r/:m HRSSap m mirni Virgil Armstrong NOVA OPEL VECTRA UMETNOST V GIBANJU avtotehna VOS d.0.0. Mahkovic, SAVA pri LITIJI, Spodnji Log 27, tel./fax: 061/874-112 NOVA OPEL VECTRA OPELO INTEGRAL Zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 Xy!wXw:v:v .rr.SSJ_____ ; Ss POTdtUiNJA ■ IZLETI LENTI 9.12.1995 1.650,00 SIT LENTI 16.12.1995 1.650,00 SIT LENTI 23.12.1995 1.650,00 SIT PLIBERK 29.12.1995 1.200,00 SIT LENTI 30.12.1995 1.650,00 SIT ivyoa IKON MADEN na ounaju lb.12.95 cena 120 OEM Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. AVTO TAXI STORITVE Pokličite TAXI po telefonu 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Zapišite si in ne pozabite: 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Kaj več vam o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo, če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 0601 64 420. - DOM OPREMA U LtaIcev 1 8 a ZAGORJE teL: 060 1/6 5-226 L DELOVNI ČAS: lOLUli In 15M9k soboiA 9H 5li In 14H 7k pONEdtljEk ZAPRTO NUDIMO VAM SOBNO IN STAVBNO POHIŠTVO - KUHINJSKI STOLI 4.680 sir - SPALNICE 97.200 sir - SEDEŽNE GARN11URE 25.OOO sii - VZMETNICA 1 90/180 I 7.450 sir ' VZMETNICA 1 90/90 8.590 sil KUHINJE popuST ZA qoroviNO M- UGODNE CENE STROPNIH IN STENSKIH OBLOG PRODAJA NA KREDIT DO 48 MESECEV • UVODNIK • 1. december je dan boja proti aidsu. I)a smo o tej bolezni dovolj seznanjeni in osveščeni, se lahko prepričamo samo na en način - da se z njim ne okužimo. Pravijo, da se boj proti tej smrtonosni bolezni šele začenja. Prispevajmo svoj del in si nataknimo kondome. In medtem, ko se začenjamo zavedati nevarnosti aidsa, padajo tudi drugi tabuji. Eden izmed njih je prav gotovo tudi vprašanje, ali obstajajo nezemeljske civilizacije. Menda nam vlade posameznih držav obstoj NLPjev skrivajo. O tem in o drugih skrivnostih je za Zasavca spregovoril človek, ki ve o teh stvareh marsikaj. Veliko se vsak teden dogaja v tem našem Zasavju. Včasih kar preveč. Dogodki - nekateri zelo pomembni, nekateri malo manj, se vrstijo kot po tekočem traku. Tudi vlomov ne manjka. Tokrat so nepridipravi vlomili kar v h rast n iško občinsko stavbo. Kaj so iskali, bodo ugotovili kriminalisti. Mi pa ugotavljamo, da je nasilje nad ženskami prisotno tudi v Zasavju. Vsem, ki se jim še vedno iz takšnih ali drugačnih razlogov toži po nekdanji državi, pa voščimo vesele praznike. 29. november je bil včasih dan republike. No ja, nič nimam proti, da smo v samostojni Sloveniji na ta dan pozabili. Mogoče pa bi bilo vseeno dobro, če bi obdržali vsaj dela prost dan. Dokler delo sploh je. V ogledalu: Albina Zajc Rudarji v predčasen pokoj Iz gostilne v prepad Kšefti Dan boja proti aidsu Biti ženska - ponos ali breme Pogovor: Virgil Armstrong Steklina nas ogroža 0 filmu tako in drugače Vlomili v hrastniško občino neosvinčena PflFlprfl Svetovljanka Mira iz Trbovelj fc:&x-xx-:c£. kdo se boji petard kakšna bo zagorska telovadnica imajo zasavski delavci čas zase KOLEDAR DOGAJANJ 21. novembru - Izlačani si bodo poslej knjige lahko izposojali, čeprav le enkrat tedensko, v svoji lastni knjižnici. Štiri leta je minilo, odkar so knjižnico zaprli, zdaj bo nova, v Domu društvenih dejavnosti, še toliko bolj privlačna. Premore nekaj več kot 2.000 knjig. 22. novembru - Na policijski postaji Litija povedo, da so zaslužni za sorazmeren "mir": nič nadpovprečno slovenskega se ne dogaja. Niti na področju kriminalitete, niti na področju javnega reda in miru, niti na področju cestnoprometne varnosti. 23. novembru - Zasavsko magistralko, na kateri je dosti prometnih nesreč (vsaj na odseku Zagorje - Litija, kjer ga povzroči padajoče kamenje), zdaj urejajo. Zamenjali bodo nekaj varnostnih mrež, kar je bolje kot nič, promet pa zato ponekod teče ovirano. 24. novembru - Osrednjo litijsko prireditev ob 850 - letnici prve omembe, Lilijani priredijo ob izidu knjige M. Brileja: Spomin na Litijo. Nenavadna knjiga, zanimiva zaradi ohranjenih razglednic mesta Litije in okoliških krajev, privlačna tako za stare kot za mlade, za Lilijane in ne-Litijane. Primeren pripomoček za obujanje spominov ali za spoznavanje, česar še ne vemo. Petek, 47. - tega tedna v letu, praznično preživljajo tudi trboveljski Slavčki, ki s celovečernim koncertom proslavijo 45 let obstoja in delovanja. 25. novembru -1. sejem rabljene smučarske opreme poteka v domu Svobode. Tisti, ki se za smučarijo v tej sezoni še niso dokončno odločili, upajo, da sejem ni bil prvi, edini in zadnji to zimo. 26. novembru - Začne se zimsko pomanjkanje vode. V Trbovljah v nekaterih naseljih razglasijo omejitve porabe in zapiranje vodovodnih pip- 27. novembru - Slišimo, daj e veterinarska inšpekcija izdala odločbo, s katero vse zasavsko območje razglaša za okuženo s steklino z vsemi ukrepi, ki temu pritičejo. Mateja Grošelj VJM3J0OV ALBINA ZAJC "Žalost, tuga - je strupena kuga," pravi slovenski pregovor. Pa ne zato, ker je ničkoliko situacij, v katerih se človek lahko prepusti slabi volji, temveč, ker le malokdo ve, kako nemil prehod čaka človeka ob vstopu v tako imenovano "penzijo". Albina Zajc, po rodu sicer iz Kandrš, a že 35 let poročena v Trbovljah, jez dobršno mero optimizma premagala življenjsko prelomnico: "V pet si v vsakdanjo naglico: služba - dom, da niti ne pomisliš na konjičke, saj že za sprotne obveznosti ' Zmanjka časa," je povedala. Do upokojitve je delala kot potniški blagajnik na železniški postaji v Trbovljah. "V dnižini smo vsi železničarji, le pes ne," se pošali, saj sta z možem za tovrstno delo navdušila še oba sinova. Delo je ni nikoli utesnjevalo, všeč ji je bilo okolje, vključenost med ljudi, s katerimi so se dobro razumeli. Z železnico je prebrodila različne čase, še od takrat, ko je delavnik trajal 16 in ne 8 ur, kot danes. Ker je človek, ki si ne dovoli stopicanja na mestu, se je po upokojitvi dobro znašla. Svakinja jo je povabila v trboveljsko Hortikulturno društvo, kjer prirejajo različne izlete in predavanja o vrtnarjenju, menda je pa že marsikdo pohvalil njen vrt, kiji sedaj vzame kar precej časa. Letos jije bila po cvetju in dišanju najbolj pri srcu angelska tromba. Ne pozabi omeniti, daje negovanje rož zahtevno delo. Ampak to, da seje potrebno z njimi pogovarjati, pa zanika, češ če posadiš, moraš rožo pač negovati, da uspeva. Dela tudi podtaknice, grmičevja, ima več vrst dreves življenja... Posebej aktivnaje tudi v KS Franc Fakin, kjer je sodelovala in bila pobudnik pri izpeljavi cestnih del. Saj, čeje človek družaben in prijazen, res ni ovir! Z možem ob upokojitvi nimata več problemov, kako bosta u sklaj evala čas, zato si privoščita in večkrat odideta v hribe. Vsaj te, okoliške, sta že vse prehodila. Prej sta na zdrav način življenja kar pozabila. V veliko veselje sta jima tudi vnučka Sandra in Jan. "Z vnučki imaš še večje veselje,” pravi Albina Zajc, "bolj se bojiš zanje." Marsikateri večerpreživi ob knjigi, nazadnje jeodložilaJakundo. Če so knjige romantične, ji ni žal časa zanje. Morda zato, ker je tudi sama bolj potrpežljiv, romantičen človek. Vodnarka po horoskopu. "To je dober znak," se spet nasmehne, "tudi s tem se mora človek sprijazniti,-ga vzeti v sorodstvo." Tako kot jemlje k sebi vse gobeline, ki jo nagovarjajo z delom njenih rok, od Cvetja, Akta, najzahtevnejša seji zdi Zadnja večerja, v delu jih ima še nekaj. Nemara od vsega, kar počne, le gobelini na enem mestu zberejo vse niti v cel mozaik, vse ostalo so le drobci, kjer pripomore, da se celota nekako obdrži; kar pa v teh časih sploh ni tako malo. Petra Radovič ■ Če zahajate v okrepčevalnico Luna, po domače k Čobiju, na zagorski tržnici, pozori B Menda bodo te dni objekt porušili. Toliko v vednost, da vas ne bodo presenetili ■ ravno pri igri pikada. foto: Tomo Brezovar Več za zdravstveno zavarovanje Ambulanti v Gabrovki in na Dolah Zdravstveni postaji sta po enoletnem premoru ponovno odprli vrata 22. septembra letos. Delujeta enkrat tedensko, ob torkih oziroma petkih, vendar je obisk pacientov majhen. Tako se lahko pojavijo enaki razlogi kot ob zaprtju, ko sta ambulanti prenehali delovati zaradi neekonomičnosti. Povprečno je ambulanto na Dolah obiskalo v mesecu dni 14 pacientov na dan, v Gabrovki pa v istem obdobju samo 3,29 odstotkov pacientov na dan. Na podlagi gornjih ugotovitev je litijski župan Mirko Kaplja na zadnji seji občinskega sveta predlagal, da se počaka še do novega leta. Potem pa je potrebno proučiti, ali je ceneje voziti paciente v litijski zdravstveni dom ali imeti odprto ambulanto v Gabrovki. Ambulanta na Dolah naj bi do nadaljnega nadaljevala z delom. M.Š. Prostovoljna oddaja krvi V Trbovljah za potrebe bolnišnice vsak četrtek že dolga desetletja poteka prostovoljna oddaja krvi. Znano je, da jo potrebujejo za zdravljenje bolnikov pri raznih boleznih. RK Trbovlje si še posebno prizadeva, da bi se na transfuzijski postaji v bolnišnici Trbovlje pojavilo vsakokrat čim več krvodajalcev, saj te naj dragocenejše tekočine vedno primanjkuje. Zato vabijo tako stalne, kakor tudi druge krvodajalce, da se v čim večjem številu zglasijo na transfuzijski postaji v bolnišnici Trbovlje. T. L. Zavod za zdravstveno zavarovanje RS je pred nedavnim sklenil, da znaša premija prostovoljnega zavarovanja od 1. oktobra letos 1.483,50 tolaijev. Ob sklepanju o tem povišanju premije je bila dana utemeljitev, da so stroški zdravstvenega zavarovanja zelo porasli in da jih je možno tudi na ta način deloma pokriti. Povečanje je bilo sicer minimalno, prizadene pa marsikaterega Rudarji v predčasen pokoj Do konca prejšnjega tedna ni bilo zanesljivo, ali bo slovenska vlada potrdila predlog svoje kadrovske komisije o izjemnem upokojevanju rudarjev iz slovenskih rudnikov rjavega premoga. Ti so namreč predlagali najprej okoli 700, nato okoli 450 in slednjič le 331 rudarjev za predčasno upokojitev, kadrovska komisija pa je potrdila zanjo le 261 rudatjev. Zdaj bodo v slovenskih rudnikih utegnili uresničiti nekaj drugih postopkov zlasti v zvezi s prezaposlovanjem in dmge akcije. Največ predčasno upokojenih je iz rudnika Trbovlje-Hrastnik, iz zagorskega premogovnika le okoli 40, s Senovega 60 in Kanižarice 25. Pogoj za soglasje vlade za predčasno upokojitev je bil najmanj 40 let starosti in 30 let t.i. pokojninske dobe. Vsi pa odhajajo v predčasni pokoj po zakonu iz leta 1969, ki je za rudarje predvideval možnosti takega upokojevanja. Sredstva za njihovo upokojitev gredo iz okvira zapiranja rudnikov Zagorje ob Savi, Senovega in Kanižarice in so bila predvidena ter ovrednotena že v programu zapiranja le teh. Res pa je tudi, da nekaterim predlaganim rudarjem kadrovska komisija ni dala soglasja. Bodisi niso dosegli predvidene starosti, ali pa niso dosegli 30 let delovne dobe. In drži tudi, da so vsi radarji, ki so podpisali predlog o predčasni upokojitvi že pred 1. novembrom, odšli na dopust. Ker pa seje postopek zakasnil, so se morali začasno vrniti na delo, zdaj pa končno s 1. decembrom odhajajo za vselej iz rudnikov. M. V. upokojenca, ki prejema skromno pokojnino. Upokojencem so omenjeni znesek že odtegnili pri izplačilu pokojnine za oktober. T. L. Praznik zaščitnice rudarjev Starejši slovenski radarji, pa tudi mlajši, praznujejo 4. decembra svoj dan - praznik sv. Barbare. Ta dan praznujejo radaiji tudi drugod po svetu, kajti sv. Barbara je že stoletja zaščitni ca ali zavetnica rudarjev. V predvojnem času je bilo proslavljanje tega praznika precej pestro in bogato v krajih, kjer rudarijo ali so rudarili. Praznovanje je bilo povezano s tem, da so bili rudarji ta dan dela prosti. "Šiht" pa so imeli plačan. V takratnih časih so ga plačali pred proslavo, oziroma pred odhodom k maši v župnijsko cerkev. V Trbovljah je šel sprevod z Delavsko godbo na čelu do graščine, kjer je bila glavna pisarna rudnika. Tu so prevzeli rudarsko zastavo, nato pa so uniformirani rudarji z raznimi rudarskimi simboli in ostalimi rudarji odšli do farne cerkve. Po maši, večina je ostala zunaj in precej jih je konec pričakalo v bližnjih gostilnah, ker je bila cerkev premajhna za vse, so se znova s sprevodom napotili do rudniške graščine na Vodah, se pravi do večje hiše, v kateri so sedaj upravni prostori Rudisa. Tu so oddali radarsko zastavo v varstvo, nato pa so se večinoma razpršili po gostilnah, veselicah ali domovih. In zakaj je sv. Barbara zavetnica rudarjev? God sv. Barbare je bil dolgo časa sopraznik. Barbara je bila zaprta v tako temnem stolpu, kakor so temni tudi rudniški rovi. Zgodba o tem je nekoliko daljša, bistvo pa je v tej kratki obrazložitvi. Tudi letos bodo predvsem starejši radarji po svoje praznovali ta praznik. Spomnili pa se bodo tudi raznih praznovanj v preteklih desetletjih. T. L. n si* ■lil* lili Zbiranje posebnih odpadkov Komunalno-stanovanjskopodjetjeizHrastnikajevpetek, 10. novembra, organiziralo že enajsto akcijo zbiranjaposebnih odpadkov iz gospodinjstev. Premični zbir alnikje bil lociran na dvajsetih odjemnih mestih v Hrastniku in sicer na vsakem po 30 minut. Akcija je tudi tokrat pri ljudeh naletela na ugoden odziv, saj so na odj emna mesta prinesli skupno kar 157 kilogramov nevarnih odpadkov, med katerimi so prevladovali akumulatorji in baterije, precej pa je bilo tudi barv, lakov, zdravil in škropiv. S takšnimi akcijami bodo v Komunalnarstanovanjskem podjetju nadaljevali tudi v bodoče. Poleg tega so 26. oktobra predali podjetju Saubermacher S ud iz Lenarta v nadaljno obdelavo, ki vključuje sežig, 530kilogramovposebnih odpadkov iz gospodinjstev, zbranih v desetih akcijah. Dosedaj so bili ti odpadki (razen akumulatorjev - ti so bili predani Surovini) shranjeni v kontejnerju, namenjenemu za le vrste odpadkov. V. R, Slovenija v Evropski uniji Zveza potrošnikov Slovenije postaja članica še ene pomembne mednarodne potrošniške organizacije, Biroja za potrošnike pri Evropski uniji (BEUC Bureau Europeen des Unions dds Consommateurs). BEUCje bil ustanovljen februarja '62 z namenom lobiranja v imenu potrošnikov pri Evropski skupnosti. Zveza potrošnikov je za članstvo zaprosila že pred dvemaletoma, vendar paje bilo najprej treba spremeniti statut, daječlanica lahko postalapotrošniškaorganizacija, sajjezdruženjenamenjeno državam, ki so postale članice Evropske Unije. Na generalni skupščini, kije bila 23. in 24. novembra,je Slovenija sprejeta v članstvo BEUC kot prva organizacija iz Srednje in Vzhodne Evrope. Nobena od potrošniških organizacij, katerih država ima že podpisan sporazum o pridruženem članstvu z Evropsko unijo, še ni članica BEUC. Dogodek je izrednega pomena ne le za Zvezo potrošnikov Slovenije, ampak tudi za državo Slovenijo, saj tako na "stranska vrata" prihajamo do izredno pomembnega sodelovanja z Evropsko unijo. B. K. Knjiga, o župniji Trbovlje Ob letošnjem praznovanju 450 letnice trboveljske župnije je bila v programu tudi priprava in izdaja knjige o župniji Trbovlje 1545 - 1995. Program raznih del in prireditev v počastitev tega jubileja seje iztekel na Martinovo nedeljo, 12. novembra. Hkrati s tem je izšla tudi knjiga - brošura z naslovom Župnija Trbovlje 1545 - 1995. Knjiga ima 108 strani, večina je to besedilo, nazadnje pa so objavljene tudi številne barvne in čmobele Z našimi cestami so vedno križi in težave. Če ni lukenj v asfaltu, so luknje pod njim. Tako je tudi z odsekom ceste v Trbovljah, ki vodi mimo cementarne. Pred nekaj tedni je Javno podjetje Komunala Trbovlje na tej cesti pričelo z menjavo dotrajanih vodovodnih cevi za pitno vodo. Dela res ne potekajo hitro. S to ugotovitvijo bi se še najbolj strinjali vozniki, ki iz dneva v dan čakajo pri rdeči luči pred postavljenim semaforjem. In če le malo pogledajo okoli sebe, bi se verjetno strinjali tudi z ugotovitvijo, da so delavci in nadzorniki pri menjavi cevi pridni. Neredko delajo tudi kakšno soboto. Tudi popoldne med tednom sejiiizda opaziti. Mogoče to res ni veliko. Glede na zabf^nost del in kraja (ozka cesta med hribom Hn tor^nno) je dovolj, da se pokaže malo dobre volje. Ali bo zaradi tega delo hitreje opravljeno ali ne, nip»mcm|no. Pomembno je dejstvo, da se tudi kakšno j av out jbodj etj e kdaj pa ir kdaj malo potrudi, F J.N. fotografije sakralnih objektov, pa tudi načrtov za zgraditev nove cerkve v Trbovljah pred desetletji. Vsebina knjige se nanaša na zanimivosti iz zgodovine Trbovelj, na utrinke iz zgodovine trboveljske fare, zanimiv je tudi pogled župnikov in kaplanov ter rojakov v duhovnih poklicih. Poseben 'prispevek govori o nameravani gradnji cerkve na Vodah pred zadnjo vojno. Tudi o verskem življenju v župniji med obema vojnamajekratka beležka. Poseben sestavek je namenjen tudi šolskemu življenju do 2. svetovne vojne, pa tudi o kulturnem življenju kraja pred desetletji. Govor je tudi o župniji in njenem poslanstvu, opisape so cerkve in drugi sakralni objekti, cerkveno petje, župnijska Karitas. Posamezna poglavja so napisali razni avtorji. Knjiga je zelo skromna v primeij avi s knj igami, kijih ponekod izdajajo druge župnij e ali kraji, Vendar po vsebini zanimiva in bogata. T. L. f.......... ^ mamograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamo grafa 21. novembra sredstva nakazali Maturanti (1940) Meščanske šole Ivana Cankarja v Trbovljah za umrlim profesorjem Jožetom Turkom 9.000,00 tolarjev. Do 23. novembra ste tako zbrali že 16.770.598,95 tolarjev. Splošna bolnišnica Trbovlje se zahvaljuje vsem darovalcem. L J Sobota in nedelja sta dneva za počitek, a človek si oddahne po svoje. V cvetu mladosti je to med drugim tudi klepet družbe prijateljev. Toda najsi prehodimo kakršnokoli pot, izkušnje so spet pokazale, daje ni večje modrosti od previdnosti. ustavili, za strah ni bilo časa. Ustavili smo se nekje v breznu, na kolesih. Počasi smo lezli iz avta, bolela meje hrbtenica, še dobro da ni šlo za zlom." Nekdo je potem hitel nazaj do gostilne in klical, tako da so približno pol ure čakali na rešilni avto. V nezgodi ni bil, razen Mirana Krulca, nihče težjepoškodovan, če ne štejemo manjših odrgnin. Mirana so znosili prenesli v rešilni avto in od tam v bolnico. "Prihodnjič bom bolj opozarjal šoferja," je dodal Miran, saj mu ni vseeno, da Miran Krnic: "Ceste je naenkrat zmanjkalo." Pri poškodovanem dvanajstem vretencu pomaga le ležanje. V nedeljo, 19. novembra, je bilo vzdušje v nanovo odprti gostilni Spina v Kandršah prijetno, sploh skupini fantov, ki so se tja pripeljali iz Moravč s polno mero dobrega razpoloženja. Pozabili pa so gledati na uro in žal tudi šteti kozarce-kar bi morda preprečilo usodno vožnjo. Prometna nezgoda se je zgodila ob 22. uri in 10 minut v Kandršah, slaba dva kilometra od omenjene gostilne. Zaradi neprimerne hitrosti je avto vrglo iz ovinka, zdrvel j e s ceste v prepad in sekotrljal v brezno, odkoder so sovoznikaMirana Krulca, kije bil edini hudo ponesrečen, odpeljali v Bolnišnico Trbovlje, kjer so ugotovili težjo poškodbo hrbtenice. Miran Krulc, 25-letni ključavničar iz Moravč, sicer zaposlen v Mlinostroju v Domžalah, ki od dneva nesreče leži v trboveljski bolnišnici je povedal, da se počuti že dosti boljše in je vesel, da je ni huje odnesel: "Štirje smo bili v avtu. Šofer šemi niti ni zdel vinjen, da bi ga opozoril, najraje ne vozi. Kot se spominjam, je ceste naenkrat zmanjkalo, zdrveli smo v prepad, v nek obcestni "jašek" in se kotrljali dolgo, dolgo." Miran je sedel v avtu za voznikom, Boštjanom Stražarj em iz Moravč, v katerega j e imel popolno zaupanje glede vožnje. Navadno je v takih primerih precenil: ali je avto brezhiben, prav tako seje ognil živčnemu ali vinjenemu vozniku. S šoferji ima namreč slabe izkušnje, saj se je že večkrat kotrljal, a jo je vedno odnesel brez poškodb. Očitno ga ima življenj e res rado, a kaj, ko se je tokrat streznil šele v trboveljskem kirurškem oddelku, kjer je dr. Miran Gala povedal: "Gre za poškodbo dvanajstega vretenca, način zdravljenja pa je: odležati." Jugo menda ne bo za nobeno rabo več, uradno so materialno škodo ocenili na 150.000 tolarjev, toda avto j e z vseh strani poškodovan in se ga ne splača popravljati. "Kotalili smo se in trkljali, vsenaokrog," je pripovedoval Miran Krulc, "nihče ni bil privezan z varnostnim pasom. Tudi v primeru, da bi bili, verjetno to ne bi pomagalo. Med kotrljanjem sem samo čakal, kdaj se bomo mora prav on prebiti čas v bolnici, kjer mu rojijo po glavi tudi misli, češ, kaj, če bi bilo še hujše. Imel je že nekaj obiskov, njegovi domači so se precej vznejevoljili, in tudi sam verjame, da marsikdo takšno dejanje ocenjuje za precej nespametno. "So me vprašali," je Miran komentiral obisk svojih staršev, "če ne najdem pametnejših, da bi se z njimi vozil." A vendarle j e v vsaki nesreči tudi malce sreče, v prometu pa bo odslej pazljivejši. Hja, vsaka šola nekaj stane, predvsem pa takšna- življenjska, ob kateri se človek tudi zamisli ob pomisli, kakšne vse bi bile lahko posledice in koliko se jih smrtno ponesreči vpodobnih prometnih nezgodah. "Zdaj imam dovolj časa, da kaj berem ali prebiram. Različne časopise mi prinesejo, tako da bom malce nadoknadil svojo bralno kulturo," je še povedal Miran Krulc, ki mu ne manjka optimizma in premišlja, kaj vse bo postoril, ko se vrne domov, sploh še, ko bo za njim tudi okrevalna bolniška. Menda ga doma nobena ne čaka, zato si s toliko večjo vnemo želi srečanja s prijatelji. Da le ne bi bilo spet tako usodno, kajne? Tekst in foto: Petra Radovič B rf— - ---- V slogi je moč V leto 1977 sega ureditev ceste Sore-Kranjc v Trbovljah, ki je naposled ostala v skrbi KS Franc Fakin. Pri gradnji ceste so z izdelavo projekta in sredstev sodelovali: IBT Trbovlje, SO Trbovlje, predvsem pa krajani s prostovoljnim delom. KS Franc Fakin si je v letih doslej prizadevala za ureditev in vzdrževanje ceste, ki so jo opravljali sami. S tem v zvezi so zbrali tudi sredstva za nakup cevi za odvodnjavanje meteornih voda. V letu 1986 so se zavzeli za ureditev komunalnih objektov v dveh fazah: Sore - Budja in Škrinjar - Budja - Kranjc. Ob izvajanju kanalizacije seje ob jesenskem deževju sprožil večji plaz, ki gaje bilo treba sanirati, zato seje saniranje prve faze zavleklo do poletja 1987. Tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je delo obstalo, ugotovili so celo, da se v nekaterih stvareh niso držah izdelanega projekta. Kar sedem let je preteklo, da so "novi" krajani spodbudili ostale za asfaltiranje ceste Sore - Kranjc, saj so morali popraviti še posamezne odseke ceste zaradi novega plazenja zemlje. Morda so prav člani gradbenega odbora zaslužni za dokončanje projekta. Med njimi gotovo Feliks Novak, kije vztrajno opozarjal na neopravljena dela, Miha Potočnik, kije tudi sprva nasprotujoče krajane prepričal k prispevkom za dobrobit vseh, in ostali prizadevni krajani KS Franc Fakin. Zbrali so voljo še za nadaljnja dela, to je za cestno razsvetljavo in rekonstrukcijo Ceste oktobrske revolucije in Loke. P.R. Ceste, javna razsvetljava, Čemšenik - V KS Čemšenik je pred kratkim potekala seja sveta, na kateri so pripravili predloge za načrtovana dela v letu, ki prihaja. Veliko svoje energije in sredstev bodo namenih modernizaciji cest Čemšenik-Izlake, Krivic-Gamberg, Čemšenik-Gamberg, Čemšenik-Razbor-Zaloka. Zavedajo se, da na vseh navedenih cesta ne bodo mogli položiti asfalta, upajo pa, da bodo tiste, zakatere bo denaijazmanjkalo, vsaj razširili in bij ih potem asfaltirali v letu 1997. Nadalje so se krajani odločili, da bi v prihodnjem letu uredili javno razsvetljavo (v Spodnjih Brezjah, Jesenovem, Ržišah in Čemšeniku), zgradili mrliško vežico in uredili igrišče za športne in druge krajevne prireditve. Zavedajo se namreč, da jih v prihajajočem letu čakajo kar trije jubileji (700-letnica prve pisne omembe kraja, 400-letnica župnije in 65-letnica gasilskega društva). R.F. Težave pri iskanju vode Šentlambert- Delovne skupine, ki so jim pogodbeno zaupali iskanje vode v tem hribovskem kraju, so naletele na prvo težavo. Pri vrtanju v zemeljsko nedrje so namreč naleteli na sipek material, zato z deli dosti počasneje nadaljujejo, kot so predvidevali. Ker morajo zavrtati v globino okoli 250 metrov, kjer se nadejajo dovoljnih količin vode, bodo z deli znatno zamudili. Kljub temu bi jih radi čimprej opravili. M. V. Igrišče za mali nogomet Podkum - Tudi v Podkumu krajani ne mirujejo. Načrtujejo, da bodo v prvih mesecih pričeli z adaptacijo šole in gradnjo igrišča za mah nogomet. To naj bi bilo dolgo 60 in široko 20 metrov. Stekla naj bi tudi dela na vodovodu, za katerega projekti so že izdelani. Prav vodovod je trenutno v Podkumu najbolj pereč problem; za njegovo razrešitev pa seje obvezala občina. Upajo še, da bodo asfaltirali cesti Podkum-Sopota in Podkum-Mah Kum. Na cesti Podkum-Sopota se je namreč tranzitni promet močno povečal, z njim pa tudi hrup in predvsem prah. R.F. Pritožba zaradi ceste Litija - Občina Litija je poslala pritožbo na Ministrstvo za promet in zveze zaradi nevzdržnih razmer na zasavski magistralni cesti. Promet postaja vse gostejši, na vrata trka tudi mraz, toda na cesti obnovitvena dela še niso stekla. R.F. Tudi mrliška vežica Podkum - V KS Podkum so pred letom zakopali temelj za gradnjo mrliške vežice, danes pa se že lahko pohvalijo z doseženimi rezultati. Notranji prostori, ki obsegajo tri garaže spodaj in mrliško vežico v zgornjih prostorih, so urejeni. V gradili so tudi okna, le tla še moraj o urediti. Finančna sredstvajeza prvo fazo gradnje prispevala zagorska občina, ostala pa so priskrbeli krajani. Že pred leti so izpeljali samoprispevek, nekaj pa so primaknili tudi sponzorji. Načrtujejo, da bodo dela dokončali najkasneje do srede maja prihodnjega leta. R.F. Obnova obcestnih mrež Trbovlje - V zadnjem času so se lotih obnove obcestnih mrež na Zasavski cesti. Bile so že dalje časa dotrajane, vendar ni bilo denarja za obnovo. Prometna varnost je bila še bolj ogrožena. Zavoljo teh del so uvedli premakljivo semaforizacijo s tem, da promet poteka po enem voznem pasu. T. L. 0 rebalansu proračuna Hrastnik - Danes, 30. novembra, ob 17. uri se bodo na seji občinskega sveta sestali hrastniški svetniki. Obravnavali bodo predlog rebalansa in proračuna občine ter sklep o višini povračil za izkoriščanje in rabo naravne dobrine, in komunalne takse za prihodnje •X\-X,XvX*X'X\vX‘XvXvXvX-X*X*X-X*XvX*X*X\*X\vX*X*Xvi(X\v •XvX-XvX\*X’XvXvX*X*XvH*X*H*X*X*X*HvXvHvHvX‘X*X*X\. X*X Telovadnica torej bo Zagorje - V petek, 24. * o pl Ul ■Tu' V /.,) spregovoril odgovorni proje- projekt športne dvorane. leto. Sledila bo obravnava sklepa od določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč za prihodnje leto ter predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada občine Hrastnik. T.P. Kabelska televizija tu— Zagorje - V tem tednu na področju KS Jože Marn že postavljajo omarice z ojačevalnimi napravami za kabelsko televizijo. Načrtujejo, da bodo lahko že v roku dveh tednov začeli s priključevanjem novih naročnikov. Zagorski kabelski sistem šteje prek dvajset programov. Med drugimi Kanal A, Pop tv; prav kmalu pa lahko pričakujemo še novo komercialno televizijo TV 3 ter drugi hrvaški program in Filmnet s slovenskimi podnapisi. Slednji programje plačljiv, tako da se bodo morali gledalci nanj naročiti, zato pa kupiti posebno dekodirno napravo in odšteti nekaj deset tisočakov letno. R.F. ...in tam Bevško - S kabelsko televizijo se precej ukvarjajo tudi v Bevškem. V osmih letih je KATV Bevško namreč zastaral in zato so se krajani odločili, da ga obnovijo. V letošnjem letu so tako ustanovili odbor. Njegova naloga je, dav najkrajšem času organizira obnovo in razširitev sistema. Aktivnosti so prav v novembru dosegle višek in ob u godnih vremenskih razmerah lahko krajani, ki so podpisali pristopno izjavo h KATV sistemu, že v decembru pričakujejo sprejem osmih novih / TV signalov. Seveda brez / j enakomernih prispevkov krajanov ne bo šlo, računajo pa tudi na pomoč nekaterih delovnih organizacij. R.F. Cene so, premoga ni Zasavje - V Zasavju kritično primanjkuje premoga. Kock skoraj da ni, tudi zakosejepotrebno dalj časa čakati. Sicer je potrebno Zagorju za tono v kosih odšteti 13.465 tolarjev, za kocke pa 13.373 tolarjev. V Hrastniku (spričo dejstva, da domačega premoga ni več) prodajajo uvožene češke kocke po 16.841 tolarjev, občasno dobijo tudi zagorske v 30 kilogramskih vrečah po 648 tolarjev. VTrbovljah stanejo kocke 13.373, kosi pa 13.500 tolarjev. R.F. Šmarčani praznujejo Šmartno - V drugem naj večjem kraju litijske občine že vse leto praznujejo jubilej 330-letnice šolstva; vanj so vključili učence, delavce šole in krajane. Sklepno slovesnost bodo pripravili v petek, 8. decembra, ob 17.uri v dvorani kulturnega doma. Na njej bo poleg šolskega mladinskega zbora in recitatorjev sodeloval Slovenski oktet. Praznovanje se bo nadaljevalo v šoli, kjer si bodo gostje, nekdanji sodelavci šole in krajani ogledali razstavo in prenovljene prostore. B.Ž. Seja sveta Litija - Svetniki občine Litija so na nedavni seji imenovali glavnega in odgovornega urednika občinskega glasila. Imenovanje bil Jože Sevljak. Katerega podjetnika bi v svoji občini izbrali za najbolj podjetnega? Takega, ki je s svojim podjetjem prispeval k razvoju občine, dobremu imenu kraja? In kdo bi po vašem mnenju zaslužil ta naziv v drugih zasavskih občinah? Mesta se niso dosti spremenila. Vodijo še vedno: Do petega mesta pa seje stanje spremenilo: 4. mesto: Jože Smrkolj, direktor ETI Elcktroelement 5. mesto: Janez Pavšek, direktor Integrala Zagorje Devizno varčevanje Od 24. novembra dalje bo namestoBanke Zasavje d.d. zbirala devizne vloge varčevalcev Nova Ljubljanska banka. Do spremembe je prišlo, ker Banka Zasavje ni izpolnjevala določenih pogojev, ki so potrebni za to dejavnost. Kar se tiče varčevalcev z deviznimi vlogami, jih sprememba ne bo posebej prizadela. Na varčevalne knjižice bodo devize še vedno lahko dvigali in vlagali kot običajno, torej v prostorih Banke Zasavje. J.N. Večerna šola podjetništva V četrtek, 23. novembra, se je pričela v Trbovljah za področje Zasavja večerna šola podjetništva. Poteka v sejni sobi Zavarovalnice Triglav na Cesti oktobrske revolucije 14. Prijavilo seje 33 slušateljev. Trajala bo 90 ur, vodih pa jo bodo strokovnjaki GEA Collega. Šolo so organizirali člani Območne gospodar ske zbornice Zasavj e, območne obrtne zbomiceiz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja ter Združenje podjetnikov Zasavja. T. L. Prodaja pohištva ABCTehnohitTrbovljejepredkratkimvsvojiblagovnicinaUlici 1 .junija v zgornji etaži odprlo prodajalno pohištva raznih proizvajalcev. Prodajo pohištva so pred časom ukinili, zdaj jo obnavljajo, ker se je menda že pokazala potreba po ponovni otvoritvi. T. L. Katalog Območna obrtna zbornica Trbovlje seje lotila zelo hvaležne naloge. Ob svojem dvojnem jubileju bodo pripravili in izdali katalog trboveljske obrti in obrtnikov. Letos namreč slavijo 10 let, odkar so organizirani v zbornici in 25 let, odkar imajo v Trbovljah lastno stanovsko organizacijo. V katalogu bodo predstavili v glavnem vse člane in še marsikaj drugega. T. L. Nova trgovina V začetku novembra so na Dolu odprli trgovino Špela. V njej bo moč kupiti pisarniški in šolski material, konfekcijo, na voljo imajo tudi darilni program. Poleg tega bo mogoče tudi fotokopiranje. F.M. Poklicno izobraževanje V torek, 28. novembra, so se člani Območne zbornice Zasavje sestali na posvetu, kjer so razpravljali o poklicnem izobraževanju med šolo in podjetjem. Februarja drugo leto bodo v razpisu za vpis v 1. letnik srednjih šol za šolsko leto 1996/97, objavljena tudi učna mesta, ki jih bodo ponudila podjetja za učence, ki se bodo vpisali v 1. letnik triletnih programov poklicnega izobraževanja, prilagojenih za periodično organizacijo pouka. Za to obliko poklicnega izobraževanja je značilen bistveno večji obseg praktičnega pouka, ki se pretežno izvaja v podjetju. To učencem omogoča, da se dobro usposobijo in pridobijo delovne izkušnje ter spretnosti za opravljanje TRBOVLJE __________________________________i Trgovina MONTEKUKUU Majcenova 4, Trgovina in usluge Del.čas.:/.30 -19.30, ned.,praz. 8.00-12.00 UGODNO: OUE ZVEZDA II 169,90 RUM FRUCTAL II 998,00 KAVA ZAMORČEK 1 kg 1.1 76,30 IN ŠE Trgovina DEŽMAN Trbovlje JE OD 4.12.1995 DALJE ODPRTA VSE DNI V LETU OD 8.00 DO 21.00 URE. KŠEFTI INFO - TEL. 64-250, 64-166 poklica. Gospodarska zbornica Slovenije je že naredila seznam poklicev, zakatere so že ustrezno prilagojeni programi za praktično izobraževanje učencev na učnem mestu. Vse informacije o poklicnem izobraževanju na podlagi učnega mesta in pogodbe o izobraževanju dobijo podjetja v centralni službi za izobraževanje na sedežu GZS Slovenije (061/1250-122, Marija Tome) in na območnih zbornicah. T.P. O carinski zakonodaji V sredo, 29. novembra, so se nekateri zasavski podjetniki udeležili izobraževalne delavnice na temo nove carinske zakonodaje. Predavanje je pripravila Območna zbornica Zasavje v sodelovanju s Službo za ekonomske odnose s tujino pri GZS. Udeleženci so se podrobneje seznanili s carinskim zakonom, zzakonom o carinksi tarifi in listinah, ki jih izdaja GZS. T.P. '1 . S ~1 ■... j:*::" I:......................S*:................. :....... JI Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 1 58 ji..k" ...;SS55.7. .J L......J L. i i PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 J L i I> ’ :Si ffli k m—fczg m Ss itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev \ J - topli podi širine 2,3 in 4m karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - nova talna obloga - izgotovljen lakiran parket pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga - posteljnina ~ ~ ~ cc < n 33 CC Rl GOSTINSKO__________ > PODJETJE RUDAR p.O. 3J trg revolucije 26 TRBOVLJE Dovolite, da vas povabimo na silvestrovanje v betel "Rudar*'. Igral bo ansambel AMtSOS. 1. Silvestrovanje i vecerjoje 4.800 SIT. Za to tene ponujamo: Aperitiv, prekajen poveji jezik i hrenom, pljučna pečenka Weilinpton, puranji zvitek, pompariiien, zelenjavna koiarica, rolata, ledena torta, kava, ob 24.00 uri kozarec penečega vina, po 24.00 uri sarina s kislim zeljem 2. Silvestrovanj« brez večerje po teni 2.200 SIT. Za to ceno ponujamo: Aperitiv, oh 24.00 uri kozarec penečega vina, po 24.00 uri sarma s kislim zeljem Rezervacije sprejemamo na telefon št. 26-733 v recepciji hotela "Rudar". Preživite najlepšo noč z nami in ansamblom AMI3GS! S£PRIPOROČAMO IN ZAHVALJ0J6M0 ZA VAŠe ZA0PANJ6 »eiAVCI GP ROPAR TRGOVINA IN BIFE SPINA V KANDRŠAH TEL .061-731-192 ŽIVILSKEGA IN DELOVNI V^X-VZxk\ /U»\čAS / iiife \ Z 8h-10h \ X I4h-20.30h \ ZA OČI DA VIDIJO Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. Proizvodnjo konSaklnih let, opKka |n VgdVfed Kddrobno d.o.o. J' ...viviv C 0 rt A C T VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ NOVO NA TRŽIŠČU: KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO KOZMETIKO EVE ČARE DOBAVNI ROK OD O DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. . ■Bg) trženie S J I 7 telefon: (0601) 64-250. 64-166 KUGA DVAJSETEGA STOLETJA Kuga dvajsetega stoletja - AIDS je resna zadeva. Okužba pomeni počasno smrt. Vendar ljudjene bi bili ljudje, če ne bi tudi naračun te bolezni pripovedovali vice. Bolj je stvar resna, več je možnosti, da se o njej pripovedujejo šale. Ali so te šale smešne ali ne, presodite sami. Dokler človek nima te bolezni, seji lahko smeji. Da se bomo še dolgo smejali, moramo poskrbeti sami. Z zaščito. Za AIDS ni zdravila. Lahko ga le preprečimo. Varen seks v devetdesetih pomeni uporabo kondoma in stalnega partnerja. Pravzaprav je to pravilo. Svetujemo vam, da se tega pravila držite. In če smo zapisali nekaj šal to ne pomeni, da AIDS ni resna ,/jŠ, O AIDSU Doktor pacientu: "Za vas imam slabe in dobre DOMUS, Kalem hi rad, slišali prej?" Pacient se odloči za slabe novice in dokti O KONDOMIH Napis nakondomatu: Žvečilni gumijiv teip.ay.tomatu nimajo najboljšega okusa! pilil Kaj imajo skupnega fotografki filmi m Oboji skušajo ujeli posebflefteoti&c! Kakšni kondomi so v kondomi? ..silili Veliki, srednji. m lil lil . „ Ilglli, II Pacient: : "O hudiča, kaj pa dobre novice?" Doktor: "Dobra novica je, da je zmanjkal« slabih.” illlllL liiiii UPORABLJAJTE PONDOM Virus HIV se prenašanarazlične načine - z okuženo krvjo pri transfuziji, K zdravniku pride 90 let star možak in j i Spod doktor, rad bi se 0kuŽl1 ,^S0M!" ^vnik ga začudeno m pogfcda, nato pa li*. lahko okuženo iglo, s seksom.Najpagostejepapndedookužbazaradi nevednosti. 3 kDHdomih razni vicL Res ne v takšni obliki kot smo Jlh W N« smo poredili Zasavju. Pa ne da bi koga užalili, Šteremu izmed vas odprli oči. UP ^miric "Mesene bojte, Pee^-MebodcbUme^b^viM. ste privadili na zemljo." _ Gre Zagorjan V Nemčijo. Čez pol leta mu piše prijatelj, ki je ostal v z** Zmm Prvič Vsi Zagorjani seksajo s tvojo ženo. Drugič. Tudi jaz seksam z njo. Tretjič: Kako se kaj imaš v Nemčiji? Zagorjan odpiše: Prvič: Zagorje niti ni tako veliko. Drugič: Moja žena ima AIDS. Tretjič: Kako ti je kaj všeč druga točka? X, .............. . NE OKUŽITE SE ZARADI NEVEDNOSTI! UPORABLJAJTE KONDOM. 1. DECEMBER -iDAN BOJA PROTI AIDSU V Sloveniji in s tem tudi v Zasavju problem okužbe še ni tako pereč. Vendarstrokovnjakinapovedujejo,daizbruhepidemijeAIDSašele prihaja. Upam, da se strokovnjaki motijo. Okuženi z virusom HIV so pri nas redki. V Zasavju menda primera okužbe še niso odkrili. Potrudimo se, da bo pri tem tudi ostalo. To lahko storimo le, če si pred tem ne bomo zatiskali oči. J.N. TRGOVINA Z: GALANTERIJO ZA INTIMNO NEGO, PERILOM TER DRUGIMI ARTIKLI. NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN POŠTI. SEX SHOP d.o.o. @ CESTA ZO, JULUA13 TEL J 0601/61-740 61410 ZAGORJE OB SAVI DELOVNI CAS: VSAK DAN RAZEN SOBOTE IN NEDELJE OD 17.00 DO 20.00 URE. Petra Radovič Obračun stoletja "Slučaj je vsemogočen!" je reklo, ki morda najustrezneje pojasni vso negotovost, ki jo ponuja kuga ob izteku 20. stoletja oziroma najperverznejša igra Matere Narave, kot so AIDS poimenovali tisti, ki jih je vrgel v svoj začarani krog. V petnajstih letih strokovnjaki niso našli ustreznega zdravila. Do sedaj je že čez milijon obolelih v svetu, od tega kar 70 odstotkov v Evropi. Stoletje, ki se je košatilo z znanostjo in bohotilo z vojnami, se izteka "s primerom AIDS-a", kjer človekova prihodnost ni več odvisna od njegove lastne odločitve in je prikrajšan za vsako možnost upanja, ko namesto človeka Narava vprašuje, kakšni in koliko vredni so naši cilji, ko se pred nami slika pregovor: Zdravnik zdravi - narava ozdravi; vsaj v zvezi s tem, koliko je človek dosegel s svojo voljo. Zaton stoletja, ki je dal človeku na razpolago brezhibna tehnična sredstva, ga opremil s sodobno organizacijo, razburkal s seksualno revolucijo, obtežil duha z vsakršno navlako, se kot demonični duh igra s človečnostjo. Morda je AIDS priklical človekovega tenkočutnega duha k zemlji in mu ponudil božanstvo Življenja. Bolnik AIDS-a je namreč pravo nasprotje Jamesa Bonda, kije v tem stoletju ovekovečil filmska platna, in ki vse doseže, toda nikoli ni v doživetju samem, vedno gre mimo in naprej. Je tudi nasprotje patriarhalne miselnosti, ki človeka obvaruje poraza, a vendarle v sebi nosi klico, da bo spet od nekje pognala ljubezen. Kažipot stoletja, ko naj bi Sonce zneslo zlato jajce, je vneslo milijon stvari med ti in jaz. Dogajale so se spremembe, ki to niso, temveč so ponavljanja istosti. Koga torej vprašati za mnenje o AIDS-u, ko je bilo že toliko povedanega. Kjer je problem, kako bd bolnik vzdržal: najprej vso pezo bolezni, za katero menda to stoletje ne bodo iznašli zdravila; sploh pa breme nemih obtožb, da so izstopili iz toka časa, kjer jih je morda prav življenje vleklo za nos s svojo spogledljivostjo. Če je počelo zgolj okužba, se je z boleznijo toliko težje spoprijeti. Najbrž bodo v zameno k temu pripomogli čustveni vzgoni, nemara nas bo spet narava sama izzvala s hrepenenjem po smehu, dobroti. Torej misliti zdaj na to, da bo AIDS izginil kot milni mehurček ali ganljivo slepilo. Toda v tem času bo potrebno pomagati tistim, ki bodo z AIDS-em odplesali mrtvaški ples v opomin vsem, ki bolj kot ostali hlastajo po življenjskih užitkih, se prepuščajo premetavanjem in zanašanjem, neumnostim ali modrostim življenjskih puhlic. Neverjetno stoletje, ki nam le pet let pred iztekom, vzporedno Z virtualno, navidezno resničnostjo, kaže še bolj neverjetno uganko: AIDS. Meje človeških predstav in slikanj naj se zlasti v tem času premaknejo v varno naložbo človekovih vrednot in Življenja. Milan Vidic llecember Začenja se najtežje pričakovani, najrazburljivejši, najlepši, najprazničnejši mesec leta. Ze prihodnjo sredo se bodo otroci razveselili Miklavževih darov. Zatem bomo nestrpno pričakova li prva ozaljšana izložbena okna prodajaln in trgovin vseh vrst. Kaj kmalu se bo ob točilnih mizah gostišč začelo zbirati veliko več gostov, kot drugekrati. Ti pozni popoldnevi ali zgodnji večeri, ponekod pa tudi celo dopoldnevi so namreč zanje neke vrste posebna doživetja, saj se dobesedno čuti v ozračju veselo pričakovanje, ki ga vsaj malce alkoholnih hlapov še podžiga... Doživeli bomo izjemno hude napade na denarnice, na žepe porabnikov. In bolj se bodo približevali božični in novoletni prazniki, bolj tanjše bodo denarnice in bolj plitvi žepi in manj previdni bomo pri nakupih. To bo čas, ko se bodo vsaj nekateri vrtoglavo prepustili tistemu značilnemu predprazničnemu nakupovanju potrebnega in manj potrebnega, pa celo nepotrebnega, čas, ko bo marsikdo dobesedno pozabil na znano pravilo, da po decembru pride januar, ali: čas, ko bo treba položiti račune na mizo in se strezniti... Ampak ta trenutek ali ta čas skoraj nihče na temnejšo plat decembrskih preizkušenj niti pomisliti noče. Zaman so marsikje v razvitejši Evropi poskušali ljudem dopovedati, da decembrski prazniki niso le pretirana poraba in konzumacija neštetih dobrot. Da obstojijo še druge vrednote, ki bi jih kazalo ne le bolj poudariti, temveč tudi upoštevati in se po njih ravnati. Tudi pri nas smo in še bomo naglašali tudi duhovne vrednote teh praznikov in zdi se, da so marsikje padle na rodovitna tla in bržkone še bodo. In ker smo, žal, čedalje bolj razslojena družba, bi morali tudi vsem onim s tanjšimi denarnicami omogočiti, če že ne brezskrbno, pa vsaj takšno praznovanje, ki bi jim olajšalo njihove gmotne siceršnje težave in zadrege. Iz vseh strani prihajajo tudi sporočila o pripravah na vrsto kulturnih prireditev, nastopov, koncertov... Vse to postaja sestavni del decembrskega doživetja. Izkušnje kažejo, da je večina teh srečanj zelo dobro obiskanih, da ljudje resnično uživajo na njih. Ali bomo zmogli toliko dobre volje, pa tudi materialne podpore pri organizaciji vsakoletnih srečanj otrok? Prva sporočila kažejo, da bodo morali marsikje prvotne načrte oklestiti zaradi pomanjkanja denarja. Četudi postajajo poleg božičnih tudi novoletni prazniki vse bolj družinski, tistih značilnih, težko pričakovanih prireditev za najmlajše ne bi smeli bistveno okrniti, kaj šele opustiti. Otroci bi nam to skoraj zagotovo zamerili. Prijetno je slišati tudi sporočila, bolje rečeno vabila, na tradicionalna srečanja starostnikov; nekaj se jih že zvrstilo, še večjih bo decembra. Za marsikoga bodo namreč edina oblika praznovanja. IB Stara je 30 let. Mati enega otroka. Pred štirimi leti seje poročila, iz ljubezni. Verjela je, da bo uspela v življenju in bila srečna. Po dveh mesecih zakona je prišel ponoči domov. Pijan. Ujezilo ga je, ker je bila večerja, skuhana pred tremi urami, postana. Prišel je v spalnico, jo zgrabil za lase, potisnil v kot in pretepel. Zaspala sta objeta. Ko je zanosila, je upala, da se bo spremenil. Noseča je spet podlegla udarcem. Leto zatem je jokala, ko je zgrožena opazovala potpludbe svoje hčerkice. Njene so izgubile pomen. Sedaj, po štirih letih strahu in trpinčenja, spet leži na postelji in joče. Pretepel jo je, posilil in odšel. Nima moči, da bi vstala in si umila obraz. Nikoli ni poiskala pomoči. Zakaj? Boji se ga in vsak dan se s strahom zbudi ob človeku, ki jo navdaja z grozo in strahom. Kaj bo jutri? Ni ji več mar. Udarci spadajo k njenemu vsakdanjiku. Toda, kaj bo s hčerko? 25. no vember jeS vetovni dan bojaproti nasilju nad ženskami. V ta namen so se v soboto pripadnice petnajstih slovenskih ženskih nevladnih organizacij zbrale na Prešernovem trgu v Ljubljani in z besedami ter transparenti opozarjale nazlorabljanje in nasiljenad ženskami. V prvih dneh septembra je bila v Pekingu 4. svetovna konferenca žensk. To je bila največja konferenca, ki sojo doslej organizirali Združeni narodi. Prireditelji so želeli najti skupne poglede za prihodnost žensk na svetu. Vendarle sta se miselnost in praksa močno razlikovali od oblik svbbodnjaškega feminizma do podcenjevanj žensk v islamskem svetu in drugih kulturah. Roditi otroka ženskega spola na Kitajskem pomeni nekaj manj vrednega ali pogubnega. Starši si navadno želijo le dečke. Ženske se v zadnjih mesecih nosečnosti, ko izvedo za spol otroka, pogosto odločijo za splav. In kako je z načrtovanjem otrok v Sloveniji? Ustava dopušča splav in s tem vsaka ženska lahko svobodno odloča o rojstvu svojih otrok. Odločitev je torej prepuščena posameznicam. V Sloveniji imamo kar nekaj materinskih domov, ki so namenjeni nosečnicam in porodnicam v kakršnikoli stiski. V Škofljici je Materinski dom Karitas, v Ljubljani in Novem mestu Civilni materinski dom, v Krškem ter v Ljubljani pa zatočišča. Pogovarjala sem se z Lidijo Jerebic, socialno delavko in vodjo MaterinskegadomaKaritas vškofljici. Povedala je, da se v njihov dom zatečejo nosečnice in porodnice, ki niso mogle ali želele živeti s partnerjem ali 's starši. Poudarilaje, daje njihov dom namenjen vsem tistim, ki rečejo življenju da in-zato splavaneodobravajo. Lidijanakontracepcijo gleda svobodno in poskuša žensko razumeti v njeni stiski. Kontracepcija naj bi bila kot preventiva. Ženskam predstavijo negativne in pozitivne strani kontracepcije, odločitev pa prepustijo njim samim. Kot socialna delavka išče različne strokovnjake, ki pripravijo predavanja, da ženske lažje pretehtajo svoje odločitve. Poleg tega ženske osveščajo tudi tako, da iz časopisa izrezujejo različne članke, ki jih potem skupaj preberejo in pretehtajo odločitve o naj bolj ši možni rešitvi. V omenjenem domu sprejmejo ženske z vsemi težavami in z oblikovanjem samopomoči skušajo doseči, daženskauvidi, nakateri stopnički je odpovedala. Ženski pomagajo pridobiti na samozavesti in ji odkriti lepote ženskosti. Sprejemajo tudi matere z večjimi otroki, če je sevedaprostor, kajti dom imajo ves čas zapolnjen. V Materinskem domu v Škofljici ženske ostanej o različno dolgo, vendar v večini primerov le za krajše obdobje. Lidija Jerebic je dejala, da se v enem letu mati lahko uredi, si najde bivališče in službo. Dejstvo, da so imeli v domu Zasavčanko, ki bi lahko živela pri starših, pa ni želela, dokazuje, da ženske ne pridejo v dom samo zato, ker ne morejo živeti s partnerjem ali s starši, ampak da večkrat tudi ne želijo. Zakonec j e še dejala, da je dobila vabilo za udeležbo shoda na Prešernovem trgu v Ljubljani, vendar se ga ni udeležila, saj je praktik in dela z ženskami, ki so ušle nasilju. Koliko žensk je trpinčenih, zlorabljenih -fizično ali psihično, pa si o tem ne upajo spregovoriti? Kdo bi vedel. Do podatkov je seveda težko priti, saj večina primerov ostane neprijavljenih in skritih za štirimi stenami. Ravno zato so si borke za pravice slovenskih žensk izbrale gesla, kot sta: "Ženske, prijavljajte nasilje!" in "Pravica vsake ženskeje, da se postavi za svoje pravice." podatkov pa mi je le uspelo zbrati. Seveda to ' šozdaice ni realen prikaz, kolikoje trpinčenih s svojo dioUinos,,. SKUisjo sbotoi od Trbovlje Pomočnik komandirja trboveljske policijske postajeAnton Apihjepovedal, da so vletošnjem letu podali 36 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Sloje za moške, ki so kršili četrto točko 11. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir, kamor spadajo grožnje in lasanje. Prav tako so podali 18 predlogov zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju (kršenje 1. točke 11. člena zakona) in sicer zaradi klofutanja in fizičnih napadov na ženske. Podanih je bilo 12 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, ker so moški kršili prvo točko lO. člena zakona in pretepli ženske. Posilstev in spolnega nasilja v letošnjem- letu ni prijavila prav nobena Trboveljčanka. Bilo pa je prijavljeno zanemarjanje mladoletnice in ogrožanje ženske z nevarnim predmetom. Žalostna samomorilska statistika je zabeležila štiri samomorilke v letošnjem letu. V trboveljskem Centru za socialno delo pa žal nisem uspela dobiti podatkov, koliko žensk v stiski je pri njih poiskalo pomoč. Zagorje Na zagorski policijski postaji so od 1. januarja 1994 do danes obravnavali 45 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške zaradi m ogrožanja varnosti v stanovanju. S temjemišljeno fizično obračunavanje. Komandir Alojz Klančišar je povedal, da gre za nasilje moških nad ženskami, v skoraj eni tretjini primerov pa je šlo zanasiljeotrok nad svojimi materami oziroma babicami. Zabeležili so eno prijavo posilstva. Kljub temu, da je v naši novi zakonodaji opredeljeno in kaznivo tudi posilstvo v zakonu, se ženske ne odločijo za prijavo. Alojz Klančišar je še poudaril, da so se srečali s petimi primeri, kjer je šlo za obratna obračunavanja. Šlo je za nasilje žensk nad moškimi. Po besedah direktorice zagorskega Centra za socialno delo Dani Kurent, so v letošnjem letu zabeležili tri primere nasilja nad ženskami, kjer je šlo za pretep. Ženske se še vedno težko odločijo, da bi spregovorile o svojih težavah. Zadnja leta je javnost postala bolj občutljiva do tega problema. Število odkritih primerov se tudi zaradi tega veča. Kurentova pravi, daje vesela, ker je javnost seznanjenas problemom nasilja in raznimi oblikami trpinčenja žensk. Ženske kot žrtve začutijo, daje nekje prostor, kjer lahko to prijavijo in se potožijo. Vidijo, da se lahko pogovarjajo. "Stvari se premikajo na bolje in prav je tako," je še dodala direktorica Centra za socialno delo v Zagorju. Hrastnik Komandir hrastniškepolicijskepostajeZlatko Rizvič je dejal, da ločimo kazniva dejanja in prekrške. Med kazniva dejanja sodijo nasilje, kazniva dejanja v zakonski zvezi, družinah in nad mladoletniki ter spolna zloraba. V letnošnjem letu v Hrastniku ni bilo prijavljenih kaznivih dejanj v zvezi z nasiljem nad ženskami. Pač pašo sprejeli 38 klicev, kjerje bila potrebna intervencija policistov v zasebnih prostorih. Od teh klicev je bilo vsaj 20 takšnih, pri katerih je bila ogrožena ženska. Bodisi je mož ogrožal ženo, oče hčerko ali sin mater. Policisti niso v vseh primerih podali prijave za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, ker za to niso imeli zakonskih pristojnosti. Kar se tiče prekrškov pa so j ih letos hrastniški policisti zabeležili 53. Šlo je za ogrožene ljudi v zasebnem prostoru. Od tega je bilo zaradi nasilja nad ženskami potrebnih 37 intervencij in za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške so podali prav toliko prijav. DirektoricaCentrazasocialno delo v Hrastniku Vera Sivec je povedala, da so letos obravnavali 12 trpinčenih žensk, kjer je šlo predvsem za medsebojno nerazumevanje, razpad zakonske zveze, neenotnost pri vzgoji otrok. Prav ti dejavniki so vplivali na nasilje moških nad ženskami. V večini primerov gre za pretepanje, zabeležili pa so tudi štiri primere psihičnega trpinčenja žensk. Po besedah Vere Šivec naj bi bilo takšno trpinčenje še hujše od fizičnega. Fizično se lahko usmerja (odideš, se preseliš), kadar pa gre za psihično trpinčenje, je stranko, ki pride po pomoč, mnogo težje osvestiti in ji pomagati. Nemalokrat gre tudi za obojestransko psihično trpinčenje zakoncev. Vera Šivec ne prenese nobene oblike nasilja, vendar ga ljudje doživljajo v vsakem trenutku. Pravi, daje malo žensk trpinčenih brez kakršnegakoli vzroka in gre večkrat za posledice drugih okoliščin. Spremenile so se gospodarske razmere. To gotovo vpliva na odnos med partnerjema. Veliko parov je prisiljenih vztrajati skupaj tudi zaradi finančnih težav. Če smo nezadovoljni, izzovemo nerazumevanje in vse to vodi k nasilnemu vedenju. Pogovarjajmo se Klofute, lasanje, brcanje, poškodbeznevarnimi predmeti,... Spolna zloraba in predvsem obravnavanje ženske kot objekt, ki naj bi bila dobra le za kuho in zadovoljevanje potreb moških,... Nespoštovanje partnerke, posilstva in siljenje v dejanja, kijih ženska ne želi,... Vse to je za marsikatero žensko žalosten vsakdan, ki se nadaljuje iz dneva v dan, iz leta v leto. Marsikatera med njimi se boji še hujših posledic, ki bi jo doletele, če bi seopogumila in prijavila okrutno ravnanje tistih, ki jo ogrožajo in trpinčijo. Ko se s fizičnim trpinčenjem srečajo prvič, si ne bi smele zatiskati oči. Besede "oprosti, ne bom nikoli več" oziroma "ne bo se ponovilo" "E t največkrat spominjajo na pasto za čevlje. Saj veste, kako gre. Blaten čevelj je treba najprej oprati, šele nato zlo ščiti. Trpinčene ženske in vse, ki se srečujejo s kakršnim koli nasiljem, bi morale temu narediti konec. Obstaja kar nekaj ustanov, na katere se lahko obrnejo. Poleg policijskih postaj, so tu še centeri za socialno delo. Če v bližini ni prijatelja, lahko z nekaj poguma zavrtijo temu namenjene telefonske številke. Obstaja več vrst nasilja nad ženskami. Tudi v gospodarstvu. Kako bi označili dejanje, ko podjetnik ne zaposli noseče ženske oziroma ženske, ki še nima družine, čeprav ima enako izobrazbo in več izkušenj od tekmecev. In kako bi označili dejanje, ko se ženska ne upa upreti zapeljevanju nadrejenih, ker bi utegnila izgubiti delo. Primerov je ogromno. Mordajeres, daženska, vzgojena v prepričanju, daje manj vredna od moških, lažje postane žrtev kakršnega koli nasilja. Konec koncev so tudi moški žrtve nasilja. Vsi bi se morali vprašati, kaj pričakujemo od življenja. Se postaviti zase, ko okoliščine tako zahtevajo. Morda bi se morali naučiti ljubiti sebe. Predavanja, konference, okrogle mize, namenjene tej temi, so prav zaradi tega dobrodošle. Prav je, da izvemo, kako se nekaj hudegane dogajale nam samim. In pravje, da skupaj iščemo rešitve, kako se takšnemu ali drugačnemu nasilju upreti. Jerca Vučetič Virgil Armstrong jc upokojen oficir ameriške vojaške obveščevalne službe, devet let je bil pri obveščevalni službi CIA in deset let pri vojaški organizaciji Zelene baretke. Bil je v vseh vojnah, razen v zadnji Zalivski vojni, ker se je že prej upokojil. Udeležil se je druge svetovne vojne, državljanske vojne na Kitajskem, treh revolucij v Koreji, trikrat je bil v Vietnamu in opravil več misij za službo CIA. Leta 1948 je kot mlad oficir vojaške obveščevalne službe sodeloval pri prvem znanem zajetju nepoškodovanega NLP-ja v ZDA v New Mexicu. Videl je več kot sto NLP-jev in imel osebne kontakte s člani njihovih posadk. Po duhovni izkušnji se je pričel ukvarjati z duhovnostjo, 27 let je preučeval življenje in duhovnost indijanskih plemen v Ameriki. Napisal in izdal je že več kot 15 knjig, v katerih opisuje svoja srečanja z izvenzemelj skimi civilizacijami in o prihodnosti, ki nas čaka. Sedaj je upokojen in potuje po ZDA, Nemčiji, Avstriji, Švici, Danski, Finski, kjer predava o svojih spoznanjih. Te dni je obiskal tudi Slovenijo. Kako danes gledate na svojo vojaško preteklost in na življenje, preden ste začeli z duhovnim življenjem, raziskovanjem NLP-jev in ET-jev? Na svojo vojaško kariero in delo v obveščevalni služ.bi gledam kot na pot, ki me je pripeljala do sem, kjer sem danes. Vse to so bili temeljni Misli so kakor puščica na : : napetem loku, ki se izstreli v nižji aslral in se tam nrtcifi nnnnrnih mleli ■... ‘....... ' kamni tega, kar sem danes. Nobenih sodb nimam o tem, kar sem počel v preteklosti. Odpustil sem sam sebi, saj sem si moral, dasemlahko nadaljeval drugačno življenje. Pri vsem tempamijepomagal tudi bog, saj sem imel duhovno prebujenje, ko je vse staro izginilo in sem se znašel v novem svetu. Tu, kjer šem danes. Kdaj ste začeli verjeti v boga? V poznih šestdesetih letih, ko sem imel duhovno izkušnjo. Leta 1974 sem zapustil svoj dom, začel sem delati z Indijanci in pričelo seje moje duhovno življenje. Kaj ste počeli z Indijanci? Raziskoval sem njihovo duhovnost. Kaj je duhovnost, kako živijo, kakšni so njihovi običaji... Veliko sem se želel naučiti in zato sem hodil od plemena do plemena, učil sem se o njih, iskal svojo pot in iskal svojega šamana, učitelja. Svojega učitelja sem našel v plemenu Colo Pueblos v Mexicu. V svojem predavanju ste govorili o spremembah, ki se bodo zgodile v prihodnjih štirih letih. Kje ste izvedeli za te spremembe? Kar nekaj knjig je že napisanih o fotonskem pasu. Knjige ne povedo največ in ti ne morejo povedati vsega dobesedno. Zaradi tega sem začel sam raziskovati, poglobil sem se v znanost o planetih, moj višji jaz mi je rekel, naj pišem o tem, in sem. Napisal sem 27 strani dolg članek, ki je bil v Ameriki zelo popularen in bran. Klicali so me z vsega sveta in iz ZDA. V svojem življenju počnem stvari, ker mislim, daje prav tako. Ne morem reči, da mi je Kuthumi, Jezus ali kdorkoli rekel, da naj to naredim. Gre za neko večno prisotnost, od koder dobivam znanje, moč in navdih. Kaj se bo zgodilo v prihodnjih štirih letih? V prihodnjih štirih letih se bodo dogajale transformacijske spremembe. Spremenila se bodo naša telesa, spremenila se bo naša zavest in naš planet. Tisti, ki bomo uspešni, se bomo rešili iz tega sveta iluzij in šli v fotonski pas, ki prihaja. Ta štiri leta bodo transformacijska za planet in ljudi na njem. Prihajalo bo do velikih sprememb v zavesti ljudi, v njihovem fizičnem telesu, ki se mora spremeniti v telo luči, sicer vstop v fotonski pas ne bo mogoč. Fotonski pas je območje povečanega sevanj a elektromagnetnega polja, ki prihaja iz zvezde Alkione iz ozvezdja Plejad. V fotonskem pasu se bo naše osončje nahajalo približno dva tisoč let. Zvezda Alkioneje lokalno 7I&&C centralno sonce v našem delu galaksije. Naše osončje obkroži Plejade v 26 tisoč letih. Enkrat v prihodnjih štirih letih bo prišlo tudi do večje vojne na Srednjem Vzhodu. Očistiti se mora zavest in na Srednjem Vzhodu je trenutno preveč norosti. Kaj pa se bo zgodilo s planetom Zemlja, ki je tako onesnažen in uničen? Planet Zemlja bo šel v četrto dimenzijo, z vami ali brez vas. Od nas jeodvisno, če želimo iti. Planet se bo dvignil višje in se pridružil konfederaciji planetov. Kaj se bo zgodilo z ljudmi, ki se ne bodo želeli spremeniti? Tiste ljudi bodo dvignili s tega planeta in bodo šli ha drug planet v četrto dimenzijo. Zapustili bodo svoje telo. Ko se bo Zemlja pretransformirala, se bo tisti planet spustil na raven sedanjeZemlje in nadaljevali bodo življenje v isti obliki, kot ga poznamo sedaj na Zemlji. Nadaljevali bodo ciklus materialnega življenja in karme. Ljudje imamo svobodno voljo, da počnemo v življenju tisto, kar hočemo. Ali bomo imeli tudi glede teh sprememb svobodno voljo? Da, seveda. Absolutno imamo svobodno voljo, kar nam omogoča, da smo, kar mislimo, da smo. Mi sami smo svoji gospodarji. Veliko pa govorite tudi o ljubezni. Kaj je ljubezen? Ljubezen je najmočnejša sila. Nihče ne ve, kaj točno je ljubezen. Če bi vedeli, kaj je ljubezen, potem bi si jo želeli lastiti, jo kontrolirati. Bog je ljubezen in ljubezen je bog. Boga si ne moreš lastiti, ne moreš ga razumeti, preprosto je. Lahko čutimo ljubezen eden do drugega, ampak v delavnicah, kijih imam o ljubezni, ima prav vsak človek drugačno mnenje o tem, kaj je ljubezen. Preprosto je neopisljiva. Moške najpogosteje učijo, da ne smejo jokati, da morajo biti močni in trdi... Ko odrastejo pa se bojijo pokazati ljubezen in svoja čustva... To je bilo bolj prisotno včasih, sedaj se mi zdi, se to spreminja. V Zalivski vojni na primer, to je bila prva vojna, v kateri nisem več sodeloval, sem videl na televiziji mlade vojake. Vrnili so se iz bitke, v kateri so izgubili svoje prijatelje in so jokali, ko so govorili v kamero o tem. Kako čudovito, sem si rekel. Moškikažejo svojo žensko plat. Še vedno so bili bojevniki, vendar pokazali so svoja čustva. Zakaj prihaja do vojn? Obstajajo načrti, kijih izvajajo tisti, ki vodijo taplanet.Zareševanje problemov ne potrebujemo vojn. Vojne povzročamo sami, s svojimi napačnimi mislimi. Na primer na skrivaj pomislimo nekaj negativnega o sočloveku. Mislimo si, da tega konec koncev ni nihče slišal in ni nič hudega. Toda vsaka misel je kot pu ščica na napetem loku, ki se izstreli v nižji astral. Vojna v bivši Jugoslaviji je rezultat naših napačnih dejanj in umazanih misli, ki so se manifestirale. Na predavanju ste tudi omenili, da prihaja sedaj čas žensk. Kaj ste s tem mislili? Energija, ki prihaja iz fotonskega pasu je ženska energija, ki bo popolnoma spremenila sedanji položaj žensk na našem planetu. Ženske bodo postale močnejše in bolj sposobne voditi to družbo. To se ponekod že manifestira, na primer Benazir Buto, ki je ministrska predsednica na Srednjem Vzhodu, tudi v Turčiji je ženska predsednica vlade. Ženske že počasi sumijo, kaj je njihov pravi položaj, da postanejo voditeljice sveta. Večkrat sem že omenil, da so moški dandanes nori in so izkoriščali svojo moč. Ženske bodo postavile moške na njihovo pravo mesto in potem bodo lahko vladali enakopravno. Moški moramo pustiti ženskam, da stopijo v ospredje in vsak moški, ki pravi, da razume ženske, laže ali pa živi v zmoti. Imeli ste veliko srečanj z izvenzemeljskimi bitji. Kdaj ste jih prvič srečali? Fizično sem jih prvič srečal v poznih šestdesetih. Srečanje je bilo prijetno in čisto običajno, tako kot danes govorim z vami. Pravite tudi, da ameriška vlada in predsednik Clinton skrivajo podatke o tem, da imajo stike z izvenzemeljskimi civilizacijami. Ali bodo kdaj objavili te podatke? Te podatke bodo kmalu objavili, ker je čas že zrel za to. Imenovane stike ima ameriška vlada že kakšnih 50 let. Na splošno pa imajo ljudje stike z izvenzemeljskimi civilizacijami že kakšnih 80 let. Kako bodo druge civilizacije pomagale zemlji ob teh spremembah, ki prihajajo? Veliko civilizacij nam prihaja na pomoč. Toda prvi, ki bodo nekaj naredili, moramo biti mi sami. Oni bodo nevtralizirali jedrsko orožje in jedrske elektrarne. Toda glavno delo mora narediti vsak sam. Kaj pa rečete skeptikom in tistim, ki ne verjamejo, da obstajajo NLP-ji, ET-ji in druge civilizacije? Vsak človek ima svoja lastna prepričanja in pravico ima, da verjame, kar misli, da je zanj prav. Nikoli se ne prepiramo o tem z ljudmi. Če mi kdo reče, dokaži mi, da obstajajo NLP-ji, potem mu rečem, naj mi dokaže, da obstaja bog, v katerega verjame toliko ljudi na tem svetu. 18 milijonov ljudi v ZDA je že videlo NLP, po vsem svetu jih je še mnogo več. Zakaj bi torej moral kogar koli prepričevati? Pred kratkim so v Sloveniji naredili raziskavo. Kar 70,5 odstotkov Slovencev verjame v obstoj NLP-jev. Vas preseneča ta podatek? Ne. Podatek je čudovit in kaže na to, da so ljudje odprti za te rečiinjih je veliko tudi že imelo stike z NLP-ji. O tem ne govorijo, ampak vedo, da obstajajo. Kako vam je všeč tu v Sloveniji? Moram reči, da mi je zelo všeč. Predvsem so mi všeč ljudje, ki so prijetni in odprti. Kaj bi rekli bralcem Zasavca? Naučite se hoditi skozi življenje v ljubezni, harmoniji in luči. Naučite se odpuščanja in ne obsojajte drugih. Ko obsojamo, obsojamo sebe in mečemo proč energijo. Naučite se ljubiti sebe in druge. Če ne bomo ničesar naredili, sedeli križem rok in čakali, bo prepozno. Sedaj je trenutek, da nekaj naredimo iz svojih življenj. Ne obstaja univerzalna zgodba, kako lahko dosežemo vse to, naučiti se moramo iz prakse. Jaz potujem iz države v državo in iz mesta v mesto, srečujem različne ljudi in vedno ugotavljam, da je ljubezen tista najmočnejša energija, ki dmži ljudi. foto: Jure Nagode Barbra Renčof iililll Steklina nas ogroža Na širšem območju Slovenije so v zadnjem času ugotovili veliko primerov stekline pri živalih, zato je celotna Slovenija proglašena za okuženo s steklino. Tudi v občinah Zagorje in Hrastnik je bilo zabeleženih več primerov stekline, zato obstaja neposredna nevarnost, da se bolezen razširi tudi na območje občine Trbovlje. Po določilu 18. člena Zakona o veterinarstvu (UL RS, št. 82/94) mora pristojna veterinarska inšpekcija določiti meje ogroženega oziroma okuženega območja, kadar so podane možnosti zaširjenje kužne bolezni. Zato je veterinarska inšpekcija izdala za okužene občine v Zasavju posebno odločbo, v kateri so navedeni izrecni ukrepi za preprečevanje in zatiranje stekline. O tej problematiki so razpravljali na sestanku z veterinarsko inšpektorico dr. Vando Hafner, v sredo, 22. novembra, v sejni sobi občine Trbovlje. Sestanka so se udeležili starešine lovskih družin iz Zasavja, predstavniki policijskih postaj iz Zasavja, predstavnik Veterinarske postaje Izlake in predstavnik Lovske zveze. V času od 1. septembra do sedaj je bilo na območju Zasavja ugotovljeno že 8 primerov stekline. V večini primerov seje zgodilo, daje lisica prišla na dvorišče in se stepla s psom. Zavedati seje torej treba, daj e steklina pri nas prisotna in da seje potrebno z ustreznimi ukrepi boriti proti njej. Okužba s steklino nastane preko poškodbe, ne pa le z dotikom stekle živali. Obstaja velika nevarnost, da človeka stekla žival ugrizne ali opraska. Upoštevati je treba tudi dejstva, da je vini s prisoten v slini in v vseh izločkih že pet dni pred izbruhom okužbe. ■ Veterinarska inšpektorica bo v Zdravstvene domove v Zasavju poslala dopis, kjer bo opozorila, da naj se v tem času primeri ugrizov psov, napadi mačk ipd., obravnavajo drugače kot ponavadi. Ti primeri naj se v času, ko veljajo posebni ukrepi, pošljejo najprej v ambulanto v Celje. Predstavnik Veterinarske postaje Izlake je lovcem še posebej priporočil, daje smiselno dodatno cepiti lovske p se, s katerimi hodijo na lov. S tem bo dosežena popolna imunost psov pred okužbo s steklino. Priporočil jim je tudi, naj vsako lisico, ki jo ustrelijo ali najdejo, dajo na preiskavo na veterino, kjer se bo ugotovila morebitna steklost. Posebej je opozoril še na hud problem glede psov, ki niso bili cepljeni proti steklini. Na veterinarskipostajijemedregistriranimi psi kar 380 takih, ki letos niso bili cepljeni proti steklini. Lastnikom teh psov bodo podali pozive, naj v roku 8 dni pripeljejo pse na cepljenje. Še bolj pereč problem je glede ostalih psov v Zasavju, ki so neregistrirani in tudi niso cepljeni. Teh naj bilo celo več, kot 500. Steklina je prisotna pri nas vseskozi, čeprav so pred leti razglašali Slovenijo za prostor stekline. Danes se ne moremo več sprenevedati, steklina je prisotna v Sloveniji in tudi vse tri zasavske občine so proglašene za okužene s steklino. Za okužene občine pa veljajo izredni ukrepi, katere je Veterinarska inšpekcija določila v pred kratkim izdani odločbi. Ukrepi so namenjeni preprečevanju in zatiranju stekline. Posebno opozorilo velja tudi vsem prebivalcem Zasavja. V tem času morajo biti posebej pozorni na živali, ki se obnašajo čudno ter se jim morajo izogibati. Še posebej so nevarnosti izpostavljeni otroci, ki so doma v višjih zaselkih. Velika je tudi nevarnost stekle mačke, na kar morajo paziti predvsem ljudje na vaseh in zaselkih blizu gozdov. Anita Cesar Mobiliziranci - žrtve vojnega nasilja Državni zbor RS je pred kratkim sprejel tri t.i. vojne zakone. Med njimije tudi zakon o žrtvah vojnega nasilja, med katere sodijo tudi mobiliziranci v nemško vojsko v času nemške okupacije našega ozemlja. Naknadno bodo predpisali tudi postopek za dokazovanje služenja v RAD (reichsarbets-dienst), služenja v nemški vojski, pa tudi dobo, prebito v vojnem ujetništvu. Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 -1945, glavni odbor v Celju, bo pripravilo posebno številko Biltena, v katerem bodo pojasnili postopek za prijavo in kakšne dokumente bo trebapredložiti pristojnim organom. To pa bo v prvi polovici decembra letos. Dajejo pa tudi informacijo o nejasnostih, ki se pojavljajo tu in tam. Mobiliziranec, ki nima nobenih dokumentov, seje po posredovanju društva in območnih odborov tudi pri nas v Zasavju ( v Trbovljah v pisarni KS Center), z vlogo obrnil na pristojno nemško službo v Berlinu ali Aachenu. Večinaje takoj dobila odgovor z navedbo časa od kdaj do kdaj je nekdo bil vpoklican - mobiliziran v nemško vojsko. Pri vseh pa ti podatki niso točni. Podatke lahko posredujejo za čas, ko je nemška država in vojsko poslovala normalno zaradi vojnih razmer. Ko pa so bile uničene komunikacijske naprave, je tudi njihov sistem zbiranja in evidentiranja podatkov razpadel, zato tudi podatkov ne morejo posredovati. Še najmanj imajo podatkov o tem, kje so bili posamezniki v vojnem ujetništvu - v Angliji, Franciji. Ameriki in morda še kje, zato bo treba počakati na postopek, ki ga bodo predpisale naše oblasti za dokazovanje služenja v RAD, nemški vojski ali v ujetništvu. T.L. Sejem rabljene opreme SD Trbovlje je tudi letos organiziralo sejem rabljene smučarske opreme. Potekal je v prostorih doma Svobode na Trgu F. Fakina v Trbovljah. Odprtje bil v petek, 24. novembra od 16. do 19. ure, v soboto 25. novembra od 9. -19. ure in v nedeljo 26. novembra od 9. - 12. ure. V soboto popoldan so predstavili tudi novo opremo Rosignol. Prodajalcem in kupcem ter ostalim zainteresiranim so bili na voljo člani organizatorja. T.L Nočni pohod Pl) Trbovlje areanlzlra v soboto, 2. decembra, svojevrsten skupinski izlet - nočni pohod z baklami na Mrzlico in 17. uro izpred doma Svobode na Trgu F. Fakina. --'ir • ■X\'XwX'X\iX*Uv'i|b'VUv;\\\‘XvX'*:k''X\v lu bodo pohodniki prejeli nakaznice za brezplačen čaj lia Mrzlici, na voljo bodo tudi bakle. Posamezne skupine vodniki, zagotovili so tudi zdravniško službo, požarno varstvo, brezžično zvezo, oh značk za udeležbo ipd. Pred planinskim domom bodo tudi letos pripravili poseben šotor. Udeleženci gredo tudi tokrat n n pot na lastno Srečanje članov Kluba prijateljev Mrzlice V soboto, 25. novembra, so se srečali v planinskem domu na Mrzlici člani Kluba prijateljev Mrzlice. Udeležilo se ga je precejšnje število članov kluba in vse kaže, da sc bo krog prijateljev Mrzlice še razširil. Na srečanju je nastopil ad hoc sestavljeni oktet planincev, ki je pel planinske in narodne pesmi, recitirali pa so tudi planinske pesmi. Srečanje je potekalo v prijetnem, veselem in kulturnem ozračju. T. L. Starejši praznujejo Vsak konec leta pripravi Rdeči križ Zagorje, v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi praznovanje starostnikov, ki so že dopolnili 70 let ali več. Tudi letošnje leto ni izjema. Tako se je v soboto, 25. novembra v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju zbralo 193 starostnikov iz treh krajevnih skupnosti. In sicer, krajevne skupnosti Franc Farčnik, Rudnik-toplice in krajevne skupnosti Jože Marn. Povabljenih je bilo 698 starostnikov. Razumljivo pa je, da se srečanja niso mogli udeležiti vsi. Nekateri zaradi bolezni, spet drugi niso imeli prevoza. Vse tiste, ki so se udeležili soorganizatorji pričakali s tradicionalno slovensko rožo-nageljnom. Pripravili so jim tudi bogat kulturni program z vokalno skupino mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Zagorje pod vodstvom Francija Stebana. Zbrane je nagovoril tudi zagorski župan Matjaž Švagan. Po končanem kulturnem programu je do 18. ure udeležence zabaval ansambel Interval, katerega člani so se odpovedali honorarju ter ga namenili za mamograf. Za hrano in postrežbo je poskrbela Srednja šola za gostinstvo iz Zagorja. Seveda ne smemo pozabiti niti vseh tistih, ki so finančno podprli to srečanje. Romana Benko Jesensko listje in slavčki Stanovalce doma starejših Hrastnik so pretekli teden obiskali učenci OŠ V. Pavliča iz Hrastnika. Pod vodstvom svojih tovarišic so se predstavili s prijetnim programom pesmi svojega zborčka, plesa, recitacij in razvedrili naše stanovalce. Ker je v našem domu število stanovalcev že preseglo sto, smo se poleg ostalih aktivnosti, ki v domu redno potekajo, odločili, da ustanovimo tudi skupino za samopomoč. Gre za skupino, v kateri se stanovalci sestajajo enkrat na teden isti dan ob isti uri,dav njej preživljajo svoj prosti čas. Kerje to manjša skupina, je v njžj lažje vzpostaviti prijateljske vezi, se spoznati, zbližati, skupaj doživeti lepe trenutke. S pomočjo zunanjih sodelavk Kristine Strmšek, Leje Hribernik, Melite Predovnik in socialne delavke doma Jasne Rižner - Kosm sta sedaj zaživeli dve skupini. Nadeli sta si tudi svoje ime. Jesenski listi se sestajajo ob sobotah dopoldne. Skupina Slavček pa je za svoj dan sestajanja določila torke. Dobro urico časa izkoristimo za pomenek, za kakšno igro in seveda tudi za pesem, čas pa v tako prijetnem vzdušju resnično hitro mine. Jasna Rižner - Kosm Letna konferenca DU Trbovlje V četrtek, 30. novembra ob 18. uri bo v novih prostorih doma DU Trbovlje letna konferenca tega društva. O delu, uspehih in težavah bodo poročali poleg predsednika društva še vodje posameznih sekcij - kulturnih, športnih, planinskih, izletniških, gospodarske in vodje raznih komisij. Sprejemali bodo tudi programe za prihodnje. "Marjetice" iz Trbovelj Med šestimi skupinami za samopomoč v DU Franc Salamon je tudi skupina stanovalcev iz 5. nadstropja, nadeli so si ime Marjetice. Tone, Slavi, Julka, Ani, Poldka, Emil, Ivi, Fani, Mari, Barbara, Matilda, Hilda, Tončka in Marija se z delovno terapevtko Marijo Sajovic sestanejo k skupni poldrugi uri vsako sredo dopoldne. To je čas, ko si kaj zanimivega povedo, tudi berejo, lotijo se kuharskih veščin, se nasmejejo dobri šali, obujajo spomine, kaj pohvalijo in tudi kaj pokritizirajo, zapojejo pesem, popijejo skupaj kavico in sok, pred slovesom pa še z vajami razgibajo telo. Svoj svet so hoteli malce razširiti, zato so medse povabili gospo Olgo Pivk - Vidmar in mene z željo, da bi postali redni obiskovalki teh prijaznih ljudi in jim prinašali delček živahnosti vsakdanjika, da bi bili tako bližje kraju, ki so ga nekoč v živo doživeli po dolgem in počez. Z veseljem sva sprejeli povabilo, saj je potrebno,-tla ljudje med seboj sodelujemo, če občasno poklonimo uro svojega časa, ki drugim pomeni nekaj dobrega in lepega, je to v veliki meri tudi darilo samemu sebi, saj v družbi človek ne le daje, pač pa tudi sprejema. Prvo srečanje smo porabili zato, da smo se vsaj na videz spoznali, stanovalci so povedali svoje vtise o bivanju v domu, zadovoljni so z njim, saj jim za dolgčas sploh ne ostane časa. Čeprav smo bili skupaj prvič, nam je čas hitro minil in čeprav nam še ni prišlo povsem na pamet kaj konkrentega bomo skupaj počeli, smo si ob slovesu vendar vsi veselo zaklicali: pa kmalu nasvidenje. Ivana Laharnar In memoriam Jožetu Turku S snegom pobeljena Mrzlica, nižji hribi z zelenimi smrekami in gole veje listavcev. Sonce slika zelenetratein poti, pokritezrjavim listjem. Prelep poznojesenski dan. Premrla zemlja čaka. Taka je bila podoba 20. novembra letos. Zbrali smo se, da se poslovimo od preminulega učitelja in kolega, od prijatelja in svetovalca, od spoštovanega bivšega gimnazijskega ravnatelja, gospoda Jožeta Turka. Minilo je življenje, polno borb za obstanek, za družino in za družbo. Razdajal seje, učiteljeval v najboljšem smislu, želel je dati čim več in čim globlje znanje. Ni bil vsiljiv, ni bil neučakan, z modrimi, premišljenimi besedami je znal vzbuditi zanimanje in željo po znanju. Mladina ga je cenila zaradi razgledanosti, umirjenosti, pravičnosti in kmečke šegavosti. Naj mu bo lahka slovenska zemlja! Nam kolegom je bil vzor predanosti pedagoškemu delu, verivmladirodinvzorpoštenosti. Naš ravnatelj je bil nevsiljiv, a ven dar zahteven. N i s m o se ga bal i, globoko smo gaspoštovali. Veliko se je družil z nami, neštetokrat smo zapeli skupaj. Rad je imel domačo pesem in lepo je zvenel njegov glas. Mnoge generacije so šle skozi njegovo ravnateljevanje, mnoge generacije se ga spominjajo in se ga bodo spominjale. Minilo je bogato življenje. Ni ga več. Ostaja lespomin nanjegovopokončnost, predanost delu in poštenost. Njegovo delo naj obrodi nove in nove sadove. Slava Jelnikar - Gulič T.L. kajlšnleo V torek, 21. novembra, je doživela izlaška knjižnica tudi uradni preporod. Premeščena v nove prostore izlaške krajevne skupnosti bo odslej domačinom spet na voljo. Ob slovesni otvoritvi, ki so jo s kulturnim programom odpečatile pesmiPevskega društva ETI Elektroelement ter kratke recitacije Draga Butje, je bilo izrečenih kar nekaj vzpodbudnih besed. Kot prvi je spregovoril predsednik KS Janez Vidmar, kijepoudarilnujnostponovnega, za vselzlake pomembnega, odprtjaknjižnice. Za njim je podružnično knjižnico uradno otvoril zagorski župan Matjaž Švagan. Majhnosti navkljub je moč v novi knjižnici na Izlakah med policami pobrskati tudi med zahtevnejšimi umetnostnimi deli, strokovno literaturo ter tujimi priročniki, kar nedvomno od tehta polno polico s trivialno literaturo. Knjige so razdeljene v več kategorij, kar omogoča preglednost nad deli ter olajša iskanje. Knjižnica nudi poleg izposoje knjig tudi čitalniški prostor, knjižne novosti pa opozorijo nase pri vhodu. . Po uradni otvoritvi je bilo poskrbljeno tudi za mini banket, ob katerem so se obiskovalci med pogovorom prav gotovo prepričali o kulturno in družbeno pomembni pridobitvi, ki jo predstavlja ponovno odprta knjižnica. Do nadaljnega bo izlaška knjižnica odprta enkrat tedensko (ob četrtkih), kasneje pa se bo delovni čas razširil tudi na druge dni. Jaša Drnovšek Z nastankom Elektroelementaje vstopila tudi med garaške delavce umetnost, saj je že prvi direktor tovarne France Kojnik vztrajno podpiral dejavnost izlaške slikarske kolonije ter idejno težo likovne umetnosti; kasneje so naklonjenost likovni umetnosti izkazali tudi vsi ostali direktorji. Danes visi v ETI Elektroele-mentd devetinšestdeset umetniških del, med katerimi se lahko nekatera ponašajo z dragoceno starostno dobo tridesetih let. Med najbolj znanimi imeni ustvarjalcev del, ki visijo v hodnikih, uradnih prostorih ter jedilnici, je moč zaslediti umetniška delaAlbina Lugariča, Rafaela Nemca, Slavka Koreza, Metke Kraševec, Marjana Sktimavca itd. Zaposlene, ki se zaradi obdajajočih slik nedvomno pogosto srečujejo z umetninami, smo povprašali o njihovem odnosu do razstavljenih Kje so (skrite) slike Leta 1964 je bila po zaslugi Toneta Leskovška in njegovih prijateljev ustanovljena izlaška slikarska kolonija. Vsako poletje se domači in tuji umetniki na Izlakah spopadajo z vse težjimi motivnimi problemi ter iščejo novih, še globljih idejnih spoznanj. Od leta 1964 upravlja z umetniškimi deli ter hrani podatke o srečanj ih ustvarjalcev njen predsednik, Nande Razboršek. Do danes seje slikarske kolonije udeležilo dvesto petinštirideset likovnih umetnikov, ki so v času delovanja kolonije občini Zagorje poklonili kar petstosedeminšestdeset (567!) umetniških del. kolonije. Zaposleni v tovarni si jih ponavadi podrobneje ogledamo le takrat, ko jih zamenjajo, sicer pa se vsak dan srečujemo z njimi, ne da bi jih opazili." L. B., vodja oddelka: "Vsi, ki hodimo mimo razstavljenih slik vsak dan, smo se nanje že tako navadili, da jih sploh ne opazimo. Osebno si želim, da bi vsaj v jedilnici viselo več slik s pokraj inskimi in drugimi konkretnejšimi motivi." F. S., kuharica: "Priznati moram, da so mi slike, ki sojih zamenjali poleti, mnogo bolj všeč kot tiste, ki so v jedilnici visele prej. Brez slik bi bile stene seveda prepuste, moti me le, da pod slikami ni podpisov, zato zaposleni ne vemo, kaj je motiv dela, niti kdo je avtor slike. Jaša Drnovšek, Tudi zaradi pomanjkanja prostora v depoju Delavskega doma Zagorje visi danes več kot tristo slik v prostorih petintridesetih profitnih in neprofitnih organizacij, kjer služijo svojemu namenu. Z njimi se ponašajo uradi, hodniki, sprejemnice, jedilnice, pa tudi čakalnice. Kljub dejstvu, da nekatera izmed umetniških del visijo na istem mestu že skoraj desetletje, pogosto ugotavljamo, da jih nekateri obiskovalci še niso opazili. II. del slik, poznavanju umetniških del ter njihovih željah po spremembah. M. D., kuharica: "Umetniška dela, razstavljena v jedilnici, so mi kar všeč, čeprav vem o njih le, da so jih ustvarili slikarji izlaške Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Vlado Garantini Freska Moja vas, za gotiko tišine skrita, zasenčena s smaragdno perutnico, z bleščicami bosonogega otroštva, resničnosti privid, prihajaš, starodavna, dobra vila, sedet na prag mojih besed. Spraskal bi, varljivo krinko, da se razkrije lepljiva blatnost ilnatih oblin, a si ulita freska, z glorijo svetniško, naslikana na katedrali, in roka, s kretnjo kruto, v zamahu mi okameni. i J omo Brt Trbovlje V petek, 8. decembra ob 19. uri bo v DD Trbovlje celovečerni koncert dveh pevskih zborov: Žepz iz Slovenskih Konjic in Mopz Zarja Svoboda Center. V nedeljo, 26. novembra je bila v Velikovcu naavstrijskem Koroškem manifcstacijaslovcnske pesmi s tradicionalnim naslovom Od Korotana do Jadrana. Sodelovalo j e pet pobratenih moških pevskih zborov: Edinost-Foltej Hartman iz Pliberka (tudi organizator), Tabor iz Opčin pri Trstu, Franc Zgonik iz Branika, Vres iz Prevalj ter Zaija Svoboda Center iz Trbovelj. Zaijani so peli pod vodstvom zborovodje Blaža Rojka. ZKO Trbovlje je 20. novembra organizirala gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Za OŠ abonma B so uprizorili delo Vachtar-Dekleva: Klovni; 24. novembra je Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice za OŠ abonma A uprizorilo delo Z. Kriliča: Jajce, v torek, 28. novembra pa je Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane za večerni abonma uprizorilo Biichnerjevo komedijo: Leonce in Lena. To je bila že 2. predstava za abonma in izven. V petek, 24. novembra je MePZ Slavček Svobode Center pripravil celovečerni koncert v počastitev svojega 45-letnega jubileja. Pod vodstvom zborovodkinje Ide Virt so peli ljudske pesmi v raznih priredbah, pa tudi umetne pesmi raznih avtorjev. V četrtek, 23. novembra je bila v gledališki dvorani DD Trbovlje predstava z naslovom Zeleni škrat Ariel za predšolske otroke. Izvedla jo je pevka Melita Osojnik iz Ljubljane. T. L. Hrastnik Mož moje žene, komedija Mira Gavrana je bila druga predstava gledališkega abonmaja. Komedija v režiji Marjana Bevka se uvršča v komedijantske uspešnice zadnjih gledaliških sezon. K temu ne pripomore samo vsebina, ki ves čas vodi v nepričakovane preobrate in komične zaplete, ampak tudi dobra igra Iva Bana in Iztoka Valiča. Dobro obiskana dvorana j e tako uživala eno uro in dvajset minut brez premora. F.M. Moški pevski zbor Svoboda 1 jev petek, 24. novembra opravil svoj letni občni zbor. Podana so bila poročila o delu zbora s strani predsednika, blagajnika in zborovodje z ugotovitvijo, daje bil program v celoti realiziran. Zbor šteje 28 članov, vaje so dvakrat tedensko, vodi jih prof. Vanjo Tomc. Trenutno se pripravljajo na izvedbo svojega letnega ko ncerta, kise bo izvedel 20. decembra. Sprejeli so tudi program dela za naslednje leto ter opravljene volitve. Zboru bo tudi v bodoče predsedoval Ivo Restar. V torek, 21. novembra j e zbor nastopal v DU v Impoljci pri Sevnici, ko je Radio Trbovlje posnel dve pesmi, s katerima bodo nastopili v TV oddaji "Po domače." I.R. Zagorje V četrtek, 30. novembra bo ob 17.30 uri Ura pravljic v Knjižnici Zagorje. Vabljeni otroci od 4. do 9. leta starosti. P.R. Jubilejni Slavček Mešani pevski zbor Slavček, ki deluje v okviru Svobode Center v Trbovljah, je v petek, 24. novembra, ob 19.30 uri v gledališki dvorani DD Trbovlje pripravil slavnostni koncert ob svojem 45. jubileju. Koncerta se je udeležila polna dvorana ljubiteljev petja. V programu so imeli 19 pesmi raznih avtorjev, pretežno slovenskih, kijihjeprepevalo 31 nakoncert dobro pripravljenih pevk in pevcev, ki so glasbeni večer tudi kakovostno izvedli. Zavoljo navdušene publike so dodali še 4 pesmi. Med koncertom, ki gajepovezoval Bogdan Barovič, je predsednik ZKO Trbovlje, Vinko Kovačič v imenu ZKO Slovenije podelil bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke, hkrati pa zboru čestital kjubilej u in izrazil dobre želje za nadaljnje delo zbora in njegovo okrepitev. Zbor se je s šopki cvetja oddolžil za dolgoletno delo vse od začetka delovanja zbora trem pevkam in pevcu: Mari Lesjak, Ivanki Ravnik in Francu Vezovišku. Prav tako so predstavniki vseh pevskih zborov in Delavske godbe Trbovlje na odru čestitati zboru in izročili šopke cvetja in spominska darila. Posebej je zbor in zborovodkinjo pozdravil avtor dveh skladb, Milček Stegu. Slavček se je ob svojem jubileju predstavil z njemu znano zanganostjo in kvalitetnim petjem, marsikdo pa je izrazil željo, da bi se zbor tudi številčno okrepil, predvsem zmlajšimi glasovi. Tega sečlani zbora tudi sami zavedajo in si prizadevaj o, da bi se to tudi uresničilo. Zboru želimo še dolgo življenje, pa tudi lepega petja z okrepljenimi vrstami. Tine Lenarčič HlPfM t?feOTel)SlE9 Delavska godba je v torek, 21. novembra, ob 19.30 uri v gledališki dvorani DD Trbovce pripravila svoj drugi abonmajski koncert v letošnji koncertni sezoni. Naslovila gaje: Državni prvaki se predstavljajo. Dvorana je bila nabita s poslušalci in očitno navdušena nad izvajanjem programa. Godbeniki so skupno z dirigentom znova pokazali, kako izjemno kakovosten in uglašen ansambel so. Niso več "plehmuska" v smislu, kot tovrstne godbe poznamo nasploh - z igranjem koračnic, borbenih pesmi in himen, ampak glasbeni korpus, ki igranajzahtevnejšadela iz svetovne glasbene literature. Igranje je bilo skoraj identično z igranjem uveljavljenega simfoničnega orkestra. Moderator koncerta je bila Romana Beravs. V prvem delu programa so igrali uverturo G. Rossinija: La gazzaladra, E. Elgarja: Chansonde matin in A. D voržaka: Finale simfonije Iz novega sveta. Župan občine Trbovlje Janez Malovrh je s kratkim nagovorom čestital godbi in dirigentu k doseženemu uspehu v Mariboru, ko so na državnem prvenstvu v koncertno umetniški skupini dosegli 1. mesto in spet postali najboljši v državi. Ob tej priliki jimje izročil v spomin lepo krajinsko sliko. Vladimir Brlck, predstavnik ZKO Slovenije - Zveze pihalnih godb in orkestrov pa jim je za uspeh v Mariboru z nekaj besedami čestital ter izročil posebno priznanje CESME, to je mednarodne zveze pihalnih orkestrov. V drugem delu so godbeniki odigrali dela, ki so jih predstavili na državnem prvenstvu v Mariboru - A. Coplanda: Anoutdoor overture, O. Mascagnija: Intermezzo sinfonico iz opere Cavallcria rusticana in A. Reeda: Fourth Symphony. Prav s slednjo skladbo so se skupno z nekaterimi gostujočimi glasbeniki: harfistko, dvema čelistkama in kontrabasistom, prikazali kot zares izjemen ansambel. Publika je trboveljski Delavski godbi aplavdiralakot že dolgo ne. V zameno smo slišali še štiri skladbe, od tega celo dve (od treh, ki jih je spisal posebej za trboveljsko godbo) v spomin skladatelju Bojanu Adamiču. T. L. V sredo, 22. novembra, se je zgodil koncert in promocija, ki je postala že skoraj tradicionalna. Svojo novo kaseto in ploščo je predstavil pevec, kitarist in avtor, Aleksander Jež. Prireditev v DD Trbovlje, ki je imela naslov Naj lučka gori, je bila razdeljena na dva koncerta. Prvi je bil namenjen mlajšim. Na njem so nastopile trboveljske mažoretke, čarovnik Dani in še nekateri, ki so prijetno zabavali mlajši del Zasavja. Zvečer seje na prireditvi, ki seje pričela ob 19.30 uri trboveljski publiki predstavilo sedem različnih izvajalcev in gostitelj, Aleksander Jež. Vse skupaj sta povezovala Stojan Auer in čarodej Danijel Gorjup - Dani. Morda zaradi zadržanosti ni bilo tako pričakovane Irene Vrčkovnik, zato pa so drugi dodobra ogreli polno gledališko dvorano DD Trbovlje. Ko smo kasneje povprašali nastopajoče, so nam slednji povedali nekako takole. Oliver Antauer je predstavil svoj prvenec Ona pravi ne in upa na dokaz, da se v solistični karieri da narediti več. Ob tem j e v spremstvu prijetnega dekleta vzbujal zavist marsikaterega pevca in obiskovalca. Prav tako je rekla Andreja Čamernik, ki je dodala, da drugo leto praznuje 15 let glasbenega udejstvovanja. Njenasestraseje sicer zadržalabolj vozadju, pa vendar smo izvedeli, da ji zelo rada sledi na nastopih, čeprav le izza odra. Letos je prišla v goste tudi citrarkaTanja Zajc - Zupan, ki paje poleg tega, da nam je izdala, daje izšla njena božična in da izide še njena zaenkrat skrivnostna CD plošča, ugotovila še nekaj. Kot preteklo leto ji tudi letos zdravje ne gre in ne gre, saj je prišla kljub kašlju in temperaturi. Ivan Hudnik je še enkrat dokazal, da mu pri glasbi ni nič tujega, od narodne do rocka. Povedal je, daje sedaj na svojem. Se pravi, da poje tisto, kar v resnici tudi je. Marko iz skupineGamsije povedal nekaj o njihovi promociji druge plošče in o tem, da spoštuje Orleke in da se kljub razliki v glasbi razumejo z njimi. Slave kot predstavnik Čudežnih Polj je razlagal, kako in zakaj je prišlo do plošče, kjer je največ skladb Beatlov. Sicer pa dela kar na treh projektih, med katerimi je tudi duet Speedy in Gogi. Viki alias Vilma Gunzek je tudi prišla odpeti svoje pesmi, saj je sicer dobra Sandijeva prijateljica. Videli smo tudi njeno sestro, ki paje prisopihala med predstavo in se jezila, ker ni uspela videli njenega nastopa. Veliko več nam j e povedal Branko Jovanovič - Brendi, ki je nadomeščal bolj vzdržanega Korada Buzettija. Dejal je, daje polno zaseden pri izdelavi svojih korenjakov, predstavitvi dueta s Koradoj em in nosilca zvoka Naj, Naj, Naj -9. Čarovnik Dani je v ozadju bolj redkobeseden, kot na odru, medtem, ko nam jeStojan Auer povedal nekaj o tem, kaj dela trenutno. Povedal je, daje oddaja Poglej in zadeni, kljub nekaterim posnemovalcem, dobila svoj prostor in pričela dihati, čeprav s tem konceptom še ni povsem zadovoljen. Kar se pevske kariere tiče je dejal, se drži obljube. Kljub ponudbi s strani ZKP ne misli pričeti prepevati ali posneti več kot to, kar je do sedaj. Rudi Špan HM ssMJMJlJt Najprej so bili Pop design. Nato je bil Pop design z Miranom Rudanom. In potem je prišlo skoraj sedemletno obdobje Pop desig-nov z Vilijem Resnikom. Roko na srce, v tem času so postali najpopularnejša skupina v Sloveniji. Skorajda ni bilo koncerta, ki si ga ne bi ogledalo najmanj 2.000 ljudi. Kasete in CD plošče so bile razprodane, najstnice so vreščale, vse je bilo na višku. Potem pa je prišel (žal) neuspel izlet v ZDA, s katerim so člani skupine hoteli dokazati bogvekaj. In takrat enkrat se je začelo šušljati o koncu fenomena, imenovanega Pop design. Čeprav je od tega že dve leti, seje pred kratkim to res zgodilo. Vili je "letel" iz skupine, Tone Košmrlj, nesporni voditelj benda, paje zatrjeval, dabodo ostali člani nadaljevali glasbeno pot pod novim imenom. Ni govoril resnice. In Vili Resnik, ki ima nedvomno ogromno zaslug za tako velik uspeh skupine? "Po prvem šoku, ko sem v časopisu izvedel, da so se naše poti razšle, sem se hotel zaposliti," pravi Vili. "Nato meje hčerka pregovorila, naj v glasbi vztrajam. Tako sem zaenkrat posnel dve samostojni pesmi, s katerimi sem nadvse zadovoljem. Življenje gre pač naprej." In kaj reči o njegovi novi glasbi? Z glasbo se tako in drugače ukvarjam že vrsto let in priznati moram, da sta Vilijeva nova posnetka daleč najboljši skladbi, kar jih je posnel doslej. V pripravi so že novi in Vili trdi, da bosta mini kaseta ter CD (zaenkrat predvidoma s petimi pesmimi) izšla še letos. Pri snemanju in na koncertih mu pomagajo glasbeniki, ki sicer spremfjajo znano voditeljico TV Karaok. Kot vse kaže, je Vili Resnik ubral pravo pot. In skupina Pop design? Kot pravi Vili: "Oni nadaljujejo s svojim delom, jaz s svojim. Čas bo pokazal, koga imajo ljudje raje." Prav ima. Slovenijakonec koncev ni tako majhna, dane bi mogli imeti vsak svojega kroga oboževalcev... Tomaž A. Štojs Rojena morIIca (NaturaI Born KIUers, ZDA, 1994, Warner Bros/J AdRAN) Tisto, kar je proti koncu šestdesetih let za mit o neuMonjivosti in neprilagodljivosti splošno priznanim normam pod naslovom Bonie and Clyde posnel Arthur Penn, je v devetdesetih na istem področju famozni tandem Oliver Stone in Quentin Tarantino dorekel s filmom Rojena morilca. Vendar, da ne bo pomote: NaturaI Born Killers je eden od najbolj manično nasilnih filmov, ki so se pojavili na filmskih platnih v zadnjem desetletju, obenem pa je najmočnejšakritikaameriškegasenzacionalističnega načina IV poročanja. V kolažu hitrega prepletanja vseh mogočih stilov & tehnik od barvne preko čmo-bele in od animacije do računalniških efektov in zgodovinskih citatov se pred našimi očmi zvrstijo slike energetsko visoko nabite zgodbe o Mickeyu (Woody Harleson) in Mallory (Juliette Lewis). Vse sekvence so začinjene & razširjene z najpestrejšo & najboljšo možno glasbeno spremljavo, kar dokazuje tudi dejstvo, daje soundtrack filma pri nas konstantno razprodan. Mickey & Mallory sta rojena morilca. Masovna morilca, ki iščeta svojega vzornika v liku zloglasnega C. Mansona in v treh tednih pomorita dvainpetdeset ljudi in ob vsakem poboju pustita eno pričo. Po sledi njunih grozodejstev hodi poosebljena sadistična kari katuraztz ko na JackScagnetti (Tom Sizemore), ki kot višek vsega postane avtor avtobiografskega bestsellerja z njima v glavni vlogi. Po treh tednih morilskega divjanja po jugozahodu Združenih držav sta Mickey & Mallory končno ujeta in prideta v roke še eni karikaturi zakona poosebljeni v šefu zapora MacCluskem (Tommy Lee Jones). Mickey ob sojenju' samozavestno izjavi "Ničesar še niste videli!" in eno leto kasneje se nanju spet spomnijo v TV showu American Maniacs, ki ga vodi brezskrupulozni Wayne Gale (Robert Downey Jr.) in njuna zgodba postane spet aktualna... Scenarij enega od najboljših, najbolj odmevnih & najbolj kontraverznih filmov leta so po Tarantino vi zgodbi napisali David Veloz, Richard Rutovvski in Oliver Stone. Po ogledu zlahka postaneš vernik. Tarantino ni le guru devetdesetih, on je Bog in Stone je njegov prerok. Hja... ali pa obratno? Ocena: *****+ (Na žalost ni višje) Tommy ............ * ■ • « ■ • • ■«•««* « « • ■ ■ • mm m.,g, m mmmmmmm m mm m mm m mm mm m m m VIDEOTEKA MANO, Sollaumines 8, (na bazenu), tel.: 26-441 N «„ ho v »j «ajno’-.'|(i ,,d„.h ............ S,“"1 -|,7> ”**»••d* b» 77 ^ I... Polem.kosejeraz.štas.skup^^........................................ na« pa & CD z jazzstandardi. Njena najtrevejšaplošča. Rime, | ...... ..m;,*™,, „„„ .... ' Z”: r .............. ...izdali 11 atbimiov.orecci so uastonali hidiv tiriini, zdaj paie vsega lepega začeti sprcdSfevitvami.Mem& koflčajmo. Včerajso svojo Drinkers. K^JeHk, n p* vMAa plcmcamm žganjem... x V V' A/V1 N Trio More - Novo More Trio More, ali kot so se do sedaj, ko seje k skupini (Bobu, Dragu in Zokiju) pridružil še 4. član (Davor), preimenovali v Novo More, je hrvaška skupina, ki igra izključno v Sloveniji. Predvsem v diskotekah. "Smo party band," pravijo, "prilagajamo se ljudem in igramo glasbo po njihovih željah. Radi sodelujemo s publiko, ki nas podpira in se z nami veseli." Začeli so kot poulični glasbeniki, ki so prišli v Slovenijo zato, ker pravijo, da imamo Slovenci radi dalmatinsko glasbo in so nam jo želeli malo bolj približati. Na ulici jih je nekega dne slišal igrati lastnik diskoteke Eldorado, ene izmed najpopularnejših diskotek v Ljubljani in jih povabil igrati v s vojo diskoteko. Tako so se začeli nedeljski večeri. Pred kratkim so izdali svojo prvo kaseto Večeras je naša/vaša fešta, ki sojo predstavili v Eldoradu, na promocijo pa so povabili tudi goste. Spomni se name sta zapela Dominik Kozarič in zmagovalka lanskoletnih karaok v Eldoradu, Katja Mihelčič, nastopil pa je tudi D. J. Pero, kije predstavil svojo novo skladbo Bejbika. Na kaseti Tria More so 4 priredbe znanih hrvaških oziroma dalmatinskih pesmi, ki sojih preoblikovali po svoje - Večeras je našafešta, Marijana, Signorabellaciao, Dok palne njišu grane. V bližnji prihodnosti nameravajo posneti še 5 avtorskih pesmi in jih izdati na CD plošči, projekt pa se imenuje Dalma Dahce. "Naša publika so ljudje stari od 7 do 77 let, ali ljudje dobre volje," zatrjujejo. Tudi v prihodnje nameravajo ostati in delati v Sloveniji, saj pravijo, da smo prav Slovenci tisti, ki smo jih dvignili med zvezde. Katja Božič oborm© Računalniška oprema MIKRONA @ 0601 83 609 HOsebni računalniki: 486DX2-80 PCI OSNOVNI 486DX2-80 PCI 486DX4-100 PCI VVIN95 © 486DX4-100 PCI WIN 95 / PENTIUM 75 MULTIMEDIA MM Barvni monitor 14", MPR H, LR.28 mm Barvni monitor 14", MPR H, LR.28 mm Barvni monitor 14", MPR H, LR.28 mm Barvni monitor 14", MPR H, LR.28 mm Barvni monitor 14", MPR E, LR.28 mm Tastatura Qtronix 102 Tastatura Qtronix 102 Tastatura Qtronix 102 Tastatura Qtronix 102 Tastatura Qtronix 102 Miška LYNX30 s podlogo Miška LYNX 30 s podlogo Miška LYMX 30 s podlogo Miška LYNX 30 s podlogo Miška LYNX 30 s podlogo Mini tower ohišje Mini tovver ohišje Mini tower ohišje Mini tower ohišje Mini tower ohišje Glavna plošča 486,256 kB Cache, Glavna plošča 486, 256 kB Cache, Glavna plošča 486, 256 kB Cache, Glavna plošča 486,256 kB Cache, Gl.plošča PENTIUM, 256kB Cache, PCI PCI PCI PCI PCI Procesor DX2 80, Cyrix ali AMD Procesor DX2-80, Cyrix ali AMD Procesor DX4-100, Cyrix ali AMD Procesor DX4-100, Cyrix ali AMD Procesor PENTIUM 75 INTEL Hladilnik z ventilatoijem za procesor Hladilnik z ventilatoijem za procesor Hladilnik z ventilatorjem za procesor Hladilnik z ventilatorjem za procesor Hladilnik z ventilatorjem za procesor 4 Mbyt RAM 4 Mbyt RAM 8 Mbyt RAM 8 Mbyt RAM 8 Mbyt RAM Krmilnik na plošči Krmilnik na Krmilnik na Krmilnik na Krmilnik na EIDE,Pl04(16MB/s) plošči,EIDE,PI04(16MB/s) plošči,EIDE,PI04(16MB/s) plošči,EIDE,PI04(16MB/s) plošči,EIDE,PI04(1 6MB/S) I/O + game port na plošči I/O + game port na plošči I/O + game port na plošči I/O + game port na plošči I/O + game port Trdi disk CONNER 540 Mbyt EIDE Trdi disk CONNER 540 Mbyt EIDE Trdi disk CONNER 850 Mbyt EIDE Trdi disk CONNER 850 Mbyt EIDE Trdi disk CONNER 850 Mbyt EIDE Disketna enota 1.44 Mbyt, 3 1/2" Disketna enota 1.44 Ml)yt, 3 1/2“ Disketna enota 1.44 Mbyt, 3 1/2" Disketna enota 1.44 Mbyt, 3 1/2" Disketna enota 1.44 Mbyt, 3 1/2" SVGA PCI graf kartica SIS 1MB (2MB) SVGA PQ graf.kartica SIS 1MB (2MB) SVGA PCI graf.kartica SIS 1MB (2MB) SVGA PCI graf.kartica SIS 1MB (2MB) SVGA PCI graf.kartica SIS 1MB (2MB) CD-ROM enota Fnnal - dvojne CD-ROM enota Teac - 4 x hitrost hitrosti Sound blaster Zoltrix 16 bit, trne stereo Sound blaster Zoltrix 16 bit,trne stereo Akt zvočniki 2x4 W, Mikrofon, 1 x CD Akt.zvočniki 2 x 4 W, Mikrofon, 1 x CD plošč aJTipadajoča programska oprema ploščaJTipadajoča programska oprema CENA : 116,790.00 SIT CENA : 136,090.00 SIT CENA : 140,990.00 SIT CENA: 174,090.00 SIT CENA: 175,990.00 SIT POSEBNA PONUDBA InkJet in laserski pisalniM EPSON Naziv pisalnika Cena v SIT STVLUS 820, A4 format, 360 DPI, 150 znakov/s © 59,900.00 STVLUS COLOR lis, A4 format, 360 DPI, 150 znakov/a, BARVNI © 69,900.00 STVLUS 1000, A3 format, 360 DPI, 300 znakov/s 104,900.00 SQ 870, A4 format, 360 DPI, 660 znakov/a 173,900.00 SQ 1170, A3 foimat, 360 DPI, 660 znakov/s 229,900.00 STVLUS COLOR, A4 format, 720 DPI, 200 znakov/s, BARVNI © 89,900.00 STVLUS PRO, A4 format, 720 DPI, 240 znakov/s, BARVNI 139,900.00 STVLUS PRO XL, A3 format, 720 DPI, 240 znakov/s, BARVNI 249,900.00 LASER EPL 3000, A4 format, 300 DPI, 4 strani/min, 1 MB RAM 99,900.00 LASER EPL 5200)-, A4 format, 300 DPI, 6 strani/min, 1 MB RAM 144,900.00 LASER EPL 5600, A4 format, 600 DPI, 6 strani/min, 2 MB RAM 189,900.00 LASER EPL 9000, A3 format, 600 DPI, 8 strani/min, 2 MB RAM 349,900.00 Iglični pisalniki EPSON Naziv pisalnika Cena v SIT 9 iglični, LX 300, A4 format, 270 znakov/s, potisni traktor © 28,900.00 9 iglični, LX1050 +, A3 format, 240 znakov/s, potisni traktor 61,900.00 9 iglični, FX 870, A4 format, 380 znakov/s, potisni traktor 89,900.00 9 iglični, FX1170, A3 format, 380 znakov/s, potisni traktor 99,900.00 24 iglični, LQ 100, A4 format, 200 znakov/s, avt.podajalec papirja, ESCP2 31,900.00 24 iglični, LQ 570+, A4 format, 269 znakov/s, potisni traktor, ESCP2 86,900.00 24 iglični, LQ 870, A4 format, 330 znakov/s, potisni traktor, ESCP2 134,900.00 24 iglični, LQ 1070, A3 format, 269 znakov/s, potisni traktor, ESCP2 122,900.00 24 iglični, LO 1170, A3 format 330 znakov/s. potisni traktor, ESCP2 164,900.00 HLicenčna aplikativna oprema Opis Cena v SIT Microsoft MS-DOS 6.22 OEM 3.5" 4,990.00 MS W4W3.11 OEM 3.5" 5,990.00 MS WINDOWS 3.1 OEM 3.5" SO 4,990.00 MS WINDOWS 95 UPGRADE 3.5" ©O 14,990.00 MS VVORD for WINDOWS 95 English 54,190.00 MS VVORD for WlNDOWS 95 English Upgrade 20,990.00 MS EXCEL for WINDOWS 95 English 54,190.00 MS EXCEL for WINDOWS 95 English Upgrade 20,990.00 MS ACCESS for WINDOWS 95 English 54,190.00 MS OFFICE STANDARD for WINDOWS 95 English 82,190.00 MS OFFICE STANDARD for WINDOWS 95 English Upgrade 40,990.00 SVMANTEC Norton Utilities WIN95 3.5" 22,990.00 Norton Navigator WIN 95 3.5" 18,290.00 Norton Antivirus WIN 95 3.5" 14,190.00 Ink jet in laserski pisalniki HP Naziv pisalnika Cena v SIT DeskJet 600 51,990.00 Desk Jet 600 C, Barvni © 63,990.00 Desk Jet 850 C, Barvni 83,990.00 Laser Jet 5 L, 300 DPI, A4 © 87,990.00 Laser Jet 5 P, 600 DPI, A4 139,990.00 LaserJet 5 MP, 600 DPI, PostScript A4 176,990.00 iSh^Vei Doplačila: Opis Cena v SIT Tastatura CHERRV G83-6000 2,990.00 Tastatura MICROSOFT for WINDOWS 95 - US tipke 13,490.00 Barvni monitor 15", MPR H, LR, NI, Multisync, 28 mm © 16,990.00 Barvni monitor 17", MPR H, LR, M, EPA energy star, OSD, .28 67,990.00 Fax modem Zoltrix 144/144, interni, V.32 8,990.00 Fax modem Zoltrix 144/288, interni, V.32 + V.42 BIS, MNP-5 © 21,990.00 Fax modem ZoItrix 144/288, extemi, V.32 + V.42 BIS, MNP-5 24,990.00 Procesor PENTIUM 90 (namesto PENTIUM 75) 13,490.00 Procesor PENTIUM 100 (namesto PENTIUM 75) 17,690.00 Procesor PENTIUM 120 (namesto PENTIUM 75) 29.690.00 Spomin 4 Mbyt (RAM), 72 p in 17,690.00 LAN kartica ETHERNET COMPEX EN2000N-COMBO.BNC/UTP © 4,399.00 HA plikativna oprema MIKRONA Opis DOS programov: Cena v SIT Programska oprema za s.p. (programski paket BOOKIE): - knjiga dogodkov (prihodkov in odhodkov, prometa, dolžnikov/upnikov) 34,000.00 - prejemni listi s trgovsko knjigo (maloprodaja in veleprodaja) s fakturiranjem 42,500.00 - osebni dohodki 29,750.00 - osnovna sredstva 25,500.00 - obračun potnih stroškov 12,750.00 Cena celotnega kompleta samo: 85,000.00 Cena posameznega programa ali kompleta za knjigovodski servis dvojna. Programska oprema za d.o.o, in d.n..o. - Glavna knjiga 42,500.00 - Saldakonti kupcev in dobaviteljev 42,500.00 - Materialno poslovanje s fakturiranjem (Dobava, delovni nalogi, poraba) 110,000.00 - Fakturiranje 21,200.00 - Veleprodaja (avtomatski prenos v glavno knjigo in saldakonte) pokličite! - Maloprodaja(avtomatski prenos v glavno knjigo in saldakonte) pokličite! Programska oprema za prodajo vozil, servisiranje, storitve Pridržujemo si pravico do spremebe cen. Cene veljajo od 1.11.1995. Za področje Zasavja veljajo cene iranco kupec. Garancija 2 leti. Način plačila 100% avans na podlagi pre dračuna. Rok dobave takoj po plačilu. Prodaja iz zaloge. Cene ne vsebRjeJo 5 % prometni davek. Možna oprema ostale oprenne, ki ni zajeta v ceniku. Sodelujemo pri postavitvi informacijskega sistema v podjetjih (postavitev organizacije, dobava strojne opreme, sistemske opreme, LAN, poslovne aplikativne opreme). Servis zagotovljen. Izvajamo servisiranje programske opreme preko modema. V decembru sodelujemo na razstavi drobnega gospodarstva v Hrastniku. Vabljeni! MIKRONA d.o.o., Podjetje za računalniški inženiring, 61432 Zidani most 32 a, tel. 0601 83 609 je uradni prodajalec izdelkov EPSON in MICROSOFT. ftnmuuT Živjo krvavičniki! 1. december je svetovni dan boja proti aidsu. Po statističnih podatkih vsak dan za to boleznijo zboli mnogo ljudi in tudi v Sloveniji jih je nekaj, ki so okuženi z virusom HIV. Vsak mlad človek ve, da je lepo ljubiti in biti ljubljen, da so razmerja s partnerjem nekaj najlepšega. Toda ljubite se z glavo in uporabljajte kondome, ker mogoče boste jutri prav vi tisti, ki boste izgubili smisel življenja, mogoče boste prav vi postali prikrajšani za marsikatero lepo, prijetno nepozabno doživetje, ko vam bo zdravnik povedal, da imate aids. Torej, ljubite se varno, uporabljajte kondome in ostanite srečni. Saša Pred kratkim je potekalo srednješolsko tekmovanje iz matematike, ki so se ga udeležili tudi zagrizeni matematiki iz Gimnazije Trbovlje. In kako so se izkazali? ODLIČNO! Med prvimi letniki j e Vesna Pigal iz l.b osvojila 6. mesto in prejela nagrado. Med 2. letniki sta se izkazala Uroš Borovšak tjAsiAi/, tjAjAb... Zopet smo se vam oglasili z našo svetovno znano rubriko Ljubi, ne ljubi, ljubi.Že kar nekaj časa se nismo slišali in od takrat pa do danes se jB^jmbezehskem področju zasavskih golobov in golobic marsiK$y sp^neilp^^LlT^a tudi ne! Verjetno vas ž preberi tjfoaslednje vrstice, obiskujupcjoftOŠjj prav tako 'avli K.. io traja, pa zanima, kaj je novegh. Pote Do^^t^StijŠg^dno pf pa imatap&gogte obtsfea tulfli Petra ja/. (Etpjf in S. še ve tvf^olona P. (G i (STK.) seše ved/snrehajata z rokovtokT^iogase jesidaj nismo izvedeli, w pa, da^eM^^C^/T^^^vše^hodrooki lepotec Mor M.. Nčrtaša \LpU)|^§e vedno gh^e v objemu Deyan£k=5K3oSia bo o^fll Na|al\ioX(K^rsSM^znano. Polona D. (GIM) se vrtino reč zadržuje priAdeši>TL^v Vrtijicu pa se grejetaMgšjriKGEU): nSeb JstjanV. Čdtrtošolcisd^ač^i s plesnimi vajami in prav getov« se bo Impjam rodila kakšna nova ljubezen. O tem in še cN^i vas bomo sproti obveščali. P in k Panter iz 2. c, ki je osvojil 16. mesto. Nataša Jerman in Tina Kolenc, obe iz 3. letnika sta se lepo uvrstili med tretješolci. Nataša je dosegla 3. mesto in prejela nagrado, Tina pa je bila 15. Med 4. letniki pa je blestela Polona Grešak iz 4. a, kije osvojila odlično 1. mesto in še enkrat dokazala, kako izvrstna matematičarka je. Poleg nje pa je Matjaž Oberžan prav tako iz 4. a osvojil 31. mesto. Naši sovrstniki so se resnično izkazali in še enkrat iskreno čestitamo vsem sodelujočim in vsem, ki so seštevali, množili, delili... in se potili ob matematičnih nalogah. S. G. .... zopet razmišljam o dnevu, ko semga spoznala, ko sem se prvič zazrla v njegove nebeško modre oči, ko sem mu prvič segla v roko in ga poljubila na njegovo gladko in dišeče lice. Kako sem bila takrat srečna! Takrat sem ga ljubila, takrat sem bila noro zaljubljena vanj, takrat... Vsaka prosta minuta je bila namenjena njemu, ki sem ga ljubila iz srca. Toda takrat sem poznala samo njegovo brezhibno zunanjost; takrat sem poznala le njegov lepi obraz, njegovo lepo grajeno telo in njegov božanski nasmeh. In to mi je bilo več kot dovolj. Kako srečna sem bila, kadar meje pozdravil in mi poklonil par besed. Tisti dnevi so bili res nori, toda nepozabni. Toda, ko sem se prvič resno pogovarjala z njim. ko mi je razkril nekatere njegove skrivnosti; ko sva noč preživela ob prijetnem klepetu; takrat sem šele spoznala, kako čudovit človek je. Toliko toplih in prijaznih besedje bilo izrečenih, toliko obljub in želja; toliko stavkov, zaradi katerih je vredno upati, toliko... Takrat sem spoznala tudi njegovo osebnost (vsaj delček) m takratsemgaljubilaše bolj,kot prej, toda tedaj semgaljubilazaradinjegove osebnosti in ne zaradi njegovega videza. In na nek način ga ljubim se danes, pa čeprav vem, daje zame nedosegljiv in daleč stran od mene. Še vedno včasih premišljujem, ali ni vse brez smisla, ali j e sploh še vredno upati, ko pa je tako daleč, pa čeprav obenem tako blizu. Toda, potem pomislim na njegove besede, ki jih je izrekel: Da bova morda nekoč tudi midva skupaj in takrat spet vidim svetlo zvezdo v mojem življenju. Takrat se zavem, da so na tem svetu še vedno kar prijazni ljudje, ki so ti pripravljeni pomagati in ti stati ob strani, ko ti je hudo... In takšen, prav takšen j e tudi on, moj prijatelj. (posvečeno mojemu prijatelju J...) Baby Opravičilo V prejšnji številki Zasavca je prišlo do dveh neljubih napak. V pogovoru s Sergejem in Primožem v rubriki Bla, bla... Sergej bi s svojim ferrarijem po Trbovljah peljal profesor Majdičevo in ne Mejačevo; poleg tega bi Vrtinec spremenil v Caffe shop. S. G. lile— Mladim Zasavcem naravi „a Ja vornHktn. Rovtu ih v Libeličah. Ali pahatndmgi tega nisi) sporočili. Tv centre /a šolske in obšolske dejavnosti gradijo oziroma obnavljajo s šolskim tolarjem, /ato upamo, da spremljevalna učitelja. ..tale pedagoške delavce poskrbijo v centru. Tako nam ptse Majda Brvar, ravnateljica h Zagorja V naslednji številki bomo začeli objavljati tudi vtise z doma v Libeličah, ki jih v svojem dnevniku popisuje Petra Simončič. ""strlrala Miklavž Pred leti, ko sem še verjel v Miklavža, sem vedno pisal pisma dva dni pred Miklavžem. V pismih sem prosil za raznovrstne dobrote in igrače. Nekega večera na Miklavževo sem dolgo bedel v postelji. Zaspati nisem mogel, zato, ker me je zanimalo, od kod bo prišel Miklavž v stanovanje. Nekaj časa sem še bedel, nato pa sem kmalu zaspal. Po kakšni uri spanja sem se zbudil, ker sem zaslišal ropotanje v kuhinji. Od strahu sem potegnil odejo čez glavo in skoraj pozabil dihati. Ko je ropot prenehal, sem se opogumil in odšel v kuhinjo. Takoj, ko sem vstopil, so mi oči obstale na mizi, ki je bila zvrhana dobrot in igrač, za katere sem prosil v pismu. Zjutraj, ko smo se že vsi zbudili, sem povedal mami, kaj vse sem doživel ponoči. Ko je mami to slišala, sejepotiho nasmejal in mi rekla, daje bil gotovo Miklavž. Ker sem bil še majhen, sem seveda res verjel, da je bil ponoči pri nas Miklavž. Tomaž Gruban, Litija JavomiškiRovt Življenje v naravi (6. do 10.11.1995) V ponedeljek, 6. novembra, smo se odp elj ali na Javorni ški Ro v t, kj er nas je čakalo pet dni življenja v naravi. Mislili smo, da se bomo pripeljali v manjšo planinsko kočo, kajti klanec je bil zelo strm. Oskrbniki doma pašo nas presenetili z izredno urejenostjo, strogim hišnim redom in navodili za delo in bivanje pri njih. Že prvi dan smo se povzpeli na hrib, na katerem smo se naučili orientacije. Nato smo prisostvovali demonstraciji izdelave raznih vozlov, ki smo jih potem tudi sami izdelovali. Iz šotorskega krila smo naredili "pelerino" in zasilna nosila. Že zvečer je sledilo tekmovanje. Razdelili smo se v skupine po tri in si nadeli imena. Zjutraj naslednjega dne pa je bil velik planinski pohod do avstrijske meje, kjer je bil čudovit razgled na dravsko dolino na avstrijski strani in najeseniško kotlino na naši strani. Naučili so nas tudi veslati s kanuji, streljati z lokom in plezati po umetni steni; imeli smo tečaj prve pomoči, pouk biologije in geologije. Zvečer smo odšli na nočni pohod v popolni temi, le prvi in zadnji pohodnik sta nosila svetilki. Ustavili smo se, da bi zapeli, a nekatere je bilo sram peti. Tudi naslednje dneve so bili še pohodi, učne ure o komunah in praktično iskanje fosilov. Vsak, ki je imel le malo potrpljenja, je lahko na bogatem nahajališču fosilov v manjših jamah našel košček fosila in ga vzel s seboj za spomin. Nekateri so v skupini odšli z biologinjo Ireno do slapa, drugi pa so s Tomažem iskali mahovnjake, korenonožce in trilobite. Zvečer nas je čakal test, ki smo ga vsi živi in zdravi prestali, ker j e šlo za test iz prve pomoči. Veliko smo se pripravljali na tekmovanje Trilobitlon, ki je bil zadnji dan bivanja na Javorniškem Rovtu .Tudi plesali smo z Jožetom, "nabijali" glasbo, se zabavali v disku, hodili na hoduljah, igrali košarko in odbojko, pisali kartice in pisma staršem in prijateljem, uživali v prostem času in se igrali razne družabne igre. Zadnji večer smo imeli taborni ogenj, na katerem smo pekli nabodalo Trilobit,kijebil sestavljen iz mesa, paprike, jabolk, hrušk, paradižnika in sira. Nato pa smo pekli še kostanj in se do sitega najedli. Zadnj i dan smo tekmovali v tekih, veslanju, orientaciji, prvi pomoči in metanju žoge na koš. Zmagala je skupina Knapi. Naš izlet v Idrijo V četrtek, dne 26. oktobra smo se z avtobusom odpravili na ekskurzijo v Idrijo. Preko Izlak smo se povzpeli na preval Trojane -609m, kjer smo zapustili Zasavje. Začeli smo se spuščati v Ljubljansko kotlino. Po severni obvoznici smo obšli Ljubljano ter nadaljevali proti Vrhniki in Logatcu ter pri odcepu v kraju Kalce zavih na cesto, ki vodi preko Hotedrščice in Godoviča do Idrije. Idrija je naj starejše slovensko rudarsko mesto in leži v globoki kotlini ob sotočju reke Idrijce in hudourniške Nikove. V Idriji smo si ogledali nekdanji rudniški grad, ki se dviga nad starim jedrom 500 - letnega rudarskega mesta kot njegov najpomembnejši kulturno-zgodovinski spomenik. Ogledali smo si tudi idrijski rudnik, ki je bil dolgo časa drugi svetovni proizvajalec živega srebra in cinobra, prekašal gaje le španski Almaden, zdaj pa je v obdobju zapiranja. V letu '94 so za obiskovalce obnovili in odprli del rudnika, ki smo si ga ogledali. Odpeljali smo se do Divjega jezera, kije naj večji kraški izvir v Sloveniji. Našo ekskurzijo smo zaključili z ogledom slovenske vojaške partizanske bolnišnice Franje v slikoviti soteski Pasice, v tesneh potoka Cerinj ščica med prepadnimi stenami VelikegainMalegaNjiviča. Vseobjekte, ki smo sij ih ogledali, vključno s krajinskim parkom Zgornja Idrija, kamor spada Divje jezero, upravljam vzdržuje Mestni muzej iz Idrije. Ker nismo v rudniku srečali jamskega škrata - bergmandeljca, ki je rudarjem prinašal srečo in jim kazal pot do bogate rude, ga bomo poiskali naslednjič. Lina Savšek, 7. c, Zagorje ,.l;. _____ , , ' ......./. ’ . . m vadiJi ‘ni ™' »M«Cesfitke- Um\k fahk:^ ^ ^ z -r°m v ^ krogu kiju, neverjetnim uspehom niso dobili niti enega mi ------------------ ---... .1..... _to prvič odšli na večerjo. Pa še to po zaslugi vtSlJrR ',£T'Sr(toŽiVeli?6Mfembra nDg0metnih MneSCnjak0V' Pred tem80 dobesednt> v Sentiurju. Rudar ho tako najmanj 161 dn Ms !;r^; :r.i;x s t r*v profesh- me: s^ašcsKarž E= ROKOMET Je kriza končana? Rudis Rudar - Prevent 29:22 (13:7) Trbovlje, dvorana OS, gledalcev 600, sodnika Povalej (Ce) in Melanšek (Velenje). Rudis Rudar: Lesjak, Podbregar 3, Medved 1, Maček, Teržan 2, Vrbnjak 3, Kosec, Senčar 4, Čater 1, Čop 6, Voglar 9, Randželovič. Prevent: Pušnik, Franc 2, Leve, Soršak 1, Bari 1, Petričevič 7, Strigi 4, Leskovšek 2, Maksič 5, Konečnik, Ošap, Matovič. Trboveljčani so končno pokazali pravi obraz, v predstavi za rokometne sladokusce do nog potolki "ježke" in se prebili v sredino lestvice. Kot vse kaže je njihove krize vendarle konec. Rudarjev trener Bašič je dobro spremenil ekipo in v celoti uspel. Prednost je z izjemo Randeloviča, Voglarja in v obrambi Čatra v začetku tekme dal "domačim" igralcem, Medved in Maček pa sta sedela na klopi. S tem je seveda zelo presenetil vodjo tekmečeve stroke Levstika. Zmago so napovedale že uvodne minute. Domačini so odlično igrali v napadu, zelo dobro pa je delovala tudi obramba s tesnim pokrivanjem Maksiča. V 8. minuti j e bilo tako na semaforju 5:1 (3 gole je dosegel Voglar), v 16. pa 10:3. Gostje so po time-outu ustavili "rudarje", ki so imeli 10-minuti strelski post. V tem času je nekajkrat odlično posredoval Pušnik, Trboveljčani pa so imeli tudi precej smole, saj so večkrat zadeli vratnico. Korošci so v tem obdobju dosegli tri gole zapored in znižali na 10:6. Najboljša gostujoča igralca (pa tudi sila nervozna in zaradi nešportnega obnašanja tudi izključena) Maksič in Petričevič sta v prvih dveh napadih v nadaljevanju svoji ekipi prinesla kanček upanja, toda izvrstni domačini so odgovorili s kolektivno igro. Zapovrstjo so zadeli Čop, Voglar in Vrbnjak in prednost je znova narasla. Pri izidu 18:10 je Levstik šezadnjičpoizušal z nasveti ob minuti odmora. Lepe akcije domače ekipe so se kar vrstile. V napadu sta blestela Voglar in Čop, v vratih pa Randelovič, medtem ko je na drugi strani povsem zatajila obramba na čelu z reprezentantom Pušnikom. Desetminutpred zadnjim zvokom sirene je kazalo na pravo katastrofo gostov. Rudis Rudarje takrat vodil že s 26:15, nato pa v zmagoslavju v končnici tekme nekoliko popustil, a še vedno dosegel izjemno visoko zmago. Najbolj je njihove pristaše zadovoljila nadvse borbena in domiselna igra. S.F. Lepa zmaga Inženiring Šarbek - Fructal 23:19 (12:4) Litija, športna dvorana, gledalcev 600, sodnika Repenšek (Rečica ob Savinji), Požežnik (Celje). Inž. Šarbek: Ulčar, B. Kogovšek 2, BilbijaS, Privšek, T. Kogovšek 1, Papež 9, Gradišek 1, Lubej 5, Kralj, Sotenšek, Verbajs in Doblekar. Fructal: Turk, Pajntar, Boršo 2, Vunjak 10, Kurbanovič 1, Žvokelj 2, Kovšca, Rozman 3, Vidmar, Krajnc, Ostojič, Deržek. Začetek srečanja sta obeležila vratarja na obeh straneh, saj sta vse do 6. minute ostala nepremagana, domači vratarDoblekar pa j e ubranil strel Vunjaka s 7 metrov, takrat so namreč domači povedli z 1:0. Gostje so prvič in zadnjič na srečanju povedli dve minuti kasneje z 1:2. Rezultat je bil do 16. minute, ko je bilo na semaforju 4:4, še dvakrat izenačen, zatem pa so domači popravili obrambo. Z izredno borbenostjo do konca prvega dela in z nekaj dobrimi obrambami vratarja gostom niso dovolili, da bi dosegli zadetek, niti iz sedememtrovke (drugo je ubranil Ulčar), niti z igralcem več. V napadu pajimje ob dokaj hitri igri uspevalo skoraj vse in na odmor so odšli z veliko prednostjo. Drugi del so gostje pričeli z dvema igralcema manj, kar pa domači v dveh napadih niso izkoristili, za nameček so celo prejeli gol. Značilnost drugega polčasa so tudi slabše obrambe na obeh straneh, tako da smo nagledali tudi golov. Lahko bi tudi dejali, da sojo gostje še poceni odnesli glede na rezultat prvega polčasa in da so bili zreli za všji poraz. Pri domačih prav vsi zaslužijo pohvale za zmago. Najboljšo igro, odkar prišel v Litijo, je pokazal Lubej. Papež svojo strelsko normo devetih zadetkov uspešno nadaljuje, pri gostih pa omembo zasluži Vunjak, ki je sam dosegel več ko polovico golov za svojo ekipo. S. K. Kadeti boljši od članov Dol - Krog 30:26 (12:15) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 200, sodnika Kalin in Korič (oba LJ). Dol: Sikošek, Potočnik 1, Hribar 2, Selak 1, Krajnc, Piškur 3, Špacapan 4, Štrbucelj 6, Raušl 10, Vidmar, Moljk 3, Pavlič. Krog: Kolmanko 4, Horvat, L. Sapač 6, A. Sapač 3, Meolič 6, Titan M 3, Kosednar 4, Roškar. Gostje, ki so v Hrastnik dopotovali z vsega 8 igralci, so začeli izredno poletno in povedli s 3:0, nato pa ob nerazpoloženih gostiteljih svoje vodstvo obdržali do konca polčasa. V tem času je trener domačihStanko Andcrluh poskušal vse, da bi igra njegovih varovancev vendarle stekla. Še sreča, daje v tem delu vsaj vratarSikošekdelovalkolikor toliko zanesljivo in z nekaj odličnimi obrambami preprečil, da si gostje niso že ob polčasu priigrali občutnejše prednosti. Ob polčasu se je domači trener odločil za edino še možno varianto. Nerazpoložene starejše igralce je zamenjal s kadeti, ki so pod dirigentsko palico izkušenega Darka Raušla zaigrali zelo poletno, z dopadljivo igro pridobili tudi naklonjenost gledalcev in točki sta povsem zasluženo ostali doma. Za igro v 2. polčasu velja pohvaliti vse, še posebej pa komaj 15-lctnega Jureta Šterbuclja, kije bil oh Raušlu tudi najučinkovitejši v domači vrsti. Dodajmo še odlično sojenje mednarodnih sodnikov Kalina in Kariča, ki sta prispevala svoj delež k lepi rokometni predstavi. J.P. KOŠARKA Ostali praznih rok Triglav Kranj - Iskra Litus Litija 71:70 (24:40) Kranj, Dvorana na Planini pri Kranju, gledalcev 500, sodnika Turk (LJ) in Hafner (Medvode). Triglav: Lojk 2, Eržen 10, Krčmar 9, Z. Drobnjak 18, Hafnar 21, D. Drobnjak 6 in Troppan 5 Iskra: Kandžič, Bassin 6, Ivanovič 23, Bošnjak 14, Šetina 8, Šiško 2. Igralci Iskre Litusa so odšli v Kranj v prepričanju, dase v Litijo zanesljivo vrnejo z "zlatima točkama", a ni bilo luko. Prvi polčas je minil v znamenju odlične igre igralcev Iskre Litusa v obrambi, rezultat takšne igre je bila razlika 16 točk. Drugi polčas ni kazal nič obetavnega za domačine, vse do odhoda Šetinc in Ivanoviča s parketa zaradi 5 osebnih napak. To so domačini kar dobro izkoristili in dobro polnili litijski koš. V zadnji minuti srečanja je Japič naredil osebno napako, domači so oba prosta meta realizirali in prvič povedli. V zadnjih sekundah srečanja sta bili storjeni še 2 očitni osebni napaki nad litijskim igralcem, a sodnikova piščalka je takrat ostala nema. M.Š. Nov poraz Hrastničanov GD Hrastnik - ŽKK Maribor 72:76 (37:47). Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 200, sodnika Šafarič (Petanjci) in Narobe (Dobrova). GD Hrastnik: Majes, G. Lapornik 5, Kellner 27, Baloh 10, D. Lapornik 5, Lazar 1, Leskovar 24, Golotič, Isoski, Grmšek. Maribor: Amidžič 18, Ghedovič, Dolšak 20, Lečnik, Juhart 4, Lovše 2, Kavčič, Škobalj 13, Poljenk, Džurovič 19. Gostitelji so začeli tekmo v precej okrnjeni postavi, brez Rozmana in Avsenaka iz Krškega, brez Deželaka in trenerja Ranka Mandiča, ki je kot kaže zapustil klub, čeprav o tem še ni obvestil pristojnih. V takšni situaciji so za pomoč zaprosili Danija Lapornika, ki je pred prvenstvom sicer nameraval skleniti svojo aktivno košarkarsko pot. Začetek tekmeje bil izenačen, nato pa so se gostje počasi, vendar zanesljivo začeli oddaljevati in si do odmora priigrali prednost 10 točk, kije bila, kot seje kasneje izkazalo, za gostitelje nedosegljiva. Drugi polčas so domači sicer začeli bolj obetavno in se kar nekajkrat približali gostom na 2 točki zaostanka. V 35. minuti so uspeli celo izenačiti, več pa niso zmogli. Sicer pa velja omeniti, daje bilo prav slabo izvajanje prostih metov ob slabi igri v obrambi glavni vzrok že četrtega zaporednega poraza hrastniških gradbincev, ki so se nas ta načinnajbrž že poslovili od visoke končne uvrstitve. J. P. KEGLJANJE Samo Stoklas ni dovolj CP Celje - Dadas Rudar 7:1 (5395:5186) Vodeb - Hribar 943:877, Sivka -Goljuf 909:837, Lešnik - Gantar 880:864, Klinar - Izgoršek 887:846, Salobir - Novak 881:841, Cene -Stoklas 895:921. Uroš Stoklas je tudi v Celju pokazal reprezentančno formo, to pa je bilo veliko premalo za ekipni uspeh. Ostali trboveljski kegljači so namreč zaigrali pod svojimi zmožnostmi, tako da so "borzniki" doživeli porazz ekipo, kije trenutno na predzadnjem mestu. Dadas Rudar kljub neuspešnemu nastopu v Golovcu še vedno drži visoko 4. mesto. S.F. Saša Burja pokazala zobe Miroteks - Rudar 7:1 (2574: 2364) Tkalčič - Sobočan 449:370, Šeško - Mlakar 453:385, Grobelnik -Hočevar 441:404, Zupanc - Burja 400:423, Kardinar- Tušek 404:397, Petak - Podlesnik 427:385. Vodilne Celjanke so že pred srečanjem veljale za absolutne favoritinje. Cilj vsake ekipe, ki se z njimi pomeri, je pravzaprav enak: osvojiti častno točko. In to so Trboveljčanke dosegle po zaslugi Saše Burja, ki je kot vse kaže v življenski formi. Kegljavke Rudarja so po desetih krogih uvrščene na 7. mesto prvoligaške lestvice. S.F. Hrastničani zmagali EHO Hrastnik - Ljubelj 6:2 (5074:4970) Duh-Mejač 860:801, Tomše-Klofutar 837:871, J. Drame-Nunar 815:808, Z. Drame-Čerin 823:827, Šeško (Mijatovič)-Praprotnik 882:855, Burja-Ahačič 857:808. Hrastničani so v okviru 10. kroga 2. državne lige v svojem zadnjem nastopu "domačinov" na kegljišču Rudarja v Trbovljah, premagali goste iz Tržiča, ki so jim v 1. kolu odščipnili točko. Tokrat so bili "ehovci" zanesljivo boljši in so prepričljivo zmagali, ter se tako s Tržičani izenačili na 2. mestu. J. P. BORILNE VEŠČINE Mednarodni turnir v Italiji Zagorje - Klub borilnih veščin Pon-Do-Kvan Zagorje se je v nedeljo, 26. novembra na povabilo Kluba Otsuha Karate iz Gorice v Italiji udeležil tekmovanja v semi-contactu. Tekmovanja, ki je bilo organizirano vpočastitev 20 - letnice obstoja domačega kluba, se je udeležilo 60 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Za naše j e bilo tekmovanje pomembno za preverjanje pripravljenosti, kijih 23. decembra čaka finale državnega prvenstva na Ptuju. Boljše uvrstitve pa so dosegli: članice, +60 kg: 1. mesto Joladna Bučevec, člani. 79 kg: 3. mesto Mitja Železnik, -84 kg: 3. mesto Igor Kalšek. S.B. Tekmovanje najmlajših Trbovlje - V vseh športnih stuširanim veteranom nasuli še 4 gole in zmagali. Pri veteranih lahko pohvalimo prav vse igralce, pri članih pa je bil najboljši panogah mora imeti dober tekmovalec razvitih kar nekaj sposobnosti, tako prirojenih kot pridobljenih. Iz široke b aze vadečih j e trenerj em laže izbirati tekmovalce, ki po nekaj letih zavzete vadbe dosegajo odmevne rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih. V karate klubu "UKA" Trbovlje dosegajo v zadnjih letih res lepe športnerezultate.Dapanebiizgubili kontinuitete uspehov, vlagajo precej energije za vzgojo naslednikov, ki trenirajo v nadaljevalni skupini pod vodstvom trenerja in tekmovalca, nosilca črnega pasu stopnje 2. dan, Boruta Markoška klubsko tekmovanje v katah. Nastopilo jih je 32. V konkurenci deklic so bile najboljše Anja Cestnik, Jasna Kovačič in Petra Jerman ter pri dečkih Dragan Babič, Žiga Šantej in Robi Habjan. Če bodo še naprej tako zavzeti, bomo še zanesljivo slišali za njih tudi na višje rangiranih tekmovanjih. F.G. PIKADO Prvi poraz Jeršeta Trbovlje - V 7. krogu zasavske lige v elektronskem pikadu je prvi posamični poraz doživel igralec vodilnega Mojčinega hrama Bojan Jerše. Potem, ko je zapored dobil 26 tekem, gaje v27. obračunu premagal Taib Kulaševič, ki nastopa za Okrepčevalnico Zupan. Jerše je bil temu porazu navkljub skupaj z Mitrom Živkovičem najzaslužnejši za zmago z "Zupanom". Derbi kroga je sicer prinesel zanimiv in izenačen obračun v katerem je vodilna ekipa vendarle zabeležila novo zmago. Ostali izidi: Jevnica - Gostišče Rajka6:10, Mane bar - Jolly bar 7:9, Condor-Gambrinus 11:5, Amadeus - Čipo 10:6, Bar 91 - Viktorija 12:4. Danes (četrtek) bo na sporedu 8. krog. Vse tekme se bodo pričele ob 18. uri, derbi pa bo v Litiji kjer se bosta pomerila Jolly bar in Condor. S.F. MALI NOGOMET Lestvica občinske lige malega nogometa Litija - Do konca občinske lige Litije so ostala le še 3 kola. Prav zaradi tega dejstva so srečanja večinoma zelo napeta in tudi nervozna, tako, da je potrebno pokazati tudi kak rdeč karton za umiritev strasti. V zadnjih 2 kolih je bilo naj večje zanimanje za srečanje Zx-XiX-x-X'X'X-x*XvX-x,Xv mMMmmmž :NxX:: •• ni lil xx-:-xx- st ilo X:X:::::X:::.':X;X;X;X Nogometni klub Zagor ho v torek, 5, decembra mesto, na Kidričevi 5 skt nogometa vabljeni! >. uhvi ob 17.. ,ršcm. šca v «i«ri lin lili! e nogometa, da n til) Zagorje -Savi. Ljubitelji X-X-X-XiX-X’X-X-X'XiX-X-X-X‘X'X*!> ^ med vodilnima ekipama, ki pa seje po veliko neizkoriščenih priložnostih končalo neodločeno, kar je vodilno ekipo pripeljalo tik pred osvojitev 1. mesta. Vendar pa, presenečenja so možna. Rezultati 7. kola: Peki-Ford Servis Hribar 4.0, AMKO Izolacije-Omahen Transport, Kavabar Domik-Peki6:1, Ford Servis Hribar-Stavbe 1.2, Šentlambert Emona-AMKO Izolacije 1.4; rezultati 8. kroga: Bar Baron-Litijski Oglasnik 3:3, Stavbe-Trgovina Mojca 0:4, Litijski Oglasnik-TNT 6:2, TNT-Šentlambert Emona 1:5, Trgovina Mojca-Omahen Transport 0:1. Lestvica: 1. Omahen Transport 19, 2. AMKO Izolacije 16, 3. Litijski Oglasnik 14, 4. TrgovinaMojca 14, 5. Stavbe 10,6. Kava bar Dornik 10, 7. Šentlambert 8. Peki 9, 9. Bar Baron 8, 10. TNT 3 in 11. Ford Servis Hribar 1 točka. S. K. Visoka zmaga Inženiring Šarbek-Marmor Hotavlje 5:1 (2:1) Litija, športna dvorana, gledalcev 500, sodnik Živkovič, strelci: 1:0 R. Gačnik (11), 1:1 Drolc (21), 2:1 Čarman (24), 3:1 Jamnik (47), 4:1 Tesko (58), 5:1 Vrhovec (60). Inž. Šarbek: V. Majcen, B. Simič, J. Gačnik, R. Gačnik, Z. Tesko, J. Indof, I. Čarman, A. Vrhovec, M. Jamnik, M. Šrenk. Marmor: Bratuž, Lebar, Stojko, Drole, Jereb, Ahčin, Guzelj, Thaler, Pogačnik, Bogovič, Potočnik. V tokratnem derbiju kola sta obe ekipi nastopili oslabljeni. Domači brez kaznovanega Feleta (kartoni), gostje zaradi poškodbe prvega vratarja. Derbi sta takoj na začetku pa vse do konca popestrili tudi obe navijaški skupini. Iz prvega pravega strela na gol pa so domači povedli. Po vodstvu so si preko Vrhovca priigrali še 2 lepi priložnosti, ki pa jih je zaustavil gostujoči vratar. Gostje so prvič streljali šele v 20. minuti. Le minuto kasnej e pa so izenačili, lahko rečemo tudi po napaki domače obrambe, je bil srelec Drole in to z glavo, kar pri malem nogometu vidimo malokrat. Bistveno se razmerje na igrišču po izenačenju ni spremenilo. Domači so še vedno napadali, povedli pa so po kotu, ki ga je izvajal Tesko, na drugi vratnici pa je Čarman žogo potisnil v mrežo. Pričetek drugega delaje pripadel domačim, saj sta Tesko, J. Gačnik in še enkrat J. Gačnik zadeli vratnico. V 47. minuti pa smo bili priča najlepši akciji na srečanju, ki jo je pričel domači vratar, ki je zlepo podajo zaposlil Gačnika, ta pa še lepše Jamnika, ki mu ni bilo težko premagati gostujočega vratarja. Po zadetku so gostje pričeli s pritiskom na domači gol, ki pa jih je odlično varoval Majcen. Domači so v zadnjih dveh minutah dosegli še dva gola. Najprej je bil po protinapadu storjen prekršek nad Čarmanom, ki pa ga je v gol pretvoril najboljši igralec tekme, Tesko. 15. sekund pred koncem pa je zasluženo zmago potrdil še Vrhovec. Z lepim strelom zrazdaljeje prepodil še zadnje pajke in raztrgal njihovo pajčevino v zgornjem kotu. S. K. ŠAH Liga se nadaljuje Trbovlje - V 2. ligi Vzhod je sodelovalo 21 ekip. Največ 12 meč točk je zbrala ekipa Branika iz Maribora in osvojila 1. mesto. 2. mesto je osvojila ekipa Fužinarja iz Raven na Koroškem, tretji pa so bili šahisti iz ŠK Milan Majcen Sevnica. Rudar iz Trbovelj je do 5. kola veljal za enega izmed glavnih favoritov za 1. mesto, nato pa sta se pomerila glavna tekmeca lige, Rudar in Branik. Rudarju je že lepo kazalo, Kotnik je zmagal, Bajda in Novak sta remizirala, vsi drugi pa so imeli boljše pozicije na šahovnicah. Prva je napako storila Ulaga in izgubila, Dušak paje v dobljeni poziciji igral nenatančno in remiziral, Meč je Rudar izgubil 2,5:3,5 in zapravil priložnost za 1. ligo. Tudi v zadnjem kolu so Trboveljčani naredili nekaj napak in izgubili meč s Fužinarjem ter pristali na 5. mestu. Zagorjani so osvojili 10. mesto. U. Z. Mesečni turnir Trbovlje - ŠK Rudar Trbovlje je organiziral turnir v pospešenem šahu. S 100 odstotnim izkupičkom-5 točkami j e 1. mesto osvojil Uroš Zalokar, drugi je bil Hinko Jazbec,tretji pa Miran Skobe. Sledijo: Kotnik, Novak, Cvetko, Vodeb, Gradišek, Bajda, Dušak. Sodelovalo je 17 igralcev. U. Z. Ekipa TE Trbovlje v Avstriji Trbovlje - Šahisti TET so se že 8. leto udeležili Mednarodnega turnirja STEWEAG-a v Vorlbergu. Zastopali so Slovensko elektrogospodarstvo. Turnirja so se udeležiliFranc Kotnik, Hinko Jazbec, Jože Dolar in Uroš Zalokar ter predstavnik ELES-a Andrej Karoli in prevajalec Slavko Polak. Na turnirju so sodelovali šahisti iz avstrijskega STEWEG-a, Madžarske, Slovenije in predstavniki vojaškega polka. Turnirje potekal 3 dni. Lanskoletni prvak Uroš Zalokar je tudi letos obranil ta naslov, saj je osvojil vseh 5 možnih točk. Drugi je bil predstavnik domačina Wolfgang Flecker, trteji pa Franc Kotnik s 3,5 točkami, kolikor jih je zbral tudi 4. Jože Dolar. 5. in 6. mesto sta osvojila predstavnika Madžarske, sedmi je bil Hinko Jazbec. Domači klub je odlično poskrbel za nastopajoče, prvih 5 uvrščenih na turniju je prejelo zelo lepe pokale in medalje ter praktične nagrade. U. Z. M Pametna Kim Basinger. Ona ne pomni, drugi ji pišejo. Moda po Altmanovi obdukciji (Pret-a-Porter/Ready to Wear, ZDA, 1994, Miramax) Nekekšna podzavestna asociacija v večini med nami povezuje Francijo in Pariz s kulturo, eleganco, modnim svetom, izbranimi vini in dobro hrano. Robert Altman je dmgačen. Ob isti besedici se spomni na farso, hinavstvo, postavljaštvo in narejene nasmeške, na onesnažene reke in pasje drekce na vsakem koraku. Po ogledu filma vas bosta pojma prezir in zaničevanje ob prvi asociaciji povezovala le še z njim. Pret-a-Porter je izraz iz modnega sveta in naslov filma, kjer se v maniri dobrega starega Altmana mnogo manjših zgodb zlije v eno samo. Rdečih niti je več in te se. kot je pri njemu že v navadi. prepletejo & zlijejo v eno samo šele nekje proti koncu. Modna oblikovalka (Anouk Aimee) se bori proti padcu njenega podjetja v roke teksaškega kavboja mode (Lyle Lovett), njen sin (Rupert Everett) paima afero s sestro (Tara Leon) svoje čudovite žene (Georgianna Robertson). Priznan & iskan modni fotograf (Stephen Rea) se norčuje in igračka s tremi vodilnimi urednicami modnih časopisov svetovnega formata (Linda Hunt, Sally Kellerman in Tracey Ullman), od katerih ga vsaka želi imeti le zase. Ta želja jih pripelje do ponižanj, kakršnih bi bili veseli v vsakem S/M filmu o gospodarjih in sužnjih. Dva novinaija - poročevalca (Julija Roberts, Tim Robbins), spremljata potek dogodkov na in ob modnih pistah zaradi igre naključja kar iz iste sobe v prenapolnjenem hotelu. Fletno, saj se ona ne zna obnašati zadržano v prisotnosti vina in (poljubnega?) moškega Za njuno nasprotje imamo tu še ambiciozno Kim Basinger, kije s svojim poročevalskim teamom vedno prisotna na pisti in v zakulisju. Kot glavna rdeča nit stopa v ospredje patetična smrt z zadušitvijo s sendvičem politične sive eminence francoske (in s tem tudi svetovne) modne scene (Jean-Pierre Cassel), ter povezava med njim, njegovo ženo (Sophia Loren) in skrivnostnim možakarjem iz Rusije (Marcello Mastroianni). Pret-a-Porter je za svet mode tisto, kar je bil za filme z vojno tematiko M*A*S*H. Ob parodičnosti & satiri, ali mogoče ravno njima navkljub, čudovito orisuje komično panoramo ljudi v boju za prevlado v svetu mode in njihov tihi krik zaradi izolacije in osamljenosti, ki jo čutijo sredi množice njim podobih akterjev zgodbe. Že s samim naštevanjem zasedbe igralcev in znanih osebnosti iz sveta show buisnessa, ki so s tem filmom tako ali dmgače povezani, bi porabil preveč prostora, zato le še sklepna misel, ki je prišla iz ust razvpite pop zvezde Cher, ko so jo vprašali, kaj si misli o modni reviji: "Žalostno je. Govori o osamljenosti žensk... Ni važno, kaj nadeneš NA svoje telo, pomembno je tisto, kar spraviš vanj." Tommy Življenje je oeprimerno lažje s plonkci. Najnovejša uspešnica izpod peresa Michaela Crichtona (Jurassic Park, Disclosure) je The Lost World. Števen Spielberg jo že veselo snema. Prvi film, ki je bil plod sodelovanja njima - Jurski park, je nanesel preko 900 milijonov dolarjev. The Lost World bo nič drugega kot nadaljevanje te megalomanske uspešnice. Števen Spielberg: J oz ju imam, koj po ti? Ace Ventura 2: When Nature Calis je že prvi vikend predvajanja v Ameriki zaslužil 37 milijonov dolarjev, kar je izjemen rezultat za čas izven (poletne) sezone. Jim Carrey se tokrat poda v Afriko na lov za izgubljenim svetim netopirjem. Jim Correy: Fant,ki si ga vsaka mati želi za zeta v svoji hiši. Pinocchio (Ostrlek) je v zaključni fazi snemanja. Martin Lamdau (Oskar 95 za stransko vlogo) igra Ostržkovega očeta Gepeta. Ostržkov glas prihaja iz glasilk Jonathana Taylorja Thomasa (glas mladega Simbe v Levjem kralju), lutko pa so oživeli lutkarji pokojnega Jima Hensona (Muppetki) - Jim Hensons Creature Shop. Režiser Phillip Noyce (Patriotske igre, Vročica) se je odločil posneti film o Simonu Templatju -The Saint. Svetnika je v istoimenski TV seriji nepozabno upodobil Roger Moore. Noyce je glavno vlogo je dodelil Valu Kilmerju (Batman Forever). Za vlogo angleškega gentlemana sta se med drugimi potegovala tudi Ralph Fiennes in Mel Gibson. Arnold Schwarzenegger se je končno odločil zrežirati njegov naslednji, enkrat že prekinjeni, ep Crusade. Težave so se pojavile pri denarju, saj je že po prvih dneh snemanja kazalo, da bodo prekoračili proračun namenjen za film. Paul Vcrhoeven (Robocop, Total Recall) se je namreč odločil, da bo raje posnel Starship Troopers. Košarkarski zvezdi Michael Jordan in Charles Barkley bosta skočila v igralsko kožo v Spacc Jam, kije kombinacija animacije in filma. Svoj denar je zastavil v vlogi producenta Ivan Reitman (Ghostbusters). Diabolique je naslov, ki prinaša eno naj večjih kombinacij od filma King Kong sreča Godzillo. V tem remakeu visoko cenjenega črno-belega filma se razbohotita Sharon Stone in Isabelle Adjani. Dve ženski zdmžita moči, da bi ubili moža ene od njiju, vendar tmplo izgine in stvari se rahlo zapletejo. Se je vrnil od mrtvih ali je vmes posegla kakšna dmga nadnaravna sila? Sharon Stone: Ali obstaja del njenega telesa, ki še ni bil predstavljen svetovni javnosti? Tvvelve Monkeys prinaša šopek znanih igralcev, ki jih še nismo videli v istem filmu - Bruce Willis, Brad Pitt in Madcleine Stowc. Willis se vrne v preteklost, da bi rešil človeštvo. Thinner še ena ekranizacija iz zares široke palete knjig Stephena Kinga, največjega mojstra grozljivk dvajsetega stoletja. Knjiga je ena izmed tistih, ki jih je izdal pod pseudonimom Richard Bachman. Scenarija se je lotil Michael McDowell (Beetle-Juice). Uri. voznikom še poizvedujejo. Zagorje - 25. novembra okoli 23. ure so bili policisti PP Zagorje obveščeni o prometni nesreči na cesti Kandrše - Vače. Voznika K.S. iz okolice Litije je v desnem ovinku zaneslo v levo. Pri tem je trčil v vozilo, ki ga je T.T. vozila iz nasprotnesmeri. Pri trčenju je vozilo K.S. odbilo še v kombi, ki ga je vozil B.M. Na vseh treh vozilih je nastalo za 500.000 tolarjev škode, K. S. in T.T. sta se lažje telesno poškodovala. Policisti so ugotovili, daje sovoznik K.S.ja - mladoletnik L. K. tako močno vinjen, da obstaja nevarnost zastrupitve z alkoholom. Zato so ga skupaj s poškodovancema odpeljali v bolnišnico Trbovlje. Pretep pred trgovino 22. novembra ob 11.50 uri je prišla na PP Trbovlje M.P. in povedala, dajijepred trgovino Tuš neznani voznik grozil s pretepom, oziroma je pretepel njenega fanta. Policisti o neznancu še poizvedujejo. Trbovlje - 21. novembra dopoldne je G.G. peljala po cesti za Savo. Pri TET je pred njo neznani voznik osebnega avtomobila izsiljeval prednost. Pri temje oplazil avto G.G. in odpeljal naprej. Za neznanim voznikom poizvedujejo. Hrastnik - 24. novembra ob 20.15 uri so bili policisti obveščeni, da je prišlo do prometne nezgode pod skalo na cesti proti Dolu. Voznik S.A. je povedal, da je iz nasprotne strani z veliko hitrostjo pripeljal neznani voznik v modri Zastavi 128. Vozili sta trčili z zunanjimi ogledali, pri temje nastalo za 10000 tolarjev škode. Neznani voznik se ni ustavil, zato za njim še poizvedujejo. Trbovlje - 26. novembra ob 04.59 uri je receptor hotela Rudar obvestil policiste, da po Trgu revolucije divja voznik z Daewo Racerjem. Voznik seje med svojim divjanjem zaletel v prometni znak, ga odtrgal in se odpeljal naprej. Za Zadimljen led Policisti PP Hrastnik so bili 23. novembra obveščeni, da se kadi iz gostinskega lokala na Logu. Ugotovili so, daje prišlo do kratkega stika na avtomatu za led. Požar se na srečo ni razširil, tako da so tokrat gasilci ostali brez dela. Bombe ni bilo 22. novembra so na PP Hrastnik iz zdravstvenega doma sporočili, da so našli sumljiv čm kovček. Policisti so najprej ugotovili, da kovček ni nevaren, nato pa so našli še lastnika. D J.G. je verjetno kovček pustil v zdravstvenem domu zaradi pozablj ivosti ali raztresenosti. Streli ali... 27. novembra so bili policisti PP Hrastnik obveščeni, da nekdo pri Domu čebelarjev strelja. Na kraju je patrulja ugotovila, da ne gre za streljanje, temveč za metanj e petard. I.M. in J.D. sta si dajala duška s petardami. Prijava sodniku za prekrške sledi. Aufbiks Narod si bo pisal aufbiks sam. Ne frak, ne talar ga ne bo. Ah, ta večna resnica, ki se potrjuje že od pionirskih časov aufbiksarjcv, čeprav je bilo takrat vse lažje. Nobenega nadležnega pisuna, ki bi stvari obešal na veliki zvon, ni bilo. Zdaj pa je vse drugače. Namesto, da bi bil aufbiks intimna stvar posameznika, postaja vse bolj javna. Le kdaj bo sprejet zakon o varovanju aufbiksarskih podatkov? jjt Včasih v prepini niti pesti ne zaležejo. Zato j c treba seči po W bolj trdih argumentih. Na primer sekirici za meso. P.K. iz Trbovelj sije na ta način prislužil kazensko ovadbo. Sekira je sicer res namenjena delu z mesom, vendar je bilo meso tokrat napačno. Nesrečni J.M., ki jo je občutil na sebi, bi se s tem strinjal. B.A. iz Hrastnika paraje sega po bolj tekočih argumentih. ^P Samo hudič je, ko skupaj z njimi sede za volan, pri tem pa ga zalotijo možje v modrem. Kršitev cestnih predpisov, nesramno obnašanje, popestreno z mahanjem seje v primem B.A. končalo z brezplačno nočitvijo in ekskurzijo do sodnika za prekrške. jK Zakonec pa še klasika. P. A. iz Hrastnika je razgrajal pred PP vrati G.M. Mir in tišina sta zavladala, ko sta ga pobarala pripadnika modrih kap. Pa nista bila tista od Združenih narodov. ^.... ............................... f v pi (11110111 bomo skrbeli na "noosviiuom' k pa res, da je levji delež """""""------------- m 1 " ■votega -.-.-a-. j , . . ‘ . " ni".,.,M,, /n it.-nko/as-vu im-dn.tn - skušali čim prej dobili nit razpolago tudi najnovejše modele vozil in -................... - - — Zimska obutev Ne, ne bom pisal o podloženih škornjih. Tokrat bi rad opozoril vse voznike, daje že skrajni čas, da poskrbijo za zimsko obutev svojega avtomobila. Če ste to že storili, se vam v imenu vseh udeležencev?' v prometu iskreno zahvaljujem. S tem ste zmanjšali možnost, da bi obtičali v snegu in s tem povzročili še dodatno oviranje že tako oviranega zimskegaprometa, ali da bi s svojim vijuganjem in "lovljenjem" vozila po spolzkem cestišču vzbujali strah pri soudeležencih v prometu. Tisti, ki se še vedno vozite z letnimi gumami, pa verjetno stojite pred odločitvijo: zimske gume ali verige? Verige so cenejša rešitev in so bolj uporabne pri debelejši plasti snega na cestišču. Nujno potrebne so vsem, ki živijo izven mest, daleč od magistralnih, redno pluŽenih cest. Prezeble roke in umazani rokavi pa so praktično nepogrešljivi spremljevalci tistega, ki prisega le na verige. Par novih zimskih gum (tudi naj cenejših) stane vsaj dvakrat toliko kot verige, strokovnjaki pa priporočajo zimske gume na vseh štirih kolesih in ne le na pogonskih. Takšna obutev avtomobila zagotavlja dobre vozne lastnosti tako na suhi cesti kot na cesti z nekaj centimetrov debelo snežno plastjo. Zagotovo se zimske gume tudi na poledici obnesejo bolje od letnih, še najbolj pa se takrat obnese previdna vožnja. S stališča varnosti je torej najbolje zamenjati vse štiri letne gume z zimskimi in v prtljažnik položiti še verige. Ce vam finančne težave ne belijo glave, si lahko omislite celo štiri nova platišča z zimskimi gumami in do pomladi zamenjate kompletne kolesne obroče. Čdje vaš "proračun" bolj omejen, si privoščite dve zimski gumi na gnanih kolesih in verige "za rezervo". Če močno varčujete, si omislite vsaj verige in upajte na milo zimo, zavedajte pa se, da vas takšno varčevanje lahko še drago stane. Kakorkoli opremljen bo že vaš avto pričakal prve snežinke in led, njegovega stanja se zavedajte tudi vi. Predvsem pa se zavedajte tudi spremenjenih cestnih razmer, kijih prinaša zima. Noi^i Peugeot 406 Avtohiša Piramida v Kisovcu je v soboto zasavskim voznikom predstavila novi PEUGEOT 406. Potencialnim kupcem so pokazali dve tovrstni vozili. Prvo so lahko radovedneži ogledovali v salonu avtohiše, saj je novi lastnik že čakal, da ga odpelje. Druga štiristošestica pa je bila last slovenskega zastopnika za Peugeot, Avtohiše Claas iz Ljubljane, in je bila na voljo za testne vožnje. Za testne vožnje je bilo med obiskovalci tudi največje zanimanje in testni Peugeot 406 je ta dan na relaciji Kisovec, Trojane in nazaj prepeljal vsaj štirideset potencialnih lastnikov tegano vegaavtomobila. Pri Peugeotu so pri štiristošestici najbolj ponosni na novo zadnjo premo, ki po zagotovilih proizvajalca omogoča stabilnejšo vožnjo skozi hitre ovinke. Štiristošestico odlikuje tudi bogata serijsko vgrajena oprema. Vsak Peugeot 406 ima vgrajen zavorni sistem ABS (sistem proti blokiranju koles ob močnem zaviranju), zračni vreči za voznika in sovoznika, progresivni servo volan, zatemnjena stekla, po tretjini deljiv naslon zadnje klopi vozila in kodiran vžig motorja, ki nepoklicanim onemogoča zagon avtomobila. Peugeot 406 je na voljo v treh inačicah serijske opreme, dvema turbo-dizelskima motorjema (gibne prostornine 1905 in 2088 ccm) in tremi bencinskimi (gibne prostornine 1587, 1762 in 1998 ccm). Močnejša bencinska motorja sta opremljena tudi z dvema odmičnima gredema in s po štirimi ventili na valj. Vodja Avtohiše Piramida iz Kisovca Sašo Zupančič nam je povedal, da so do predstavitve Peugeota 406 pri Piramidi že prodali 8 takšnih vozil, za leto 1996 pa načrtujejo prodajo med trideset in štirideset Peugeotov 406 (v Sloveniji predvidevajo v letu 1996 prodajo okrog šeststo vozil Peugeot 406). Trenutna maloprodajna cena štiristošestice se giblje od 2.650.000 tolarjev (406 SL 1.6) do 4.209.000 (406 SVDT 2.1). Dobavni rok je tri mesece. J.R.jr. Ženski turistični rally Vse voznice, ki ste se že udeleževale Zenskih turističnih rallyev "Gradovi na Slovenskem" in se zadnječase pritoževale nad njihovo dolžino (nekaj zadnjih je trajalo kar po tri dni), pozor! Zadnji letošnji Ženski turističnirally "Gradovi naSlovenskem" bo potekal na širšem območju Ljubljane, pričel in zaključil se bo v soboto, 2. decembra. Enodnevni rally bo potekal zasavskim voznicam tako rekoč pred nosom. Uradno zapisani rok za prijave ste sicer zamudile (15. november), vendar je na prejšnih rallvih organizator na štartu upošteval tudi "zamudnice". Kotizacij a za tokratni rally je 15.000 tolarjev. Za vse informacije lahko pokličete Elizabeto Škofca na telefon: 061/ 44-22-97. J.R.jr. č- ' .. M Kdo od Trboveljčanov bi lahko zatrdil, da ne pozna Mire Šribar, vsaj na videz? Daje ni srečal vsaj enkrat na trboveljskih ulicah? Dobrih devet let je kot inkasantka pobirala stanarine za stanovanjsko skupnost. Prehodila je malodane celo Trbovlje, od Bevškega do Savinjske ceste. Trkala je na cementarniška, rudniška, železniška in občinska stanovanja. S težko torbo na rami je hodila po snegu, dežju,... Po vsem tem je rada opravljala svoje delo, saj z veseljem hodi po Trbovljah, v planine, najraje pa po svetu. Mira Šribar se je rodila pred sedeminšestdesetimi leti v Trbovljah. Ko seje leta sedemin-štirideset omožila, je pustila delo trgovke in se posvetiladružini.Oseminštiridesetegaletajerodila sina Stanislava, leto zatem pa je na svet privekala šehčilrena.Miraje zelo ponosna na njiju. Sin dela na Rudisu, hčerka je profesorica v trboveljski gimnaziji. Ko je hči odšla v srednjo šolo v Maribor, seje Mira zaposlila kot trgovska pomočnica pri Prvem juniju. Tako j e lahko finančno pomagala pri šolanj u otrok, in po nekaj letih sta bila oba otroka preskrbljena. Njen način življenja je pretrgal žalosten dogodek, ko ji je šestinsedemdesetega leta umrl mož. Dve leti je žalovala za možem, nato pa jo je prijateljica vprašala, če bo zmeraj čepela doma. Nagovarjalajoje, naj gre z njo na potovanje. Tako sla oseminsedemdesetega leta, skupaj s še dvema zakoncem iz Trbovelj, odleteli v Tunis. Mira je bila več kot navdušena. Odkrila je čar drugih dežel. Od takrat naprej je varčevala, da bi lahko vsaj enkrat na leto obiskala kakšno tujo deželo. Uživa v tem, da potuje po svetu, da-vidi, kako živijo drugi narodi, in tako zna bolje ceniti lepoto Slovenije. In kje vse je bila? Kmalu po obisku v Tuniziji, so jo navdušila kitajska mesta Peking, Nantin, Šangai ter kitajski zid. Lepota in paradoks Indije sta dražila njeno radovednost. Po eni strani je v tej deželi ogromno duhovnega bogastva ter veličastnih spomenikov, po drugi strani pa lakote, revščine in bednega življenja. V Zimbabveju so jo očarali Viktorijanski slapovi, najširši na svetu. Z džipom po savani seje udeležila safariji v Keniji. Spomni se krasnega črnega dojenčka, ki ga je mati skrila. Ko so ji ponudili žvečilni gumi, ga je nasmejana razkazovala turistom. V Keniji sije Mira ogledala še Nairobi in Mombasa, ter občudovala večni sneg vrha Kilimandžara. V Tanzaniji so vodniki pokazali turistom iz bivše Jugoslavije bolnišnico, ki jo je v celoti opremila Jovanka Broz. V Švico seje s trboveljsko godbo in še z drugimi Trboveljčani peljala z avtobusom. Prenočili so v hotelu "Slovenka", kije bila last neke Slovenke. Obiskala je Malto. Nato je odpotovala v Kubo."Zelo je lepa, tam je poštenost, tam se ne krade," mi je zamišljena povedala. Seje v mislih vmila v Havano? Hja, a zdaj smo v letu šestinsedemdeset. Mira zapusti Prvi j unij in gre v pokoj. Živahna in polna energije ni mogla ostati samo pri knjigah in potovanjih .Takoj je sprejela ponudbo stanovanj ske skupnosti. Pobirala je stanarine vse do lanskega leta. Delo ni bilo lahko, ampak Mira ga je z veseljem opravlj ala. "Dandanes ni prij etno pobirati stanarine, veš," mi je zaupala. "Ljudje nimajo denarja." Znala je priti, kadar je bila "colinga" ali pokojnine. In če je bilo potrebno, je prišla tudi večkrat. Medtem pa se ni odrekala potovanjem. V Ameriki so skupini turistov omejili ogled New Yorka zaradi nevarnosti pred narkomani. Ogledali so si San Francisco in Hollywood, kjer so ravno snemali film. Zabavali so se kot otroci v Disneylandu. "Tam se dobijo neverjetno poceni stvari," pravi. Zatem je obiskala še Meksiko. V Franciji seje vozila ob Ažurni obali in si ogledovala znamenitosti Pariza. Posebno so jo navdušila zgodovinska mesta Španije ter njena zgodovina. Na Nizozemskem je občudovala polja tulipanov ter prijaznost domačinov. Arabska dežela Jordanija jo je presenetila s svojo civilizacijo, še posebej pa jo je navdušilo starodavno mesto Petro. Že prej je obiskala Egipt in sveto deželo, ko je s takratno jugoslovansko ladjo križarila po Sredozemlju. Pristali so ob nabrežjih grške obale in otokov Rodos, Krf, Kreta in Ciper. Občudovala je čistost in zlikanost mornarjev na ladji, ki je plula pod ameriško zastavo. Brez besed je obstala pred lepoto rajskega otoka Hawai. Ni vedela, kaj bi bilo najbolj vredno ogleda: ljubkost žensk, sanjskeplažekotje Waikiki ali slikovitost favne in flore. Obiskali pa so tudi znamenitost Pearl Harboura, spomenik ameriške ladje, ki je bila torpedirana decembra enainštiridesetega leta. Za novo leto triindevetdesetega se je Mira odločila za indijske otoke Sejšeli. Tam cariniki še niso bili seznanjeni z novejšo zgodovino. Vsi, ki so imeli že takrat slovenski potni list, so namreč imeli težave pri vstopu v državo. Lani je bila v Italiji: Rim, Pompei. Ta stara mesta sojo nekako vrnila v čas rimskega cesartva. Čisto svež in prijeten je spomin letošnjega potovanja. Kmalu po dnevu vseh svetih se je vmila iz Avstralije in Nove Zelandije. Prehodili so čudovit park v Caimsu, ogledali so si Sidnej. Pa Nova Zelandija? "Bogata je in lepa, lepša kot Slovenija," mi je zašepetala, "a ne morem tega povedati." V podmornici je občudovala morski svet. "Rada bi še enkrat obiskala Avstralijo in Novo Zelandijo," je rekla. Rada bi še potovala in obiskala še veliko sveta. Zdaj varčuje za potovanje v Južno Ameriko in že sanja o Argentini, Čilu, Braziliji... Samo da je denar in da bo še zdrava. "Veš kaj," seje smehlj ala, "moja velika napaka je v tem, da pozabim, da sem stara." GhislaineSeifelislam Sejšeli za novo leto '93 Z Mikijem vDisneylandu m gg W^/ Tlge s$porex Hvala sponzorjem: Kuhinja SV1A Zagorje člani slovenske skupine pretekli maraton, vsi z množico vtisov, neizbrisljivih iz spomina. Teka so se udeležili tudi hendike-pirani: 75 jih je tekmovalo na vozičkih, vendar smo videli tudi ogromno tekačev v majicah združenja Achilles Track Club. Tuše zbirajo ljudje, ki so prizadeti zaradi kakršnihkoli bolezni ali poškodb. Vanj so včlanjeni tudi nekdanji vrhunski atleti, ki so jih poškodbe prisilile k prekinitvi dejavnosti. Ena izmed njih je tudi Zoe Koplowitz, ki samo sebe imenuje najpočasnejša tekačiča na svetu. Newyorški maraton je zopet pretekla zadnja in sicer v šestindvajsetih urah. Na berglah. Na drugi strani so seveda najboljši: zmagovalca German Silva in Tegla Loroupe. Oba sta zmagala že drugič zapored in posvetila tek pravkar izgubljenim najdražjim: German svojemu očetu in Tegla svoji sestri. Nobeden od njiju ni dal tekmecem najmanjše možnosti. Po zmagi so ju okičali z lovorjevima vencema, vendar brez "zelenih" milijonov. To ni svet zvenečih imen in zvezdniške bleščave. Nek ameriški časnik se je v naslovu vprašal: "S kom bi se raje fotografirali, z Germanom Silvo in Teglo Loroupe ah Andrejem Agassijem in Moniko Seleš?" Med tekom sem videl nekaj tekačev oblečenih v majice Sri Chinmoy Teama. Na eni od njih je bilo napisano: Obstaja mnogo poti, a samo ena je prava. To je pot pred teboj. "Bravo," sem si rekel, "menda bo že res." In po tem maratonu upam, da me bo pot še kdaj pripeljala na ta praznik življenjain dobre volje. Morda bom že drugo leto spet pisal reportažo. Kdo ve. IgorBeuermann Božički morajo - preden pridejo pod Triglav - lačeti teči že na NY maratonu. Prav ta učinkovitost je pomagala organizatorju, daje vzorno izpeljal 26. newyorški maraton. Morda nam bodo številke pomagale osvetliti največjo tekaško prireditev na svetu. Razdelili so 75.000 skodelic kave, ravno toliko čaja, za hlajenje napitkov so porabili 4,5 tone ledu, napitke so natočili v 1,8 milijona papirnatih kozarčkov. Za varovanje proge so uporabili 13.700 znakov "ne parkiraj", ob progi je bilo 2.700 policajev, za tekmovalke so na 'cilju pripravili 9.000 vrtnic, čez 130.000 varnostnih priponk so porabili za pripenjanje štartnih številk... Takšnega dela gotovo ne bi bilo mogoče izpeljati brez prostovoljnega dela. Dejansko je poleg zaposlenih sodelovalo več kot 13.000 prostovoljcev, ki so vse dni maratoncev nimajo za čudake, ki -milo rečeno - nimajo drugega početi, kot da brezciljno bezljajo po ulicah, namesto, da bi poprijeli za eno "orenk" delo. Prav od začetka do konca proge so nas v neprekinjenem špalirju pozdravljali s ploskanjem, vzkliki: "You're looking good!", bodrilnimi napisi. Ob progi so igrali ansambli od rocka, lati no glasbe do popa - kar ti srce poželi. Najbolj prisrčni pa so otroci, ki ti molijo dlani v pozdrav - po pet in še več se jih spravi v vrsto. Stegneš roko in plosk, plosk... Takšno vzdušje pripomore, da vsak maratonec iztisne iz sebe še zadnje moči in priteče skozi cilj. Pozabili smo na mraz, na premočene copate, na sneg zgodaj zjutraj - šteje le, da smo pretekli. Športna trgovina Paragon je ob svojem vhodu pripravila lastonj obroke za lačne maratonce. WC Maraton '95 Najhujši mraz na dosedanjih newyorških maratonih organizatorjem ni povzročal prav nobenih preglavic. Tekači, ki jih je bilo letos nekaj več kot 27.000, so v večini pretekli celotno progo, dolgo 42 kilometrov in 195 metrov. Po vseh opisih, ki sem jih do sedaj prebral pri ameriških pisateljih, je New York zelo hitro mesto. Woody Allenje V intervjujih že večkrat dejal, da brez naglice v tem mestu sploh ne bi mogel ustvarjati. Zato sem si pred prihodom v to človeško mravljišče predstavljal neskončno gnečo hupajočih vozil na ulicah ter ljudi, ki malone samo še tečejo drug mimo drugega Vendar sem bil presenečen, ko sem odkril, da v mestu vlada nekakšna lagodnost - kot da so ljudje napoči tnicah. Pod to lagodnostjo se namreč skriva mašinerija, ki vsakomur odmerja točno določene naloge. Tu ni divjanja po cestah, ne udarniških akcij, po opravljenem delu pa smo lahko presenečeni nad učinkom. Slovenska ekipa pred palačo OZN. skrbeli, da so stvari potekale brez nevšečnosti. Omenjena številka pa se ne da primerjati s številom gledalcev ob progi, kar daje vedeti, da Newyorčani Pravzaprav je to edini pravi cilj vsakega maratonca - premagati samega sebe. Pa ne premagujemo sebe le mladi. Kdove koliko starejših od mene je priteklo na cilj. Nemalo od teh me je pustilo za seboj kot kakšnega polža. Najstarejši tekmovalec je bil star 88 let, najstarejša tekmovalka pa 79 let. Najstarejša udeleženka iz Slovenije, Helen Žigon iz Ljubljane, jih ima 67. Progo je pretekla v spoštljivih 4 urah in 36 minutah. Klobuk dol! Pa "stara gospa" niti ni bila preveč utrujena, le kot vsi drugi sije želela toplote hotelske sobe. Tu moram dodati, da smo vsi Zgodilo seje, da sem po naključju našel članek, objavljen okrog leta 1985. Napisal ga je moški del znanega "geološkega" para, dr. Bogdan Jurkovšek, pod naslovom Ostanki več kot 300 milijonov let starega drevesastega močvirja pri Litiji. Pomislil sem, da ne bi bilo odveč, ko bi ponovil "novico" o starejšem močvirnatem gozdu, ki je ras tel veliko let prej kot gozd, ki je "dal material" za zasavski premog. Torej, Teain Bogdan Jurkovšek sta leta 1984 našla pri Zavrstniku bogato nahajališče okamenelih rastlinskih ostankov. Podobne ras tlinske ostanke geologi poznajo že iz časa obratovanja Sitarjevega rudnika. Rastlinski ostanki so iz paleozoika, oziroma iz časa karbona, to pomeni iz časa četrte končne paleozoiske ere, v katere času so zgrajeni največji bazeni črnega premoga pred več kot 300 milijoni let, toda drugod po svetu. Najdene rastline imajo sorodnike tudi danes, toda zelo težko si jih zamislimo v primerjavi z današnjimi predstavniki. Najdeni okameneli ostanki pripadajo dvema rodovoma lisičnjakovcev (Lycopsida), luskavcem (Lepi-dendrom) in pečatnikovcem (Sigillaria). To so zelo primitivne rastline, toda z že razvito korenino, steblom in zelo majhnimi listi. Družina lepidendronov (Lepi-dodenraceae) ima predstavnike, ki so visoki okoli 30 metrov, viličasto razvejanih stebel (dihotomnost). Lepidendromi so bila visoka drevesa, cilindrična in dihotomna s spiralno nasajenimi, podolgovatimi listi. Lepidendrom je bil sestavni del močvirnega pragozda čez celotni karbon. Družina pečatnikovcev (Sigillariaceae) ima šesterokotno brazgotino na deblu. Sigillaria je bilo visoko drevo, redko a veličasto razvejano v dve ah celo štiri debla. Listi so ohranjeni kot "metlica" na vrhu debla. Dolgi so bili cel meter, toda široki le centimeter. Razen lepidodendronov in siligari so najbolj pogosti ostanki iz družine preslic (Calamitacea). Danes je npr. njivska preslica travniški ah poljski plevel z neželenim plodnim spomladanskim in zelenim neplodnim poletnim poganjkom. Nekoč so bila to drevesa, vehka tudi več kot 15 metrov z deblom, debelim več kot meter. Pod imenom Calamites so zbrani vsi ostanki debla iz časa karbona. To so navadna kamnita jedra, ki imajo zbita podolgovata rebra. Kalami ti so bili pomembni člen velikih močvirnatih pragozdov iz časa karbona. Kot pravi dr. Jurkovšek, so bih kalamiti številčno najbolj prisotni. Prisotni pa so bili tudi predstavniki golosemenk (gymnospermae). Golosemenke imajo odprte plodne hste. Glavni predstavnik je rod Cordaites. Kordaiti so imeh deblo kot pravo drevo, kije bilo vitko in visoko tudi nad 30metrov. Razvejano je bilo samo pri vrhu. Listi so na zadnjih vejah in spiralno nasajeni, dolgi do enega metra in široki do 20 centimetrov, lancetasti (fr. lanceta - dvorezni kirurški nož). Kordaiti so fosilne rasthne, ki jih najbolj poznamo, saj so dobro proučena (debla, korenine, hstje in plodni organi). Bogat material, ki je to omogočil, je iz francoskega Centralnega platoja. Poudariti moram, da pod imenom Cordaites v glavnem mislimo na ostanke fosilnih hstov. Na koncu moram še poudariti, zakaj je to nahajališče pomembno (ostanke so našh tudi vzhodno od litijske predilnice in pri Jančah). Na prvem mestu zato, ker kaže na čas in prostor, ko so bila ta močvirja prisotna. Z druge strani pa nam rasthne povedo, kakšno je bilo podnebje v Zasavju. In ne samo tu, tudi drugod po svetu. Prvič, to je čas mlajšega paleozoika (karbona), ki j e znano tudi pod imenom Santrakoht (gr. antrax - žerjavica, premog, hthos - kamen) ah čas črnega premoga. Šele v srednjem karbonu ločimo tri rastlinsko-geografska področja: v sredini ekvatorialno tropsko in dva zmerna (tungusko ' in godvansko). Nakoncu karbona pa pridejo zelo pomembne spremembe kot odmev ohlajevanja na prostorih starega kontinenta (celine), ki se imenuje Godvana, selitve rasthnskega pasu in nastajanje suhih prostorov. To pomeni, da so rasthne, ki so bile odvisne od toplega in vlažnega podnebja, uničene (Lepidodendrom, Sigillaria) in so se pojavile nove vrste (Calamites). Vse skupaj pa kaže, da je bil prostor Posavskih gub del enotnega pasu (severna meja Nemčije, južni del severne Afrike), ki je segal od Severne Amerike do Doneckega bazena. Na žalost je bila na področju Litije karbonska vegetacija zelo revna. Tako bogato ležišče črnega premoga ni bilo mogoče. Enio Jungvvirth Foto: Branko Klančar r poslovalnico M€D€ft in MfMG/1 Zagorje NA ZALOGI * OTROŠKA, MOŠKA, ŽENSKA NEPREMOČLJIVA OBUTEV ‘ŽENSKI ŠKORNJI-USNJE-SEMIŠ * MOŠKI PODLOŽENI GLEŽNARJI * DEKLIŠKI IN FANTOVSKI BULERJI * MODNE TORBICE UGODNO moški gležnarji ... 4.470,00 SIT dekliški, ženski BULERJI ... 4.500,00 SIT modne torbice ... 3.360,00 SIT 1 | UGODNI PLAČILNI POGOJI! Obiščite nas, ne bo vam žal! ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! telefon MEDEA: 74-194 telefon MARGA: 64-302 | ■j: Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 WIND0W5 95 slovenski 29.900 updateWIND0WS 95 14.900 WORDFORWINDOWS95 62.420 EXCEL F0R WIND0WS 95 69.420 ACCESS F0R WtN00WS 95 69.420 j J I ; Kjl I I ™ ..........!... » I" Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate leT _ priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta _ I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le _ I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo I ■ takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. j STANOVANJA, PARCELE IMATE ZA NOVO LETO PRAZEN VIKEND? Bi radi zaslužili brez truda? Pokličite na tel.: 64-250 ali 64-166. PRODAM garsonjero, 28 m2, tel.: 27-321. PRODAM hišo z delavnico, tel.: 27-401 po 15. uri PRODAM kmetijo z zemljiščem in gospodarskim poslopjem v Gabrovki pri Litiji: 30,675 m2 kmetijskega zemljišča in 92,802 m2 gozdov. Možnost nakupa posameznih parcel ali menjave za stanovanje ali poslovni prostor v Ljubljani, tel.: 061/59-544. PRODAM garažo z urejeno dokumentacijo, nad Strojegradnjo Trbovlje, tel.: 27-464. AVTOMOBILI, DELI PRODAM Z 101 bele barve, dobro ohranjeno, reg. do 10/96, za 1.800,00 DEM. RAZNO PRODAM purane za zakol, domača krma, 350 SIT/kg, lahko tudi očiščene, tel.: 42-297. PRODAM otroško posteljico z jogijem, športni voziček in termoakumulacijsko peč, tel.: 24-965. PRODAM brezhiben in lepo ohranjen pralni stroj Gorenje, poceni, tel.: 21-792. PRODAM električni štedilnik s 4 ploščami in pečico, dobro ohranjen, za 15.000,00 SIT, moj naslov: Dušan Vin tar, Grajska 8, 61430 Hrastnik. PRODAM zamrzovalno skrinjo Gorenje-Korting, poceni, lepo ohranjena in prtljažnik za smuči, lahko se zaklene, tel.: 22-092. PRODAM trajno žarečo peč Magma, skoraj nerabljeno, moj naslov: Brigita Leskovšek, Kovk 21, 61431, Dol pri Hrastniku. PRODAM poročno obleko za visoko, vitko osebo in dva zimska plašča (oba skupaj za 15.000 SIT). Tel.:76-321. INŠTRUKCUE INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in srednje šole, tel.: 64-410. INŠTRUIRAM angleščino za OŠ in zal.in 2. letnik srednje šole ter nemščino in francoščino za 1. in 2. letnik srednjih šol, tel.: 43-756 od 12. - 14. ure. INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719. INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285. SREČANJA IŠČEM prijatelja do 50 let za občasna srečanja in prijeten klepet, pisma na šifro: "Novo leto." AKVIZITERSTVO IŠČEMO akviziterja z lastnim prevozom za prodajo tržno zanimivega izdelka, tel.: 26-442. STORITVE NEGO in pomoč na domu nudimo starejšim, slabotnim osebam in invalidom, tel.: 26-624. RENT A CAR osebnih vozil, non-stop, tel.: 27-386 ROLETE, žaluzije, lamelne in plise zavese v raznih barvah in izvedbah, NAROČILA na tel.: 64-250 ali 64-166, vse informacije na tel.: 061/713-310. Podjetje za založništvo, marketing In trgovino Ceeta 20.|ullja 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494 Zasavc d.o.o. bo v času od 20. - 24 decembra pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem. Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje O/S. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494. -------------------------------------- —v-------------------------------------------»g- Prijavmca Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 20. - 24. decembra) na naslov: Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu _____________________________________________ b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi _ m2 razstavne površine. sms DBSIDERIO DELLB TUB MANI NELLA PENOMBRA DELLA FE SAPEVANO Dl ROVERE Ečj^j Dl MORTE. ANTICOINVERNO. HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK V SOMRAKU OGNJA; ^DIŠALE SO PO GARDNU IN PO ROŽAH; > PO SMRTI. DAVNA ZIMA. M.: +386 601 26 333,1 358, h.*:+386 601 26 228 IN BO^BM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD KRONA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKIH SKLADOV IN DRUŽB d.o.o. LJUBLJANA Tržaška 116,61111 Ljubljana Obveščamo vas, da vpisujemo delnice KRONA "KRONA" še do 31.12.1995 VLOŽITE SVOJ CERTIFIKAT VARNA IN DONOSNA NALOŽBA PIVOVARNA Laško CEMENTARNA Trbovlj e LEK Ljubljana SVILANIT Kamnik MLINOTEST Ajdovščina KOLINSKA Ljubljana ... Informacije in vpis na tel. 0601-64-655 ali na sedežu Podjetja M2 d.o.o. Cesta 20.julija 2c, Zagorje ob Savi. Pokličite, pridemo tudi na dom. GOTOVINSKA POSOJILA BREZ POLOGA Potrebujete gotovino za nakup avtomobila, stanovanja, za gradnjo ali adaptacijo hiše ali gotovino nasploh? Potrebna je redna zaposlitev. Vse informacije dobite na tel.:063/814-643 ali na mobitelu 0609/613-769, Delovni čas: od 8“ do 17“ ure. f J l Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ Tržni inšpektorat Republike Slovenije Ljubljana, Parmova 33 razpisuje prosto delovno mesto: administrativni sodelavec za območje občin TRBOVUE, ZAGORJE in HRASTNIK Pogoji: - končana V. stopnja strokovne izobrazbe administrativne, upravne ali ekonomske smeri - znanje računalništva - dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bo kandidat sklenit za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Parmova 33, Ljubljana. . Knadidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po izbiri. t VRSTA ŽITA ČRTA SEČNICA GORANA KRETI ČEDO OBLAK CUNJA, KOS BLAGA AVSTRIJA t KOSMATA SALA TRGOVSKI POPUST MESTO NA FINSKEM DRŽAVAV AFRIKI STARE BABILONIJE OB EVFRATU PASJA SAMICA LEPOTILNA POMADA ANGLEŠKI PISATELJ (GRAHAM) DEMON- STRACIJA H ^ ► JUŽNOAMER. KAMELA AM. FILMSKI IGRALEC (ALAN) ► MATEMA- TIČNA KRIVULJA PEVKA RUPEL PRITOK DONAVE NA BAVARSKEM IGRALKA MIRANDA BITJE BORIŠČE V CIRKUSU IVO DANEU SODOBNI IT. DIRIGENT (ALBERTO) AVSTRIJSKI DRAMATIK (LUDWIG) NARAVE ALAIN RESNA1S JUŽNO- AMERIŠKI UDAV SL.PESNIK MODERNE (DRAGOTIN) RJAVO RUMENA BARVA 58 TOLKAČ, KU ZOLAJEV ROMANO PARIŠKI LAHK0Z1VK] STROJ, KI SPREMINJA VODNO MOČ V MEHANSKO DELO TROBILO, KORNET IGRALEC GIBSON STIL ČRNSKE POPULARNE GLASBE ANDREJ HIENG DALM2EN-SKO IME MUSLIMAN. ROMARSKO MESTO KLAVNICA V JUŽNI AFRIKI POŽELI ENJE, STRAST JAPONSKI PISATELJ (KOBO) KRAJP0D FRUŠKO GORO SL.SKLA- DATEU (URBAN) DELAVNICA LABO RA-TORU SLAVKO TIHEC AMERIŠKI FIZIK (JOHN) SLSLIKAR (MAKSIM) ANTIČNI FILOZOF IZELEJE FIGURA, PODOBA t ČEŠKI SKLADATELJ IN DIRIGENT (OSKAR) IZUMITELJ TESLA ŠVICARSKI PISATELJ (GOTTFRIED) s EDEN OD KONTINENTOV PRIJATELJ ČRNCEV SLOVENSKA PISATELJICA PEROCI UTEŽNA ENOTA ZA DRAGE KAMNE IN ZLATO ROD TROPSKIH KUŠČARJEV SLOVENSKI ALPINIST (TOMO) S ODISEJEVA ZENA V GRŠKI MITOLOGIJI RENU NEVAREN PLAZILEC FILMSKI REŽISER KUSTURICA DRUGI ROJ ČEBEL IZ ISTE DRUŽINE LESEN POD ZA SUŠENJE ZRNJA MESTO V JUGOZAHOD. FRANCIJI STRUJA PIVSKI VZKLIK STROČNICA, TUDI TEKMOVALNE SANI ENAK0MERNC GIBANJE ODPRT BALKON, PLOŠČAD LANTAL KIRK DOUGLAS KUG, POZIV NEKDANJA RIMSKA PROVINCA STARI GRAD PRI BEGUNJAH LJUBEZEN DOKTORJA ŽIVAGA UBRANOST GLASOV. SOZVOČJE ROMAN TONETA SVETINE NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 6. 12. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade. ki vas čakajo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.500 SIT, MesnicaFerdi Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, MesnicaFerdi Zagoije 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Mesnica ferdi Zagorje Izžrebanci nagradne križanke 41/95 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.500 SIT, KZ Izlake, Anica Čadež, Trg borcev NOB 17, Dol pri Hrastniku 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, KZ Izlake, Jana Kerin, Ul. prvoborcev 16, Zagorje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, KZ Izlake, Vanja Tomac, Cesta zmage 20, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 7.12. 1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 42/95: ČEŽANA,DEKANAT,UPORABA, SER, LOKIN, MERI, OMAJADI, MITIN, GERASIM, IH, KAPITEL, NASS, KALA, IJ, NOGOMET, MA, ASANI, OM, LES, SADIKA, ENARGE, KT, TRAVEN, TARANTELA, II, ARO, EKRAN, KNIN, STRATEG, TRI, SKOK, TREMITI, ONO, OSA, PIREN, MAL. mesnica-delikatesa ferdi (5 POSLOVALNICA ZAGORJE 2_S Kkfctčava 15, trt.: 0601/61 344 (3 POSLOVALNICA TRBOVLJE L5 Ulica 1. jiaiija 1 trt.: 0601/26 650 8 PRIPOROČAMO! BISTRO FERDI Ulica 1. junija 1, Trbovlje afmac ;.y.wvx'xvx-x-x-x-x-x-x\vx,x-xvx,x K«:vX:::: Nagradnaskrivankazamlcide Gusar res gleda grdo. Sovražniki so na njem opazili pet morskih živali. Če mu jih boste pomagali najti, ga bodo spustili nazaj na odprto morje, z živalicami pa si bodo pripravili okusno večerjo. Ker se nam gusar smili, vam bomo malenkost pomagali. Na sliki morate odkriti morskega psa, delfina, dve školjki, galeba in morskega konjička. Vse predmete obkrožite, sličico izrežite in jo pošljite na naše uredništvo. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele v uredništvo do 6. decembra 1995. Naš naslov: Uredništvo Zasavca, C. 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna skrivanka za mlade" (fotokopij ne bomo upoštevali). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Kavbojke, Blue moon leans 2. nagrada: Kavbojke, Blue moon leans 3. nagrada: Kavbojke, Blue moon leans Lov Lukec gre na lov in skoraj ustreli lovca. "Lukec, ti si nor," reče eden od članov lovske druščine, ko vidi, kaj se je zgodilo. "Za las je manjkalo, pa bi počil Jurija!" "Saj nisem zanalašč," je žal Lukcu, "zdelo se mi je, da vidim srnjaka, pa sem pomeril." "Še sreča, da nisi zadel. Kdaj si pa ugotovil, koga imaš na muhi?" "Kdaj?! Ko je srnjak ustrelil nazaj," reče Lukec. Trola Policaja čakata na trolo v Šiški. Eden na številko 1, drugi na števiko 2. Čakata in čakata, pripelje številka 12 in se odpeljeta oba!?? V časopisu J urij: "A veš, daje bila moja žena včeraj v časopisu?" Miha: "Kaj pa je pisalo?" Jurij: "Daje na svetu pet' odstotkov preveč žensk." gsaflMc OVEN Ne bodite preveč kritični do sebe. Problemov ne boste rešili tako, da o njih stalno premišljujete. V prostem času poskrbite za redno rekreacijo. Št.: 27. BIK Vaše počutje bo odvisno od partnerjevega. Do njega boste nekoliko preveč pokroviteljski, zaradi česar se tudi sami ne boste najbolje počutili. Št.: 6. DVOJČKA Skrajni čas j e, da začnete uresničevati svoje zamisli. Pred vami so naporni dnevi in prav nič ne bo pomagalo, če boste zatiskali oči pred obveznostmi. Št.: 14. RAK Vaši sodelavci se bodo v mnogočem zanašali na vas, zato boste morali v prihodnjem tednu pošteno zgrabiti za delo. Čeprav se vam bo zdelo, da tega niste dolžni. Št.: 20. LEV Vprašanja, ki vam rojijo po glavi, zahtevajo čas za premislek. Vzemite si ga. Z iznajdljivostjo in šarmom si boste precej olajšali delo. Št.: 10. DEVICA Polni ste energije. Mikale vas bodo dogodivščine, zato prosti čas izkoristite za potepe naokoli. V družbi boste s pozitivno energijo pričarali odlično razpoloženje. Št.: 5. TEHTNICA Za vami je dokaj naporno obdobje. Čeprav boste imeli še vedno veliko dela, mu boste kos.'Če bosta našla s partnerjem čas drug za drugega, se vama obetajo prekrasni trenutki. Št.: 3. ŠKORPIJON V sebi boste našli skrite zaloge moči in samozavesti. Tudi do svojih bližnjih boste postali bolj odprti. Gradili boste harmonične in pristne odnose. Št.: 18. STRELEC Bolj kot družba, vam bo prijala samota. Ne rešujte težav s silo in agresijo. Razmislite raje, kako lahko okrepite svoje samozaupanje. Št.: 33. KOZOROG Na delovnem mestu vam je uspelo rešiti nastale zaplete. Dela boste imeli sicer še vedno precej, a vas ne bo več tako obremenjevalo. VODNAR Nove naloge na delovnem mestu so vam lahko v ponos, saj ste si zanje močno prizadevali. Ne jemljite partnerjevih besed preveč zlahka. Št.: 21. • RIBI Pred vami se odpirajo nova obzorja. Izkoristite obdobje za širjenje novega znanja. V ljubezni si pustite odprte možnosti in ne pričakujte že vnaprej slabih stvari. Št.: 16. psihično Št.: 7. || i O HRASTNIK 30. 11.-3. 12: UMRI POKONČNO toke.), čet. ob 1». uri, 1.-3,: DOLGA POT DOMOV (drama), pet. in »ed. ob 19. wUob. ob 17. uti in 19- uri; 4.-5.: NI KINO PREDSTAV ;6.-7.: MASKA tom; ,uper kom.), ste. in čet. ob 17. uri, 6.-7.: POTOPLJENI SVET (znans. lati.), srn. Ln čeL ob j uri. DOL PRI HRASTNIKU 2.12.: UMRIPOKON- ČNO toke.), sob. ob 18, uti. TRBOVLJE 30.11.-3.12.: W1LLY -2. dt-1 tovarn.), čet vb 17. in t . . .a 16, uri; 1.-4.: POTOPLJE-NISVET (znans. ran.), pet., aoh. < ned. in pon. ob 18. uri in : 20.3(1 : uri;:::SS:.-7.: JOHNNV MNKMONIC 30.11.-3.12.: BKGU- NEC (am. grozij.), čet, * STSTSSiJŽ I$R0NXA (am.krim.).pci„ A POLIT) 13 (ULMSKO GLEDALIŠČE), tor. ob21. KUKE ltRONXA(am knm.j.oed. ob 10.15 uri. RAZGOVOR Člani Gospodarske zbornice s področja trgovine so vabljeni na razgovor v četrtek, 30. novembra, ob 11. uri v DD Trbovlje. Razgovor bo vodila Metka Potočnik. RAZSTAVE TRBOVLJE V Knjižnici Toneta Seliškarja od 30. novembra razstavlja slikar Vinko Hrovatič. BOŽIČNO NOVOLETNE PRIREDITVE TRBOVLJE V soboto, 2. decembra v gledališki dvorani DD nastop mladih pevcev in pevk. KONFERENCE TRBOVLJE V četrtek, 30. novembra ob 10. uri, v prostorih DU bo letna konferenca. KONCERTI TRBOVLJE V DD Trbovlje, 8. decembra ob 19. uri, celovečerni koncert dveh pevskih zborov. Peli bodo ŽePZ Slovenj ske Konjice, ter MoPZ Zarja. IZLETI TRBOVLJE PD Trbovlje organizira v soboto, 2. decembra, nočni pohod z baklami na Mrzlico. Odhod izpred Doma Svobode od 16. do 17. ure. DU Trbovlje načrtuje izlet na Madžarsko, v Lenti. Prijave zbirajo v pisarni DU Trbovlje. RAZSTAVA PTIC Društvo za varstvo in vzgojo ptic prireja5. državno razstavo, ki bo od 2. 12. (od 12. ure) do 7. 12. (do 13. ure) v DD Trbovlje. Vmes bo razstava odprta vsak dan med 9. in 19. uro. Ljubitelji ptic vabljeni! ČETRTEK 30.11.1995 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 VRT ŽIVLJENJA (p), 1030 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 AVTO SVET PETEK 1.12. 1995 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 AVTO SVET (p), 10.30 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA SOBOTA 2.12.1995 13.00 VIDEO STRANI, 16.00 MLADINSKA ODDAJA, 17.00 KVIZ ZA MLADE,1730 FILM TEDNA (P) PONEDELJEK 4.12. 1995 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 MLADINSKA ODDAJA (P), 11.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 ŠPORT" ZA ŠPORT, 20.50 MINI PET TOREK 5.12.1995 09.00 VIDEO STRANI, 10.00 MINI PET (p). 10.20 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEOSTRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 MIKLAVŽEV KVIZ SREDA 6.12.1995 09.00 VIDEO STRANI, 18.00 VIDEO STRANI, 20.00 PRELUDIJ, 20.15 RADIO ZOS ČETRTEK 30.12. 1995 20.00 VIDEO BOOM 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJAZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE PETEK 1.12.1995 1. -1. ZDAJ ŽIVIM -Vili Resnik (2) 2. - 3. TVOJE NOGE BOSE - Agropop (3) 3. - 2. LENOBA - Don Mentony Band (4) 4. -/. UJEMI ME - Power Dancers (1) 5. - 4. SLOVENAC - The Drinkers (5) hia .. . ............ III 1, -1. CLOSE TO Y0U - Whigfield (4) 2, - 4. LUCKY LOVE - Aca of Bas« (2) 3, - 2. KISS PROM A ROSE - Seal (3) 4 - 5.1WEMTY FORAPLAV - Anet Jackson (2) 5.-/. Y0U’LL SEE - Madonna (4) I :::s M Glasujem za: * E Mol I * ■ Gbscvaife M dttmcati na nssicv Rado TibovfeTiB svobode 11a, 6l420Tit»»4e I do torka v talučem tednu. Na sporedu ob ponedeljki oa 12^)0do 12^5. ODDAJA, 2030 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 SOBOTA 2.12. 1995 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER NEDEUA 3.12.1995 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER PONEDELJEK 4.12.1995 20.00 ATV ŠPORT -ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO,2030 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI TOREK 5.12. 1995 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 2130 PONOVITEV ATV ŠPORT SREDA 6.12.1995 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE ČETRTEK 30.11.1995 830 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 1130 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 20.15 KNJIŽNI MOLJI (OŠ KISOVEC), 20.45 EPP, 20.50 POZOR, SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN. 2130 NE ZAMUDITE PETEK 1.12.1995 8.30VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (p), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (p), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ZASAVSKI MAGAZIN (p),20.45 EPP, 20.47 NE ZAMUDITE (p), 20.50 3-2-1-START (p),21.20 ANS AMB EL INTERV AL (10. OBLETNICA) -p SOBOTA 2.12.1995 830 VIDEOSTRANI NEDELJA 3.12.1995 20.00 INFORMATIVNA 9.00 ZASAVSKI MAGA- ZIN (p), 9.30 EPP, 9.32 NE ZAMUDITE, 935 KNJIŽNI MOLJI (p), 10.05 POZOR, SNEMAMO (p), 10.15 KULT & URA - p, 11.00 JANEZ KNEZ- DOKUMENTARNA ODDAJA (p), 11.30 NE ZAMUDITE PONEDELJEK 4.12.1995 830 VIDEOSTRANI, 20.00 3-2-1-START, 20.30 EPP, 20.32 NE ZAMUDITE, 20.35 ŠPORTNI GOST MESECA - TINA KRIŽAN, 21.15 NE ZAMUDITE TOREK 5.12.1995 830 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 1130 VIDEOSTRANI. 20.10 REZERVIRANO: MIKLAVŽ NA ETV - KVIZ (oddaja v živo - vodi Karmen cestnik) SREDA 6.12.1995 8.3 0 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NAETV,1130 VIDEOSTRANI,18.00 PONEDELJEK NA ETV, 19.30 VIDEOSTRANI.20.00VIDEOBOOM 40,20.45 EPP, 20.47 NE ZAMUDITE, 2030 TET 3-3. DEL,21.15 NE ZAMUDITE RADIO TRBOVLJE ČETRTEK 30.11.1995 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00OB SAVI NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 -6.00 NOČNI PROGRAM PETEK 1.12.1995 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, m * na m Razmišljate o dodatnem pokojninskem zavarovanju-renti? NAŠ NASVET Na kaj moramo biti posebno pozorni ob sklepanju rentnega zavarovanja: * kakšna bo mesečna renta glede na premijo; * ali zavarovanje ponuja dodatne ugodnosti: na primer življenjsko zavarovanje, možnost enkratnega izplačila rente; * kakšna je najkrajša možna doba zavarovanja; * koliko časa po morebitni smrti zavarovanca prejme rento njegov pooblaščenec; * ali je treba k premiji prišteti še 5% davek, ali je ta že vštet vanjo; * je poslovno znanje zavarovalnice dovolj dobro, da je naložba varna? Posebna previdnost je potrebna pri zavarovalnicah, ki se s svojo ponudbo pojavijo na novo; * kaj se zgodi z vplačanim denarjem, če zavarovanje predčasno prekinete. Zavarovalnice so zasebna podjetja in zanje ne jamči država. Več v reviji VIP št. 8/95. ZPS ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE OBMOČNA PISARNA ZAGORJE Cesta zmage 33, ZAGORJE ' o/S Telefon, fax: 0601/64*11 5 10.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 1445 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL, 1530 GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL,18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SOBOTA 2.12.1995 8.00 DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00 KUHAJMO Z DUŠO, 12.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM NEDEUA 3.12.1995 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTIUAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,12.00 VEČNO ZELENE MELODIJE,12.30EPP, 12.45 OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM PONEDELJEK 4.12.1995 6.00-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA,14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM TOREK 5.12.1995 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ , 14.15 POROČILA, 1445 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA,-EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM SREDA 6.12.1991 6.00 -10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 SPOROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16,15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, . 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA 19.00 NOČNI PROGRAM Pravnadan izida tegale Zasavca je potekel rok za prijavo na Miklavževem večeru, kjer bo zmagovalec zanimivega kviza dobil lepo nagrado - barvni televizijski sprejemnik. Miklavžev večer bo na sporedu v torek, 5. decembra, ob 20. uri na ETV Zasavje. Oddajo bo v živo vodilaKarmen Cestnik, svoj prihod pa je obljubil tudi Miklavž s košem dobrot. Nagrad bo dovolj tudi za gle- dalce pred televizijskimi sprejemniki. Prihodnji teden pričenja ETV Zasavje s svojimi oddajami ob 20. uri in ne več ob 20.15, kot doslej. Že v ponedeljek bodo gledalci in gledalke lahko spremljali redno tedensko športno oddajo ob osmih zvečer. Po njej pa bo redaktorica športnih oddaj Marjeta Drnovšek v oddaji Športni gost meseca gostila najboljšo slovensko teniško igralko Tino Križan. Pa tokrat na kratko predstavimo športno redaktorico ETV Zasavja Marjeto Drnovšek. Marjeta je Trboveljčanka, ki živi razpeta med Trbovljami, Ljubljano in Izlakami. V Ljubljani namreč študira v tretjem letniku Fakultete za družbene vede, letos pa seje vpisala še v tretji letnik Fakultete za šport. S študijem je združila svoje veflike ljubezni -novinarstvo in šport. Pravi, da hoče končati študij kot diplomirani športni novinar. Na ETV Zasavje je pričela delati kot redaktorica športnega programa pred nekaj meseci in oddaja je z njeno pomočjo od takrat na sporedu vsak ponedeljek. Ob tem pa je pričela z delom tudi na ljubljanski televiziji, kjer so jo v športnem uredništvu sprejeli med več kot 200 prijavljenimi na avdiciji. Ljubljanski in zasavski. Kajti Potrebujejo mlade moči za kot bodoča novinarka se rada spremljanje olimpijskih iger. loti tudi prispevkov iz Čeprav Marjeti že sedaj ne kakšnih drugih področij, ne manjka dela na televiziji. le iz športa. Marjeta Drnovšek, redaktorica športnih oddaj na ETV Zasavje. Romam V Litiji želijo imeti srednjo kmetijsko šolo. Želje po srednji šoli so stalnica tudi v Hrastniku. Kerpajeuresničitev takih želja daleč od enostavnosti, je Rdeči Revir pripravil demonstracijo načinov, kako najlažje do šole. Bili smo tam in vse poslikali. Enega od prikazanih projektov: Gimnazijo v Hrastnik, vam predstavljamo na sosednji polovički. Redakcija S & Predlog Predlagamo, da Univerza Ljubljana podeli zagorskemu županu Matjažu Švaganu častni doktorat iz geologije za njegov trud pri pozidavanju temeljnih kamnov. Letos naj bi tako pozidal še dva in s tem nekoč že razviti znanosti temeljnih kamnov dal nove, pomembne prispevke. Redakcija jetrnic © © Pojasnilo Inštitut za nalezljive bolezni pri Redakciji jetmic sporoča, da pojav vodenih koz v nekaterih delih Zasavja nima nikakršne vzročne povezave s stečajnim upraviteljem SIZa Andrejem Koželjem. Tovrstne govorice izražajo le neumnost govorcev, podobno tisti pred nekaj leti, ko je skupina opravljivcev obtožila Rdečega Revirja, daje kriv za epidemijo rdečk. Izjave (o) naših: "Slavko Kmetič pljuva v lastno skledo." Dušan Rebolj, predsednik Pergama "Rajši sem veliki gobar kot pa veliki gobec." Stane Dolanc, upokojenec "Denar nam dobesedno ponujajo." , Miran Kramberger, Telekom mJGJ Loto brezposelnih l w .............................. O i 1’iem. ko leskoi.i] celo telo zammanje/a na*Loto : brezposelnih padalo, proti koncu ietaigraprivlači vse Gimnazijo v Hrastnik Tudi pri tem projektu velja splošno pravilo: najprej je potrebno poiskati ključne osebe. Župan kot najbolj demokratično izvoljeni predstavnik lokalne skupnosti posamične pogovore z ravnatelj ico Gimnazije Trbovlje in šolskim ministrom. Z ravnatelj ico zato, ker ni realno pričakovati še ene gimnazije, možnaj e le selitev sedanje, z ministrom pa, ker o tem v naj večji meri odloča prav on. V prvem pogovoru župan seznani ministra, da se mu predlog za selitev gimnazije iz Trbovelj v Hrastnik zdi presenetljiv, vendar ga zaradi razmer v Trbovljah razume. Hrastnik je priprav^en poiskati prostor, ker Zasavje gimnazijo potrebuje. Minister j e seveda šokiran. V ozadju so očitno igre, o katerih ga niso obvestili. Kot resorni minister si seveda ne more privoščiti, da o tem ne ve ničesar, zato pritrdi županu. Župan ravnateljici pod strogo zaupno pove, da država namerava seliti gimnazijo v Hrastnik. To mu je povedal minister, v ozadju pa da so še večje ribe. Gimnaziji se bodo za selitev temeljito oddolžili: v novi gimnaziji bodo lahko dobili vse, kar si bodo zmisliii, tudi kamenje z lune. Ravnateljica je šokirana. Vendar, ko ji ob prvem srečanju tudi minister mimogrede omeni selitev v Hrastnik, ve, daje hudič vzel šalo. V dveh letih v Hrastniku s šolskim tolarjem postavijo veliko, novo gimnazijo. Rdeči Revir P.S.: Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri demonstraciji, predvsem pa odličnim demonstratoijem: Poldiju, ki j e neponovljivo odigral hrastniškega župana Leopolda Grošlja, Lipci, ki je bila prepričljiva ravnateljica Darka Lipičnik in našemu ministrantu Slavcu, kije odigral ministra Slavka Gabra. Pričakovanje bogate zim ŽIVLJENJSKI KROG Rentna zavarovanja Zavarovalnice Triglav zavarovalnica triglav lil lili! llillil /O Celje - skladišče Banka Zasavo-per — u 6/1995 Trbovlje Ljubljanska banka - Banka Zasavje d 5000002442,43 COBISS 0 1 |1 1! |g 1 | I! IB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi 1 Ki: ši XvXyXvX;XvXvXvXxX;X;XxX;:vXvXvX;XyXr!vXvX:XvX:X:X:XvlyX%v!-Xv!v^I:X^ n NAROČILNICA ZASAVG, Cesta 20. julija 2c, Zagone ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek Datum rojstva ; kraj poštna št. ulica. . . . ......... . ... telefon. datum podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ^ sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) ^