I** » ta PRO VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE U ED NOTE OnMM la i^Mtllki pit Mari: SOS? & Mit la. Um Xi n LET0-YEAR XVI!. trus? •ssa^rr Ä Y«^ViS^T^ST Chicago, IU., petek, 13, junija (June 13), 1924. MÄ*" STEV.-NUMBER 139. far MÜlai al ««t* •« pmiti« Im Ii miOh IIOS, Aet «f Oii S. Illf ««lUrM •> J«u 14. Ifta. konven. je zavrgla radikalno platformo. jtepablikanski gardisti aa aa naposled vseeno odločili sa Boraha kot pod predsedniškega kandida U, a U odklanja noni&aeijo. ¿EKATOR LA FOLLETTE BO BftEZDVOMNO KANDIDIRAL ZA PREDBBDNIKA. Cleveland, 0. — Republikanska narodna konvencija je v sredo zvečer sprejela platformo pred sednika Coolidga ter savrgla La Follcttovo. Ali Robert M. La Follette in "risconsinsks ideja" ata bila predložena na dramatičen način ameriškemu narodu, ko je posla Cooper prečital konvenciji D 00 progreMvne politične in ekonom ske nsčrte. Ko je dokončal, je konvencija takoj vrgla skoz okno celotno platformo z vzkliki, ki ae jih jc dalo čuti kakih petsto čevljev na daleč izven konvenčne dvorane. Cbarles B. Warren ja kot na čelnik odseka za rezoluclje preči tal/Coolidgevo platformo. II/OC Cooperjcvo čitanje La Follet tove platforme je bilo najbol; dramatičen prizor, kar ae ijh je i i kon še odigralo na kaki narodn___ venciji%Ulej, ko jc Mark ^aniia pognal svobodne sile iz konvenc-ne dvorsne 1. >696. Bil je psovan in zasmehovan pa izžvižgan od strani *konvenčnih delegatov, a pozdravljen in smer jan z galerije. Večkrat je moral prekiniti Či tanje ter počakati, da je bil narejen mir po dvorani. Enkrat ee je oglasil nekdo na galeriji; "8o SUiUflt» «tfUalietrv-SU Cooper je odložil svoj manu-«kript ali rokopis, se obrnil proti gsleriji, odkoder je prišel tisti glas, pokazal s prstom ter dejal: "Nekdo mi je rekel "aodijs-list." Tako ste ml tudi rekli pred dvanajstimi leti, ko sem predloži kongresu resolucijo za neposredno ljudsko volitev zveznih senatorjev. Tista rezolucija je postala deielna postava, in vala opazka je bila tedaj ravno tako bedaete kakor je sedaj." Coolidgevi kapitanje in gene rali se nič posebno ne zanimajo za dogodke na tej konvenciji. Sa, ▼Mo prav dobro, kaj vse ee bo zaključilo na njej. Ali tembol; pa so zainteresirani v tamkaj ac Trii v glsvnem stanu nisconsin •k* delegacije v hotelu Winton 1;S Follette bo kandidiral. To j' kakor pribito. Ali on ne bo kandidiral, da zadosti kljuboval «osti, ali da bj bil izvoljen morda Ji«k demokrat. On bo kandidirpl da bo izvoljen on sam za ameri škega predsednika. La Follettov R'n in pa vviaconsinski governer •'ohn J. Rlainc poročata, da eo volilei sirom te dežele pripravlja ns odpor proti obema starims •♦rankama in tako iztrgati avojo *Mo koruptnim interesom iz rok. Ali je senstor La Follette zado »ti močan in krepak, da prebije ,n prestane napore volilne kam pa njef Koncem zadnjega tedna je pre devet ur v senatni zbornici l^otem je zvečer o polenajstih go v«ril eno uro in se vrnil ie vedno 'd in krepak domov. Okreval jc vse prejšnje bojevite in ognjevite moči so se mu povrnile. • Ali je miellti, da bo U Fol Wte več neredil s tretjo stranko |--toe, kskor je mogel narediti Koosevelt L 1912., ko je dosegel »»mo to, da je bil izvoljen demo-^atski kandidat za predsednika ^ruienih držav T 7* dvsnajst let emo od L 1912. »«■prej. Roosevelt ni Imel tskšnih v svojem progrem. kskrš n" m«rs imeti La Follette letoe. 0,1 »< mogel očitati republikan *ket»u predeedniku. da je vetiral »ojalki bonua. svilanje poštnih >« penzijako predlogo ter ee m pretege potegoval sa Mel-Jonovo davčno revizijo. Rooeevflt nI imel pred sabo a-"paaih in bankerotnlh kmetov. N*i ni bilo tedaj fte teko saved-organiziranega delavstva. "Ijnih škandalov ni bila Ae tedaj, Pregled dnevnih dogodkov. ■ m Zaključek republikanske kon vencije. Coolidge je kandidat. Zdravniki na zborovanju v Chi-cagu pobijajo pomlajevanje s žlezami. Loeb in Leopold sta izjavila, da nista kriva. Obravnava je določena za 4. avgusts. "Moralna blaznost" bo njun zagovor. Inosemstvo. Danes so volitve novega predsednika Francije. Konec revolucije v Albaniji. Vstali so zmagali. Jugoslovansko-italijanska nota o nevtralnosti je obelodanjena. Kitajci sc ne zmenijo za japonske proteste. Mussolini je začel dražiti Turke. Lltvinov jc obiskal London radi posojila. Vse kaže. da bo delavski kan didat izvoljen v Mehiki. premlajanje z žlezami je neznanstveho. Žleze vseh živali in ljudi aa tno rejo podaljšati človeškega življe nja, niti ne pomladiti starosti. NITI KOŽA, VEBTA B DRUOB OA TBLRBA, NB MORE UBPB VATI V TUJIM TBLBSU. Chicago HI. — Vse žleze vseh živali, ki ao, kakor pripoveduje jo, prebile štirideset dni ln itlri destt noči na morju a Noetora in Kofctovko vred na visokem morju, ne morejo podaljšati člove*k-5ga življenje, niti ne prinesti mlado sti sivi staroati. Tako se jc izjavil dr. Clarence A. McWilliams iz New Yorka pred kirurgično sekcijo ameriške zdravniške zveze ter s tem obsodil premlsjarijes presajanjem tn "Moralna blaznost" zagovor morilcev. Chicago, Bb — Delo za «graditev noye znanstvene in umetne barikade pod imenom "moralna blaznost" med Frankaovima m o rilcema in rabljevo zanjko se je pričelo včeraj v okrajni ječi. Dr. James Whitney Hall, ki bo poglavar zagovorniških sdravni ^ kov in psiHijatrov, se je lotil ti-petega dela sa obrambo okoli oseb Nathana F. Leopolda in Richarda A. Loeba. Zdravnik je obiskal o-ba fanta v ječi. Temeljni sagovor bo jako pri prost. Intelektualno predozorela mladca, katerih življenjska zmota se je pričela že v zibelki, ÜMÍ ] znanatveni razlog. Njegov vzrok imela "nobenega čustvenega izliva." Morilca ne jokata. Niti se ne kesata avojega hudodelstva. Niti ne trepečeta v grozi pred neizogibno smrtjo na vislicah. ' Ta čuatvcna pomanjkljivost sc je jela očitovati tedaj, ko sta pričela dobivati prve sobe. In to se je končalo s tem, da eta ugrabila žtirinajatletnega šolskega dečka ter ga umorila na brutalen način. Dotu je vse zelo priprosto in enostavno. Ali odtu nsprej pa ae pričenja zapletenost. Zbor zdravniških izvedencev bo imel odtu naprej to zadevo v rokah. In ko pride ta slučaj pred poroto, bo zsgovor že tako zapleten in poln vseh možnih sklepov in izvsjsnj, kakor še ni bil morebiti nobeden doslej. Štirje drugi zdravniki so le najeti. Eden je dr. H. S. Hulbert, ki je nastopil v Lincolnovem umoru. V tem slučsju je odvetnik War-ren J. Lincoln del zaliti glavi svojih Žrtev v cement. Kajpak, Hsgfces taji. Waahington, D. 0. (Federated Press.) — Državni tajnik Hughes je odgovoril senstorju Kingu ns njegovo najzadnje obsojsnje tur-ško-ameriike pogodbe v Lausan-nl. Pogodba je aedaj pri eenet-odsekn sa vnanje razmere. nein Tajnik je zanikal Kingovo trdi« tev, v keterl je rečeno, da je državni depertment prodel neturške ljudi bližnjega iftoka za Chester-jeve oljne kondsije. Hughes taji, da se je emeriške vlada sploh vmešsvala v Cheater-jevo oljno zadevo. "Te vlada ni zamenjela niti ene evojih prsvic za to ali kako drugo koncesijo," je rekel goepod Hughee. Kingovs izjave, čel. de eo smerilki dlplo matični zestopniki na lozanski konferenci v vs*h zadevah podpirali Tnrke, vsledčeeer da ae je tem izlakko poerečilo vsiliti svojo voljo in svoj« nazore zaveznikom, je ekrajno lažnjlva, je rekel Hughes. cepljenjem živalskih zlez. Opice, ovni, kozli* ovce in ko ze, vae te in druge Šivali, ki *ao jih razni ljudje uporabljali za iS kanje mladoetnega atudenca, lah ko žive brez etrahu in skrbi, koli kor se-to tiče drja, McWilliamea. Po njegovem mnenju je takšno žlezno presajanje in cepljenje po polnoma neznanstvena teorija, k ne obeta nobenega uspeha. "Splošni rezultat takšnih operacij je bilo to, da so presajene žleze popolnoma izginile, ne da bi pustile kako posledico sa aabo," je rekel doktor iz New Yorka ter pri tem naštel celo vrsto takšnih slučajev. "Ob vseh teh neštevilnlh laja-lovljenjih bi naj adravniki ne tratili avojega jfaaa ln svoje energije ter ne poizkušali doaeči, kar jo nekaj nemožnega. "Ea vsa izje lovljenj a je pa še ni določen. Ali postavlja pa silen zid proti uspehom. "Med Živalmi te vrste so že neznane biologične razlike,.ki pre-urejujejo obstanek prcaajenih arterij. "Tako je tudi nespametno iskati organe drugega človeškega bitja. Če je bilo nekaj uspehov, je to pripisati dejstvu, da ostanejo Urezanc žleze nekaj časa žive. Ali v nekolikih tednih pa se človek lahko uveri, da so šle, da so jih zs morile žleze tistega tele-sa, v katerega so bile presajene. "Celo koža, izposojena pri drugI osebi, ne more biti uspešno pressjens z osebe na osebo. Kaj bi potem še govoril o žlezah! "Če hočemo, da koža raste, jo moramo vzeti z iste osebe," je ze trdil učeni zdravnik is New Yor ke.'Večkrat je bilo že poročeno, da je bilo pressjsnje kože na drugo osrbo uspešno. Ali ts poročila so se naslsnjsla na nspsčno rs zumevanje tega vprsšanjs, Ce skrbno preiščemo tskšen slučsj, se uverimo, da ni bila pressjens kože, ki je rastla. Bolnikova kola je rastls pod tujo kožo ter po-tisnila izrezano na stran." Nadalje je dr. H. N. Cole zedel hud in občuten uderec vsemu le-potičju, ki se gs poslužujejo ns-še Ženske. Tista sredstva so prsv uspešns rssnalila raznih kožnih bolezni. L. 1921 so ženske porsbile oko li $300,000,0«) sa lepotičja, je re- kel strokovnjak v kožnih boleznih. V mnogih slučsjih so tratile svoj denar sa strupe, ki so tako smrtonosni kakor živo srebr^, sr-senik, svinfe itd. Strupene fvsri ne iiporsbljsjo nevedno v lik ze krzno in laae. Delavska znaga v Mehiki zagotovljena. Plutaroo Bllaa OaUoa bo nov! predsednik prihodnji mesec Njegov protikandidat Flore» mogoče sasnuje revolto po volitvah. e Maxioo City. — Fed. Preaa.) — Plutarfo Elias Callcs bo isvoljen in prihodnjega predsednika Mehike v volitvah, ki ae vrle 6. julija, Njegova zmaga je zagotovljena, kajti vsi delavci in kmetje v republiki podpirsjo njegovo kandidsturo. •Za Callesom stoji Mehiika delavska federacija, 90 odstotkov kmetov, del auarho-slndikaliatič-ne delavske organisaoije, del ie-lezničarske unije in velik del birokracije, ki noče izgubiti služb pod novo sdministracijo . Angel Floree, njegov protikan didat, je kandidat veleposeatnl kov, delodajalcev in katoliiko epr^ve. ! Callcsov volilni program «ah teva, da se bolj efektivno nsda ljuje razdeljevanje velikih zetu» 1 iŠČ. Obregouova vlada je razde 1 la scinljo med 2500 vaei, toda kmetom ni dala potrebnih etro je v, niti denarne pomoči za pospe $tcv kmetijstvs, vsled čessr je {ils agrsrna reforma doslej več limanj fiasko. Oalles obljubuje kmetom stroje ln denarno odpo moč, Nadalje je Callee osvoji progrsm delavske strsnke in obljubuje najlirlo pravico organi ziranjs, savarovanja ter zaščite v sporih s delodajalci. Ustava re publike ee mora izvajati do pike Angel Floree obljubuje zelčlto velikim temljittnini posestnikom lepe koncesije tujim kapitalistom in trdnejšo posicijo kstolilki eer kvi. On je sa pravico delavcev do etavkertoda ako bi ime jo pravico do dela. Razume ee, da zavedni organizirani delavci ne bodo vo lili takega kandidata. Florea bo imel na svoji strani le ketolifckc delavske unije, katerih je precej v Mehiki in ki so pod absolutno kontrolo duhovnikov. Calles bo zagotovo izvoljen, toda končno besedo o volilnem izidu ima kongres, ki šteje glasove in ratificira rezultat. Sedanji kongres ni dosti naklonjen Callesu in lalilco se zgodi, da ga ogoljufa za zmago. Pristaši Flo resa so že pričeli groziti z novo revolucijo, če bo Calles izvoljen. danes dobi francija novega preds. Kandidata sta Painleve in Dou-mergue. Levičarski blok jo prepričan, da snaga Painleve. Killerandova ostavka formalno sprejeta v parlamentu. MILLBRAND JB OlTEL BVO-JB NASPROTNIH, KO BB JB MORAL UMAKNITI. Muecolinl je začel drezati Turke. 9000 Italijanskih vojsjrov so jo is-krcalo na otoku Rhodesu blisu Malo Asijc. bsrvl Chicago in okoliess V soboto neetelnof lokalne nevihte. Kred nja temperatura. Tempers t ura v zadnjih 24. arah ; aajvilja 7$. naj mája *-'» ftolM» ¿Dalje »a 3. etra*.). saade ob 8 .24. Poljska vlada gradi kitajski sid pr»*, da konfiscirajo velepu-sestva štirih fevdalnih družin, ki so vladste deželo cela stoletja. Albanija je zadnja dežela v Evropi, ki le ima fevdalni sistem, katerega je Frsnelja odpravile e avojo veliko ^«vOlucije pred malo manj ko 150 Isti. '/, zaplenjenim premožen jem fevdalcem namera • rava nova vlada začeti fond aa rekonstrukcijo dežele. Stara t leda js pustila praKno blsgsjno, ker Jc ve« denar, ksr ga Js iztisnila iz revnega ljudstvs, porabila zs plače in graft, dočiui velepo. «estnikl niso plsčevsli nobenih davkov, Temeljna reforma «mve vlede bo, da odpravi stari alatem rodovinskega režima Iti upeljn demokracijo a enako ln splošno volitno prsvlco , Mehiške kmetice za izgon duhovnov. Na prvem kongresu eo lene aahte-vale, da vlada Islone črne huj> skače ln nsj ns pošlje novih. Momico Otty. (Fed. Preas.) — Kmetic« iz države Mielioaesh »o na prvem ženakem kmečke m kon« gresu v Mehiki ashtevale, da predsednik Obregon Izžene mno* g« duhovnik« Iz njihove drjlste. z«'lie so fioro^sle, ds »O bili «III» hovni zelo aktivni v prid dc la Huerte v zadnji vsleji iu v splošnem ovirajo napredek kmetov. Med vstsjo so se duhovni preobleki! v kmečko nošo in hodili od rs ne h a do rsneha nagotsrjsje* kmete, naj se pridružijo četam de la Huerte. Kdor "Jim J« obrnil hrbet, eo mu zairmzlli r večnim l>ogubljenjem Kmetom ao govorili, da ae de la llaerla bojuj« /a katolicizem in katoliška eerke» v Mehiki bo reiena, če rmsga de le Huerte. Kmetic«- «o zahtevale, da »e ti duhovni irlenejo in drugih ni tre-I »a več poftlali, ker so Jah kmetje siti do grla WALL BTRBET SBSA IKO KRI MBK1- Mosteo Olty íKed. IVea«) -Odbor airidlliala mednarodtiih bankirjev v Wall Htrerlu. ki je erenžirel |io«ojilo aa Mehiko, «i je od posojila «hIračunal 02,tiiO.« 000 ra provizijo in kritje stro4» kov. Mehiško ljudstvo mora plačati dva in četrt milijona doler-jer aeai" zal«, da dobi vlada posojil«? PROSYETA GLASILO SLOVENSKI N LASTNINA SLOVENS Nul»» m m, kar tau »tili ■ "PRO SV ETA" MT-M fa ....... "THE ENLIGHTENMENT" SUr—U Natl—I IH So»l*f. ' Ow—d hr tfca Hera«l. »oaleaal B*m*4k Saafaay. IL - ---■ _a^VITtking nrtea — yoement. Sebaeripticm United SS (escort CMeego) sad COaeie |S per year? ChWttKo -fto, ®n p«Uf *a*a«a iaaaaa m ■Mili 4a na ja • UM 4»*ve« pata Id a aaralaiaa. Paaarka ja iaaaa, 4a »a via aa «atavl liai. ' prava« STARA GARDA OSTANE STARA GARDA. Mnogi so veliko pričakovali od konvencije republikanske stranke in so govorili, da bodoča konvencija pomladi republikansko stranko tako temeljito, da stopi s popolnoma novim programom pred ljuditvo in se tako otrese vseh vplivov velike denarne mošnje. Dogodki na konvenciji govore, da se je stara garda skrbno pripravila za konvencijo, da ne pride trohica pro* greši v n osti v program republikanske stranke. Stara gar da ni le skrbela, da so izvoljeni delegatje, ki pojdejo s starini čez strn in grm, ampak je imela svoje pripadnike tud spretno razdeljene na galerijah, ki so z neumestnimi klic naznanjali, da se stara garda ne poda. Kako malo smisla ima stara garda za gospodarska vpraianja, je pokazala, ko je priilo na dnevni red poročilo manjšine odseka za sestavo programa, ki je slonelo na programu delegacije iz Wisconsins ali lafolletovcev. Ko je bila čitana točka o javnem lssthištvu, o nacijonalizaciji železnic itd., so se nekateri delegatje smejali, drugi so sikali, tretji so kričali "socializem". Točka za odpravo sodnijskih prepovedi proti delav stvu ni doživela nič boljše usode. Stara garda je sikala, se rogala in norčevala iz take zahteve. To sikanje pač pripoveduje, kakšnega kroja je republikanska stranka in kaj ima delavstvo pričakovati od nje. Pravi značaj stare garde se je pa pokazal šele, ko so poročilo manjšine zavrgli v celoti. Stara garda, ki je tvorila večino, je tako glasno zakričala svoj "ne", da je za-bučalo po dvorani, kakor da silni vihar lomi drevje v šumi, pred tem zabučanjem je pa nekdo zakričal, da se naj mAnjšina, ki je glasovala za manjšinsko poročilo, pošlje v Rusijo. Tej neslani opazki je sledil bučen krohot stare garde. . Od ljudi, ki gredo prek važnih gospodarskih vprašanj meninič tebinič, ni kaj prida pričakovati za ljudstvo za delavce in farmarje.* To potrdi tudi večinsko poročilo o programu republikanske stranke, posebno pa tiste točke, ki gredo mar delavcem in farmarjem. , Farmarje rešuje stara garda na ta način, da pripoveduje, da je pojačala tržno službo za Tazpečavanje produktov. Nato konstatira, da pravo poljedelsko vprašanje tiči v čistem profitu, ki ga farmar prejme nad svojimi stroški. To pomeni, pravi stara garda, da je treba povprečne cene tega, kar kupi in proda farmar, bolje izjed-načlti. To se pa lahko doseže indirektno z znižanjem davka, trajnim vposlevanjem v industriji in stabilnostjo v trgovini. Direktno se pa lahko to izvrši z znižanjem voznih cen, s kooperativnim spravljanjem produktov na trg in z bolj znanstveno organizacijo fizične in človeške maftinerijs za distribucijo in s pridelavanjem bolj različnih poljskih produktov. Končno republikanska stranka obljubuje, da razvije in sprejme postave, ki postavijo poljedelske interese na enako stopnjo z industrijskimi interesi. Republikanska platforma seveda ne pripoveduje, da je bila republikanska stranka zadnjih trideset 1st večkrat v sedlu in da je imela večkrat priliko rešiti ameriške farmarje in da jih js reševala tako, da so farmarji vedno bolj-inbolj prihajali na beraAko palico. Delavcem obljubuje stara garda, da odpravi v indu-atriji sedemdnevno delo z dvanajsturnim delavnikom in da uvede strokovni poduk. Dalje priporoča varstvo sa otroke. To je vsa, kar Ima republikanska stranka za delavce In menda še to saradi tega, ker so ai delavci ie to večidel j sami ia bres pomoči republikanske stranke priborili. Ako bodo letos farauu ji in delavci glasovali sa kin-didato republikanske stranke, tedaj sc lahko reče, da so si ni krivi svoje nesreče, kaJU i^ihllksasirs straftka je H flbMja rodom. Oleveland, Ohio. — Ako zaele-dujemo ameriško, dolarskemu razredu naklonjeno časopisje, se vprašamo, Če v reaniei sestopa ta razred. Tedsj razvidirvi pogoj je, ds slulijo sebi. 2«1, Je od njih malo slišati o napredovanju in atanju. želeti bi bilo, de se o tupeh(k malo bolj sosaa-njamo potom našega čaeopisja, ki nam jo naklonjeno. Naš namen ni, da bi vedno tiščali v svoji naselbini, temveč dati drugim, ker vemo aami, od drugih pa Črpati, česar mi ne tnamo. Zato bi pri-poročal, da povsod v naselbinah, cjer imajo enake ustanove, poročajo o gibanju. B tem tnamo o* buditi ljndi k tavsdnostl, da bodo ustanevljali zadruge tudi drugod. Dobili bodo menja in poguma ter bodo izgubiU atrah pred propadom, ki ao ga doživeli v preteklosti it kateregakoli vtroka. Po-akusimo, koliko moremo storiti po naaelbinah. Mogoče ee atroe*-mo Čet čaae skupaj v sveso, zato pa je trebe več akupnega dela. V zvezo pridemo na ta nečin tndi a : 'armarJI, da ne bomo navetani na cupčevanje z verilniki, kot ae vrši danes. « Zadružna sveža v naši naselbini se je uatanovila pred 10 leti. )anea ima že afoje štiri trgovine. Bno imamo celo v Loreinu, O. Z vaako novoodprto trgovino amo meli boje in preslranja, namreč tisto neumestno bojkotiranje nI kakoršcnkoll nečin, ki ee je Še >ovsod slabo obneslo. Na vea^ čemu pride to tega. Vaek privatni trgovec amatra zadrugo enega avojih največjih sovražnikov. Ali kot imajo qnl pravico trgovati, tako imamo mi. Nekega dne bodo prišli do tega apoznanja. Namen zadružne sveže ni, da uniči male trgovee ali kaj aličnega. Razvoj sedruŠncga gibanja bo sam prineeel, de bodo .. Sheet and Tube Co., Brier Hill Steel Co., Republic Rubber Co., Republic Iran and Steel Co. ter aanogo drugih. V Oirerdu imamo The Ohio Leather Co., v kateri je seposlenih *0% Slovencev, del je The A. M. Byers Co., kjer isdelujejo vsekovrstne Železne P*oč# In droge se eeri. To je tndi Blert Pum see Co. In v pred-meetni neselbini McDoneld, O., je like toverne Cernegijeve jeklenke dražbe. Kekor se čuje bo tadi tvrdka Is CMeege kupila tu aemljo od tvrdke Youngatown Trung Mfg Co, katera je pred leti mi mieterijoeen nečin pogo-tela. &Jo Ja vae, aamo aid je ootal, pe prevsame tvrdka la Tu baje nameravajo fle drugI ma&j, da ee je priiftlo. Naj povem še o delavskih rat-mereh. Uanjarna obratuje a pol no paro. A. M. Byera Iron Co. dela tudi ie precej dobro kakor tudi druge tovarne v naaclbinij Če ne bo slabši kot je sedaj bo že šlo. Samo premieliti moremo o-no, kar še lahko pride. Tu imamo topet predsedniške volitve in t njimi obljube. Posledica pa je take, kakor vsekokrat, da škodu je delaveem. Lahko torej, da bo tudi latoa ša alaba predla, radi šeear ie ne ne avetujem nikomur aem hoditi s drulino. Za aameo bi peč bilo, mogoče ea taqj dob kako delo. Ob priliki, ko aa rat mere izboljiejo, bom topet poro-čel Slovenaki delavski dom, kakor slišim, lepo uapeva. Dobro je, ds se toUko zanimajo rojaki. Ta* ko naprej in toUko prej bomo do-oegH svoj cilj. Bedimo na poulično železnico iu peljimo ae v bližnji Nilea, kjer je tudi precej neših rojakov. Pri njih je opešati napredek vaepo vaod. Tndi oni ao namenjeni la atovati avoj lastni slovenaki dota Zaposleni ao po tovarnah The Thomaa Worka, Empire Works, Niles Forge Co., Falcon Steel Co Fostoria Glass Co., Mazda Camp Worka in mnogo drugih Za Nileaom pride Warren, 0 Tudi tu imemo avoje rojake, ki delujejo in uspevajo na drnitve-nem poljh kot v dragih oslrih. Zaposleni ao večinoma pri Trum* bull Steel družbi, National Mazda Camp Worka in mnogo dragih. Mesto Warren, O., je tudi okrajni aedel okraja Trumbull. S tem aem popisal našo kakor bližnje naselbine, da rojaki po širni Ameriki lahko sodijo, kaka je neaelblna Youngatown ali 01-rard( Nilea in Warren ter v kakšnih delih amo tapoaleni. Pozdrav rojakom po Širni Ameriki. — Frank Losier ml Parggleve, w. Va. — Na 7. ju- nija ob eni je bil prostor dobrih 50 korakov od tam, kjer je pred letom John Svon ustrelil svojo hčer, potoriMe strešnega prisora. Vzrok je pijančevanja, a če poae-žemo za vzrokom fe globlje, se prepriiemo, de je pravi vtrok današnji krivični kapitalistični družabni red. Pri Morgentown in Cleveland ¡premogovni družbi je delal ned tri lete Poljek, prileten semeo, ki je nensdoma izgubil delo. Družba ga je odalovila in možu je bilo t obrat rečeno, da dražbe lahko dobi dobrih In Čvrstih delavnih moči. Siromak ne te ne-Šin ni dobil dele, deairevno bi bil še smošen vsej se lehko delo. U-aodno je vplivalo nanj. ko mu je še prijatelj odpovedal stsnova-nje. Reveš je spel eno noš pod milim nebom, ob sedmih zjutraj po si je končel življenje. K eebi si je privesel kos dinamita ia ee vlegel tik pote, ki vedi v Vero-ne, W Ve., ter prižgel vžigelno nit. Tako je držal razetrelivo a roko pod gleve in čekel smrti. Rasatrelbe mu je zdrobile vso glevo, in roko, a katero je drlal dinemit, mu je rettrgelo na ko ae. Take je toraj uaoda delavca v PETEK IS. JUNIJA, l»2i Meteoritia Republikanski gardiati «y u no pOTdarjajo", da so d*lsveli! meli velike plače za časa njihova ga režima. Delavai pa brez ponosa povd*,. jejo, da imajo kapitalbti i« je dobičke, pa naj bo režim Y :ro" keh republikancev ali demoku' ake garde. 0 0 0 Nerešeno vprešenje: Kdo p» j. bil predeednik Združenih dri.' takrat, ko je Harding atanoTal t Beli hiši t f a a a •• ri Junijske neveste. V Danski princ ae je poročil t J, meričanko. Mrs. FrenČiškenska Kovertiea se je poročile e kostmi pokojne^ "Amerikenskege Slovenca" • a • Kutar se jezi in prsri, ds "JU mer. Slovenec" nI umrl. Ali right! Je pa frančiškanski orgtn umrl. En liat je manj. In tiate cunjica, ki še životeri, je najwb-ni kamen jolietskemu mrliiu. K. I. P. a a a Clevelendski Majk bo plul f prihodnji številki: "Vellčestne republikanski koa. venoije je bila otvorjena z 14 mo-lit vi jo" In pred vaako "aejo" «o dokaz, da imajo republikanci "aveto vero" kakor ml, da ao po-boinjaki kakor mi in "napred. njaki" kakor ml. "Bog" nai fi* vi!" * a * Jezik rad tepe. In pretepel j« francoakega predsednika. Milit-rend je prad volitvami dejal, da odstopi, Če bo poražena nscioaa-liatlčna vlada. Vlada je bila po-režena, toda Millerand je hotel »ojeati beaado in ostati ns atoli-CtL Radikalni blok je poakrbel, da it Millerand, rad ali nerad, držal besedo in odkttril za Poio4-rejem in piemenceaujem. Srečno poti • a • Sreča, de je steri Metnulen mrtev ie 5000 let. če bi bil ie : iv, bi moral govoriti na konree-eiji lokomotlvskih atrojevodt o problemih modernega demratra! e e a Ze nekej amo pa le hvalelfiTr» publikanaki konvenciji, Morilikia torijem v kanibaliatičnih dnerni» kik je dale tri dni odmora. a * a Patri ao kupili sapuščioo pokoj* nege "Amer. Slovenca "t par mašin" in drago brkljarijo. Plačali ao 1600. Za nameček so iftbili 600 nerošnikov pokojnika, ki k pet let dolgujejo na naročnini )obra kupčija, I will aaj! .e a a Vest is Jugoslevijet Orsj Pa-šiČ obata, da ns bo več pa24 Irimb w^'-' (F«d«nted Press.) Brookhart na teonv«n«Ui strojevodij. Icievelaad, - Seaator Brook-t u Iowa in W«a. J- Br/an a a "l, m adreairaU konvenoijo 'itovičioe lolu)iuotirakih atrofij. Predaednik Stone j« ■¿¿ril oba i beeedami: "To »ffloja itara osebna kakor tudi Uvaka prijatelja.'.' ^¿ilna rudarska konvencija. Taylor v Uli, Hl-- Konveneija .ubdistrikta v 1. distriktu llinoisj, ki je bila zaključna 9. nija, je bilo eno najnaprednej-, iborovanj. i,h J® » blio rudsr*ki organizaciji. Osebnih epirov, ki so navadna prikaaen delavskih zborih, ni btK pač ,o delegatje razpravljali o juh vprašanjih in naredili lira« isključke. Konveneija ie je itrekla aa rmsnko-delavsko konvencijo v paulu in izvolila dva delegata, boxt a r. »stopala omenjeni eub- jrikt. Predsednik Wm. Daeeh je po-Ml o svetovnem položaju in lodiril, da so bili delavei ▼ Ru-¡i in deloma v Angliji, Franciji, iki in nekaterih drugih drža-ih primorani vzeti vajeti drfave TTrjf toke, ke js kepitaliaem jlitiino bankrotiral. Tak banke-t se bliža tudi v Združenih drla-I, zato je potrebno, da ae ame-iki delsvci že zdaj pouče o pralnem voditvu države. Priporo-je subdistriktni uniji, naj vori posebno lolo za rudarje v ivrho. Delegatje so soglasno rojili njegovo priporočilo in it-lili odbor, ki ima izdelati vae riprave za tako iolo, katera ae von 1. julija t. 1. ' Konvencija ae je nadalje It-»kis za brezpogojni zopetni spre« i Alexandra Howata v unijo, imalgamacijo strokovnih unij industrijsko formo organizacije, bojkot trgovcev, ki prodajajo ago, izdelano t jetnilnicah ln priznanje Rusije. Subdistrikt iL 5 ima. TO,000 člt-»v, od katenh sta dve tretjini n dels. Izmed 23 premogoko-iv v subdistrikttj obratuje le iden. liable ragman t Detroitu. Detroit, Mich. — Zapoelenost V troitskih tovarnah neprestano da. V zadnjem februarju Je de* lo 242,331 tovarniških deUVoev, >nes jih je ie 206,848. To pomeni, da je bilo ▼ zadnjih treh me-eih odslovi jenih približno 0,000 delavcev. • • * J'.' __ «TEVJv •sat zapovedi za vzgojo otrok. 0d*podaj j« deset sapovedi, po taterih bi ae naj, ravnali aUrši ob «Mjsnju svojih detet. 1. Matere bi naj same 'dojile 'roje otroke. Po .lojilni dobi naj hranijo Krokr z najboljšim mlekom, ki ee t» da dobiti. Priporočati je, da * n".i to vrii po naavetih zaeeb-»♦*» ali pa javnega zdravnika. 3. Otroci v predšolski dobi mo-•J« biti perijodično zdravniško vmksni, zakaj, amrtnih slučajev » nieh koketnostjo je naj ve« v >»>» otroiki dobi. 4 ,, "«š'ajo?i Otroci morajo 1-»eti dovolj šolnine svetlobe, prt-¡»no hrano in «lokaj telovadbe, » ^ jim morejo koeti pravilno a*% »jat ; Zobe jim je treba pregledati dn« K Na njihno umsko zdravje je paziti takoj Upočetka po faslednjik pravilih umiki higije- Nikar ne izpridite trojih o-r°* • ^zmerno etrogoetjo. Ta «etre inieijativo. ' J,< "isnjkljivost pravega mU-■*Ui'ga razpoloženja je treba »doma vzeti na znanje Ur do- kaj ji j« vzrok. Ne dovolite, da bi vali otro-1 preveč študirali. 10 Nikar jim ne dovolite, da bi ► preoblagall f delo« in ae pre-JT ü,r«JaU ob tekik lahkih po-,lUl ki jih morejo opravljati. pM*A VA POftTI •ru imajo rojaki: Anna b, it. .VW, JoMph Konda ''«u! Krajnovieh, it. 53t *nk MeUrinek, «t. 54«, Mite-***-h». It. &41, Kakue, Andrej, ' 1'iMn« dobite n« gUvni '•'»«"iL Poleg Ukoše števil * kraj, tdheiler «ak uj, ta. PROSVETA Antriski Japonci obsojalo bojkot. Poakua Japonoev, pridobiti Kitaj-oa aa protiaaeriiko akcijo, aa al obneeel. Podrobnosti o nameravanem napadu na konzula. Haw York, H. T., 12. jun. — Vc6 sto japonskih trgovcev ln profesijonaicev v New Torku ae je sinoči zbralo v Nippon klubu na protestnem sestanku proti bojkotu na Japonskem. Sprejeta je bila resolueija, ki ostro obsoja bojkotno gibanje proti ameriški trgovini, demonstracije v Tokiju in tahtevo japonskih pridigarjev za izgon ameriških mialjonarjev. | Sangaj, Kitajska, 12. jun. — Japonski šovinisti ao poskueill na-hujakati Kitajee na splošno protestno gibanje proti iiključltveni klavzuli ameriškega priaelniikc-ga zakona, a brez uspeha. Doseg U go ravno nasprotni reaultat, da 10 Kitajci zadeli protestirati proti izključitvi kitajskih prlulnikov iz Japonske. Skoraj vse japonske kolonije na Kitajskem od stnga ja do Mandžurije to imele protestne shode, na katerih je bila sprejeta protestna reaoluelja in kablirana predsedniku Coolldgu r Washington. Sllčnoat teh resolucij pokazuje, dt so bili thodi ln spirirtni is Tokijt. Tokijo, Japonska, 12. jun. — O nameravanem atentatu na amtri ikega generalnega konzula Kem perja v Jokohami te poroča it sle deče: Dne 8. junija je japonski pristaniški delavec po imenu Ma tunotuke Jamamoto prišel ▼ pi samo konzulata. Policijska atra ža ga je ustavila in Jamamoto je dejal: "Namenjen sem proaltl konzula, naj pregovori Američa ne, da itpremene priselniikl ta hon. Če mi odreče prošnjo, ga u-bijem it izvršim pamomor." Ja mamoto je bil aretiran in pri njem to naili bodalo. Afera nI bila aporočena časopisom. Trije razgrajači, ki ao pomagali v soboto rtzblti ples v Impe rial hotelu in opsovati Američane, to dobili pet dni tapora. Boj kotniki to začeli napadati na cestah japootke lene, ki notljo obleke po ameriškem načinu. Neka' ao jih že pretepli. Mnoge Japon< ke to vtledtega oblekla japonako nošo. Molki, ki te nosijo po am* rilko aH evropeko, ie nieo bil nadlegovani. Hanihara Kato, predsednik nove jtponske vlade, je izjavil včeraj, da na programu njegove tU-ntnje politike tU na prvem me-ttu mir m prijateljski odnoiaji t vsemi narodi. i KONVENCIJA KAVKOLA KA* DIKALNO PLATFORMO. (Ntdaljsvanjt a prva tirani) vsaj razkritih in razkrinkanlh se. Niti ne Daaghertyja in njegove ohtjske svojati. Ali to šle Walehtve in Whee-lerjeve preiskave kar brez vaake-ga učinka in vtisa mimo naroda! Morebiti ao vsa dognanja precej zmedena in nejaana vsled tele kopice najrazličnejiih izpo-vedb, ali narod ae bo na volitvah ia prav dobro spominjal raznih črnih kovčegov s stotisočl v njih za kabinetne tajnika. Narod natanko ve, da je vlada gnila in ko-ruptna. Kako potem to, da je Coolldge skoro vsepovsod tmagal a pretežno veČino na primarnih volitvah f To ni bila zmaga a pretežno večino. Ljudje so glaaovall v pičlem iteviln, od vsakih petih volileev po eden. Zato pa tudi ne predsttvljt rt-publiktntka konveneija pravih republikancev. Ti to ostali doma. Naatopili bodo, ko jim bo možno glaeovatl za progrealvea. Potem bo progresivno glasovanje velikanako presenečenje t Da, večje, kakor H pa more kdo to predstavljati v duku. Kdo bi mogel pred enim letom trditi, da bo vUda nt Angleškem prešla v ro. ke delavskih zastopnikov, In kdo ai ja upal napovedati pred Žeeti-mi meeeei Poinearejev padee na Kraoeoekem? Val liberalnega pro-grešivizma gre po celem sveto, ln to ae bo tudi pokazalo V Ameriki na vollitik prihodnjo jesen meee-ea novembra. Ko je senator Borah, ki se *ni vdelelil republikanske konvencije In ae mudi v Waahingtoou, izvedel, dt so reptibllktnei nameravali poete viti njegt za podpredsedniškega kandidata, je dejal: • Jaz ne bom sprejel aomiaaelje sa podpredsedniškega kandidata " Vprašanje o evtanaziji. Chicago, Hl - Ali naj Ima zdravnik' pravico poslati neosdrae-ljivega bolnika v smrt bret bo-leč in t To tttro vprašanje, o katerem so ae moralieti In tntnstvcnikl prepirali le ttoletja ln stoletja, je prišlo na konvenciji ameriške zdravniike zveze topet v ospredje ter ittvtlo telo vročo debtto med tlovitiml idrtvnlkl, ki so te vdeleMll teje, nt kateri so rat-motrlvall med drugim tudi o zdravljenju raka. To je isto vpralanje, ki je dvignilo toliko prahu v znamenitem sporu radi Bollingerjevega deteta 1. 1917. Dr. Harry J. Heiselden ni mtral izvršiti operacija na o-troku, da bi mu rešil Življenje, ker je bil otrok jako pohabljtn. In sdravnik je bil mnenja, da bi bilo bolje, le otrok umrje. Do oživitve starega vpraianja je prišlo v raaprtvi, v kateri ja šlo aa vprašanje, ali ja evtaaaal jt umeetna v tlučaju neozdravljivega raka, ali ne. Dr. Bvan O'Nell Kane it Ktna, Pa., te je potego-vtl zt to, da je v takšnem tluča ju ttkšna tmrt umestna. "Kolikor vemo tedaj, te teh ljudi ne da otdrtviti. V breme »o samim aebi in vsakomur dragemu. Evtsnazija jt v teh tlulajih na meatu," je rekel dr. Kane. Dr. William Held It^Chiéaga se je nemudomt oglasil u besedo. " Rvtanazija pomeni 'lahko smrt',M je pottgel v besedo. "In vi se potegujete ta to, da naj v-pihne zdravnik avojtmu paeijen tu ipč življenja, pa tt nič dra-gegt. To jt umor. "V Chieagu imamo druitvo, ki te poteguje st odprtvo smrtne ktzni ta tločinoe. Nam je tedaj treba ie družbe, ki naj varje žrtve raka pred tmrtjo, Ici jo prlpo ročt dr. Ktne. "Če bi te nt j rtvntll po prlpo ročilu drja. Kana, bi al prisvojili in prilastili pravioo do uničevanja neč^ta, kar imenujeiho 'življenje*. Jutri le lthko dolenemo, da je rak oedravljiv, ali tiitlh, ki bi jih umorili, }i ob vitm svojem svojem nakopičenem znanju več ne mogli obuditi k življenju. Da, umorili. Kajti to bi ne bilo nič dragega kakor čltto ntvtdno u-bljanje." Spor bi tt bf! ntdtljevtl, da nI bilo treba Iti drju. Kanu na drago konferenco. Cel svet te je 1. 1917. tanimal ta Bollingerjevo tadevo. Ni tisoče in titoče pltem in brtojavk je bilo potltnih listom in drju. Bal-teldenu. Nekateri to odobravali zdravnikovo stalllče, drugi ga ob-to J tli. Čikaiko zdravniike druitvo jt obdolžilo drja. Haiaeldena, čel, da je šel preko območja zdravniške-ga delokroga, ter ga izključilo Iz avtje trede. Bovsr Birgsrja v kongresni zbornici. i . I (Is kongresnega atpknikt prve! aeje 69. tborovtnja poslanske | sboreioe. (Dalje.) Gospod predsedniki Ce bi bil jat politik kakor niecm, bi rekel: "dktndtl Tet pot doma politično poinsga k rasti socialistične stranka. Ti škandali sploh pomagajo ratkrivatl, ktko gnila je kapita-Uttičnt vltdt. Ntši kapitalistični vladarji so kruki) Politika jltn je business, v katerem lahko vršijo ileparstva ln podkupovanja a mil-jonl. Javni roparji trolljo pri volitvah pri obeh strankah in narekujejo, kdo naj bo Imenovan kandidatom." če bi bil navaden ameriški politik bi n ponašal v teh oljnih tkaplozljah ln ratkritjih o graftu. Demokrati to si mell rokt, ko no prvo mislili, da to pri Šktndtlih tainteresiranl samo republikanci. Kako ao od tačetka demokratje prihajali t vtllčtstnlml govori o tvoji polttnosti I Zdaj molčijo. Od ttčetka sem le smttram razkrivanje Iktndtlov ia tragedijo. Vem, da ikandal radi Teapot doma ni kaj navadnega. Prepričtn ttm, da je na etotint tetpotov 11-rom dežele, ki tudi vrt jo, a nismo ia llliali o njih Rop je «a dalu vsepovsod. Strup okuluje viak del političnega uslroja v državi in veliki privatni interesi so največ korumpirani/ Če bi mogli korupcijo litrublti t poslopjem Falla v ječo aH • kaznovanjem Dohenyja, tar aretiranjem Hlnclairja, hi to itorili. Toda oa ta način se sleparstvo ne da It-trtbltl. Preveč je ilučtjtv, da jt katnovtnje potrebno. Med vojno je bilo ukradenega stokrst toliko dentrjt, kot je vre dtn Tetpot dom. Zt)taj ni Dau gherty ali republikantkt strsnka preganjala korupcije! Zakaj niso kazali na demokratsko ttrtnko ali rajii aa Wilsonaf Pevem vam. Za to, ker je bilo preveč odličnih re-publlčanov, ki so bUi tudi do gla-vt zaposleni t javnim ropanjem. Dovtipan republikance mi je rt kel v oblačilni tobit "Prtv tako jt kot nt Ztpadu, odkodtr tfm doma, ko je lel ne kdo na lov ta mtdvedom. Lovec je pravil, kako je aledll medvedu do štirih popoldne, potem pa lel domov. Vpralan je bil, takaj nI lel dalje ta medvedom ter nato odgovorUt 'Po pravici povem, da je tied postajala prevroča." Prav tiata je z republikanci, ko zatledujojo demokrttikt vojne profitarje. Wed jim pottaja prevroča tam, kjer je tudi republičan-ska tied. Ko to demoknti začeli slediti republikanskega medveda ja bilo prav tako. V republičansko stranko nočejo preveč drezati, ker at bojijo, da bi oplaiili sebe. — Se večjega obžalovanja vredno je drago dejstvo t Amerika je edina dežela, kjer je bil tudi delavski razred dosežen t sploino korupcijo. Tudi med orgtnlzirtnimi delavei slattl po velikih meetih so podkupljivi hotel, rtdi četi r to prizideti Uroke m tat. Ktj takega ae ne godi v Evropi razun na Praneoskem. Delavski rttred nt Angleikem je polten, polteno je delivetvo Nemčije, iktndintvskih delala. Nizozemske, ftviee ln tlovtneklh drže v vključno z Rusijo. Med dr-žtvtml belopoltnikov je ntla edine, de so voditelji deltvskegt rez redt na sploino pripravljeni na podkupljenje in graffarstvo, take v New Yorku, Chietgu, Ban Fran-eiecu In po drugih velikih meetih To Je največja tragedij t. Če hočemo Imeti boljie razmere in bolj lo civilizacijo, morajo velika ma se ljudstva ostati nevarane, ker revno to Je, kjer "se nerod pomla-ja. Vsaka nova družba mora sra-sti od spodaj gori, vtklitl mora la matt Nekateri voditelji deltvskegt razreda eo ae nanšill biti kraki od podjetnikov, posebno od pogodbenikov, s katerimi so neprestan« v stikih. To nam pojasni razmere, empak oproila jih ae. Voditelji delavskege razreda t Evropi ae lakko včaelk motijo In pogosto motijo. Lahko ao fanattl-n! In eo tadl. čeeto itvrfte dela, katerih bi ae smell, toda pri vtea tem eo polteni To pravil« dobro drži za delavske voditelje sa vae drfevt, katere ee« Imenoval. Ves svet ima spoštovanj« d« mol kakor to Romsty McDonald, - Philip Hnowden, Artnr Ifender JopUn, M«. 'Ped Preea.)—-Ko son. K D. Morrel all To« ftkaw pa a je premoga ;e sopet soktevalo vsak kdor jik pozne, vieeko šiale dvoje življenj. V rev« Miz« Jop-1 voditelje delavskega razred« ime je padel kamen m dva xu SUieitki Narodu Ustaaavliaaa t. april. Hto* Podparai Jednota labore- 17. Jaalja ItOT. v «rlavl llllaoU. GLAVNI »TAN. MtV^t SO. LAWNDALK AVg., CHICAGO. iLLINOIt LITVDrOV V LONDONU; OO-VORIGE O POSOJILU. •ovjeteld podkomlaar a« zunanje aadevs koaf «rim » frMMOtktei London, 12. jun. — Maksim Litvinov je prišel v London in stopil v zvezo t mnogimi angleškimi finančniki. Govori ae, da jt dotpel i izrecnim ntmenom, izno-slo v t ti večje poeojll« t« Rusijo. Sovjetaka vlada je baje pripravljene zastaviti ta potojilo vzhodno kitajtko železnico, ki je priil« v njene roke na temelju pogodbe e Kitajtko. ČH« jt priiel Litvinov tem, jt imtl sestanek t frtncosklmi zastopniki, ki se vrtijo okoli angle-ško-ruske konference v Londona. ZADOLŽENOST AMERIŠKIH New T«rk, H. Y. (Fed. Prett.) — Zedolžbe m kmetije, domove ia trgovakt poeeetva v Združenih državah naraščaj« po eno milijardo dolarjev na lete, in eedaj añalejo le ekoro petindvajset milijard dolarjev, kakor je posneti it poročili, ki g« Je izd sla narodna zveza zealjiékik odborov. Ta ve«-ta je večja kakor tneeek vsega denarja v prometu la traved ie zlata In erebrna rezerve v blagajni Zdr«lenih drlcv. T« vsota tudi ae ukljalaje poeojll na tem-Ijilšt, m bondev, tzdinik po premogovniških lesnik, radatških, šeletaiškik. «estnik. prevoznih in industrijskik kompsmjeh. I«vri«valni odbori UPRAVNI ODSEKt■ PraAiWalk Vlaaaal Calakar, ^rU^dmlk Aadraw VMrltli, R. F «•a at, MmI««i. r«.. al. laialk M.ttka« Tarh. tajalk S.UUk.,. ,U> î1*.^ «î Vagelek. aratalk gUaUa Jala Zav< apravHaU glastta Ptllo Gadla.. D. T, •««•Iba v.rtalk. III., M.rtla A».., 41« POROTNI ODSEK. Jaka Ua«arw**«, pr.«.»4alk, 40? W. N.y St„ Sprlagflalš, III- M< ¡•Uaalbar, B*a tra. Barbartaa. ObU. Fr.J A. Vlšar, I40S S. Haailia i ^'«•e*. l».. Jaba Terjali. Baa ti, Haa«ar..arilla, Pa, Jaba Caeiab. W. Hag StH Spelagflald, lll. BOLNIŠKI ODSEK i OSREDNJI ORROŽJEi BU. Navab. PraJ..J«ik, ttlT St la. Lawadal. Av, fbUsaa. III. s VZHODNO OKBOfJb Jajab A.brašM, Baa lit. Maaa, R.a, Pa. n,.hUA r* SfaielJ, l«ill P*ee*r Ava.. CUval.aJ, O. ZAPAONO OBROBJE i Aataa lalar, Baa 104 c.r..., K.a*., aa Jataaa*a¿ Mae Mara, Bas lt*v Babi, MHsa., aa .aaaraaM*š. Mik. tagal, S4SS 8. Wla.ba.tar Si., Marra,, Utab. Nadaorni odbor: s W. Htb SI., Cblaaga, III., Praak V*I ÍSJí?P O., WUIiaai llttar, 1404 St. Clale ai., Clavalaa«, Obla. Združitveni odbor: Pradaadolki Praab Alai, SIM f a. Crawfar« Ava., CbUaga, III JaAba Ov^ StlI W. tttb tU Cblaaga. III. Jas. tkak, «404 Ortaa C»., ČlaaalaaJ, Obia. ^WVNIIDRAVIÜIC, Dr. F J. Kara, «SIS St Clalr Ava,, ClavaUa«. O. .. ^^¿uf**^ ■ f ^ v glavnem arada, hWkUM! ^ c^jfc «tar-' .-„r? JsaiffissariLS! 5í^v¡;¡. ^ y*y •^••••j P^«J*J* •• M.I.. Jab. Uadae* waa«, ««7 W. Hay •«., Bprlagflalt, |||, Vsi «apial la «ragi aasaaalla, agkul, aar^alaa la splak vaa baa se motili, todt kir je gltvno, bili so vedno abeolutno pošteni. To velja u vso Evropo, samo ne za Krtneljo, od koder čitimo poro. čili o nepoštenostih deltvskih voditeljev, — Ko te je rtzkrival škandal o Teapot domu, kaj ite pt iliitll nt splošno govoriti po cestth in jtv-nih prostorih? Ljudje so li govorili t "Vsi to titovlt Ksko so se bratiU pri delitvi I Zakaj tudi nef Če bi bil jas tam, bi dslal ravno-tako." (Dalje prihodnjič.) iBNITVIMA PONUDBA, želim il poiskati Slovenko ali Hrvatico od 30 do 40 let itirostl v t vrbo lenitve. Jez tem postavno ločen od moje bivše Žene. Imam dve hiše in tri lote v tem meitu, ter lepo pohištvo in v St. Loulau, 111., dve loti. Želi ae, da bi imela nekaj denarja. Če katera reeno misli nt lenltev, naj se javi na spodnji naslov, vse drugo aa posneje dogovorimo. Jat sem itir 40 lit. Frink Trlintr, P. O. — Bot 425, Frankfort Heights, 111. (Adv.) DA SICUHAS DOBRO PIVO. PISI PO NASE , PRODUKTE. Imsme v salegt sled. hmelj, eladkev in vse 4ruga patre Mlina. Paskuslt« In se prepričaj«, dt ie dama pri nas, kuhani vtdne le nejboljll ia nsjes-nsJiL Oroeerljem, sladlllarjsm In v pre-dsjslne leletalat lame primeren po- puat pri večjih naročilih. Pišite pe Informacije M t PRANK OGLAR. «401 Saperlar Avaaaa, Clavalaal, O« POTNIKI v atari hv|| la EMICRANTJE It starega kreje potajte preko Emil Kiss Bmkirm 133—2d Av., N«w York Denarne poštljstvs — Dolarjih—Dinarjih, R vandal edšslek. Javni aetarski «rat. PIŠI« aa Infermeelje. KNJIGE Književne Matice 8.N.P.J. Književna msties Slovsnaks nsrodns pod-rne jednots je izdsls in ims v zalogi iledsés DVA RUDARJA URITA e: Peter Malavontura. Spisal Zvonko A. Novak. Izvirna poveat iz življenja amerilkih fran-tilkanov. Z Izvirnimi elikami, katere je izdelal Stanko Zele. Fina trda vezba. Cena e poštnino vred fl.60. Sloveiuko-eiislelka slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trda vezba. Cena $2.00 g poštnino vred. Jimmie Hiša In«. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameri-Aki'Ka proletarijata za ¿aaa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 a poštnino vred. Zajedale!. Spisal Ivan Molsk. Povest iz doslej skritega koss življenja slovenskih delsv. cev v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 s po-štnino vred. Zakon biof«n*sij«. , Spisal Howard J. ao m* a|>iuaiu laari/j j/unarija pii fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dva knjiti, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vse štiri knjige za šest dolarjev. Vredne so! Nsročbe, s katerimi je poelati denar, sprejema Književna Matica MS7-M S*. Ara. CkkIIL PROSVETA £ ud yard Kipling: Oni Drugi. The Other Man.) I« knjiye: Plain Tales from the . Hills, When the Earth was hiek and the bkiea were gre/, t And the *oods vere rotted with t rain The Dead Man rode through the autumn day To visit hia lore again. (Ko je bila zemlja bolna in nebo • aivo In gozdovi ao bili pregniti od deija, Je Mrtvi Mož jahal skozi jesen ski dan, iJn obišče mojo ljubezen le en-' krat.) Htara balada. Ze dolgo prej, v aedemdeaetih letih, predno so sezidali kako jar-no poslopje v Himli, ao starši o-močili Miss Qaurey a polkovnikom Schreiderlingom. On ni mogel biti doati nad petintrideaet let starejši od nje; in ker je dobival dveato rupij plača na ms-see ter je imel še svoj densr, je dobro stal. Bil je iz dobre družine in je v mrzlem vremenu trpel na pljučnih težavah. V vročem ▼ramenu pa je visel na robu vro-činske kapi; toda ga ni nikoli zadela. Kaziimcjtc me, da ne grajam ftchreiderlinga. Ril je dober mož po svoji uvidevnosti, in dobra volja mu je samo prešla, kadar je bil betežen. To pa je bil kakih sedemnajst dni vsak meaee. V denarnih zadevah je bil napram zvoji ženi sWaj darežljiv, kar i prepustil eamo sebi iu se j« jm>- PETEK, IS. JUNIJA, lfJ je zanj jako doati rečeno. Vendar Mrs. ttchreidcrling ni bila srečna. Omožili so jo, ko je bila toetran dvajsetih In je bila dala svoje u-bogo srčeee drugemu moža. Njegovo ime sem pozabil, imenovati pa ga hočem Oni Drugi. On ni i-mel ne denarja ne izgledov. Bil ni niti čeden, in mislim, da je bil pri komiaarijatu ali pri tranapor-tu. Toda kljub temu ga je ljubila zelo; in med njima je bila neke vrste zaroka; kar se prikaže Schreiderling in pove Mrs. Gau-reyevi, da želi oceniti njeno hčer. Nato je bila ona zaroka razdrta — izprana s solzami Mrs. Qaurey-eve, kajti ta gospa je vladala avo-jo hišo jokaje nad nepokomoatjo njeni autoriteti in nad pomanjkanjem apoštovanja njene ataro-ati. Hči se ni vrgls po msteri. 0-na ni plakala nikoli. Niti pri po roki. Oni Drugi je prenašal avojo u-sodo mirno in je bil premeščen v tako slabo postajo, kakor jo je bilo mogoče najti. Morda ga je pod neb je tolažilo. Bolehal je na mrzlici in to ga je nemara odvračalo od druge bolesti. Bifje tudi bolan na aren. Na dva načina. 35-na srčnih zaklopnic je bila pokvarjena, kar je mrzlica ie po-alabžala. To ae je pokazalo pozne-je. . Na to je minilo dosti meeeccv in Mre. Schreiderlingova je zače-la bolehati. Ona ni usihal* kafcor ljudje v povestnih knjigah, toda zdelo se je, kakor da se je'prime vaaka bolezen, ki je prilla blizu postaje, od navadne mrzlice dalje. V najboljših časih ni fijla nikoli več nego čedna; bolezen pa jo je napravila grdo. Schreiderling je rekel tako. On se je ponašal s tem. da govori, kar misli. vrnil k razvadam svojega sam-atva. Imela je navado, da je jahala po promenadi v 8imli gori in doli, s sivim klobukom akoraj na tilniku in a sramotno slabim sedlom pod sabo. 8chraiderlingo va darežljivoat ae jo ustavila pri konju, Rekel je, da je vsako sedlo dooro za tako Mbrhko" žen-ako, kajcor je Mra. Schreiderlin gova. Nikoli je niao poproaili za plee, kajti je aiabo plesala; in bila je tako pusta in nezanimiva, da jo je le redko kdo obiakal. Schreiderling jo rekel, Pozen obisk me je zadrževal v Dovell-hotclu do- mraka. Mre. Schreiderlingova je vae popoldne nemirno hodila po promenadi go- ri po vozni cesti, me je arečsla neka tonga, in moj poni naveličan dolgega stanja, je prešel v akok. Prav ob cestf, doli pri tonga-ura-du, je M rs. Schreiderlingova, premočena od glave do nog, da je ka-palo od nje, čakala na tongo. Krenil aem v klance, ker me tonga ni brigala; in prav tedaj je začela Ko jè nehavala biti Čedna jo je ona kričati. Obrnil sem se tskoj Krizev pot Petra Kupljenika. Zgodovinska povest. Spisal Pas talkin. (Dalje.) . "Tu imate zopet prav. A zdaj moram dA-mov. Cstts me nsjbrž Že pričakuje. Če se vse gladko»izteče, bo imel on velik* zasluge za stvar. To vam je glavica, ta Cattal" "Takega župnika fiempeterci le niao Imeli." "Pa ga menda tudi ne bodo. Včeraj, ko ste pridirjsli iz Tolmina naravnost k meni, ste ga videli odhajati. Prinesel mi je — vi ao boste amejali — natančno izdelan načrt, kakor bi bila etvas že gotova. Samo meje po Furlaniji ni imel le po riekaterih mestih nstančnp označene. Celo Ikofijsko palačo, mi je kazal, kje bo atala," "Kjef Skof je vita! Iz ua»lanjača, povedel Nepo-koja k oknu in kazal na zahod. "Kaj pri Kcku? Ta je lepa! Odkoder je rogovilel Trubar aejal seme nevere." "Da, tam. Sprva aem se tudi jaz čutil. A čc vas veaeli, potrudite sc z mano, in ko vam vse natanko obrazloži, bosto videli, da mu pritrdite, kakor sem mu jaz." In sta Ha. Čez malo je potrkal pri župniku Gompa. "Gospoda ni doma," jc zaškrtala starikava alulabnica Neža, ne da bi odzdravila na prille-čev ponižni 'Hvaljen bodi Jezua Kristus,' vilL togotna, da ji je celo par koamičev aline zletelo * skozi tiste luknje, kjer so stali nekoč lepi beli zobje, Gompi v obraz. Jezilo jo je, da jo ta člo-vek nadleguje bal sedaj, ko je nevarnoat, da se ji rumenotolati piičaneo prismodi, največja in ga treba, delikatnela, v tem kritičnem pololaju ve-dno in vedno vrteti, da se obleče čeziniez z lepo, dišečerumeno skorjico, ki pravi sama: jej me! "Ne zamerite, rad bi vedel . . ." "Počakajte, br£ bom nazaj P In vkljub starim nogam je odprhnila v kuhinjo brhko kakor zrna Andrej je čakal in zdelo se mu je nekam dolgo. Ali si misli balmica iz njega norčevati! ■Aha, saj gre T "Ne zamerite, rad bi vedel, ali se gospod kmalu vrnejo." "Nič niso rekli." "Ali bi jih ne smel počskstit" "Če hočete, zunaj, gospod so rekli, ds ne arnem v njih odsotnosti ntkogsr sprejemati." In Je zaloputnila vrata Gompa se je naslonil na zid in ae oairal gorindol po uliei. IV < I Htarikave bile in hiiu», ao tefale zaspano v vrvel pod seboj, drage, novejfe in čednejie, so gledale bolj svedavo in svečano na dolgo vrsto Brik, Kol kank. Atanderk in drugih okoličank, ki ao stale kraj ozke ulice as svojimi koli in plete-nicatai. polnimi aadja in «lenjave, ki so baranta-le sanjo, jo ponujale, kriAale, M smejale, in ae kregale. Na drugi strani, njim ravno nasproti, ata kakor dva ulonjaka najhujie aorte motrila aa mili je no a raznimi odvrški in otrebki poatljaao ee»to dva siva, čruokrila dolgouhea. Lah. ki se je gugal zraven njiju na enonoinem stolčkn. se Je sklanjal k tlom ia mešal p« riaokem kupu dinj in melon, jih samotaveetno nareaavsi vrdoll od rep« do tadnjega oatanka spMelega cvetu In hvalil njih neprekoeljivo dobroto. Gompa je gledal livo-rdečo kose. ki jih Je Lah vihtel v «reko In ponu-jalt t'a eoldo. on soldo! Kaj ko bi kupil t Nikoli ni le imel takega blaga aa jezika. Pristopil Je in oe nato neeloail a kooom zopet na zid. Komaj sa-eadi močno sobe v asebko d ajo, da ao mu je obilni sok poeodil po bradi na pral, kar sačaje aa eekej rezek glas. ' * Kaj pa ti tukaj!' «j .. Bil je Nepokoj, atrog in resen, da se je Gompa zdrznil in mu je pol dojeden koa din je padel v prsh na ceato. 'Ali ti nlaem rekel tisti dan, da se moral takoj vrniti na dom! Čemu sc potepal todt' "Ees ate rekli, goapod varhdijakon, a nakon-ci sem vaa vendar preproiil, da smem oatati do* danea in priti po odgovor na pismo, ki sem vam ga takrat isročil." 'Nič ni re«. Moj odgovor je že v Ljubljani. Ti pa glej, da ao Čim prej poberea iz Gorief. Sli-lim, da sc pečaš s tistim Kodričem doli v ¿ifen-bergu, ki mu je satan pamet zmešal, la tudí aam sem vaju že videl na ulici stikati glavi akupaj' kakor dva potuhnjenca.' 'Kaj potuhnjcnca, kaj glavi skupaj! Nič po* tuhnjenca, nič glavi akupaj. Na trgu atc naju vi-deli, vole mi je prodajal." 'Ti pa njemu tiste bukve, ki jih jc hudič navdihnil. Ne bol.' • "Kaj ne bom, kakšne bukve!" . 'Poznamo Kranjce zadoati, nevero noaijo čez mejo in Ičuvarijo.' Poatala ata tako glasna, da so se ljudje za-čeli ozirati, zlasti na Gompo, ki je bil vea rdeč v obraz, ušesa so mu žarela kakor dva zublja in nosnice so mu razburjeno piale. V župnikovi ao*bi, sredi te tihe in goapoake alovesnoati, bi ostal plah in boječ, toda tukaj sredi krika in hrupa se je čutil bolj prostega in ni maral shraniti vaako kar tako, zlasti ne od človeka, ki danes prereČe, kar je včeraj rekel, 'Vam Že jaz pokažem, psom!* in župnik je izginil v svojo vežo. Gompa je nekaj zarobantll in ae napotil v grad. Tam so mu hitro odprli. Ker je bil izročil Attemsu tiato piamo, je bil U vea drugačen in mu je dovolil govoriti a Petrom, kadarkoli je ho-tel. Tudi danea ga je aprejel zadoati prijazno: 'Odgovor vam prineaem takoj, ali župnikove-ga že imate!' "Ne, in ga tudi ne dobim." 'Kako da ne!' \ "Pravi, da njegov odgovor je že v Ljubljani." 'Toda ali vam ni rekel priti danea ponjt* "Saj aem žel, pa me je nagnal kakor pea." 'Kaj pravite!' ... "In mi je zagrozil, da me spodi iz Gorice." 'Ne bojte ae, Gompa.' "Saj ae ne, č« vi pravite." Namestnik je poalal Gompo k Petru. 'Ali ai kaj izvedel, Andrej!' "Ne dosti." 'Pripoveduj.' "Kakor aem vam la sadajič povedal, j« bil Nepokoj dva dni v Tolminu. O ekakačik tudi le veste!" "De jih je polovil!" • "Vae, vse mi Je znano. Govori, Aadraji sli je one!" "Kaj ona!" "Ali je ona tieta. all Je Štefanija!' "Ne reztimem vaa." 'A jaz tebe dobro razumem ia vidim, kako tš^el ovinkov, fakaj. govoril bom jasno: ali je Htefauija tiata ne« reče lea. ki aa jI j« prikazoval nadangel Gabrijel, ki jo ja tolpa poalnlala po no. či, skrivala bolastem, ki jo Jo ta tolovaj v črni suknji dal rkieniti in odvoati v Ljubljano! All je ona, ali je Aiefsnlja, moja Štefanija! Razumel sedaj! Reei, da! Kaj sijalt" Gompino lice %e je razlezlo v dobrodušen «meh "Go«pot) fajmolter, kdo al je to izmialilf "Nlhfr On sam mi je povedal. In «a jo red ao lagal, takrat ai. njegov aatanakt smeh mi Je bil sanetljn potok." (Daljo U> videl pod svetilko tonga-uradj M ta. SehreiderlingOVd^kl je kleča b na mokri • cesti' ob mdnjem sedežu pravkar došli- teage in neusmiljeno vpila. Potem Ji\ padla z obrazom v blato, ko *em prišel. Na zadnjem sedežu je leseno iu trdo, držeče ae z - cuo roko za strelno podporo, sedel Pni Drugi — mrtev, ig moča mu jc curila od klobuka in brkov. Šestdeset milj premetavanja po klancu navzgor je bilo preveč za njegovo za klop nieo, mislim. Voznik je rekel: "Ta sahib je umrl dve poataji od Solona aem. Zato sem ga privezal z vrvico, da ne bi padel ven na poti, in tako je priiel v Simlo. Ali mi bo dal sahib bakšifit Ta," je pokazal na Onega Drugega, "bi mi dal rupijo." Oni. Drugi je aedel z nasmeškom na obraza, kakor bi bil veael šale avojega prihoda, in Mra. Schreiderlingova, v blatu, je začela ihteti. Razun naa štirih ni bilo nikogar v uradu in deževalo je ailno. Prvo je bilo, da ae apravi Mrs. Schreiderlingova^ domov, drugo pa, da se prepreči zvezo njenega imena a to zadevo. Voz nik tonga je dobil pet rupij, da poišče bazarsko rickshaw (rikaa za Mrs. Schreiderlingovo. Za tem naj. pove tonga-babuju o Onem Drugem, in babu naj potem ukre ne, kar se mu zdi najboljše. Mra. Schreiderlingovo aem epra vil 3 dežja pod atreho in tri četrti u re ¡sva «'tikala na rickshaw. Oni Drugi je ostal natanko tako, ka kor se je bil pripeljal. Mrs. Scbrei derlingova bi storila vse, samo plakala ne, kar bi ji morda pomagalo. Poskusila je kričati brž ko jc prišla zopet k zavesti, in nato je začela moliti z*, duio. Čakal sem na to, da bi jo slišal, jtdaj bo to storila, a ni. Potem sem po skusil njeno obleko nekoliko oči atiti od blata. Nazadnjo je prišel rickshaw in spravil aem jo sabo - proč — deloma a silo. pBilo je grozno opravilo od za Četka do konca; najbolj pa ta krat, ko ae je morala rickahaw preriniti med ateno in med tongo, in je ona videla pri luči avetilke tiato suho, rumeno roko, ki se je oprijemala atrelne opore. Prilla je domov, ravno ko so vsi ili na ples v pod kraljevo vilo — "Peterhoff" takrat — in zdravnik je konstatiral, da padla a konja, in me jako pohvalil radi točnosti, a katero aem poskrbel za zdravniško pomoč. Ona ni umrla — možje Schreiderlin-govega kova poroče žene, ki nc umrjo lahko. One žive in postajajo grde. O avojem edinem arečanju z O-nim Drugim, odkar ho je možila, ni nikoli govorila; in ko ata ji |prehlad Lj kUvlj, ki ai gu j-, m pokala tisti večer, dovolila, da je šla ia hilc. ni nikoli n!ti z besedo niti z znamenjem 11 ".mignila da me je srečala pri tonga-ura^lu, Nemara ni uiti vedel« za to. Imel« je navado, da jc jahala v dir gori in doli po promenadi na t^tem aramotno slabem aedlu in je bila videti, kakor da pričakuje, da bo zdaj zdaj erečala koga, ki bo prilel okoli vogla. Dve leti potem, ae je vrnila domov in je umrla, mialim, v Bouramouthu. , Schreiderling, kadar je posta jal okajen v menaži, je po navadi govoril o "avoji ubogi, dragi leni". On je zmerom doati dal na to, da govori, kar miali, je rekel Schreiderling! Prevel —1 —č. Naznanilo. VICTOR TOVARNA NAM JE IZ-DELALA ZA MESEC JUNIJ 14 KRASNIH NOVIH VICTOR PLOIC. Odpoiljama jik prvi ¿mm km ¿»Um« Val« naračUa. VSE PO 75c. Zakaj sraaritljajat. relka. Ga*. to m pika«. Vato J« v tuja kraj«, Polka. Oo4- to m pikal*. i Nato la Paral. Za amak, iprra- IJa • harmonika. D«MjjMjw*«a aa toku, Oataatki VaUaS. Harmonika Sala. Na abak akatt. Harmonika Kola. Nato Palka. fina «a4ka aa Hkala. Cvat|a H r»tHlaai. VaUar, Plaa vodka. t . • VaaaN Sntat. Palka. Vlallaa. CTa- rlaat. kaimonika. Palka Mi milu. V Uhaa, C lan not. Harmonika. SaaSa, tod, Kvirtti ValSak, B> artot rraae tt4zs maa ttjs4 TTI naie n essaies nove PLoaec za junij. O. to k karano IMaaor Baa. V (nor Orkoator. Ptakar-LlaS. Wtar Ork aa tar. Aaf Wlatoraak*a. Molki k rartat, p«U*. Zataaaaa«. Molki krartat. potjo. ( Raka Palka. aa »loa, N omiki Or-TSI4S I koator. Lack Po&a ■ amto—. aa »laa. Msseaa SlsStfctoe*, rasas f Oar lito Laot Walaor, Nomlka ranal ato i Slin iS i Walaor. *o4ka a Ir«. I M karmaalka I Vtoto» to Watoa, e^to.aa-ato4 «to Slatol «m Pna«. Za poétnine prffloftiu Sle. cenike ija. IVAN PAJK, Viator Daalae S4 Mab SLt Cm-sazk, Pa. CENA ♦•d* Pisa* la $1 Poljub. Velikega francoskega pisatelja Emila Zola je obiakal nekoč neki Anglež a svojo hčerko, katero mu je predstavil na sledeči način i Čast mi je »poznati Vaa. To je moja hči Ana, poljubite jo 1 Njo ao poljubili že Tolstoj, Car-ducci, Gorki, De Amiens, Carmen Sjrlva in Mantegazza. Ana, daj, da Te poljubi veliki Zola. Pisatelj je iznenaden poljubil na Čelo lepo deklieo, katero jc čudni oče napravil za album, kamor ao pisatelji z ustnicami vpiaovali svoje poljube. Anglež pa si je flegma-tično zabeležil dogodek v -avoj dnevnik. —Trasibulos jc zaljubljen javno poljubil hčerko tirana Pisiatrata. Valed tega je zahteva-la njegova žena, da ga mora kru-tp kaznovati za predrznost. Piai-slrat pa ji je rekel: Če zahteval tako kruto kazen boš zahtevala šele za one, ki nas sovražijo. Tra-sibulos bo poročil najino hčerko in zadeva bo a tem rešena. — Neki Duce d i Mantova je nekoč na balkonu poljubil svojo ženo rav-no, ko je lel spodaj po ceati neki menih, in je zaklical temu: Na vale zdravje, očel Menih pa mu je odgovoril: "Viaokoat, posodite mi kozarec, pa Vam vrnem zdra-vicol" Društvo Gorenjec je pri] 31. maja veselico. imfl0 ^ upanje, da se bo veselica kakor so se druge, toda nam ni bila mila. česar je pj kriva predrznost lastnika rav niti povrniti vstopnino v** atim, kateri se čutijo oikmfa zelo obžaluje vse rojake, ki so» obiskali ter so bili razočarani.i ne bi "bilo tiste smole, bi bilo j volj zabave in mokrote. K bomo pa sedaj nadomeitili. U bože pa nismo bili tako ¿rečni, i bi se vse po redu izteklo. Tik lastnikov, ki dajo dvorane njf ati, se moramo izogibati. Tolika pojasnilo, ker je bila dobri k| za naa in za druge prireditve. -Najuljudnejše vabimo rojake i rojakinje, da nas posetijo v oki nem številu. Vsi, ki so bili f zadnji veselici, so vstopnine pr stl, oni, ki jih še nimajo, Ubk isto dobe pri članih v predpi daji po 35c, pri vratih pi $ Skrbeli bomo, da bo dovolj j bave za vae. Torej na svide dne 21. junija v Prudential di rani I Z bratskim pozdravom članom, kakor tudi vsem rojik« v Cbicagu in okolici! Drultvo Gorenjec It. 104, & P. Z. MM»IWI>M>ll«MSeiM»MNMMW»MtlMMHIIN VABILO NA VESELICO katero priredi DRUŠTVO "CORENJC" iT. 104, S. S. P. Z. ▼ aoboto dno 21. junija 1924 v Prudential dvorani na 758 W. North Ave^ » vogal Halated ulice, v Chicago, Ml. Vatapaifca v pr*dpe*dejl Je Sla, pri vršilk pa SOc m atfto. Prliatok vaaalica teiaa ah S ari • aalar. Igrala bo Izvrstna godbe in odbor bo skrbel za dobro ia toto postrežbo nem. Torej rojski in rojakinje posetite nas v obilne« Številu nS omenjeni večer dne 21. junija. Na avidenje vabi ODBOR! (Opomka: Ta raaaliea »a rrll namaata aaa « to ti. maj*. CltaJU paja»aik mad dopiai.) ALI STE KDAJ PtEBKüMLJ Severa's Esko MAZILO ZOPER 8RBEÚC0? H*H - V LEKARNAH V8KPOVSOIX W. P. SEVERA Ca CEDAK RAPID«, IOWA DENARNA NAKAZILA V DOLARJIH UUr t«di Diaarjik ia Urab lavrlaJaMa krm. In «aaa.ljl^ Za isplačila DOLARJEV V ITALUI, AVSTRIJI in KKMCW računamo naslednjo pristojbino, ki vključuje vse z nakaiilom e» tane stroike: Za snaske od $1 do 926 po 75 centov, ra snaake nad $26 po l% all I cente od vsakega dolarja. Za izplačila DOLARJEV v JUGOSLAVIJI računamo: sa sneaka od 96 do $26 po $1.00, ' sa aneak« nad 926 po 4% od sneaka, ki naj se isplala. DOLARJE doeUvtmo naalorijencu na t«dnji polti. DINARJE in LIRE računamo po najnižji dnevni ceni in čimo v vsakem alučaju sa brso in solidno poetreibo. katera Je n*« prijateljem dobro znana. Onim pa. M doa^daj niso imeli fa P™'" prepričati se o tem, »vetujemo obrniti ae v zadevi vseh DENARY'» NAKAZIL na FRANK SAKSER STATE BANK ^ v 82 Cortlandt Street, New York, N. T. CLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE RANK! SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO. Na 2. julija odpotuje It New Torka večje Merilo SMgJJJ v domovino la atotr ea spIMno priljubljenem peraiku ake linije" Paris. Za te potnike bodo na paniikapreek^U^ potebne ugodnosti. In ob tej priliki bo potoval v domovino uradnik sale Ivrdke, ki bo ra^afeMe W potnikom ae T** etlrib, ter Ael a njimi prav do ljubljene. Vsi rojak», ki so njeal v stari kraj v prihodnjih mesecih, ao »abljenlids se pr»« U)o tej skupini. Za vsa totedevne poJ>«>«> " <*>rniu n$ ZAKRAJ&EK * ČESARK. 70 Ninth Avenue, New York, N. Y. ¡JoMtmtk: Ittotako se obrnite ne da ale aemenjenl dobiti kaU rékn e steč^ nue. i" 'JI fcY díeeri®