. V t. 1. Ključavničarska ulica št.3
Vse vrste moko
iz najbolj. banaške pšenice dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin. Sred. Gameljne, p.
Šent Vid nad Liubliano Zahtevajte cenik — Solidna postrežba.
Najboljšo
opeko
zidno in strešno
prodaja najcenejše
JANČIGAJ, Ljubljana, Zgor. Šiška, Podružnica: Jesenice, Gorenjsko.
Alfonz Breznik
Ljubljana, Mestni trg Vsakdo takoj igra najlepše slovenske iu nemške komade in šlagerje,ki so v na iver-ji izbiri na razpolago
Žsmmce
modroce poitfline mrete. felez posuli« lzloilji»e|. otomane dlvane in drutfe tapetniške iidilkt duhile nau i-ncit prt RUDOt FU RADOVANU tapetniko Kieko« trg It 7 ip»M Mestnega doma)
Kurja otaia
a
Varstvenn znamka V zulogi v lekarnah n droireri iali ali naravmsi iz tovurne in giivno za loge M Htnjaii, >e karnar, Slsak.
Razpis
Društvo za zgradbo delavskih stanovanj v Ljubljani razpisuje za zgradbo ene stanovanjske hiše na Hranilniški cesti natečaj.
Potrebni ofertalni pripomočki, načrt in navodila se dobe v pisarni društva, Hranilniška cesta št. 12, I. nadstr., vsak dan od pol 11 do pol 12 dopoldne.
Ponudbe je vložiti pri Društvu za zgradbo delavskih stanovanj v Ljubljani, Hranilniška cesta št. 12 do sobote, dne 6. aprila 1929 do 11 dopoldne.
Društvo za zg «lbo delavskih stanovanj
v Ljubljani, dne 23. marca 1929.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE . ITD.
m
NUDI PO IZliKDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
V Tolčanah št. 13 jc včeraj ob 14 po težki borbi sledila klicu Gospoda v večno veselje v 84. letu starosti naša predraga mati, oziroma stara mati, tašča itd.
Ana Perko
roi. Godec
Pokopana bo na farnem pokopališču v Zagradcu v nedeljo 24. t. m. ob 15. — Nepozabni pokojnici večni mir in pokoj!
Tolčane-Ljubljana, 23. III. 1929.
Ing. NACE PERKO, ostali otroci in sorodniki.
OBVESTILO.
Cenjenemu občiust u vliudno naznanjam, da točim v popolnoma preurejenih pro=turih dobro znane gostilne
„prl Mahnllu"
na ZaloAkl cesti Stev. 15
naboljšo dalmatinsko kapljico,
res pri-tna in zdrava vina.
Vsak drug' dan so na razpolugo sveže morske ribe k>kor tudi poenovkn. Dobi se tudi pečenka na ražniu pečenega pras čka.
Kuhinja ie vobče primorska. Abonenti se vedno sprejemalo.
Speuiialitela so ražnjiči in čevapčiči ter bosanska (turška) kava.
Za obilen obisk se priporoča
MARIJAN ŠIL0VIC, gostilničar.
Tovarna v Mariboru išče
korespondentinjo
perfektno si bo-hrvatskega jezika z znanjem cirilice. Ponudbe na upravo lista pod štev 2779.
Miroslav Grgurevic
je preselil
svojo mehanično dela nico za pletilne stio.e iz Gledališke stolbe 3
v Križevniško ulico 7
Izvršuje vse poprave in predelave pletilnih siro ev vseh sistemov, upeljava priprave na vsak ploščnati pletilni stroj za ktar« zlia-ple enie (n\ v.ožni vzorec — Einlagemuster)
Perilo

.ie danes eden Kavnih delov ilumgko garderobe radi lega je treba pred nakupom dobro pro misliti, kje in kako ho kupi. Naj bol e storite, ako nišele še datios doplsn co nn Ivrdko S erinecki i/, zuli to vo t" iln-lrovani cenik, v katerem najdete r. s fino in mo demo d .insko perilo po sledečih zeo ni kili nemih: ura cn I platnu 23 Din, Hm a tO II n. lati ln 63 Din, hlnflce \i pln'na 36 llln. š f. na SO Din, liatlsl" 63 D n, komblneic I/. ! arvast'i-a I" b Iren ha I ta 7o ,)in. zelo '1 e llo Din. Ogromna jo luili izbira nogavic, rokavic žepnih oicev in raznih ■ drugih modnih predmetov. — Conik s slikami
| čez več tisoč rrednii tov sa eoSlje zastonj. \
Induslrl.'a peri a In vrletr-ovlna R. STi.RMiiCKl, Ce le llev. 18 Slov.
J
Eektrikar
vešč teorije in prakse za visoko in nizko napetost, za vzdrževanje in popravila vseh v to stroko spa-dajočih del pri rudokopu in zraven spadajočih industrijskih podjetjih, se takoj sprejme. Prosto stanovanje in druge ugodnosti. Lastnoročni prošnji je priložiti prepise spričeval. Ponudbe je poslati na »Prvovrstni s prakso« na upravo lista št. 2977.
Za velikonočne praznike
nudi se Vam v nakup
praške šunke ks 31 Din
mesni izdelki in vse drugo špecerijsko in delikatesno blago po nizkih cenah pri tvrdki
GABRIJEL BREZNIK
FLORJANSKA ULICA 1
^ahvala
Po nepričakovani smrti mojega soproga g. Gustava Sevšek izrekam tem potom
..Ljudsh: samopomoči"
o Mariboru
najlepšo zahvalo za takojšnjo in kulantno izplačilo pripadajoče podpore iz vseh šestih oddelkov. — Kdor še ni član tega dobrodelnega društva, mu priporočam takojšnji pristop.
Maribor, 21. marca 1929.
Anica Sevšek.
tOvfN\
.......................u......"-m
Jnteresantno brohuor; uspešnem
žof^SlfFkSimoui
Ihm pošlje breupk lekarna pri Od rešen iku | PrejgU VvŠehgdsk* M niiiiiMmnlifliifliifihiiimiiiii/
Trgovsko obrt
za trgovino meš. blaga takoj dobi brca dokazov usposobljenosti vsak nekaznovan, vojaščine prost, polnoleten državljan SHS, ki se pravočasno obrne na naslov: IGNAC VIČAR, trgov, v Preseki, p. Središče o. Dr.
Direkcija državnega rudnika Velenje nabav: na dan 28. marca 1929
15.000 ks pšenščne moke št. 6
Pogoji se dobe pri podpisani. - Kavcija po zakonu. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 2982/11.
Proda se
večje posestvo
ob okrajni cesti, 15 minut oddaljeno od kolodvora Št. Jurij 'ib juž. železnici. — Pismene ponudbe na Franc Zdolšek, Hruševec 21, p. Št. Jurij ob juž. žel.
Večja industrijska tvrdka v Beogradu potrebuje za takojšnji nastop
poslovodjo - Mjučadčarja
Pogoji: Večletna praksa, samostojen delavec, da govori razen držav, še nemški jezik. • Ponudbe s prepisi spričeval od zadnjih treh let je poslati na: PROGRES, BEOGRAD, Topčiderski Drtun -1.
Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta PreSerna
zbrano delo
Cena Din 40*—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Štev. 617/1929.
Razpis službe
Mestna občina Kočevje razpisuje za taktno elektrarno in vodarno službo
strojnika
Isti mora biti verziran v visoki in nizki napetosti električnega toka ter popolnoma somostojen v posluževanju Diesel-ovih motorjev, kakor v obratovanju in vzdrževanju celokupne centrale, omrežja ter vešč popravil motorjev in vseh vrst instalacij.
Po enoletnem zadovoljivem službovanju s prejemki, kakor jih'imajo državni zvaničniki-piipravniki, se izbrani prosilec namesti kol stalni strojnik s pravicami, dolžnostmi in prejemki stalnih državnih zvaničnikov ter dobi naturalno stanovanje, svečavo in vodo, kakor tudi relutum za kurjavo.
Istočasno se razpisujeta pri isti elektrarni in vodarni dve službi
brezplačnih praktikantov
s primerno predizobrazbo za opisano službo strojnika, na katero bi prosilci mogli bili stalno nameščeni po preteku zadovoljive triletne poizkusne službene dobe.
Prosilci naj pri podpisanem županstvu vlože svojeročno pisane prošnje, ki jim naj dodajo dokazila, kakor jih zahteva čl. 12. uradniškega zakona do
15. aprila 1929 Županstvo mestne občine Kočey«-
dne 22. marca 1929.
Mestni župan: Lončar Iv
Izmed sodobnih književ
priznano tako po vsebl opremi na prvem Vsak zvezek stane broff elegantno vezan l i
Jugoslovanska knjigarni
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
1.	Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova 52. — Praktični in teoretični poduk na podlagi najmodernejših pripomočkov. — Prihodnji redni tečaj prične
2.	aprila.
Cenjenim odjemalcem vljudno sporočam, da imam v zalogi krasno izbiro
klobukov
od 40 Din dalje. — Priporočam se za cenjena naročila!
ANICA BITENC
salon pumpadour, Florijanska ul. 3
P. n. industrijcem, trgovcem in obrtnikom vljudno naznanjam, da sem od Ministarstva Financije postavljen za
carinskega posrednika
Izvršujem uvozno, izvozno, tranzitno ocarinjenje, prošnje za osloboditev od carine, reklamacije, rekurze naikulant-neje. Reklamacije in revizije carinskih deklaracij in poštnih priznanic mojim strankam brezplačno,
fardton Voltek, Ljubljana Kolodvorsko ul 35
Telefon št. 2452
Za pokrivanje
novih stavb
z vsakovrstnim materijalom n. pr. opeko, bobrovi, Okriljem, azbestnimi ploščami itd., kakor tudi za vsakovrstna krovska popravila se priporoča
DOŽE ELIKAN, krovski mojster. Ljubljana, Orlova ulica 17
(Ob Dolenjski cesti) Delo solidno. - Točna postrežba. - Nizke cene. - Zahtevajte proračun I
najboljših svetovnih znamk v veliki ■ izbiri zelo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov o<J pri prostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strmev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Ceniki franko. Pro laja na obroke. „TrlDuna" F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA Karlovska cesta št. 4.
Zopet za 160 Din
bom svojim cenjenim strankam vsled preselitve dajala do vključno Velike noči: eno veliko sliko, 12 razglednic in tri legitimacijske slike, v svojem, na novo preurejenem ateljeju v Kolodvorski ulici štev. 18, II. dvorišče.
FOTO - ATELJE KATINA STAUT.
Osebni
petsedežni avto
znamke »Chevrolet«, v zelo 'dobrem stanju, s plačano državno takso, se proda za 34.000 Din. M. Urbas, Ljubljana, Slomškova ulica štev. 13, poleg mestne elektrarne.
Za Velikonoč
dobite najprimernefSa darila
in v največji izberi v prodajalni K. T. D. prej
H. Ničman v Ljubljani.......
Oblačilnica lliriia
Vse manufakturno blago prvovrstne kvalitete v največji izberi,
na dolgorofina odplačila brez osahega pribitka
Zahtevajte vzorce! Zahtevajte potnika! Oblačil niča Ilirija
LJubljana, mestni trg 17/1. / Tel. 2a-25
Pravkar dospela izgotOVUenfh Oblek P° .zuel° u&Pd] velika zaloga y	*	! n,h
___ nih ccnah
Že za 3Z0 Oin S že za 135 Din
deške suknene obleke.
Istotam se dobe pristna angleška in češka sukna in mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno se priporoča
Ivan Mastnak, Celje. Kralia Petra c.15
Nova autoprometna zveza
na progi
Ljubljana — Udmat—Moste—Selo — Studenec—Devica Mariia v P.—Vevče
prične voziti dne 25. marca 1929
Postajališče Marijin trg. — Prvi odhod ob 7 uri, zadnji odhod iz Vevč ob 20 uri
Vozi vsako uro
Autobus je svetovnoznane znamke „Austro-Fiat" ter najmodernejše in najudobne.še opremi,en
t. m., okrepčanega s sv. zakramenti. Blagega brata čava v molitev. *
reb se bo vršil na praznik Marijinega Oznanjenja ob Marijanišča k Sv. Križu, b 1 j a n a , dne 23. marca 1929.
Prelat Andrej Kalan, brat. Marijana Kalan, sestra.
Oo
oo
o.
i ...
Rokavite- nogavice
□ rokavice tricot Din	14
s !tuipo On	22
l n ela- Din 7 .	69
„ iel oralne D n	69
d. pasov . lak v barvah o D 3 „ šemiš im tacija L) 10
d. nogavce flor Din 14 svil. f'or Dl. 28 svila Din 34, 22
Jkfl
svila Bembere Din 69
apaški šali foulard sv>la D 48 n n crSpdech neD 5 O
U
uze
Perilo
imitacija surtva svila prai a svila v barvah laponsKa sv'ia hela
Din 79 Dm 24U Dn 245
kombineža hI oat>si s fo Din 39 cičpdr chim Din 135
py mas japonski <.repe Din lltt
D. pullover jaqu rd »lorčast Din 118
Bareti navadn. Din 14 ranco-k D>n 34 d. robci beli. bar«/, tuc. 65. 57, Din 45 rSp japonski vzorčast m 22, Din 19
D. torbice od Din 36 n prej
Za gospode
JZ. Kitbiikl v modnih ba vab Din 7 , S" |'i	daki /v 01 a ton" Din
iV, "	,.	r»i„
59 samoveznice svile-e . . . Dm 4 rtb	_ svil. serija 1.1 Dm k*^,
2.) . Di 49 l^/L
„aa, c-nadke • ■ ■ Dj-	£	«	" 3.') 'B 59
::: S ** .....69XSf i
w
srajca bela s pique prsi Di 69
Po iljamo po povzitju! Og'ejt» si naše izložbe !
LJOBLJAMA/V
Izvršitev solidna in ločno !
DOMENIK BHTTELIKO
NASL. SIN TOVARNA UMETNEGA KAMENJA
LJUBLJANA. SLOMSKOVA ULICA 19
Izdeluie teraeotlnk. nagrobne spomenike, baiu-itrade, porinle, stopnice in vsa v stavbnu stroko spadajoča del», vsakovrstne va/e. betoniranje vodometov itd. Po konkurenčtiin cenah!
Velikonočna prodaja
Raznovrstni štofi, svile in drugi blagovi. Narejene obleke, bluze, predpasniki in
perno, nogavice, Kravate, žepni robci itd. —
pn
MARIJI ROGELJ, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta St. 26
Pozorf Igralci no harmonike Pozor!
Ce se hofete z» prihodn o tekmo dobro pripraviti, preskrbite se že sedaj s pripravnim instrumentom Vsak tekmoviilec z Luba-Fllllll 80V0 harmoniko, ki dobi K«in9IR nagrado dobi razun ofl cijelne nagrade, še od nas poseben dar. Porabite to priliko in igrajte samo na svetovnoznano
. lubasovo harmoniko
Sestavni deli. note. surovi materija! za narmonike po najnižjih dnevnih cenah. — Zahtevajte cenovnikl
!=v h«u Franc Lnbas A sin, Celovec
(Klagenfurt) St. Veiterstrasie 36c Podružnica: Llubllono / Dunojsho cesta Stev. 36
„Slovenčeva"
velikonočna darila in nagrade
»Slovenec« namerava podariti trem izmed spodaj naštetih Ijavnih namenov
33
m sicer
prvo v znesku 6000 Din drugo v znesku 4000 Din tretje v znesku 2000 Din
Namen, ki dobi zase največ glasov, dobi prvo darilo, namen z drugim najvišjim številom glasov, drugo darilo in podobno tretje. — Ustanove, ki pridejo vpoštev, so naslednje:
1.	Sklad za našo univerzo.
2.	Za slovenske slepce.
3.	Slovenski misijoni na Kitajskem.
4.	Glavna hiralnica v ljubljanski in maribor. oblasti.
5.	Orlovski stadion.
6.	Društvo »Zoo« v Ljubljani.
Kdo dobi ta darila?
Ta darila dobijo tiste tri izmed zgoraj naštetih ustanov, za katere se bodo odločili naročniki »Slovenca« sami. In sicer se bo v ta namen vršilo od 1. aprila do 1. junija do 6 zvečer
pismeno glasovanje po sledečih pravilih: Dosedanji naročniki
Dosedanji naročniki imajo za vsak mesec od 1. januarja t. 1. do 30. junija t. 1. po 50 glasov — če so namreč plačali za ta čas naročnino. Za vsak nadaljnji mesec plačane naročnine pa po 100 glasov. Tako imajo dosedanji naročniki najmanj po 300 glasov,
največ pa jih morejo doseči 900.
\
Novi naročniki
imajo pravico do glasovanja, če so plačali naročnino vsaj za tri mesece. Za vsak mesec vplačane naročnine imajo po 100 glasov. Na ta način ima nov naročnik najmanj po 300 glasov, največ pa bi jih mogel doseči 900.
Pravita za glasovanje
1.	Glasuje se lahko po glasovnici, ki bo večkrat natisnjena v »Slovencu, »Domoljubu«, »Slovenskem gospodarju« in drugih listih. Glasovnica se izreze, nanjo se napišejo številke glasovanja, natančen podpis naročnika, frankira se s 50 parami in se odda na pošto. Glasovati pa je mogoče tudi po navadni dopisnici ali v pismu.
2.	Vsakdo lahko glasuje za več namenov, pri čemer število pripadajočih mu glasov razdeli po lastnem preudarku na različne določene ustanove.
3.	Uspehi glasovanja se bodo s 1. majem začeli dnevno objavljati v »Slovencu«.
,ri daril« nagfad za"glasovalce
V zvezi s tem razpisuje »Slovencc« 33 nagrad za vse tiste, ki se bodo udeležili glasovanja in bodo izžrebani. Nagrade so naslednje:
Prva nagrada bo
velik radijski aparat
ki ga nam v ta namen daje prodajalna ljubljanske radijske postaje v Ljubljani, Miklošičeva c. 5. Aparat bo šestelektronski »Radione« z žarnicami, z anteno, z univerzalnim aparatom na kratke in normalne valove za direktno priključitev na električno omrežje ter z najfinejšim angleškim zvočnikom Amplion RS2. Vrednost 16.280 Din.
Druga nagrada bo
celotna oprava za spalnico
iz trdega lesa od znane tvrdke »Javor« v Logatcu v najsolidnejši in najmodernejši izdelavi. Vrednost 10.000 Din.
Tretja nagrada bo
najfinejši šivalni stroj
od tvrdke L. Baraga v Ljubljani, Šelenburgova ulica, ali pa
najmodernejši trier
za čiščenje žita, znamke Haid. Na razpolago ga daje v ta namen Gospodarska zveza v Ljubljani. Vrednost šivalnega stroja oziroma trierja 3500 Din.
30 nagrad
ki obstoje v celoletni naročnini »Doma in Sveta« ali »Ilustracije« po izbiri.
Žrebanje se bo vršilo pred tričlansko komisijo v nedeljo, dne 2. junija 1929, tako da prvi izžrebanec dobi prvo nagrado, drugi drngo itd., dokler niso izčrpane vse nagrade.
Pripombe
1.	Eden izmed poglavitnih namenom razpisanih »Slovenčevih« daril in nagrad je seznaniti slovensko ljudstvo pobliže z našimi važnimi kulturnimi in socialnimi ustanovami, o katerih naj bi bil poučen sleherni Slovenec. Zato bomo v teku prihodnjega časa o zgoraj navedenih ustanovah napisali več informativnih člankov, da se bodo naročniki lažje odločili. Vemo, da je še dovolj drugih nič manj važnih zlasti narodnih ustanov, o katerih je potrebno, da se slovensko ljudstvo čimbolj z njimi seznanja, toda morali smo se zaenkrat omejiti, da se pojmi preveč ne razblinijo. Ob drugi priliki bomo skušali poskrbeti tudi za druge. Naj bi naši naročniki in bravci dobro presodili vsako izmed gornjih ustanov in potem razdelili glasove po lastnem preudarku.
2.	Novi naročniki, ki bodo poravnali tromesečno naročnino vsaj do 15. aprila, dobijo brezplačno ponatis do tedaj izišlega romana »Na pomoč!«, da bodo mogli v Slovencu s čitanjem nadaljevati.
Lttdovic Halevy:
Župnik Konstantin
Še čvrstega in odločnega koraka je stopal star duhovnik po prašni cesti v pripekajočem solncu. Nad trideset let je že župnikoval župnik Konstantin v mali vasi, ki je dremala tam v planjavi ob bregu potočka Lyzotte.
Četrt ure že je hodil ob obzidju gradu Lon-guevala. Dospel je pred visoka in masivna vrata, ki so bila obešena na dva težka, kamnita stebra, porjavela in oglodana od zoba časa. Župnik še je ustavil in žalostno gledal dva velikanska lista, ki sta bila prilepljena na stebrih.
Na teh oznanilih je bilo oznanjeno, da se vrši v sredo, dne 18. majnika 1881. leta ob eni popoldne v dražbeni sobi civilnega sodišča v Souvignyu prodaja posestva Languevala, razdeljenega na štiri skupine.
1.	Grad Longueval in njegove pritikline, lepe vode, obširna gospodarska poslopja, sto-petdeset hektarjev obsegajoč park, ki je docela obdan z zidovjem in teče po njem potok Lizotte. Prodajna cena: šeststotisoč frankov.
2.	Pristava Blanche-Couronne, tristo hektarjev; prodajna cena: petstotisoč frankov.
3.	Pristava Rozeraic, dvestopedeset hektarjev; prodajna cena: štiristotisoč frankov.
4.	Oozd in lesovje Mionne, v obsegu štiristo petdeset hektarjev; prodajna cena petsto-petdcset tisoč frankov.
In te štiri številke, ki so bile seštete na spodnjem delu plakata so znašale lepo vsoto dveh milijonov petdeset tisoč frankov.
Na ta način torei naj bi bila razdeljena ta
krasna posest, ki se je dvesto let upirala razkosanju in je bila v rodbini plemičev Longueval-skih neokrnjeno prešla od očeta na sina. Oglas je naznanjal, da bi navzlic začasni prodaji teh štirih skupin bil še vedno možen nakup posestva v celoti in je bila tako dana možnost, da ostanejo zemljišča zopet združena v eni roki; toda bil je to ogromen kos in je bilo torej zelo malo verjetno, da bi se javil zanj kupec.
Markiza de Longueval je bila umrla šest mesecev preje. Leta 1873. je izgubila edinega sina Roberta de Longuevala; dediči so bili bije markizini vnuki: Peter, Helena in Kamila. Posestvo je moralo iti na prodaj, ker sta bili Helena in Kamila mladoletni, Peter pa, mladenič triindvajsetih let, je živel zelo lahkomiselno ter je že zapravil polovico premoženja in ni mogel misliti na to, da bi odkupil posestvo Longueval.
Bilo je popoldne, čez eno uro bo imel grad Longueval novega gospodarja. Kdo neki bo to? Kakšna gospa bo zavzela pri kaminu v kotu ogromnega, s starimi preprogami okrašenega salona mesto markize, ki je bila stara prijateljica ubogemu podeželskemu župniku. Ona je bila tista, ki je zopet postavila vaško cerkev; ona je skrbela za zalogo in stroške lekarne, ki jo je v župnišču hranila župnikova kuharica. In zopet je bila ona tista, ki je dvakrat na teden v svoji veliki kočiji, ji jo jc vso napolnila z otroškimi oblekcami in z gorkimi volnenimi oblačili, prišla po župnika Konstantina in je šla z njim na «iov na revežo kot je ie poii sama imenovala.
V te misli zatopljen je stari duhovnik nadaljeval svojo pot. Potem sc je zamislil v svoje
navade — saj imajo še svetniki svoje male slabosti — ki so se mu v teh tridesetih letih priljubile in je nenadoma posegel konec po njih. Vsak četrtek in vsako nedeljo je obedoval v gradu... Kako je bil razvajen in kako so mu stregli!... Mala osemletna Kamila se je vsedla na njegova kolena in mu rekla:
»Veste, gospod župnik, v Vaši cerkvi se hočem poročiti in moja dobra mamica bo poslala toliko cvetlic, da jih bo polna vsa cerkev .. več jih bo kakor v Marijinem mesecu. To bo pravi pravcati velik vrt, ves bel, vse bo belo, vse belo!«
Marijin mesec!... Da, takrat jc bil Marijin mesec; takrat se je oltar kar potapljal v obilici cvetja, ki so ga prinesli iz grajskega cvetlič-njaka. Letos pa je na oltarju v porcelanastih pozlačenih vazah le nekaj borih šopkov nagelnov in belih lilij. Preje je vsako nedeljo v Marijinem mesecu k veliki maši in večernicam prišla gospodična Hebert, družabnica gospe de Longueval, in igrala na mali harmonij, ki ga je bila podarila markiza... Danes pa ubogi, na molk obsojeni harmonij ne spremlja več petja pevcev in otroških slavospevov. Gospodična Marbeau, poštna ravnateljica, je bila pač nekoliko muzika-lična in rade volje bi bila zavzela mesto gospodične Hebertove, pa se ni upala, zakaj bala se je, da bo zapisana za klerikalko in ovajena po županu, ki je bil svobodomislec. Vse to bi utegnilo škodovati njenemu napredovanju.
T..	j* l.<u«Xn«rrt1 -t t A nnrto Ananrn norUn
iu SC JC AVtaaTai *.IX»	nu, vuvgu fUlnu,
čigar vsa pota so bila domača staremu župniku. Cesta se je od tu vila ob bregovih Lizotte in na drugi strani malega potoka so sc širili pašniki
dveh pristav; in tam na oni strani se je dvigal visoki gozd de la Mionne. Razkosano bo posestvo, razkosano!... Ta misel je trgala srce staremu duhovniku. Zanj je vse to že trideset let držalo skupaj, tvorilo eno samo telo. To je bilo že nekoliko njegova last, njegova stvar to veliko posestvo. Počutil se je kot doma na tej zemlji longuevalski. Več kakor enkrat se mu je pripetilo, da se je zadovoljen ustavil pred širokim žitnim poljem in utrgal klas, ga izluščil in si dejal:
»Glej! Zrno je lepo, trdo in dobro rejeno. To leto nas čaka dobra žetev.«
In veselo je nadaljeval svojo pot po svojih širokih poljih in njivah in po svojih travnikih. Skratka, vsak utrip njegovega življenja, vse njegove navade, vsi spomini so ga vezali na to posestvo, ki mu bo zdaj zdaj odbila zadnja ura.
Župnik je zapazil v daljavi pristavo Blanche-Couronne; njena streha, krita z rdečo opeko se je odražala od zelenega gozda. Tudi tu sc je počutil župnik kot doma. Bernard, markizin najemnik, jc bil njegov prijatelj, in če se je kdaj stari duhovnik zakasnil pri svojih obiskovanjih revežev in bolnikov do zahajajočega solnca in je že čutil utrujenost v svojih nogah in lakoto v želodcu, se je ustavil in večerjal pri Bernardu, kjer je privezal dušo z dobrim špehovim ragu-jem in krompirjem ter izpraznil vrč jabolčnika; po večerji pa je najemnik napregel svojo staro črno kobilo v mali dvokolni voz in zapeljal žup-
nilco \t I nnmimil M/»H vor\ vrv7tiir» eta sa rvtrra.
I 1.1 »u i	. ■ 1.■ ■ • . . — — ---- — ——j— — —--J--g. -
varjala in prepirala ... Župnik je očital najemniku. da nc zahaja k maši in ta jc odgdvarjal: (Nadaljevanje vsako prihodnjo nedeljo.)
Cerkveni ali civilni zakon?
Odločna izjava zagrebškega univerzitetnega profosorja dr. J. Šiloviča.
Prof. dr. Josip Šilovič, neumorni delavec na socialnem polju, slovit poznavalec kazenskega prava je sprejel urednika »Novosti« in mu podal na njegovo vprašanje, če se naj uvede cerkveni ali civilni zakon, to Izjavo:
»Jaz sem absolutno za neločljivost zakona.
Pravijo ... nemožnest medsebojnega razumevanja soprogov... Morajo se sporazumeti, morejo so složiti! Pa dali so vendar življenje otrokom, lxxločini članom društva in morajo iz njih narediti koristne člane družbe. Že zaradi otrok ne more biti govora o ločljivosti lakona!
»A kaj, če je zakon brez otrok?«
>Tu je načelo in od njega se ne sme odstopiti. Kaj me briga posameznik, kadar gre ta ves na? narod od 12 milijonov! Ce se napravi izjema, bi se zrušilo načelo in zrušilo bi »e vse. Jaz pa Vam pravim, da je naš narod, da je dvanajst milijonov Jugoslovanov za no-ločljivost zakona, za svetost te zveze. Napačno mislijo oni, ki imajo v mislih samo sebe in svoj užitek. Za njo ni nič lepšega, ko menjali fceno ali nioža, če se nasitijo. A d;nj jih briga deca! Treba je oditi v vas in videti naš narod. Tu bi videli, kako je naš narod globoko eličen. Napredek družbe obstoji baš v tem, da se ne popusti primarnim nagonom. Družba se mora brzdati, če hoče. da ostane zdrava. Baš to čuti oaš narod globoko.«
Nato je g. Šilovič nadaljeval in diktiral.
»Predvsem si moramo biti na jasnem o bistvu lakona. Bistvo zakona najbolje karak-terizira deiinicija rimskega prava:
»Matrimonium ost maris »t feminae co-niuncto, consortiuin omnis vi ao divini et hu-manis iuris communicatio. (Zakon je zveza moža in žene, zajednica vsega življenja, združitev božjega in ljudskega prava.) Potemtakem je zakon najožja zajednica moža in žene, ki ima trajati skozi vse življenje. Neločljivost zakona v načelu je bistvo zakona. Zakon je bolj moralna ko pravna združitev moža in žene. Ni torej krščanska vera prva izrekla, da je zakon božjega izvora, temveč so to izrekli že pogani, kakor se to jasno vidi iz definicije rimskega prava. Dokler jo v rimski državi-vladalo načelo noločljivosti zakona kot moralne dosmrtno zveze, taJko dolgo je bila rimska držuva vsemogočna in je vladala svetu. Ko sc je porušila svelost zakona in njegova neločljivost, je bilo izpodkopano rodbinsko življenje in konoc je bilo rimske države in njenega im-porija.
Krščanstvo je prerodilo rodbino s tem, da jc proglasilo zakon za svetotajstvo in s tem je postalo najmočnejši iaktor v zapadnem kulturnem svetu.
Namen zakona je najožje 3\iupno življenje moža in žene. Ne samo medsebojno podpiranje. temveč popolno žrtvovanje enega za drugega, a obeh v prvi vrsti za otroke. Njih otroci so ona neločljiva vez, ki ju spaja do smrti. Njujlna sveta dolžnost pa je, ne da samo rode otroke, lenuveč da jih tudi vzgoje in napravijo iz njih resne sinove svojega naroda. V njih živila Ln prehajata iz roda v rod.
Žena jo od narave ustvarjena, da je soproga in mati. Ni samo to moje mnenje, temveč je to mnenje tudi najbolj modemih ljudi znanosti. Mladi ameriški psihoanalitik dr. A. Brili pravi: »Misija žene na zemlji je, da je žena in mati. Nje ni narava ustvarila, da tekmuje z moškimi v poslovnem, umetniškem ali političnem svetu in vsako njeno prizadevanje, da doseže moško aktivnost, brez ozira na ev. uspeh, uničuje njeno prvo nalogo v življenju in dosledno temu — uničuje njo samo.«
S tem ni nihče hotel reči, da žena ne sme biti ravnopravna možu na vseh poljih ljudskega življenja. Nasprotno, ona mora uživati iste pravico ko mož, ker ima iste dolžnosti. Toda prvotna naloga žene je, da je žena in mati, ker je za to po naravi določena.
Ločljivost zakona onemogoča ta poklic. Kajti, kadar izgubi moža, izgube hranitelja i ona i otroci. Kadar pa mora sama, brez moža, skrbeti za vzdrževanje otrok, ne more dobro k-rbeti za vzgojo otrok. Prepustili jih mora ulici — torej moralni Ln fizični propasti. Tu zelo malo pomaga pravna dolžnost moža in očeta, da mora še nadalje skrbeti za otroke, ker se bo tej dolžnosti v svobodnih poklicih najlažje odtegnil. Ali pa gre neznano kain aW pa skrije to, kar zasluži. In tako so mati in otroci redno prepuščeni bedi.
Meni kot predsedniku Narodne zaščite je najbolje znana vsa beda ločene žene in otrok. Vsak dan prihajajo k meni jokajoči in proseči za podporo, ker jim mož in oče nič ne p.maga, pa čeprav je po zakonu dolžan. Malo pomagajo pa tudi ona prisilna sredstva, ki jih uporablja Narodna zaščita proti takim možem in očetom. Že Schopenhauer je krasno dejal, da je zakon nsivarjen v zaščito žeue iu otrok. Ker z njim prevzema mož dolžnost, da zasigura življenje svoje žene in svojih otrok. Z ločitvijo se mož te dolžnosti moralno in praktično oprošča, če se je celo ne reši tudi
pravno. Vse breme pa pada na ženo in vse
težave zadenejo njo in otroke. Žalosten dokaz te resnice nam daje sovjetska Rusija, kjer je civilni zakon in njegova lahka ločitev privedla do tega, da blodi na tisoče in tisoče otrok, zapuščenih in zanemarjenih, po ulicah in cestah in ogrožajo življenje in imetje svojih sodržavljanov.
Sedaj nam je rešiti vprašanje, za koga mi prav za prav ustvarjamo zakone. AH ustvarjamo mi zakone za nekoliko tisoč moških in žensk, ki nimajo globoke religioznosti in katerim ni zakon sveta tajnost ali ustvarjamo zakone za dvanajst milijonov Srbov, Hrvatov in Slovencev, vseh treh veroizpovedi — katoliške, pravoslavne in muslimanske, ki so vsi globoko verni in jim je zakon svetotajstvo.
Jaz mislim, da je nesporno, da mi ustvarjamo zakone v prvi vrsti za teh dvanajst milijonov. Ponižati zakon na običajen dogovor bi pomenilo za teh dvanajst milijonov ljudi, če bi bili prisiljeni, da rklepaio zakon pred občinskim uradnikom. Pomenilo bi to, da bi zakon izgubil svoj sakralen značaj, svoje svetinje, pomenilo bi to, uničiti rodbino, to osnovno celico družabnega življenja našega naroda. Tej zdravi rodbini, osnovani na svetinji neločljivega zakona se imamo zahvaliti, da je r-' narod skozi veke vzdržal največje burje viharje in da je danes tako čvrst in zdrav. Če porušimo to njegovo podlago, potem smo mu zrušili temelj, na katerem živi od vsega njegovega postanka in izročili sve* našo zemljo nevarnosti, da se na njej nastani tujec, ker naši sosedi, ki imajo številne rodbine, z zavistjo gledajo na našo zemljo.
Reklo se mi bo, kako se morejo zvezati za vedno ljudje, ki ne spadajo skupaj, ki se ne morejo medsebojno sporazumeti, temveč jim je skupno življenje le pekel. Je pač potrebno, kakor je dejal veliki nemški mislec in pesnik Goethe, da dobro premislijo, ko se vežejo za vse življenje, če so se našla tudi njih srca in njih duše. Vsekakor je bolje, če ostane nekaj nesrečnih zakonov zvezanih za življenje, kakor pa da s civilnim zakonom in njegovo lahko ločljivostjo poderemo podlago, na kateri sloni zdravi mozeg našega naroda.«

mzvee
mMHR
wmmmm
Zagrebško pismo
Gospa Jurkič, soproga talentiranega sarajevskega slikarja, g. Gabrijela J ur kiča, je te dni izdala svojo drugo knjigo. Prcdlunskim so izšle
v založbi Kola hrvatskih književnikov njene »Plave legende«, sedaj pa je knjižnica dobr" romanov j^ruštva sv. Jeronima prinesla njen ro-
l
nje skrivnosti prodirajoča študija V. Komaroviča o svetovnem nazoru in literarnih osnovah dela; dalje zelo čuden rokopisni fragment Dostojevskega, ki očrtava prvi načrt dela; in dalje najvažnejši del: na;
črti, podrobne skice ter pripombe pesnika, ki so pri izdelavi zadnjega (končnega) rokopisa služili kot tekoči zapiski. (Spomniti treba, da je D. Brate Ka-ramazove pisal tri leta zapored z večjimi presledki,
O „javni morali"
Ni kmalu izraza, glede katerega bi bili pojmi tako nejasni, kakor je pojm o »javni morali«. O njej govorijo malone vsi. In skoro vsi ti govorijo tako, kakor da bi se čutili i/ven javne morale.
Ako bi vprašali ljudi, kdo je pravzaprav nosi-telj javne morale, bi nam ne znali kaj odgovoriti ali bi kvečjemu rekii, da je nositelj te morale »javnost«.
Kdo pa tvori javnost ?
Na to vprašanje je odgovor težak, ako ne priznamo, da smo vsi poedinci del javnosti, kot taki tudi nositelji javne morale in odgovorni za načela, ki vladajo v takozvani javni morali.
Kajti jasno je, da ni iavne morale, ki bi kar visela v zraku, temveč to, kar pojmujemo mi pod javno moralo, jc rezultanta meralitete posameznikov.
Ako velika večina kakega okraja živi pošteno, bomo rekli, da je to pošten okraj ali, da tam vlada dobra javna mora'a. V nasprotnem primeru bomo rekli, da je tam javna morala pokvarjena.
Kako naj reformiramo tedaj javno moralo?
Za to reiormo se zahteva predvsem obnova lastnega srca.
Srce, ali notranjost človekova je oni vir, iz katerega izhajajo dobra in na žalost mnoga slaba dela. Ce hočemo, da bedi človek moralen, mora bili moralen v globočini svojega srca, ne pa samo nazunaj.
Cigar srce ni prepojeno od tega načela, bo znabiti na zunaj še moralno korekten, ni pa dejansko mora'en.
Zgolj zunanje pravilno obnašanje, pa naj bi bilo še tako v sk,r.du z zakoni in družabnimi običaji, ne pomeni nikake prave moralne vrednote, ker nc izhaja iz duše.
Moralni smo torej le tedaj, če urejujemo svojo notranjost po večnih božjih in pravičnih človeških zakonih. Te zakone pa moramo prej, ko jih udej-stvimo, spoznati. Kako naj bi sicer človek živel po nekem pravilu, če ga prej ne pozna.
Velika napaka v takozvani »javni morali« pa tiči baš v tem, da mnogi teh p;avi! nc (»znajo, ali imajo o njih naravnost perver;_ne pojme.
Važra naoga je torej, da podajo vsi čitatelji, ki imajo besedo pri vzgoji, že mladini jasne pojme o moralnosti dejanj. Ni zadosti, ako nekateri zahtevajo, naj izpolni, to nalogo samo Cerkev. Res je, da se Cerkev trudi v tem oziru, in da neizprosno povdarja večna moralna načela, od katerih ne odstopi niti za las: toda kar Ce,kev uči, moramo mi vsi nesli v družine in v družbo.
Spoštovali in izpolnjevati pa jih moramo ne samo v Cerkvi, temveč tudi v salonu: zakaj ni dvojne morale, ena, ki bi veljala za osebno, druga pa ia družabno življenje. In pod »družabnim« življenjem razumevamo ne samo kako »čajanko*, temveč v?e politično življenje, tisk, gledališče in vsako prireditev.
Po etičnih načelih moramo živeti doma in v družbi, ter smo tozadevno odgovorni nc le pozitivnim človeškim zakonom, marveč in predvsem Bogu.
Jc pa res značilno, če človeka obsodijo, ako so ga zasačili. da je prišel v konflikt z zakonom, v tisku, teatrih, v kinih, v družbi se pa ploska k leniu, kar vodi v konflikt z zakonom. Nešteto mladeničev je priznalo, da so prišli v kriminal, ker so čita'i slabe romane, ali ker so v senzacijontlnih kino predstavah parli svoio bujno fantazijo.
Ali bi ne bik) bolje zapirati te vire nesreče, nego nesrečne mladeniče? Pod tem vidikom je umevno, ako časopisi, presojajoč take nesrečrte slučaje, pravijo, da je »družba« kriva.
Kdo pa ,c družba? Mar Ii obstoju družba kot neka fizična osebnost? Ali nismo v s i krivi, če ne preprečimo po svojih močeh taka zla?
Mnopo dobrega za javno moralo bi lahko sto-rii tisk. leda znaten aci iiska živi od tega, da prinaša ^senzacije«.
Kaj pa je senzaciia?
Senzacija je dogodek, ki krije v sebi veliko človeške mizerije in moralne bolc-ni.
Navadno svoje iizičue mizerije in svoje bo-
lr.an »Čipke«. Nenavadno senzitivna, poduhov-l|eno religiozna, ima gospa Jurkič izvanredno fina' opazovanja in mehak stil, poln topline in ženske prisrčnosti. To je zgodba dveh ljubečih se bitij, v kojih usodo posega na diskreten način lisiješka svetnica. More se knjigi ugovarjati radi nekih naivnih mest, ali je v njej toliko to-lote, ljubezni in nežnosti, da se čita obenem ot molitev, pesem in sladka povest. Na vsnk način so »Čipke« ena izmed onih redkih knjig sedanjosti. ki človeka naredijo boljšega in jo je
?riporočiti zlasti dekliškemu svetu. (Društvo sv. i ronima v Zagrebu, cena 15, oziroma 25 Din,
ilustracije od g. Jurkiča, soproga pisateljice.) *
flvnla Bogu, med tolikimi gostovanji smo doživeli eno, s katerim se more naša gledališka upravu pohvaliti. Gospa P i e r r a t od Comedic Franfalse je igrala brez gest, globoko in pro-čuvstvovnno. brez one našopirjene vsiljivosti, k' ;o 'pogosto opažamo pri tujih gostovaliiili. Publika je bila izbrana — začtida pa ni bilo naših ra/nili Izakov, Jakobov, Levijev in pa Koltnov, ki jih sicer ne manjka, kadar je kaj
tujega in eksotičnega v Zagrebu...
*
V Glazbenem zavodu smo imeli kompozicijski večer g. Koste Odaka, kojega »Mndrigul« je bil izbran za letošnji mednarodni festival. G. Oduk je s svojimi kompozicijami neobičajno oduševil zagrebško občinstvo, posebno so bili nf lavdirani njegovi »Psalmi«, ki jih je nel g. Hržič.	Disky.
Juhge slovenische Kunst
(Posebni zvezek »Der Sturm«, Berlin.)
Svet se malo zanima za našo kulturo in umetnost, zato smo se navadili biti pozorni na vsako črko v inozemstvu, ki poreča o nas. Sedaj je »vodilna revija nove umetnosti«, iz pruske prestolice posvetila naši mladi umelnosli celo posebni zvezek (januar).
Kdor misli, da gre pri tem za kakšno objektivno sliko našega novejšega umetnostnega razvoja, za pravilno informacijo inozemstva in ne samo za osebno reklamo, se moli.
Zvezek prinaša članke: Die Revolutionierung der Kunsi in Slovenien (Ferd. Delak u. H. Lue-decke). — Das neue slovenische Theater (Ferd. Delak). — Ueber die neue Musik (M. Kogoj). — M.ein eigener Mensch will ich werden (K. Kocjan-člč). — August Cernigoj und Ferdinand Delak (H. Luedecke). — Das Begraebnis (T. Seliškar). — Ilustracije so od E. Stephančiča(?), černigoja, I. Poljaka, Pilona, Z. Laha.
Z eno besedo: Ferdinand Delak je os, krog katere se suče svet. Milostno se sme vrteti v njegovi bližini še Marinetti, Mičic in Poljanski, dajje naš Čargo, Pilon, Cernigoj, Kocjančič, Cerkvenik in Kogoj, Bravničar in Gsierc. To so ekspresionisti, aktivisti, fuluristi, vse ostalo ne obstoja.
Kaj jo na vseh leh zelo različnih ljudeh futu-rističnega, aktivilističuega, ekspresionisličnega itd., pa je težko reči. Delaku gre kar za tri ali več -izmov hkrali, med seboj povsem nasprotujočih si in takšnih, ki so že zdavnaj odigrali svojo vlogo in nimajo v našem času nobenega raison d' etra več. Marinetti datira že v leto 1909. in zakaj Delak sedaj, dvajset let pozneje znova »us anavlja« podobne stvari? Zgleda, da se navdušuje za vse cm, kar se imenitno sliši, čemur pa ne gre do jedra, tako da cela stvar izgleda samo — le in č.sto otročje. Žalostno je le, da se vpletajo v to potem še nekateri resni ljudje.
Človek bi si predstavljal stvar takole: g. Delak sedi sam v kavarni in se dolgočasi. Pride mu na um, da bi se proslavil z ustanovitvijo novega -izma ali s kakšno »umetniško revolucijo«, tako na primer kakor Marinetti. Rečeno, storjeno G. Delak usla-novi tale -izem, se postavi v središče tega -izma, potem najde berlinski Sturm in »umetniška revo-jucija« je gotova. K temu bi človek ničesar ne rekel, če bi Sturiu ne posvetil temu cel zvezek, kjer se krsti ta stvar kot »mlada slovenska umetnost«. In če tu ne čitaš drugega ko samo ime Delak in si ogleduješ njegov obraz, namesto da bi kaj zvedel o naši mladi umetnosti, čitaš vso mešanico, kar jo je zmežna fan'azija sploh splesti, potem je pa človeku zadosti, če povrh še pomisli da se na takšen j nnčin informira o nas inozemstvo.
Treba bo skrbeti, da se ta »delakizem«, vsaj kolikor predstavlja inozemstvu našo mlado umetnost, neha.	V.
Bratje Karamazovi v prvotni oblifti
Založnik Piper v Munchenu ima za izdajo del I Dostojevskega velike zasluge. Saj je nekaj časa la i nemška izdaja bila popclmjša, kot originalna ruska. | Sedaj skuCa Piper svojo izdajo zbranih del dopol-j niti z izdajo osnutkov in prvotnih rcdakcij del; i iz ruskih državnih in zasebnih arhivov je poskrlej i za nov, bogat in ie nepoznan maierial ter ga obja-j vil v več zvezkih. Zadnji tozadevni zvezki prinašajo | važna pojasnila in komentarje o virih srednjih del ! Dostojevskega.
Najnovejši zvezek »Praoblika bratov Karama-zovih« (viri, osnutki in fragmenti, str. 36 -j- 621), je uredil znani publicist in pisatelj Kene 1 iilop-Mitler. Ta zvezek je posebno bogat in interesanten, ker prvič podaja jasen pregled o osnovnem načrtu, namenu in zgradbi tega poslednjega in najmogočnejšega dela na pcdlagi avtentičnih virov. Zvezek prinaša l najprej kratko, a nadvse glol oko in originalno razpravo S. Freuda, ustanovitelja psihoanalize, ki inia | naslov: Dostojevskij in ečetomor. Dalje sledi v zad-
' lezni nosimo sami zase, ostanejo v domačem krogu. Ce pa gre za moralno bolezen, mislijo ljudje, da bodo storili Begu in svelu ugodno delo, ako naravnost razgalijo iajne srca kakega nesrečneža ali pa intimne, neprijetne dogodke kake družine. V tem oziru so mnogi jeziki tako strupeni,.da če bi jih primerjali s kačjimi jeziki, bi bilo lo le blagorccje.
Scnzacija torej prečesto ni nič drugega, olepševalni izraz za pohujšanje. — Proti takemu zlu moramo apelirali tudi na zakonodajo. Od zakonodaje pričakujemo, da bo posegla vmes z železno roko: saj gre za neprecenljive vrednote, ki tvorijo temelj nc samo rodbinskega, temveč tudi državnega življenj a I
dočim so posamezni deli izhajali v mesečnih presledkih v Katkovovem »Ruskem glasniku«.)
Komarovičev komentar k tem fragmentom je občudovanja vreden po svoji podrobnosti in globini. Osnovne probleme prikazuje v novi luči ter jih v veliki meri reši in izčisti. Notranja zveza in sorodnost religiozno-filozofskih idej Dostojevskega z idejami Solovjeva o bogočloveku sta že znani. Nove zveze odkriva Komarovič, ko spravlja Dostojevskega v zvezo s Fjordovim naukom o »odrešenju in vstajenju mesa«. Zelo zanimiv je dalje izkaz Komaroviča, da je kompozicija romana slična konpoziciji pozabljenega romana »Mauprat« George-Sandove.
Brez dvoma prinašajo ta dela nov vpogled r delavnico velikega Rusa ter bodo poglobila in razširila razumevanje njegovega sveta in življenskega nazora. Tudi literarna veda bo s koristjo lahko porabila te nove izsledke. Zal se povečini šc danes drži ozkih meja svoje filološko-zpodovinske metode^ ko bi lahko prijela probleme velikopotezno na pravem koncu.
Nemške književne novosti
Okrožnica Pija XI. za pospeševanje orientolo-gije je izšla v originalu, prevodu in komentarju pri Herderju v Freiburgu. Naslov: Rundschreiben iiber die Forderung der Oricntkunde I/I I -
Prezzohnijev življenjepis Macchiavellija je izšel v nemškem prevodu. (Dresden, Widerstand». verlag.)
Baxa, učenec Spannov, je objavil novo pomembno knjigo: Adam Miiliers Philosophie, Asthe-tik u. Staatsvvissenschaft. (Berlin, Junker).
V inomoški zalogi Wagner so začela izhajati zbrana dela znamenitega sociologa Gumplowicza. Izšel je IV. zv., ki prinaša »Soziologische Essays. Soziologie und Politik« (str. 336).	'
Govor letošnjega rektorja monakovske univerze, psihiatra Bumkeia, ki je zbudil veliko pozornost,
t'e izšel pod naslovom »Krise der Medizin« pri J iti— >er, Mtinchen.
Iz literarne zgodovine navajamo:
Arsenicvv, Die russische Literatur der Gegen-wart. Mainz, Dioskuren Verlag. — Auerbach, Dante als Dichter der irdisehen \Velt (222 str.), Berlin, De Gruyter. — Grenzmann, Die Jungfrau ven Orleans in der Dichtung (str. 74), prav tam. — Rakove, All-gemeine Etymologie oder der Aufbau der menseh-lichen Sprache (str. 116). Graz, Styria.
Josip Korban: Koča v Globeli. Znani mladinski pisa.elj J. Korban, šolski upravitelj v Gornjem gradu, je napisal knjižico, za katero bi nas zavidal lahko marsikak večji narod. Topot to ni mladinska knjiga, ampak poučna povest v 32 slikali za vsakogar. Snov je zajeta iz voinili razWft-, ko je stari učitelj gospod Benedikt občinski tajnik in vse, kar kdo heče ter se mora boriti z nesrečami in neprilikami vojne. Zabavno in resno se preliva v poučno leposlovni obliki. Pisatelju se pozna njegovp usmerjenost v mladinsko slovstvo, pa to napravlja knjigo prijetno, lahkotno in prisrčno. Toliko tipičnega iz svetovne vojne nam ni podal doslej noben naš pisatelj; doba in ljud.ie vslajajo vsi živi pred nami, čeprav nam jih je pisatelj predstavil predvsem v vzgojni oddaljenosti. Knjiga je zdrava in lepa! Založila s'a jo Goričar in Leskov šek v Celju in ji dala tudi lepo opremo.
K.
*
Nova literatura, hrvatslia revija za kulturna vprašanja, je izdala š.evilko, v celoti posvečeno ameriški kulturi in literaturi. Imamo članke o Sinclairu, o Dreiserju, o amerikanizaciji umetnosti, beležke o ameriški literaturi; seznanjamo se z odlomkom Joe Gundka od Uptona Sinclaira, s Ciganom od Jack Londona in že po celem sve.u pro-slavelo pesmijo Mihaela Golda: Čudni pogreb v Braddocku.
Večer nove plesne umetnosti v smislu šole znanega Rudolfa Labana je priredila gospodična Jelisava Tome s svojimi učenkami v Malem kaza-lištu v Zagrebu 22. t. m
Boris Papandopulo, mlad komponist, šele 22 let star, kljub svojemu grškemu imenu pravi Zagrebčan, bo 29. t. m. sam dirigiral v Narodnem gledišču v Zagrebu svoje veliko korsko delo »Slavo-slovije«, ki se je lansko jesen z velikim uspehom igralo na Dunaju. Papandopulo je izredno plodovit in so njegove »Svalovskec proizvajali tudi že v Ljubljani. Papandopulo se je učil pri Stravinskem, Fooku in Nihusu.
»Tesna vrata« in »Povratek izgubljenega sina«, dve krasni povesti znanega francoskega pi-sa etja Andreja G i d e - a , prepojeni čisto kito« liške askeze, prinaša v prevodu Zabavna biblioteka v Zagrebu.
*
Edrnond Pilon: La vie de famille au XVIII0
sičele. (Družinsko življenje v 18. stoletju. Joncjuife-res, Pariš.) Šole v poslednjem času se je izkazalo, da nam je na novo raziskati zgodovino 18. stoletja. Kolikor nam je bila znana, se naslanja na pamflete, ki so služili zgodovinarjem M icheletovega kova za dokumente. Na njih izpričevan je smo obsodili to stoletje kot posebno razbrzdano. Resnica pa je, da je živelo tedaj le malo število ljudi — kakor v vseh časih — potralno in raztr/dniiu. Dobro in zvesto ljudstvo, nežno združene družine — pač nimajo zgodovine, ker skrivajo svojo srečo v intimnosti svoje domačije. To ni morda le domneva. To resnico izpričujejo arhivi, spominske knjige, pisma in umetnine, torej gotovo verodostojnejši viri kot so pamfleti. — Na njih podlagi je opisal Pilon družinsko življenje v stari Franciji. Tedaj veljavni običaji so nam vidijo sicer danes nekoliko nenavadni, vendar so se s pridom po njih ravnali rodovi, kl nikakor ne morejo zbujati našega prezira, ker je baš v tislem času vladala med ljudstvom poštenest in korenitost. Iti bi jo preje pogrešati v sedan em kol v onem času.	s. S.
NA POLJU SLAVE. V tej zgodovinski povesti nnra sloveči avtor »Z ognjem in mečem« »Potopa« m »Malega viteza«. H en« rlk Stenkiewicz popisuje bor-be poljskega kralja Jana Sobieekega s Turki, ki so se zaključile z osvoboditvijo Dunaja i. 1083. Roman je sijajna slika poljske hrabrosti in ljubezni do domovine ter patrlotično del« v najvišjem pomenu besede. Dobi oe v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani

/ /
mmeii?
Slovesna zaprisega predsednika Hooverja na ustavo Združenih držav Severne Amerike. Na sliki vidimo Tafta (1), ki je bil od leta 1909 do 1913 državni preds-dnik in je sedaj kot predsednik najvišjega sodišča zaprisegel novega predsednika Hooverja (2), b j-ga predsednika Coolidge-a (3)
iu novega podpredsednika Curtisa.
Iz življenja morskega velikana
Ali je že stal kdo izmed vas na morskem obrežju in upiral pogled preko nepregledne morske ravni? Ali je že kdo izmed vas prisluškoval šumenju in pljuskanju temnozele-nih valov, ki pojo svojo večno, skrivnostno pesem? Veličastna groza se je polotila tvojega srca, ves majhen in neznaten si se zdel sam sebi na meji tega mogočnega kraljestva, te vodene puščave in nehote si se spomnil mogočne Stvarnikove roke, ki je v svoji neskončni modrosti ločila kopno od morja, speljala reke in potoke v temne globine, zavzemajoče tri četrtine vesoljne zemeljske površine.
Mrtva, pusta in prazna leži pred teboj .fljojrska ravan. Pod njeno valovito površino 'pa utriplje življenje milijonov podmorskih prebivalcev, stotisočev najrazličnejših živalskih plemen, ki jim je od Boga določeno bivanje in življenje v vodi.
Med mnogovrstno družbo plavutarjev pa kraljuje največji med njimi, orjaški kit. Njegovo kraljevsko ožje sorodstvo šteje kakih 30 družin, izmed katerih so našteli do 170 različnih vrst kita.
Najzanimivejša posebnost kita je, da je sesalec in da diha s pljučami.
Živi v severnem in južnem ledenem morju in v hladnejših predelih velikega oceana. Včasih ga zaneso pota tudi proti jugu, kjer pa ga vidijo bolj poredkoma.
Ogromna riba je to. Tako imenovani gronlandski kit je dolg do 24 metrov in do >150.000 kg težak. Skoro tretjino vsega trupa zavzame glava. Čez »pleča« ga je 3—4 m. Njegovo telo je okroglo in debelo, proti repu pa močno zoženo. Sredi glave ima majhne oči, nekoliko bolj zadaj pa ozki, ušesni odprtinici. Vrh glave so v obliki črke S kakih 45 cm dolge luknje, skozi katere brizga po več metrov visoke stebre vodne pare iz pljuč. Notranjost žrela je porastla s 300—360 kocinami, od katerih merijo najdaljše tudi po 5 m. Tudi na zunanji strani orjaških čeljusti mu sameva nekoliko dlak, sicer pa je gladek, kakor ostale ribe. Star kit je temne barve. Pod kožo ima 20—40 cm debelo plast maščobe. Samice so večje in bolj rejene od samca.
Kit veliko potuje. Živi v manjših družbah, po 3—4 skupaj, potuje jih časih pa tudi po več sto skupaj. Plava urno in spretno, vsakih 10—15 minut se pojavi na površini,
Ali sc bo moral odpovedati? V Monaku jc 700 volivcev na shodu sklenilo, da se mora knez Louis, kateremu očitajo, da je kriv nazadovanja tujskega orometa, odpovedati na korist svojega zeta.
vdahne vase pet- do šestkrat zaporedoma zraka, nakar se zopet potopi. Če je preganjan, šviga kakor strela sem in tja, ogromni valovi se penijo in zgrinjajo za njim. Pod vodo pa vzdrži, če treba, nad eno uro.
Hrani se z majhnimi raki, mehkužci in manšimi ribami. Ker ima zelo ozek požiralnik, se večjih rib ne loti. Cesto po cele dneve in noči sledi kaki ladji, da bi prestregel kak grižljaj, ki ga je kdo vrgel s krova. Hlasta tudi po odpadkih iz ladijske kuhinje.
Kitova samica izleže enega do dva mladiča, koj pri rojstvu 3—5 m dolga. Gospa Kitova so nadvse skrbna in ljubeča mamica svoji deci in jo znajo v slučaju nevarnosti odločno braniti.
Kit doseže zelo visoko starost. Med podmorskimi prebivalci ima najhujšega sovražnika v neke vrste delfinu, ki ima ustnici podaljšani v oster, rožen rog. Hudo pa ga preganjajo tudi morski lovci, ki gredo nadenj s posebnimi topovi, iz katerih izstrelijo na kita nekako granato, ki šole v kitovem trupu eksplodira in ga usmrti.
Ubili so kita, ki je bil 18 m dolg in je tehtal 70.000 kg. Samo maščobe je imel 30.000 kg in 1600 kg kosti. Kitovo meso in mast uživajo nordijski narodi.
Temu morskemu velikanu pripisujejo navadno precejšnjo mero zajčjega poguma. Vendar ni vedno tako. Stara poročila pravijo, da je 1. 1820. odplula v južnem morju skupina čolnov z lovci nad čredo kitov. Ladja, s katere so bili čolni odposlani, je plula v primerni razdalji za njimi. Nenadoma se pojavi na površju ogromen kit, ki se je v premi smeri približeval ladji. Zadel je ob Iadjin rilec, tako, da se je ves brod močno stresel. Zdelo se je, da je tudi kit pri tem trčenju dobil težke poškodbe. Razjarjen se je premetaval v vodi in se skušal oddaljiti. Tako je vsaj mislila ladijska posadka, ki je bila zaposlena pri vodnih črpalkah na krovu in je opazovala strašno morsko zver. V ladji je namreč pri trčenju s kitom nastala razpoka, skozi katero je drla voda na brod. Naenkrat pa se je kit obrnil in besneč navalil na ladjo. Zadel jo je v prednji del in jo tako poškodoval, da se je jela takoj potapljati. Moštvo je bilo sredi oceana navezano zgolj na svoje čolne, v katere se je skušalo rešiti. Od vse posadke sta se rešila samo dva, ki sta 93 dni živela od mesa svojih ponesrečenih tovarišev, dokler ju ni našla in sprejela na krov neka tuja ladja.
Dne 16. decembra I. 1867. je naletel neki častnik z ladje »Osceola« na ogromnega kita, ki pa je v trenutku razbil lovčev čoln. Drugi častnik je hitel tovarišu s čolnom na pomoč, a ga je doletela ista usoda. Medtem, ko sta častnika lovila po vodi potapljajoče se moštvo, je napadel razjarjeni kit čoln tretjega oficirja, ki je veslal* na pomoč. S svojimi orjaškimi čeljustmi je velikan dobesedno zmlel čoln. Nato so z ladje poslali še dva čolna, ki pa ju je kit tako spretno oblegal, da sta se morala vrniti. Zatem je zver napadla ladjo, ki pa je ni poškodovala toliko, da bi ne mogla odpluti. Ko je dobil kit nekoliko strelov v telo, j» postal krotkejši in manj bojaželjen. Zvečer je nastopilo premirje, naslednje jutro pa se je boj zopet nadaljeval. Po kratkem prizadevanju so mornarji ranjeno žival končno ugonobili.	|
Norvežani so hodili na lov na kite že v 9. stoletju. V 15. in 16. stoletju so Angleži ; osnovali posebne družbe, ki so se bavile z , lovom tia kite in predelavo ter razpečavanjem '
kitove masti in njegovih kosti. Začetkom il8. stoletja pa je obiskalo severno ameriško obalo toliko kitov, da so jih lovili kar v čolnih. V novejši dobi lov na kite pojema. Prvič radi tega, ker jih je vedno manj, drugič pa, ker se baje predelava njegove masti v razne kemične preparate več ne izplača.
Tudi ženske bodo mobilizirane
V sovjetski Rusiji je stopil v teh dneh v veljavo novi brambni zakon. Dočim pri nas komunisti silno kriče proti militarizmu, uvajajo v sovjetski Rusiji največji militarizem, kakor to posebno jasno dokazuje njihov novi brambni zakon. Po oficielnih podatkih vojnega komisarijata Sovjetske unije se začenja vojaška vzgoja na podlagi navega brambnega zakona na Ruskem že s 15 letom in traja z vedno večjimi zahtevami do 21 leta, ko se začne redna aktivna službena doba. V redni vojski traja aktivna služba dve do tri leta, nakar slede vsakoletne vežbe. Pri miličnih formacijah traja služba od 8 do 12 mesecev, a nato zopet vsakoletne vežbe. Po dovršitvi aktivne službe pride vojni obveznik v prvo rezervo, ki se konča s 34 letom. Nato sledi druga rezerva, ki konča s 40. letom. V slučaju mobilizacije se vpokličejo tudi žene k pomožnim službam, in sicer od 19. do 40. leta. Število vojske v mirnem času znaša 1,500 000. V slučaju mobilizacije pa 6 milijonov, pri čemer mitične formacije niso vštete.
Trije robci Ludvika XVI.
Francoskemu kralju Ludviku XVI. so vsako jutro prinesli na srebrni tableti tri prekrasne robce. Francoski in nemški kulturni zgodovinarji so si ubijali glave in ugibali, če-
Smola Ireh že par je v
Te dni je opazoval na čekovnem uradu v Berlinu neki policijski uradnik z »oddelka za preganjanje žeparjev« neznanega moškega, ki se jc potikal v bližini line, kjer vnovčujejo čeke. Pri vratih pa sta stala še dva druga, očividno tovariša onega. Ko je neki gospod zapustil urad, so mu vsi trije sledili, a policist jim je neopaženo sledil. Gospod je zavil najprej »Pod lipo«, kjer si je naročil merico vina, enako njegovi sumljivi spremljevalci in policist. Nato so hodili nekaj časa po ulicah, dokler se gospodu ni zazdelo, da je še potreben okrepčila. Stopil je k »Svedru« in si dal prinesti majhen pregrizek. Tudi spremstvo ga je posnemalo. Od »Svedra« je šla pot do neke hiše v Kronski ulici, kjer je gospod vstopil. Vsi trije dolgoprsteži so mu sledili, detektiv pa je čakal pred vrati. Kmalu se je podjetna trojica vrnila z nezadovoljnimi obrazi. Plen jim je šel po vodi.
Policist jih ni nehal zasledovati. Na neki avtobusni postaji so ptički sklenili poskusiti srečo v avtomobilu. Dasi je bilo v avtobusu dovolj prostora, vendar so se gnetli na stopnišču. Detektiv jih je neprestano opazoval in videl, kako so pri več gostih poskušali dokazati svojo spretnost. Eden izmed njih, očividno vodja, je najprej segel nekemu gospoda v prsni žep, toda potegnil je ven prazno roko. Nato je skušal odpreti ključavnico pri ročni torbici neke dame. Smola. Dama je nepričakovano stisnila torbico pod pazduho. Naposled je izvlekel nekemu gospodu iz plašča denarnico in jo vesel preselil v svoj žep. Tedaj pa mu je položil detektiv roko na ramo. Zeparjeva tovariša sta pri tem sedla v notranjost avtobusa in se zamišljena zagledala skozi okno. Policist je izročil tatu sprevodniku v varstvo in se odpravil še po onadva. Vsi trije so doma s Poljskega in so oblastem že dobro znani kot skrajno nevarni žeparji-
Švedski prestolonaslednik Olaf s svojo nevesto. Na desni vidimo poročne darove, ki sta jih prejela ne samo iz vseh delov Švedske in Norveške, marveč tudi iz inozemstva. Ženin in nevesta sta namreč v sorodu z večino vladarskih družin.
mu je moral imeti Ludvik XVI. vsako jutro baš tri robce. Ali bi mu ne bil zadostoval samo eden? Saj, če je imel hud nahod, bi lahko vsak hip mignil služabniku, ki bi mu prinesel svežega.
Res, toda teh treh robcev se drži zanimiv del zgodovine običajev na nekdanjem francoskem dvoru. Lahko bi se reklo: troje robcev je bil simbol, na katerega je bil francoski dvor ponosen že celo stoletje.
2e stari Rimljani so uporabljali dve vrsti robcev: tako zvani potni robec (sudarium), s katerim so si brisali znojni obraz, in pa ustni robec (orarium), ki je nadomeščal današnji prtiček za brisanje ust in prstov. Ti dve vrsti robcev so izdelovali iz svile, ali pa iz egiptovskega platna, kakor je bil pač Rimljan premožen. Ohranila sta se v uporabi do 16. stoletja. Do te dobe pa ni nikomur prišlo na misel, da bi se v robec usekoval. Le če je n. pr. igralec ali govornik začel pred občinstvom kihati, je moral zaščititi nos z enim ali drugim robcem, ki ga je imel slučajno pri sebi.
Leta 1560, pa je Jean Nicot zanesel na Francosko tobačno rastlino. Francosko kraljico Katarino Medici so jeli prepričevati, da je tobak za njuhanje splošno zdravilno sredstvo. Učinek tega je bil, da se je »šnofanje« na francoskem dvoru naglo udomačilo. Najprej so »šnofali« radi tega, da bi pregnali glavobol in druge telesne in duševne težave, naposled pa je postalo »šnofanje« razvada in neke vrste užitek. Ker pa je imel tobak za njuhanje to lastnost, da je pospeševal čiščenje nosu, zato se je pokazala potreba, da bi kazalo nositi v ta namen pri sebi poseben robec. Razume se, da to ni smel biti robec, s katerim so si otirali boljši ljudje obraz ali usta, ampak poseben, nalašč za nos namenjen robec. In so ga vpeljali. Robec, določen za nos, je bil velik in barvast, zakaj na belem bi se preveč poznali rjavi madeži od tobaka. Tako je bil Jean Nicot prav za prav začetnik nosnih robcev. Francoskim kraljem so poslej česio poklanjali v dar po tri dragocenc robce, ki naj bi veličanstvu služili v tri različne namene: za obraz, nos in usta.
32 milijonov avtomobilov na svetu
Znani ameriški strokovni list »AmericaJ. Automobile« je te dni objavil statistiko avtomobilov na svetu. Po njegovih računih je bilo dne 1. januarja 1929 na svetu 31,929.952 avtomobilov in avtobusov, od katerih je bilo v Ameriki 24,494.580. V primeri z 1. januarjem 1928 se je število avtomobilov na svetu zelo povečalo in je narastlo od 29 V, na skoro 32 milijonov v 1. 1929. Vsled začasne omejitve produkcije v Fordovih tovarnah je bilo v Ameriki 1. 1927. izdelanih samo 3,394.000 avtomobilov proti 4,298.000 v 1. 1926. Motocikli v tej statistiki niso naračunani in se nanaša statistika samo na velika vozila. Evropa je v izdelavi avtomobilov mnogo za Ameriko. Leta 1928. je bilo v vsej Evropi izdelanih le 589.000 avtomobilov. Na prvem mestu je glede produkcijc avtomobilov med evropskimi državami Anglija z 215.000, zatem Francija z 200.000, potem Nemčija z 90.000 in Italija z 50.000 avtomobili. V vseh državah pa je opažati, da produkcija avtomobilov silno narašča in tako bo zlasti v Nemčiji po dogovoru avtomobilske tvrdke Oppel z ameriškimi avtomo-bilnimi fabrikanti dosegla silen razmah.
Mož navade.
Ladijski častnik: »Hitro, gospa, opašite si reševalni pas. Ladja se potapljale
>Dnjte mi za eno številko manjšega.«
Mata Meri
Da praznujeta dva človeška isto dan god ali da iniata skupen rojstni dan, se zgodi mnogokrat. Da pa praznujeta skupaj god Ln rojstni dan, se zgodi malokdaj.
Taka dva člove«ka sta bili gospa Gozdar-jeva in njen mali navihanček Meri. Ko so vsako pomlad vzcveteli prvi zvončki, prve ma-čice, ko je v kostanjih zapel ko«, je postala Meri nestrpna; čutila je, da se bliža 25. marec, materin in njen god in rojs.ni dar. In ko je prišel 25. marec, sta ga praznovali tiho in skromno, a lepo.
Stanovali sta v majhni podstrešni sobici, ki jo imela samo eno okno. A to edino okno je bilo veliko in skozi njega se je izlilo vsako dopoldne toliko zlatega solnca, da ga je bila vsa sobica polna. In ponoči je strmelo mnogo tihih zvezd skozi okno v mali dom. v katerem sta živela dva srečna, srečna človeka. Na oknu Je stala kletka, v kateri je ves dan pel kanarček in pripovedoval rožam povestice. — Mati in mala hčerka sta bili v skromnem domu srečni. Ob tihih solnčnih urah je šivala mati pri oknu. Mala Meri si je prinesla stolček in sedla poleg matere. In mati jo je učila molili, ▼erovaiti, ljubiti Botra. V takih tihih urah je pel kanarček še slajše, rože so lepše dehtele in solnce je bilo še vse bolj zlato.
Ne smeje se vedno življenje. — Zima je odhajala in pomladni veter je razoral sneg. čutilo se je, da pomlad ni več daleč — tedaj pa je nenadoma zbolela Cozdarjeva gospa. Mala Meri je šla po zdravnika in ta je rekel: lnfluenca. Mati je legla.
0, da bi vi videli malo Meri, tega neugna-nega nagajivčka, kako je postala tiha in skrbna? V nijavih očeh je gorela skrb in male roke niso našle več pokoja. Po prstih je hodila skozi sobico, tiho je zapirala vrata, da ne bi mučila bolne matere. Od jutra do večera je bila na nogah: sedaj je morala v trgovino po moko in sladkor, sedaj k peku po kruh, sedaj v mlekarno po mleko.
Celo kuhati je morala sama. Mati ji je naročila: vzemi vodo, mleko, sol, zdrob, napravi tako in tako — Meri je storila, kot je narečila mati, in opoldne je stala na mizi, ki jo je Meri pomaknila k materini postelji, skleda sladkega, dobrega mlečnega zdroba.
Merica pa je imela še drugo delo. Morala Je namreč raznašati v trgovine perilo, ki ga je naživala mati. V vsaki trgovini je dobila nekaj dinarjev, ki jih je smela porabiti zase. — Vse te dinarje je na skrivnem hranila v mali škatljici.
Ma erinc bolezni ni in ni hotelo biti konec. Ze davno je bil marec in mahi je še vedno ležala. Za praznik sv. Jožefa je zopet prišel zdravnik. Obljubil je, da bo mati čez nekaj dni smela iz postelje. Mala Meri si je položila roko na usta, da se ni v preveliki sreči glasno za-smejala. — Ko je zdravnik odšel, je mati po-gladila svojo edinko po skodranih laseh in žalostno rekla:
»Meri, letos bo tvoj god žalosten. Poglej, bolezen je pobrala ves prihranjen denar, zaslužka ni — in jaz nimam denarja, da bi ti kupila karkoli za gcd.<
Merina lička so zagorela in mala navihan-ka je sklonila glavo, da je skrila vesel smeh: pripravljala je materi iznenadenje. — Mati pa, ki tega ni slutila, je mislila, da je Meri hudo to je molčala.
Prišel je 25. marec.
Zgodaj zjutraj je vstala Meri. Tiho je pospravila sobioo — nato je cdšla v kuhinjo. Tam je hitela in hitela. Zakurila je, pogrnila mizo b svežim belim pr.ooi in pripravila darila za mater.
Dopoldne ob desetih je mati vstala. Meri JI je pogrela obleko, obula jo je, zavila v toplo ruto in peljala v kuhinjo. M ruti je ostrmela —
Na belo pogrnjeni mizi je ležala velika, lepa potica. Poleg nje je bila majhna, lepo napravljena vrečica, na kateri je bil listek z napisom: »Moji zlati, ljubljeni mamici!« Ob 'rečici je ležala prva vijolica.
Materi so stopile solze v očL
»Moj ubogi, dobri otro-k!«
Segla je po vrečici in jo odprla. V njej je bilo stope t deset dinarjev.
Zopet so cvele rože, kanarček je pel svojo najlepšo pesem in solnce je sijalo.
Ob belopogrnjeni mizi pa je slonela mati ki gladila glavico svojega dobrega, pridnega o! roka. V dveh srcih je gorela velika sreča ljubezni.
Mirko Kunčič:
Pastir Blažon
Ali ste ga poznali? Ne? škoda, otroci, škoda! Ta vam jih je znal pripovedovati, ojej, ta! Storile namreč. Usta bi vam kar sama silila narazen, ušesa pa bi vam štrlela naprej kakor zajcu v goščavi, kadar zasliši lovčeve korake — da ste ga slišali, prijatelji mladi!
Blažon je hodil na stara leta osebenkovat od hiše do hiše. Vaščani so mu radi postregli z jedjo, zakaj bil je splošno priljubljen zaradi svoje šaljivosti, vsevednosti in modrosti.
Neko zimo je prištorkljal pastir Bla*on tudi v našo raztrgano bajto na klancu. Tisti dam jc bil zame velik praznik. Komaj se je laični Blažon za silo naijedcl ajdovih žganccv in kisle repe, že sem se pričel nedočakano smukati okoli njega m sitnariti na vse mile viže.
»Stolček Blažon, povejte storijo!«
»Kaj mi dajš zanjo?« jc pričel barantati Blažon.
»Pipec in zlat gumb.«
»Premalo!« je zaničljivo mahnil z roko Blažon.
»Pipec in zlat gumb in še rdečo frnikulo.«
»Še kaj!« me je gnjavil trdovratni starček.
»Pipec in zlat gumb in rdečo frnikulo in še pe-st krhljev.«
»No, naj bo,« s« je udal; »pripovedoval ti boim zastonj, ker si tako radodaren.«
Sedel sem na pručko in se zamaknil vanj. Blažon pa se je odkašljaj in pričel:
— Veš, to je bilo takrat, ko sem bil še majhen in neumen kakor si zdaj ti. Pobegnil sem nekoč od doma in šel sitikat v gozd za ptičjimi jajčki. Srečam škrata Kosmatinčka. Zarezi se zlobno skozi škrbasta usta in zacepeta z nogami:
»Ali mi ne greš, odkoder si prišel, buuu, buuu!«
»Ne grem!« s«m bil junak od glave do
nog.
»Caj, čaj, ti bom ž« dal!« mi zagrozi škrat z debelo gorjačo.
»Kaj boš dal revček, ko sam nič nimaš!« sem 9e pomilovalno nasmehnil in naskrivaj segel v žep ...
»Škrat s« zakadi vame, jaz pa — ne bodi len — ti poiegnem pipec in — šavs, Savs! — po njem ...
Po-osen na svoje junaSko dejanje, }o maham dalje skozi samotno šumo. Pa mi zastavi pot čarovnik Krivogled in me temno pogleda:
»Si videl kod škrata Kosmatinčka?«
»Seveda sem ga! PravkaT semu mu s pip-cem puščal prevročo krvoo,« se pobaham.
»Kakooo?« me divje ožine z očmi Krivogled, zgrabi me za lase in dvigne k obrazu. Je mislil, bedak, da sc ga bom ustrašil, ho, ho, kaj šel
»I, kri sem mu puščal, striSek, kri!« mu na ves gtas zatrobim v uho.
Krivogled zatuli kakor živa pošast, spusti me iz rok, da tclebnem na tla in vidim mili-
jon zvezd. Nato me udari s čarovno palico po glavi, zamrmra nekaj skozi zobe — in se iz-premenim v zajca. Krivogled me nemilo prime za uhlje, obesi z gla<vo navzdol na bližnje drevo in mi potegne kožo z živega telesa. Hu, to so bile bolečine! Cvilim, prosim — vse nič nc pomaga. Krivogled odpre svoja ogromna, vol-
kovemu gobcu podobna usta in---
Pastir Blažon je obmolknil, prižgal si ugaslo pipo, globoko vzdihnil in me žalostno pogledali.
S Sirotko razprtimi očmi, ves drhteč od groze, sem ga nestrpno vprašal:
»Ka.j se je zgodilo potem, strlček?«
Pastir Blažon me je začudeno pogledal in dejal malomarno:
»I, kaj neki — tej ga fanta! Potem — sem se prebudil, kokopak!«
»Ohl« s« mi je izvilo ogorčeno in razočarano iz grla. »Torej se vam je vse to samo sanjalo?«
»I, kaj pa si mislil?« se je škodoželjno na-muzal hudomušni Blažon, poveznil si preluknjani klobuk na glavo in počasi odkoračal iz hiše...
Tak je bil in takšne vam je znal pripovedovati muhasti pastir Blažon. — Pa še drugič kaj!
KONJICCK CRBIČCK
V dvoru ustavi se konjiček, z njega zleze naš fantiček, k Mesecu naravnost gre, govoriti mu začne: »Zdrav mi, Mesec Mesecovič! Jaz — Ivanuška Petrovič, veš, iz daljnih krajev sem in za te novice vem.«
—	»No, Ivanuška Petrovič,« reče Mesec Mesecovič, »sedi in povej zakaj
prišel si v naš svetli kraj? Iz katerega narčda te privedla je usoda? Le povej resnico zdaj, Kaj te v naš zaneslo kraj?«
—	»Jaz iz zemeljske sem strdni, narod moj pa so kristjani«,
odgovarja carski sel »Sem čez ocean dospel z naročilom Car-Device — v svetlem domu poklonit se in še da povem... Postoj, Sporočim naj ti takoj: Materi naj rečem koj, Tvoja hči bi rada znala, počemu ji nisi dala videti kar dneve tri svojega obličja sij? In zakaj je bratec krasni v meglo skril obraz svoj jasni in z višine več nikdar ji ne pošlje luči žar? To menda bo... Veš devica./, zvita ji je govorica, ne spominjam se vsega, kaj mi je naročala ...«
—	»Kakšna pa je ta devica?«
—	»To je, Mesec, Car-Devica.«
—	»Car-Devica?... Glej ga, glej! Si odpeljal ti jo, dej?«
vzklikne Mesec Mesecovič. Reče Ivan mu Petrovič: »Jaz, seveda, sem jo vzel, veš, sem namreč carski sel! Car me takrat odposlal je, naj pripeljam jo iz dalje. Ce pa ne bi je dobil, oče-car mi je grozil, da na kol me dati hoče.« Mesec se vesel razjoče, Ivana je še objel, ga poljubljati začel. »Ah, Ivanuška Petrovič!« reče Mesec Mesecovič, »vest prinesel si ti nam, da ne vem, kaj naj ti dam! Vsi hudo smo žalovali, za ca revno smo jokali... Radi tega tri noči, tri noči in še tri dni sem v oblaku jaz hodila in se vedno le solzila. Vse noči prečula sem, niti kruha več ne jem.
rlj
zoper ertobnl, hripavost. pnhlaif, nnliod, akutni in kron 6>»i b o hiti', katar e, hripa, inf.ueneo. naduho, lasoplost. Prodaja io vae lekarne in drogerije.
Pisma hčere
(Slika iz življenja. Paul Keller. — J. Pucelj.)
Bilo je nekaj časa pred vojno.
Ovdovela gospa toinega svetnika je imela dve hčeri. Starejša, Hedviga, je bila ostala donia pri maleri; mlajša, Irena, je šla za svojim soprogom globoko v Rusijo, kjer je s svojim možem upravljala posestvo. Sestri sta si enačili izvanredno do mnogih, da, popolnoma smešnih malenkosti. Obe s a bili sveži, solnčni deklici. Ko pa je bila Irena odšla, je postalo zelo samotno v hiši materini; srčna bolezen je nalagala stari dami največjo obzirnost, in ko so leta odšla mimo Hedvige, in se ji je upanje na zakonsko in materinsko srečo polagoma razteklo, .je po dala tiho dekle z lahnim bolestnim smehljajem, ki ga imajo oni. ki so se najlepšemu odrekli, in jim je vendar ostala globoka dobrota srca.
Vsafai dve leti je prišla Irena na obisk. Tedaj je bila spet mladost v hiši, tedaj je bilo daleč vse hrepenenje in tesnoba, tedaj so se iskrile siene in blestele šipe v oknih. Če pa je bilo prišlo slovo, če je ura spet tako trudno in enolično nihnla in štela mrtve ure, tedaj je ostalo samo še upanje: v dveh letih pride spet, potem je ostala samo ena popolnoma vesela ura v tednu, ko je prišlo Irenino pismo v soboto in je njena ljuba, šaljiva narava iz pisma govorila osamljenima. Tedaj ste se večkrat smejali med solzami, ste položili pismo v omarico od mahagonijevega lesa k drugim pismom in ste mislili ponosno in srečno na Ireno, kakor misli človek na velik zaklad v daljini.
V petnajstem letu po Irenini poroki jc prejela Hedviga posredno po ne';i osebi od svojega svaka skrivno poročilo, ki je prineslo giozoio. Ireno je pri nekem uporu ubil pijan kmet.
Teta je bila, ki jc Hedvigo poklicala k sebi in ji izročila pismo nesreče. Sele čez dve uri se je posrečilo hišnemu zdravniku, s!aremu prijatelju družine, skrušeno dekle V7huditi it nezavesti. Po tretji uri je poslala nič sluteča mati ponjo. Našli so izgovor ln Iledvifla Je se-
dela še nadaljnji dve uri pri teti.
»Jokajtel Izjokojte se!« je rekel zdravnik.
Pa Hedviga ni jokala. Tudi govorila ni. Sedela je čisto tiho. Nazadnje se je dvignila in je stala ravno in trdno.
»Mene je zadelo,« je rekla, »matere ne bo zadelo. Jaz ji ne bom povedala nikdar — nikdar!«
Odklonila je vsako spremstvo in je šla* sama domov. In prvič je nalagala ma.'er. Medtem ko je pripravljala večerjo, je bila živahna in se je parkrat sunkoma zasmejala.
»Ti si tako komična!« je rekia mati.
»Ž vljenje je sploh komično,« je odvrnila hči; »H niti ne verjameš, kako komično!«
Mati je zmajala ž glavo.
Po vc"erjl je rekla Hedviga: »Jaz bi rada brala par Ireninih pisem,«
S tem se ie mati vselej strinjala. In Hedviga je poiskala iz mahagonijeve omarice naj-veselejša p!sma, ki jih je Ire"a kdaj pisala, in jih je glarno naprej brala. Mati se ie smehljala in blaženo kimala z glavo, in Hedviga se je hihitala pri vsakem šaljivem mestu pisma.
»Vidiš « je rekla na koncu, »takih pisem bi ja/. nikdar ne mogla pisali, manjka mi humorja.«
Mati je vzdihnila.
»Ljubo dete, Irena ima tudi mnogo več vzroka, da je vesela, kakor ti v svoji samoti.«
»Da,« je prikimala Hedviga zamišljeno, »Trena ima vee vzrok, da so norčuje iz življenja. Pa jaz bom posihmal ludi šaljiva, mati, le pazi!«
Ponoči je imela Hedviga, ki je spala pri maleri, svoj rol ec v ustih kakor ragozdo, ker bi bila sicer glasno zavpila. Pa zjutraj se je smehljala in je žvižgljala kanarčku melcdijo.
Prav istega julra so Ireno v Rusiji pokopali ---
Naslednjo soboto je navadno p:smo iz Rusije izoslalo. Mati ee jo razžalila; pa Hedviga se je smejala in rekla:
»Si je žo rekel rueki poštar: Čemu naj vedno lepa ruska znamka potuje v osrano Nemčijo? Ce znamko s pisma olepim, pismo
proč vnžem, znamko še enkrat prodam, to tudi nese.«
»Ti si zdaj vedno zelo razigrana, Hedviga.c
»Se ti zdi, mati? Jaz hočem postati še bolj razigrana.«
Teden je minul, sobota je spet prišla; stara tajna svetnica je sedela že v zgodnji jutranji uri ob oknu in čakala na pismonošo.
In prinesel je kot po navadi pismo od Irene.
»To pot poštar ni izmuznil znamke,« je rekla Hedviga veselo, je odtrgala pismu rob in je glasno brala naprej. Ze po tretjem stavku se je glasno zasmejala,
»Ta Irena je vendar prešaljiva stvar!«
Mati se je tudi veselila pisma, pa se je čudila, da se je zdelo Hedvicri tako veselo.
»Jo dovtipno« je rekla gospa h koncu, »ampak jaz ne vem — ampak druga so tako bolj ljuba in segava.«
»Misli kakor hočeš, mati; vsako pismo ne izpade tako kakor drugo.«
»Daj mi pismo!«
»I, saj si je vendar slišala, ma!i!«
»No, daj je brž,« je rekla mati razdraženo; »jaz je hočem sama brati; bom vsaj imela pisanje v roki.«
Mati je nataknila očali in brala.
»Pisava je nekoliko izpremenjena,« je rekla; »Irena je pač imela pero kake nove vmie.«
»Da, najbrž,« je pritrdila Hedviga in se jc pretipala »kozi vrata v kuhinjo.
Ona in njena sestra ste vedno imeli isfo pisavo, ki se je ni dalo razločiti. Zdaj ko je Hedviga pod tisočerimi mukami in težavami pisala Irenino pismo na mater in je je poslala na svaka, da bi je spet nazaj poslal, ja opazila, da se je njena ln-tna pisava izpre-menita in ni mogla zabraniti.
Še isti dan je morala odgovoriti na »Ir©. liiao pismo« in daii maleri odgovor,
»Ampak, Hedviga,« je rekla mati zmedeno, »tvoja pisava Jf? tudi pos.ala drugačna ia sicer ravno taka kakor Irenina.c
„ Hedviga je »komizgnlla z rameni.
Pat in Patachon
pred ljubljanskim sodiščem
Nič se ne smejte, stvar je prav resna: imamo i resnična človeka, ki močno shčita tej slavni filmski dvojici. Ubogi poročevalec, ki leta včasih kot brezupen po sedmi i, ju je tamkaj staknil že pred tedni, ko se je vršila proti njima prva razprava. Ko je bila ista preložena za nedoločen čas, si je poročevalec skoro pulil lase, ker bi se lahko zgodilo, da bi bil razpravo zgrešil — jej, še zdaj je ves v strahu, če pomisli na to reč, kako bi lahko ostal oškodovan za lepo priliko in bi list ne imel teh dveh slovenskih junakov v svojih kolonah. Nu, vestni s'užbi in primerni pazljivosti vseh svojih podložnih in ne-podložnih znancev in prijateljev se je vendarle to vprašanje za list in poročevalca ugodno izteklo in končalo. Oni dan je bil poročevalec vprav pritekel po stopnicah v prvo nadstropje, ko je poklical sodni sluga g. Zrimšek v hodnik pred razpravno dvorano: »Naj vstopita blagorodna gospoda Pat in Patachon!«
Pa sta vstopila in se je pričela razprava.
Pat je večji fant, po kranjsko bi rekli dolgin. Lase ima zelo razmrSene in skuštrane, suknjič mu je poln mrve, kakor bi bil pravkar vstal iž nje. Sicer pa ima fant lepo «spucane» čevlje, zelene doko-lenice, klobuk [pa nosi postrani, oh, žametov klobucl In krivce tudi ima, kakopak! — tak, prav tak je torej slovenski Pat iz trojanskih hribov.
»Kolikokrat ste bili že kaznovani?«
»Dvakrat!«
»No, mi imamo zapisano, da trikrat?«
»Ja, pa imam jaz «cegelo, da je prav res tako!«
Ja, pa imamo tudi mi tak «cegelc», pa je naš bolj zanesljiv« — konča uvodni razgovor g. predsednik Kaiser.
Pat je drugače posestnik, oziroma bo v kratkem; zdaj drži grunt še slara mati. Fant je star dvajset let, denarja bi včasih rad, pa mu ga stara ženica ne da. Pat si v takih slučajih sam pomaga: že kje kakšno malenkost zmakne. Dobre so mu navadne sekire, toporišča, verige, motike — o zgodilo se je že, da je Pat ukradel 2 in pol mernika lepe pšenice, izbrane za semt. Dobra je bila, sapramišl« se je potlej bahal Pat, »prav fest sem jo prodal.« — Zdaj se zagovarja Pat pred senatom zato, ker je v družbi tovariša Patachona iz zaklenjene hiše Fr. Braluna odnesel 1278 Din in 1 par ženskih čevljev — malenkost tako rekoč. Ampak Pat ne prizna te «malenkosti», dosledno taji in tajL
»Nič ni res, prav čisto nič!«
»Pa ste orožnikom priznali?«
»Ja, ko sem pa moral, ko so me toliko tepli. Po podplatih so me «gompa!i», po iadnjici, ja, pa še kako. Ko so me tako na vse viže mučili, sem ja moral priznati.«
Predsednik: »Resi? No« vam niso odrezali, kaj? Pa res čudno, da ste še živi ostali. Kaj mislite, da bomo mi to kar gladko verjeli?«
Drž. odvetnik: »Zakaj pa ste za čevlje rekli, da jih niste, drugo pa; bi pa vse priznali, če so vas res tepli?«
»Za čevlje me niso tepli.«
»Seveda, za to tepejo, za to pa ne tepejo. Ce so že res tepli, so tepli za vse.«
Pride na vrsto Patachon. Živo nasprotje svojega tatinskega tovariša: majhen, čokat, 13 leten poba. Vprav za poovico manjši od Pata. Ampak brihten! Oblečen je v križast «rekel», ker je zunaj mraz, ima zavihane krajce. Suknjič mu sega do kolen, na desni strani še znatno čez, hlačke segajo takisto komaj malo čez kolena. Čevlji nasprotno so izredno veliki, še večji so jermeni, ki mahajo okrog
Zopet prihajajo ono
naše stare bolečine, kadar se vreme spremeni. Za ude, za glavo, za zobe, roke, no^e, za celo telo. pri reumatičndi trganj h ter drugače je Fellerjev Elsafluid ono že 32 letpreis-kušeno zaščitno sredstvo, pravi blagodar v hiši. Uporabi a se na /.unaj in znotraj. Dobiva se povsod. 1'oiskusna steklen ca ti Din dvoi-na 9 Din. Ako ga nimajo, naročite pi pošti vsej za t>2 Din naravnost pri lekarnarju Evgen V. reller. Stub ca Do tja, Elsalrg. 134, Hrvatska. A za želodec: Elsa-krogljice 6 škatljio 12 Din.
čevljev. Fantek je zvit, ki se spretno izmika in se ne mara kar tako vjeti na zvita vprašanja. Pravi, da so orožniki tudi njega tepli po podplatih, ker je bil bos.
»Si kaj jokal?«
»Nič, lcaj bom jokal. Aja, seveda, malo sem
že joka'.«
»Samo malo torej?«
»No ia, toko!« — in kima važno z glavo.
Patachon je bil vedno falot, tako pravijo spisi. Ko je hodil v šolo, je nagajal deklicam, vedno Je lagal, tudi svinčnike je rad kradel in peresa. Za predmetni slučaj pravi, da ga je zapeljal Pat, ki ga je k tatvini povabil, češ, »boš mi nekaj jsomagal ne-sti.« Pa je res šel. Pat mu je dal zato 200 Din Fant pa je kunde: tistih 200 Din je koj vrnil Patu, ker je mislil, da potem ne bo nič kaznovan.
Pred orožniki sta oba fanta vse točno priznala, zdaj pa Pat na vso moč in vse odkraja taji in odklanja vsako krivdo in udeležbo sploh, dočim Patachon vse priznava za oba. Sicer pa so orožniki sporočili, da je Pat takisto kot Patachon tako natančno opisal tatvino, kakor to more storiti le pravi storilec.
Pat ie dobil 6 mesecev težke ječe — toda je rekel, da je ne prizna in ne sprejme. »Pritožil sc bom!!« Predsednik mu je pojasnil, da to pač lahko stori v treh dneh, mora pa prinesti kolek za toliko in toliko dinarjev. »Ka-a-a aj! O potlej pa ne, pa ne! Nič se ne pritožim, ampak — ne sprejmem. Nak! na nobeno vižo!«
Patachon je dobil le 8 dni zaprtja v ssmotnem zapirališču.
Oče in mati in sin
Tam na Posavju imajo za spremembo enkrat veliko afero, o kateri se pomenkuje zadnje tedne oe'a vas. No, kar je res je res: zadnji čas je ta reč nekoliko pojenjala, ampak prej — ja vsak človek v oštariji, pred kovačnico, kjerkoli na vasi sploh je govoril o njej, po vseh hišah je šla skrivnostna govorica in se je šepetalo o tem in o;.cm... Svoj čas so bili namreč tamkaj ustanovili električno zadrugo. Prav! Zadruga je izvolila odbor, najela je posojilo, kupila in postavila je drogove, napeljali so iz elektrarne žico — pa je posvetila nekega večera luč. Tudi prav! Ampak tisti odbor od zadruge, ja takšnih res ni na Slovenskem. Gospodaril je pač ta odbor, nihče mu ne more očitati, da ni — ampak kako? To pa je druga stvar in bo še perebej degna-na pred veleugledno sodnijo. S tem odborom torej člani niso bili kaj prida zadovoljni. Javno se niso upali pritoževati, kje pa! Na tihem so godrnjali in včasih tudi kleli, rekli pa niso nič — bali so se nekoga, za katerega so rekli, da je zbral v pest vse vrvice in jih krepko držal, še boli krepko pa je mož sedel na stolčku in ga ni bilo, ki bi mu upal ugovarjati, kaj Sele tistega, ki bi ga upal stresti s stolčka. Deset let ga ni bilo junaka! Potlej pa je le prišel nekdo in stolček se je nevarno zagugal... Zbrali so namreč med člani podpise, jih dobili veliko večino in so jih potlej nesli gospodu, ki je sedel na stolčku. Pokazali so mu jih prav pod nos in moža vljudno povabili, naj zleze doli... Topel je stolček in kdor sedi na njem toliko let, se ne gane zlepa — pa se tudi tisti mož ni. »O-go-go...« je dejal možak in še bolj krepko prijel za obe strani stolčka, da bi mu vendarle ne zdrknilo. In je še stisnil pesti in nategnil vse Vrvice... Toda so vrvice sčasoma vendar e odpovedale, utrgale so se — bi o je amen. Izvolili so člani nov odbor, čeprav stari ni maral odstopiti, ko so ga pozvali (občnega zbora dolgo let ni bilo nobenega) — pa sta zdaj obstojala kar dva odbora. Ljudje niso vedeli, kateri je pravi, zakaj vsak si je lastil to pravico. Tistikraf je novi odbor razposlal po vasi svojega človeka, ki bi naj pregedal vse števce in druge stvari. Ob tej^ priliki se je cd velike afere odlomila mala aferica in je na zatožno klop sedla dična trojka: oče, mati, sin. Odjx>slanec novega odbora se je bil zglasil tudi pri njih hiši in je žeel pogledati števec. »Kaj! Separskemu odboru sploh ne pokažem števca, kam pa pridemo. To so goljufi, tatovi, to je sleparski odbor, ki električni tok krade. Ss fajmošter ga krade, sramola! In da si tudi ti zašel v to bandoT Sram me je, da sem zašel j v takšno soseščino, da imam takšnega soseda!« — j Takšna po vodenj obsojanja in psovk je bruhala iz i tiste hiše, ko se je pokazal odposlane- Nace pri vra- j tih. I seveda, oče trdi, da tega ni rekel. Tudi mati '
„Moje stanovanje sc kar blešči
od snage/'
pravi mlada gospa Mica. „RADION mi olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tudi stopnice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro."
Varuje perilo!
rejši, mati. Irena in jaz bova ostali vedno enaki; jaz mislim, 6e bo enkrat ena mrtva, bo mrtva tudi druga.«
»Otrok,« je rekla mati strogo, »jaz ti prepovedujem, da bi kaj takega govorila o sebi in Ireni!«
»Nikdar več ne bom rekla, ljuba mati!«
Tako sta prešli skoraj dve leti. Vsako sobo!© jo prišlo pismo od Irene. Imelo je vedno mnogo Šegavega, opise iz domačnosti, prizore iz ruskega javnega življenja. Bog ve, kako težko je postajalo Hedvigi sestavljanje teh pisem. Svak jo je moral zalagati s snovjo (vedno po teti), in Hedviga je bila srečna, ko je mogla kupiti na dražbi zvezek »Anekdot iz ruskega ljudskega življenja«. Ves zvezek je polagoma prepisala v pismih »od Irene«. Do matere so dihala pisma vedno najčistejšo ljubezen; bila so napolnjena z nežno skrbjo, naj se mati zavoljo svoje srčne napake varuje vsakega razburjenja. zakaj zgodbe tega bednega življenja niso vredne nikakega razburjenja.
Večkrat je rekla rrati: »Ali se ne zdi tudi tebi, da se je ir.orala Irena izpremeniti? Prišla sta v njen slog neka osl-rost in trdota, ki ju prej ni bilo in ki me žalosHta. Olrok je moral post'rusi ti kaj bridkega, kar mi zamolčuje. Ne, r.e, ne ugovarjaj mi, Hedviga; mati ima tenka ušesa.«
Potem Je Hedviga naredila načrt za naslednje »Irenino pismo« pač petkrat, preden ga je odposlala, ln je preizkušala vsak stavek vedno in vedno spet iznova, 6e ne zveni zraven nota njene srčne grenkobe. In večkrat je pogledala v nemi boli kvišku proti nebu: »Vodi mi roko ti, Irena!«
Po dveh letih je prišel čas, ko jiaj bi Ju Irena obiskala. V onih tednih Hedviga ni moglo n'č več skrivati, da je zelo bolna. S ari hišni zdravnik je prišel, govoril o živcih in bledici in odredil svoja zdravilen. In neketra dne je prišlo kratko s svinčnikom pisano pismo iz Rusije:
»Ljuba mati, bila sem tako lahkomiselna, da sem šla na neko lestev ln sem padla. Moje poškodbe niso življenjsko nevarne, kar lahko vidiš že iz tega, da U sama — čeprav ■ težavo
— pišem. Najhujše je, da zdravnik pravi, da j je naporno potovanje v Nemčijo za nedogleden čas izključeno. Uboga mati! Jaz te ljubim in poljubljam Tebe in Hedvigo.
Vajina Irena.«
Stara gospa je dobila hud napad; njeno življenje je bilo v nevarnosti, in Hedviga je stala v veži pred starim zdravnikom in je rekla: »Hotela sem ogoljufati smrt; ona se ne da ogoljufati!«
Pa mati jo spel ozdravela, glavno ker je svak vsak dan pošiljal telegralično dobra poročila o Ireminem zdravju. Čez štirinajst dni je sedela stara dama spet v naslonjaču pri oknu in je rekla Hedvigi:
»Otrok, jaz tvojemu svaku ne zaupam, da nu Irenino zdravje slika preugodno. Pelji se tja, otrok, prepričaj ee sama, kako je Ireni, in mi daj potem sporočilo. Ce mi ti daš dobro sporočilo, je res; zakaj ti me nisi še nikdar v življenju nalagala.«
Tedaj se je Hedviga obrnila vstran in je srtrmela s steklenimi očini v steno.
Tretji dan je pustila mater v oskrbi lete in je odpotovala v Rusijo. Brezkončna je bila vožnja skozi prazno ravnino. Ko je dospela na malo postajo, ji je stopil naproti svak, jo je peljal vstran pod gručo dreves in je rekel v smrtni zadregi:
»Hedviga, še preden stopiva v voz, ti moram nekaj povedati — jaz sem — jaz sem zopet poročen.«
»Ti si — ti si —?«
»Da, brez gospodinje ne morem vzdržati posestva.«
»Ah!«
Ogledala ae je kakor orootema po kolodvoru.
»Kdaj gre prvi vlak nazaj?«
»Hedviga I«
»Jaz ja ne morem — ne morem —«
Sedela sta pač nad eno uro pod drevesno gručo na klopi. Svak ji Je mnogo prigovarjal, una pa je govorila vedno le s blodnim izrazen; v glasu: »Mati, mati —«
In končno se je peljala s svakom domov, ja nova gospodinja Jo Je sprejela prijazno.
ni tega rekla, sin pa spoh ni zinil, ker je še mlad in prav dobro ve, da morajo biti otroci lepo tiho .. Stara stvar: nihče ničesar ni govoril! — Sodnik pa po pričah ni ugotovil le resničnost fch stvari, še mnogo drugačnih stvari je prišlo na razpravi na dan. Zlasti mati se je lepo postavljala s svojimi izbranimi cvetkami. Saj še na ccdniji m molčala in se je venomer vtikala vmes, ko je bil zaslišan njen mož. Sodnik jo je večkrat karal, toda žena je vedela bolj, kako je prav in je tudi povedala glasno: »Ja, mu ja moram jxpmagat, saj sam ne bo znal.« — Sodnik: »Le pustite moža, bo že sam povedal, o bo že znal tudi brez vas!« Nadebudni sinko pa si je vestno zapisoval nekaj v notes in je vpadal tudi nasprotnemu zastopniku v govor. Zato bi ga bil pa skoro sodnik vrgel ven iz dvorane. Obsojeni so bili: oče bo plačal kazni 5C0Diu (ali 10 dni zapora), mati takisto 500 Din ali isti zapor, sin 300 Din (ali 6 dni zaprt). Nadebudni sinko je za konec preskrbel
Zvečer je pedala brzo pismo domov.
»Ireni gre zelo dobro. Ima tako modrega, vrlega moža.	Hedviga.«
Tri tedne je zdržala. Okrasila je Irenin grob z redkimi, skromnimi cveticami, ki jih je našla v pokrajini, in se je veselila hčerke, ki jo je bila zapustila seslra.
Mlada Irena je bila dvanajst let stara deklica, živahna in vedra kakor njena mati. Celo popoldne je Hedviga snovala in pisala pisma. Menjaje je bilo vedno eno podpisano z Irena, drugo z Hedviga. Ne samo pisemski papir, ne, tudi slog se je menjaval. Medtem ko so bila Irenina pisma vedra, ljubezni polna, romantična. je pisala Hedviga trgovsko in suho.
Kratko pred od potovanjem je Hedviga zahtevala na najodlrčnejši način od svojega svaka, da ji prepusti Irenino dete in ji je da s seboj. Pogledal jo je po svoje, plaho toda milo, ln je ugovarjal:
»Kaj misliš, da otrok ne bo nikdar izdal, da je njena mati mrva?«
Tedaj so se Hedvigi udrle grenke solze, in peljala se je sama skozi nepotolažene ruske stepe domov.
Čez eno leto se je nagnilo življenje stare gospe tajne svetnice h koncu. Hišni zdravnik končno hčeri ni nič več tajil. In našel jo Je pripravljeno.
»Tri leta sem si življenje matere Se pri-kljubova-la — zdaj ga pač ne morem nič več,« je rekla.
Sedela je pogosto in premišljala, ali naj bi zdaj materi vse razodela. Pa prišla je vedno spet do sklepa:
»Zve naj, da Je Izgubila Ireno Sele v trenutku, ko bo svojo ljubljenko spet našla. Niti eno sekundo naj Je ne boli srce zaradi Irenine grozovite smrti.«
Pri tem je os'alo. Mati, ki Je čutila, da se Ji bliža konec, je dala Ireni pisati pi9mo za pismom, in vsak dan so hodila nazaj pisma polna najprisrčnejše ljubezni, pa tudi polna tožba, da Jo ravno zdaj potovanje nemogoče. K temu upanje na bližnjo prihodnost.
Tako je priila smrtna ura. Tedaj Je ia-vpila mati:
tudi za smeh in zabavo. Vstopil se je pred izhodna vrata, pa jc pogledal pričo Načeta tako hudo in ostro, uh, prav malo jt manjkalo, pa bi ga bil res
Erebodel z očmi. ln mu ie rekel, priči: »Pazi se! •al si mi ironičen nasmeh — kakor ti meni, jaz tebi I« S tem je najbrž mislil, da ga bo tožil In bi bilo to čisto prav in lepo, kajti za ironične nasmehe se ljudje ne tožujejo kar tako. Treba je izredno brihtnih ljudi za to, pa tudi za sodnika bi bil ironičen smeh hudo trd oreh, nemara bi mu niti kos dc bil. Bila pa bi (o brez dvoma svetovna senzacija Pomislite: v Ljubljani! Jau, fant, fant...!
Lmsiel
sigurno sredstvo proti kašlju, kalnru, prehladu, in-fluenci, kroničnemu vnetju bronhijev itd.
Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja Lekarna Arko, Zagreb, flica 12.
»Telegrafiraj Ireni — da mora priti--
moral — Oskrbi sama telegram, Hedviga — drugi ga ne oskrbi jo pravi«
Hedviga se je oddaljila. Ko se je po kratkem času vrnila v plašču in klobuku, je za-vpila mati:
»Irena — Irena — ti si tukaj — ti si tukaj!«
Hedviga je padla ob postelji na kolena. Klobuk ji je p al z glave, umirajoča je gladila njene rjave lase.
»Irena — moj otrok — ti si tu — ti si bdle tako dolgo — Hedviga in jaz sve tako čakali' — Hedviga je zelo, zelo dobro dekle.«
Tedaj so se ji oči razširile, umirajoča J« dvignila glavo kiečoče, ji zaistrmela v obrai in rekla:
»O, ti ni-si Irena — ti — si Hedviga —v
Omahnila je nazaj v blazine, strmela i strop, hlastnila z rokami v zrak in zaklicala hipno:
»Tu stoji Irena — tam zgoraj!«
In je umrla---
Cez minute se je dvignila Hedviga in Je materi zatisnila oči. Božala je bledo lice in govorila:
»Zdaj veš. mati. Zdaj se ne Jezi name h reoi tudi Ireni, naj se ne jezi na ponareja valko!«
Ob jutru pogreba Je priSel svak Iz Rwfje Peljal je Irenino dete za roko, je oddal Hed> vigi in rekel:
»Pripeljal sem ti otroka, da ne bo8 pre*e» sama.«
Tedaj Je Hedviga pogledala svaka ta rekla:
»llihard, ti si zvest Človek!«
Zvečer, ko so sedeli skupaj, J» rekeS Rihard:
»Hedviga, samo na to pazi, da mi bo mab Irena pisala vsak teden pismo — sicer mi bo manjkalo solnca,«
Tn zrl Je z izgubljenim pogledom vunkaj v yeče>r.
Bogata izbira najnovejših modelov avtomobilov in gospodarskih strojev
___	edino nn
Zagrebškem velesejmu
20.-28. IV. 1929
20.-28. IV. 1929
VI. Razstava avtomobilov,
motociklov, motornih in športnih vozil vseh vrst in potrebščin.
XI. Speciialni velesejem kmetijstva,
strojev, orodja, potrebščin, kemikalij, umetnih gnojil, mlekarstva, kletarstva in proizvodov.
Izložba in sejem perutnine (kongres perutninarjev).
Turistična razstava. V novo urejeni veliki dvorani večerne zabave.
Potne legitimacije za polovično vožnjo (brezplačni povratek) na železnicah in jadranskih parobrodih se dobivajo pri potovalnih uradih, zastopnikih velesejma, podružnicah Prve Hrvatske Štedionice ali drugih denarnih zavodih v vseh večjih krajih Jugoslavije.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj S kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja Zagreb, Ilica 82.
Dr. G PICCOLI, lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preizkušeno
telodCno tinkturo
Dražba v Št. Vidu nad Ljubljano
Na velikonočni ponedeljek dne 1. aprila se bo na licu mesta v ŠL Vidn nad Ljubljano prodalo na prostovoljni dražbi več zemljišč Frančiške Cirman.
Prodalo se bo zlasti: dve hiši (Fernadova in Johanova) z gospodarskim poslopjem in vrtom, ob državni cesti, v sredini Št. Vida, dalje vež stavbenih parcel sredi vasi, ob državni cesti (poleg Andrejca in Kremžarja ter nasproti Žiberta), končno več njiv in travnikov na polju med Šent Vidom, Poljanami in Klečami.
Dražba se prične ob 1 popoldne pred Fernadovo hišo v Št. Vidu. — Plačilni obroki zelo ugodni.
Pojasnila daje dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani, Gradišče št. 10.
PRIMULIN
nai&oli dovršeni svetlopfcnl papir
za suho kopiranje z amonjakom, širok 75 in 100 cm Prekaša vse dosedanje lidelhe
Fabrikat L. Van der Grinten, Venlo, Hollanrl. — Jugoslov. patent št. 6024
Samoprodoja za Slovenijo:
Nova založba. r...,. / LtoMiana
Kongresni trg št. 19 - Telefon št 2793
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
v Celju
Registrovani zadrug! z neomejene
zavezo v Celju,--v lastni hiši,
Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije)
Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Posojilnica Je kot kmetskaz-druga prosta rentnega dav*w
M
LII NA" eksportna hiša MARIBOR - Aleksandrova 19
dobroznana, najboljša in najceuejša tvrdka za nakup galanterije, pletenine, kra'kega blaga ter igrač na drobno in na debelo.
3 leta kredita!
Vseh vrst
mizarskim kolarski stroji ter stroji za žage
z vgrajenim motorjem ali brez njega.
Dobavlja:
Welker Werke I. Wacftf*ein, W6en X.
Laxenbiirgeratrassa 14
Obisk našega jugoslovanskega zastopnika brezplačen.
Vsaj i dinar za Slovensko stražo!
stalno vsako množino
kostanjevega taninsfcega lesa
smrekove škorje. cele in d robi jene, smrekove, hmelove , dro&e, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in ' jedilnega olja, po najvišjih cenah. Plačilo akreditivno.
FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini

I
T A
p
r
Dolžnost nas vseh Jc, da po svojih nočeh sodelujemo za skupne cilje! - Skupni cilj pa ie - ohCnl blagor.
V to svrho so za te praznike pripravljene velike množine
Garantiramo Tam ČEVLJE!--STANDARD
da mora vsak podplat trpeti vsaj	t	#	„
3-4 mesece, če se vsak dan štra-	ki so po kvaliteti prvovrstni, po pasformi nenad-
pacira in normalno ohran-	kriljivi, po lepoti najbolj dostojni, po zunanjosti
ju je. - Mi zaupamo svoji robi.	okras človeka, po ceni izpod vsake konkurence
Da je to res tako, prepričajte se na svoje lastne oči, predno kje drugje kupite, in potem sodite, v koliko to odgovarja resnici
teiljc sc done fsake vrste in velikosti po najnižji ceni za Velikonočne praznike in sicer:
Otroški v raznih barvah.....od Din 40 "do 50-
mI____- ______ Zcnshi črni ali rujavi ......od Din 100 "do 120-
iW*UM! - ovirali	fcnski na špango, kombinirano usnje od Din 100 -do 110-
moške po švicarskem	UA* 1>mA*
tipu.....od Din 300'- do $10'-	£CIIMtI rujavi, moderno kopito . . . od Din IW" do IJV -
Tudi po meri damske	ftfAČkf	, _ |M>. I^A'
po švic. tipu od Din 280'- do 300'-	"111301 črni, nizki, mod. zaokrož. oblika od Din It V dofl«JV~
M^^rist«^ PJghlruiavt.^aCU,.. . . od Din 150 do 100;
PIOSKI črni, visoki........od Din IlU dolOll -
vse v detajlni prodaji čevljev
tovarni* farl llAllAk & d . Vinhllana llnnaicka rfifa £f M - na llVfirIŠfll
■v v ua nv miii rvnuii *a» u.	uwi|wiiu< vunujvira *,««/•»• v«, nv «-»-	—
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova nllca Stev. 50 (t lastnem posiopln)
OinstoHijB vlog, nakop In prodaja vsako vrstnih vrrdnostnih papirjev, divlz In ralnt borzna naroČila, predujmi In hrsdltl vsake vrsti, Eikonpt in Intauo ninlc tir nakazila v tn- In Inozemstvo, lafe-depositi Iti Ud.
Brzojavki Rrult Ljubljana TU ZCID, Z457, Z5W: Interarban Z/DE, Z808

preuredite:
SI SVOJ SPREJEMNI APARAT Z PHIL1PS-0VIM DOSTAVKOM ZA PRIKLJUČITEV NA IZMENIČNI TOK
NAVODILA V VSEH TRGOVINAH TE STROKE
GENERALNO ZASTOPSTVO:
ZA HRVATSKO, SLOVENIJO, SLAVONIJO, BOSNO, HERCEGOVINO IN DALMACIJO
NORIŠ K. P.
ZAGREB, GUNDULICEVA ŠTEV. 26 TELEFON 56-10 IN 56-11
Sanatorium Dr. Hansa
Graz, Kdrbiersasse 42. Teleton 2352.
Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje — Moderno urejeno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. —
Modistinja A.Stauber
Maribor, Ulica 10. oktobra št. 4
nudi cenj. odjemalce« veliko zalogo najnovejše mode in najlepših damskib klobukov za pomlad. — Postrežba točna, cenc
— P^nrAvOa «e *7vrstiieio toč"o iti
te.
M* ,

NnjboljSI v materijalu in konstrukciji ln najlepši opremi so Šivalni stroji „Gntsner"in „«dlerM
za domačo obrt in industrijo Pouk menja oruplaCtn!
JOS. PETEL1NC
Ljubljana
polen ProUrnovtga spomenika OP »odi VeCletna raranelia! Zahtevajte ponudbe.
Popolnoma varno naloiite svoi denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. s. ,:a MlkloSičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne v oge se obrestujejo
naiusodnelše.
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaSa circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudiio lastna paiača, nadpotovica delnic hotela. »Uniona«, hiše tn zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Največje veselje
za pomlad
Vam napravi lepa obleka, ki jo kupite pri tvrdki CVERLIN. Moderne trpežne obleke od 430 Din. — Pomladanske površnike v vseh cenah. — Oglejte si izložbo in prepričajte te v ss	kakovosti in cenahl	a
FRANC CVERLIN
krojaitvo in konfekcija MARIBOR :: Gosposka ulica št. 52-
Klobuke
kupite najboljše in najcenejše v
hlotartarnl Auer, Maribor. Vetrinfsha nllca 14
Velika Izbira vseh vrst moških in deških klobukov lastnega izdelka. — Posebni oddelek za damske klobuKe najnovejše mode. — Popravila točno in solidno. — Oene brezkonkurenčne.
Kostanlen les za fanfn
placuie stalno najugodneje
vsa« vapton sproti na željo tudi potom akreditivi poljan .o pri vankem veCj. in denarnem zavoda Slovenije. LESNA TRGOVINA
ER lEST mHRMC, CELJE
ZRINJSKEGA ULICA 4 - TKLEFON 186
Modistinja Marija ]ahn
MARIBOR
Stolna ulica št. 2
Ceneno češho perfel
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol bedo 90 Din be o 100 Din, boljše I2j Din in 150 Din. me ko kot puh 200 in 225 Din boljša vrsta 275 D n. . .. Pošiljatve carine prosto, proti p ivzelju. C^^TH od 300 Din napoj poš nine prosto. V iuicc £uatonj. Blago se tudi zamenja in neugaja-
!očo vzame nazaj. Naroč la samo na DENEDKT iAClISEL. Lobez št 3, kod Plzna, Češkoslovaška. Poštne pošiljke rabijo iz Če koslovaške v Jugoslavijo približno lOdui.
priporoča cenj. odjemalcem svojo veliko izbiro vseh vrst damskih klobukov najnovejše mode za spomlad. - Točna postrežba, zmerne cene.


Javna skladišta družba z. o. z.
Ljiibijana Duna ska cesta 33
vrši obr> t javnih skladišč na podlagi koncesije ministrstva za trgovino in Industrijo v obsežnih in suhih pros orih - izvršuje špedicijo blaga — prevaža pohištvo v špeciialnih pohištvenih vozeh, kakor tudi na navadnih tovornih vozilih — zveza z glavnim kolodvorom po železniškem liru - carinsko proaio telefon 51. 2366	skladišče brz. našlo*: Skladlšti
^	^	V "4*
m
IU
o C
O t— a3
(O NI
III
NOGAVICE
svilene, svil. flor, cvlrnate, pavolnate damske, moške in otročje, moško perilo, ovratnike, zapestnice, damske reform hlače, rokavice, kravate, moSke in otročje naramnice, žepne robce v veliki izbiri priporoča
OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 15 »t PRED ŠKOFIJO 15
^Spcctrum" d. d. inž Hopisto, DuDsfcu in Hrstic
tvormca ogleda; m brušenega stekla Ljubljana Vil
se nahnja od L novembra CelovSka trata 81. - Telefon »43.
Zagreb, Osi,ek. Središnjiea: 2ABREB Zrcalno steklo, portaloo steklo, maMnske steklo !)—t mm, ogledala, brušena v »seh velikostih in oblikah kakot tudi brušene prozorne šipe izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina nevadna ogledalu.
V MARIBORU
Na Glavnem trgu Stev. 9 —- pri tvrdki
Franjo MaJer
si nabavite za pomladansko in poletno sezono zelo ugodno najmodernejše blago za damske PLAŠČE in KOSTUME. — Za moške obleke pa dobro češko in angleško blago.
L. Mul - Ljubljana
priporoča svojo /.slogo težnikov, solnčnikov in sprehajalnih palir Popravilu točno In nolidno
Najpopolnejši „STOEWER" šivalni stroji
za šivilje, kro.;ače ln čevljarje ler za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
L. BARAGA, LJUBLJANA, šelenbursova ulica 6/1.
Brezplačen pouk	15 let jamstva	Teleton Stev. 2980
GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI
ima s!a!sio na zaiogi:
vse vrste
umetnih grojll, Tomnževo žlindro rudniški in kostni miperfosfat. kalijevo sol. NlsVi sollter,
»pneni du-ik. mešano gnojilo in nitro-foskal; nadalje vse vrste teman, kot domačo deteljo, lucerno. pesna in ttavna semena. Bogata zaloga
Špecerijskega in kolonialnega » apa, vse vrste nravi!«
pol.ecetski stroji, limone in pomarania.
Automobilisti I	Motoclklistfl
Šofer In samovozaC
Spisal inž. Josip Štolfa. — Cena vezani knjigi Din 140'—
Jugoslovanska knjigarna v LjubllanL
Zahvala
Povodom izgube preljubega soproga in predobrega očeta, gosp.
Franceta Cvetka
se zahvaljujemo tem potom vsem, ki so nam kakorkoli lafiali ure slovesa. — V dolžnost si štejemo še posebej izreči zahvalo čč. sestram usmiljenkam za požrtvovalno nego ob času bolezni in smrtnega boja, čč. duhovščini, dobrotniku in tolažniku univ. prof. g. dr. M. Slaviču, poštnemu upravniku Jakoba Kobetu, uradništvu poštne direkcije in stanovskim tovarišem, darovalcem vencev, pevskemu društvu istih za v srce segajoče žalostinke, godbenemu društvu »Gradašca« in končno vsem, ki so predragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Sveta maša zadušnica za pokojnikom se bo darovala v župni cerkvi sv. Antona na Viču.
V Rožni dolini, dne 20. marca 1929.
Žalujoči ostali.
Zahvala
Podpisana se zahvaljujem tem potom tvrdki za prodajo srečk »LEON in SIN« v Beogradu naj-iskreneje za takoj in popolno izplačani znesek 22.500 Din za kupljeno srečko pri gornjem podjetju in priporočam isto vsakomur.
ROZALIJA SELINŠEK — št Janž na Drav. polju
St 10.480/29. ref. IX.
Razpis
»BCSCBNOVA
ulica, poleg frančiškanske cerkve II. SU1VNCB
Lastna protokol, tovarna ur v Švici NAJVEČJA zaloga ur, zlatnine in srebrnine NIZKE CENE - SOI (»NA POSTREŽBA
St. IM. Kovtnaata itnker-Roshopr.....Din tli«
St. UL Kovtnnsta anker-Roskopt. z ra-
lUum *tvt |lk«ml In kaza cl.... Din «»1C St. Hi. Budi ka. 1( cm vi »ka s prvovrstnim anker strojem .....Din <4'2(
ZAHTEVAJTE botra!o ilustrovani cenik s koledarjem, gratls in franco od
H.SUIINER. LJUBLJANA 2
KUPUJTE samo W M t
kina srebrno jedilno orodje s petdesetletno tovarniško garancijo, pri
flSUfTftER
Lfabiiana. Prešernova ulica
4
čas je, da se opremite za
■	ribolov, kar Vam nudi zelo bogata izbira potrebščin
■	F. K. KHISER, puSkar
Lnbliana, Kongresni trg St. 9
I
Mestna občina ljubljanska razpisuje izvršitev
pleskarskega in slikarskega dela ter dobavo okenskih zaves
pri zgradbi mestne stanovanjske hiše na Poljanah.
Potrebni ofertalm pripomočki in navodila se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II.
Ponudbe je vložiti pri gori imenovanem uradu najkasneje dne 3. aprila 1929 do 11 dopoldne.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 16. marca 1929.
Spodnieštajerska ljudska posojilnica
y Mariboru Regrlstrovana zadruga z neomeleno zaveze
Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka
V fy\ariboru
je najcenejši nakup nogavic, perila, otroških čevljev, kravat, naramnic, drobnarij, parfumerije, papirja, vrvi, motvoza, pletarskih Izdelkov i. t. d.
na veliko in malo pri
DRAGO ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica št. 26
NA DROBNO! BREZ KONKURENCE! NA DEBELO! Oglejte si specijalne detajlne in engros trgovine
vrvarskih lastnih izdelkov
Prepričali se boste, da je blago napravljeno iz prave in dolge konoplje, garantirano, in sicer VRVI za zvonove, transmlsije, dvigala in za telovadno orodje vseh dimenzij. — Posebno močne oprti za transmisije (Muhlengurten), oprti navadne, vseh šlrokostl, VRVI in MREŽE za seno, ribje mreže in vrvice, grgalne mreže (H&ngematten), bombaževe vrvice za otroške postelje v vseh barvah, tržne torbice, VRVI za perilo, ŠTRANGE, UZDE, CUNGELNI, POVODCI, tesarske, zidarske in trtne vrvice, trakovi in vrvice za žalnzije. — MOTVOZ b DRETA po tovarniških cenah) — Specijalno montiranje (šplajsanje) vrvi za transmisije in dvigala se izvrši solidno in točno.
Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino
IVAN N. ADAMIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 31. — Telefon 2441.
PODRUŽNICE: Maribor, Vetrinjska ulica 20. - Telefon 454. — Celje, Kralja Petra cesta St. 33. — Kamnik, Šutna St 4.
3V- Naročila in popravila se točno in vestno izvršujejo. '•C
PILARNA
TURPIJARNA
Ivan Figar, Ljubljana
OospoiveKko cesta VoSnJakova ulica O
(V bližini restavracije .Not! Svet*)
Izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil fturjiija' in rašpel. Delo se izvrSiije strokovno po najnižjih cenah
Stara in znana modna in manufakturna trgovina
IHL l KUHAR prej KBRL SDSS
MARIBOR. Aleksandrova cesta 9
nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro pomladanskega in poletnega blag«
pri zelo ugodnih cenah in solidni postrežbi.
Opeharita f.P.VidiC d Komp. Liubliana
tovarniška zaloga stavb, materijala. krasnih lončenih peči in štedilnikov, čeških emajl. ploščic za štedilnike in obložitev sten, šamotne opeke i. t d., nudi v poljubnih množinah prvovrstne

zarezane strešnike
Najboljše, na j trpežne j^e, tedaj tudi najcenejše kritje streh sedanjosti — Pravilno žgano gosto blago, bre< apna, p res i mi dobro in se ne lušči, ter ne pije tako vode kakor nekateri drugi izdelki. — Strešnik ima ravno prekritje na način kakor domaČi strešnik bobro-vec. ter ae doseže dobro saprto streho in gost stresni krov — Na željo pošljemo popis in ponudbo

7T
ES
f i
Epiiepsijo, padavico, krče zdravi uspešno
EPIIEPSAN
Zo eni kamen popolno izgine z uporabo
LY0UTHON-LITHOPELLON-a
Oba izdelka so z velikim uspehom preizkusili na dunajskih klinikah.
Podrobna navodila: Lekarna Sv. Stjepana, Osijek lil
D. H. C.
znamovanec, perl-prejica, Mouline krpanec C. M, S. in »Ara«, kronsko, Guliver in Lord svilo, _ razne trakove, čipke, zobčke, vezenino, gumbe in zaponke za plašče, lišp, biserne, za moške obleke, zapestne, ovratne, elastiko široko in ozko, vezalke ter galanterijske in modne predmete — priporoča
OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 15 :: PRED ŠKOFIJO 15
Velika zaloga in izbira dišečega mila!
Cene nizke! Postrežba točna! :: Cene nizke!
KUPON	
ZA U6ANKE	
v ILUSTRIRANEM	
SLOVENCU	M. 12 i
Sisurno zdravilo za nego las
Z uporabo novo iznajdene pomade »Mišel« se ustavi izpadanje in osivelost las, povrnejo se vsakomur izgubljeni lasje, odstranijo vse bolezni, vsled katerih lasje izpadajo in osive. Uspeh je siguren od 60 do 160 gramov, kakor so komu dalje časa lasje izpadali in osiveli. - Cene, vsakemu naročniku na dom postavljeno, na naše stroške: 60 g 115 Din; 80 g 150 Din; 100 g 185 Din; 160 g 290 Din. Pri vsakem naročilu pošljemo garancijo za popolni uspeh tega zdravila. V slučaju, da ni uspeha, vrnemo denar in plačamo vse stroške. - Za tuzemstvo pošilja po povzetju: Depo za Jugoslavijo, Pomada »Miiel«, Vasina br. 8, Beograd--V Beogradu prodajajo: Drogerija Eskulap, Kolarčeva 8, in lekarna Delini, Knez Mihajlova br. 1.
Vsakovrstne trgovske knjige, Strace, mape, noteze, herbaržfe, odiemalne knllifce, binke, zoezke L t. d.

^fm-Ti i ■» .....
nudim po skrajno ugodnih cenah!
Ila debelo! - -lia drobno!
ANTON JANEZIČ
Mnbllana, Fiorjansha ni. M
Knjigoveznica in trtalnlca trgovskih knjig.
IVAN BIZ0VIČAR
VRTNARSKO PODJETJE LJUBLJANA, Kolezijska ulica 16
priporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove. Na razpolago ima tudi sadike naj-žlahtnejsib cvetlic in vsakovrstne zelenjave. Nasaja vrte in balkone. Letošnja pomladna špecialiteta sadike „CHABAUD NAGELCKI" Izposoja dekoracijska drevesa. — Naročila i dežele se izvršujejo točno in solidno.
Tretji tromesečni gospodinjski kuharski tečaj
od 2. aprUa do 30. junija 1929.
Mesečnina za notranje 900 Din, za zunanje 550 Din. — Priglase sprejema:
Vodstvo Dr. Krekove gospodinjske šole v Zgor. Šiški, Ljubljana.
Cycks fliglon
Prvovrstni francoski izdelek — Najložji tek Cene brei konkurence!
ll Mor Bohinec
Mnbtiana, Dunajska cesia Zf
Ceniki brezplačno I
Zadružna gospodarska banka a. d.
Brzo»av. naslov: Gospotenka Lfublfana, Miklošičeva cesta tO Telefon St.2057,2470 m 2979
Kapital ln reaerve »kupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Oln 360,000.000 -
Izvršnje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodata obveznic 7% drž. invest posojila ter 2,/s,Vo vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
S»i_______________liUi. l___ - Cl_____li:_____J-:- o.a^lr DviAvno vnv.rPflnP Infaiilf*.
uiavno iii uajvetfe taotopsivu v oiuvciiiji m p>vua|u »•-«—•- *	- —----— ----- ------» —