OVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja. Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo in ekspedicija |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove nlice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. llO. V Ljubljani, v torek 21. maja 1895. Letnilt XXIII. Državni zbor. Na Dunaju, 20 maja. V soboto je zbornica dovršila debato o osebnem dohodninskem davku. Poročevalec dr. Beer je pobijal predlog dr. Steinwendra, da bi dohodninski davek z dohodki rastel do 10°/u, češ, da bi država še manj dobila. Pri glasovanju po imenih je bil s 122 proti 58 glasovom odklonjen ta pretninjevalni predlog in so obveljali načrti odsekovi. Nato se je pričela nadrobna razprava o §§ 176—182, ki določajo kraj za plačevanje, cenilne komisije in komisije za pritožbe. Davki se bodo plačevali ondi, koder navadno stanuje davkoplačevalec. Oenilne komisije bodo cenile dohodke in določevale osebni dohodninski davek; polovico članov teh komisij volijo davkoplačevalci v okraja, drugo polovico finančni minister, komisije za pritožbe bodo v vsaki krono-vini po jedna; polovico članov voli deželni zbor, drugo finančni minister. Baron Ciani zahteva za itblijaiiHki del Tirolskega posebno komisijo za pritožbe ; ta resolucija obvelja, in vsi paragrafi po nasvetu odsekovem, dasi je dr. Brzorad nasvetoval, da v cenilne komisije davkoplačevalci volijo dve tretjini in fin. minister jedno, v komisije za pritožbe deželni zbori po dve tretjini in finančni minister po jedno. Nato se prične debata o paragrafih 183 do 201, ki določajo volitev v komisije, pravna sredstva pri volitvi, dobo cenilnih komisij, troške in postopanje komisij. Posl. Formanek nasvetuje več prememb. Tako zahteva, da smejo ženske tudi voliti, če plačujejo osebni dohodninski davek, mladoletni pa po svojih varuhih, in ne po pooblaščencih, kakor določa vladni načrt. Dalje kritikuje določbo § 187., da sme pri volitvi načelnik komisije sam odločevati, ter nasvetuje, da odločuje komisija. Pri § 195 predlaga, da zapisnik komisije podpišejo vsi člani, in ne samo načelnik ter dva člana. Posl. dr. D y k mej drugim predlaga, da vsi člani komisije dobe odškodnino za potne stroške in zgubo časa, in ne samo aktivni uradniki. Temu ugovarjata dr. Gross in vladni zastopnik vitez Bohm. Dr. Kronawetter zagovarja volilno pravico žensk, zahteva, da smejo tudi občinski uradniki odklanjati izvolitev v komisijo ter naglaša nepopular-nost takozvanih zaupnih mož. Posl. Purghart pobija vse določbe, češ, da je finančui minister podoben kralju Midi: vse kar prime, premeni se v davek, le da ne sega visoko. Vsi paragrafi obveljajo z neznatnimi premembami. V seji brambovskega odseka dne 15. t. m. je bila razprava o nastanjevanju vojakov. Pri tej priliki je posl. Pfeifer izjavil, da kot pristaš razoroženja z nekakim nezaupanjem čita vsako predlogo vojnega ministerstva, boječ se, da pridejo večji stroški. Ker se deželna bramba pomnoži za 100.000 mož, treba seveda skrbeti tudi za vojašnice, in tako narasto državi tudi večji stroški. Zato je treba dobro pomisliti, predno se opusti kaka vojašnica, kakor se je to zgodilo v Novem Mestu. Naj torej brambovski minister posreduje pri vojnem ministerstvu, da se zopet porabi novomeška vojašnica. Dalje naj priporoča, da se vojaška bolnica, katero bode vsled poškodovanja po potresu skoraj gotovo podreti, premesti iz mestnega okrožja ; vojni erar pa naj staro bolnico prod& mestni občini pod takimi pogoji, kateri se blagohotno ozirajo na veliko nesrečo groznega potresa. Konečno zahteva govornik, naj vojna uprava pošilja k komisijskim ogledom o poškodovanju polja travnikov in drugih kultur vsled strelnih in drugih vaj take člane, ki so zmožni narodovega jezika, da se ne bodo zopet godi|i slični prepiri in nedostatki, kakor n. pr. pred leti pri strelišču na Krškem. Fašniške zadeve v Ratečah in Beli peči na Gorenjskem. Po razsodbi deželne komisije za uravnavo ser-vitutnih pravic imela bi se pašniška pravica do nje opravičenim kmetom v Ratečah v denarjih izplačati. Ta razsodba je zelo užalostila prizadete kmetovalce, do paše v erarskih gojzdih upravičene, ker denar bi se kmalo pozgubil in ugonobena bila bi ondotna živinoreja, edina zaslomba ondotnega kmetijstva. Na shodu katoliškega polit, društva na Bledu dne 3. svečana t. I. so možje iz Rateč, na čalu jim njih skrbni župan Pintbah, to zadevo razodeli na shodu navzočemu državnemu poslancu g. Povše-tu in prosili ga pomoči. Omenjeni poslanec je priznal, da se tu ravna za obstanek ondotnega kmetskega ljudstva in obljubil, da bo skusil doseči, da kmetijski minister ustavi ta sklep. In res, na podlagi prošnje županstva, podane mu po omenjenem poslancu je kmetijski minister 14. t. m. odločil načelno, da se pašniška pravica ne uredi in odškoduje v denarjih, ampak sploh uravna, tako da ostane kmetom paša varovana. Glavno varstvo državnih domen v Gorici dobilo je kot upravna oblast državnih gojzdov nalog, da stopi v dogovore z županstvom, na podlagi katerih se ima paša uravnati, — Veseli smo tega vspeha, ki bo obvaroval on-dotne kmetovalce hude gospodarske krize, ki jim je pretila in bi bila gotovo nastala, ko bi se kmetom odkupila in izplačala v denarjih njim pripadajoča pravica do paše v erarnih gojzdih. — Hvalo dolžni pa so prizadeti vzlasti poslancu g. Povše-tu, da je vso stvar tako ugodno rešil. Po potresu. Potres v Florenciji. Iz Plorence, 19. maja. Iz pisma ljubljanskega P. provincijala Placida Fabianija, ki biva sedaj v Florenciji, so nam o nedeljskem potresu na razpolago sledeče vrstice: Ko sedimo včeraj pri večerji — bilo je krog 9. ure — začne se v obednici tako silno majati, da vsi preplašeni vun zbežimo. Bil je potres tako močan, kakor oni v Ljubljani veliko nedeljo, samo trajal ni tako dolgo. Ko se strah nekoliko poleže, gremo ogledovat samostan, ki nima sicer nevarnih razpok, a ometa je precej odletelo in ga bo treba tu in tam popraviti, dasi je nov. Tudi moja soba kaže sem ter tja kako razpoko. Bila sta potem še dva sunka okoli 11. ure. Lahko si mislite, kako je bilo moje spanje to noč v toki sobi. Legel sem oblečen na postelj ter zdaj pa zdaj malo zadremal. Skoraj vedno mi je bil v mislih naš ljubljanski samostan. Ako je bil namreč sunek v Ljubljani tako močan, kaj se je zgodilo ž njim in z Ljubljano. Danes zju- traj sem ogledaval cerkve. V vsaki se vidijo kake razpoke in ometa obilo na tleh. V stolnici pretrgala se je celo železna vez pod obokom med dvema stebroma. Srečal sem mnogo duhovnov in klerikov, ki so si ogledavali cerkve. Pri hišah ni videti nobene škode. Kako je znotraj po hišah, zdaj še ne vemo. Tukajšnji patri pravijo, da ne pomnijo, da bi bil katerikrat v tem mestu potres, kar me naudaja z upanjem, da si je potres izbral sedaj drugo pot. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Mestni urad v Hlumcu na Češkem zbirko 175 gld.; županstvo v Gornji Radgoni zbirko 124 gld. 60 kr.; hrvatsko pevsko društvo „Sklad" v Bakru kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 105 gld. 24 kr.; gospod Alojzij Kroitsch v Aussigu na Češkem 100 gld.; okrajni odbor v Ormožu 100 gld. ; „Union-Baumaterialien-Gesellschaft" na Dunaju (po tukajšnji tvrdki F. G. Vidic & ccvmp.) 100 gld. ; častniki 7. lovskega bataljona v Gorici 70 gld.; žensko pomožno društvo rudečega križa za Dalmacijo 50 gld.; narodna je-dnota severočeška v Tcrezinu zbirko 64 gld. 90 kr.; tamburaško društvo „hrvatska vila" v Cirkvenici 37 gld. 13 kr.; učiteljsko društvo v Slovenski Bistrici zbirko 16 gld. 10 kr.; č. g. dr. Josip Vo-lovič, urednik „ Katoliškega Lista" v Zagrebu, nadaljno zbirko 12 gld.; gospod Ščitomir Vilhar v Prezidu (po gosp. F. Peče-tu v Starem trgu 10 gld.; gospod M. Bedjanic, upravitelj gimnazije v Mostaru, 10 gld. ; gospa Marta Darmer, roj. Gerber, v Neu-felden na Gornjem Avstrijskem 10 gld.; uredništvo časopisa „Bohemia" v Pragi zbirko 7 gld.; gospod Josip Ledrer, trgovec v Budejevicah, 5 gld.; gospod Pekarek, upravitelj grajščine Pleterje (po gosp. dr. Pucku, c. kr. notarju v Krškem), 5 gld.; gosp. I. Lozar, trgovec v Ljubljani, nabral je mej trgovskimi svojimi prijatelji 48 gld. in sicer so darovale Dunajske tvrdke; I. Filrst 5 gld., S. & I. FraenkI 5 gld., Giitz, Merbs & Lenner 10 gld., S. & M. Fischer 5 gld., bratje Bohm 10 gld., Kari Wawra 3 gld. in Pražka tvrdka A. Delabzog & Schmieger 10 gld.; gospod Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič 2 vreči kruha. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XI. izkaz. Bosansko-hercegovačka narodna dionicka banka Sarajevo 50 gld., železniška družba v Lincu 10 gld., grof Reichenbach - Lessonitz-evo posestvo v Bizencu (Moravsko) 50 gld., F. Mautbe v Bregencu 5 gld., Anton Heller v Eipelnu 20 gld., Josip Rosenbaum v Niirnbergu 25 gld., občinska hranilnica v Niks-dorfu 10 gld., H. Kielhauser v Gradcu 100 gld. Clauss, odvetnik v Strassburgu 20 mark je 11 gld. 92 kr., nadaljna zbirka mestnega magistrata v Me-ranu 89 gld. 82 kr., dr. Fr. Stanč v Kutni gori 30 gld., municipio di Borgo Valsugana, Borgo 30 gld., Leopold Spitzer, Barcstelep 10 gld., po Feliksu Urbane zbirka 583 gld., Viljem Maager na Dunaju 18 gld. 5 kr., keglištni klub v Ljubljani po Emilu Rsndhartinger 16 gld. 19 kr., osrednja zavarovalnica proti toči v Trstu 50 gld., Franchini & Comp. v Genovi 10 gld , Sarg in sin na Dunaju 300 gld., Franc Reimann v Gradcu 10 gld., J. Pserhofer na v?. o Dunaju 10 gld., Gehe & Comp. v Dresdenu 50 gld., Maks Glaser na Dunaju 5 gld., Leopold in sin v Vel. Lieghartu 5 gld., hranilnica civica v Gorici 10Q gld., meh. predilnica za svilo W. pl. Eitter & Co'mp. 20 gld., bratje Christians v Solingu 15 gld., Ant. Gatti v Trstu 20 gld., A. Conegliano & Comp. v Trstu 5 gld., Karol ISmil Calmann v Darmstatu 25 gld., Vid Fiirth in sin v Budejevicah 25 gld., bratje Cora v Turinu 50 lir je 23 gld., tukajšnja c. kr. deželna vlada 130 gld. in 2 marki je 1 gld. 20 kr., gospejino pomožno društvo v Lincu 100 gld., glasbeno društvo .Concordia" v Rankweilu 18 gld. 80 kr., Krigar & Ihssen v Hannovru 50 mark je 29 gld. 75 kr., I. Stadler v Pragi 10 gld., Henrik Pollak na Dunaju 10 gld., Dolfus & Noak v Mtthl-hausnu 10 gld., Alojzij Prankhauser v Inomostu 10 gld., Vinko Bohner na Dunaju 4 gld. 74 kr., I. Fehrle v Sv. Gmundu 2 gld. 98 kr., M. Brunner v Trauensteinu 10 mark je 5 gld. 96 kr., slavonska deželna osrednja hranilnica v Oseku 15 gld., hranilnica mesta Krumove 30 gld., mestna hranilnica v Marijinih kopelih 50 gld., H. M. v Pragi 1 gld., G. B. v Cvikavi 10 gld., graška steklarna Hanisch Henrik & Comp. v Gradcu 50 gld., novojičinska lokalna železnica v Novem JiČinu 50 gld., hranilnica in mestna občina v Cesk. Aichi 10 gld., vojaško znanstveno in kazinsko društvo v Trstu 200 gld., obečni rada mesta Kojetina 50 gld., blagajna slav. zem. hipotekarne banke v Zagrebu 100 gld., obečni rada mčsta Pribora na Moravč 91 gld., Gustav Priedrich na Dunaju 5 gld., po Pran Ks. Souvanu 1004 gld. 17 kr., skupaj 3731 gld. 58 kr. s že izkazano svoto 36.651 gld. 50 kr., skupna svota 40.383 gld. 8 kr. ^ Z Brda pri Lukovici, dne 20. maja: Polegel se je že nekoliko strah, ki je vsakega več ali manj prevzel strašno noč od 14. do 15. aprila in je ostal delj časa. Sicer nas še večkrat močneji ali slabeji sunki in zibanje zemlje opominjajo, naj goreče molimo: Sibe potresa reši nas, o Gospod! vendar imamo upanje, da je Vsegamogočni uslišal naše prošnje in nas ne bo več udaril s tako ostro šibo. Zdaj nam je bolj pred očmi škoda, provzro-čena po potresu, in naudaja nas skrb, kako jo bomo popravili. Pri nas ni nikake obrti, posestva so le bolj srednja in mala, tako da sicer ne manjka ljudem živeža, a denarja ni in nimajo ga za kaj dobiti. Po zelo nizki cenitvi napravil je potres samo v brdski župniji 14.560 gld. škode, od tega samo v prevojski občini 12.510 gld., ki je najhuje zadeta. Pri javnih poslopjih, t. j. cerkvah, šoli in župnišču, preračunil je gospod c. kr. inženir vso škodo na 3000 gld. S kom bomo popravili vse to ? Zanašamo se, da se tudi na nas ozrejo dobrotniki pri delitvi milih darov in da nam država pride na pomoč. Res niso naše številke tako ogromne, kakor so žalibog v druzih, huje zadetih krajih, kjer je zato pomoč veliko potrebneja, a vendar upamo, da nas ne bodo prezrli. Politični pregled. V L j u bij an i, 21. maja. Shod katoliškega političnega društva gorenjeavstrijskega pri Sv. Florijanu. Na nedeljskem shodu tega društva je dr. Ebenhoch poudarjal važnost katoliških političnih društev ter omenjal tudi razmere mej katoliško in krščansko - socijalno stranko. Čestital je krščanskim socijalistom na Dunaju na lepih vspehih, želeč, da se obe katoliški stranki kmalu združita, dotlej pa naj se ravnata po sv. Avguština besedah: „In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas." — Baron Morsey pojasnuje, kako je nastala v Avstriji konservativna stranka, kako je delovala in kako tudi sedaj ob času koalicije deluje ter je posebe poudarjal, da konservativni stranki ni naloga opravljati policijski posel pri Werthheimovih blagajnicah, marveč da se mora krepko oprijeti dela za krščansko socijalno preosnovo. Krščanstvo zahteva žrtev za vsakega in v tem smislu treba delati katoličanom složnim za preporod človečke družbe. — Vsprejela se je potem udanostna izjava za nuncija Agliardi-ja. — Dr. Chotkovski je brez potrebe nekaj strašil pred panslavizmom ter hvalevredno katoličane vseh narodov vspodbujal na skupno delo. VOpavi je v soboto pri občinskih volitvah v drugem razredu prodrlo 9 antisemitov. V mestnem zastopu obdrži antiliberalci večino, če tudi propadejo v prvem razredu, ker od 30 mandatov jih imajo sedaj že 19. Zanimivo pri tem je, da liberalec dr. Demel, ki je bil s pomočjo glasov trgovske zbornice izvoljen v državni zbor, že pet let zastopa manjfiino opavskega mesta in da njegova volitev še sedaj ni overovljena. Ogerski ministerski predsednik Banffy je v sobotni seji liberalnega kluba naglašal, da niti pičice ne odneha od svojega programa, ki obsega kulturni boj. Vsi že potrjeni Zakoni se morajo takoj izvršiti, druge še ne potrjene predloge morajo dobiti veljavo, ako je vladna stranka jedina. Isto je naglašal naučni minister Vlassics. Nemčija. V pruski zbornici poslancev je v soboto dr. Heeremann utemeljeval predlog katoliškega centruma, da se obnovi trije člani pruske ustave v svobodni cerkvi, katere je bila vlada odstranila za časa kulturnega boja. Govornik naglaša, da to vprašanje ni strogo versko in da je svobodna cerkev v korist katolikom in protestantom. Le prosta cerkev more državo podpirati v boju proti socijalni revoluciji. V imenu narodnih liberalcev posl. Hob-recht pobija predlog, češ, da razmerje med državo in cerkvijo morejo vrediti le posebni zakoni. Govorniki drugih strank so se le kratko izrekli proti predlogu, katerega sta zagovarjala Bachem in dr. Lieber. Predlog, zar katerega so glasovali kantoliški centrum in Poljaki* ni obveljal. Nemški katoliški listi naznanjajo, da bode centrum vsako leto ponovil ta predlog. Posl. Rintelen in tovariši pa vprašajo vlado, kedaj bode odstranila znani Falkov ukaz iz 1. 1876 gledč katoliškega verouka na ljudskih šolah. Italija, čim bližje so volitve, tem večja vznemirjenost v vseh taborih. Crispi in njegovi privrženci delajo z vso silo za vladne kandidate. Vladna stranka dobiva od vseh stranij od prefektov ugodna poročila in že ponosneje nosi glavo. Pa tudi opozicija živo deluje, okoli Rudinija se zbirajo vsi tako-zvani konservativci, ki iz raznih vzrokov pobijajo Crispijevo vlado. Četudi opozicija ne dobi večine, vendar pride kot močna in odločna manjšina v zbornico ter bode Crispiju napravljala jako trpke ure. Crispi kandiduje v četrtem okraju v Rimu, kjer so ga njegovi privrženci te dni soglasno proglasili kandidatom ; toda mej 300 volilci na tem shodu so bili vsi uradniki vojnega in pomorskega ministerstva. Njegov protikandidat je na več let zaprti socijalist Felive Giuffrida. Te dni je milanski .Secolo" objavil dolgo „odkritje" umazanostij proti Crispiju. Sestavil jih je večletni Crispijev tajni pomagač San-toro, radikalni poslanec Cavalotti pa je k temu napisal komentar. V sedanjih razmerah utegne to pismo Crispiju malo škoditi. Katoliške vojake na Japonskem hvalijo vsi ondotni listi radi njihove občudovanja vredne srčnosti iu pogumnosti. O njih se pravi, „da imajo vero, katera jih uči, da pridejo po smrti v boljše življenje; ravno radi tega gredo pogumno in ne-prestrašeno največjim nevarnostim nasproti". Govori se, da je bil pri napadu v Port-Arthur cel bataljon katoliških vojakov, ki so z neznansko hitrostjo dohiteli sovražniške čete na visočinah in se vrnili vsi nepoškodovani s škapulirjem -na prsih v svoje šotore. Ko so to videli njihovi tovariši, so tudi oni zahtevali tako dragocen talisman, ki jih varuje pred sovražnikom ter so hoteli takoj sprejeti katoliško vero. Japonski častniki nikakor niso vedeli dovolj ceniti v vsakem oziru vzoren red in pogum katoliških vojakov. Veliko število teh častnih bojevnikov je sedaj v cesarski telesni straži. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. maja. (Romanja iz Trsata v Loreto) preloženega na 28. t. m. za katero se je bilo oglasile do 1200 oseb — ne bode. Lloyd obečanih pavobrodov nikakor ne more dati, češ da so nekateri parobrodi zadržani službi in drugi potrebni popravka. Kje je pravi vzrok? Morda je ta manifestacija žive vere v narodu nekaterim neprijetna. Prva polovica romarjev, blizo do 900, ki je šla 7. maj'i v Loreto in okoli 60 tudi v Rim, je sicer dosegla uli z nekaterimi težavami svoj namen. Poslane svote za vožnjo se bodo dotičnim osebam koj vrnile. In potem ta odbor prestane kakor tudi vsakatera korespondenca. Odbor. (Maša na Rožniku.) V četrtek, v praznik Vnebo-hoda t. j. 23. maja t. 1. imeli bodo delavci tukajšne tvrdke g. Albert S a m a s i a skupno službo božjo na Rožniku ob 9. uri, pri kateri poje oddelek pevskega društva .Ljubljana" in h kateri se vabi tudi drugo občinstvo. \ - - tV N \ Y" (Iz Novega mesta,) 20. maja 1895. V nedeljo, 19. t. m. priredila je naša čitalnica v zvezi z dolenjskim pevskim društvom, na čelu jima gg. doktorja Schegula in Defranceschi, na korist po potresu razdejani Ljubljani koncert. Naši pevci in pevke dovršili so vrlo dobro svojo zadačo; osobito pa so go-spice tamburašice izvajale z veliko točnostjo svoj program. Ljubljanski kvartet .Ilirija" pel je z znano preciznostjo tri čveterospeve, sprejete z živahno pohvalo. Iznenadil pa nas je, dasi smo mnogo pričakovali, gosp. operni pevec I. K. Tertnik. Mogočen glas, čista intonacija in dovršena tehnika dičijo tega pevca. Burna pohvala prisilila je g. Trtnika, da je dodal še nekaj točk. Spremljal je pevca dovršeno g. pevovodja I. Hladnik, ki je tudi zbore vodil z veliko spretnostjo. Koncert bil je jako dobro obiskan, kar najbolj dokazuje materijelni uspeh, nad 300 gld. čistega dohodka. (Dvojna cerkvena slovesnost.) Iz Gorice se nam piše: Dne 26. maja bodo stolni prošt mil. gospod dr. Leonard Klofutar pri nas blagoslovili kamnitni veliki altar; kamniški g. gvardijan o. Teodorik pa križev pot. Nadejati se je, da se bo izredno lepo vršila ta dvojna cerkvena slovesnost. (Iz Idrije.) Napovedana veselica vseh slovenskih idrijskih društev v korist Ljubljani vršila se je natančno po določenem vsporedu; pohvalno moramo omeniti prelepe harmonične edinosti ki je vladala med vsemi gosti. Da si je bila slavnost le bolj pičlo obiskana, je vendar denarni prispevek dovolj povo-ljen; nabralo se je v obeh večerih nekaj čez 180 goldinarjev. Ne morem sicer vsakega sodelovatelja posebej hvaliti, a toliko moramo reči, da se je vršil ves vspored veličastno, in da so bile vse točke, ne izvzemši ne ene, tako vrlo in izborno predavane, da zaslužijo vsi sodelovatelji največje priznanje in očitno pohvalo. — Rudniško ministerstvo imenovalo je vodjo tukajšnje c. kr. rudniške šole g. Alojzija Novaka, ki že nad 20 let vspešno deluje kot učitelj v svojem rojstnem mestu. To imenovanje napolnilo je z veseljem vse Idrijčane; tudi mi se radujemo tega in želimo blag. g. vodji mnogo vspeha in Božjega blagoslova pri njegovem delovanju 1 (Koroške novice.) Razstava kuretine in ptic bode letos septembra meseca v Celovcu. — Lani je bilo rojenih v vseh katoliških župnijah Koroške 10.837 otrok, med njimi 4405 nezakonskih. Umrlo je 8858 oseb, zakonov sklenilo 956. Duš je v teh župnijah vkup 349.336. — Velikonemško demonstracijo („bur8chenschafterfestu) kanijo nemški .burši" napraviti julija meseca v Beljaku. Na čelu jim je dr. Otto Steinwender, državni poslanec. Bodo pa zopet požirali .bindišarje" kar cele! — Strela je ubila na polju pri Preblju štiri vole. — V Mičicah je dne 11. t. m. kmetu Temeselu pogorelo vse posestvo. (Iz Krške škofije.) Do 28. junija so razpisane župnije: Lieding, Črno , s katero se tudi oskrbuje Javorje. Zakram. mašnikovega posvečevanja bodo mil. knezoškof delili 16., 18. in 20. julija. Ekserci-cije za duhovnike bodo od 2.—6. sept. (Od Sv. Duha nad Krškim,) 18. maja 1895. Ko smo precej po Veliki noči čitali v .Slovencu", da je bela Ljubljana skoro vsa razdejana po potresu, rosilo je pri tem marsikatero oko, zvedevši o toliki nesreči, ki je zadela slovensko stolico. Hvaležni pa smo bili Bogu, da je nam prizanesel, ker potres, dasiravno močen, provzročil ni tu najmanjše škode ni pri cerkvi, istotako na drugem poslopju. Toda pri tem ni ostalo. Na sv. Janeza Nepomucena dan začel je zjutraj liti dež, kakor bi iz škafa zlival. Okoli 10. ure dopoludne pa jame snežiti in je potem snežilo čez 24 ur. Sneg, ki je na nekaterih krajih precej visoko padel, obešal se je tako tudi po zelenem drevju. Vsled neznosne teže snega jelo je po noči drevje pokati, da je bilo strah. Menil bi kdo, da se je pridrvila sovražna vojska. A je tudi groza gledati poškodovano drevje. Tu je veje odtrgalo, tam drevo na dvojerazčesnilo, a zopet tam izrovalo drevesa s koreninami vred. Veliko vrtov, ki so bili nasajeni s sadnim drevjem, je skoro popolnoma uničenih vsled te nezgode. Škoda je zel6 velika. Tudi rž, kar je še ni pognilo, ter mladje na vinski trti je uničeno. Res, ubogi kmet I (Z Brda) se nam poroča: Kar letino zadeva, se ne moremo posebno pohvaliti. Ozimno žito je skoraj povsod pozeblo; jedni so njive preorali in posejali z jarim žitom, nekateri pa, ker niso imeli denarja, da bi seme kupili, pustili so, da zraste kar more in vidijo se le redke žitne bilke med plevelom. Sadje večinoma lepo cvete, a deževje zadnjih dnij je precej Škodovalo; tudi smo se te dni zel6 bali slane, ker se je zrak po snegu od 16. t. mes. in burji zel6 ohladil, vendar se je danes nekoliko ogrelo in upanje imamo, da nam ljubi Bog ohrani to, kar je fie ostalo. (Katoliško drnštvo za delavke v Ljubljani) vsled potresa nima stanovanja. Društvena dvorana na Zabjeku je sicer še precej dobro ohranjena, toda dohod je tako razrušen, da je komisija prepovedala vstop. Ker bode justična oblast — lastnica hiše — poslopje deloma podrla, deloma sama rabila, se je društvu stanovanje odpovedalo. Ker predstojništvo ni moglo dobiti pripravnih prostorov, je sklenilo, da na vrtu Jerinove hiše na Emonski cesti zgradi barako. Bog nam obudi dobrotnikov, kateri bi z darovi podpirali mlado društvo, da dobi prav kmalu če tudi le leseno dvorano. (Naknadni vojaški nabori), ki so se do katastrofe vršili pri c. in kr. okrajnem dopolnitvenem poveljstvu štev. 17. na Poljanskem trgu št. 5 (v Židanovi hiši), vrše se vsled poškodbe te hiše odslej 5. in 20. dne vsakega meseca od 8. do 12. ure dop. — če ni te dneve kak praznik, v š t. Peter-ski vojašnici. (Policijske vesti.) Od 20. maja 7. ure zjutraj do 21. t. m. 7. ure dopoludne bilo je po mestni policijski straži aretovanih 7 oseb, in sicer: 1 zaradi beračenja, 2 zaradi postopanja in 4 zavoljo pijančevanja in razgrajanja. — Tatvina se ni nikaka naznanila. — Policijsko službo opravljalo je ta dan 84 mož. (Krstna imena v Avstriji.) Po zadnjem ljudskem Štetju je v Avstriji: 1,834.000 Francetov, 1,384.000 Janezov, 1,085.000 Jožefov, 584.000 Leopoldov in 448.000 Vaclavov. — Izmed ženskih ime je največ Anic — 1,780.000, potem 1,652.000 Marij in 1,260.000 Elizabet. (Nočni nemiri v našem mestu) prišli so zadnji čas zlasti v nočeh od sobote na nedeljo in pred kakim praznikom na redni dnevni red, in to največ po raznih v Ljubljani došlih delavcih. Ti ljudje uporabljajo kaj fino katastrofo, ki je nas zadela, zato pa zdaj po noči prebivalstvo, ki je itak počitka in miru potrebno, z divjim razgrajanjem mučijo in begajo. Za danes priporočamo jih strogi in občutni policijski in sodniški kazni, kakor tudi razne gostilne paz-nemu nadzorovanju. (Amerikanska žurnalistika.) V Ameriki izhaja do 20.000 časnikov, med katerimi je 2000 dnevnikov. Glavnica teh časnikov znaša nič manj nego 350 milijonov gld. Letni čisti dobiček se računa na 450,000.000. Založniki izplačajo 175 milijonov časnikarskemu osobju. V New Jorku ima šef redakter nekega časnika 100.000 gld. letne plače, toraj ravno toliko, kakor predsednik ljudovlade. Vredniki manjših listov pa si na leto vendar še zaslužijo po 10.000 do 20.000 gld. (Slaba varuhinja otrok.) „Leipz. Tagbl." poroča sledeči dogodek: Zena nekega trgovca v Kem-nici je pustila svoje 17 tednov staro dete v varstvo sedemdesetletni ženici. Ko pride mati domov, zapazi nekaj krvavih sledi na perilu sinkove postelje. V velikem strahu preiskuje nato dete in groza! kaj zapazi prestrašena mati! Detetu manjka več ko polovica jezika. Na vprašanje, kako se je to zgodilo, odgovori stara ženica: .Otrok je imel v ustih kau-čuk, in ker sem se bala, da ga je požrl, vzela sem naglo škarje; po nesreči sem pa mesto tega od-strigla jezik. Ne morem temu kaj, ker ne vidim dobro". Dvomi se, ali ostane otrok pri življenju, ker ima prerezane vse jezične korenine. Zenico so odpeljali v zapor, da preiščejo, jeli storila to iz hudobije ali vsled nepazljivosti. (Najbrže ptice.) Znani ornitolog (poznavalec ptičev) Lancaster je živel dalje časa na Floridi, kjer je imel priliko opazovati dve morski ptici, namreč fregatarko in albatrosa, o katerih pravi, da sta naj-ustrajneji. Prva izmed njiju more neprestano leteti po nekoliko dnij, ne da bi si odpočila niti jedno minuto. Albatrosa imenuje Lancaster „ kralj a morske pečine"razmah kril je pri njem še večji, ko pri prvi imenovanej ptici. Gesto leti albatros za ladijami po več sto milj. —f—. (Argon.) Londonski „Atheneum" naznanja, da se je 31. januvarija t. 1. v .kraljevskem društvu" (Royal Societj) razpravljalo o novej sestavini zraka. Mislilo se je, da je zrak zmes dveh raznovrstnih plinovitih elementov: kisika in dušika, med tem ko sta lord Rayleigls in profesor Rams»y našla v atmosferi še tretji, do danes nepoznan element, katerega sta nazvala: argon. Ta iznajdba bode brez dvoma provzročila velik prevrat v kemiji, gotovo pa v nauku o plinih. — Argon je plin, brez barve, 19-9krat gostejši kakor vodik. V vodi se rajše topi kakor dušik; pri temperaturi 13-9 stopinj C. se more 4 05 odstotkov argona raztopiti v lOOprostorninskih delih vode. V velikej mrzlini in pod velikim zračnim pritiskom se zgosti argon v tekočino brez barve, ki vre pri — 187 stopinj C. Ako se mrzlina še bolj zniža, pretvori se argon v led, ki se topi pri — 189-6 stopinj C. Pri tej razpravi je prisostvovalo več svetovnoznanih učenjakov. Razven imenovanih dveh učenjakov razlagal je VV. Orookes: „Spektrum argona", dr. O. 01szewski v Krakovu spisal je razpravo: „0 argonu kot tekočini in trdem telesu", profesor Hartley pa je govoril: ,0 spektru argona, kako se pojavlja v spektru zraka." Dosedaj se še ni dognalo, je-li argon poseben element ali pa morda sestavina drugih elementov, ki do sedaj še niso znani. —f— Društva. (Katol. delavsko društvo za Prevali e) je imelo v nedeljo dne 12. t. m. jako dobro obiskan društveni shod pri Fari. Nastopili so trije govorniki. Prvi je govoril o socijaldemokratičnem »paradižu", ki ga obečajo zapeljanim delavcem; drugi je poudarjal potrebo vere za javno in zasebno življenje, tretji pa, č. g. Podgorc je nadaljeval izvrstne govore o socijalnem vprašanju poleg papeževe enciklike. Društvo šteje sedaj 232 udov. (Vabilo) k občnemu zboru katoliške družbe, kateri se bo vršil za leto 1894 v prostorih katoliškega doma Turjaški trg št. 1 v nedeljo, 26. maja 1895 zvečer ob sedmih. Družbeni odbor. (Vabilo) k igri .Pastarica iz Lurda" ki se bo predstavljala 23. in 26. majnika 1895 v prostorih g. Oblaka v Litiji. — Začetek obakrat točno ob pol 8. uri zvečer. — Vstopnina: Sedeži I. in II. vrste po 1 gld.; III. in IV. vrste po 80 kr.; V. iu VI. vrste po 60 kr., daljne vrste po 40 kr.; stojišča po 20 kr. — Vstopnice se dobivajo pri gospej Svetčevi in na dan predstav pri blagajni, ki se odpre ob pol 7. uri zvečer. — Cisti dohodek je namenjen v pokritje stroškov, ki so nastali vsled potresa pri cerkvi in šoli v Litiji. — K obilni udeležbi se uljudno vabit (Društvo »Edinost".) Na prvi glavni skupščini novoosnovanega društva .Edinost" v Gradcu, izvolili so se sledeči gg. v odbor: Predsednikom g. Avgust Tomec, podpredsednikom gospod Anton Lukanc, tajnikom gospod Iv. Hafner, blagajnikom gospod Matija Peterlin, knjižničarjem gospod Ivan Dimnik, gospodarjem gospod Josip "VVeiss in Žigon Fran in Lužan Ivan odbornikom. Odbor se zahvaljuje g. Vekoslav Vaupotiču na Dunaju za nam poslano prvo darilo 17 čveterospevov in slavnemu akad. društvu Triglav za podarjene knjige in drugo berilo. (V a b i 1 o n a s h o d dolenjskih kmetijskih podružnic,) kateri bode v ponedeljek dne 10. junija v Novem Mestu. Zborovanje se bode vršilo v mestni dvorani. Pričetek ob 10. uri dopoludne. Na dnevnem redu so sledeča vprašanja: 1. S kakim plemenom je zboljševati dolenjsko goved in kaj je sploh ukreniti za povzdigo govedoreje na Dolenjskem? 2. Kako je pospeševati prašičjo rejo na Dolenjskem? Kaj je ukreniti dolenjskim podružnicam, da bi dobile cenejšo živinsko sol? 4. Predlogi dolenjskih podružnic. — Udeležba je vsakemu dovoljena in se vabijo s tem k obilni udeležbi vsi napredujoči gospodarji po Dolenjskem. — Kmetijska podružnica v Novem Mestu, dne 10. maja 1895. Odbor. Narodno gospodarstvo. Določitev voznih redov pri c. kr. avstrijskih državnih železnicah. C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic skušalo se je zmirom po možnosti ozirati na želje izražene od interesovanih krogov. Dohajajo mu pa večkrat posebno gledd voznih redov razne želje tako pozno, da se o premembi voznega reda ni mogoče večkrat še takrat na nje ozirati, kadar bi se istim sicer lahko ustreglo. Temu vzrok je komplicirana sestava voznega reda jako obsežnega državnoželezniškega omrežja in so premembe voznega reda v zadnjem trenotku že iz tehničnih razlogov nemogoče. C. kr. generalnemu ravnateljstvu se vidi torej v interesu občinstva in voznoredn službe umestno, da se za prihodnje določijo gotovi obroki, do katerih naj bi se mu gledd voznorednih zadev izražale želje, če bi se namreč hotelo, da bi se na nje ozirati zamoglo. Kot taka obroka določila naj bi se za zimski vozni red konec maja dotičnega leta, za poletni vozni red prihodnjega leta pa konec oktobra prejšnjega leta. Teh obrokov bi se intere-sovani krogi lahko držali in tudi ne more biti proti njim nobenega pomisleka, ker se morebitne pomanjkljivosti in nepravilnosti voznega reda pokažejo ravno takrat najbolje, kadar je ta v veljavi in morajo torej po preteku dotične voznoredne dobe biti brezdvomno že znane. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vsled prošnje c. kr. glavnega ravnateljstva interesovane kroge, da se z jednakimi željami obračajo de imenovanih obrokov naravnost na ono c. kr. železniško obratno ravnateljstvo, v katerem okolišu se nahaja dotična proga c. kr. avstrijskih državnih železnic. C. kr. železniškim obratnim ravnateljstvom je naročeno, da vse jednake predloge s svojim poročilom predloži c. kr. glavnemu ravnateljstvu v sklepanje. Isto železniško obratno ravnateljstvo ima potem po določitvi dotičnega voznored-nega načrta obvestiti dotične interesente, na katerih želje se ni moglo ozirati, oni prosilci, na katerih želje se je pa oziralo, bodo pa to itak iz pravočasno razglašenega voznega reda povzeli in torej posebno obvestilo ni potrebno. Telegrami. Dunaj, 21. maja. Včeraj je pri splošnih avdijencijah cesar vsprejel odstopivšega ministra Kalnoky-ja in bivšega dunajskega župana dr. Griiblna. Dunaj, 21. maja. Goluhovski je vsprejel danes opoludne uradnike zunanjega ministerstva pod vodstvom sekcijskega načelnika Pasettija. Dunaj, 21. maja. Cesar je prišel danes zjutraj v Bruck, nadzoroval vojaštvo ter izrazil svojo najvišjo zadovoljnost. Dunaj, 21. maja. Državni poslanec Neuwirth je umrl. Predsednik državnega zbora se je umrlega spominjal v laskavih besedah. — Zbornica je nadaljevala razpravo o davčni preosnovi ter vsprejela paragrafe 209. do 215. o dohodninskem davku. Dunaj, 21. maja. Stambulov bi rad šel po nasvetu zdravnikov čez Dunaj v Karlove vari, toda vlada mu do sedaj še ni dala dovoljenja, da bi smel v inozemstvo. Zagreb, 21. maja. Pri Velesavcu je Sava predrla jezove ob zadnji povodnji in preplavila 50 tisoč oralov rodne zemlje ter vničila vso setev. Budimpešta, 21. maja. Poškodovalca Hentzijevega spomenika, Szelesa so vjeli na francosko-švicarski meji. Florenca, 21. maja. Prebivalci so zopet mirni. Sunki se ne ponavljajo. Pri hišah škoda ni velika, večja je pri cerkvah. Umrli so: 19. maja. Ana Priveršek, hišina, 52 let, Šelenburgove ulice 5, legar. 20. maja. Silvester Uranio, ključarjev sin, 16 mesecev, Hilserjeve ulice 12, bron. catarh. V bolnišnici: 19. maja. Jernej Artelj, krojač, 24 let, jetika. Vremensko sporočilo. a rt a Cas Stanje Veter Vreme o a 3«l s •* a opazovanja zrakoners t mm toplomer. po Oliijo 20 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. «. zveč. 728'6 7290 729-7 10'8 18 3 140 si. szap. zm. zap. si. zapad mejda del. oblač. jasno 002 dež Srednja temperatura 118 , za 2-d° pod normalom Vsprejmem takoj dva krepka, zdrava učenca, katera bi imela veselje do kovaškega obrta. — Natančneje pov6 Fr. Siika, kovaški obrt v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6. 341 3—1 Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera »S AVien, I. Bozlrk, Razprodaja. Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil samo za 2 gld. 20 kr. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. 20 kr. in sicer: 1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idočo, s triletnim poroštvom; 1 krasno kravato za gospode iz čiste svile; 1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti; 1 oficirska usnjata denarnica; 1 jako elegantna broška za ženske po pariški fagoni; 1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenom; 1 krasno skatljico za smodke; 1 krasno cevko za smodke; 3 komadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti; 2 krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ; 2 double gold gumba za manšete; 10 komadov finega angleškega pismenega papirja; 10 komadov tinih angleških pismenih zavitkov; Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2'20 gld. Da izključim vsak dvom, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalca vsak riziko izključen. Vse to je dobiti, dokler je še kaj na razpolago, po poštnem povzetja po 345 5—1 krakovski razpošiljavnici ur F. W INDISCH, Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F Za pokrivanje kakor tudi za kritje barak ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in secunda zarezane (Strangfalzziegei) kakor tudi nepremoeni strešni klej 250 14 (Daelipappe) zavoj (to je 10 □ metrov) odi gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr. in nasade za dimnike c£ Uidic S &omp. JHvorjenje tesarske obrti. JP. ll. Usojam si prečast. duhovščini in slav. občinstvu uljudno naznaniti, da sem pričel ta v LJubljani tesarski obrt ter se ob jednem priporočam v naročila vštevajoča se v tesarsko stroko, katera bodem, opirajoč se na mnogoletno praktično izkušenost, najboljše in najcenejše izvrševal. Načrti in proračuni za trajne in provizorične lesene stavbe so na razpolago. Velespoštovanjem Jos. Lechner, tesarski mojster in sodn. zapriseženi veščak. Naročila naj se oddajajo: Tržaška cesta št. 8 pritlično, ali pa na prostoru delal-nice nasproti Tonies-ovi tovarni na Dunajski ceesti. 266 8-8 Lekarna Trnk6ozy, Dnnaj, V. Medicinalno olje iz kitovih jeter. C lCl RtJ«^ olje.> Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld. Dobiva se pri 568 29 Ubaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja so se obratno poŠto. ižL Lekarna Trnk6ozy v Gradou. Filijala v Ljubljani zagrebške tvrdke Pilar, Mally in Banda arhitekt, inžener in stavbinski mojster. Tehniški biro: Truberjeve ulice štev. 1, pol cjrt Mnlcolbsa mostu. Poslovni Čas za ustne dogovore od 2—3. tire pop. Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov. Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 344 3-1 343 3-1 Od danes nadalje nastanjeni so vsi bolniki zopet v tleželni I i «• i in sicer na vrtu v barakah, ter se tedaj v bolnico za silo za sv. Krištofom nobeden bolnik več ne sprejme. Vodstvo deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani, dn6 21. maja 1895. |fcRazlične rastline, fiorenine^l fjjj rjjj M 166 21 luBje in semena fcpuj& n |ctMf^O^I^SS^. S Št. 58/pr. Razpis. 326 3-2 Pri stavbinskem uradu deželnega odbora kranjskega izpraznjena je služba stavbinskega adjunkta z letno plačo 900 gld., aktivitetno doklado 150 gld. in pravico do dveh v poKoinino vštevnih petletnic po 100 gld. Prosilci za to službo predlože naj svoje z dokazili o starosti, o znanji slovenskega ali kakega drugega slovanskega ter nemškega jezika, dalje z dokazili o vsposobljenosti v inženirski stroki podprte prošnje do lO. junija 1895. leta deželnemu odboru kranjskemu, in sicer prosi ci, ki so vže v javni službi, potom svoje predpostavljene oblasti. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 10. maja 1895. JO u n a j s k a borza. SSa) Dne 21. maja. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj, 20 mark.......... 20 frankov (napoleondor) .... Italijanski bankovci...... C- kr. cekini......... . 101 gld. 35 kr. 40 „ . 123 35 „ . 101 50 „ . 123 30 „ . 99 10 „ . 1077 . 397 75 „ . 122 05 „ i. 59 62'/,, 92 „ 9 67 ',»„ 20 „ n 72 „ Dne 20. maja. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 50 kr. 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 163 „ 26 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....199 4% zadolžnice Rudolfove Želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4%, 100 gld.......>49 Dunavske vravnavne srečke 5% ... • 132 Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . . 109 Posojilo goriškega mesta.......111 4% kranjsko deželno posojilo.....99 Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 224 „ „ južne železnice 3% . 171 „ „ južne železnice 5% . 133 „ ., dolenjskih železnic 4% 99 76 75 30 25 25 25 25 90 25 Kreditne srečke, 100 gld........200 gld. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove srečke, 40 gld........71 St. Gendis srečke, 40 gld.......73 Waldsteinove srečke, 20 gld......54 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 172 Akcije Ferdinandove sev. železn,, 1000 gl. st.v. 3615 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 560 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 101 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . ftO Montanska družba avstr. plan.....85 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubljev 100........132 - kr. n 50 „ 50 " 75 20 50 25 Nakup ln prodrla TS ; vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. f Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka, galantna izvršitev narodll na borzi. Monjarnična delniška družba „11 K H C C H" Nolizeila žt. 10 Dunaj, Miriahilferstrasse 74 8. ■■■■■■■■■■■■■■■■M HS*g~ Pojasnila SJO. v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh instalacijskih vrednostnih papirjsv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovstnja pri popolni varnosti gSIT naložen lli glavnio Izdajatelj: Dr. Ivin Janežifi. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.