Naročnina i
25 Din, u iaoaem« »tro 40 Din — ao* deljska izdaja ce« loletne 96 Din, n inozemstvo 120 Dia
Uredništva ja ▼ Kopitarjevi al 6/01
Obletnica blejskega sporazuma
O VENEC
Ijana št 10-6» hi
10.549 aa laser«te; Sarajevo *tv. 7563. Zagreb ttv. 39.011, Praga-Danaj 24.797
UpriTti Kopitar« Jeva alica itar.fc
paaaMtka ki 4aeva pm praaaika
Prelom v Turnu-Severinu
Romunija je izjavila, da ne more madžarskih predlogov sprejeti kot osnovo za nadaljnja pogajanja
Knez-namestnik Pavle, tvorec blejskega sporazuma.
Sporazum, ki so ga Hrvati danes pred enim letom sklenili z belgrajsko vlado, se je rodil, ko so se na evropskem obzorju zažigali prvi bliski vojnega viharja. Ko slavimo njegovo obletnico, so temelji dosedanjega političnega in gospodarskega reda našega sveta že močno omajani in skozi grmenje topov se slišijo koraki nove dobe, ki bo uresničila drug, upamo da boljši svet. Tudi sporazum od 25. avgusta 1939 je delo, ki je bilo ustvarjeno v slutnji časa, ki pride, da bi bila naša država pripravljena nanj in da bi iz njegovih pretresov izšla nepoškodovana in okrepljena. Bil je to dej resnične državniške modrosti in pomeni do zdaj najvažnejši politični dogodek r razvoju jugoslovanske države.
Treba je bilo celih eno in dvajset let, da se je osrednje vodstvo države odločilo za tako temeljno izpremembo našega notranjega državnega ustroja. Uresničenje ureditve države, ki bi bila zgrajena na resnični enakopravnosti njenih po prirodi narodnokulturno in gospodarsko raznolič-nih delov, je zahtevala dolge in hude borbe ter velikih žrtev. Misel naravne vzajemnosti Jugoslovanov, ki je predpostavljala medsebojno spoštovanje pravic enakovrednih sorodnih narodov, se je v prid neke strankarske skupine tolmačila kot neob-hodnost centralističnega sistema, brez katerega da med Srbi, Hrvati in Slovenci ne more biti edinstva. To krivo gledanje, ki dela prirodi silo, je imelo za nujno posledico samovoljno vladanje režimov v središču, ki so tako imenovano vidovdansko demokracijo pretvarjali v videz in so bili končno primorani uvesti pravo diktaturo, da bi uresničili s silo to, kar more uresničiti samo svobodno sodelovanje državljanov v državnopolitični skupnosti, ki vsakemu sestavnemu delu pusti in da, kar je njegovega, in mu dovoljuje svoboden razmah njegovih osobitih ustvarjajočih zmožnosti. Ker taka nasilna vladavina ni smo žalila in skušala zatreti narodnega čustvovanja, kulture in nravi Hrvatov in Slovencev, ampak je tudi gospodarsko pogubljala državo, v kateri je bil velik del samo predmet vladanja in izkoriščanja, se je centralizem, ki so ga zagovarjali z idejnimi razlogi, zasovražil tudi kot sredstvo gospodarskega podjarmljenja. In ker čisto naravno ni mogoče gospodarsko izkoriščati enega dela države, ne da bi se to škodljivo izdej-stvovala tudi na drugem, je centralizem doživel polom, dasi je imel oporo v globoko zakoreninjenem predsodku, da mora biti države konec, če vsi ne mislijo in čutijo ter govorijo in pišejo pa verujejo^ in se obnašajo enako, kakor avtomati. Končno si je le utrlo pot zlasti v dušo preprostega, prirodno zdravo mislečega in poštenega jugoslovanskega človeka, ki nima nobene koristi od strankarske politike, da edinstvo v skupni državi ne more biti plod nasjlja in da naše prirodne skupnosti ni treba šele vtepati ljudem v dušo s palico, ampak da se more in mora okrepljati le s čim večjo svobodno hoteno vzajemnostjo enakopravnih bratov ene družine, ki jih vse veže po enakih pravicah in dolžnostih. Preden sta se sporazumela voditelj hrvatskega naroda in predsednik vlade kot prvi predstavnik srbskega dela države, sta hrvatski in srbski kmet na dnu duše bila že eno.
Bukarešta, 24. avgusta. AA. DNB. Romnn-Ao-madžarska pogajanja so se danes dopoldne ob 10.30 nadal jevala v Turn-Severinu. Šef madžarske delegacije Hory je prispel snoči iz Budimpešte in je takoj po prihodu razpravljal s svojim namestnikom generalom Nadabijem. Izvemo, da vsebuje madžarski odgovor, katerega je Hory prinesel s seboj, nekatere izpremembe. Madžarska vlada bo zahtevala od romunske vlade naj predlaga popolnoma stvarne predloge.
Turn-Severin, 24. avg. 1 Transcomti. Romunsko-madžarski razgovori so bili danes nenadno prekinjeni brez vsakega uspeha. Madžarska delegacija je zapustila mesto že ob 2 popoldne. Romunska delegacija je namreč sporočila madžarski, da madžarskih predlogov ne more sprejeti kot osnovo za nadaljne razgovore.
Kronski svet je določil meje romunske popustljivosti v pogajanjih z Madžari in Bolgari
Bukarešta, 24. avgusta. AA. Štefana. Uradni komunike po zasedanju kronskega sveta 6« glasi:	...
Predsednik ministrskega sveta je prikazal zunanje politični razvoj pred in po obisku pri nemškem in italijanskem zunanjem ministru, ki ju je bil obiskal. Zunanji minister je naslikal razgovore in osnove razpravljanja z bolgarskimi m madžarskimi delegati.
Delegat romunske vlade v razgovorih z madžarsko vlado je orisal potek razgovorov v Turn Severinu in omenil točko, do katere je prišlo.
Delegat v romunsko-bolgarskih razgovorih je orisal razvoj teh razgovorov v Crajovi.
Kronski svet je po teh poročilih odobril vladino politiko in ugotovil, v koliko ta politika soglaša s sedanjimi okolnostmi in narodnimi interesi.
Seji so prisostvovali predsednik vlade, en-nanji minister in petnajst kraljevih svetnikov. Kronskemu svetu je predsedoval kralj.
Bukarešta, 24. avgusta, t. (Trajisconti.) časopisje ne poroča ničesar o vsebini sklepov, ki so bili sprejeti na kronskem svetu. Značilno pa je, da se kronskega sveta niso udeležili vsi člani vlade. Iz diplomatskih krogov je mogoče zvedeti samo toliko, da Romunija pod nobenim pogojem ne more sprejeti madžarskih zahtev v obliki in v obsegn; kot jih je predložil madžarski zastopnik pri pogajanjih v Turnu Severinu, Za Romunijo je važno, da se najprej določi, kako se bo izvedlo preseljevanje narodnih manjšin, kajti šele
Eotem, ko bo poznano mmenje ljudskih slojev, o mogoče urediti tudi obmejna vprašanja in odstopiti Madžarom ozemlje, o katerem bo znano, da je po narodnosti zares madžarsko.
V Romuniji še niso obupali, da pogajanja ne bodo uspela, kajti pri vladi so prepričani, da niti Nemčija, niti Italija nimata interesa oslabiti Romunijo v toliki meri, kakor želi Madžarska, kajti obe velesile osišča Rim-Berlin sta na tem zainteresirani, da obstoji na črnomorski obali močna prijateljska država.
Vofaški ukrepi na Madžarskem
Budimpešta, 24. avg. t. (Transconti). Po madžarski prestolici so se včeraj širile novice, da je Madžarska spričo neugodnega razvoja madžarsko-romunskih pogajanj v Turnu-Severinu odredila nekaj ukrepov, ki imajo vojaški značaj. Tako je bilo objav-
ljeno, da se nkinja avtobusni promet po velikem številu cest vzhodne .Madžarske. Tudi avtotaksiji so dobili poziv, da se stavijo na razpolago oblastem. Podobni ukrepi so bili zapovedani ob priliki sovjetske zasedbe Besarabije in severne Bukovine in je javnost takrat mislila, da bo Madžarska uveljavila svoje zahteve napram Romuniji. Toda pozneje so bili spet preklicani. Ponovitev teh ukrepov pomeni, da je napetost med Romunijo in Madžarsko spet narasla in da hoče madžarska vlada z ukrepi vojaškega značaja dnti posebno močno za-slombo svojemu zastopniku pri pogajanjih z Romunijo. O kakšnem premikanju čet ni slišati, toda o takšnih stvareh se v javnosti itak ne govori. Prevladuje pa vtis, da hoče madžarska vlada nekoliko porožljati 7. orožjem, da bi pospešila pogajanja z Rumuni, ki so takorekoč zastala.
Vsebina spomenice, ki jo je včeraj vzel seboj madžarski zastopnik pri pogajanjih z Romunijo minister Hory ni znana Tudi poročila o novi meji, ki da jo Madžarska vlada predlaga, niso prišla iz službenih virov in niso zane-
sljiva. Na merodajnih mestih so izpovedali samo toliko, da je madžarska vlada topot svoje zahteve natančno določila in menda postavila tudi neke daljše ali krajše roke za odgovor, češ, da si hoče biti na jasnem, če ima Romunija zares namen priti do kakšnega sporazuma in do kakšne meje je voljna iti. V spomenici madžarska vlada tudi podčrtava svoje stališče, da hoče doseči najprej novo razmejitev ozemlja in še le potem načeti pogovore o preseljevanju ljudstva, med tem ko hoče Romunija najprej urediti vprašanje preselitve narodnih manjšin in še le potem načeti tudi vprašanje morebitnega odstopa nekaterih obmejnih okrajev.
V Budimpešti smatrajo, da je položaj zelo resen. Nemški in italijanski poslanik sta sproti obveščena o razvoju pogajanj.
Romunija ne mobilizira
Bukarešta, 24. avgusta. A A. DNB. Poročilo »Associated Pressa«, ki je dejala, da so bili poklicani romunski rezervisti na vaje, tukaj zanikajo.
Pomorske bitke pri Kreti?
Grški odnošaji z Anglijo so zaostrili grško-italijansko napetost Italijanski tisk še nadalje svari Grčijo
Atene, 24. avgusta, t. Transconti. Napetost med Italijo in Grčijo, ki je v začetku tedna popustila, za kar ima nemajhno zaslugo Nemčija, ki je pomirjevalno posredovala, je proti koncu tedna spet narasla. Naraščanje so najavile novice, prva, češ da namerava Anglija zasesti nekaj oporišč na grških otokih, na primer na Kreti in na Krtu, in druga, da je Italija poslala grški vladi nltimativno zahtevo z zelo kratkim rokom, naj se javno odpove angleškim jamstvom. Obe novici sta bfli sicer tako od grške, kakor italijanske in angleške strani zanikani, vendar pa je italijanski službeni tisk zanikanju dodal svarilo, da Italija ne bi mogla trpeti, ako bi angleški vpliv v Grčiji trajal še dalje in zavzemal kakšne določene oblike. V tem primeru bi morala Italija nastopiti v samoobrambi.
Nepotrjena poročila o spopadu med italijanskim in angleškim brodovjem pri Kreti
Atene, 24. avgusta, t. Transconti. Tukaj se vzdržujejo novice, da napetost med Italijo in Grčijo ni popustila. Napetost je narasla v zvezi z grško-nngleškimi odnošaji, kakor tudi v zvezi s poročili, ki jih je baje dobila italijanska vlada, da namerava Anglija zasesti oporišča na grškem otoku Kreti. Obe brodovji, angleško in italijansko se po poročilih, ki krožijo po grški prestolici, nahajata v bližini otoka Krete. Neka poročila, ki so prišlSa po neslužbeni poti v roke grški vladi, je baje že prišlo do streljanja med obojnimi brodovji. Toda vse podrobnosti manjkajo. Z veliko pozornostjo so v Atenah brali poročila italijanskega tiska, ki pravi, da obstojajo čisto določene albanske zahteve napram Grčiji. Semkaj di- spada predvsem vprašanje severne pokrajine Čamure, ki da je po narodnosti albansko. Vprašanje pa, če in kedaj bo Albanija začela uveljavljati svoje
ozemeljske zahteve napram Grčdji, je odvisno
od tega, če se bo Grčija znala izmotati iz angleškega vpliva. Takšno pisanje je zelo pregledno iu za vsakogar razumljivo.
Grška vlada je vpoklicala spet letnike strokovnjakov v tehničnih strokah, ki bodo ostali na vojaških vajah štiri tedne. V vladnih krogih zanikajo, da bi ta vpoklic imel značaj mobilizacije.
Angleški poslanik je obiskal predsednfka Vlade Metaksasa in mu sporočil, da Angiija vztraja pri jamstvih, ki jih je dala Grčiji in da bo svoje obveznosti v polni pogodbeni meri izpolnila, če bi postalo potrebno.
Rim, 24. avgusta. A A. DNB. O napadu italijanskih letal na angleški konvoj v vzhodnem delu Sredozemskega morja 22. avgusta se izve, da ie do tega spopada prišlo 10 milj vzhodno od Krete. Italijanskim bombnikom se je posrečilo navzlic hudemu streljanju dveh rušilcev, ki sta spremljala konvoj, izvesti napad in zadeti oba rušilca z bombami izrednega kalibra. Poškodovanih je bilo več trgovskih ladij s konvojem.
Minister Pantič v Diisseldorfu
Diisseldorl, 24. avg. AA. DNB: Jugoslovanski minister za ljudsko telesno vzgojo Dušan Pantič, ki se zdaj mudi v Nemčiji, je obiskal Diisseldorf, kjer je bil poprej v službi kot jugoslovanski generalni konzul.
Demobilizacija v Franciji
Clermont-Ferrand, 24. avgusta. AA. Havas: Demobilizacija v Franciji se izvaja z nezmanjšano brzino in v popolnem redu. Oblasti skrbijo za to, da demobilizirani vojaki potujejo na svoje domove kar najbolj udobno. Demobilizacija se izvaja po v naprej narejenem načrtu in se upoštevajo pri tem razne socialne in osebne potrebe demobiliziranih. Predvsem so sedaj oblekli okoli 20.000 bivših vojakov in se sedaj v delavnicah dela 300.000 parov čevljev tako, da bodo lahko oskrbeli 150.000 demobiliziranih.
Borba Hrvatov za pravično ureditev države je bila ena z borbo slovenskega naroda za enakopravnost, ki se je začela s to državo samo in nikoli ni prenehala; hrvatski narod jo je vodil izven parlamenta, Slovenci smo jo tako v ljudstvu, kakor na tleh postavodajnih zbornic. Naš narodni voditelj je imel preosnovo naše države iz centralistične v zavezno pred očmi kot poglavitni cilj svojega državniškega dela tudi takrat, karlar je zastopal Slovence kot sotrudnik v vladah, v katerih je sodeloval zaradi možnosti, da se ideal enakopravnosti Slovencev in Hrvatov v državi kolikor mogoče približa svojemu uresničenju. Tako smo bili brez vseh idejnih pridržkov zavezniki hrvatskemu narodu tako v opoziciji, kakor takrat, kadar smo mogli doprinesti svoj delež k temu, da se tudi meroclajna mesta, ki določajo smer državni politiki, prešinejo zavesti, da so dolžna upravljati državo v prid in blagor vseh jugoslovanskih narodov in vseh njenih delov ter slojev. V idejni in politični pripravi sporazuma od 25. avgusta lanskega leta ima slovenski narod po svojih zastopnikih odličen delež kot prijatelj Hrvatov od prvih dni svojega zavestnega narodnega
življenja, kakor tudi zaradi skupne miselnosti, ki nam veli, da smo Slovenci in Hrvati v svojih interesih bistveno drug na drugega navezani. Naši parlamentarni zastopniki, naše ljudstvo in naš tisk so bili zagovorniki enakopravnosti hrvatskega naroda v isti meri, kakor so branili svoj lastni slovenski narod in so zahtevali reformo države v smislu demokratičnega soodločevanja vseh njenih delov, ki so v pogledu svoje narodne prirode in omike ter gmotnih interesov v okviru države avtonomni. Ta borba vzporedno z jeklenim odporom Hrvatov in njihovih voditeljev v hrvatski kmetski stranki je ustvarila v letih diktature tudi skupnost v skupnem trpljenju in žrtvah in je pripravila svojo zmago v odločivnem smislu takrat, ko je dr. Korošcu uspelo, da se je zapečatila usoda centralizma za vedno od strani najvišjega mesta in da so se na njegovih razvalinah odprla državi in njenim narodom vrata v boljšo bodočnost in novi red. In pri vsem se Slovenci nismo dali voditi od kakšnega opor-tunizma oziroma od preudarka, da zahtevajo sporazuma s Hrvati posebne razmere čase, ampak nam je borba s Hrvati bila zadeva narodnega političnega načela, de-
mokratičnega gledanja na državo in naše miselnosti — zadeva našega srca.
Ko danes praznujemo obletnico tega sporazuma, bosta zastopnika našega naroda na svečanostih v Zagrebu, naš narodni vo. ditelj dr. Anton Korošec in njegov sodelavec v vladi, dr. Miha Krek, dala izraza skupnosti, ki je vselej bila in bo med slovenskim in hrvatskim narodom in je privedla do praga in čez prag resnično vzajemnega prijateljstva in sodelovanja vseh treh jugoslovanskih rodov v eni, močni in napredka željni državi. Obenem pa pomeni ta skupnost tudi trdno voljo in temeljno zahtevo slovenskega naroda, da tudi on dobi v državi vse, kar mu gre, tako da bomo vsi zvezani na istih načelih in po istih pravicah ter dolžnostih prav v tako usodnem in resnem trenutku evropske zgodovine, kakor je današnji, ko je vodstvo države na najtežji preizkušnji, da je vsem enako pravično in da mu je obča korist edino in najvišje merilo. Tako bomo mogli srečno izjadrati iz velikega vrtinca, čigar valovi nas danes neso, in se kot trdna država, ki jo nosi složno in zavedno ljudstvo, uveljaviti v novi Evropi kot važna opora miru in pravičnega reda.
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
V preteklem tednu je živahnost na bojiščih trajala dalj e, na političnem polju pa je bilo več odločilnejših dogodkov, ki bodo imeli svoj vpliv na nadaljnji razvoj položaja.
Pregled po bojiščih
Na nemško-angleškein bojišču se .e obseg nemških letalskih napadov na Anglijo
nekoliko zmanjšal. Napadi pa so bili kljub temu vsakodnevni, le, da se jih ni udeleževalo toliko letal kakor napadov v prešnjem tednu. Cilj teh napadov so bila spet pristanišča, letališča in želez-nišča križišča. Angleško letalstvo je nadaljevalo svoje vsakonočne polete nad Nemčijo in nad od Nemčije zasedene dežele. Hujši pa so bili v preteklem tednu napadi nemške oborožene sile na razne skupine trgovskih ladij, ki plovejo pod zaščito vojnih ladij (konvoje). Tudi nemške vojne ladje, predvsem motorni čolni, so se teh bojev udeleževale. V četrtek popoldne pa je prvič poseglo v napade na Anglijo tudi že topništvo, ki so ga Nemci postavili ob francoski obali, ki leži nasproti angleški obali. Nemški topovi so obstreljevali utrdbe angleškega Doverja in trgovske ladje, ki plovejo po Rokavskem zalivu.
V zvezi z nemško-angleškimi boji Je treba omeniti tudi izjavo predsednika angleške vlade, ki jo je dal zadnji torek o položaju na bojiščih. Menil je, da je Anglija sedaj že dovolj močna, dovolj oborožena tudi, da ne bo samo vzdržala napada, ampak, da bo mogla tudi preiti k protinapadu. Dodal pa je, da se Anglija v polni meri zaveda, da jo čakajo še strašne preizkušnje. Nemški tisk temu govoru ni posvetil mnogo pozornosti in je le podčrtal, da Nemčija to izjavo vzame na znanje ter da bo bodočnost pokazala, kdo je imel prav.
Na italijansko-angleškem bojišču je bilo delovanje v zraku in na morju manj razvito, toda na suhem so bili veliki dogodki. Italijansko letalstvo je ves teden napadalo angleške postojanke v Sredozemskem morju, angleško letalstvo pa se je bolj udejstvovalo okrog Abesinije. Na morju je prišlo enkrat do spopada med angleškimi ladjami in skupino italjanskih bombnikov.
V	angleški Somaliji pa so Italijani svojo ofenzivo končali z zmago ter to angleško kolonijo, ki meri skoraj dve tretjini Jugoslavije, zasedli. Angleži, ki so imeli v Somaliji, kakor poročajo Italijani, 20.000 vojakov, so se morali umakniti iz dežele in svojo vojsko rešiti na ladje ter jo odpeljati. Italija je sedaj prišla prav ob vhod v Rdeče morje. Takoj po zmagi je objavila splošno blokado vseh angleških obal v zahodnem Sredozemskem morju, v Rdečem morju in ob vsej vzhodni obali Afrike,
V	Rimu pa govorijo, da bo Italija začela z vojaškimi operacijami večjega obsega na drugem bojišču. Vojaški strokovnjaki mislijo, da bo sedaj napad veljal angleškemu Sudanu, ki naj bi ga Italija napadla iz Abesinije in iz Libije hkrati, ter na angleške postojanke v Egiptu, to so vojno pristanišče v Aleksandriji in Sueški prekop.
Politični pregled
Na zunanjepolitičnem polju so se dogodki preteklega tedna vrteli predvsem okrog južno-vzhodne Evrope, okrog Daljnega vzhoda in okrog Amerike.
Na jugovzhod n Evrope je več raz-bolelih točk. Najhujša je Romunija, ki se je v preteklih dneh istočasno pogajala z Bolgarijo in
Madžarsko za prijateljsko ureditev sporov. Toda
prijateljska ureditev teh nesoglasij zahteva od Romunije, da odstopi Bolgarom Dobrudžo, Madžarom pa po madžarskih zahtevah večji del Transilvanije. Medtem ko jo prišlo pri Bolgarih že do načelnega sporazuma in bodo dobili vso južno Dobrudžo nazaj, je pri Madžarih nastopilo mrtvilo. Madžarske zahteve so tako visoke, da jih Romunija ne more sprejeti. Madžari pravijo, da so romunske'ponudbo tako nizke, da se jim ne splača o tem govoriti. Listi namigujejo, da bo najbrž Nemčija kot razsodnik posredovala Grško-italijanska napetost je popustila. Toda nesoglasja še niso odstranjena. Sodeč po pisanju italijanskih listov se bo morala Grčija odreči angleškemu vplivu, ker bo sicer Italija primorana, da stori nekatere korake, ki o njih misli, da so potrebni, da se zavaruje pred angleškim napadom z grških oporišč. Tudi v Turčiji je zavladala nervoznost, ko se je razširila novica, da je Sovjetska Rusija predložila turški vladi zahtevo, naj ji dovoli svoboden prehod skozi Dar-danele v miru in v vojni, in sicer za vojne in trgovske ladje. Toda proti koncu tedna se je razburjenje poleglo, toda zagonetnost sovjetske politike v območju Črnega morja ostaja še vedno zavita v meglo. Nemška diplomacija zelo živahno deluje v Turčiji, ki se še vedno zvesto drži Anglije in je v grško-italijanskem sporu tudi javno podprla grško stališče.
Na Daljnem vzhod« je Japonska razširila svoje zahteve. Do sedaj je govorila somo o Kitajski in^o novem redu v Vzhodni Aziji, sedaj pa govori že o »južnih morjih«. Japonska morda sluti, da bi lahko kaj dobila od angleške dediščine, ako bi bila Anglija premagana. Zaenkrat se je v preteklih dneh japonski pritisk strnil okrog francoske Indokine, ki jo hoče Japonska dobiti pod nadzorstvo, s tem pa tudi ključ do nadaljnjih osvo-jevanj v »južnih morjih«, na prostoru med azijsko celino in Avstralijo.
Le stališče Amerike Je takšno, da nekp-liko zavira razvoj v Evropi, mnogo pa ovira razvoj na Daljnem vzhodu in v Tihem morju. Med Ameriko in Kanado je bil dosežen sporazum o medsebojni pomoči. Med Ameriko in Anglijo sporazum o nekih pomorskih in letalskih oporiščih, ki jih Anglija Ameriki odstopi v Tihem morju in v Mehikanskem zalivu proti — drugim uslugam. Iz tega bi se dalo sklepati, da Amerika z nemirom gleda okrog sebe in se počasi pripravlja, da bo stopila v vojno, da brani svojo lastno varnost predvsem na Tihem morju.
Notranji pregled
V preteklem tednu so bili na Bledu zadnji ministrski posveti glede uredb, ki jih bo vlada objavila na slovesni seji v Zagrebu ob priliki proslave enoletnice srbsko-hrvatskega sporazuma. O vsebini teh uredb je vse časopisje po državi pridno ugibalo in v splošnih potezah navajalo nekatere točke, ki naj bi jih reforme obsegale. Na splošno pa ni bilo doslej mogoče dobiti prave slike o osnovah načrtnega gospodarskega reda, ki ga bo vlada uvedla. Sicer pa bo radovednosti kmalu zadoščeno. Ves naš tisk je enoglasno poudarjal, da morajo biti rejorme takšne narave, da bodo zares spravile v red vprašanje naše prehrane, da bodo nudile vsem 'frinStostt'zaposlitve in da bodo s strogo roko preprečile vsako špekulacijo z ljudskim trpljenjem. Z drugimi besedami je javno mnenje enodušno jKuidarjalo, da morajo imeti reforme socialni značaj. , , ,.
Italijansko vojno poročilo
d zmagi v angleški Somaliji
Nekje ▼ Italiji, 24. avgusta. AA. (Štefani.) Poročilo št. 77 glavnega generalnega štaba italijanske oborožene sile se glasi:
V	noči med 23. in 24. avgustom so bila hudo bombardirana letališča v Severni Afriki in v Kidi Paraniju. Dalje so bile bombardirane sovražne čete v pasu Marsa Matruch ter pomorsko oporišče v Aleksandriji. Povsod se je moglo ugotoviti, da so bili doseženi pomembni rezultati in povzročeni veliki požari. Vsa naša letala so se vrnila domov.
V	zalivu Bomba je oddelek angleških metalcev torpedov izvršil napad 23. avgusta na eno od naših podmornic, ki je zapustila pristanišče in jo zadel z enim torpedom. Večina posadke je bila rešena. Podmornico pa bo mogoče potegniti iz morja. Eno sovražno letalo je bilo zbito.
V	Vzhodni Afriki so naše letalske sile izvedle učinkovito nočno bombardiranje letališča pri Chartumu in povzročila ogromne požare ter močno poškodovala hangarje. Vsa naša letala so se vrnila domov. Sovražna letala so letela nad Ma-sauo, Berbero in Debelom, vendar pa pri tej pri-niki ni bilo nobenih žrtev niti gmotne škode.
Nekje v Italiji, 24. avgusta. AA. (Štefani.) Poročilo št. 78 o operacijah v Somaliji:
Zavzetje angleške Somalije je bilo določeno po italijanskih strateških načrtih. Naloga mladega fašističnega imperija in njegove kolonialne vojske, ki je sestavljena iz vojakov vseh narodov, ki se bore v italijanskih vrstah skupaj z enotami italijanske narodne vojske, črnih srajc in italijanskih letalskih sil je bila v tem, da zavzame ta važni del britanskega imperija. Posebna strateška važnost Somalije je v tem, da omogoča nadzorstvo nad prometnimi zvezami nad Rdečim morjem in Indijskim oceanom, t. j. med Indijo in Adenom, kakor tudi med sistemi Perima in Bab el Mandeba. V Somaliji je bil stalen kamel-ski korpus kakor tudi policijski zbor, ki je med vojno ojačen s četami iz Rodezije in Indije, kakor tudi z domačinskimi oddelki. Italijanski operativni načrt je predvideval uporabo 7 kolonialnih brigad, ki so bile sestavljene iz več bataljonov in baterij, ki so bile ojačene z nacionalnimi enotami, pehoto, z bataljoni črnih srajc, z enotami strojnic, blindiranih avtomobilov, hitrih in srednjih tankov, s poljsko in protiletalsko ar-tilerijo, in dalje z oddelki policije iz italijanske Afrike ter s skupinami domačinskih čet. Te sile so pod poveljstvom armadnega generala Gugliel-ma Nassija delovale v treh skupinah. Načrt za delovanje je obstojal v tem, da se pomakneta naprej skupini z leve in desne, da bi se pričvrstili na sovražnikovi krili, nato pa bi nastopila sredina proti sovražnikovi glavnini, da bi bil potem sovražnik obkoljen. Konec julija so sile, ki so bile namenjene za ie operacije, prihajale deloma iz krajev, ki so bili oddaljeni več kakor tisoč kilometrov, in sicer po cestah, na katerih Je bil promet otežkočen zaradi deževne dobe. Te čete so prispele na izhodne postojanke 3. avgusta ponoči. Tedaj so vse kolone preslopile meje. Prva faza operacij je trajala od 3.-6. avgusta. Pred četami je šlo letalstvo, ki Je opravljalo ogledni-ško službo in držalo zvezo med^ kolonami, obenem pa je bombardiralo pristanišči Zeilo m Ber-
bero, kjer so ladje izkrcavale britanska ojačen ja. Leva skupina jo 3. avgusta zavzela kraje Dabat, Mada in Zileh. Zeila je padla 5. avgusta, nakar so se čete obrnile proti kraju Doko. Osrednja skupina je med 3. in 5. avgustom zavzela liergeizo in prisilila sovražnika na umik tudi z drugih postojank. Prva faza se je končala 6. avgusta zvečer. Sovražnik se je umaknil proti hribom in prelazom, ki branijo pot k Berberi. Poskus sovražnega letalstva, da bi onemogočil napredovanje, so italijanska letala preprečila.
Od 7.—10. avgusta se je razvijala druga faza operacij. Italijanske predstraže so prišle v stik s sovražnikom, ki se je umaknil za obrambno črto. Napad je bil izvršen 11. avgusta popoldne. Letalske sile so pri tem sodelovale in bombardirale utrdbe ter s strojnicami napadala sovražna letališča. Bitka se je z. vso ostrino nadaljevala 12., 13. in 14. avgusta s skupnim nastopom pehote in topništva. 15. avgusta je po temeljitem topniškem ognju in bombardiranju iz zraka divizija 20. aprila na desnem krilu izvedla napad in zavzela zadnje postojanke pri Faruku. Samo v eni utrdbi je bilo ujetih 13 sovražnih častnikov, najdenih pa je bilo več sto mrtvih vojakov, isto-' časno je naše levo krilo obkolilo desno krilo sovražnika, ki se Je unvkalo in puščalo številno žrtve na bojnem polju. Po četrtdnevni borbi je bil sovražnio brambni sistem popolnoma zavzet.
Tretja doba operacij je bila od 16,—19. avgusta. Italijanske čete so napredovale, pred njimi pa je letelo letalstvo. Kolona, sestavljena iz prostovoljcev in črnih srajc, je odšla iz Žeile in prispela do Vilharija na cesti do Berbere. Izredna skupina je imela nalogo prekoračiti zadnjo obrambno črto, ki so jo pripravili Angleži pri Faruku in ki je bila sestavljena iz utrdb. Angleške čete pa so se umaknile. 18. avgusta je bila ta zapreka odstranjena na ta način, da je bil izvršen čelni napad, istočasno pa so krila začela sovražnika napadati. Sovražni bataljoni so se trudili, da bi se osvobodili pritiska naših čet in se osvobodili proti Berberi. Tedaj je general Nassi poslal motorizirane kolone, ki naj bi izkoristile dosežene uspehe, medtem ko so Angleži na begu zažgali del Berbere. Angleži so se vkrcali na zadnjo ladjo, ki je bila v pristanišču in katero je bombardiralo naše letalstvo. 19. avgusta so italijanske čete vkorakale v Berbero. Med operacijami je bilo zaplenjenih več sto avtomobilov, voz, velike količine avtomatskega orožja, tanki, velike količine živil, vojnega materiala, kakor tudi veliko število ujetnikov iz vrst rednih Čet kakor tudi somalske čete. Zaradi odličnosti šefov in čet je bila angleška Somalija zavzeta v 17 dneh. Potrebno je poleg letalcev poudariti tudi vedenje letalskih čet, zlasti pa topništva, posadk tankov, črnih srajc, motociklistov, kolonialnih policistov in sanitejrev. Pri operacijah so sodelovali vsi narodi v italijanskem imperiju. Na koncu pravi poročilo, da predstavlja zavzetje Somalije detnanti vse angleške propagande, ki je trdila, da je vojna ustvarila v Abesiniji neznosen položaj za Italijo. S to zmago Jc obenem doseženo zedinjenje narodov Somalije pod italijansko zaščito, katere je ljudstvo teh krajev težko pričakovalo.
Veliko valovanje Je po Jugoslovanskem tisku
povzročilo tudi odkritje, da so sedeli prav v vodstvu Sokola kraljevine Jugoslavije vplivni masonski bratje. Odkritja so prišla ne morda iz kakšnih sokolstvu sovražnih vrst, ampak od belgrajske sokolske župe same, ki je v svojem glasilu »Oko Sokolovo« z bleščečo lučjo posvetilo v temna ozadju, kjer so vlekli vrvice masoni. Belgrajski listi, med njimi »Vreme«, so na podlagi teh razodetij, ki so jugoslovansko javnost, posebno pa še vrste dobromislečih in rodoljubnih Sokolov, osupnila, postavili zahtevo po popolnem razčišče-nju, češ da ne gre, da bi masoni, ki so breznarod-na, mednarodna, kapitalističnim koristim služeča, izrazito protislovenska in protikrščanska bratovščina, usmerjati sokolstvo, ki so mu njegovi ustanovitelji dali za cilj nacionalno in nravstveno vzgojo mladine. Pred leti so katoliški škofje v znanem pastirskem pismu že opozarjali na nezdrave pojave v sokolstvu. Takrat so bili zaradi tega preganjani. Danes prihajajo iz vrst Sokolov samih — in to iz prestolniške sokolske župe — obtožbe, mimo katerih ne bo mogoče v interesu naše mladine in naše države. Masonstvo mora ven iz vseh ustanov, ki imajo kakršen koli vpliv na vzgojo mladine. V jugoslovanskem tisku so glasovi proti tako narav-
ni zahtevi silno redki. Izjemo v tej harmoniji pa dela glasilo slovenske »napredne strani« in glasilo starokatoličanov.
Zelo hud pojav smo opazili v preteklem tednu spet v naši industriji, ki zaradi razmer, ki so nastopile z evropsko vojno, ko ne prihajajo več v državo zadostne količine surovin, postavlja vedno več delovnega ljudstva nn cesto. Posebno tekstilna Industrija je na tleh in bo treba zelo hitrih ukrepov, da se nastopajoča kriza zajezi, da ne pride na tisoče ljudi ob kruh, ali pa da se poskrbi drugače zaposlitev delavstva. Zastopstva delavskih ustanov in delavska glasila so v preteklem tednu zelo glasno poudarjala to potrebo.
Med največjimi prireditvami v preteklem tednu je treba imenovati vevsko-obnovitveni tečaj katoliških razumnikov v Kranju, ki Je dobro uspel in bo rodil dobre uspehe, kar je pričala stalna udeležba okrog 400 udeležencev. Nadalje veliko romanje bojevnikov k Devici Mariji na Brezjah, ki je bilo sijajna vsakoletna manifestacija tega patriotičnega združenja pri Kraljici Slovencev. Pri tej priložnosti je bil blagoslovljen tudi novi lepi kolodvor na Otočah, kar bodo z veseljem pozdravili vsi tisoči romarjev, ki tako radi zahajajo k Zaščitnici našega naroda.
Ponesrečeno letalo najdeno
Letalo je treščilo v skalnato steno Velebita Vsi potniki in oba pilota mrtvi
Zagreb, 24. avgusta, b. Po dolgem iskanju in poizvedovanju je šele danes prispelo v Zagreb ob-| vestilo o strašni katastrofi potniškega letala »YU-SBC«, ki so ga nekaj dni zaman iskali in o katerem so krožile razne protislovne govorice. Mnogi so upali, da je letalo rešeno, zlasti ker so 1 časopisi objavili daljša | poročila, da je letalo pri-„ /j stalo na neki visoki pla-ffH noti in da so se vsi potniki rešili. Danes pa so letalo našli na vrhu planine Valebita popolnoma razbito, potniki pa so ležali vsi mrtvi. Letalo je našel kmet pri Počitelju, ki je 10 km oddaljen od Medaka izpod Visočice. Po zadnjih poročilih, ki jih je izdal Aeroput, je letalo zadelo v sam vrh planine Velebit ter se raztreščilo in pokopalo pod seboj nesrečne potnike. Prvi je letalo našel kmet Mile Vitas, ki je davi navsezgodaj odšel na pobudo Aeroputa, ki je razpisal 10.000 din nagrade, v planine iskat izgubljeno potniško letalo. Kmet se je danes popoldne okrog 2 vrnil s planine ter odšel v okrajno načelstvo v Gospiču ter podal na protokol izjavo o najdbi letala in potnikov. Mile Vitas je opisal vse podrobnosti strahotne najdbe. Dejal je, da je videl truplo lepe žene, v njeni bližini pa je našel cigaretnico, v katero so bile vgra-virane začetne črke A. H. (Albert Hertman). Okrajni načelnik v Gospiču Stefanovič je z orožniškim majorjem Matkovskim takoj odšel na vrh Velebita na kraj nesreče, da ugotovi dejansko stanje.
Kmetje iz okolice, kjer je letalo strmoglavilo, pripovedujejo, pfav lako pa tudi sam Mile Vitis, ki je letalo našel, da so v četrtek zjutraj slišali strahovit udarec in detonacijo nekje na vrhu plAtiine Velebit. Naslednjega dne so o eksploziji vsi govorili po okoliških vaseh in tudi v samem Gospiču na sejmu so pripovedovali o strahovitem tresku.
S kakšno silo je treščilo letalo r stene Vele-
bita, dokazuje eden izmed motorjev, ki je ležal nad 100 m od trupa letala.
V letalu so bili zagrebški advokat dr. Miroslav Vranič s svojo soprogo Nado, rojeno Perič, dr. Walthausen, švicarski književnik, s svojo soprogo, tajnik francoskega poslaništva v Belgradu Maurice Peyregnt, star 37 let, ki je potoval v Dalmacijo in Bosno, da pregleda konzulata v Splitu in Sarajevu. Dalje so se ponesrečili: Albert Hertinan, Mr. Ph. Dragotin Weinberger, sin zagrebškega trgovca barv, ga. inž. Mira Rechnitzer, članica tvrdke »Meba a. d.«, in Otoničar Vita, stara 22 let, absolventka Drž. tr£. akademije v Ljubljani. Njena mati živi v Ljubljani, ima pa še enega brata, medtem ko je oče pred daljšim časom umrl. Tudi pilot Striževski in pa radio-telegrafist Dušan Petrovič sta mrtva.
Nesreča potniškega letala, ki je zahtevala toliko človeških žrtev, je po vsej Jugoslaviji povzročila veliko žalost.
Zanimivo je omeniti, da so se katastrofe v našem civilnem letalstvu ponavljale približno vsaka štiri leta. Prva letalska katastrofa je bila leta 1932 v Ljubljani. Tedaj je vodil letalo Jarošenko, ki je takoj po vzletu opazil napako v motorju ter se hotel vrniti spet na letališče, toda letalo je bilo prenizko ter je zadelo v drevo in se razbilo, pod ruševino letala pa so obležali vsi potniki mrtvi. Tudi druga letalska katastrofa, do katere je prišlo leta 1936, je bila v okolici Ljubljane. Letalo je tedaj vodil Rus Nikitin, ki je bil znan kot zelo izvežban pilot. Štiri leta pozneje pa je tragično zaključil svojo kariero najboljši pilot našega civilnega letalstva Striževski, ki je bil pred 10 leti v službi francoskega letalstva.
Novica o katastrofi potniškega letala se je naglo razširila po vsej Jugoslaviji, prva poročila o najdbi pa so prispela v Zagreb, Split in Belgrad. Tudi belgrajsko orožniško poveljstvo je takoj izdalo povelje svojim postajam, da se prepričajo o najdbi ponesrečenega letala. Na kraj nesreče je Odšla tudi komisija letalskega poveljstva in Aeroputa. Vse komisije so se danes sestale na kraju, kjer je letalo treščilo v skalovje planine Velebit.
(Slika predstavlja pilota ponesrečenega letala Striževskega.)
Proslave obletnice sporazuma v Zagrebu
Zagreb, 24. avg. b. Ob obletnici sporazuma med Hrvati in Srbi posveča ves hrvaški tisk obširne članke pomenu tega sporazuma ter prinaša tudi slike Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča in podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka. Listi objavljajo podrobnosti o pogajanjih in sporazumu pred letom dni, ko so ministri prisegli.
Nekateri ministri so že prišli danes v Zagreb, med njima tudi dr. Budisavljevič in dr. Andrcs. Podpredsednik vlade dr. Maček bo prispel v Zagreb jutri zjutraj iz Kupinca z avtomobilom, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič pa pride jutri zjutraj iz Belgrada z letalom. Ostali ministri pa bodo prišli še nocoj ali pa jutri zjutraj. Na zagrebški sestanek pa so poleg ministrov povabljeni tudi strokovnjaki, ki niso v vladi, tako prof. dr. I lig, prof. Tasič in sedanji ban drinske banovine Sta-noje Mihaldžič.
Ker je jutri tudi proslava kmeSke kulture, se bodo člani vlade udeležili tudi te kmečke manifestacije. Uradni sestanek vlade bo v ponedeljek ob 10 dopoldne v banskih prostorih, prt kateri priliki bo vlada izdala tudi nekatere uredbo in izjave, s katerimi bodo uvedli nekatere reforme v državni in gospodarski reorganizaciji.
' V ponedeljek popoldne pa bo neuradni sestanek v Božjakovini, zgodovinskem kraju, kjer je bil sklenjen sporazum med Hrvati in Srbi.
Iz srednješolske službe
Belgrad, 24. avgusta, m. Z ukazi in odloki prosvetnega ministrstva so premeščeni ali dodeljeni naslednji profesorji in suplenti: Kraš-ner Ivan v Celje, Kukovič Pavla iz III. real. na žensko real. v Ljubljani; Kune Milena iz klas. na II. real. gimn. v Maribor; Leskovic Viktor iz Trebnjega v Novo mesto; Logtr Stanko iz Kočevja v Novo mesto; Mehle Ivan iz Ljubljane v Kočevje; Mihelič Stana iz Ljubljane na klas. v Maribor; Milahar Marija na meščansko solo v skofjo Loko; Mizerit Edvard iz Novega mesta na žensko rel. gimn. v Ljubljano; Oma-hen r rane iz Konjic na gimn. v Kranj; Oven Anton iz Ljubljane na real. gimn. v Ptuj; Per-ko Stana iz Murske Sobote v Ptuj; Perpur Gabrijel iz Ljubljane na klas, v Maribor; Peter-nel t rane iz Plevlja v Celje; Petrič Metka iz
Iz meščanske šole v Mežici na real. gnmn. v Kočevje; Tomaž Blaž z meščanske šole v Žalcu na II. real. v Mariboru.
šah v Celju
iz Kotorja na dekl. meščansko šolo v Celju; Podgornik Ljudmila iz Ptuja v Kranj; Podgor-nik Vida iz III. real. v Ljubljani na meščansko šo o v Kranj; Potočnik Alojzii iz meščanske šole v Kranju na klas, v Ljubljano; Povšič Vlado iz Svitanja v Kočevje; Pugelj Mirko iz klas. v Ljubljani na II. real. v Maribor; Puš-nik Josip iz samoupravne na real. gimn. v Murski Soboti; Rome Franc iz II. meščanska na žensko real. gimn. v Ljubljani; Slabič Viljem
Celje, 24. avgusta,
Snoči so igrali 13. kolo. V tem kolu je bilo najvažnejše srečanje med Bernerjem in Šubari-čcm. Berner je ostal v vodstvu. Mlinar-Marek: remis; Zt:k-,Tc.,-man, Žuk je izgubil. Dragič je premagal Savica, Mišura proti Popoviču zmagal. Šorli je proti Medanu zmagal. Šmigovc se je proti Pav-lovifu udal. Šiška je proti Gottliebu dosegel remis. Grašcr je dobil brez igre proti Majstoroviču.
Danes popoldne so igrali 14. kolo. Po borbi v včerajšnjem kolu je prišel danes spočitek, dan lažjih »spopadov« na 64 poljih. Gottlieb proti Pavloviču je igral zamenjalno varianto francoske igre ter sta po 23. potezi dala. remis, igra je trajala 9 minut. Partija Medan-Popovič je bila prekinjena. .Terman-šubari« remis. Mišura-Žuk remis v 29. potezi. Šiška je premagal Saviča. Grašer je proti Šorliju igro iz;gubil. Marek je dobil točko proti Majstoroviču brez igre. Šmigovc bo danes proti Mlinarju prvič v turnirju verjetano končal z remis. Berner bo proti Drašifu verjetno zmagal.
Jutri igrajo 15. kolo turnirja od 9 dopoldne do 1 popoldne. V ponedeljek pa igrajo 16. kolo turnirja v Rogaški Slatini.
Naznanilo! Trgovino s starimi predmeti
in lilatelisUčnih znamk, posredovalnico za stanovanja in meblovane sobe odprem v CELJU, GOSPOSKA UL. 26 (nasproti barvarne Taček)-
Rta Josck, Celje.
Pogajanja z Bolgari zaključena
Crajnva. 24. avgusta, m. Danes so se vodili
zaključni razgovori med bolgarsko in romunsko delegacijo. Po snočnji seji kronskega sveta v Bukarešti se je šef romunske delegacije Creceanu vrnil v Crajovo, kjer se je takoj sestal s Šefom bolgarske delegacije. Izgleda, da je že definitivno dosežen sporazum glede odstopitve južnega dela Dobrudže Bolgariji in glede preseljevanja narodov. Odprlo je samo vprašanje, kdaj bo južna Do-brudža prešla v bolgarske roke. Bolgarija želi, da se zgodi to čimprej, Romunija pa želi, da se to izvrši šele po treh mesecih. Končnoveljavno bo sporazum sprejet na plenarni seji, za katero še ni določen datum. V ponedeljek bo bolgarska delegacija priredila kosilo v čast romunski delegaciji. Popoldne bo velik sprejem, ki se ga bodo udeležile ugledne oseonosti iz Crajove. V torek bo romunska delegacija priredila kosilo v čast bolgarski delegaciji. Zanimivo je to, da je bolgarska delegacija pristala na to, da okolica in dvorec kraljice Marije v Balčiku ostane last kra-ijevine Romunije.
/
ffNeporušljivo prijateljstvo med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo"
Stalin dolži Anglijo, Francijo in Poljsko, da so krive vojne — Anglija in Francija sta odklonili nemške in sovjetske predloge za mir — »Za klanje sta odgovorna London in Pariz« — Sovjeti podpirajo Nemčijo z živili, Nemčija dobavlja Sovjetom orožje — »Prijateljstvo z Nemčijo je temelj sovjetske zunanje politike«
Moskva, 23. avg. A A. Tass: »Izveš t j a« objavlja uvodnik pod naslovom »Dan velikega zgodovinskega pomena«, v katerem pravijo:
Danes je obletnica nemško-sovjetskega nenapa-dalnega pakta, ki je bil podpisan v Moskvi dne 23. avgusta 1939. S podpisom tega pakta je bil narejen konec sovražnostim, ki so jih hujskači povzročali in jih vnašali v odnose med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Še na 18. kongresu komunistične stranke je Stalin opozoril na vojne hujskače, ki se v lastno korist trudijo, da bi porinili sovjetsko državo v spopad z drugimi državami. Ko je razglasil te nakane, ki jih je pokazal angleško-francoski in ameriški tisk v zvezi z »načrti« Nemčije, da bi rada zagospodarila nad sovjetsko Ukrajino, je Stalin rekel: »Zdi se, da je ta sumljivi krik imel namen povzročiti jezo Sovjetske Rusije proti Nemčiji, s tem zastrupiti ozračje in povzročiti spopad z Nemčijo brez slehernega otipljivega razloga. Mi smo za mir, je rekel Stalin in za ureditev poslovnih odnosov z vsemi državami. Zaradi tega se bomo držali svojega stališča vse dotlej, dokler bodo tudi druge države zastopale podobno stališče do Sovjetske Rusije in dokler se te države ne bodo trudile, da bi oškodovale interese naše države.«
Držeč se teh načel, je Sovjetska Rusija pristala na nemški predlog, da bi začela s pogajanji za sklenitev nenapadalnega pakta. V svojem poročilu na četrtem zasedanju vrhovnega sovjeta je Molotov rekel: »Zgodovina je pokazala, da sovražnosti in vojne med našo državo in Nemčijo niso bile koristne, temveč škodljive za obe državi. Rusija in Nemčija sta državi, ki sta največ trpeli zaradi svetovne vojne. Zaradi tega koristi narodov Sovjetske Rusije in Nemčije ne leže v sovražnem razpoloženju enega naroda do drugega.« Pakt od 23. avgusta 1939 je bil resničen preobrat ne samo< v zgodovini sovjetsko - nemških odnosov, temveč prav tako tudi v zgodovini Evrope. Ta pogodba je eden najpomembnejših dokumentov v zgodovini zunanjih odnosov v zadnjih nekaj desetinah let. S tem, da sta podpisali ta pakt, sta obe državi upoštevali različnost svojih režimov, ki nista pomenila nepremostljive zapreke za ureditev prijateljskih odnosov in dobrega sosedstva med obema
PRIVATNA DVpRAZREDNA
TRGOVSKAŠOLA
ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN INDUSTRIJO
LJUBLJANA. GREGORČIČEVA 27 (TRGOVSKI DOM)
SOLA IMA PRAVICO JAVNOSTI
SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO ali ZAVRSNIM IZPITOM
VPISOVANJE VSAK DAN OD 10-12 ZAČETEK POUKA 10. SEPTEMBRA TELEFON 33-40
državama. Ni treba pozabiti, da je sovjetsko-nemška pogodba podpisana v ozračju, ki je nafio-vedovalo burjo tik pred sedanjo vojno, ko so bile naloge, ki so si jih zastavili angleški in francoski imperialisti, že čisto očitne. Prav tako se ne sme pozabiti, da sta Anglija in Francija v času težkih in dolgih mesecev, ki so potekli pred sklenitvijo sovjetsko-nemškega pakta, stalno poskušali vpreči Sovjetsko Rusijo v svoj voz, da bi jo tako uporabili v dosego svojih imperialističnih ciljev. Poskušali sta povzročiti oboroženi spopad med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Sklenitev sovjetsko-nemškega nenapadalnega pakta Je takemu izzivalnemu početju naredila konec. Ta pakt je naredil konec sovražnim odnosom med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Ze to dejstvo je dovolj zgovorno, da bo sovjetsko-nemški pakt tudi naprej ostal kot dejstvo miru, ki je prvorazrednega pomena, pve največji državi v Evropi sta odstranili iz svojih odnosov vojne metode za reševanje sporov, pa naj bodo ti spori kakršni koli. Zdi se, da bi podpis nemško-sovjetskega pakta moral imeti svarilen uči-neka za vojne hujskače. Na žalost pa to ni bilo tako, temveč je vojna v Evropi izbruhnila. Izpod-bujana od Londona in Pariza in upajoč na učinkovito pomoč svojih zaveznikov, je totalitarna poljska politika silila v vojno in tako se je kakor je bilo pričakovati Poljska zgrudila pod prvim udarcem. Versajska Poljska je bila likvidirana. Ob drugem obisku nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa v Moskvi 28. septembra lani je bil |x>dpisan nov sporazum med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, in sicer sporazum za prijateljstvo in sporazum za ureditev meja, ki je v znatni meri izpopolnil pakt od dne 23. avgusta. Novi sovjetsko-nemškoi sporazum je podal soliden temelj za trajen mir v vzhodni Evropi, istočasno pa bi lahko postal izhodna točka za likvidacijo vojne na drugem delu celine. Znano je, da se je Nemčija tedaj obrnila na Veliko Britanijo in Francijo s predlogom, da bi vojno likvidirali. To nemško pobudo je Sovjetska Rusija podpirala. Stališče Velike Britanije in Francije do tega predloga ie splošno znano. V svoji izjavi uredniku lista »Pravda« je Stalin rekel: »Voditelji Velike Britanije in Francije so surovo odklonili nemške mirovne ponudbe in poskuse, ki jih je storila Sovjetska Rusija, da bi se vojna čimprej končala.*
Že samo to dokazuje, da nosita odgovornost za nadaljevanje klanja v celoti London in Pariz.
Istočasno se je ponovno potrdilo, da streme novi nemško-sovjetski odnosi za ohranitev miru ne samo med obema pogodbenicama, temveč prav tako tudi za upostavitvijo miru med drugimi državami. Reči je tudi treba, da je bil štiri dni pred podpisom političnega pakta podpisan tudi trgovinski in kreditni sporazum v Berlinu, t. j. 19. avgusta 1939. Če je nedvomno, da je sovjetsko-nemško sodelovanje na poprišču zunanje politike v celoti odgovarjalo koristim obeh držav, potem je prav tako izven dvoma, da je srečen razvoj gospodarskih odnosov med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo v celoti odgovarja istim interesom. Prav tako kakor se je celo vrsto političnih dokumentov velikega pomena, tako se je tudi kreditni in trgovinski sporazum od 19. avgusta pozneje razvijal v taki obliki, da je 11. februarja letos prišlo do gospodarskega sporazuma med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Da bi mogli v vsem obsegu oceniti ta sporazum, bo dovolj, če o]5ozorimo, da določa ta sporazum že v svojih prvih letih veljavnosti razvoj trgovinske izmenjave med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo v obsegu, ki ga po svetovni vojni obe državi nista
Amerika bo vzela v najem številna angleška oporišča
Vprašanje prodaje ali posojila rušilcev pa še ni rešeno
Švicarski list »Neue Ziircher Zeitung« objavlja o najnovejših obrambnih sporazumih med Združenimi državami Severne Amerike in Kanado naslednja obvestila iz Washingtona:
V zvezi s pogajanji med ameriško in angleško vlado zakupa nekaterih angleških otokov, na katerih bi Amerika zgradila svoja pomorska in letalska oporišča, menijo tukaj, da bodo Združene države najprej vzele v najem angleški otok Trinidad, ki ga bodo potem utrdila za obrambo Panamskega prekopa. Ameriška vlada je prepričana, da bo mogoče doseči sporazum o vzajemni uporabi tega oporišča. Pogajanja se bodo po tukajšnjih obvestilih raztegnila na nadaljnja področja, kjer želi Amerika dobiti v najem oporišča, in sicer na Novo Škotsko, Novo Fundlandijo, polotok Labrador, pristanišče Vancouvec na tihomorski obali Kanade, ter morda celo na Bahamska otočja, ki ležijo pred atlantsko obalo Amerike. Imena tihomorskih otokov, ki bi jih Amerika vzela v zakup, še niso znana. Govori pa se o raznih otokih, ki jih je Anglija dobila po zadnji svetovni vojni in ki spadajo sedaj pod Avstralijo. Poslanec Maas, ki pripada pomorskemu odboru parlamenta, je zahteval, da naj bi Amerika v najemninski pogodbi dobila tudi pravico do lastne politične uprave na v najem vzetih ozemljih. Zamisel, da naj Amerika vzame v najem več oporišč tako na atlantski kakor na tihomorski strani ameriške države, pozdravljajo v vseh krogih ameriškega kongresa in predlog ne bo nikjer zadel na kakšno Oviro.
Pač pa glede odstopa 50 ali še več zastarelih ameriških rušilcev Angliji ne vlada ista eno-dušnost. Ponekod je v parlamentu še oster odpor proti temu. Nekateri poslanci namreč trdijo, da bi to pomenilo vojno dejanje. Drugi pa spet navajajo, da bodo Združene države Severne Amerike morda že v kratkem času same pot'ebovale imenovane rušilce in sicer za lastno obrambo. Trstji spet trdijo, da je prodaja ameriških vojnih ladij kakšni vojskujoči se stranki protiustavno in bi Nemčija v primeru zmage lahko zahtevala od Amerike odškodnino za vso škodo, ki jo je utrpela od ameriških rušilcev.
Končno obravnavajo v vladnih krogih tudi možnost, da bi Združene države na primer Kanadi — ne Angliji — samo posodile nekaj rušilcev, s čemer bi mogla Kanada "ama varovati svojo obalo in bi angleške vojne ladje, ki sedaj to službo opravljajo, lahko postale proste in od-piule na uruga pozorUča. Vsekakor ca so to vtsra-
šanja, tako menijo v parlamentarnih političnih krogih, ki se bodo reševala šele po predsedniških volitvah, ki se začenjajo že v novembru.
18 raznih oporišč
Netv York, 24. avgusta. AA. DNB: »Newyork Times« poroča iz Washingtona, da proučuje Roosevelt vprašanje o odstopitve 18 raznih oporišč na angleških ozemljih v Ameriki. List beleži brez komentarja mnenje nekaterih krogov v Washing-tonu, po katerem bi Anglija rada likvidirala svoje dolgove v Združenih državah na ta način, da bi za vsako oporišče dobivala letno po 2 milijona dolarjev odškodnine. List piše, da prevladuje v angleških krogih v Washingtonu mnenje, da bi Anglija zelo rada likvidirala svoje dolgove na ta način, da bi istočasno mogla zahtevati nove kredite.
Prodaja 50 rušilcev Angliji
Ameriško mornariško ministrstvo je objavilo sporočilo, da je 50 rušilcev pripravljenih, da že v razdobju enega tedna odplujejo v Anglijo, če bi kongres ugodil prošnji angleške vlade.
Panama, 24. avgusta. AA. Reuter: Nenaden odhod štirih ameriških rušilcev starejšega tipa, ki so odpluli iz Panamskega prekopa v smeri vzhodne ameriške obale, krajevni opazovalci tolmačijo kot znak, da se Združene države hitro pripravljajo glede prodaje 50 ameriških rušilcev Angliji. Imenovani štirje rušilci so pripluli v cono Panamskega prekopa koncc julija z namenom, da bi spremljali trgovske ladje skozi minska polja, ki so v prekopu. Njihova posadka je bila prepričana, da bo na tem mestu ostala nedoločen čas in je povelje za odhod vzbudilo največje iznenadenje.
Japonski poslanik pri Sumner Wellesu
Washington, 24. avgusta, t. Domei: Japonski veleposlanik v Združenih državah Kensuke Ho-rinuči je danes obiskal državnega podtajnika Sumner Wellesa in imel z njim 40 - trajajoč razgovor. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je danes pri sprejemu časnikarjev ta obisk razložil tako, da »obstojajo med Arreriko in Japonsko še nekatera vprašanja, ki še niso rešena, na primer ameriška prepoved za izvoz letalskega bencina in da je japonska vlada sedaj storila prve korake, da *p nesoglasja odstranijo«.
nikdar dosegli. Zaradi tega sporazuma dobiva Nemčija surovine, ki so ji posebno potrebne v vsej tej dobi blokade, katero je Anglija začela najprej proti sami Nemčiji, sedaj pa še proti vsej Evropi. Nemčija pošilja po svoji strani Sovjetski Rusiji industrijske izdelke, upoštevajoč tudi orožje, kar je dosti značilno spričo sedanje napetosti v mednarodnem položaju. Treba je pristaviti, da je gospodarski sporazum med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo povzročil silno jezo pri organizatorjih vojne. Toda po njihovi logiki je čisto naravno, da pri svoji politiki, ki stremi za tem, da bi potegnili v vojno čim več držav in narodov, nasprotujejo vsakemu dejanju, ki se ne strinja s temi načrti, temveč hoče pospešiti mir med vsemi državami. Preteklo leto je v celoti pokazalo zgodovinski pomen akta od 23. avgusta 1939. Sovjetsko-nemški sporazum je ne samo častno prebrodil vse težave, ki so se pojavile zaradi sedanjega burnega časa, temveč je tudi pokazal svojo veliko solidnost navzlic vsemu tistemu, kar sovražniki Nemčije in Sovjetske Rusije še sedaj ustvarjajo, samo da bi zasejali spor in nezaupanje med obema državama. To potrjujejo besede Molotova, ki jih je izgovoril na sedmem zasedanju vrhovnega sovjeta, in na njih opozoril na solidnost prijateljskih in dobrih sosednih odnosov med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Molotov je rekel, da so ti odnosi bistveno koristni za Sovjetsko Rusijo kakor za Nemčijo.
Ker sta to resnico že davno razumeli Sovjetska Rusija in Nemčija, jo je treba še enkrat ponoviti za gospodo, ki ne morejo ali nočejo razumeti propada svojih načrtov, ki so obsojeni na popoln neuspeh. Ko ugotavljamo bilanco za preteklo leto, lahko z gotovostjo ugotovimo, da je izkustvo v celoti potrdilo, da je bil sovjetsko-nemški pakt v skladu s temeljnimi državnimi interesi Sovjetske Rusije in Nemčije. Potem je pomemben prav tako gospodarski sporazum med obema državama, ki je samo utrdil mir na vzhodu in je s tem zagotovil vzhodu jx>membno udeležbo v reševanju gospodarskih nalog, ki so se pojavile. Kar se tiče sovjetskih koristi od prijateljskih in sosedskih odnosov z Nemčijo, je treba reči, da je to jjomagalo Sovjetski Rusiji, da je izpolnila državne naloge na svojih zapadnih mejah, ter ji je omogočilo izvesti temeljne linije, ki vodijo njeno zunanjo politiko:
Nevtralnost v sedanji vojni in budno varovanje miru. Pred letom dni so narodi Sovjetske Rusije z največjim zadovoljstvom sprejeli vest o sklenitvi sovjetsko-nemškega pakta, ki po vrh vsega svedoči o pravilnem razumevanju, ki ga ima Nemčija za ogromno vlogo Sovjetske Rusije v mednarodnem življenju. Tako danes, kakor so lani, pozdravljajo narodi Sovjetske Rusije ta zgodovinski pakt, ki je mnogo pripomogel k ohranitvi miru na vsem evropskem vzhodu.
*
Članek »Izvestij« nismo prinesli samo zato, ker je sam na sebi važen z ozirom na sedanji mednarodni položaj, ampak tudi zaradi tega, ker nekateri pri nas agitirajo za Sovjetsko Rusijo, s trditvami, da bodo »Sovjeti Nemčijo napadli«, da bodo »Sovjeti Slovence odrešili«, da »Jože Stalin drži skrivaj z Anglijo in Francijo«, da bo »rdeča armada vkorakala v Berlin in v Rim«, da je »Jože vseslovan-^ki rodoljub« in da Sovjeti le varajo Nemčijo in drugače govore, kakor mislijo.
2e večkrat smo na podlagi dejstev in zanesljivih informacij dokazovali, da so to ali zavestne laži ali pa izrodek domišljije brez vsake podlage, ali pa namenoma nadeta krinka, da bi se pod naslovom vseslovanstva vtihotapil komunizem.
Toda »Izvestja. bere 200 milijonov državljanov Rusije. Teh pač Stalin ne bo varal. Saj ustvarjajo "Izvestja« kakor tudi navedene besede Stalina in govori Molotova politično jasno mnenje Sovjetske Rusije. Sicer pa odgovarjajo te besede in ta izvajanja dejanski miselnosti ruskega človeka. Politika rdeče Moskve je prav tako na strani Nemčije, kakor je bila politika carskega Petrograda. Da se je Nikolaj II. pridružil »Velikemu sporazumu«, je ruska javnost zelo zamerila carju in njegovemu krogu, češ da je s tem zakrivil okrnilev Rusije.
Pamet je torej holjša ko' žamet, posebno v državni politiki.
50.
SI LAHKO BREZ0BVEZN0 OGLEDATE PRI
IGN.VOK
LJUBLJANA,TAVČARJEVA T
Novi hudi nemški letalski napadi na južno Anglijo
Nemška poročila
Vojno poročilo
Belin, 24. avg. AA. DNB: Danes dopoldne Je večjh skupina nemških letal bombardirala vojaške objekte v kentski grofiji. Nemška letala so preletela na najožjem mestu Kanal v več valovih. Bombniki so bili v spremstvu enot lovskih in bojnih letal. Na raznih mestih nad Anglijo je prišlo do hudih letalskih spopadov. Angleško protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Računajo, da je bilo v vsakem valu najmanj po 20 letal. Pri tem je imel vsak oddelek bombnikov za spremstvo eno ali dve eskadrili lovskih ali bojnih letal. Ni še znano, katere objekte so nemška letala pri tem svojem napadu zadela.
Berlin, 24. avg. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo sporoča:
Nemške podmorniške sile so potopile skupno 100.000 ton sovražnih ladij. Neka podmornica je potopila neko britansko oboroženo ladjo s 5242 tonami, neko ladjo s 5100 tonami ter pomožno oboroženo ladjo s 4000 tonami, katere ime ni znano. Neka tretja nemška podmornica je potopila sovražno trgovsko ladjo z 11.000 tonami.
Nemška letala so izvedla 23. avgusta in v noči med 23. in 24. avgustom razne napade na Anglijo in so bombardirala doke, letališča, tovarno vojnega materiala, razne industrije in vojaška taborišča. Letala so metala bombe na neko niuni-cijsko tovarno pri Banburrvju, kjer je prišlo do eksplozij in f>ožarov. Pri nočnem bombardiranju so bile razbite pristaniške naprave pri Bristolu, Weymontn, Dcvonportu in Jarmauthu. Bombe so bile vržene tudi na letališče pri Cambridgeu, kjer je prišlo do eksplozij in požara.
Preteklo noč so sovražna letala metala bombe nad zapadno Nemčijo, vendar pa brez vsake večje škode. Včeraj so bila zbita tri sovražna letaia od naših lovcev, protiletalsko topništvo pa jih je zbilo štiri. Dve naši letali se nisla vrnili.
Nemško poveljstvo na obali Rokavskega preliva je poslalo sledeče sporočilo:
Zjutraj so napadli nemški bombniki letališče v jugovzhodni Angliji. Bomhe so zadele hangarje in zgradbe na letališčih. Hudi letalski sj>opadi nad Kanalom. Zbitih več letal. Na raznih krajih nosi morski tok letala. Sanitetna služba rešuje posadke.
Dozdaj je bilo zbitih 12 angleških letal. Nemške letalske sile niso imele izgub.
Hitler odšel v glavni stan
Rim. 21. avg. b. »Popolo di Roma« objavlja v današnji številki senzarionalno poročilo, da je nemški državni Hitler včeraj popoldne v spremstvu maršala von Bransehitsrha in generala von Keitla odpotoval v glavni štab na zahodnem bojišču. Njegovo potovanje na zahodno bojišče spravljajo rimski krogi v zvezo z velikimi pokreti nemške vojske, o katerih se ne dajejo nobene podrobnosti.
Angleška poročila
London, 24 avgusta, t Reuter. Letalsko ministrstvo poroča,'da je priletelo 8 sovražnih bombnikov nad London. Leteli so v veliki višini. Naši lovci so se ž njimi spopadli. Druga skupina je priletela 7.000 m visoko nad London in je prišlo do bojev z našimi letali. Dve nemški letali sta bili sestreljeni
Nemšk' napad na letališče v Manstonn (na otoku Thanet) je povzročil veliko škodo na različnih zgradbah. Tudi v Ramsgate je bilo več zgradb poškodovanih Razvili so se srditi boji med našimi in nasprotnimi letali.
Do 6 ure popoldne smo skupno sestrelili 13 nasprotnih letal.
London, 24. avgusta, t. LEFt V Londona so se popoldne razširila poročila, da je priletalo nad južno Anglijo spet veliko število nemških bombnikov vrste »Dornier«, ki jih spremljajo lovci »Mes-serschmitt«. Angleška letalska obramba je poslala v boj proti njim nekaj skupin »Spittfire«, a še ni poročil o izidu boja. V Londonu traja alarmno stanje že vse popoldne in se Londončani nahajajo t zakloniščih. Na londonskih kolodvorih poročajo, da so železničarji opazili nemška letala, da jih je bilo veliko, in da so jih videli v strmoglavem napadu na neke kraje na južnovzhodni obali Vlakf pa vozijo še normalno in promet ni nikjer oviran. Podrobnosti o zračnih bojih pa še manjkajo.
London, 24 avgusta. AA Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sporočata: Ponoči je bilo nekaj sovražnih poletov nad Anglijo. Bombe so padale na nekatere kraje južno-vzhodnega in južnozahodnega Middlanda in Wale-sa. Povzročena je bila manjša škoda.
Topniško streljanje čez Rokav
London, 24. avgusta. AA. Reuter: Zjutraj se io nadaljevalo topmiško streljanje nad Kanalom, ki je spremljalo letalske spooade nad angleško obalo. Okrog 10 je neka nemška granata padla blizu Do-verja, kamor so v petek zvečer padli drugi topovski streli. Takoj nato so britanski daljnometni topovi začeli streljati na sovražne baterije, ki so na francoski obali, in tako se je nadaljeval dvoboj. Sirene s« obvestile prebivalstvo, naj se skrije, nekaj minut kasneje pa so že eksplodirale nove sovražne granate. Ko je eksplodirala neka volka granata. je padla v morje velika bomba, katero je vrglo sovražno letalo na bregu. Tedaj so topovi nehali streljati z obeh strani Kanala, britansko protiletalsko topništvo pa je stopilo v akcijo proti nemškim lovskim letalom ki so letala nad obalo v veliki višini. Nato so vzletela tudi angleška lovska letala in v zraku se je razvila huda borba. Čez nekaj m nut je Spitfire preluknjal s strojnico en Messerschmitt 109, ki je padci v morje tik zraven obale.
Mirovna posredovanja
Curih, 24. avg. b. V zvezi z vrnitvijo Roose-veltovega od|x>slanca v Vatikanu Mirona Tnylorja poroča rimski dopisnik »Neue Ziiricher Zeitung«, da je papež Pij XII. 22. t. ni. sprejel Taylorja v avdijenco. Po mnenju dobro poučenih krotrov jo ta konferenca imela namen, da Ta.vlor informira predsednika Združenih držav Ronsevelta o papeževih nazorih. Sv. ofe namreč smatra, da je sedaj prišel čas, da se poskuša doseči mirna rešitev evropskega spora. Trdijo, da je papež že prejel odgovor od Itoosevelta. ki je načelno ugoden. Konsevelt h ofe tudi zvedeti, pod katerimi pngo.ii bi bila Anglija pripravljena častno položiti orožje. Roosevelt hi dalje hotel zvedeti prav tako za načrt osiščnih držav za obnovo Evrope, enako pa, kakšno vlogo bi osigfne sile dale Angliji za primer, da bi položi!« orožje.
Neredna s+ožica
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluja In ima prijeten okus, ja
<*.«•. I. k. UM/M


CjjOApCrtLaKStvO
Ing. Matija Absee:
Belokranjsko kmetijstvo
Marsikje prevladuje napačno mnenje, da je Belokrajina »amo vinodorna deželica. Toda ne glede na široke in dolge predele, kjer vinska trta sploh ne uspeva, je tudi kmetovalec v vinorodnih legah Belokrajine navezan ne samo na pridelovanje grozdja odnosno vina, temveč tudi na pridelovanje v ostalih kmetijskih panogah, predvsem v poljedelstvu in živinoreji. Belokrajinsko kmetijstvo torej ni čisto vinogradniško, saj so cele tare, kjer vinogradov sploh nimajo, temveč je tudi belokranjsko kmetijstvo splošno in to celo v izrecno vinorodnih legah metliških, semiških, rodenskih in dobljiških. Tukaj je kmetovalec tudi vinogradnik in mu vino predstavlja dober, morda celo večinski del njegovih dohodkov. V kolikor bi se moglo govoriti o samo vinogradniških posestvih, so to samo navidezna, ker pripadajo kmetovalcem iz drugih okrajev — Hočevarji n. pr. imajo precej vinogradov v dobljiških, rodenskih, deloma celo v semiških goricah — tuintain pa tudi nekmetovalcem kakor obrtnikom odnosno pripadnikom raznih meščanskih stanov, ali pa številnim osobenjkom, katerih problem pa težko da spada v okvir kmetijsko-pospeševalne politike, temveč prej v področje socialne.
Ko smo si v tem na jasnem, moramo tudi na belokranjsko kmetijstvo gledati s splošnega stališča, kjer vse kmetijske panoge, ena več, druga manj, imajo važno vlogo v prehrani in direktnih dohodkih belokranjskega kmečkega prebivalstva.
Živinoreja je kljub temeljni važnosti za belokranjskega kmetovalca, žalibog, še vedno pre-zaneinarjena gospodarska panoga. Njen dvig leži prvenstveno " vprašanju prehrane odnosno krme. Izboljšanje travnikov in košenic s čiščenjem in gnojenjem, več pridelovanja njivske krme: kranjske detelje, lucerne, zelene koruze in grašične zmesi, za prašiče pa krompirja in zlasti pese, to so predpogoji za številčni in kakovostni dvig živinoreje. Že sedaj so znani mnogi primeri, kjer na istem jK>sestvu redijo več in boljšega goveda, ker je pri hiši urejeno gnojišče in gnojnična jama, kar pušča svoje blagodejne sledove na polju in travniku ter seveda tudi v hlevu. Znane so mi tudi hiše, kjer so še pred 30 leti vzredili komaj fio enega ali dva prašiča srednje kakovosti, danes pa jih na istem gruntu vzredijo po štiri do sedem prvovrstne kakovosti I Kako to? Neprimerno večje pridelovanje pese in krompirja na boljše pognojenih njivah 1 Odgonetka in ključ še za premnoge druge! Zaradi skoraj vsakoletnih suš je res pridelek sena za zimo lx>lj pičel, toda silažne jame za spravljanje jesenske Zelene: raznih cim, koruze, otraviča, detelje itd., bi temu bistveno odjjomogle. Treba bi jih bilo ravno v Beli krajini propagirati in zelo podpirati. — V nekaterih obkolpskih predelih od Starega trga proti Adlešičem je važno tudi ovčarstvo, ki za-dobi še poseben pomen zaradi domače obrti: volnenih izdelkov v ondotnih krajih. Za čim linejše izdelke pa je treba fine volne in bi bilo v tej smeri tudi ovčjerejo podpirati in pospeševati.
Poljedelstvo bi se nujno dvignilo že z izboljšanjem govedo- in prašičjereje, seveda ob istočasnem razumnem gospodarjenju z gnojem. Pšenica, ječmen, koruza, krompir, korenje in pesa so glavni pridelki, prevažni za prehrano prebivalstva in živine. Toda zemlja je povečini težka in suši podvržena. Zaradi tega bi bilo za okopa-vine nujno potrebno jesensko in zimsko oranje, da se zemlja sprhča in nabere ter ohrani vlago.
Zaradi hitrejše degeneraclje je potreba večkrat skrbeti za dober semenski krompir, selekcionirano koruzno seme in zajamčeno prvovrstno pesno seme. Njive je treba razpleveliti s stalnim in te ineijitim uničevanjem plevela! Morda bi bil že tudi čas misliti resno na komasacijo zemljišč, ker je ravno v Beli Krajini zemlja prerazpacellrana, kar ima brez dvoma slabe jiosledice za njeno obdelovanje. — Včasih sta dobro uspevali pre-divni rastlini lan in konoplja, saj smo starejši v svojih mladih letih še vsi hodili v belih hodnih bregešah in srajcah. Razmere, ki se porajajo, bodo verjetno kmalu silile na zopetno gojenje teh rastlin, da bo zopet brnel kolovrat pri hiši za srajce in bregeše, za rjuhe in prte ...
Vinogradništvo je seveda prvenstvene važnosti za gori imenovane vinorodne lege. Po večini se že pofiolnoma izživlja in bo treba obnovitve ali regeneracije. Pri tem sinovi ne bodo smeli zagrešiti nezakrivljenih napak očetovi Premisliti bo treba dobro, posvetovati so s strokovnjaki in obnavljati vinograde s pravimi trtnimi sortami! Če imaš dobro zemljo in lego, deni tam še prave, dobre sorte, da boš z božjo pomočjo prideloval odličen pridelek, ki ga boš lahko in dobro prodajal. Na vsak način bo treha, posebno po rdečih zemljah, črnih sort mnogo več, ker belokranjska črnina je obrajtana. Pa rane portugalke, da je pred dober groš pri hiši! O obdelovanju v vinogradih ne bom govoril, saj je znano, da če bi naš vinogradnik vsaj toliko premišljenega truda vlo-živ v njivo kakor v trtje, bi bilo tudi dovolj žgan-cev in zelja in ocvirkov pri hiši! In dela v kleti, zidanici? Tu pa kakor da je zacoprano. Po toliki muki in nevarnostih v celem letu marsikomu v kadi ali sodu toča potolče! Zaradi tega in zaradi enotnega tipiziranja vin se bo lo treba sprijazniti z mislijo zadružnega predelovanja grozdja. Po uspešni metliški bo treba še semiške in črno-meljske vinarske zadruge I
Sadjarstvo? Je in ni. Imaš lego, zemljo in podnebje, ali nimaš drevja. Človeka je 6trah, ko naši vrtovi niso več vrtovi, marveč samo še travniki in pašniki. Pa jugoslovanska Vipava naš včasih špotajo. Da toda brez češenj, brez marelic, brez ranih breskev, brez debelega kostanja* brez rane zelenjave, skratka brez vsega _ vipavskega, razen malo podobnega podnebja. Pa bi skoraj lahko bili Vipava, samo treba bi bilo po vipavsko delati in pridelovati rano Badje in so-čivje, pa ne eden ali dva na par drevesih, to poberejo magnetične sile lačnih oči, marveč cele vasi in predeli z ugodnimi legami bi morali začeti. Pri doorem negovanju uspehi gotovo ne bi izostali. Kmet m osebenjak bi iz razumnega sadjarstva lahko prejemala lepe groše ...
In gozd? Je belokranjskemu kmetu železna rezerva. Vsaj moral bi biti, ker ga nima toliko, da bi lahko imel iz njega redne letno dohodke. Pa je, žal, prenekateri popolnoma izsekan in zija gol in prazen, kakor da več nihče ne bo rabil gozda. Pogozdovanje Be še vedno vse preveč smatra za tlako, čeprav samemu sebi odnosno svojemu rodu. Lepih brez in vitkih topolov, rastočih iz rese in stelje, pa je res kar preveč, stelnikov namreč, ki jih bo hočeš, nočeš že zaradi prenaseljenosti treba kliltivirati'1 Stotine hektarjev''skoraj neproduktivne zemlje bo nujno potrebno dati poljedelstvu kljub odporu, češ da potem ne bo nastilja. Kaj pa če bo več žita in slame? Najboljši nastilj da vendar slama, krmo pa bo treba pridelati na travniku in njivil
Živinorejsko selekcijsko društvo Sv. Lenart v Slov. goricah
Sv. Lenart v Slov. goricah, 23. avg. .
Dne 1. januarja 1938, 1. je po zaslugi naših pridnih in za gospodarski napredek vnetih Slovenje -goriških posestnikov začelo z delom živinorejsko se-lekcjsko društvo pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Začetno delo ni bilo najlažje. Težje terenske prilike, raz-tresenost posestev, neutemeljen in nerazumljiv odpor proti selekcijskemu delu od strani nekaterih neuvidevnih oseb, je začetno delo oviralo, vendar so vsi člMii, I« so takoj ob ustanovitvi društva pristopili, vztrajali, dobro se zavedajoč, da je mogoče le s stalno plemensko odbiro in zboljšanjem ostalih — zlasti krtnskih pogojev, popraviti in dvigniti stanje živine na ono stopnjo, kot jo imajo drugod, kjer so pogoji še slabši.
Dane« društvo že lepo deluje. Odbranih in v rodovnik je vpisano 40 plemenskih krav iz okoliša Sv. Lenarta v Slov, gor., Sv. Trojice v Slov. gor., Sv. Ane v Slov. gor., Velke in Sv. Ruperta v Slov. gor. Vse krave, vpisane v rodovnik, so pod stalno molzno kontrolo, s katero je dokazano, da imajo tudi pri nas posestniki odlične mlekarice, saj je lansko leto dosežena najvišja mlečnost nad 3470 litrov mleka, kar je za naše razmere zelo veliko, posebno če se vpo-števa lanskoletno splošno pomanjkanje krme.
Pri vzreji mlade živine so doseženi zaenkrat le manjši uspehi, kar pač lahko razume vsak, kdor ima opravka z živino. Večina članov si je letošnjo pomlad uredila večje ali manjše umetne travnike in deteljišča, da bi na ta način pridelali čim več temeljne krme. Tudi produkcija njivskih krmnih sadežev je nekoliko povečana, kar daje upanje, da bodo tudi v tem pogledu v doglednem času doseženi pozitivni rezultati.
Da se tudi javno oceni uspeh 2 in pol letnega delovanja društva in da 6e odstranijo dosedanje hibe in pomanjkljivosti, bo po nalogu kraljevske banske uprave v Ljubljani v ponedeljek, dne 2. septembra t. 1. predpoldne prvo rodovniško premovanje. Z oa-rom na razsežnost društvenega okoliša, se premova-nje vrši v kraju Žice, občina Sv. Ana v Slov. gor., pri gostilni J Krajnca p. d. Kranera. Razstavni prostor je tik ob banovinski cesti Sv. Lenart v Slov. gor.—Sv. Ana v Slov. gor.—Zg. Cmurek, od Sv. Lenarta v Slov. gor. oddaljen 6 knn
Ob priliki premovanja, ki se vrši pod pokroviteljstvom agilnega in požrtvovalnega sodelavca g. J. špindlerja, bodo članom društva razdeljene primerne sponvnske diplome in denarne nagrade.
Z ozirem na važnost premovanja in selekcij-skega dela v obče, se vsi živinorejci — zlasti iz okoliških obč'n — vabijo, da si razstavo ogledajo in pristopijo k društvu ter začnejo z delom za dvig živinoreje v Slov. goricah.
Denar
Curih. Pariz 9 95 (bankovci 7.30). London 17.67 (bankovci 10.75). Newyork 439 (bankovci 452), Milan 22.15, Madrid 40. Berlin 175.40 (reg. marke 51.50 trg. marke 25.25), Buenos-Aires 39.25.
Zvišanje prodajne cene bencinske mešanice.
Z dnem 23. avgusta so cene bencinske mešanice povišane za 0.20 din po litru, tako da znašajo 7.15, 7.40, odnosno 7.50 din za liter.
Razširjenje kontrole na Hrvatskem. Dne
23. avgusta je bil objavljen odlok bana banovine Hrvatske, s katerim se kontrola cen v banovini Hrvatski razširja še na naslednje predmete, oziroma skupine predmetov: 1. vse vrste tkanin, volnenih, polvolnenih, bombažnih in polsvilenih za moško in žensko obleko; 2. vse vrste gotovih oblek (konfekcija); 8. vse vrste izdelanega moškega in ženskega perila ter material za izdelavo perila razen perila in materiala za perilo, ki sestoji iz naravne čiste svile; 4. vse vrste pletenega, volnenega in bombažnega blaga (puloverji, jemperji, nogavice, rokavice, berlinski robci); 5. vse vrste moških klobukov domače proizvodnje; 6. vse vrste obutve in pribora za izdelavo obutve; 7. ves krojaški pribor za izdelavo moške in ženske obleke; 8. vse platneno blago domačega izvora; 9. vse vrste ovojnega papirja, kartona in papirnih vrečic. — V kolikor je cena predmetov višja od one, ki je obstojala dne 29. marca 1940, se mora za to povišanje zahtevati dovoljenje od pristojnega oblastnega nadzorništva za cene v roku 14 dni od objave tega odloka. V kolikor se ne dobi dovoljenje v danem roku, se imajo cene znižati na višino, ki je obstojala dne 29. marca 1940. Obvezno prijavljanje zalog po čl. 4. in 5. naredbe o obveznem prijavljanju zalog začne s 1. septembrom 1940. — Urad za nadzorstvo cen in pristojna oblastna nadzorništva cen bodo takoj začela izvrševati ta odlok.
— Razstava letečih modelov. Leteče modele, ki bodo razstavljeni na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 31. avgusta do 9. septembra, so izdelali člani-modelarji ljubljanskega Aero-kluba. Največja zanimivost bodo nedvomno modeli, izdelani iz posebnega materiala in ameriške ter angleške konstrukcije. Izdelali so jih naši najboljši modelarji, ki so na tekmah dosegli že večkrat večje uspehe. Razstavljen bo tudi model, ki je pred kratkim dosegel državni rekord s časom 17 minut 21 sekund. Prav tako bomo videli tudi motorne modele zanimivih konstrukcij. Skupno bo razstavljenih okoli 30 letečih modelov. Modelar-stvo, ki se posebno v zadnjem času v polnem obsegu razvija tudi v Sloveniji, bo gotovo imelo velike zasluge za bodoči razvoj letalstva med Slovenci. Znano je, da je večina letalskih kon-strukterjev in pilotov izšla prav iz vrst modelarjev, kar posebno velja za Ameriko. Modelarstvo je torej za napredek našega letalstva zelo važno, ker pritegne mladino v letJske vrste in ji da zato primerno vzgojo. Razstava bo zaradi tega zelo zanimiva, bogata in poučna. Mimo razstavljenih modelov bomo videli številne ilike in fotografije iz življenja in delovanja modelarjev iz vsega sveta,
Povišanje števila vajencev v elektroinstala-
terski stroki. Na predlog Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je ban naše banovine g. dr. Marko Natlačen odredil, da se zviša v elektroinstalaterski stroki število vajencev za po 1 nadaljnjega vajenca. To velja torej za one obrtnike, ki delajo ali sami ali z 1 pomočnikom, da torej morejo imeti po dva vajenca.
ŠPORT
Prvi dan lahkoatletskih tekem ZFO
Ljubljana, 24. avgusta.
Skrajno neugodno vreme, ko je lilo tedaj, ko bi se imelo pričeti letošnje tekmovanje ZFO, bi skoraj onemogočilo današnje tekmovanje. Toda vodstvo se je odločilo, da se mora tekmovanje na vsak način izvršiti in tako so Sli prvi tekači za tek na 100 m na start. Dež je še ves čas lil. ko so fantje že dolgo tekmovali, tako da je bilo igrišče in skakalnice deloma pod vodo. Toda naši fantje se niso strašili in so šli veselih obrazov v borbo.
Deževno vreme je danes nekatere tekmovalce odvrnilo, tako da je bilo na startu nekoliko manj fantov kakor jih jo bilo pripravljenih. Danes je tekmovalo 85 tekmovalcev. Tudi rezultati so bili slabši kakor bi bili sicer, saj je bil teren zelo mehak in tekališče na večih krajih pod vodo. Uspehi, ki so jih dosegli fantje v teh razmerah, so več kakor zadovoljivi. Volja naših fantov je nezlomljiva in zato lahko tudi v bodoče pričakujemo od njih tudi na lahkoatletskem polju še velike uspehe. Danes so bili na startu tudi naši priznani atleti kakor Klinar, Košir, Skušek. Lon-čarič in drugi, jutri pa pridejo zraven še drugi med njimi, tudi odlični kopijaš Mavzer. Pri jutrišnjih tekmovanjih bo dosežen višek, kar smo imeli priliko opaziti pri današnjih tekmah. Danes so bili doseženi naslednji rezultati:
100 m finale (mladci): 1. Babič Fr. (Maribor) 11.8 sek., 2. Bratovž H. (Ljubljana) 12.9 sek., 3. Vajdar E. (Domžale) 12.8 sek.
100 m finale (mladci): 1. Lovrenflč R. (Maribor) 12.0 sek„ 2. Kuk A. (Konjice) 12.1 eek.,'3. Mravlje Fr. (Brezovica) 12.2 sek.
Tek na 10.000 m: 1. Krepfel N. (Rače-Marl-bor) 36:22.2 min., 2. Knez R. (Trbovlje) 37:08.0 min.
Tek na 1500 m (Člani)
1.	Košir Zmago (Ljubljana) 4:14.0 min.
2.	Proj Ivan (Šmartno) 4:32,2 min.
3 Jerman Franc (Ljubljana Sv. Peter) 4:34 min.
Tek na 1000 m (mladci)
1. Žele R. (Ljubljana — Zg. Šiška) 3:00.0 min.
2.	Jovan Izidor (št. Vid) 3:02,4 min.
3.	Piki (Petrovče) 3:04,9 no. 200 m predteki (člani)
Prvi predtek: 1 Lipan J. (Mengeš) 25.7 sek.
2.	Kuk A. (Konjice) 26.2 eek.
3.	Mravlje Fr. (Brezovica) 26.2.
Drugi predteki 1. Gole D. (Ljubljsna-Kodelje-
vo) 25.9 sek.
2.	Klinar Fr. (Koroška Bela) 26.6 sek.
3.	Skušek M. (Lj. — Sv. Jakob) 26. 8 sek.
200 m (mladci)
1.	Bratož H. (Ljub. mesto) 25.2 aek".
2.	Oblak L (Tržič) 26 7 eek,
3.	Vajdan E. (Mengeš) 26,8 eek.
KrogU (člani)
1.	Klinar J. (Kor. Bela) 11.74 m.
2.	Jegl.fi F. (Ljubljana) 11.70 m.
3.	Klinar F. (Kor. Bela) 11.27 m.
Krogla (mladci)
1.	Miceli L. (Jesenice) 12.45 o.
2.	Kavfiifi F. (Kropa) 12.23 m.
3.	Sišarnik J. (Maribor III.) 11.89 m.
Skok t višino (člani)
1.	Mihelčifi A. (Mengeš)) 1.55 m.
2.	Skebl C. (N. mesto) 1.55 m.
3.	Kraner M. (D M. v Polju) 1.55 m.
Skok ▼ višino (mladci)
1.	Babifi Iv (Maribor III.)) 1.65 m.
2.	Furman (Št. Vid — zavod) 1.50 m.
3.	Miceli L. (Jeseiice) 1.50 m.
Dane« dopoldne ob 9 in ob 3 popoldne »e tekmovanje nadaljuje. Danes tekmujejo poleg lahko-atletov še težkoatleti v dviganju uteži in rokobor-bi ter igralci v igri odbojke 6e bodo tudi pomerili med seboj Današnji dan bo zelo zanimiv in zato vabimo občinstvo, da si ogleda zanimive in napete borbe naših fantov.

Današnji nogomet v Ljubljani:
Mars : Uskok (Zagreb)
Na igriščn Ljubljane ob pol 1? predtekma Mars II. : Grafika.
Bratstvo (Jesenice) : Jadran
Na igrišča v Koleziji ob 16
Rekordna zmaga Ilirije
Ilirija je v predsinočojem ligaškem plavalnem dvoboju z rekordnim številom točk premagala splitskega Jadrana, saj ga je odpravila z rezultatom, 73:36. Gledalci so slutili ostre borbe tega srečanja, zato se je nabrala zopet polna hiša športa željnega občinstva.
Med točkami omenjenga srečanja je bila najifl-tereeantnejša ženska štafeta, pri kateri je izgledalo, da bodo zmagale Jadranašice. Toda Keržanova je kot tretja plavačica toliko zmanjšala naskok nasprotne štafete, da se je imela Finčeva boriti samo z Bearovo, katero je tudi premagala.
V naslednjem prinašamo še ostale rezultate (prve štiri točke so v včerajšnjem »Slovencu«).
100 m prosto — moški: 1. Pelhan (I.) 1:02.4, 2. Petronič (J.) 1:06.5, 3. Skarpa (I.) 1:06.6, 4. Tresič-Pavičič (J.) 1:08.2.
100 m hrbtno — ženska t. Fine Draguša (I.) 1:34.4, 2. Bradač (L) 1:41.7, 3. Frančeski (J.) 1:54,6, 4. Stipanovifi Vesna (J.) 1:59.5.
Točke; Ilirija 45, Jadran 21.
200 m prsno — moški: 1. Cerer (I.) 3:07.4, 2. Herzog (I.) 3:08.8, 3. Paškeš (J.) 3:20.3, 4. Nonweiler (J.) 3:20.6.
Točke: Ilirija 53, 'Jadran 24.
4 X 100 m prosto — ženske: 1. Ilirija (Bradač, Martin, Keržan, Fine D. (5:34.2,) 2. Jadran (Sidar, Radica, Pejkovič, Beara) 5:35.6.
Točkej Ilirja 63, Jadran 30.
4 X 200 m prosto — moški) 1. Ilirija (Pestevšek, Cerer, Mihalek, Pelhan) 10:06. 2. Jadran (Belotti, Tresič-Pavičič, Katunarifi, Puljo) 11:44.8.
Točke: Ilirija 73, Jadran 36.
WaterpoIo: IIirija:Jadran 2:3 (1:3).
Ilirja je nastopila v postavi: Linhart, 2iža, Ska-pin, dr. Wilfan, Dragič, Kveder, Skarpa.
Jadran pa je imel tele može: Mihovilovič, Gio-vanelli, Bakašun, Petronič, Pavičič, Brainovič, Ma-tošič.
Tekmovanje samo je bilo tudi topot zelo napeto ter je doseglo svoj višek v ženski štafeti v fi-nišu med Finčevo in Bearovo. Rezultati so bili z oairotn na izredno hladno vreme zelo dobri. Organizacija je tudi pri tem tekmovanju brezhitno funkcijo-nirala. Med tekmovanjem so skakalci izvedli nekaj lepih in nekaj šaljivih skokov, kar je razpoloženje gledalcev le še bolj dvignilo. Ob tej priliki jim je izročil predsednik SPZ g. dr. Skaberne pokal za mariborsko prvenstvo.
Ligaška plavalna tabela:
Ilirija	7 4 3 440 62.85
Viktorija 4 4 0 245 61.25 Jug	7 6 1 426 60.85
Jadran	7 0 7 319 45.57
ZPK	7 2 5 313 44.71
Tekme junkirjer Ilirije; 100 m prosto junorji Ilirije« 1. Mofian 5:43.6, 2. Rudnik 5:47.6, 3. Banda 5:54.2, 4. Andolšek 6:51.8.
50 m prosto jumorke Ilirije: 1. Zaletel 41.4, 2. Friedrtch 43 3
„ x3, 5° ™ ®'šaD0 Morji Ilirije: 1. kombinacija: Grašek, Rabič, Vuga 1:47.2; 2. kombinacija: Novak, Tori Smrkolj 1:50.
o D5° m subjuniorji Ilirija: 1. Prešeren 45.7, 2 Povše 48.2, 3. Degleria 49.2, 4. Deržaj 59.0.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
ŽSK Hermes, nogometna sekcija. Sklicujemo sestunek vseli nogometašev v ponedeljek, dfle Iv1"- "b 20 v lovski sobi gostilne Ste-pie. 1 recitajte tozadevno objavo na oglasni deski na igriscul
. SK Svoboda. Prvo moštvo gostuje v Kranju in se mora zbrati na kolodvoru ob 13. uri.
£d£°Vrlaka °.b 'j5'?8' Prill0(l v Ljubljano ob 19.2?. Opremo je dvigniti od 9 do 10 v garderobi. Vsi m točno.
ŽSK Hermes, lahkoatletska sekcija. Zaradi internega klubskega mitinga morajo biti na
našem stadionu v nedeljo ob pol 9 naslednji atleti: Bernot, Perovič, Gomezel Miro in Valentin, Starman Adolf in Janez, Brezigar, Raz-bornik I. in II., Senčar, Božič, Marušič, Sočan, Jurko, Skoporec, Žorga Lud., Dovečar, Srakar, Klančnik, Mlinar, Kal aj, Zaje. Nedog, Ilnikar, Taučer, Dekleva ter ostali atleti in trener gosp. prof. Žorga Friderik. Obenem prosim za pomoč ostale člane kluba. — Načelnik.
S. T. K. Moste. Igralci, določeni za tekmo na Rakeku, morajo biti najpozneje ob 13.15 na glavnem kolodvoru. Potujemo ob vsakem vremenu. šefran sigurno.
Športni klub »Ljubelj« v Tržiču priredi dne 1. septembra t. 1. svoj tradicionalni Športni dan, katerega pokroviteljstvo je prevzel tržiški župan g. Majeršič Janez, s sledečim sporedom:
.....Ob 11 štafetni tek na 4 krat 100 metrov za
prehodni pokal;
ob 14 nogometni brzoturnir na Športnem igrišču, pri katerem sodelujejo SK »Ljubelj«, SK »Kranjc, SK »Slovan* in SK »Savica« za prehodni pokal, katerega je podarila mestna občina Tržič.
Cenjeno občinstvo se vljudno vabi na obilen obisk in s tem pomaga agilni športni mladini k napredku.
V	»llustrovanih sportskih novostih« so izšli v zadnjem času članki, tičoči se SK Ljubljane. Upravni odbor podpisanega kluba ugotavlja sledeče: Članki so bili napisani od članov SK Ljubljane brez znanja klubovega vodstva, ki se z njimi ne strinja in obžaluje, da so našli svoj zaključek v osebnih izpadih. Mišljenja smo, da SK Ljubljane ne bo rešilo pisarjenje in dobri nasveti, ki jih je vedno obilo, pač pa požrtvovalno delo odbora m Članstva. Vodstvo kluba prepoveduje aktivnemu članstvu časopisne polemike in Bo vsak tak prestopek kaznovalo po klubovih pravilih.
Finci stalno mečejo kopje nad 70 m — Evropski lahkoatleti na lovu za rekordi
Svetovni rekordi so v nevarnosti I Včeraj smo poročali o uspešnem naskoku svetovnega fekorda v teku na 3.000 metrov, katerega sta zrušila Šveda Kaelarne in Haegg, a sedaj je pričakovati naskoka na svetovni rekord v teku na 1.500 m, katerega brani od berlinske olimpiade leta 1936 Novozelan-dec Lovelock s časom 8:47.8 Kaelern ln Hiegg sta pred kratkim pretekla omenjeno pfogo v Goe-teborgu v času 8:48.8. Dalje poročajo iz Amerike, da namerava ameriški prvak v teku na 1.500 m naskočiti svetovni rekord na 1.500 m, obenem pa hoče oblegati še svetovni rekord v teku na eno miljo.
V	Helsinkiju Je prišlo do dvoboja med severnimi tekači čez zapreke: Storskrubb (Finska) in Haakon (švedska), ki sta se topot spoprijela na neobičajni progi na 200 m. Zmagal Je nepričakovano Finec s časom 24.6. ki je bil' za eno desetinko sekunde pred Švedom. Ob tej priliki Je skočil Šved Ake Hallgren v triskoku 14.98 m; Matti Jaervinen pa je nekajkrat prekoračil v metu kopja 70 metrsko mejo; najboljši njegov met Je bil 71.70 m. — Pred kratkim sta metala Matti in Paetkaene še celo za 23 cm več. toda ta rezultat Je bil od nju-nezga rojaka YrJo Nikkanena celo prekoračen. — Svetovni rekorder je zalučal kopje celo 73.37 m daleč.
Ruski Iahkoatletski rekord
Ruskih športnikov ne poznamo še dosti, ker se mednarodno niso udejstvovali. Če pa pogledamo v listo njihovih najboljših rezultatov, pa vidimo, da je ruski šport in ravnotako lahka atletika na visoki stopnji tudi z mednarodnega stališča. Ozolinijev rekord v skoku v višino s palico z znamko 4.30m še ni bil od nobenega evropskega skakalca prekoračen. Najboljši Evropejec Norvežan Kaas jc prišel »samo« na 4.27 m Nadpovprečni so tudi rezultati v skoku v višino, v metu krogle, v disku in v tekih na dolge proge Posamezni rekordi v ruski lahki atletiki pa takole izgledajo: 100 m Kornienko 10,7, 400 m Ljulko 48 6, 800 m Pu-gatjevski 1:53, 1000 m Pugatjevski 2:27,4 min. 3000 metrov Znamenskij 8:28 min., 5000 m Znamenskij 14:38,4 min., 110 m zapreke Stepantjenko 15 sek., 400 m zapreke Sieludjakov 55.3 sek., 300 m zapreke Stepanov 9:28,3 min, skok v daljino Gorjanov 7.43 m, skok v višino Atelenov 1.97 m. skok ob P?'jcl v vl'ino 4;30m- k™gla Kanakl 15.53 m, disk Ljahov 43.76 m, kopje Aieksejev 66,94.
##
Slovenski dom" bodo začeli graditi
Osrednji prosvetni dom v Lfubljani bo petnadstropna pafača - Stavbišče ob Kolodvorski In Tavčarjevi ulici že pripravljalo - Lep načrt
V letošnjem poletju je bil z uspehom zaključen natečaj za idejne osnutke osrednjega prosvetnega poslopja »Slovenskega doma v Ljubljani. Razsodišče je tedaj odlodMo, da se naj za dom izdelajo novi načrti in sicer na podlagi odkupljenih načrtov inž. arh. Marjana Tepine in inž. arh. Kovačeviča iz Zagreba in v zvezi z načrtom, ki sta ga izdelala Tomaž Štru-belj in inž arh. Gaspari Oton. Banska uprava, ki bo imela v domu tudi vzorno banovinsko klet in točilnico, v kateri se bodo prodajala samo pristna vina iz banovinskih posestev, ki so v zadnjih letih zaslovela po vsej SlDveniji zaradi izredno umnega kletarstva, je sklenila, da se oddolži za gostoljubnost na ta način, da oskrbi podrobne načrte za »Slovenski dom«.
Izdelava dokončnih načrtov je bila poverjena banovinskemu projektantu inž. arh. Gaspari Otonu in inž. arh. Tomažu Štruklju, ki sta se velike in lepe naloge lotila z veliko vnemo. Podžigalo jim je veselje do dela še dejstvo, da je razsodiče zmanjšalo gradbeni program po nasvetu večine udeležencev natečaja zato, da ne bi bila vsa velika parcela popolnoma zazidana. Zaradi tega naj bi se potrebni prostori za tečajnike zmanjšali od 100 udeležencev na 50. Prav tako ie bil opuščen del pisarne in izpuščene so bile pisarne za odvetnike in lokali za trgovine. Vpo-števaje vse te novosti, je nastal res svojstven načrt, ki ima jasno in pregledno zamisel.
Dva velika bloka
Glede na različne naloge, katerim bo moral služiti »Slovenski dom«, sta projektanta odločila pritličje in prvo nadstropje skoraj izključno le radijski oddajni postaji Drugo in tretje nadstropje je pripadlo organizacijam, četrto in peto pa tečajnikom. Vsa stavba. ki bo stala z enim traktom ob Kolodvorski ulici, z drugim pa ob Tavčarjevi ulici, bo razdeljena v dva bloka. Glavni blok bo stal ob Tavčarjevi ulici in bo petnadstropen. Dolg bo 56 metrov, širok 12 in pol metrov, visok pa do venca 23 metrov. Ta petnadstropni blok bo segal tudi v vsej svoji širini do Tavčarjeve ulice. Na ostanku stavbišča ob Tavčarjevi ulici pa bo 6tal trinadstropen blok, ki pa ne bo imel pritličja. Ta blok bo stal namreč na stebrih, tako da se bo prva etaža začela šele v prvem nadstropju. Blok ob Tavčarjevi ulici bo dolg 20 metrov, širok 12 in pol metrov, visok pa do venca 16 in pol metrov. Oba b'oka bosta imela ravne strehe in bosta oklepala še veliko dvorišče, široko 21 metrov in dolgo 43 metrov. Skoraj dve tretjine tega dvorišča bo na severni 6trani zazidanih deloma do višine radijske postaje. Ostali del dvorišča bo z nezazidanim delom pod blokom v Tavčarjevi ulici tvoril veliko odprto dvorišče, ki bo vidno in dostopno iz Tavčarjeve ulice. Tako, v celi širini bloka v Tavčarjevi ulici odprto dvorišče, je bilo izbrano zato, da bi odpadlo 6icer vedno temno in neurejeno dvorišče. Čez to dvorišče bo dohod v veliki radijski studio, na njem pa bo postavljen tudi Krekov spomenik, viden iz ulice. Na eni izmed streh pa bo postavljen še pla-netarij.
Vestibul in radijski prostori
Prav zanimiva je bila tudi podrobna rešitev razdelitev prostorov. Prvo in drugo nadstropje služi v bloku v Kolodvorski ulici, izvzemši predavalne dvorane, radio-oddajni postaji. V pritličju samem pa je pod predavalnico v prvem nadstropju velik vestibil. Zanimivo ie nadalje, da je trakt ob Kolodvorski ulici, ki sega v Tavčarjevo ulico, v pritličju odmaknjen za 6 metrov od hodnika. Tako nastane pred glavnim vhodom pokrit prostor. Vrata, ki gledajo na Tavčarjevo ulico, vodijo v 22 metrov dolgo in 12 metrov širok vestibul, ki bo imel v obeh stenah, od katerih gleda ena na dvorišče, druga pa na Kolodvorsko ulico, od tal do vrha sama okna. Zato bo tudi iz Kolodvorske ulice videti skozi zastekleni vestibil na dvorišče. Veliki vestibil ima v svojem severnem delu dvojne ločene reprezentativne stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje. Na
skici prvega nadstropja vidimo eno ramo teh stopnic, in sicer ob steni, ki se dotika vogala dvorišča in oddajnih prostorov na dvorišču. Od prvega nadstropja naprej vodijo dvoramne stopnice, ki jih vidimo ob steni, ki gleda na Kolodvorsko ulico vseskozi do petega nadstropja. V pritličju je dalje med obema stopniščema vhod v prostore radijske oddajne postaje, ki ima v bloku ob Kolodvorski ulici tri čakalnice za posamezne študije, pisarno napovedovalca in dva mala študija, enega za napovedi, drugega za predavanja. Prav tako so tukaj vsi potrebni postranski prostori za vratarja in stražnika, stranišča, interne stopnice, ki vodijo v klet in prvo nadstropje, shramba za plošče in izolirni prehod v študije na dvorišču. Glavni študiji so na dvorišču. Zazidana ploskev dvorišča je na skici prvega nadstropja zaznamovana z mrežasto risbo, ki označuje terase na strehi študijev. Tik ob bloku sta 10 metrov dolgi in 7 metrov široki dramski studio in 8 m dolgi in 6 metrov široki mali 6tudio. Med njima je ojačevalnica in režiser skozi steklene stene neoviran predled režiserjeva soba, tako da ima ojačevalec in režiser skozi steklene stene neoviran pregled v oba mala študija, pa tudi v veliki studio, ki je postavljen v severozahodnem vogalu stavbišča. Veliki studio je dolg skoraj 20 metrov, širok 12 in pol metra in visok 8 metrov. Imel bo čez 100 sedežev za občinstvo, ki bo prihajalo čez dvorišče mimo garderob in pritiklin v dvorano. Oder za orkester bo zavzemal polovico dvorane in bo stopničast, tako da bo na njem prostora za veliki orkester in za največji pevski zbor hkrati. Ta veliki studio bo segal do višine drugega nadstropja in bo imel v višini prvega nadstropja galerijo za občinstvo, ki bo gledalo godbenike sicer skozi stekleno steno, poslušalo pa bo že oddajo, dočim bodo poslušalci v parterju poslušali direktno izvajanje. V prvem nadstropju bo ob stopnišču v bloku ob Kolodvorski ulici velika veža, ki je na skici zaznamovana s kvadratno mrežo. Ob reprezentativnih stopnicah, ki vodijo v prvo nadstropje, je z belim kvadratom zaznamovano tudi dvigalo, ki bo vozilo od kleti do petega nadstropja. Severno od veže so prostori uprave radijske oddajne postaje, ki bo imela skupno 10 sob. Južno od veže pa je javna predavalnica, dolga 21 metrov, široka 12 metrov. V tej bo 240 sedežev in mnogo prostora za stojišča. Prav' ob veži pa se bo naslanjala na zadnjo steno dvorane projekcijska kabina. V veži severno od stopnišča so tudi stranišča, ki so ločena tako za obiskovalce predavanj kakor tudi za upravo radia.
Trakt ob Tavčarjevi ulici
Stianski blok ob Tavčarjevi ulici ima seveda prve prostore šele v prvem nadstropju. Dohod v ta blok je napravljen s stopniščem, ki je med obema blokoma z dohodom iz Tavčarjeve ulice. To stopnišče je prav zanimivo bo namreč odprto proti Tavčarjevi ulici, zastekleno pa proti dvorišču, tako da ne bo prepiha. Sicer pa bo stopnišče zračno, tako da bo s ceste videti vsakogar, ki bo šel po stopnicah. To stopnišče vodi na severno 6tran bloka na zasteklen hodnik, od koder je dohod v čitalnico in knjižnico Prosvetne zveze. Takoj ob stopnišču je čitalnica, knjižnica pa se na skici dobro spozna po omarah za knjige. Isto stopnišče vodi še' naprej v drugo in tretje nadstropje, kjer 60 stanovanja za upravitelja, hišnika in kurjača. Vsega skupaj je v drugem in tretjem nadstropju eno trisobno, eno dvosobno in dve samski stanovanji, od katerih ima eno dve sobi, drugo pa eno sobo. Vsa stanovanja imajo seveda kopalnice in druge pritikline. Nad tretjim nadstropjem je ravna streha, ki bo služila za teraso.
30 pisarn
I. nadstropje
•V. nadstropje
nadstropje
svoje prostore Prosvetna zveza sama. V južni polovici drugega nadstropja bo imela pisarne Slovenska dijaška zveza in ZFO. V tretjem nadstropju bosta imeli v severni polovici prostore Slov. kršč. ženska zveza in vodstvo Dekliških krožkov. V južni polovici pa bosta domovala Pevska zveza, ki bo imela še lepo pevsko dvorano in Slomškova družba.
Prostori za tečajnike
Četrto in peto nadstropje bo pa pravzaprav sodobno urejen internat. V četrtem nadstropju bodo dnevni prostori tečajnikov, v petera pa samo spal-
valnikov. Južno od stopnišča bo velika telovadnica, dolga 22 metrov in široka 12 metrov. Ob njej bo slačilnica z garderobnimi omaricami, od koder bo direkten prehod do prh. Pred telovadnico bo še majhna sobica za telovadnega učitelja. V petem nadstropju bo na jugu segala telovadnica iz 4. nadstropja do strehe petega nadstropja. Šla bo torej skozi dve etaži. Telovadnica bo imela tudi to ugodnost, da bo iz nje naravnost dostopna terasa nad stranskim blokom v Tavčarjevi ulici, tako da bo v lepem vremenu tudi ta streha na razpolago telovadcem. Severna polovica petega nadstropja pa bo imela ob dvoriščni strani hodnik, na Kolodvorsko ulico pa pet spalnic s skupno 52 posteljami. Dohod iz hodnika v vsako spalnico vodi skozi predprostor. Za vsako spalnico bo v tem predprostoru postavljena posebna prha, poseben nožni umivalnik in dva umivalnika, omare za obleke pa bodo že vzidane v steni hodnika. V spalnicah bodo poleg postelj le nočne omare. Nad stranskimi prostori telovadnice bo v petem nadstropju še gimnastična soba, ki bo ob nastopih
Ko pridete iz vode, ne pustite, da bi Vas sonce posušilo I Vsaka kaplja vode deluje kot žerjavica. Zato si najprej dobro posušite kožo, nato pa jo namažite s KREMO-NIVEA ali z OLJEM-NIVEA1 Šele tedaj je zmanjšana nevarnost sončnih opeklin in koža Vam bo hitro in lepo porjavela.
Nfc P8?dC£Ilillit&
sumu!

Drugo in tretje nadstropje glavnega bloka ob Kolodvorski ulici je določeno le prosvetnim organizacijam. Vsega skupaj bo v obeh nadstropjih 30 pisarn. V drugem nadstropju bo v 6evemi polovici imela
niče (glej skice) V četrtem nadstropju bo v severni polovici prav na skrajnem severnem delu trakta šolska dvorana, ki bo imela tudi oltar, tako da bo lahko služila za kapelo. Med poukom bo oltar seseda zagrnjen z zaveso. Poleg te šolske dvorane bo velika, skoraj kvadratna dnevna soba, kjer bodo ob mizah, ki so na skici narisane, lahko tečajniki prebili svobodni čas. Med stopniščem in dnevno sobo so z okni na Kolodvorsko ulico dve manjši stavbi. V eni bo ambulanta s šestimi posteljami, v drugi pa soba za nadzornika tečajnikov. Tu bodo tudi pritikline, dalje šest tušev in potrebno število umi-
služila občinstvu kot galerija. Ob njej bo še soba za klavir. Ni treba posebej poudarjati, da potrebnih stranišč ne manjka.
Ves trakt ob Kolodvorski ulici bo podkleten, dočim trakt ob Tavčarjevi ulici ne bo. Deloma bo-od podkleteni tudi študiji na dvorišču. Zgradba sama bo zgrajena v skeletnem sistemu in bo glede na posebno konstrukcijo imela tudi prav lepo in zanimivo fasado. Cel načrt za stavbo je izredno tehtno premišljen in bo palača lep okras Ljubljani, hkrati pa tudi dokaz naših graditeljskih sposobnosti.
k
Že v sobotnem »Slovencu« smo poročali v prisrčni slovesnosti, ki je bila v petek popoldne v kapeli ženske bolnišnice v Ljubljani. Mana Jagodičeva iz šenturške gore pri Cerkljah je povila zdravega 18. oteoka in desetega sina. Ker je družina znana zaradi lepega življenja in krščansko vzgojo otrok, je g. ban botroval desetemu sinu in pri krstu držal malega Marka, kar nam kaže tudi slika.
Huda povodenj v Dravski dolini
Makole, 23. avgusta.
Silni nalivi 20. in 22. avgusta so povzročili v naši dolini strahovito povodenj. Dolina Dravi-nie je od Poljčan do Majšperga eno samo jezero. Najhujše se je razlila voda okoli vasi Pečke, kjer se izliva v Dravinjo potok Ložnica. Po njej so se privalile v četrtek zvečer silne množine vode s Pohorja in sosednjega gričevja. Njive in travniki so pod vodo, otava je uničena, ajda vsa povaljana. Voda stoji tako visoko, da se le vrhovi koruze vidijo iz nje.
S to povodnijo je zelo prizadeta zadruga za regulacijo Ložnice, ki je lani in letos regulirala Ložnico v Pečkah. Se ne utrjen nasip se je sesedel, deloma zrušil in voda je zemljo razsipala po travnikih. Odneslo je tudi veliko stavbnega materiala, ki ga ni bilo mogoče rešiti, ker je voda naglo pritekala. Zadruga trpi ogromno škodo.
V Pečkah se gradi nov most preko Ložnice. Prav ta povodenj je pokazala, da je zamišljen in projketiran prenizko, saj je segala voda do opa-žev za betonsko ploščo. K sreči nasip do mosta še ni dovršen in se je voda razlila čez nasip in cesto po polju in travnikih, sicer bi bila odnesla tudi ogrodje novega mostu. Strugo bo treba po-
— Korpnlentnim in mišižastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzor stvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.
Kelt. po min. *oe. pol. la n, idr. S-br. 15.485, 25, y. 85,
globiti vsaj en meter, če ne bo most ob vsaki povodnji ogrožen. V zvezi z gradnjo mosta bo treba pač pospešiti regulacijo potoka, vsaj 200 m nad mostom bo treba regulirati čimprej, sicer bo voda odnesla novo zgrajeni del ceste in se bo še hujše kot prej razlivala po naših njivah.
Kmet je letos v naši dolini toliko trpel kot malokje drugod. Strneno žito ie deževje uničilo, kar je ostalo, je vzela rja. Upali smo, da bo koruza boljša, zdaj pa je uničena še ta. Grozi nam lakota, še hujša kot nam jo prerokujejo Američani.
90 letni jubilej g. Marije čelofiga
Pri svoji hčerki gospej Urški Ledinek, gostilničarki v Studencih pri Mariboru preživlja jesen svojega življenja gospa Marija Celotiga, roj. Harp, iz Sp. gorice pri Pra-gerskem, ki je pred dnevi obhajala 00 letnico svojega življenja. V Sp. gorici se je tudi ' primožila na Matjaževo posestvo. Svojemu možu je v srečnem zakonu rodila 13 otrok, od katerih jih danes živi še sedem, ki so vsi lepo preskrbljeni.
90 letnico svojega življenja je obhajala V zdravju. Bere še brez naočnikov, le spomin jo že malo zapušča. Še vedno je vesele narave ter si še sedaj v visokih letih rada kako slovensko zapoje. Matjaževi materi želimo, da bi dočakala še mnogo veselih leti
&AO£UI& novice,
Koledar
Nedelja, 25. avgusta: 15. poblnkoStna nedelja. Ludovik, krali. Patricija, devica.
Ponedeljek, 2<i. avgusta: Cefirin, papež; Bernard Otiški, Bpoznavalec. Zadnji krajec ob 4.33. Herschel napoveduje dež.
Torek, 27. avgusta: Jožef Kal., spoznavalec; Antuza. devica.
Novi grobovi t Graščak Feliks Stare
Prava gorenjska korenina. Do zadnjega svežega duha, brez posebne dolge bolezni je umrl v petek zjutraj na svojem gradu na Ruperčvrhu nad Šmi-helom pri Novem mestu. Rojen je bil dne 17. januarja 1850 v Mengšu kot sin gra-ščaka Mihe Stareta. Imel je več bratov, ki so se odlikovali v raznih stanovih. V mladosti je dovršil Mah-rovo šolo. Prepotoval ie Francijo, Nemčijo, Belgijo, Turčijo in Rusijo. Po mnogih nabranih izkušnjah se je vrnil domov ter prevzel po svojem očetu posestvo na Kolovcu pri Kamniku. V letu 1895. je ustanovil v Preserjih pri Mengšu veliko lesno industrijo. Dolgo let je bil član odbora Narodne banke in upravni svetnik Kmetske posojilnice v Ljubljani. Bil je nad vse podjeten in marljiv gospodar. Bil pa je tudi dober svetovalec v vseh gospodarskih, zlasti pa gozdarskih in lesnih zadevah. Njegovi odlični lastnosti, velika rodoljubnost in živa vera, sta ga do smrti krasili. Zato naj mu ostane blag spomin! Njegovo truplo je bilo na Ruperčvrhu blagoslovljeno, nato pa odpeljano na graščino Kolovec, od koder bo danes preneseno v družinsko grobnico na Rove.
Naj mu sveti večna luč! 2alujočim naše iskreno sožaljel
•
+ V Dolskem pri Rajhenburgn je v petek
popoldne umrla gospa Pavla Solina, soproga posestnika in trgovca. Njena nagla smrt je vzbudila globoko obžalovanje ne samo v širokem krogu sorodnikov, temveč tudi pri vsem prebivalstvu, saj je bila gospa Pavla močno priljubljena pri vsem prebivalstvu. Po rodu je bila iz stare šo-štanjske rodovine ltavljenovih, sestra našega stanovskega tovariša. S svojim možem Franjom je skrbno vodila obsežno [Josestvo s trgovino in gostilno v Dolskem blizu znanega senovskega rudniškega revirja. Zapustila je sina edinca Francija. Ko sledi mnogo prerano v grob svoji prednici na [»oseatvu, pred leti umrli starejši sestri gospe Ma-efu po otBt[ABisod tU)so|«2 »s ,iAO}aujoqo>i§ jftj številni znanci in prijatelji, ki iskreno delijo žalost z njenimi dragimi svojci. Pogreb blage po-kojnice bo danes izpred hiše žalosti v Dolskem 24 na lamo pokopališče pri Sv. Petru v Rajhen-burgu. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel
OBISKOVALO »ŽAL« I Vence, šopke itd., vedno sveže
Cvetličarna Šimenc Pavel, nasl., Sv. Križ, poleg 2al — tel. 49-59.
Osebne novice
= PoroKl se je v župnijski cerkvi na Viču gospod Albin Šega, uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, z gdč. Magdo Povše, uradnico istega zavoda. Iskreno čestitamo in želimo obilno božjega blagoelova.
=: Poroka. Danes se poročita v cerkvi sv. Družine g. Janko Moder in gdč. Otilija Pavlo v č i č. Poročil ju bo ravnatelj Marijanišča g. dr. Jože Pogačnik. Iskreno čestitamo!
= Premestitve na meščanskih šolah. Belgrad, 24. avgusta. Premeščeni so naslednji meščansko-šolski učitelji: Rotovnik Karel iz Gornje Radgone v Kamnik; Suhadolnik Vida iz Zagorja v St. Vid nad Ljubljano; Topolovec Milena iz Gornje Radgone v Ribnico; jenko Zdenka iz Ljutomera v Slovenske Konjice; dr. Brumen Vincenc iz Slove-r.jega gradca na I. mešano meščansko šolo v Ljubljani; Jaklič Helena iz Mežice v Domžale; Lumbar Bogomir z Jesenic na I. deško meščansko šolo v Mariboru; ViUan Luiza z Rakeka v Slovensko Bistrico; Horvat Antonija iz Ljubljane v Slovensko Bistrico; Šedlbauer Vida iz Ptuja v Domžale; Oo-lar Emanuel iz Ptuja v Ljutomer; Filipič Matija iz Ljutomera v Ptuj; Zemlja Gabrijel z Jesenic v Tržič; Volk Rudolf z Rakeka na I. mešano meščansko šolo v Ljubljani; Bahovec Ana iz Senovega v Domžale; Razlag Bronislava z deške v Celju na dekliško meščansko šolo v Celju; Vrščaj Zimka iz Sinja v Žalec; Humar-Lechleitner Erna iz Nik-šiča v Škofjo Loko, Gregorič Danica iz Ljubljane v Mežico; Petrič Melka iz Ljubljane v Slovenske Konjice; Pleterski-Debevec Nada iz Kotora na dekliško meščansko šolo v Celju; Podgornik Vida iz Ljubljane v Kranj; Martine Milica iz Valjeva na II. dekliško meščansko šolo v Mariboru in Martine Franc iz Valjeva na II. deško meščansko šolo v Mariboru.
— Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska c. 15. (Telefon 43-82.) Glede vpisa in sprejema novih učencev in učenk za šol. leto 1940/41 ravnateljstvo objavlja: V Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se sprejemajo učenci(nke), ki so dovršili štiri razrede meščanske šole ali gimnazije z malo maturo. Za te učence(nke) veljajo vse ugodnosti, ki izvirajo iz priznane pravice javnosti. Učenci z nižjo predizobrazbo se sprejemajo v Posebni enoletni trgovski tečaj. Podrobna po-jemla daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Interesentom so na razpolago novi ilustrirani prospekti in šolsko izvestje. Prijave se sprejemajo že med počitnicami pismeno ali osebno ob običajnih uradnih urah. Redno vpisovanje se pa prične dne 1. septembra in traja do pričetka šole vsak dan dopoldne in popoldne. Zavod pripravlja učence(nke) za raznovrstno pisarniško službo. Lastno moderno šolsko poslopje, specialne učilnice za pisarniške in knjigovodske vaje, za kinopredavanja, največja strojepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Pišite fx> prospekt! Točen naslov: Christolov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
— Limbarska gora pri Moravčah. Pri sv. Valentinu na Limbarski gori bo običajni vsakoletni cerkveni romarski shod in »žegnanje« tudi letos na angelsko nedeljo. Letos pade ta nedelja na 1. september. Spored cerkvenih slovesnosti je naslednji: Na predvečer v soboto 31. avgusta bodo večernice
ob 6 zvečer, v nedeljo sv. maša ob 6 m ob 10, obakrat bo tudi cerkveni govor. Oba dneva bodo spovedniki na razpolago. Limbarska gora je znana kot ena najlepših razglednih točk, dostop je lahek in mogoč od katere koli strani, zveza z avtobusi ugodna, bodisi na progi Ljubljana-Celje, postajališče Krašnja ali Spodnje Loke, ter na progi Ljubljana-Moravče. Romarji in turisti vljudno vabljeni.
Trgovski uini zavod v Ljubljani
Kongrasnl trg 2.
Vpisovanje r
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ
s pravico javnosti
se vrši dnevno od 8. do 12. in 15. do 18** ure. Redni vpis prične 1. septembra in bo trajal do pričetka šolskega leta dne 15. septembra. V tečaj se sprejemajo učenci, ki so dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo z završnim oziroma nižjetečajnim izpitom. Isti imajo pravico do rodbinskih doklad in dijaSkih voznih ugodnosti na železnici. Izpričevalo o zaključnem izpitu služi kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in dveh let pomočniške prakse. Šolska sv. maša bo dne 15. septembra, redni pouk prične 16. septembra. Vsa ostala pojasnila in podrobne prospekte daje vodstvo teiSaia-	RAVNATELJSTVO.
— Slovenska dijaška zveza se bo udeležila slovesnega odkritja spomenika kralju Aleksandru I., ki bo 6. septembra t. 1. v Ljubljani. Zato poziva vse člane in članice, ki imajo članske kroje, da se slavnosti zagotovo udeleže in — kolikor tega še niso storili — z dopisnico takoj prijavijo svojo udeležbo v pisarni SDZ v Ljubljani (Miklošičeva c. 5). Vsem, ki se prijavijo, bo Zveza poslala podrobna obvestila. — Bog, narod, državal_
Zvezni odbor.
ZUNDAPP afuzlK
KVALITETNI. V LJUBLJANA
MOTOCI KLI , .TAVČARJEVA 11 VSAK MODEL DOBITE TAKOJ.
—	Prebivalstvu Dravske in Mislinjske dolinel Ta teden se je klatil in se še klati po Dravski in Mislinjski dolini mož — ima brke pod nosom —i in vsiljuje kmečkemu ljudstvu brošure z adven-tistično vsebino po 2 din komad. Vse so tiskane v Ljudski tiskarni v Mariboru, predstavnik tiskarne je Viktor Eržen v Mariboru. Glavne brošure so: Vrnitev našega Gospoda; Vladarstvo in mir. Odločitev: bogastvo ali pogin, kaj si boš izbral?; Kje so mrtvi> — Svarimo kmečko ljudstvo pred temi brošurami, ker obsegajo krive, adventistične nauke. Svarimo pa tudi pred možem, ki jih vsiljuje, ker trosi povsod po hišah sovraštvo proti CerkVI In duhovnikom, češ: Ccimi so duhovniki? Duhovniki so krivi vse vojsk®. Sv. pismo, ki ga duhovniki berejo — ni pravo sv. pismo. In tako dalje. Pokažite možu vrata!
—	Dr. Krekova gospodinjska šola (enoletna), Ljubljana VII, vpisuje učenke od 15. septembra dalje do začetka šole 1. oktobra. Vpišejo se lahko osebno ali pa po pošti s tem, da izpolnijo tiskano prijavo, ki jo na željo s prospektom vred dobijo v zavodu. Učiteljska gospodinjska šola letos nima I. letnika.
Proti požaru
patentirano, preizkušeno sredstvo za les, lepenko, pločevino, debelo platno (proti vžigalnim bombam) Izdeluje:
ANTIGNIT dr. z o. z. v Gušfianju
—	Nov prosvetni dom v 2ireh. Dne 1. septembra ob treh popoldne bo v Žireh otvoritev novega prosvetnega doma. Ob tej priliki bo akademija poljanskega prosvetnega okrožja z bogatim sporedom. Vsi prijatelji prosvete vljudno vabljeni.
—	Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor. Vpisovanje dnevno, šolski spored zastonj, lastni dijaški internat. — Maribor, Vrazova ulica 4.	i
—	Vpisovanje na drž. II. realni gimnaziji j Ljubljani se bo vršilo a) za domače učence in učenke II. do VIII. razreda 2. septembra, in sicer za V.—VIII. razred dopoldne ob 8, za ostale razrede (II. do IV.) popoldne od 15 dalje. — b) V I. razred (dečki in deklice v realčni oddelek, samo deklice v klasični oddelek) 3. septembra od 8 dalje. — c) 4. septembra od 8 dalje ponavljale! (-ke) domačega zavoda, d) 5. sept. pa učenci in učenke s tujih zavodov. Učenci in učenke II. do VIII. razreda naj prinesejo s seboj zadnje letno izpričevalo in davčno potrdilo (ubožni list ali kaj jxidobnega ne veljal), prvošolci(-ke) rojstni in krstni list, jx>trdilo o opravljenem sprejemnem izpitu, izpričevalo (izkaz) zadnjega razreda ljudske šole ter davčno potrdilo. Otroci invalidov naj predložijo namesto davčnega potrdila overjen prepis izkaza o invalidnosti po uredbi iz leta 1938., odnosno inval. zakona iz leta 1929. Poleg šolnine je plačati 20 din za zdravstveni 10 din za dij. knjižnice in 10 din za učila; teh pristojbin (40 din) ne more biti nihče oproščen, tudi otroci invalidov ne. — V klasična oddelka (I. in II.) se sprejemajo v Ljubljani deklice samo na tem zavodu (ne na klasični gimnaziji).
—	Filmi v naravnih barvah vzbujajo vedno posebno zanimanje gledalcev. Narava, ki je pri predvajanju črno-belih filmov dostikrat mrtva in brez pravega izraza, se pokaže v vsej svoji lepoti. Gozdovi, travniki, voda in planine dobe svojo naravno barvo, ljudje postanejo živi in niso le brezizrazne silhuete. Brezplačno predvajanje barvnega filma o Sloveniji bo vsak dan ob 17.30 v turističnem paviljonu Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru na Ljubljanskem velesejmu, ki bo od 31. avgusta do 9. septembra. Obiskovalce velesejma vabimo, da si na vsak način ogledajo tudi ta zanimivi oddelek.
—	Starinske predmete, pohištvo,, porcelan, kipe, steklenino, lustre, nakit itd. staiiio kupuje trgovina Dorotheum ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 12, yis-a-vis hotela Union.
—	Drž. učiteljišče v Ljubljani. 1. Sprejemni izpiti za I. letnik bodo v dneh od 28. avgusta do 2. septembra. Vsi učenci in učenke naj se v dneh 28., 29., 30. in 31. avgusta zberejo točno ob pol 8 v veži učiteljišča, Resljeva cesta 10, v naslednjem redu: Dne 28. avgusta vsi meščanskošolski učenci in meščanskošolske učenke od črk A do O; dne 29. avgusta meščanskošolske učenke od črk 11 do Š; dne 30. avgusta ostale meščanskošolske učenke, vsi gimnazijci in gimnazijke od črk A do F; dne 31. avgusta ostale gimnazijke. Vsako jutro na omenjene štiri dni bodo učenci in učenke dobili za izpite potrebna navodila, ki se jih morajo strogo držati. Razpored izpitov bo tudi na vpogled na zavodovi oglasni deski. Po tem redu naj prihajajo zunanji učenci in učenke tudi v Ljubljano. Učenci in učenke iz gimnazij nimajo n. pr. dne 28. in 29. avgusta še nobenih izpitov. — 2. Popravni izpiti bodo dne 2. septembra od 8 dalje. — 3. Vpisovanje v letnike učiteljišča bo dne 5. septembra od 9 do 11. Vpisati se morajo ta dan tudi vsi učenci in učenke, ki bodo sprejeti v I. letnik, ker s tem, da so sprejeti, še niso vpisani. Pri vpisu je treba plačati: 20 din za zdravstveni lond, 20 din za dijaško knjižico in učila ter 6 din za dijaško knjižico in prijave. Za odmero, oziroma oprostitev šolnine mora vsak učenec predložiti novo davčno j>otrdilo. Druga navodila so v izvestju. — 4. Dne 5. septembra se morajo v svojih razredih zglasiti tudi vsi vadniški učenci in učenke, tudi oni, ki so bili v juniju sprejeti v I. razred. Ce katerega učen-ca(ke) ne bo, bo črtan iz seznama in na njegovo mesto bo poklican drug reflektant. — 5. Dne 5. septembra se bo zavod udeležil odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Razpored bo objavljen na dan vpisovanja. — 6. Otvoritvena služba božja bo dne 9. septembra ob 8 v cerkvi Srca Jezusovega. Učenci in učenke se zberejo ob pol 8 v svojih razredih, na dano znamenje odhod v cerkev. Po službi božji v razredih razglasitev urnikov in drugo. Ravnateljstvo opozarja starše^ onih učencev in učenk, ki se bodo vozili — vožnja ne sme trajati nad eno uro —, da preskrbijo tem učencem(kam) primerno zavetišče, kar bodo morali učenci(ke) javiti svojim razrednikom.
Ali ste že naročili letoSnie Mohorjeve knjige?
—	Na I. državni reali gimnaziji v Ljubljani
(Vegova ulica) bo vpisovanje učencev v I. razred v ravnateljevi pisarni 2. in 3. septembra od 8 do 12 in od 15 do 18. Lanski učenci se bodo vpisovali v 2. do 8. razred v lanskih učilnicah dne 2. septembra od 8 do 12. Vpisovanje učencev z drugih zavodov bo 4. septembra od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni. Pri vpisu mora plačati vsak učenec v gotovini 40 din (zdravstveni fond 20 din, za knjižico 10 in za zbirko učil 10 din) in šolnino, ako starši plačujejo nad 800 din letnega davka. K vpisu mora prinesti vsak učenec izpolnjeno prijavo (formular pri šol. slugi), kolkovano s 50 din, davčno potrdilo o velikosti letnega davka staršev in lansko letno izpričevalo (za 1. razred izpričevalo s potrdilom o sprejemnem izpitu). Učenci z drugih zavodov in nastopni prvošolci prinesejo tudi rojstni in krstni list. Otroci invalidov so oproščeni šolnine in kolka na prijavo, ako prinesejo sodni • sklep o priznanju invalidnosti. — Ravnateljstvo.
Obiščite RAB - biser Jadrana!
Najlepši in najbolj romantični otok v Jadranskem morju. Na gozdovih, obalah in izletnih točkah najbogatejši. Blago podnebje in bujna vegetacija. — Kopanje brezplačno. Vse vrste športa na vodi. Hoteli
s popolnim komfortom. Godba, ples in večerne prireditve vsakodnevno. Popolni pension že od 65din dalje. Informacije daje: Tu.isaiM odboi Rab.
—	Na meščanski šoli v Mekinjah je vpisovanje za novo šolsko leto 1940/41 dne 1., 2. in 3. septembra od 9 do 12 in od 14 do 18. Začetna sveta maša je dne 10. septembra ob 8, nato začetek pouka.
—	Povsem reorganizirano je delovanje Dopisne trgovske šole v Ljubljani, ki se nahaja sedaj v novih prostorih na Kongresnem trgu 16-11. Mnogo predavanj je obnovljenih, mnogo pa čisto na novo izdelanih; poleg tega so pa mnogoletne izkušnje vodstvu pomagale da je odpravilo vse dosedanje nedostatke dopisnega pouka. Zato vas lahko ta šola nauči potom dopisovanja doma zanesljivo tuje jezike in številne trgovske vede hitro in poceni. Pišite po prospekt!
—	Po dolgi v»*sti let zopet velike avtomobilske dirke. Ljubljanska sekcija Slovenskega avtomobilskega kluba namerava prirediti v nedeljo, 8. septembra t. 1. na Sorškem polju velike avtomobilske in motociklistične hitrostne dirke, ki bodo posebnost za naše kraje. Dirka bo na novi betonirani cesti Kranj—Medvode ter bo dirkalna proga dolga 10 km.
—	Licitacija za modernizacijo eeste skozi Trži« ni uspela. Te dni je bila na tehničnem oddelku banske uprave prva licitacija za modernizacijo kilometer dolgega odseka ceste skozi Tržič. Modernizacija je bila proračunana na 1,364.000 dinarjev. Ker se ni javil noben ponudnik, bo treba licitacijo na novo razpisati.
—	Mikarn
e »Scptemberske napovedic pošilja brezplačno uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana. Sporočite svoj naslov!
6lede HIŠNE GOBE
In MirazIKnejSIh Škodljivcev v hlii. skladliiih. na njivah, na vseh rastlinah itd. daje pojasnila in navodila poobl. agronom, inž. Prezelj. WoHava ul. 3. tel. 34-73, Ljubljana!
—	Kdo bi bil tako dober? Revnemu dijaku višješolcu iz družine z 12 otroki, vseskozi odlič-njaku, grozi letos nevarnost, da bi moral zaradi pomanjkanja sredstev študije opustiti. Ali bi se našel dober človek, ki bi mu pomagal vzdrževati se v katoliškem dijaškem konviktu? Odgovor prosimo na uredništvo »Slovenca«.
—	Prošnje akademikov za sprejem v Oražnov dijaški dom in za podelitev brezplačnega obeda. Po sklepu upravnega odbora Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani sprejme tudi v zimskem semestru šolskega leta 1940-41 večje število revnih akademikov tukajnšje univerze brezplačno stanovanje kakor tudi brezplačen obed. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje tudi brezplačnega obeda, če so gmotne razmere doticnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem meuicinci in nezakonski rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosi v eni prošnji, in sicer na predpisanem obrazcu — (tiskovini), ki se dobi proti odškodnini 1 din pri hišniku Oražnovega dijaškega doma v Wolfovi ulici štev. 12. Kdor želi, da se mu pošlje tiskovina no pošti, naj priloži za pošiljko potrebne znamke. Na obrazcih prošenj so natisnjena vsa potrebna navodila glede izpolnitve .ter glede potrdil in dokumentov, ki morejo biti prošnji priloženi. Ne-kolkovane prošnje, ki naj bodo naslovljene na
Tudi v vaši hiši — ' Indanthrenl
Kjerkoli so v hlii pestri zastori, prevleke, vzglavniki, odeje in proprog« v živih barvah, tam vlada občutek prijetne toplote. In 2« j« vso ie barvano z lndanthren-barvami, potem ni razo£aranja niti skrbi, da bi bla o izbledelo, ker to Indanthren-barve jamstvo za trajno lepoto. Tka« nine, ki so barvane z lndanthren-barvami, so neprekosljivo stalne v pranju, na svetlobi in po vsakem vremenu.
»Upravni odbor Oražnovega dij. doma v Ljubljani« (univerza), se bodo sprejemale do vključno 3. oktobra t. 1. Opozarja se, da se bodo uvaževale samo prošnje, napisane na predpisanih obrazcih, ki bodo pravilno in točno po navodilih izpolnjene ter potrjene in opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti. Nezadostno frankiranih ali nefrankiranih poštnih pošiljk, dopisov, ki bodo vsebovali ali prošnje, ali samo dokumente, uprava ODD ne bode sprejemala.
—	Drž. meščanska šola v Kamniku. Vpisovanje v I. in II. razred bo 2. in 3. septembra od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Za vpis v I. razred je potrebno: s 5 din kolkovana Prijava, ki se dobi v šoli za 50 par, rojstni list, potrdilo davčnega urada (posestniki, obrtniki) odnosno potrdilo izplačilne blagajne (javni uslužbenci) ali pa potrdilo delodajalca (delavci, privatni uslužbenci) o višini neposrednih davkov brez doklad, in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. Za vpis v II. razred je f>o-trebno isto kot za vpis v I. razred, le namesto izpričevala o dovršeni ljudski šoli je predložiti izpričevalo iz I. razreda meščanske šole. Pri vpisu plača vsak: šolnino po odmeri davkov, 20 din za zdravstveni fond, 10 din za dijaško knjižico. Popravni izpiti bodo 4. septembra. Podrobnosti se zvedo na zavodu.
—	Po britju Vas ne bo skelela lroža, ako uporabljate Gregoričev »Borosan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica.
—	Privatna dvorazredna trgovska šola v Murski Soboti je prva in edina strokovna šola v Prek-murju, ki uživa z odločbo ministrstva trgovine in industrije od 14. avgusta 1939 pravice javnega učnega zavoda. Gojenci te šole imajo iste pravice in kvalifikacije kakor gojenci državnih dvorazred-nih trgovskih šol, to se pravi, da imajo absolventi njše šole pravico prestopiti v 3. razred trgovske akademije, dečki pa za službo v vojski pravice do dijaškega roka, torej postanejo rezervni podčastniki in častniki. Ker je šola privatna, ni vezana na določen šolski okoliš. V šolo se sprejmejo gojenci od koder koli. Tudi se ne plača šolska taksa, pač pa samo letna šolnina, ki je za vse gojence enaka. Za oskrbo so tu internati in tudi zasebniki imajo stanovanja po zmernih cenah. Otroci drž. uradnikov dobijo draginjske doklade. Tisti, ki se vozijo z železnico, dobijo režijske popuste. Z ozirom na to, da bo letos za prvi l&tnik odprta paralelka, bi nujno priporočali vsem staršem, ki hočejo oddali svojo deco v trgovsko šolo. da vložijo pravočasno
Erijave, ki jih ni treba kolkovati, do 30. avgusta, olski prostori so modemi, opremljeni z vsemi tehničnimi pripomočki, urejeni z vsemi predpisanimi higienskimi in sanitarnimi napravami in so nameščeni v »Trgovskem domu«, ki je bil šele lani dograjen. Vpisovanje v prvi letnik bo 1. septembra ter morajo interesenti predložiti za vpis spričevalo o položenem nižjem tečajnem izpitu ali spričevalo o zaključnem izpitu na meščanski šoli. Najvišja dovoljena starost je še nedovršenih 17 let. Če je kdo ob vstopu prekoračil dovoljeno starost, a ni starejši od 19, oziroma kot ponavljalec I. letnika 20 let, mora ob vpisu prinesti s seboj prošnjo za spregled starosti,, naslovljeno na kr. bansko upravo. Natančnejša pojasnila dobijo interesenti od 24. avgusta t. 1. dalje pri ravnateljstvu, Vsak dan od 10 do 12. Naslov sole: Zasebna dvorazredna trgovska šola s pravico javnosti v Murski Soboti.
—	Truplo sodnega sluge Lampeta najdeno. Iz Logatca nam poročajo, da so v petek popoldne našli truplo tragično ponesrečenega sodnega sluge Tomaža Lampeta nekoliko poškodovano v bližini brega Poljanščice pri posestniku Juriču v Brekov-cih pri Žireh. Po končanih formalnostih so truplo prepeljali proli večeru v Logatec, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Pogreb je bil določen za včeraj ob 4 popoldne. Tragična smrt sodnega sluge Lampeta, ki je postal žrtev hudega naliva, je vse Logačane močno pretresla. Pokojnikova družina sploh zaznamuje veliko tragiko. Njegovega očeta, tesarja je podrla izpodsekana smreka v gozdu. Tudi eden njegovih bratov se je smrtno ponesrečil. Rajni Lampe je bil vesten in marljiv sodni nameščenec. Poljanščica je v Žireh silno narasla in zato niso mogli takoj dobiti trupla, ker je bila voda velika in se je razlila čez bregove.
—	Da boste stalno zdravi, je potreboo, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, arca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno Radenska vam ohrani zdravje in mladoctno ivežost
—	Usmiljenim srcem. V 6 članski delavski, revni družini imajo dečka, 8 let starega, ki mu je predlanskim huda bolezen pojx>lnoma ohromila obe nogi, da ne more revež niti po berglah hoditi. Po zdravniškem nasvetu bi bil zanj neizrečene vrednosti voziček tta treh kolesih, ki bi ga lahko gonil, ker sta nogi v členkih gibčni. Deček je sicer čvrst in močan. Ali bi se ga kdo usmilil in mu tak voziček, četudi star, a dobro ohranjen, podaril ali po nižji ceni prodal? Tudi manjši darovi v denarju mu bodo dobrodošli za nakup takega vozička. Dobrohotne ponudbe sprejema uprava »Slovenca«, kjer se tudi izve naslov otrokovih staršev.
—	Listnica uredništva. Gospoda, ki nam je poslal dopis iz Starega trga pri Ložu, prosimo, da nam pošlje »voj naslov, ki ga potrebujemo Izključno v uredniške namene. Tajnost zaiamčenal
f UUBIJ4N4
Spokorno romanje h Kraljici mira
na Kurešček
V nedeljo, 1. seplembra, nameravajo ljubljanske in okolike župnije romati na Kurešček k Mariji, Kraljici miru. Dvojen namen ima to romanje: L Da se Kraljici miru zahvalimo za dosedanje uslišanje gorečih prošenj vseh vernikov škofije, ki so tako stanovitno prosili Njo, da nam ohrani mir. Uslišala nas je. Že eno leto divja vojna po Evropi, nam pa je bilo prizanešeno. Iskrena zahvala Materi božji!
2. Da se še zanaprej priporočamo Kraljici miru, da bo po Njeni priprošnji našemu narodu in naši državi ohranjen mir, red in svoboda. To so veliki in dragoceni darovi božji. Zato hočemo z vso gorečnostjo prositi Marijo, da nas usliši in obvaruje vsega hudega. Z velikim zaupanjem bomo prosili. Da bo naša molitev bolj gotovo uslišana, ji pridružimo še pokoro. Romanje bodi zraz in dokaz spokornega duha; zaradi tega ne bo nedeljski izlet, marveč resno in spokorno romanje v molitvi in zatajevanju.
Vabim vse vernike ljubljanskih in okoliških župnij, da se tega romanja v molitvi in spokornosti obilno udeleže.
II1U UUCIC£C.
V Ljubljani, 25. avgusta 1940
t Gregorij Rozman, škof.
Procesije
Pobožnost na Kureščku bo romanje v polnem pomenu besede. Udeleženci pojdejo v znamenito cerkev Kraljice miru v procesijah — in je želja, da pojdejo v procesijah vsi! Le-te se bodo vrstile na Kurešček druga za drugo pod vodstvom dušnih pastirjev: od robarske strani, turjaške, želi-meljske itd.
Glavna procesija, ki jo vodi sam prevzv. gospod škof dr. Gregorij Rožman, se bo zvrstila na Golem. Udeleže se je Ljubljančani in romarji iz bližnje ljubljanske okolice, Ižanci, Tomišljani in Goljani. Procesija jx)jde med molitvijo in petjem z Gorenjega Golega proti Kureščku, tako da dospe pred cerkev malo pred 10. Udeleženci drugih procesij jo bodo pričakali na hribčku pred cerkvijo.
Pobožnosti na Kureščku
se prično že ob 9. Takrat bo v cerkvi prva sveta maša in pridiga. Drugo sv. mašo ob 10 daruje v cerkvi pred oltarjem Kraljice miru prevzv. gospod škof; istočasno bo sv. maša tudi v kapeli za glavnim oltarjem, tako da ji bodo lahko prisostvovali vsi oni verniki, ki bodo morali ostati na prostem.
Po sv. maši bo imel prevzv. g. škof s stopnišča pred stranskimi vrati nagovor na zbrane vernike. Po govoru se prenese Najsvetejše v kapelico za glavnim oltarjem, kjer bodo najprej pete
litanije in molitve za mir, zatem pa blagoslov z Najsvetejšim. Predvidoma bo po končani j>obožno-sti še ena sv. maša.
Pri vseh sv. mašah bo ljudsko petje; želeti je, da pojo vsi navzoči. Pripominjamo, da se po-božnosti na Kureščku vrše ob vsakem vremenu.
Ljubljančani
in romarji iz bližnje ljubljanske okolice, ki se želijo udeležiti glavne procesije, naj pridejo do 9 na Golo. Priporoča se jim pot čez Ig, ki je sicer nekoliko daljša, a zelo položna, tako da jo zmorejo tudi starejše osebe. Lahko pa se peljejo prav tako do Zelimlja, odkoder je pot na Golo (in na Kurešček) znatno krajša, a napornejša.
Romarji, ki ne nameravajo peturne poti iz Ljubljane na Kurešček napraviti peš, se lahko pripeljejo do Iga z lastnimi vozili, ki jih bodo mogli pustiti na koncu vasi, kjer se odcepi cesta proti Golemu in dalje proti Kureščku. Nadalje se lahko do Škofljice poslužijo dolenjskega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.25; kot najugodnejše sredstvo za prevoz pa se jim priporočajo avtobusi, ki jih je vodstvo romanja najelo v velikem številu.
Avtobusi
bodo vozili izpred Mestnega doma (Krekov trg) nepretrgoma ob 5, pol 6, 6 in pol 7 na Ig, ob 7 in pol 8 pa na izrecno željo mnogih romarjev v Želimlje.
Ob povratku bodo vozili avtobusi z Iga ob pol 6, pol 7 in pol 8, iz Želimelj pa ob 5, pol 7 in ob 8.
Da se prepreči prevelik naval na avtobuse i? morebitno prerivanje, se bodo vozni listki že od ponedeljka dalje do sobote vključno prodajali v naslednjih trgovinah: Sfiligoj (Frančiškanska ulica), Ničman (Kopitarjeva ulica) in Šoukal (Pred škofijo). V avtobus bo smel vstopiti le tisti, ki si bo pravočasno omislil vozni listek v kateri od omenjenih trgovin — in le v tisti avtobus, na katerega se bo glasil vozni listek. V vozilih samih pa se vozni listki ne bodo prodajali. _
Romarje naprošamo, naj si vozne listke omislijo že koj prve dni prihodnjega tedna, da lahko vodstvo po potrebi nabavi še novih vozil. Je pa tudi v interesu romarjev samih, da pohitijo z nakupom, ker si na ta način lahko poljubno izberejo najprikladnejši čas odhoda iz Ljubljane, kakor kraj in čas povratka. Povrh utegne razpoložljivih mest zmanjkati.
Četudi se romanje vrši ob vsakem vremenu, je vendar vodstvo pripravljeno, da v primeru hudega naliva v nedeljo zjutraj vrne romarjem denar za neuporabljene vozne listke.
Uršulinske šole v Ljubljani
Na uršulinski realni gimnaziji bo vpisovanje 2. « 3. septembra od 8 do 12. Učenke 1. razreda, ki ^0 na tukajšnji gimnaziji napravile sprejemni izpit, naj se javijo tedaj v ravnateljevi pisarni in prineso s seboj dokumente. Učenke, ki posečajo ostale razrede, naj prineso s seboj zadnje letno izpričevalo in 6e vse vpišejo 2 septembra od 8 do 12 pri svojih razrednicah v lanskem razredu. Gojenkam, ki bodo stanovale v uršulinskem zavodu in posečale uršulin-sko gimnazijo, se ni treba osebno zglasiti pri vpisovanju. Zadošča ustna ah pismena prijava, da ostanejo še nadalje v penzijonatu.
Za vpis v tukajšnjo gimnazijo ni treba davčnega potrdila. Plačuje 6e le zavodska šolnina. Pri vpisu plača vsaka učenka tudi 50 dinarski kolek za prijavo, 20 d;n za zdravstveni fond n 30 din za knjižnico in učila. Predpisani so cerkveni kolki. Kolko-vine (cerkvenega kolka za 50 din) na prijavi so oproščene učenke, katerih starši plačajo manj kot 60 din neposrednega davka in otroci invalidov. Ob vpisu morajo predložiti tozadevne listine.
Na uršulinski meščanski šoli bo vpisovanje 2. in 3. septembra od 8 do 12. V 1. razred se sprejemajo učenke, ki so dovršile 4 razred ljudske šole ali kak razred višje narodne ali srednje šole, Vsaka učenka naj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izkaz o šolskem napredku). Davčnega potrdila nI treba.
Na uršulinski učiteljski ioli bo vpisovanje 5. septembra od 9 do 12.
Na uršulinski ljudski goli se vrši naknadno vpisovanje v ponedeljek, dne 2. septembra od 8 do 12. V torek, dne 3. septembra je šolska sv. maša, v sredo, dne 4. septembra se prične redni pouk.
Učiteljska šola, vadnica in meščanska šola imajo otvoritveno sv. mašo 10. septembra, realna gimnazija pa 12. septembra. Gojenke, ki stanujejo v zavodu, morajo biti že prejšnji dan v samostanu. *
I K slavnostnemu odkritju plošče pisatelju Janku Kersniku, ki bo danes ob 10 dopoldne na Brdu pri Lukovici, bo vozil iz Ljubljane poseben avtobus, ki bo tudi med potjo sprejemal potnike. Vozil bo po redni progi. Iz Ljubljane odpelje iz Tavčarjeve ulice ob 8. Iz Lukovice pa odhaja v Ljubljano ob 13.15 in ob 18.45,
1 Ptfva poroka v kapeli sv. Vincencija v Zeleni jami. Preteklo nedeljo sta se v kapeli Mladinskega zavetišča v Zeleni jami poročila gdč. Ivanka Kobol in g. France Breskvar. Poročil ju je g. misijonar Contala. Novoporočencema, ki sta bila oba vneta prosvetna delavca, želimo na novi življenski poti obilo sreče in božjega blagoslova.
1 Izlet v Stično in na Muljavo priredi v nedeljo, 1. septembra »Prosvetno društvo sv. Jakob -Ljubljana. Izlet bo vodil umetnostni zgodovinar msgr. Steska Viktor. Prijavnice je vložiti v prodajalni pekarije Petrič, Florijanska ulica 29. — Vabljenil
1 Trnovžani v letošnjem poletju niso priredili svojega tradicionalne kresovanja ter so god svojega farnega patrona Janeza Krstnika praznovali skromno in tiho. S tem pa ni rečeno, da naši vrli Trnovčani ne delajo. Sedaj so se odločili, da priredijo v nedeljo, 8. septembra ob 3 pop. javno telovadbo, pri kateri bodo nastopili vsi oddelki Fantovskega odseka in Dekliškega krožka s sodelovanjem Prosvetnega društva, ki bo priredilo prosto zabavo. Čisti dobiček te prireditve je namenjen za novi trnovski prosvetni dom. Že danes vabimo vse Ljubljančane, da pohite v nedeljo, dne 8. septembra v Trnovo.
1 Mestni počitniški koloniji iz Mokronoga in iz Škocjana se vrneta v Ljubljano v sredo 28. t m. ob 20.21. Starše otrok vabimo, da jih pričakujejo na glavnem kolodvoru.
1 Ljubljanski grad bo v času jesenskega velesejma od 31. avgusta do 9. septembra vsak večer slavnostno osvetljen.
1 Lichtenthurnov zavod, Ljubljana, Ambrožev trg, št. 8. Vpisovanje učenk na našo meščansko šolo bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure in popoldne od treh do šestih. Prinesti je treba izpopolnjeno prijavo s cerkvenim kolkom, krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Uvodna služba božja bo v ponedeljek, 9. septembra, ob 9. uri. V torek, 10. septembra se začne redni pouk.
1 Trafike prodajajo legitimacije za obisk Ljubljanskega velesejma po 25 din. Priporočamo občinstvu, da si legitimacije nabavi v predprodaji.
Zobozdravnik specijalist
dr. Egon Bassin
Gledališka ul. 4. Telefon 28-98 zopet redno ordinira
Dr. Volovšek Vladimir
ne ordinira do 15. septembra
Zobozdravnik dr. Savo Pire
zopet redno ordinira
Nebotičnik. Telefon 33-93
Izvirna češka komedija
Ka cvetju postlano
Kino Union. tel. 22-21
Zapletem dogodki se sučeio okoli brezposelnega doktorja, hčerke bogate trgovko z zelenjavo in nesolidnega bankirja. - V gl. vlogah nastopalo Lida Uaarova, M. Taube-rova, Jiri Plachy, Karel Šlegl itd.
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Blagajna odprta od 11. do 12. in od 14. ure daljo
1 Sestanek vrtnarjev in lastnikov vrtov. V ponedeljek, dne 26. t. m. ob 20 bo sestanek članov in prijateljev vrtnarske ideje v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Sestanek bo zelo važen z ozirom na predstoječo vrtnarsko razstavo v času od 31. avgusta do 9. septembra t. 1. v paviljonu »N« ljubljanskega velesejma. Vsakdo, ki ima fiovrtnino in cvetje in bi se rad razstave udeležil, naj pride na ta sestanek. Pokažimo česa smo zmožni in vz|xxlbujajmo še druge k vzgoji povrtnine in cvetja. — Vrtnarski odsek podružnice SVD, Ljubljana.
1 Dr. Iran Peršič ne ordinira do 8. septembra.
1 Na dri. I. deški meščanski šoli v Ljubljani-Prulo bodo popravni izpiti dne 29. avgusta; pričetek ob 8. uri. Prošnje za ta izpit morajo biti vložene pri ravnateljstvu najj>oznoje do 28. avgusta. Vpisovanje za prih. šolsko leto bo v dneh 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. Pri vpisu mora vsak učenec brez izjeme predložiti zadnje šolsko izpričevalo, rojstni iist in davčno potrdilo za odmero šolnine, ki mu je na drugi strani napisati izjavo, da imenovani nima nikakega dru-
fega davku podvrženega premoženja. Podrobnej-a navodila glej v izvestju in na oglasni deski v šolski veži.
1 II. državna mešana meščanska šola v Ljubljani (Zgornja Šiška). Popravni izpiti bodo dne 30. in 31. avgusta. Vsi prizadeti učenci se morajo
Javiti dne 30. avgusta ob 8 zjutraj v šoli. — Vpis >o dne 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12 dopoldne v sobi poleg vhoda. Vsak učenec mora prinesti s seboj zadnje izpričevalo, potrdilo o plačanem davku in za vpis v I. razred tudi rojstni list. Brez potrdila o plačanem davku se ni mogoče vpisati in naj si ga vsakdo pravočasno preskrbi! Ostale podrobnosti so razvidne na oglasni deski.
34. Zagrebški sejem
Veliki in obči mednarodni sejem vzorcev.
pd 31. VIII. do 9. IX. 1940
Na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parnikih višji razred za ceno nižjega, na letalih 10% popusta od 26. VIII. do 14. IX.

1 Na III. drž. mešani meščanski šoli v Ljubljani (Moste) bodo vsi popravni izpiti dne 30. avgusta ob 8. K izpitu bodo pripuščeni le oni učenci, ki bodo do 29. avgusta oddali prošnje, kolkovane s kolkom za 10 din in za vsak predmet posebej
še s kolkom po 10 din. Vpisovanje bo 2., 3. in 4. septembra od 8 do 12. v I. razred se morejo vpisati učenci, ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene, ali kak razred višje ljudske šole, a ki pred 1. januarjem 1941 ne bodo dopolnili 14 let. V ostale razrede se vpisujejo učenci na osnovi zadnjega izpričevala meščanske ali druge srednje šole. Vsak učenec mora prinesti k vpisu razen izpričevala tudi davčno potrdilo in s 5 din kolkovano in izpolnjeno prijavo, ki jo dobijo pri šolskemu slugi, novinci pa tudi krstni list. Vsi ostali podatki bodo objavljeni na šol. deski.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravno »FRANZ-JOSEF« grenčice. ___
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode:
Pri katarju mehurja je Ireba piti požirek za po-žirkom vodo iz \relca Tempel ali Siyria Iri do štirikrat na dan po 100-200 g temperirane \ode.
1 »Toti teater« na jesenskem velesejmu v Ljubljani. Prav posebna novost na letošnjem Ljubljanskem jesenskem velesejmu bo brez dvoma veseli »Toti teater«, ki ga skrbno pripravljajo so-trudniki »Totega lista« z izdajateljem in urednikom g. Božo Podkrajškom na čelu. Vsak večer nam bodo marljivi humoristi predvajali v »K« paviljonu 6erijo originalnih kupletov, skečev in reportaž. Za zabavo bo torej letos dobro poskrbljeno. Ni dvoma, da bo »Toti teater« deležen vse pozornosti obiskovalcev velesejma. Predstave bodo vsak večer ob pol 9, ob nedeljah in na praznik pa bodo še popoldanske predstave ob pol 6 za okoličane, ki bodo obiskali ljubljanski velesejem.
I Za mestne reveže je podaril g. Čuk Danilo z Viča 100 din, g. Uld Viktor, pismonoša v p. s Tržaške c. 50. 200 din. V počaščenje spomina pok. g. Franca Batjela sta darovala trgovca Brata Vlaj iz Wollove ul. 5 300 din, ga. Vvahec Katarina, Sv. Petra cesta 17 pa 100 din v počaščenje spomina pok. ge. .laki Anlonije, a v počaščenje spomina pok. g. dr. Itika l<"uxa so darovali njegovi sošolci 300 din in g. Toncjc Anton, kavar-nar s Tyrševe ceste 300 din. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zalivalo tudi v imenu jiodpiranih.
1 Tatvine v Ljubljani. Te dni je bilo ukradeno s slavbe v Kobaridski ulici okrog 100 kg betonskega železa, vrednega 800 din. Pred nedavnim pa je bilo vlomljeno v skladišče »Javnih skladišč« na Dunajski cesti. Neznan tat je ukradel Rečniku Alojziju zaboj svinjske masti, katero je bilo 25 kg in posodo s 15 1 petroleja, v skupni vrednosti 750 din.


Industrijalci - trgovci - obrtniki!
V nedelio 1. septembra bo izšla
veleseimska številka »SLOVENCA"
rnnTWimMTmTr—M, i, ju,,,,!! |,um......n |
v iclo povečani nakladi!
Poslužitc sc reklame z oglasi v tei številki 1
Pošljite nam oglase pravočasno, da jih bomo lahko objavili v lopi izvedbi! Tudi na dan začetka velesejma, to je v soboto, 31. avgusta, bo »Slovenec« izšel v povečani nakladi. Naročite oglase tudi za to številko »Slovenca«!
Uspeh ne bo izostal!
Ljubljana, 25 avgusta
Radio Ljubljana
Nedelja, 25. avgusta. 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Citraški dueL (g. E. Mezgolits, gdč. SI. Peklar) — 9 Napovedi, poročda — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga) — 10 Za krajši čas (plošče) — 10 15 Samospevi ge. Mare Petrič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 11 Prenos promenadnega koncerta vojaške godbe iz Zvezde — 12 Naši pevci (plošče) — 12.30 Obiave — 13 Napovedi — 13.02 Nedeljfki koncert Radijskega orftestra — 17 Kmet. ura: Zaščita kmečke posesti in zadružništvo (g. dr. Jože Basaj) — 17.30 Veseli godci, vmes balalajke in mandoline (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac, ura: Pomen karikature v našem nacionalnem živlienju (Niko Pimat) Ljubljana — 19.40 Objave — 20 Mojstri violine (plošče) — 20.30 Pevski in oikestralni koncert. Sodelujejo: g. Anton Orel, prof M Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Zvoki za ples (plošče). Konec ob 23.
Ponedeljek, 26. avgusta. 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Charlie Kunz igra šla-gerje (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13 02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Dramski element v naših narodnih pesmih (dr Vinko Vitezica) Beigrad — 19.40 Objave — Ljubljanski — 20 10 Židje v minulih stoletjih (g prof Leo Pettauer) — 20 O šahovskem turnirju v Celju poroča g Mirko Kragelj — 20.30 Pevski in orkestralni koocert slovanske glasbe. Sodelujejo g. Sancin Belizar, član ljubli. opere in Radijski orkester Dirig. D. M. Sijanec — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenost z restavracijskega vrta »Zvezda«. Konec ob 23
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Dunajska cesta 43: mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Uslar, Šelenburgova c. 7; v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 72.
Poizvedovanja
Aktovko, rjavo, v kateri je bilo 250 din gotovine. železniška legitimacija, 2 drugi izkaznici in 2 ključka, sem izgubila v torek zjutraj ob pol 5 po Šmartinski in f>o Masarykovi cesti do kolodvora. Pošten najditelj lahko denar obdrži in še dobi nagrado, če ostalo vrne upravi ali na naslov, ki je na legitimaciji.
Kino Kode/fevo tet. 41-64 ^
Danes ob V»3., in '/»9. uri dva velefilma
Ultimat
Borba herojskega srbskega naroda za svobodo.
ESnapurski tiger K del
Fritz von Dangen - La Jana - Theo Lingen
Velefilm iz mistične Ind je t
Gorje pri Bledu
Katoliško bralno društvo v Gorjah priredi danes popoldne ob pol 4 v Gorianskcm domu tombolo s prav lepimi in vrednimi dobitki kakor: sobna oprava, moško kolo, umivalna garnitura, ovca, sladkor, olje petrolej, moka in še 200 drugih lepih dobitkov. — Vso bližnjo in daljno okolico vabimo, pridite danes v lepe Gorje kjer vas čaka 6reča in prijetno razvedrilo ob dobri postrežbi.
K	□	g	fe MARIBOR
Mariboru grozi pomanjkanje moke in kruha
Maribor, 24. avgusta.
V	kaosu na našem žitnem .trgu, na katerega je naše časopisje že dolgo opozarjalo merodajne faktorje, smo prišli sedaj že tako daleč, da bo v nekaterih krajih, zlasti v mestih in industrijskih središčih zmanjkalo moke in kruha. V takem položaju se nahaja tudi Maribor s svojo okolico.
V	zvezi s tem kočljivim položajem so mariborski peki že obiskali uradne faktorje mariborske mestne uprave, danes predpoldne pa se je posebno deputacija mariborskega prebivalstva oglasila pri mariborskem županu in ga opozorila na kočljiv položaj, ki je nastal za prehrano mestnega prebivalstva.
Mariborska mestna občina je napram takim razmeram brez vsake moči, ker nima dovolj avtoritete, da bi mogla pri odločujočih centralnih uradih izposlovati kake odločitve, ki bi če že ne odpravile, pa vsaj omilile sedanje pomanjkanje krušne moke, ki je iz dneva v dan večje. Je pa treba v tem oziru naglo nekaj res učinkovitega ukreniti, ker bi pač bilo proti vsem socialnim načelom in proti vsem principom pametnega vladanja, da bi mesto in okolica s takim številom uradništva, na-meščenstva in delavstva, kakor je Maribor ostalo brez kruha.
Zlasti je poklicana banovina, da v tem oziru izvrši nujno vse posredovalne ukrepe, da bo mariborsko prebivalstvo preskrbljeno s potrebnim kruhom. Delati je pa treba hitro, ker mora odpomoč priti v nekaj dneh.
Pomoč oblasti je toliko bolj potrebna, ker si v tem oziru zasebniki, odnosno trgovci in peki ne morejo prav nič pomagati, ker pri svojih največjih prizadevanjih ne morejo dobiti potrebnega blaga.
V	zvezi s tem pomanjkanjem moke, bi radi oblast opozorili še na nekaj, o čemur se je sicer tudi že pisalo. Namreč, da kar nočejo utihniti glasovi o velikih zalogah, ki pa ostajajo skrite in čakajo na »boljše cene«. To seveda ne velja za krušno moko, marveč za druge predmete, ki jih je v Mariboru tudi že zmanjkalo. Pa še nato bi radi opozorili, da se najdejo v okolici trgovci, ki prekoračujejo od oblasti maksimirane cene. Tako se zgodi, da koruzo prodajajo po 3 din in še več, čeprav je maksimalna cena določena na 1.80 din. Oblast bo z drakoničnimi kaznimi morala svojim ukrepom zasigurati spoštovanje!
KOVAČEV ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ Maribor, Tyršcva cesta 14 (pravica javnosti).
Začetek 9. IX. Večerni trg. tečaj, začetek I. X. T ečaji nemščine, strojepisja itd. Pospekti gratis.
m Srebrna poroka. Dane« obhaja v krogu svojih dragih srebrno poroko upokojeni jetniški paznik, marljiv član pevskega društva »Maribor« in dolgoletni naročnik »Slovenca« gospod Franc Novak s svojo ženo Pavlo, roj. Plankl. Gospod Novak je ro-dem iz Šmarja pri Jelšah, gospa Pavla pa iz Konjic. V srečnem zakonu se jima je rodilo šest otrok: Pavla je učiteljica v Prekmurju, Franc je akademik, Martin izučen krojač, Stanisla,^ njjpješčenka Tiskarne sv. Cirila, Ivan gimnazijec in Steka dijakinja meščanske šole. Slavljencema iz srca želimo, da bi se še dolgoi.Iet veseJiJa.«V»jih pridnih otrok.
m Zopet popoldanska poštna dostava. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani je določilo, da se v Mariboru s 26. avgusta zopet uvede popoldanska poštna dostava, ki je bila nekaj dni ukinjena.
m Izobraževalno društvo v Košakih priredi v nedeljo, dne 1. sept. 1940 avtobus izlet na Ptujsko goro. Odhod ob šestih zjutraj izpred frančiškanske cerkve, povratek ob 6edmih zvečer. Prijave sprejemajo vsi društveni odborniki in frančiškanski vratar do torka, 27. avgusta. Vabljeni!
m Poziv mariborskm trgovcem z živili. Mariborsko mestno poglavarstvo poziva vse trgovce e živili, da pn prodaji življenjskih potrebščin upoštevajo vse odjemalce, da se ne bi dogajalo, da bi velike množine raznih predmetov dobivali tisti, ki imajo za to dovolj sredstev, manj premožni pa bi ostali brez nujnih živil. O prodaji se naj vodi pravična evidenca.
m Pri Sv. Marjeti niže Ptuja so pokopali na
njegovem domu policijskega stražnika Črešnika, ki je 10 let služboval v Mariboru. V službi si je nakopal jetiko, za katero je v 37. letu starosti umrl. Pogreba so se udeležil njegovi tovariši iz Maribora. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil domači župnik in nadstražnik g. Gračner iz Maribora.
m Avtobusni promet na otok se od ponedeljka naprej vrši le ob lepem vremenu in po potrebi tako, da ob deževnem vremenu odpadejo dosedanje redno vožnje ob devetih, 13 in 18.
m Odpis davčnih zaostankov. Odbor za pretres prošenj za odpis koncem leta 1937 oziroma 1939 ugotovljenih davčnih zaostankov v smislu uredbe od 22. decembra 1939 M. s. 1939 štev. 1667 bo zasedal pri davčni upravi ea mesto Maribor dne 7. sept. ob osmih v sobi št. 1. Interesenti se na to opozarjajo.
Enoletni trgovski tečaj »Hermes«, Maribor, Zrinjskega trg 1 sprejema ustne in pismene prijave dnevno. Prospekti zastonj! Soliden strokovni pouk! Pravica javnosti!
m Zaščitno cepljenje otrok proti davici, starih od 12 let, stalno bivajočih v Mariboru, se bo vršilo ponovno od 26. do 31. avgusta 1940. Cepljenje se bo vršilo v telovadnici dekliške meščanske šole, Slomškov trg 17, dnevno od 06mih do desetih in popoldne od 15 do 17, izvzemši 6obote, 31. avg., ka se vrši cepljenje predpoldne, K temu cepljenju morajo priti vsi otroci, ki so bili prvič cepljeni v času od 5. do 10. avgusta in vsi otroci, ki se prvega cepljenja zaradi bolezni ali odsotnosti niso mogli udeležiti. Dvakratno cepljenje je obvezno, ker samo enkratno cepljenje ne zaščiti pred obolenjem za davico.
m Zanimive rokoborbe v Mariboru. V soboto, dne 31. avgusta se bodo v Mariboru vršile medmestne tekme v rokoborbi med Mariborom in Zagrebom. V mariborski reprezentanci bodo nastopili večkratni državni prvaki in člani državne reprezentance na raznih mednarodnih tekmah. Tudi zagrebška reprezent. bo imela nekaj takih tekmovalcev.
m Požar V Racah je pri posestniku Antonu Marčiču proti večeru izbruhnil požar. Goreti je najprej začelo na slamnati strehi gospodarskega poslopja, nato pa se je požar razširil tudi na stanovanjsko hišo, ki stoji pod isto slamnato streho. Plameni so uničili obe poslopji ler ima posestnik 15.000 din škode. Zavarovan je bil le za 12.000 din. Ob času požara je pihal močan veter, ki je iskre zanesel tudi na sosednje gospodarsko poslopje posestnika Ivana Lenarta. Požar je to poslopje kmalu požgal, stanovanjsko hišo pa se je posrečilo rešiti. ,
Ob izbruhu požara pri posestniku Marčiču je bila doma le 26-letna Marija Marčič, ki je pa duševno
nekoliko zaostala, lz njenih izpovedi je težko ugotoviti, kje in kako je požar izbruhnil.
m kurjega tata zasačil v kurniku. Inkasant pri mestnih podjetjih, Alojz Uranjek, ki stanuje na Pristanu 6, je prijavil službujočemu stražniku, da se je v njegov kurnik, v katerem ima več kokoši, pritihotapil neznan moški. Bržkone si je v vrečo, ki jo je imel pri sebi, hotel skriti kokoši in jih odnesti. Ko ga je zasačil v kurniku, je vrata brž zaklenil in odšel po stražnika, ki je kurjega tata aretiral in oddal v zapore. Tat je izjavil, da je 31-letni Ivan Ribič iz Bohove. Pravi pa, da je hotel v kurniku le prenočiti in da ni imel namen krasti. To pa ne bo držalo, ker je Uranjek opazil, da je že večkrat oprezova! okoli kurnika in menda pričakoval ugodne prilike, da bi mogel kaj pernatega odnesti.
m Po členih 3 in 100. Danes je bil od malega
senata obsojen na 1 leto in 2 meseca robije ter na 3 leta izgube častnih pravic 40-letni posestnik Alojz Lesjak iz Bukovcev. Pregrešil se je proti členu zakona o zaščiti države in §§ 100 k. z. V zapor ga je spravil predolg jezik. Kazen je moral takoj nastopiti, čeprav je prosil za odlog kazni.
m Svojo ženo je do smrti pretepel. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je stal včeraj 47-letni delavec Pavel Drevenšek iz Velike Varnice v Halozah, ker je 22. maja letos svojo ženo tako pretepel, da je reva naslednjega dne na dobljenih poškodbah umrla. Obtoženec se je zagovarjal, da se žena tega dni ni pravočasno vrnila z dela in da jo je zato šel iskat in jo našel vinjeno
v nekem grabnu. Po poti domov, pravi, da je ni pretepal, le doma jo je g palico nekajkrat udaril. Trdil je da je razne poškodbe dobila pri padcih. Večkrat je po moževih izpovedih zaradi vinjenosti
padla. Priče so nasprotno trdile, da je žena, ko je šla z dela, bila trezna. Tudi to so izpovedale, da je Drevenšek svojo ženo večkrat pretepel. Nesporno je preiskava v nasprotju z Drevenškovimi izpovedmi ugotovila, da je svojo ženo tega dne pretepel s kolom in jo suval z nogami. Zlomil ji je nekaj reber in ji zadal poškodbe po vsem telesu. Ko so ga orožniki naslednjega dne aretirali, jim je baje rekel, naj ga samo še za toliko časa od-vežejo, da bo ubil oba svoja otroka in samega sebe. Ker se vse pozvane priče niso odzvale vabilu, je sodni senat moral razpravo odložiti.
m Iz šaljivega ruvanja — uboj. Mariborski sodniki so včeraj imeli opravka z '48-letnim Francem Kolarjem iz Gabermka. Dne 23. junija je v neki gostilni v Sp. Polskavi v družbi Franca Trglavčnika, Jožefa Peka in njegovega sina pil. Ko so se razšli, je bil Kolar vinjen. Na cesti pred gostilno sta se Trglavčnik in Kolar v šali pričela ruvati. Oba sta večkrat padla po tleh. Pri zadnjem padcu je po kratki tišini Jožef Pek ujel Kolarjeve besedo 1 u imaš zdaj, frdamani Brč«. S tem imenom so po domače klicali Trglavčnika. Kolar je po tem dogodku odšel še v naslednjo gostilno in tam povedal, da je »danes Brču dal«, vendar nikdo tem besedam ni pripisoval važnosti. Kmalu za tem pa sta Pek in njegov sin na pešpoti blizu ceste na cesti opazila nekaj temnega. Stopila sta bliže in spoznala že mrtvega Trglavčnika. Sedaj sta spoznala, da je Kolar med ruvanjem segel po nožu in z njim Trglvčnika zabodel v vrat ter mu pre-rezal žilo odvodnico. Kolar je bil obsojen zaradi prekoračenja silobrana na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora.
Celjske novice
c God sv. Danijela, preroka in patrona župnijske cerkve v Celju in celjskega mesta, praznujemo v sredo, 28. avgusta.
c V Celju so se poročili; Jaklič Jožef, žel. uradnik, in Lukežič Darinka, zasebnica v Celju; Krajnc Jožef, rokavičar, in Vrbančič Frida, šivilja v Celju; Korošec Vereno, učitelj, in Rožaj Ana, zasebnica v Trbovljah; Najdenič Alojzij, zidar, in Čvan Frančiška, kuharica v Dolu pri Hrastniku; Gane Anton, mizar na Bregu, in Jager Kristina, zlatarka na Lopati. Želimo obilo srečel
c Denar! Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje, nasproti pošte, izvršuje vse denarne posle najkulantneje, obrestovanje ugodno, izplačevanje takoj. Pojasnila na razpolago,
c Planinsko slavlje na Ojstrici. Savinjska podružnica SPD bo v nedeljo, dne 1. septembra, v primeru slabega vremena pa v nedeljo, dne 8. septembra, na slovesen način otvorila visoko-alpinskop ot, ki jo je z velikimi žrtvami zgradila, s Klemenčje jame nad Logarsko dolino preko' Škrbine na vrh Ojstrice (2349 m). Ob pol 11 dopoldne bo na vrhu Ojstrice prvič služba božja in blagoslovitev nove poti, nato sestanek zbranih planincev v Kocbekovem domu na Korošici. Udeleženci proslave se bodo zbrali v soboto zvečer v Aleksandrovem domu v Logarski dolini, oziroma prispejo k proslavi iz drugih smeri.
c Dijaški konvikt v Celju. Dijaki celjske gimnazije, predvsem prvo in drugošolci ter učenci meščanske šole se sprejemajo pod	po-
goji na vso oskrbo v konviktu sv. Cirila in mSš^ j toda. Pridite in oglejte si zavod.	'^i- '
c Žrebanje Legije koroških borcev do nepreklicno 8. septembra. Oglejte si razstavljene dobitke v izložbi veletrgovine R. Stermecki. Glavni dobitek avto Opel. Pohitite z nakupom srečk in podprite organizacijo, ki to v polni meri zasluži. — Razpečevalce srečk prosimo, da nam čimprej podajo obračun, oziroma vrnejo neprodane srečke.
c Po vreče naj pridejo vsi, ki so dobavili svoj hmelj v lastnih vrečah Hmeljarski zadrugi v Žalcu, in to čimprej, najpozneje pa do 25. t. m., ker se pozneje vreče ne bodo več izdajale.
c Legitimacije za obiralce hmelja se dobe v pisarni Hmeljarske zadruge v Celju, Vodnikova ulica 2, posamezni hmeljarji pa jih dobe v zadružnem skladišču v Žalcu in pri zadružnih podružnicah.
c Naknadno vpisovanje otrok za I. razred na
drž. I. deški in drž. dekliški ljudski šoli v Celju bo v ponedeljek, 2. septembra od 8—12 v šolski pisarni. K vpisovanju naj pripeljejo starši vse otroke, ki dopolnijo letos 7. leto in ki meseca junija še niso bili vpisani v šolo. Za vstop v šolo smejo biti vpisani tudi otroci, ki do dneva vpisovanja dopolnijo 6. leto Pred vpisom v šolo bo v Zdravstvenem domu zdravniški pregled otrok. K šolskemu vpisovanju naj pridejo tudi učenci in učenke, ki so se med počitnicami preselili v I, celjski okoliš. Vpisovanje novincev in novink za otroški vrtec I. deške šole bo isti dan od 8—12. v sobi otroškega vrtca. Dne 3. septembra bo ob
8 v župnijski cerkvi otvoritvena služba božja, pouk se začne v sredo, dne 4. septembra.
c Današnji šport. Danes ob 5 popoldne bo na igrišču SK Jugoslavije v Kersnikovi ulici nogometna tekma med Mariborsko Slavijo in SK Jugoslavijo. Predtekma bo med SK Celjem II. in Jugoslavijo II.
c Tajinstven obisk. V petek je obiskal Celje šef neke stranke z dvema svojima prijateljema iz Belgrada in Valjeva. Mudil se je tudi v nekem hotelu, kjer so ga pred leti tako »slavnostno« sprejeli, zlasti množica pred celjskim kolodvorom, O tem tajinstvenem obisku se je že včeraj govorilo v Celju in mnogi menijo, da je g. šef pretekle stranke proslavil zanimiv dan, ki se je pred leti dogodil v Celju.
Kamnik
Krepko nosi osem križev, V petek je obhajal
svoj osemdeseti rojstni in godovni dan cerkvenik in čevljarski mojster g, Filip Štefula. Jubilant je pristen Kamničan in je vsa leta preživel v Kamniku. Kljub osmim križem je zdrav ko riba, krepko zravnan in vedno nasmejan. Redkokdaj ga vidite brez dolge pipe, ki ga zvesto spremlja skozi življenje že pol veka. Oženil se je dvakrat. Že 34 let opravlja službo cerkvenika pri farni cerkvi na Sutni in skrbi za lepoto hiše božje. Ob visokem jubileju mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
St. Vid nad Ifi^ljano
Ponovno povišanje plače. Mizarska tvrdka Er-man & Arhar v Vidu nad Ljubljano, ki prednjači med ondotniml nifearji, je v letošnjem letu te dni že drugič ugodila upravičenim željam svojih delavcev in jim ponovno povišala mezde za 10%. S tem poviškom so prišli strokovno usposobljeni začetniki na 4 din na uro, starejši pa na 7 din plače na uro. Delavci tvrdke Erman & Arhar so za to plemenito gesto podjetju hvaležni.
Sv. Jakob ob Savi
Da se urede že več let trajajoče slabe šolske razmere v naši fari, sta se občinski in krajevni šolski odbor odločila zidati novo šolsko poslopje, ki bo stalo med vasema Pšata in Dragomelj. Prva javna pismena ponudbena licitacija za to novo šolo bo 30. avgusta 1940 ob 11 dopoldne v Dragomlju. Razpisana 60 zidarska, težaška, krovska in kleparska dela in strelovod. Natančna pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe med uradnimi urami v prostorih ljudske .šole v Sv. Jakobu ob Savi. Pesek, apno, ridna opeka n nekaj lesa je na stavbišču že pripravljenega in jih podjetnik odkupi po dnevnih cenah. Vabijo se podjetniki, kt se za razpisana dela zanimajo, da 6e licitacije udeleže.
Ptuj
Danes na HajtSno. V nedeljo, 25. avgusta 1940 priredijo študentje ob 3 popoldne (po večernicah) v Društvenem domu na Hajdini pri Ptuju Joka Žigo-novo dramo v treh dejanjih »Kadar se utrga oblak«. Vabljeni vsi prijatelji ptujske mladini)
f(Vrtec" * 70. letu
Kot tretja knjiga so izšle v Pečjakovi prireditvi »Japonske pravljice«. Mladina jih bo ponovno jemala v roke, saj je v njih toliko pristne orientalske lepote, fantazije in modrosti, kot jih ne premorejo pravljice drugih narodov.
Če proslavimo pri nas že skoro vsako desetletnico več ali manj pomembnega društva ali lista, tudi ne bo odveč, če se spomnimo našega najstarejšega mladinskega lista »Vrtca«, katerega 70. letnik leži pred nami. Saj je list v tej dolgi dobi dal mladini mnogo izbrušenih biserov mladinske literature in vzgojil polno odličnih književnikov, ki so postali pozneje stebri naše književnosti, ter so nekateri izmed teh ža v »Vrtcu« priobčevali dela trajne vrednosti.
Priznani in nepristranski ocenjevalci sodijo, da se je »Vrtec« v zadnjih letih v mnogih ozirih izpopolnil, da se lahko meri z najboljšimi mladinskimi listi pri nas in še kje. Tudi glede obsega je v zadnjem letu največji lis* pri nas, kar je spričo nizke cene in podražitve tiska vsega upoštevanja vredno.
Listu je priključena »Vrtčeva knjižnica«, kjer izidejo letno 3 mladinske knjige. Med letošnjimi so izšle »Vesele uganke« M. Jezernikove, ki so
po izrečenih sodbah med najboljšimi ugankami za Župančičem in Stritarjem. Mnogo pozornosti je vzbudila povest J Plestenjaka »Bajtarska kri«. To je realistična zgodba dečka, ki se iz skromnih razmer in po hudih bojih prebije skozi šole in doseže svoj cilj. Knjigo je sprejela mladina s pravim veseljem in zanimanjem. To je za delo najboljše priporočilo. Povest je bila nagrajena s častno nagrado, ki jo je razpisala Slomškova družba.
V 70. letniku »Vrtca« srečavamo poleg starih sotrtidnikov, ki so si v naši književnosti pridobili že odlično mesto, tudi mnogo novih imen. Med pesniki omenimo Ksaverja Mcška, ki je prispeval
5 globoko občutenih pesmt. Dalje Griio Koritnika z lepo zvenečimi verzi ter jasno in ruzorno izraženimi mislimi, kar je mladini mnogo bolj všeč kot kako mistično ugankarstvo, ali mladini tuja solzavost. Prav tako je prispeval znani pesnik Mirko Kunčič nekaj veselih kot jih zna on. Svja-toslavove pesmi povedo marsikaj, ob čemer se bo tudi mladina zamislila Lepe misli je vlil v verze tudi Jan. Plestcnjak. Poleg teh srečamo še več znanih in novih imen kot: Ahačič, Bevk, Bidovec, Brenčič, Drekonja, M. Ilizabeta, Ločniškar, Maus-ser, Strniša itd.
Glavno povest je napisal za ta letnik znani in priznani mladinski pisatelj Slapšak Julij, Njegova »Zgodba o pastirju Pavlu« je vzbudila takoj v prvi številki veliko pozornost Pol realistična in pol pravljična snov se neprisiljeno Uivata druga v drugo. Pisma otrok kažejo, kako je ta povest ugajala. Pisatelj ima lep dar pripovedovanja in živahno fantazijo, kar se prav prilega otroškemu zanimanju. V povesti so nevsiljivo povezane važne vzgojne misli: ljubezen otroka do matere, njegova nesebičnost, kazen za greh in končno očiščenje po voljnem trpljenju.
Skozi vse leto je pnobčeval list pod poglavjem »Dobra volja je najbolja« Franja Cička humo-ristične črtice o Durekovem Jurčku, ki so jih tudi odrasli brali z največjim zanimanjem. Te zgodbe so deloma že satirične črtice in je v njih mnogo zdravega jedra. Pravi vzgojitelj bo znal ta zrna izluščiti in jih tolmačiti mladini tudi z druge strani, ne samo s smešne, kakršne so na videz. Či-čk ov način kramljanja je zelo prijeten. Tako je pod krinko humoreske znal učiti samo še Milčin-ski. Krista Halner je prispevala za najmlajše zanimivo zgodbo »Palček Peter«. Njegove čudovite dogodivščine so spremljali otroci s pravim zanimanjem. Zgodba je tudi vsestransko vzgojna in lepo izzveni v ljubezni do ljubega duma. Med našimi pisatelji so prav redki, ki bi znali pisati za najmlajše tako kot zna Krista Hafner
Gorski Materi boijl
(Ob. priliki današnjega romanja in mirovne procesije na Ptujsko goro.)
O sonce dravskih polj in haloških goric, kako si v sij se mavrični prelilo, Mariji z Gore krono poljubilo, smehljaj zvabilo z Njenih materinskih lic.
Pod plašč Svoj varni trume vernih si množic Devica vzela v svoje varstvo milo. O, sprejmi nas Slovence v Svoje krilo, o, čuj v teh težkih časih naš zaupni klic:
Marija, Ti si bila naša Mati,
ko roj nevernikov je preko nas vihral —.
in Ti si znala nas pred njimi varovati...
O, bodi tudi zdaj nam naša Mati,
ko v stiski k Tebi je naš narod pribežal,
da sprejmeš ga skrbno pod plašč Svoj zlatil
Alojzij Remec
škofja Loka
Obisk. Tovarno klobukov »šešir« je v petek opoldne obiskala v spremstvu nekaterih od-ličnih oseb gospa sokroga zunanjega ministra dr. Cincar Markoviča in si nakupila nekaj izdelkov,
»Šimkovi,« komedija v treh dejanjih bomo videli drevi ob 8. uri v Društvenem domu, kamor ste vsi iskreno vabljeni, saj je igra odlična in vloge v rokah najboljših igralcev in igralk — študentk.
Kino Društven! dom bo predvajal danes popoldne ob 4 in jutri ob pol 9 zvečer izredno napet film »Sovražnik države št. 1«.
Litija
Na drž. meščanski šoli v Litiji bodo popravni in dopolnilni izpiti 31. avgusta. Vsi pri-javljenci(ke) naj se zbero v šoli ob 8. uri. Vpisovanje v L razred bo 2. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, v višje tri razrede pa 3. in 4. septembra, vsakokrat od 8. do t2. ure. Poleg pristojbin, ki so navedene v »Letnem poročilu«, je po najnovejšem ministrskem odloku plačati pri vpisu še 10 din za učila. Prijave se dobe pri hišnici. Vse ostale podrobnosti so razvidne z oglasa v šolski veži.
Sv. Peter pri Mariboru
Roditeljski sestanek, ki ga prireja upraviteljstvo drž. deške ljudske šole, bo danes po končani jutranji sv. maši v običajnih prostorih.
Harmonij, odličen izdelek znane slov. tvrdke Jenko Franc iz Št. Vida nad Ljubljano, je nabavil naš uvidevni kraj. šolski odbor na predlojr upra-teljstva tuk. deški šoli.
Ponesrečen jezdec. Te dni je pri običajnem izprehodu padel neki jezdec s konja, ter pri tem obležal nezavesten. Prvo pomoč so niu nudili domači orožniki, nakar je še vedno onesveščenega jezdeca sprejel nek osebni avto in ga prepeljal v bolnišnico.
Društvene vesti. Prosvetno društvo pripravlja za Mali šmaren igro: Smrtni ples. Gasilska četa bo imela prihodnjo nedeljo ob 8. redni mesečni sestanek.
Nedeljskega »Slovenca« prodamo okrog 40—50 izvodov. Mnogi si ga pa kupijo tudi v Mariboru, kamor hodijo ob nedeljah po opravkih.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju 1
Strašna povodenj nas je doletela zadnji četrtek in petek. Bilo je videti kot morje, ko so vse tri Poljskave prestopile svoje bregove, škoda je velikanska, saj je voda odnesla vso pokošeno otavo ter v naselju »Sarajevo« celo vdrla v stanovanja. Potniški avtobus je zaradi povodnji prišel s triurno zamudo.
Vaščani vasi Apače poromajo danes teden — na angelsko nedeljo — v zaobljubljeni procesiji k Sv. Trojici v Slov. goricah. S to božjo potjo se letos končajo procesije iz naše fare.
Po dolgi bolezni je umrl v Apačah 5 72 letni Boštjan Zemljarič, najemnik na nekdanjem Intihar-jevem posestvu. Priselil se je semkaj od Sv. Marka pri Ptuju.
»Pri nas pa ajda cveti...« S to vrstico iz pesmi najlepše označimo najlepšo »novico« preteklega tedna na našem Dravskem polju. Vsa okolica je polna ajdovega cvetja in tisočerih čebel, ki so jih pripeljali k nam na pašo. Pridite in poglejte!
Trbovlje
Podpise za »prijatelje Sovjetije« «o seveda nabirali tudi v Trbovljah. Podpise so zbirali kar na prazne pole brez vsakih nadpisov. Potem so rekli, da so se te pole s podpisi egubile, ker mnoge so kar drugi podpisali in bi bilo za zbiralca nerodno, če bi se ugotovilo, da ni toliko »prijateljev sovjetov« v Trbovljah, kakor večkrat razglašajo!
Poleg navedenih so Bevk e več črticami zastopani tudi naši drugi pisatelji kot Drekonja, Jenko Metod, Kunstelj, Langerholz, Lebar, Mausser, Milkovič, Rožencvet, Strniša, Vovk Joža, Wink-ler itd.
Ta imena pričajo, da je kakovost sestavkov izbrana.
Mnogo pozornosti posveča ta letnik »Vrtca« pouku, Pod tem poglavjem so pomembni sestavki iz gospodarstva, ki jih je napisal največ Leop. Paljk. O športu in zanimivosti raznih krajev je pripovedoval Kveder Pavle, najmlajše pa je zabavala s svojimi risbami in tem primernimi teksti Konči Ahačič. Igralec Skrbiniek pa opisuje v zanimivih črticah, kako je kot otrok prirejal s sovrstniki prve igrice na domačem odru. Isti tudi nazorno obravnava, kako je treba pravilno pred-našati pesmi. To bo prišlo zelo prav tudi učiteljem pri delu v šoli m na odrih.
Poleg naštetega je v letniku še marsikaj, kar bo prišlo mladini zelo prav, bodisi z vzgojnega ali gospodarskega stališča.
Ta letnik je tudi izredno bogato ilustriran. Naslovne risbe in poglavja je izvršil Milko Bam-bič prav okusno in za mladino privlačno. Med ilustratorji najdemo imena Ahačič, obeh Gasparijev, Godca, Podrekarja, Sedeja, Smrekarja, Sajevca, Uršiča i. dr. To so imena, ki jamčijo za kakovost dela.
Ob tem pregledu moramo le reči, da vsebuje letošnji »Vrtec« toliko lepega in koristnega, da j« le škoda, če ne pride list v vsako hišo, kjer so otroci. S pridom ga bodo prebirali tudi nižješolci, ker je tudi po jezikovni strani vzoren.
Staršem in vzgojiteljem toplo priporočamo, da ga naročajo otrokom. Pri skupnem naročilu stan« letno s tremi knjižicami 25 din, ali po 2 din 50 p mesečno. Posamezni naročniki plačajo zaradi poštnih stroškov 30 din. Naroča se pri upravi »Vrtca«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica (Ničman)
Belokranjska priloga „Slovenca" 25. avgusta 1940
Pastirče, mlado in milo, Kaj si se tako zamudrilo ? Jel' stado nestalo, Jel' ti je srce klonilo ? Meni je stado nestalo, Meni je srce klonilo. Ja nzmem frulu pa sviram, Da svoju dragu dozivam. Ona se javlja iz loga, Da ona ljubi drugoga.
Narodna (Pela na Preloki 10. t. m. ga. Ana Novak, zapisal prof. R. Mušič).
med samimi vinogradi in zidanicami. Tam se v rožah in zelenju skriva postaja Semič, najlepša na progi Ljubi jana-Karlovac. Pozdravljajo te breskve, vasice sredi sadnih vrtov in kamnite goli-čave, medtem ko hiti vlak proti Črnomlju. Pred postajo Sela pri Otavcu se med vasjo Rožanec nahaja znamenit Mitrov tempelj, ki leto za letom zbuja večjo pozornost.
Vlak zavije proti vzhodu, zdrvi po visokem viaduktu in se ustavi v Črnomlju, v središču Bele Krajine. Od tu peljejo ceste v Kočevje (44 km), na Vinico, rojstni kraj Otona Zupančiča (18 km), v Metliko (16 km) itd. Železniška proga se obrne proti severovzhodu, pelje med samimi steljniki, preide na polja in se približa Kolpi. Vlak se usta-
Na skrajnem severozahodu se nad kočevskimi gorami dviga Mirna gora (1048 m), najlepša izletniška točka v Beli Krajini. Tam je planinska koča in stara cerkvica sv. Frančiška, kamor se vijejo procesije Belokranjcev, kadar prosijo dežja in dobre letine. Z Mirne gore vidiš daleč na vzhodu srebrno nit Kolpe, na jugu pa mogočni, skrivnostni Klek, iz vraževerstva znano zbirališče čarovnic.
^ Središče Bele Krajine, katera ima okoli 27 tisoč prebivalcev, je Črnomelj. Tu je sedež okrajnega glavarstva in drugih uradov, tu je zdravstveni dom in nova meščanska šola, kjer se številna belokranjska mladina pripravlja za življenje. Iz Črnomlja gradijo novo železniško progo, ki
Kaj jaz bi v misli verne najine podal ti vreden znak, da ti v očeh radost se zaiskri?... Lej te čarape! Odkod so ? Veš ? Iz Bele krajine. Kdo jih je pletel ? Vlahinjica Latka, ko gnala je oslička z žitom v mlin; Ob Kulpi sem jo srečal, spremil, in — ne veš, kako so nje očesca sladka!
Oton Župančič i
"" Bela Krajina ee imenuje skrajni jugovzhodni 'del slovenskega narodnega ozemlja. Ta deželica je nekakšen svet zase. Od ostale Dolenjske jo na severu ločijo Gorjanci, na zahodu se dviga visoko in gozdnato kočevsko pogorje, ki se na jugu polagoma v loku spusti v ravnino. Na vzhodu je ravninski svet: tam se vije široka, prozorno čista reka Kolpa, ki je že od davnih časov meja med Slovenci in Hrvati. Bela Krajina ima ime po beli platneni obleki, ki jo po nekaterih krajih ob Kolpi ljudje še danes nosijo.
Zanimivo je, da domači ljudje imenujejo priseljence z onstran Gorjancev »Kranjce«, same sebe pa nazivajo Slovence ali Belokržjince.
Bela Krajina je rodovitna v vzhodnem in jugovzhodnem delu. Tam so velika ravna polja, pravijo celo, da tam ni kamna, ki bi mogel z njim brano obtežiti... Srednji ravninski pas zavzemajo steljniki, ki so belokranjska značilnost. Steljniki so ilovnat svet, porasel z reso, steljo, brezami, redkimi bori in smrekami ter samotnimi hrasti. V zadrijem čash so dogaja, da lastnik del steljnika poseče in požge korenine, dobro preorje in pognoji in pride tako do nove njive. Dobra polja so deloma tudi v zahodnem pasu. Vendar je tu že mnogo kamenja in vrtač, ki pričajo o kraškem značaju zemlje. Svet se prične dvigati na treh straneh. Tista kamnita pobočja pa so ugodna tla za vinsko trto.
V Beli Krajini imamo nekatere znane gorice: metliške, semiške, rodinske, 6tražanske Itd. V obče belokranjsko vino ni nobena specialiteta, ker je vinogradništvo kakor tudi živinoreja večini prebivalstva le del ostalega kmetovanja. Ponekod, zlasti v metliški okolici, pa si ljudje mnogo prizadevajo, da bi izboljšali pridelek svojih vinogradov. Dosegli so že mnogo uspehov in priznanj. Tako se danes belokranjsko vino ne popije le po zidanicah in domačih gostilnah, temveč se izvaža tudi v druge kraje Slovenije. Vedeti je treba, da predstavlja vinogradništvo marsikje edini vidnejši družinski dohodek.
Zahodni gorski del Bele Krajine pokrivajo veliki kostanjevi, bukovi in smrekovi gozdovi. Pred leti je tam cvetela lesna industrija, zdaj pa ne slišiš več nihanja žag, zvenčanja sekir, piskanja gozdne železnice. Gozdovi • mogočno kipijo proti nebu, šumijo v vetrovih in pojo Stvarniku hvalnice za svojo lepoto.
Ko ljubljanski vlak pridrvi iz predora, se ti odDre čudovit razgled na ravnino globoko na »modni strani. Železniška proga teče po pobočju
daljeno LJubljano, medtem ko so gospodarski stiki in kupčijske zveze krepki tudi v bližnjim hrvatskim Karlovcem.
Bela Krajina je dala slovenskemu narodu pomembnih mož v raznih področjih življenja. Tudi sedaj študira mnogo mladine, katere večina je organizirana v slovenskem katoliškem dijaškem društvu »Plug« Belokranjski dijak se mora na-vedno boriti z velikimi gmotnimi težavami, vendar njegov idealizem nikdar ne kloni pred ovirami.
Uboga in slabo rodovitna je ta deželica, razen tega je suša tako rekoč redna šiba. Elektrika in vodovod sta davni želji Belokranjrev. Industrije je malo, a ta je lesna. Pri Črnomlju je majhen premogovni rudnik Kanižarica. Dokler je bil svet odprt, so Belokranjci v velikem številu odhajali ▼ tujino, zdaj pa so prisiljeni ostati doma in si poiskati kakršnega koli zaslužka.
Vinko Beličtč.
Matija Malešič: Črnomelj
Ko v Rim, toliko cest, potov in stez me peje v Črnomelj.
Tam v Črnomlju, po tistih tesnih ulicah, med slamnatimi strehami in zidanimi hišami, po vrtovih in dvoriščih, po tnaleh in plotovih, •se raduje moja mladost. Vsa čista je, vsa bela je, živa je in razposajena je. pa brez greha je.
Tam moli vsak dan moja mati zame, ki sem po svetu. Moli, da bi bil dober in čist, kakor sem bil tedaj, ko me je pokropila z blagoslovljeno vodo, me pokrižala in pospremila k Sprejemnemu izpitu v gimnazijo. Moli, da bi nikdar nikomur ničesar zlega ne napravi,i, da bi bil dober z vsemi ljudmi in vsi ljudje z mano. Moli, da bi mislil vsak dan nu življenje na onem svetu. Kdor misli nanj in se pripravlja nanj, se ga ne lx> j i, tako pravi moja mati, pri kateri je dobro biti.
Kadar grem domov, pa kadar romajo misli domov — vsak dan romajo — premišljam, kako in kaj bom odgovoril materi nn njena vprašanja... Ali jc čudno, čc zastaja korak? ln če vršijo po glavi misli vsakojake?
Steze in pota in ceste do moje bele mladosti, nemiren in tesno mi je pri srcu, kadar se vračam v Črnomelj!
Ceste in pota in steze, ki peljete v Črnomelj, rad vas imam kljub tesnobi in nemiru. Saj me vodite tja, kjer moli zame moja mati.
* Pokojni pisatelj Matija Malc^ič je obljubil svoj prispevek za to Belokranjsko prilogo »Slovenra«. Toda med tem je odšel tja, na kar je mislil vsak dan: v življenje na otiem svetu. Te vrstice iz njegove narodopisne črtice »Črnomelj« (Dom in svet 102S') naj mu boao kot Belokranjcu tukaj v spomin!
............—
(Večino slik za Io prilogo je fotografiral prof, R. Mušič.)
Metlika
Črnomelj
. J
kranjlca
Izvzemši kašnejše doseljence in cigane Hu-doroviče z jugovzhoda, Uskoke, Kočevarje na zahodnem robu so Belokranjci zavedni Slovenci. O tem priča njihovo živahno društveno in občepro-svetno življenje, visoko število časopisov in časnikov ter živi kulturni stiki s preko 100 km od-
vi v Metliki, častitljivem, zgodovinsko važnem, patriarhalnem mestecu. Malo dalje drži preko Kolpe železniški most — in že smo na Hrvatskem.
Znamenita belokranjska božja pot so Tri fare pri Metliki. Tam se vsako leto dve nedelji v avgustu zbere toliko Slovencev in Hrvatov, da nastane pravo mravljišče. Slišiš pojočo hrvatsko govorico, lepo narečje Belokranjcev, ljubljanščino, romarske pesmi in molitve, proseče glasove beračev in beračic, vsiljive glasove raznovrstnih prodajalcev, živžav otrok. Krog tebe je gneča, prerivanje, iskanje zgubljenih svojcev, prah in vonj po pečeni hravini, nad vso to množico pa žgoče poletno sonce. Če hočeš videti belokranjsko ljudstvo, potem pojdi na slikovito trifarško žegnanje!
Priljubljen romarski krai je tudi Zeželj pri Vinici. Z vrha hriba imaš krasen razgled na vse strani, zlasti na Vinico, ki majhna in ljubka leži tik svetle Kolpe in te prepričuje, da v polni tneri zasluži naziv »belokranjske Benetke«.
bo vezala Slovenijo z Vrbovskim in s Sušakom — z morjem. Črnomelj bo tako postal še važnejše prometno in gospodarsko središče.
V cerkvenopravnem oziru je Bela Krajina združena v semiški dekaniji. Zdaj je dekan hkrati črnomaljski župnik, dočim ima Metlika prosta. Vseh župnij je 13, izmed njih pripadajo 4 križarskemu redu. Na jugovzhodnem pobočju Gorjancev so tudi unijati s središčem v Sveti Nedelji, a med Črnomljem in Vinico je pravoslavna cerkvena občina Bojanci. To so potomci Uskokov, ki so pribežali pred Turki. Belokranjsko ljudstvo je ohranilo živo vero prednikov, ki so na svoji zemlji zgradili toliko prikupnih cerkvic.
DR. JURO ADLESIČ, župan stolnega mesta Ljubljane:
Beseda rojakom
Prelepa je naša Bela Krajina, a revna mati, ki ne more dati kruha vsem otrokom ter zato mora svoje sinove pošiljati r tuje kraje za zaslužkom, tudi dalef čez morje.
Vedno tožimo o revščini naše Bele Krajine, le redko pa premišljujemo, kako bi ji res pomagali. Morda celo samim sebi prikrivamo, da smo tudi sami krivi, če je naša mati Bela Krajina revna, ter se premalo zavzemamo za njen napredek in ne potrudimo za kruhom in zaslužkom, ki bi nam ga tudi naša Dela Krajina mogla dajati na vseh krajih in koncih — dosti za vse.
Nemirna kri junaških dedov, ki jih je gnala po svetu v boje in za dogodivščinami, se v naših žilah še ni pomirila. Belokranjski junaki se dandanes sicer ne boro ver za tujca z orožjem, zato jim pa globoko pod zemljo in med jeklenimi stroji v tujini pokajo mišice za tuje bogastvo.
V starih časih so naši predniki res samo za silo obdelali zemljo t strahu pred navalom sovražnika. Sedaj pa močna Jugoslavija varuje meje in varna so naša polja, vinogradi in domačije pred pustošenjem — mi se pa nc zganemo, da hi mater domovino spet odeli v pisani plašč dolgih njiv, zelenih travnikov in rodovitnih sadovnjakov. Zadovoljni smo, če nam na staroverski način obdelana zemlja rodi vsaj za domačo potrebo, pri tem pa premišljamo, kje so pota in kam hi šli, da hi si s krvavimi žulji zaslužili sknrjim trdega kruha.
Samo poglejmo po Beli Krajini in spoznati bomo morali, da jc naša rodna deželica odeta v raztrgano haljo — tudi po krivdi svojih sinov.
Belokranjski rojaki, fe lii delali doma tako, kakor morajo delati pri tujem gospodarju, hi r nekaj letih spremenili holokranjsko domovino tako, da bi hib odeta z bogatim in toplini plaščem. Vsi bi se spet ogreli zanjo in ne bežali več od nje, temveč jo od dne do dne vedno bolj ljubili s hvaležnostjo za svoje blagostanje.
Bela Krajina Ima dovolj plodne zemlje Se neobdelane. Ni treba pripovedovati, kakšni sn današnji časi, ko je živež glavno bogastvo in najučinkovitejše orožje. Oh delaj m o Belo Krajino do zadnjega koščka zemlje!
Tujci se spogledujejo, ko se vozijo skozi naše ▼asi, ker celo po naših mestih morajo obračati ofi od gnojnih mlak in visokih kupov gnoja. Pravilno urejena gnojišča sn podlaga vsega kmetijstva in najbolj očitna izpričevala za gospodarje. Zemlja bo rodila samo pognojena in rada nam bo dala bogate plodove, fe jo bomo blagoslovili z znoje m.
Preorji neštete s t e 1 j n 1 k e in jih zasej s koruzo, pa b'» dosti slame za steljo in dosti zrna za ljudi in živino. Že letos jeseni vse preorji, spomladi pa prhlo zemljo poravnaj in posej tudi s pšenico ali zasadi s krompirjem in drugimi okft-pavinami! Čemu bi hodili v tujino po trdo zasluženo skorjo kruha, če nam tujina rada pošlje denar za naše pridelke.
Žalosten je pogled na naše s I i t n j a k e in sadovnjake Tudi drevju moramo strofi, da nam bo obilo rodilo. Po Beli Krajini je veliko češpelj in zato veliko preveč žganja. Nimamo pa še skoraj prav nič dobrih, zgodnjih in poznih češpelj in sliv tinejših sort za mizo in vkuhavnnje. Slovenija ima zelo razvit tujski promet, vendar pa moramo uvajati zgodnje sadje, ki hi ga Bela Krajina lahko pridelala celo za izvoz v druge dežele. Prav tako jc z žlahtnimi hruškami, saj hruška lažje prenaša belokranjsko sušo — povsod imamo pa lega sadja še mnogo premalo, da je zelo drago in gre takoj v denar.
Skoraj vso lešnike, kar jih naša država potrebuje, moramo uvažati it drugih držav. Za lešnike ima Bela Krajina odlično zemljo in lego, zato jih moramo vpeljati in se naučiti, kako jim strežemo. Tudi kršno Istro tepe suša, vendar pa tam ni vinograda brez lcšnikovih drevesc ter istr-
ski kmetje — vinogradniki tndi Iz Slovenije dohe vsako leto prar velike vsote za debele, žlahtne lešnike.
Že pred 14 letj ln nekaj let pozneje je po vsej Sloveniji hvaljeni in zaslužni nadzornik g. Josip Štrekelj tudi po Beli Krajini cepil na tisoče kostanjev z niaronljem. Ta žlahtni kostanj nam pa seveda ne bo rodil v gozdni gošči, ker mora imeti dosti sonca in je ra'o treba hosto razredčiti. Po Beli Krajini imamo pa tudi dosti dreves z debelim domačim kostanjem. S takih dreves oarežhno cepičev In kmalu bo belokranjski kostanj zaslovel po državi ter donašal našemu kmetu lepe dohodke.
Tudi belokranjski vrtov) so kaj nbo-žnl in zanemarjeni. Gospodinje naj hi se bolj potrudile s povrtnluo in zelenjavo, da bi je bilo dovolj za dom in za prodajo. Ne poznamo še raznih sort zelenjave, zalo naj se pa gospodinje puste poučiti, saj jc zelenjava poleg sadja in mleka najbolj zdravil hrana. Smešno jc, da topla Bela Krajina nima zelenjave niti za svoje potrebe ter jo meščani morajo kupovati v Ljubljani in v Karlovcu.
Trgovri in gospodinjo so v skrbeh, kaj bo z olje m. Nasadimo čim največ buč »golle« in Imeli bomo obilo zdravega in okusnega ter najbolj izdatnega bučnega oljn, ki nam prinese velike dobičke. Zaradi olja pa nasadimo tudi dosti sončnic in drugih oljaric, saj so oljna semena v današnjih časih — suh denar.
Vode imamo v Beli Krajini premalo, zato Imamo pa vina preveč. Preženimo š m a r n i c o kot strup iz vinogradov in držimo se izbora trt ter zasadimo tudi namizne sorte grozdi ai, saj je grozdje najplcinenitejše in najbolj zdravo sadje.
Sedaj pa pričakujete, da bomo za Belo Krajino zahtevali najraznovrstnejše kmetijske šole. Ne, Bela Krajina ne potrebuje gosposkih kmetov. Za strokovnjake skrbita država in banovina in na Grmu pri Novem mestu imamo dosti blizu vzorno kmetijsko šolo.
Bela Krajina mora dobiti na svoje meščansko in ljudske šole tako učitelje in učiteljice, ki čutijo s kmetsklm ljudstvom, ki spoštujejo njegovo delo, predvsem pa take, ki imajo veselje do kmetijstva. Naše učiteljstvo meščanskih in ljudskih šol naj spet ustvari učilnice vseli strok kmetijstva. Vzgaja naj našo mladino v ljubezni do rodne zemlje ter jo nauči eepUtl in vzgajati drevje, obdelovati vrtove, zaljšati domove s cvetjem, šola naj dekleta vrača k prešli c i in statvam, uči naj jih prekrasnih naših ročnih del, da belokranjsko ljudstvo ne bo razmetavalo denar za tujo svilo in llšp. Bela Krajina mora biti spet vsa bela, spet zadovoljna in vesela ter ponosna na svojo z vedrimi barvami poživljeno belino!
Ti, helokrairjski kmet, si pa prizadevaj i vsemi silami, da boš sam svoj gospodar na svoji vzorni kmetiji. Ne odlašaj zahtevati od oblasti vzorne kmetije, kjer boš lahko vse sam opazoval in videl, kaj so se drugi naučili po kmetijskih šolah. Lepi in veliki pridelki vzornih kmetij te naj pouče, da je tvoje sedanje gospodarstvo zastarelo. Uspehi vzornih kmetij te bodo vipod-hujali k posnemanju in v kratkem boš krepko stopal po novih, sodobnih potih k napredku in blagostanju.	• ,••. ...t -•kiih • '
Ni treba, da bi banovina morda t vsaki občini ustanovila vzorno kmetijo. Ta občina naj sama napravi vzoren vinograd, ona spet vzorno po-setev pšenice. Ta gospodar naj zasadi vzoren sadovnjak, oni postavi vzoren hlev aH svinjak. Na tem kraju vasi poskusimo i vzorno njivo krompirja, na onem koncu sela pa z vzornim travnikom. Ta gospodinja naj se ponaša > najbolj snažno hišo, njena soseda z najraznovrstnejše zelenjavo v vrtu in vaške devojke z najlepšim cvetjem — vsi otroci pa s knjigo in z veseljem do kmet-skega dela.
Pričakujete tudi, kako bomo priporočali ustanavljanje zadrug. Res ni mogoče uspešnega gospodarstva brez zadrug. Toda najprej je treba požrtvovalnosti zanje. Marsikje ustanavljajo zadruge, ker bi rad vsakdo imel pri zadrugi dobro službo. Najprej jc treba dela in pouka, nato jc treba za pridelke poiskati odjemalec, nazadnje pa pride na vrsto šele zadruga, podprta z delom in požrtvovalnim sodelovanjem vseh članov.
Ko bo na višku naša živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, vinarstvo in zelenjadarstvo, tedaj se bo po Beli Krajini samo ob sebi izpopolnilo in pomnožilo tudi obrtništvo, trgovina in gostinstvo, ki je podlaga tako donosnemu tujskemu prometu.
Seveda si pa mora Bela Krajina predvsem prizadevati za preskrbo z vodo, za dobra pota in lepe ceste ter za železnico. Neprestano morajo Belokranjri opozarjati urade in oblastva na svoje potrebe. Gotovo jim bo ustreženo, če bo Bela Krajina z resno voljo in s trdim delom najprej sanla dokazala, da je prebivalstvo zrelo in dovzetno Za zahtevane naprave, da jih ho znalo s pridom izkoriščati in da bo zanje izdani denar plodonosno naložen t korist vse Slovenije.
Rešitev Bele Krajine je sam oporno?.. Raf-gibajmo se in strnimo se okrog majke — zemlje s trdno voljo in prepričanjem, da jo lahko sami ogrnemo z dragocenim in toplim plaščem blagostanja in srečel
Izseljensko vprašanje Bele Krajine
Bela Krajina je silno revna deželica. Posledica tega je bila, da ni mogla nuditi svojim sinovom in hčeram vsakdanjega koščka kruha. Zato so se morali Belokranjci kljub temu, da tako strastno ljubijo svojo domačo belokranjsko zemljo, izseljevati v izredno velikem številu. Najboljše človeške sile so morale iti s trebuhom za kruhom in po pravici poje naš viniški rojak — pesnik Župančič: »Tujina se diči z deiom njihovih rok.« Zanimivo je, da tudi Župančičeva »Duma«, ki jo moremo šteti med največje slovenske pesniške ustvaritve, obravnava prav ta centralni problem Bele Krajine, Poglejmo si torej naše izšeljeništvo od blizu in videli bomo. da je to v resnici problem, ki bi moral zanimati ne samo Belokranj-ce, ampak ves naš narod.
Bela Krajina ima daleč najvišji procent izseljencev. Da bomo videli, kake dimenzije zavzema izseljeništvo, hočem navesti nekaj številk za zadnja desetletja. Uradn.1 statistika izseljencev iz Slovenije in s tem tudi iz Bele
Krajine se je začela voditi leta 18%. Statistike glede izseljencev niso popolne in so znatno prenizke, tako, da znaša razlika med uradnimi sta-
tistikami in dejanskim stanjem 25—50 odstotkov. Ker se meje Bele Krajine s kratkim presledkom v najnovejši dobi skoraj ujemajo z mejami okrajnega g'avais;va Črnomelj, Iiomo navedli Številke za okraj Črnomelj, ker so to obenem številke za Belo Krajino,
Mem posameznimi slovenskimi okraji ima največje število izseljencev kočevski okraj, za njim novomeški, potem ljubljanska okolica itd. Če pa vzamemo navedene številke v razmerju s številom prebivalstva posameznih okrajev, kar je edino pravilno, se pa navedeni red spremeni in pride daleč na prvo mesto okraj Črnomelj (Bela Krajina).
Neknj statistike.
I. Splošni pregled, izseljencev iz Bele Krajine od leta 1896—1911.
Leto	1896	1897	1898	1899	1900	1901	1902	1903	1904	1905	1906	1907	1908	1909	1910	1911	Skupaj od 1896 do 1911
Število izseljencev iz Bele Kraj.	231	156	297	561	396	619	535	453	239	602	491	489	154	356	205	199	5.974
Iz gornje razpredelitve vidimo, da je doseglo število izseljencev višek leta 1901 in skoraj prav toliko leta 1905. Skupaj se je torej izselilo iz Bele Krajine v letih 18%—1911 'skoraj 6000 ljudi po uradni statistiki, če dodamo k temu še manko, ki ga navadno uradna statistika ima in katerega sodimo od 25 do "0 odstotkov, potem imnmo v tej dobi izseljencev skoraj 8000 ali četrtino takratnega prebivalstva Bele Krajine.
Sedaj si pa oglejmo še število izseljencev po podatkih iz najnovejše dobe
Leta !93t je izseljeniški referent kraljevske banske uprave sestavil s j>omočjo občinskih uprav statistiko, ki naj bi izkazala število vseh tistih, ki so se za stalno izselili v zadnjih 50. letih. Tn statistika nam izkazuje za Belo Krajino 8.475 izseljencev, knr pa ni točno, ker je resnična številka skoraj gotovo mnogo višja Pa že ta nam dokazuje, da je tudi v naši dobi več kot četrtina prebivalstva Bele Krajine v tujini. Če vzamemo še v poštev, da se mnogo izseljencev v svoji novi domovini poroči in osnuje svojo družino, potem se to število še jx>veča. Sedaj bom navedel število izseljencev iz Bele Krajine po posameznih občinah, kakor so takrat obstojale.
število izseljencev iz Bele Krajine iz leta 1931.
Okraj Črnomelj: Adlešiči 379, Btitoraj 95, Čepi je 195, Črnomelj 122, Dobliče 209, Dol 87, Dragatuš 547, Griblje 113, Kot 92, Loka 132, Petrova vas 195, Planina 209, Dol. Podgora 139, Dadence 188. Semič 286. Sinji vrh 646, Stari trg 504, Talčji vrh 367, Tanča gora 332, Tribuče 182, Vinica 852, Vinji vrh 40. Skupaj 5911.
Okraj Metlika: Božakovo 155. črešnjevec 48fi, Drašici 116, I.okvica 193, Radovica 186, Gradec 90, Radatoviič 490, Metlika 324, Podzemelj 278, Suhor 244. Skupaj 2564..
Okraj Črnomelj	5911
Okraj Metlika	2564
Skupaj Bela Krajina
8475
Kam se Belokranjci izseljujejo. (Statistika iz I. 1938.)
Največ v Združene države Severne Amerike, na drugem mestu je Kanada. V evropskih državah je le malo izseljenih Belokran.jcev.
Po statistiki iz 1, 1938 se jih je v Združene države izselilo 2801, v Kanado 474, v Argentino 169, v Urugvaj 6, v druge države Amerike 10. v Francijo 50, v Nemčijo 6, v Avstrijo 25, v druge evropske države 52, skupaj torej 3593, kar je pa zelo nizko vzeto in sodim, da je bilo v tem najmanj 6000 izseljencev.
V zadnjih dveh letih se je mnogo Belo-kranjeev izseljevalo v Nemčijo, kjer so ostali le kratek čas in se jih je večina od njih že vrnila.
Iz vsega navedenega vidimo, da je naš belokranjski človek bil v preteklosti in da je še vedno navezan na izseljevanje, če hoče preskrbeti sebi in svojim domačim košček kruha. Omejiti bi se dalo izseljavanje !e z ukrepi, ki bi nudili zaslužek doma, kakor z melioracijami, pogozdovanjem, s forsiran.jem domače obrti in deloma industrije, Seveda bi se tudi moralo storiti vse, da se poljedelstvo, živinoreja in sad-jereja dvigneta čimbolj, da bi te panoge tudi nudile čim večjemu številu ljudi možnost preživljanja.
Govoriti bi bilo še o cilju izseljencev, o tem, koliko se izseli moških, koliko žensk, koliko otrok, ali so izseljenci v stiku s svojci in kako visok procent je te stike že opustil, koliko denarja pošlje domov, koliko se jih vrne, kakšna je organizacija izšeljeništva, katere ustanove in društva se bavi jo z izšel jeništvom, o najrazličnejših vzrokih izseljevanje itd. O vsem tem bomo razpravljali ob drugi priliki. Hotel sem samo nakazati tukaj ta problem in vzbuditi zanimanje med belokranjsko in tudi ostalo slovensko inteligenco za izseljeništvo. katerega senčne in sončne strani pozna vsakdo, ki živi in čuti z našim ljudstvom.	T. B.
DR. JURE KOČE, blvži poslanec za čmomeljski okraj:
Železniška zveza Slovenife z morjem
AiflellN
Preteklega leta dne 21. majnika je pok. železniški minister dr. Spaho zasadil v Črnomlju prvo lopato in svečano otvoril gradnjo železniške zveze Slovenije z morjem. Progo so istočasno začeli graditi na obeh koncih, t. j. v Črnomlju in na Vrbov-skem, kar je bil tudi za najnejeveraejše Tomaže zgovoren dokaz, da se je po 20 letih vendar enkrat prešlo od besed, načrtov in trasiranj na pravo delo, to je na samo gradnjo. Danes se proga gradi na vseh sektorjih, torej dejansko v vsej svoji dol-
Beli Krajin!
Bela Krajina, dežela sonca, Šumečih gozdov tn zlatih vinskih goric, lepa za oko in srcu prikupljiva zaradi svoje prlproetosti: kdo te ne bi ljubil 71
Kdo te ne B« ljubil kljub tvoji sirottla&iosll, ki je sama nisi kriva!
Namesto nakita so ea doto ti dali veliko kraškega
kamnja, ki si ga okoli svojih ram si ovila;
v obliki jjisanega predpasnika si
dobila široke eteljnike, pretkane z rdečo cvetočo
reso, z zelenjem in belo bleščečo skorjo vitkih brez,
— a črne orne zemlje za kruh so ti premalo odmerili.
Zato tvoja lica niso okrogla in se ne svetijo,
ker ti manjka začimbe pri prehrani.
Seda) se prebujaš iz spanja, tiplješ okrog,
odpira i oči ui iščeš pot ■— do blagostanja.
Vodnikom dobromislečih se ti je že veliko ponudilo,
ki so ti že mnogo nasvetov lepih dali,
toda dejanske pomoči si prejela vendar ie malo,
Kotlina tvoja je velika, a kaplja vanjo je premalo.
Predaleč v stran so le odrinili,
da ne oko, ge manj pa roka potrebnih |lh mor« doseči.
Ko rod bo nov, Bela Krajina, veljubil tvoj obraz,
ko iztrebil bo kras — tvoj reven okra« —,
ko pregnal bo plesalke ničvredne: br« bele,
ko ea začimbo mu olja bodo dale buč«, doma dozorele,
ko dekleta več lanu in konoplje bodo posejale
in na prejo spet hodile,
ko v sadovnjaku samo ena vrsta bo cvetela!
tedaj čaz Kolpo lepše sonce se bo pristnejalol
Toda na tujo pomoč «e preveč ne eanaiaj,
ker predolgo bt čakalal
Pomagaj si sama, in Bog ti bo pomagali
Pavlin Bitnar,
dekan, član banov, sveta.
žini. In samo dejstvo, da so že Izvrtali preko 1000 metrov rova v tunelu Lovnik pri Vrbovsketn, ki bo dolg 2257 m, gotovo dokazuje, da gre delo resno od rok. Ako se ne bo izpolnila naša želja, in ob svečani otvoritvi gradnje tudi dana napoved, da se bo proga leta 1941 izročila prometu, potem moramo vkljtib temu resnici na ljubo ugotoviti, da v današnjih razmerah, ako upoštevamo vse okol-
g. generalnemu direktorju drž. žel. Jojiču, ki sta pred kratkim obiskala progo, in vsekakor tudi gradbenemu odboru v Črnomlju. O pomenu te železniške zveze je bilo že dovolj pisanega. Naj tu omenim samo dve karakteristiki te proge. Je to železniška zveza Slovenije z morjem, ker pritegne na najprikladnejši način Slovenijo, odnosno vsekakor vsaj tri četrtine Slovenije k morju. Istočasno pa predstavlja ta proga arterijo, ki bo tranzitni promet preko Slovenije vodila po naši domači zemlji na naše domače morje. Otvoritev proge bo praznik Slovenije in gornjega Jadrana, praznik Ljubljane, Maribora in SuŠaka, tiašega naravnega pristanišča. Od merodajnih faktorjev vemo, da bodo storili vse, da bomo v poletju 1942 v deželici grozdja in sotica, v Beli Krajini, praznovali ta praznik. Bog daj tako!
Tkalke iz Adleiifi.
Oton Zupančiči
Krosna
Ko sem bil po dolgih letih zopet v Vinici, me
te povabil Feliks Menlan, naj pogledam v njegovo liso. Vstopim in vzkliknem: »Kaj — statve imate?«
»Krosna,« mi je rahlo popravil, »saj jih imajo do malega v vsaki hiši.«
»Tako? Kdo bi si bil mislil! Še dandanes!«
Res — krosna, kakor sem jih poznal iz mladih let, samo manjša, kakor da so imela stara zastavna krosna medtem mlade.
Obudi se mi daven spomin. V Dragatušu pri Perčevih so imeli krosna. kadar sem prišel k njim v vas, me je zmeraj zamikalo seči na polico po »Zgoube« s starinskimi podobami, ki so se mi zdele prikupnejše od podob v šolskih »Zgodbah«. Več so imele povedati moji domišljiji. In zdaj, pred Mentanovimi krosni se domislim, kako sem takrat bral o Goljatu: »Nosil je bronaste škornje in sulico, debelo kakor tkalsko vreteno,« — in kako sem zraven gledal krosna in listo vreteno — ki mu pa
pravijo »vratilo« — in mi je pri tem zrasla velikanova postava v pravo razmerje: sključiti se mi je moral, drugače bi hil z glavo predrl strop Per-
ceve hiše.
Ogledujem si krosna, otipavam jih. V tem pride ded, Feliksov oče, njegova mlada žena v beli noši prinese vina in prigrizek. Ded, ki je bil dolgo dobo v Ameriki, mi nazdravi: »Good luck!« in mi pomežikne, češ, midva se že razumeva. Trčimo, prigriznemo. Jaz ne morem odtrgati oči od krosen, izprašujem, se motovilim okrog njih, in žena mi s polnim razumevanjem za moje zanimanje razkazuje in imenuje posamezne sestavine, jaz si zapisujem izraze in nervozno rišem.
»Nu, sedi pa jih poženi, naj vidi, kako to teče,« pravi ded. In žena zleze na klop, pritisne na cokelj, krosna suho zaklopočejo roke potakajo čol-nek, pritolkavajo z bili in žena mi med delom razlaga pomen in opravilo brda z zobci, bil, ničalnic z okenci, gornjega in zdolnjega vratila in tako dalje vse do puha, ki se nabira na platnu in se imenuje »mah«. Do dvajset izrazov sem si zapisal, vesel obilne bere. —
»Vidite,« pravim, ko žena konča, »tu stoje krosna — prestol hišne gospodinje, krosna, ki so
nekoč oblačila moško in žensko Belo krajino, kakor jih poznam od mladih kolen in vendar ne poznam. Tako dolgo jih nisem videl, da se mi je vse raz-puhtelo, podoba in beseda. In to meni, ki nosim v sebi toliko podob in besed. In ista je z drugimi stvarmi življenja. Ne bi znal več našteti vseh delov voza, kolovrata, raznega orodja. In večina naših meščanov, tudi ako so izšli iz sela, ue ve več kaj prida o kmetiškem delu in besedi, ki ga spremlja od kraja do konca in se ga tesno ovija, ker se je iz njega rodila. Vse to bi mi meščani in pome-ščanjenci morali imeti vsaj v sliki, ako ne v modelu, in poimenovano do zadnje podrobnosti, da bi nam bilo vedno pričujoče. Tako pa se nam vse izmika v meglo in mrak, da ne poznamo več ni stvari ni besed zanje. To je velika škoda za domačnost našega mišljenja, za bogastvo jezika, za nazornost predstav, za živost govorice in stvarno izrazitost pisanja.«
Mladi Mike Prokšeljev, trinajst-, štirinajstleten dečko z onkraj Kolpe, sorodnik moj in Mentanovih
—	kdaj in odkod se je bil vzel? — mladi Mike je pri teh besedah bistro pogledal.
Gospodinja mi je razkazala in razložila še kolovrat, rašek, v melodičnem viniškem jeziku, ki se ji je mehko in zvočno snoval iz mladih ust, da jo jc bilo slast poslušati.
Lepo sem jih zahvalil vsem skupaj, zlasti njo, še prašal to in ono, za slovo obžaloval, da ne morem krosen zadeti na ramo in jih odnesti v Ljubljano sebi in drugim v veselje in pouk.
Mike je bistro gledal. —
V Ljubljani, še ves topel od premnogih vtisov iz Bele Krajine, sem hitel pripovedovati o svojem odkritju vsakemu, ki me je hotel poslušati, zase sem pa še in še pregledoval svoje zapiske in si klical v spomin vse podrobnosti. Ali dolžnosti so me vpregle, in po malem so spomini zopet bledeli.
Malo pred božičem mi v uradu zapoje telefon: »Tukaj Ani — kmalu pridi, presenečenje te čaka iz Vinice.«
»Kaj?«
»Boš že videl. Lepo igračo si dobil; ali pa ni igrača.« —
Vrabca — konjička, ki v riti piska, gotovo ne, v Vinici jih ne delajo. Kaj neki bo? Pohitim domov
—	vsa družina v krogu sklanja glave nad mizo in nekaj občuduje; na mizi pa stoje lična krosna, iz bukovine izdelana, z osnutkom in vsem, kar je treba, vsak del s številko, in na bila privezan listič s številkami in izrazi. Poleg priloženo pismo s podpisom: »Mike Prokšelj, učenec meščanske šole v Črnomlju.«
Zdaj imam krosna doma, laka, kakršna sloje v Mentanovi in še marsikateri hiši v Vinici in okrožju, samo v pomanjšani obliki. Po njih merilu je Goljat pritlikavec.
In s tem, dragi Mike, ki si bistro gledal in ves čas molčal, kakor da te ni, potem pa storil, kar se ti je zdelo prav, srčna ti hvala za prelepo, domiselno darilo. Del Bele Krajine si mi posial, vonj mladosti in dragih spominov.
In tako, kakor stoje zdaj pri meni tvoja krosna, dragi Mike, bi morala stati okrog vsakega izmed nas, ki smo se ločili od doma, vsa hiša s človekom in obleko, z opravo, orodjem in posodjem od kleti do slemena, in skedenj in kašča in vsa gospodarska poslopja, kovačnica, malinica, zidanica s prešo,* sploh vse, kar nas je nekoč obkrožalo, bi morali imeti ves čas plastično pred očmi in vedeti vsemu pomen in ime, kakor poznamo ali bi vsaj morali poznati tovarne in vse naprave sodobnega življenja, med katerim se vsak dan kretamo. A nikar se ne boj. Mike, da ti dajem s tem nove naloge. Sebi jih dajem in slovenskim pisateljem.
Adlešičko kolo »Lepa Anka« in preloško kolo.
primerno ohranjeni živosti. Značilni plesni liki tega metliškega kola, ovrtenice in vrtv« so različni kačasti zavoji in odvoji, krogi, verige in polži. Kolo, krog, polž ter razni zavoji pa eo magično-simbolni oblikovni elementi, so prastari ornamenti, ki j»h zasledimo v bronasti dobi, ter so hkrati gibalne pre-osnove plesa.
Danes ti plesni liki: polži, zavoji in odvoji predstavljajo zgolj neko ornamentiranje brez vsebine in zmisla, vendar v davnih časih je bilo v njih dokaj zmisla, mnogo svečane obrednosti in obrambnega čaranja. Verjetno, da je bil ta ples, ki je deloma indoevropskega izvora, na Kranjskem močno razširjen, kajti tudi Valvazor je občudoval tak ples s krogi, polži in zavoji pri podružnici sv. Jurija v župniji Čemšenik.
V zvezi s tem obrednim plesom moram omeniti belokrajinsko plesno igro »most«, ki je bila svojčas verjetno f>osebna faza metliškega obrednega plc6a. Glede pomena »mostu« pa danes etnološka-mito-loška znanost še ni edina. Sodobni otroški značaj igre »most« je pcnckod močno zabrisal njegov pr-, votri zmisel. Predvsem sta merodajni dve razlagi: prva izhaja od starih mostnih žrtev, druga pa veže »most« z mitičnim mostom v podzemlju umrlih. Belokrajinci poznajo dva glavna »mosta«: metliškega in črnomaljskega. Razlika med njima je v prvi vrsti ta, da je metliški most od kola docela odločen ter se izvaja kot samostojna igra, ki sta v zvezi z njo »petelinji boj« in »turn« velikega pomena, medtem ko je črnomeljski most pomaknjen v kolo ter tvori v njem posebno plesno figuro. Poglavitni plesni lik je v mostu poleg raznih plesnih verig, dveh plesnih vrst, redov, most sam, ali e drugo besedo: vozel, zanka, ki so ludi stari čarodejni ornamenti in pleeni liki. Zanimivo, da v nekaterih krajih na Gorenjskem (Selška dolina) pravijo taki plesni igri kot je most: kouter šivat.
Mimo mostu, metliškega obrednega in čroomelj-skega kola pa je ohranila ""Bela Krajina »poljansko kolo«, ki so ga 6vojčas plesali na vse velike praznike po večemicah, zlasti seveda na svatbah. Dalje: »viniško kolo«, ki se igra o Božiču, ter »adlešičko«. Obadva kola, t. j. viniško in adlešičko, pa že označuje kasnejša razvojna stopnja obrednega kola, na
kateri sta se prvotni trdno sklenjeni krog kola in prvotna plesna veriga razbila v posamezne plesne skupine, ki pa še zmerom plešejo v krogu. Tu 6em moram uvrstiti buzetsko kolo, deloma istrska kola, prekmurske plese ter navsezadnje tudi koroško-zdj-ski »Visoki rej«.
S temi in še drugimi plesi (n. pr. robčeci), ki jih ne bom navajal, pa smo prispeli v nekak »novi vek« slov. ljudskega plesa, ki nam govori o raznih vplivih (grajskih i. dr.).
Ob preloškem, bojanškem in starotrškem (poljanskem) )kolu ter ob raznih drugih belokrajinskih običajih (n. pr žumberskih itd.) pa moramo resnici na ljubo ugotoviti, da Bela Krajina mimo slovenskega vermo hrani tudi prvotno hrvatsko ljudsko življenje, kot 6e javlja v plesih, igrah, običajih, pesmih in v drugem narodnem blagu. Dr. Milovan Gavazzi, poznani hrvatski narodoslovec in ravnatelj Etnografskega muzeja v Zagrebu, pravilno poudarja v v svoji knjigi hrvatskih ljudskih običajev, da »Bijeli Kranjci čuvaju tako mnogo starih hrvatskih etnografskih elemenata, da se moraju gotovo na svakoj stranici obradbe hrvatskoga folklora imati na oku«. — Pri tem moramo seveda razlikovati:
1.	plese in običaje, ki so nam in Hrvatom skupni in ki kažejo na skupne slovanske in ilirske podlage. V tem pogledu je treba primerjati hrvatske »krese-valje« s sloveni(:mi »kresnicami« ali belokrajinske-ga in koroškega Zelenega Jurija s hrvatskim itd.
2.	običaje, plese in pesni, ki so jih poznani zgodovinski dogodki (vojaška krajina, priseljevanje Uskokov itd.) zanesli v Belo Krajino. A tu se začenja posebno, žal še neobdelano poglavje slovenskega in hrvatskega narodoslovja.
Po vsem tem, kar sem na hitro in površno pri-godniško povedal, se nnm razodeva Bela Krajina kot svojstvena dežela: žarišče je starih slovenskih ljudskih plesov in običajev, ki imajo za svoje izhodišče deloma pradavno indoevropeko kulturo, hkrati pa je pomembno križišče dveh narodoslovnih območij: slovenskega in hrvatskega. S prelepe pravljične belokrajinske zemlje, na katero veže oba naroda toliko narodoslovnih vrednot, podaja Slovenec bratu Hrvatu reko. Bolj ko kdaj moramo v današnjem času take vezi ccniti, razumeti in jth zmiselno tolmačiti.
Prot. Matija Tome:
Belokraiinska narodna glasba
Boris Orel:
Vinica, rojstni kraj pesnika Otona Župančiča.
Belokrajinski plesi, igre, običaji
Družabni meščansko-trški ples je izvečine ples posameznih parov ter služi edinole družni zabavi, nasprotno pa je ljudski ples veliko skupno plesno slavje, ki se ga udeležuje vse ljudstvo, in kar je zelo značilno: ljudski ples nam v okviru letnih običajev in sredi prazničnega življenja razodeva razne smotre, ideje in nazore posameznih narodov aH ljudstev. Prastari ljudski plesi so vezali človeka-plesalca z Bogom in naravo, z njegovim rodom ir. umrlimi predniki.
Ljudski plesi predstavljajo v slovenskem na-rodoslovju sicer eno kratkobesednih in manjših poglavij, vendar nikakor ne takšnih, da bi držala trditev tega ali onega površneža ali malodušneža med nami, češ da Slovenci nimamo svojih izvirnih ljudskih plesov. Prav v zadnjem času smo se na raznih festivalih slev. ljudskih običajev in plesov kaj lahko prepričali, da poglavje slovenskih ple-eov le ni tako borno kot se zdi na prvt pogled. Lahko trdimo, da bi nadaljnje sistematično obnovitveno delo zakladnico naših starih, a danes že pozabljenih ali opuščenih ljudtkih plesov nedvomno še
•HJvečalo.	,.	^
Naše najstarejše ljudske plese najdemo na uo-Unjskem ln v Beli Krajini. Nekaj prastarega, davnega tiči v belokraj;nskih plesih in igrah, to nam priča prvotna enostavno«! njih plesnih fckov, to spoznanje nas prevzame ob otroStu podob belokra jinskega rajanja. Ako pogledamo preostale belokrajinsko plese, igre in običaje, razločimo taKoj prastare plesne oblike od plesov, Ki so se razvtli iz starih prvotnih osnov, ki so se od časa do časa izpreminjali in *o prejemali stilne značilnosti posameznih kulturnih dob.
Med prastare slovenske ljudsko-plesne obilice prištevamo v prvi vrsti razne bučne pohode Kuren-
tov, ziljske Pjerhte in njenih spremljevalci jersko-pustnih »oračev« ter končno svet obredni pohod belokrajinskega Zelenega Jurija, ro-doba je res, ko da so ti pohodi brezoblični in ne-ritmični, vendar še danes je tu in tam v njih polno dionizičnega ritma, določnega poskočnega ali svečano — obrednega koraka, ostaline nekdanjih obrednih obhodov. Značilno je, da v teh preprostih predzgodovinskih plesnih oblikah najdemo šc danes nekaj blede zmiselne vsebine. Ti pohodi namreč čarajo plodorodnost na pragu pomladi ter odganjajo preteče demone od vasi in polj.
Naslednja naša najstarejša plesa sta dolenjski »vrtec« in »metliško obredno kolo«, ki sta si v marsičem med seboj podobna. Zadnjo zbledelo osta-lino dolenjskega »vrtca«, ki utegne segati celo v predslovensko dobo, trgledamo v nočnem božje-potniškem obhodu na Zaplazu ali na Žalostni gori pri Mokronogu, kjer 60 svoječasno odkrili keltsko grobiščer Romarji na večer pred romarsko nedeljo v avgustu »vrtec igrajo ali ravnajo«. Romarski vrtec, to je danes nekakšna romarska procesija, ki se »naprej pomika po mnogih ovinkih, kakor jim načelnik kaže«. Ta načelnik :n mnogi ovinki so v božjepotniškem vrtcu zelo važni. Načelnik namreč določno spominja na belokrajinsko vojarinko ali na grškega predplesalca, ovinki pa niso nič drugega nego zavoji v metliškem kolu. Istoveten z vrtccm ali vsaj podoben mu je bil bržkone davni slovenski ples »ovrtenica«, kolo, ki je danes docela pozabljeno in ki o njem nekaj malega poroča pripovedka o knezu Artulji.
Več ali manj čisto podobo vrtca v preteklosti nam najlepše prikaže »metliško obredno kolo« v Metliki, kjer se ta davni ples še dandanes obredno razvija na hrib in odvija 6 hriba na »pungrt« v
Ce te zanese dandanes pot v Belo Krajino, ne
boš na zunaj opazil skoraj nobenih posebnosti, ki bi jo ločile od drugih slovenskih pokrajin. Naša bela no6a, po kateri ima pokrajina tudi ime, je |e skoraj toliko kot izginila. Kot hrani Gorenjec ;,evojo narodno nošo spravljeno v skrinji in jo le ob slovesnejših prilikah pokaže, tako se tudi današnji mlajši belokranjski rod skoraj več ne zaveda, da so njegovi očetje še pred kratkimi desetletji nosili praktične bele »bregeše« in matere bele »robače«. Le ob skrajnih robovih te lepe deželice se še bleščijo po njivah bele obleke, ki jih bo pa skoraj zadela neizbežna usoda. Tudi ves ostali način življenja se jiolagoiiia, a z gotovostjo izenačuje z življenjem, ki ga živijo Slovenci onstran Gorjancev. Le jezik je ostal še vedno isti kot so ga govorili naši pradedi in bo brez dvoma še stoletja kljuboval vdpru tujih vplivov.
Površen opazovalec tudi v belokranjski narodni pesmi ne bo zasledil ničesar, kar bi jo razlikovalo od narodne glasbe drugih Slovencev. Iste narodne pesmi, ki nastanejo drugod po Slovenskem, se takoj javijo tudi v Beli Krajini; pa tudi zginejo istočasno z njimi. Niti z glasbenim šun-dom, ki se zadnji čas bohoti bolj kot kdaj prej, ' ni Beli Krajini prizanešeno. Kdor pa zna pogledati nekoliko globlje, kdor zna pod pepelom najti tudi iskro, bo ugotovil, da živi v Beli Krajini še danes sicer več ali manj skrito življenje narodna pesem, jiovsem različna po svojih stilnih sestavinah od narodne pesmi drugih Slovencev. Ponekod je ta pesem še danes živa. Tako imajo Adlešičani in tudi Viničani, da omenim samo nekatere, značilne primere, svoje prezanimive »kresnice«, Me-tličani svoje »Kolo« in »Most«, ki ju dobimo, le z drugačno melodijo in deloma z drugačnim besedilom, tudi v Črnomlju. Po nekaterih drugih krajih dobimo napeve, ki so dosti značilno belokranjski, pa se jim deloma že poznajo hrvatski ali splošno slovenski vplivi. Nekateri teh napevov rso še danes živi, to se pravi, narod jih ob gotovih prilikah iz lastnega nagiba igrd in poje; druge pa, ki so začeli že izumirati, narod zaradi vedno večjega zanimanja zanje znova oživlja. Veliko napevov, ki so bili že na tem, da za vedno zginejo v pozabo, so pravočasno rešili starejši zapisovalci (Kuba. Kuheč), pa tudi novejši (Adlešič, Bajuk, Dev, Kramar, Marolt, Mihelčič in drugi). Veliko .. papevov je kritično zapisanih, veliko pa tudi nekritično. Nekateri napevi so namreč za zapis toliko težki, da jo treba zaprisovalcu obsežnega znanja, ako hoče svojo nalogo brezhibno izvršiti. Medtem ko se je o ostali slovenski narodni pesmi razmeroma dosti pisalo, je bila belokrajnska folklora skoraj do zadnjega nekam zanemarjena. Menda se je prvi znanstveno lotil zbranega Kladiva dr. Stanko Vurnik (Etnolog IV., 2f; 1. 1931: Študija o glasbeni folklori na Belokranjskem). Njegovo delo nadaljuje Francč Marolt (Slovenske narodoslovne študije II.: Tri obredja iz Bele Krajine. Izdala 1. 193<) Glasbena Matica v Ljubljani). Vestno delo Fr. Marolta nam bo dalo na podlagi do sedaj zbranega materiala še zanimive rezultate.
Če govorimo o »belokranjski« narodni pesmi, jtotem s to besedo gotovo ne mislimo onih pesmi, ki jih slišimo po vsej Sloveniji in ki tudi v Beli Krajini na zunaj prevladuje. Tipično »belokranjskih« pesmi je še zelo malo livih; nekaj več je onih, ki so jih zapisovalci še pravočasno rešili po-' zabe. Dr. Stanko Vurnik pravi v svoji razpravi v Etnologu, da je danes vsega skupaj na razpolago kakih 300 belokranjskih melodij, ki so deloma last Etnografskega muzeja v Ljubljani, deloma so raztresene po raznih zbirkah. Trenutno ne morem vedeti, koliko je to število v zadnjih letih naraslo. Gotovo pa je, da se je Folklorni institut Glasbene Matice obogatil z melodijami, ki presegajo gori omenjene melodije, če že ne po številu, pa gotovo po pristnejšem zapisu, po sistematični ureditvi in po znanstveni obdelavi.
Ta članek nima namena znanstveno razpravljati o belokranjski narodni glasbi, marveč hoče
bralca, ki se za to zanima, samo kratko opozoriti na nekatero značilne fiosebnosti belokranjske folklore. Morda bo kdo s tem večjim zanimanjem in razumevanjem v prihodnjih dneh ali kdaj jx>-zneje prisostvoval belokranjskim narodnim igrani, poslušal njihove napeve in sktiš.d razbrati; naj je pristno staro belokranjsko blago, kaj je novejšega izvora, kaj je morda od, drugod. |>rjucšpno,..Deloma se pri tem opiram na izsledke Vurnikovo oziroma tudi Maroltove študije.
Na prvi pogled bi rekli, da so helokranjsko pesmi nekam revne po melodični iznajdljivosti, |M> majhnem obsegu melodije same. pa harmonični pa tudi po ritmični plati kakor tudi oblikovno. Ni dvoma, da izvirajo to lastnosti iz splošne duševne usmerjenost belokranjskega človeka, ki je abstraktno misleč; nima smisla za zunanje učinke; tlorise svojih stavb oblikuje strogo simetrično-abstraklno; v svojih vezeninah ne ljubi naturalističnih motivov kot zapadnjaški Slovenci (grozdja, nageljev. žitnega klasja Hd.), ampak niza na njih geometrične vzorce v neskončno vrsto; Belokra-njec operira s čim manjšim številom najpreprostejših ornamentov, s katerimi skuša graditi večje oblike. Če bi gledali na belokranjskega človeka z očmi zapadnjaškega Slovenca, bi rekli, da mu manjka fantazije. Isti preprosti način mišljenja in oblikovanja kaže Belokrajinec tudi v svoji narodni pesmi. Ze v tekstu samem nam zveni skoraj vedno isti motiv, to se pravi, velikokrat so si kitice povsem enake, le po nekaj besed se v vsaki zamenja. V pesmi o »Zlatem jabolku« s petimi kiticami ima vsaka kitica štiri vrstice; v vseh kiticah ostane besedilo nespremenjeno, le da se v drugi zamenja »očka« z »majkoc, v tretji stoji na istem mestu »bratec«, v četrti »sestra«, v peti »dragi«. Podobne pojave opazujemo pogosto v melodijah, ki imajo velikokrat zelo majhen obseg. Tako dobimo melodije, ki operirajo samo s tremi toni (Oj Ive, k nam na kros! — Na bregu stoji žuta kuča). Glasba »Metliškega kola« ima obseg štirih tonov. Pesmi z obsegom petih tonov je zelo veliko (Hajduk Velja — Zelena mala duhrava — Našla sem ga, našla sem ga zlato jabolko). S kakim pomilovanjem bi lahko zrl na ubogega Belo-krajinca njegov tovariš Gorenjec, ki so mu melodije z oktavnim obsegom nekaj vsakdanjega, ali celo Korošec, katerepa melodije se gibljejo v obsegu desetih ali celo dvanajstih tonov! Pa jo
(Nadaljevanje na 12. strani, spodaj.)
Adlešičke krcsnice
Nekaj zgodovine Bele Krajine
Predzgodovina
O prvih sledovih človeškega bivanja v Beli Krajini nain govore najdbe arheoloških izkopavanj. Čeprav so bila izkopavanja v Beli Krajini bolj poskusna kot sistematična, so vendar imela izredne rezultate. Doslej najstarejše prazgodovinsko torišče, ki bo odjeknilo iz majhne Bele Krajine daleč v svet, je našlo šele letos v avgustu izvršeno poskusno kopanje v Vinomeru pri Metliki. Odkrilo je namreč, da je imela Bela Krajina naselbine že v mlajši kamniti (neolitski) dobi, ko ljudje v naši domovini še niso imeli nobenega kovinskega orodja in orožja. Vse izkopano orodje je kamnito: sekire, mlati, bati, kladiva, krogle, brusi, dletasto rezilo (artefakt) in drugo. Našli so vretenca iz lonč^vine za predelavo volne in črepinje primitivne keramike. V Vinomeru odkrilo najdiščt je važno predvsem v tem, ker so tu našli ne le grobišče, ampak celo naselje na prostem, na razgledni terasi, ki ga uvrščamo v dobo mostišč na Ljubljanskem barju. Gotovo je, da to staro bivališče ni bilo popolnoma osamljeno v Beli Krajini. Ljudje one dobe so se kot stalni prebivalci že bavili * poljedelstvom in živinorejo. Izdelovali so okrašene lončene posode in pozimi predli.
Čeprav iz prehodne bakrene in naslednje bronaste dobe (1900—1000 pr. Kr.) še niso našli naselbin, je iz gornjega razvidno, da je morala biti Bela Krajina tudi v tej temni dobi deloma obljudena. V bronasti dobi so bile že močne naselbine onstran Gorjancev v Krški dolini, kamor so ljudje iz Bele Krajine po vsej priliki dobili zvezo že v predzgodovinski dobi.
Znat no obljudena s stalnimi bivališči pa je postala Bela Krajina v dobi železa, in sicer v njenem starejšem oddelku, v hallstattskem obdobju železne kulture, ki je trajala v naših krajih od leta 1000 do 400 pr. Kr.
V hallstattskem in posebno v latinskem obdobju kulture so ljudje zgradili na gričih ob važnih poteh mnogo utrjenih gradišč. Nosilci staro-zelezne kulture so bila ilirska plemena, ki spadajo k indoevropski skupini. V Belo Krajino je segalo ilirsko pleme Colapianov, ki so živeli med Savo in Kolpo. V tej dobi so poznali že plug in gradili deloma zidane hiše. Iz te dobe so znane ze nekatere plemenske državne tvorbe z vladarji na čelu. Sodi se, da je bil sedež kakega ilirskega kneza tudi na gradišču močno utrjenega Kučarja. Tu so bile velike železne topilnice in kovačnice, v katerih se je našlo mnogo dragocenega materiala. Kultura na Kučarju sicer ni tako bogata kot na Vačah, kaže pa nekaj samorodnosti in veliko konservativnost. Utrjeno gradišče se je ugotovilo tudi na gričku v skljuku Lahinje v Pustem gradeu, kjer se je našlo mnogo bronastih predmetov. Naselbine iz hallstattske dobe so našli tudi v Gornjih Gribljah. Podzemlju, Grmu, pri vasi in gradu Krupa, v Nerajcu in Gradcu. V prazgodovin, so bili poseljeni tudi Jugorje, Mačkovec, metliška Veselica z gomilami pri Ivanetiču, na <'ra-seinskem vrtu :n na njivah, Vinji vrh, Vranoviči, P esivica, Loka, Butoraj, TanČa gora, Predgrad, Nari trg, podzemeljska jama zapadno od njega in grič severno od Starega trga, Sinji vrh na hribu, ^Uje, Zezelj in hrib Šleminc nad Vinico, na katerem je stalo močno utrjeno keltsko-latensko gradišče Predzgodovinski sledovi so se našli tudi vzdolz Dobličice ob cesti proti Kočevju. Nosilci latenske kulture so bili indoevropski Kelti, ki so začeli prodnati v slovensko zemljo okrog leta
Pr- Kr- ^r so se pomešali z Iliri. Njihova mogočna okopna grSdišča imajo še bolj vojaški značaj kot ilirska. Keltsko-ilirska plemena so kovala ze lasten denar.
Z ozirom na arheološka najdišča je bila v predzgodovinski dobi že močno poseljena obkolp-ska ravan med Gribljami in Primostkom, okolica Gradca, Metlika, Jugorje, Krupe, Širok okoliš Vinice, spodnje Poljane, lepa dragatuška okolica in okoliš Črnomlja.
Ker Bela Krajina arheološko še ni dovolj in povsod preiskana, je pričakovati, da se bo prazgodovinska slika še znatno izpopolnila. Po razjasnitvi kliče zlasti velika praznina v sončnem semiškem okolišu.
Rimska doba
. kontinuiteta naseljenih krajev se je obdržala tudi v dobo Rimljanov, ki so osvojevali naše kraje po zmagi nad Japodi v bitki pri Metulu leta so pr. Kr. Rimljani so naselitev pomnožili in ustanovil, so ve c novih naselbin. Za rimsko dobo se je ugotovilo prebivalstvo v Mačkovcu, na Štre-Ku' v Metliki, pri Primostku, v Grmu, na Utoku, v Podzemlju, na Kučarju, v Borštu, Cer-kvisCu, Gradcu, Vranovičah, Kloštru, Krupi Vinjen, vrhu, Rožancu, Črnomlju, I.oki, Tr.bučah, Butora.ru, Pustem gradcu, Starem trgu, na Sinjem vrhu, Vinici. Ogulimi, Šleminah in Ziljah. (Izkopavanja v Beli Krajini so vodili Jernej Pečnik, dunajski kustos dr. Sz6mbathy, vojvodinja Meck-lenburška in univ. prof. dr. Šmid.)
Rimljani so v Beli Krajinj zgradili nekaj cest, katerih knzisce .e bilo v Rožancu, kjer se je (v Judovju) do današnjega dne ohranil Mitrov oltar
že Belokrajlncu ljubša njegova skromnost kot Go-renjcu ali Ko/ošcu njegova bahavost! - Citn manjši je obseg melodije, tem manj možnosti je za tvorbo različnih figur. Tako operirajo belokrajinske pesmi s Čim manjšim številom motivov nekatere tudi samo z enim samim (Na bregu stoji zuta kuca). Tudi če bi rabil Belokrajinec zaradi razširjenega obsega melodije lahko več motivov, ostane samemu sebi zvest.
Posledica ozkega obsega melodij je, da so belokrajinske pesmi tudi harmonično dokai revne.^ Cim manjši obseg ima melodija, tem mani možnosti nudi za kake harmonične efekte. Tonika-dominanta sta dve glavni funkciji, ki jih Belokrajinec rabi pri pesmih, ki so v sedanjem pomenu besede harmonično mišljene. Subdominanta je zelo redka, modulacija skoraj neznana. Tudi oblikovno gradi Belokrajinec svoje pesmi tako, da isti motiv na različnih stopnjah večkrat ponavlja. Nove motive v isti pesmi le nerad uvaja. Zato slišimo kot v besedilu tako tudi v melodiji skoraj vedno en in isti motiv. Temu pojavu, ki je lasten vsem vzhodno-evropskim narodom, pa tudi eksotičnim narodom drugih delov sveta, pravimo »orientalska monotonija« ali »litanijski tip«. — Ce si ogledamo še takt. v katerem se belokrajinske pesmi gibljejo, vidimo, da ima skoraj večina pesmi '/, takt z majhnimi notnimi vrednostmi vrednostmi (osminke). Dr. Vurnik ugotavlja v svoji razpravi, da je takih pesmi okoli 45% in imenuje '/« takt z majhnimi notnimi vrednostmi tipično belokrajinski takt. Pike pri notah kot podaljšanje notnih vrednosti Belokrajinci skoraj ne uporabljajo.
Ce so belokranjske pesmi majhnega obsega, melodično in harmonično skromne, motivično skoraj revne, pa polagajo toliko večjo važnost na
s 150 cm visokim in 135 cm širokim reliefom ter latinskim napisom, ki pravi, da so postavili svetišče nepremagljivemu bogu Mitri trije Publiii bliji Nepos, Firminus in Proculus v svoj in svojih blagor. Okrnjena latinska napisa sta se ohranila tudi v Gradcu na dveh kamnih pri vhodu na erai-ski vrt. Od Rožanca je držala ena cesta mimo Semiča na Strekljevec in čez Gorjance v Kostanjevico, druga čez Ručetno vas in Kot v Crmoš-njiško dolino proti Soteski, tretja v Gradac-Pod-zemelj-Metliko in čez Kolpo, ter četrta v Črnomelj —Adlešiče Čez Kolpo v Karlovško kotlino.
Preseljevanje narodov je enako kot v ostalem slovenskem ozemlju uničilo rimsko kulturo Kontinuiteta starega imena se je ohranila le v imenih Kolpa (Colapis), Vinica (Vinitium) in morda v imenih Perudina, Zilje. Podoba je, da se ie iz rimske dobe daleč v srednji vek ohranilo tudi ime semiške gore »Hiems«, »Ziemsc, pod katerim imenom se leta 1337 imenuje Semič s cerkvijo z označbo »sub monte Hiemo« (Ziemser Berg). Kon tinuiteta imen priča, da se je ob prihodu Slova nov tu ohranilo še nekaj starega prebivalstva.
Prihod Slovenov
in naseljevanje
Bela Krajina je dobila prvo slovensko prebivalstvo gotovo že tekom druge polovice 6 stoletja in sicer od hrvatske strani. Zgodnjo slovensko po^ selitev dokazuje staroslovensko grobišče z žarami, ki je bilo odkrito pri Črnomlju. Slovenci (ki so bili sicer v dobi naseljevanja po jeziku in etnografskem obeležju tako sorodni ostalim južnim Slovanom, da ni mogoče govoriti o posebni slovenski jezikovni skupini) so prodirali po najpri-kladnejših prometnih progah, po preostalih rimskih cestah in .se naseljevali v vseh predelih, v katere je bil kulturni razvoj predslovenske dobe namestil človeka. Poseljevali so griče, doline terase in nižje dele pobočij. Ogibali so se enako kot ze njihovi predhodniki močvirnih dolin in višjih gozdnatih predelov. Dokler je bilo dovoli od starincev izkrčenih prostorov, se niso lotili novega krčenja. Da je naseljevanje res potekalo po od predslovenskih prebivalcev nakazanih smereh nam pričajo pozneje prve župnije in imena večjih krajev, ki so nastajali najprej na mestu ali v neposredni bližini krajev, ki so bili poseljeni že v predzgodovinski ali rimski dobi (Črnomelj Me-
Metliška Komenda
tlika, Vinica, Stari trg, Podzemelj, Semič). Zdi se tudi, da so se v zvezi z rimsko tradicijo razvjjala tudi prva tržišča med novo naseljenimi Slovenci, navadno na mestu ali v bližini predslovenskega znatnejšega krajevnega zgodovinsko-gospodarske-ga središča (Črnomelj, Vinica). Ko so v fevdalni dobi ustanavljali trge in mesta, so radi izbirali prostor zanje na mestu ali v bližini starosloven-skega arztšča, na katerem je ostal spomin v označbi Starega trga. Ta primer imamo v Poljanah, kjer je fevdni gospod za obzidjem svojega gradu pri Predgradu ustanovil novo tržišče Novi trg. Tudi stare gradove so radi stavili na mesta, ki so bila v kaki zvezi z rimskimi postojankami (n. pr. Krupa, Gradac, Pusti gradac, Poljane, Vinica, Črnomelj, metliški Pungert, morda tudi Semič tn Smuk).
Železarstvo, ki je cvetelo od hallstattske dobe dalje tja v rimsko dobo, je že pred prihodom naših prednikov propadlo.
V 13. stoletju, ko se pojavi potreba za dušno-cerkveno oskrbo prebivalstva, je morala notranja kolonizacija v glavnem poseliti vse stare, kulturi primerne predele. Ko so cerkveni in svetni fevdni gospodje zagospodovali nad našo zemljo, so v svrho povečanja dohodkov pospeševali notranjo kolonizacijo in po potrebi privedli koloniste tudi od drugod.. Tako so Poljanski gospodje že v prvi
P°, ,oCi.o13- s,oletJ'a ~ kot nam piše listina iz leta 1248 — zaceli kolonizirati po redko poseljenih roljanah tudi nemške koloniste. Iz kočevskega gospostva je začelo nemško prebivalstvo počasi prodirati na obrobje Bele Krajine šele v 16. stol.
Z ozirom nr. srednjeveške gospodarske razmere je gotovo, da je vsaj za oskrbo svojih posestev tudi nemški viteški red pripeljal nekaj Nemcev v Belo Krajino. O kaki načrtni agrarni kolonizaciji Nemcev v notranjosti Bele Krajine pa m govora. Pač pa se jp v času nemškega prodi-
ritem. Velik del pesmi ima svoj estetski smisel skoraj le v močni ritmiki. Ne mislim tukaj kakega razgibanega, pestrega ritma z velikim številom obrazcev. Tudi z ritmom je Belokrajinec varčen, včasih celo monoton, a zato toliko boli dosleden ,n nepopustljiv, število ritmičnih shem je dosti majhno, a do skrajnosti izrabljeno. Tudi so ritmi abstraktno mislečega Belokrajinca vse drugače geometrično izdelani kot na primer Gorenjski ali celo koroški ritmi.	b
Starejše belokrajinske pesmi se pojejo glasno ali v oktavah (Metliško kolo). Novejše
Sili, KO lllHi	,____,	1
eno-
pe-
smi so tudi dvoglasne ali troglasne; izrazitega šting asja se Belokrajinec izogiblje. Moški glasovi navadno v oktavi podvajajo ženske glasove -/.animiva posebnost najstarejših belokraiinskih pesmi je tudi tako imenovano »kmečko dvoglasjec (kmečka »diafonija«), Vse novejše slovenske narodne pesm, se gibljejo skoraj dosledno v vzporednih terrah. V starih belokrajinskih pesmij,'pa dobimo večkrat zanimivo dvoglasje: oba glasova sta čisto samostojna, ne gibata se vedno vzporedno, ampak tudi v nasprotnih postopih, tvorita včasih naravnost ostre disonance (sekunde, zmart -šane terce, zmanjšane kvarte itd.), le na koncu se zopet umirita v konsonanci (primerjaj pesem Tri jetrve žilo žele). Posebna zanimivost sTtud" tako imenovani kmečki »ktinonic en glas začne svojo melodijo, čez nekaj časa vpado drugi glas ki isto melodijo dosledno povzame in jo izpelješ prvi glas med tem utihne in vpade zopet na pripravnem mestu; to se ponavlja, dokler je kaj teksta. Iztedno zanimiv primer takega »krtnona< so viniške ali še bolj adlnšičke »kresnice« nad katerih petjem bolj strmi šolan glasbenik kot laik v glasbi
Novejše belokrajinske pesmi se gibljejo ve-
ranja proti Jadranu, podobno kot v mnogih drugih slovenskih mestih, v Metliki in posebno v Črnomlju naselilo nekaj nemških trgovcev in obrtnikov. V Črnomelj so prišli tudi s Kočevskega.
Turški napadi in ushoki
Staro slovensko belokranjsko prebivalstvo se je zaradi turških roparskih napadov ter pustošenj tekom 15. in v prvi polovici 16. stoletja zelo skrčilo. Pa temu ni čuda Saj so Turki od leta 1408, ko so prvič vdrli v Belo Krajino, ravno skozi njo imeli svojo glavno pot v smeri proti Ljubljani. Glavni napadi so bili v letih 1408, 11, 69', 70, 71, 74, 75. 77, 91, 1511, 22, 23, 27, 29, 43, 47, 57, 59, 75 in 1578. Zaradi izpostavljene lege so prvotno Metliko od Treh far preselili na varnejši pomol h gradu nad Obrkom ter jo obdali z močnim obzidjem. Belokranjci so se pred Turki zatekali v gozdove in jame ter zlasti v gradove, ki so jih obdali z obzidjem in tako spremenili v tabore. Glavni tabori so bili grad v Poljanah, v Gradacu, Pobrežju, Metliki, na Krupi in Semiču, kjer je tabor oklepal cerkev in župnišče. Kako zelo je bila Bela Krajina izpostavljena Turkom, se vidi iz !cgat da so se morali kaj hitro iz nje umakniti frančiškani, ki so se vanjo zatekli iz Bosne. Turki so jim namreč leta 1469 porušili samostan v Klo-stru, ki so ga leta 1467 začeli graditi brata Jurij in Gašpar Črnomaljski ter metliški glavar Andrej Hohenvvart. Frančiškani so se rešili najprej v metliški grad, odkoder so po odhodu Turkov odšli v Novo mesto k cerkvi sv. Lenarta, kjer so si zgrudili samostan leta 1472.
Spomin na Turke se je pri Belokranjcih v ustnem izročilu še do danes ohranil. Tako razlagajo n. pr., da je Krvavčji vrh dobil ime od groznega prelivanja krvi v bitki s Turki. V zvezi s lurki razlaga tudi Maline, češ da so Turki svoj čas tam tekočo vodo zaprli, vas požgali in tako uničili »malence«, po katerih ima vas ime (Se-miska kronika, str. 7). Na Turke spominjajo imena Mraza pri Sinjem vrhu in Stražnji vrh, kjer so zazigali kresove — stražnje ognje. O velikem trpljenju prebivalcev za časa turških napadov nam priea pismo, ki ga je napisal o napadu 1. 1523. deželni komtur nem. vit. reda. V njem piše- »V Beli Krajini ho Turek kmalu vse posekal ali odpeljal v sužnost. Svoja posestva bi rad poprodal za polovično ceno, a zanj nihče ne mara; sicer pa je prepovedano pošiljati ali odpeljati denar iz ?^0tle d**ž?le-< (Mitth- d- Hist- ver. L Krain , > 30-) Nekateri Turkom izpostavljeni kraji so skoraj opusteli. V take kraje so potem od 1 1530 dalje zemljiški gospodje naseljevali uskoke, ki so se pomešali med staro prebivalstvo, tu v večji, tam v manjši meri v vsem obkolpskem sektorju. Kolonizacijo uskokov je posebno pospeševal Ivan Len kovic, uskoški stotnik in pobreški graščak ki je zgradil močan grad nad Kolpo okrog 1. 1550. Mnogo novoselcev se je naselilo zlasti okrog Adle-sičev, Preloke, Vinice, v Poljanah in v Prilozju.
V	času njihovega naseljevanja med staroselce, so ustanovili tudi nekaj novih zaselkov, ki imajo ime po ustanoviteljih. Sredi 16. stoletja (1548. 1.) so uskoki poselili Marindol, konec 16. stol. (1597/98) pa so štiri uskoške zadruge z imeni Mirosavac,
V	rlinič, Radojčič in Kordič ustanovile Bojance Po zumberskem gospostvu so se naseljevali uskoki od 1. lo26. dalje. Skoraj nepomešano od uskokov se je ohranilo staro prebivalstvo v semiški občini in ne dosti manj v občimi Crnomelj-okolica, Izjema so Maline in iz Hrvatske priseljeni Pavičiči. O obilnem dotoku novoselcev pričajo poleg zgodovinskih listih mnoga krajevna imena, priimki, •»•alekt ..(v Tribučah in ^uničib so še sedaj ikavti), običaji, nekatere1 stare narodne pesmi in druga svojstva ljudstva. Novoselci so se morali socialno in etnično prilagoditi staroselcem, ker so jim ti nudili krepak odpor. Doseljenci so z imitacijo starih prebivalcev polagoma sprejemali njihovo nošo, dialekt, ki so ga pri tem menjali, nekatere običaje način ponašanja, praznoverje in obenem opuščali mnoge od svojih. Stari prebivalci pa so bili prisiljeni nekaj popustili tam, kjer jih je le malo ostalo. Na doseljence je vplival tudi relief zemljišča z njegovimi produkti za življenje, način dela in življenja. K formiranju novega etničnega amalgama pa je največ doprineslo križanje z medsebojnimi ženitvami. V času uskoškega naseljevanja so se izvršila tudi zadnja velika krčenja.
Zgodovinsko proučevanje naselij po starosti je našlo nekatera v splošnem zanesljiva vodila, ki se kažejo že v krajevnih imenih samih. Tako kažejo mlajšo ustanovo kraji, ki so označeni po krčenju (Krč, Laz-% Sečje selo) in gozdu (Dobra-vice, Drežnik, Prolesje, Sredgora). Na mlajši nastanek kažejo večkrat tudi kraji, ki so označeni po gozdnem drevju (n. pr. Brezje, Zabrezje, Gaber Oskorsnico) in obdelanem zemljišču, n. pr. Dalnje njive. Mlajšega nastanka je tudi kraj, ki se razlikuj* od starejšega s prilastkom nov (n. pr »ova lipa, Novoseli). Na mlajši nastanek je sklepati tudi pri takih krajih, ki stoje na neugodnejšem in slabšem terenu ter se v razliko od sosednjega označujejo s pridevkom gornii ali mali Gornje Laze. Gornji Suhor, Malo Lešče Mala bela). Na mlajši nastanek kaže tucli kraj ki je označen na kak poseben način. n. pr. Čudno selo. Seveda je pri taki razporedbi nastanka krajev paziti na izjemne primere, ker prihaia v no-stev starejse in mlajše krčenje, zgodovina v po-
činoma v duru, dočim so starejše izrazilo molovske ali pa neka spojitev dura in mola. Pri molovskih pesmih se da dokazati močan vpliv «tarih koralnih lestvic, iz česar lahko sklepamo na 'njihovo veliko starost. Koralni vpliv je čutiti tudi v pesmih, ki nimajo Belokrajineu lastnega strogega ritma, ampak so ritmično precej svobodne To je neke vrsta prosta deklamacija s svobodno razvrščenimi naglasi, ki seveda nimajo nič skupnega z našim taktom.	p Ce smo rekli, da kaže belokrajinska narodna pesem znake neke »primitivnosti«, potem ne smemo pod tem izrazom mislili na njeno morebiTno glasbeno manjvrednost. Življenje in tudi ume™ nostno izražanje vsakega naroda in tudi njegovih posameznih delov je pač odvisno od neštetih čini-teljev kt so nanj vplivali, ga v določenem sm slu izoblikovali in ga napravili takega, kakršen pač je. Tudi belokrajinsko ljudstvo je živelo svoj"e nI sebno življenje, bilo je v teku stoletij podvržejo neštetim vplivom in činiteljem, o katerih pa T kaj ne moremo govoriti. '
V umetni glasbi se, ko so naši Čuti že utrujen, ,n prenas čeni čutnih efektov, ponovno vra-P"mitivnemu, neizumetničenemu Tzrazu-
isto je tudi v narodni glasbi Zato upamo, da bo »primitivna« belokrajinska glasba, eden zadniih odsevov pristne stare slovenske narodne glasbe
neJ°g°-PredmMet zan'man ja, raziskovanja in tudi poslušanja. — Notn h zgledov ki bi nrai-i!*™ ™ nazorovali tipične lastni«"belokral&ke Wklo£ v kratkem članku žal ni bilo mogoče navesti: Kdor se anje zanima, si lahko nabavi citirano dr. Vtlrnikovo razpravo ali še bolje imenovano Marollovo Študijo; morda tudi Tomčeve »Bel^ krajinske« za moški zbor (izdal in založil Ak^ demski pevski zbor v Ljubljani 1934)
Slare župnije in podružnice
V naselbinskih jedrih so nastale prve župnije. Šele I. 1228. zvemo, da so stale cerkve \ Črnomlju, pri Treh farah v Metliki, na Vinici, i Podzemlju in Semiču V onem času je stala cerkev tudi v Starem trgu, ki se omenja kot župnija že leta 1248. Ta župnija je enako kot Kočevsko izprVa spadala pod pražupnijo v Ribnici, ki je postala župnija leta 1221. Poljane, ki so imele skozi več stoletij iste gospode kot kočevsko gospostvo, imajo tudi v mnogočem ostalem drugačno zgodovino nego ožja Bela Krajina.. V tem oziru je svoj-čas igrah vsekakor precejšnjo vlogo pregraje in ločitve Poljanska gora (Tanča gora), čeprav je segalo poljansko gospostvo tudi na vzhodno stran gore do Hrasta in Jelševnika.
Po naselitvi naših prednikov v Beli Krajini je morda dobil prvo cerkev Semič, kjer je stala prastara cerkev domnevno že v 9. stoletju. Po drugi hipotezi pa je bila prva cerkev v Semiču ustanovljena v zadnji četrtini 12. stoletja. Nad-dijakon Ivan Gorički, ki je imenovan po hribu Gorice, onstran Kolpe, kjer je bila župnija svetega Martina, piše leta 1334. v svojem zborniku župnij (Liber statutqrum), spadajočih pod zagrebški kapitelj, da je župnijo v Semiču (sub monte Hiemoj ustanovil ogrsko-hrvatski kralj Bela III., ki je vladal od 1173. do 1196. leta. V te kraje je prišel kralj Bela III. za časa bojev z Albertom Višnjegorskim, gospodom Meh(5vega, ki je po Hrvatskem napadal ogrske trdnjave ter po Haupt-manu že pred smrtjo tega vladarja osvojil Belo Krajino.
Okrog leta 1256. je svetni gospod Bele Krajine koroški nadvojvoda Ulrik III. podelil v Beli Krajini ustanovljene župnije z njih imetjem in dohodki v drušno-pastirsko (cerkveno) oskrbo nemškim križarjem. Ti so pospeševali kolonizacijo in poskrbeli, da so župnijskim cerkvam hitro sledile številne podružnice. Iz zbornika župnij Ivana Goričkega zvemo, da so leta 1334. že stale podružnice v Rožnem dolu, v katerem je visoki gubernij leta 1818. nameraval ustanoviti kaplanijo (Semiška kronika, str. 15), na Gabru, v Dobličah, na Otovcu, v Borštu, Jugorju, Bereči vasi, Rado-viei, na Božakovem, v Adlešičih in Špeharjih. V 14. stoletju je stala cerkev tudi na Plešivici in v Preloki. Cerkev v Preloki je bila v novem veku dolgo pravoslavna, kar priča, da se je tam naselilo mnogo uskokov.
Kratek pregled politične in cerkvene zgodovine
Za Belo Krajino se začne zgodovina jasniti šele v 13. stoletju, ko so bile ustanovljene prve župnije. V r«nen, srednjem veku so nad njo vladali hrvatski narodni kralji, 1102 pa so enako kot nad Hrvatsko tudi nad Belo Krajino zavladali ogrski kralji, katerim jo je iztrgal konec 12. stoletja Albert Višnjegorski ter jo tako pridobil Slovenski krajini (marki) in s tem Sloveniji, h kateri je po svojem narodnostnem poreklu že od nekdaj težih. Za Višnjegorci so jo po ženitvah dedovali leta 1209. Andechs-Meranci, leta 1231. zadnji Babenberžan Friderik II. Bojeviti in 1.1248. Ulrik III. Spanheimski, ki jo je obdržal do svoje smrti, čeprav po smrti svoje žene Agneze Ande-ške od leta 1262. dalje v sporu s kraljem Belo IV., ki je 1263. podelil svoje »gospostvo na Kranjskem« zagrebškemu proštu Tobiju Bogudu. Po smrti Ulrika III. Spanheimskega jo je leta 1269. podedoval češki kralj Otokar II. Pfemisl, od 1276. dalje pa so jo posedovali grofje Goriški, po katerih so jo podedovali 1374. -Habsburžani, katerim
Napoleon PiČIi^ P6t let (°d 1809-1814) iztrgal
Cerkveno je Bela Krajina izprva" pripadala oglejskemu patriarhatu — nikoli zagrebški ško-fiji - od 1751-1787 goriški nadškofiji, poslej pa ljubljanski škofiji.	F
Reformacija je našla v Beli Krajini močan odmev. Protestantski predikanci so prišli 1. 1548. m ustanovili verske občine v Črnomlju, Metliki Jn "a Krupi. Dobili so mnogo pristašev. Toda l. 1615. je protireformacijska komisija protestantizem v Beli Krajini zatrla.
Zanimivo je, da je imela Slovenska, pozneje Metliška marka, ločeno od Kranjske, svojega last-nega deželnega glavarja, ki je imel svoj sedež v Metliki, prav do leta 1556. šele tedaj je dobila skupnega glavarja s Kranjsko. Deželni glavar je bil odvisen le od deželnega kneza.
Ivan Simonič.
Baeanov prekop
Bogati prekodravs&i veltkaš grof Teodor Bi-čan (Batthyany), potomec sigetskega junaka Niko-laja Arinjskega v 7. kole«iu po hčeri mu Dori, ženi Kalta^arja Bačana, je kupil dne 1. januarja leta 176fi_ od grofov Kerlasov graščine v Ozlju, Slap-nu, St.itivah, Brodu pri Delnicah in. Grobniku v Vinodolu ter je cesarica Marija Terezija to pogodba odobrila tine 19. svečana istega leta 1766.
Grof Teodor Bačan je bil skrajno podjeten: dozidal in prenovil je Ozalj, kjer je sezidal tvor-mco platna, ki je proizvajala na leto nn tisoč« ri-tov plalna. uredil tu znamenito oranžerijo, postavil v oroc.li pri Delnicah tvomico železa in železiri?, predmetov ter v ta namen leta 1779. odprl v Črnem Lugu peč, ki je kljub neugodnim napovedbam idrijskega rudarskega urada prav tako delala, ter je celo nameraval zvezati reko Kolpo z morjem. Iz-kopah eo že 4 milje dolg prekop od Kolpe proti j . -a kanalizacijo Kolpe od Karlovca do Bro-da so delali že v 1. 1771—1772. Leta 1796. so zaradi vojne z delom prenehali, leta 1901 so zopet zaceli delati, pa so po dveh letih delo popolnoma opustili, največ morda zaradi načrta lujizinsite ceste, ki jo ie v letu 1S05—1809 mojstrsko dovršil momemti general Filip Vukasovič. Za Bačanov prekop so potrošili več kot pol milijona forintov.
Kanalizacija Kolpe od Ladešič drage pri 2uni-čih (tam, kjer je na jugu od Adlešičev najvzhod-nejsa točka Kclpe) do Broda je ostala tudi še pozne,e v programu, a celi načrt, da se zveže Sava, .ccl° Drava (pri Osjcfcu) skozi Savo in Kolpo s prekopom z Jadranskim morjem, obstoji še danes; prekop bi bil dolg 160 km, imel bi U zastav (za-ustav), 24 km dolg predor in veliko dvigalo pri
, !em,'e še "e	leŽa Pisal 'udi neki
zagrebški list {če se ne motim: »Jutarnji list«). Ta prekop bi postavil Belo Krajino v neposredno zve-zo z velikim svetom Oživele bi najbrž tudi Lahi-nja, Uobličanka in Krupa, na katerih površini plavajo mavričaste prevlake železnega hidrata, ki poleg prazgodovinskih topilnic na Kučarju (ime Ku-čar bi jaz smatral za = Kukar; prim. črnomaljske <n hrvaške Kukar-je) <n zgodov-ne gradaške tvor-mce dokazujejo, da je tudi v Beli Kraj:ni železne rude. Pod revnim, belokrajinsfcimi steljoftd, ki pač dokazujejo, nerodov.tnost tal, se torej krijejo rudna bogastva. - Zgodovinski pokolpski .Boduli« -duhovn.k, gjagolaš,, - pa kažejo pot - k pravim »Bodulom«.* Dr. Martin Malnerič (Dubrovnik).
,.* ,*.?oc!uli\ se imenujejo otočani severno dalmatinskih in hrvaško-primorskih otokov. — Oo. p i«.
MCA»7 SLOVENEC
Jožek in Janko
Dolgo cev iz pločevine moško nekam v mesto, glej, nese pomočnik kleparski — dolgokraki fant Andrej.
Tam pod oknom se ustavi, da si svalčico prižge; že jo zadovoljno puha — hej, kako prileže se!
Nič ne vidi, nič ne sliši, kaj se vse medtem godi: Jožek se pod cev prikrade, Janko pa nad njo sloni.
Jožek je hudoben deček. Kaj nepridiprav stori? Jankotu na oknu jezik skozi cev — fej! pomoli.
Za židano voljo
Dvogtava kača
V nekem živalskem vrtu v Južni Afriki so imeli živo kačo, ki je imela dve glavi. Vsaka glava je bila približno tri palce dolga. Nekega dne sta se glavi stepli za žabe, s katerimi so pre-čudno kačo krmili. V boju za žabe sta se kačji glavi tako razjezili, da sta hoteli druga drugo požreti, čeprav sta imeli samo eno telo. Prihiteli so pazniki, ki so hoteli kačji glavi pomiriti. Toda kakor hitro so kačo pustili samo, sta se glavi spet spoprijeli v hudem boju. Začeli sta se obde-lavati s strupenimi zobmi jn' sta nazadje — s telesom vred kakopak — poginili.
Ubogljivi sin
Katehet v šoli: »Otroci, kdo izmed vas bi rad prišel v nebesa?«
Vsi otroci dvignejo roke, samo Tonček ne.
Katehet: »Lej ga fanta, ali ti nočeš iti v nebesa?«
Tonček: »O, prav rad, gospod katehet. ampak domov.«
Slepi potnik na parniku
Jurček se je že dve leti učil v neki pisarni, ki je imela zvezo z deželami onstran morja. Tujina je bila že dolgo svetel cilj Jurčkovih zelja. Najraje bi se bil kar s prvim parnikom odpeljal daleč v svet. A vedel je, da to ni tako lahko. Najprej bi moral končati učno dobo in si prihraniti mnogo denarja za pot. Preden pa bi si prihranil toliko, da bi zadostovalo za potovanje, bi pretekla leta.
No, Jurček se je kljub vsem oviram kar začel pripravljati za potovanje. Z vnemo se je lotil učenja angleščine, kadar je bil prost, je prebiral knjige, ki so pisale o Ameriki: o njenem bogastvu in o milijonarjih, ki so se iz revščine povzpeli tako visoko, da zdaj s spoštovanjem govori o njih ves svet.
Jurček je pristopil tudi k nekemu športnemu društvu, ker si je hotel utrditi telo. Vedel je, da v Ameriki uživa šport največji ugled in da imenitne športnike v Ameriki kar obožujejo.
Cas pa je kljub pripravam tekel kaj počasi. Jurček si je belil glavo, kako bi pospešil dan svojega odhoda. Iz zadrege mu je pomagalo naključje. Bral je v nekem časopisu, kako sta se dva dečka vtihotapila na parnik: zlezla sta v velik zaboj, da bi ju parnik kot tovorno blago pripeljal na cilj: v Ameriko. Toda ta dva dečka sta bila %stara šele štirinajst let in zato pač nista dobro preudarila in pripravila vsega. Izsledili so njuno skrivališče še preden je parnik odplul na visoko morje. Jurček pa je bil star že sedemnajst let in je vedel, da mora biti človek kaj previden in prebrisan, če se loti kakšne velike reči. Zaupal je svojo skrivnost samo najboljšemu prijatelju Jožku, ker je potreboval njegove pomoči. Jožek mu je sveto obljubil, da ga ne bo izdal.
Da bi se staršem ne zdelo sumljivo, kam je odšel, jim je Jurček natvezel bajko, da so dobili vsi nameščenci v oni pisarni dopust in da bodo odšli na skupni izlet.
Ko je bilo vse to skrbno urejeno in pripravljeno, si je Jurček na dvorišču podjetja, kjer se je učil, izbral velik zaboj in ga odznotraj obložil z vato. Tovorni list si je preskrbel sam in napisal nanj: »Razno blago«.
Približal se je dan, ki je imel uresničiti Jur-čkove velike načrte, Jurček je zvečer še enkrat skrbno pregledal zalogo živil in pijače, ki mu jo je mati da'a na pot. Strokovnjaško je ugotovil, da je zaloga premajhna. Mati mu je navrgla še kos prekajene slanine in klobase ter začudeno rekla:
»Tako si se založil s hrano, kakor da nameravaš odpotovati v Ameriko!«
Sirota pač ni slutila, kako resnične so bile njene besede...
Parnik je imel odpluti že ob 4 zjutraj. Jurček se je zato že zvečer poslovil od očeta in matere, da bi ju zjutraj ne budil iz najslajšega spanja. Očetu je gorko stilnil roko, mater pa je tako prisrčno objel, da se je kar zavzela. Ni bila vajena tolikšne nežnosti.
Ko sta oče in mati odšla v svojo spalnico, je Jurček vzel s svoje postelje gorko odejo in skrbno
zložil vse reči, ki jih je nameraval vzeti s seboj, v velik nahrbtnik. Jozek mu je bil obljubil, da pride zjutraj ob 3 z avtomobilom ponj. Ta hip je bila ura šele enajst. Časa ima torej še štiri ure.
Legel je v posteljo, a zaspati ni mogel. 2e ob 2 je planil pokonci, umil se je in oblekel. Potem je stopil k oknu. Začelo se je daniti.
Ni mu bilo treba dolgo čakati. Pridrvel je avtomobil in se ustavil pred hiSo. Iz njega je stopil tovariš Jožek.
Jurček se je po prstih splazil iz hiše. Na hišnem pragu ga je Jožek že čakal in mu pomagal nesti prtljago v avtomobil. Šele tedaj, ko je bil avtomobil že daleč od domače .hiše, se je jurček oddahnil. Bal se je, da bi starši v zadnjem trenutku kaj zasumih in mu preprečili beg.
Na dvorišče, kjer je ležal zaboj, ju je vratar pustil brez vseh ovir. Jurček in Jožek sta prtljago zložila v zaboj tako, da je na sredi ostal prazen prostor. V ta prazni prostor se je skobacal jurček. Jožek mu je molče stisnil roko v slovo, potem pa je zaboj skrbno pokril s pokrovom in ga zabil, ■s Ob 7 zjutraj je Jožek telefoniral nekemu izvoznemu podjetju, naj takoj odpeljejo zaboj na parnik. Prosil je tudi naj skrbno ravnajo z zabojem. A delavci so zaboj kljub temu nemilo premetavali sem in tja, tako da je bil ubogi Jurček že ves pretresen in zrahljan, še preden so zaboj prenesli na parnik.
A kakor je bil Jurček vse dobro preudaril, eno napako je le napravil: pozabil je plačati to-vornino! Tri dni po odhodu parnika so tovornino prišli tirjat na dom njegovih staršev. Očetu se je to zdelo sumljivo in telefoniral ie v pisarno, kjer se je Jurček učil. Tam so mu povedali, da je Jurček pred tremi dnevi povedal, da je bolan in da so mu dovolili, da ostane doma. O kakšnem dopustu pa ničesar ne vedo.
Oče je na vse to trdo prijel Jurčkovega prijatelja Jožka — in ta je nazadnje priznal vse.
Ubogo mater bi bila kmalu zadela kap, tako se je prestrašila. Da bi jo pomiril, je oče hitro poslal parniku, ki je plul nekje daleč po širokem morju, radio-brzojavko. Ta brzojavka je povzročila na parniku mnogo presenečenja in smeha. Kapitan je pri priči odšel z dvema mornarjema v prostor za tovorno blago. Odprli so zaboj — in iz njega je prilezel ubogi Jurček, ves skrušen in bolan. Lotila se ga je morska bolezen.
»Hej, fant,« je vzkliknil kapitan in ga dobrohotno pogledal, »slepih potnikov pa pri nas ne maramo. No, ne boj se, ne bomo te kaznovali za $0 lahkomislenost, kaznovan si že sam dovolj. Kar poglej se, kakšen si!«
Jurčkov obraz je bil ves bled in upadel in poln debelih bušk ...
Kapitan je poslal staršem radio-brzojavko: »Dečka našli — s prvim parnikom se vrne!«
In tako se je tudi zgodilo. Jurček se je moral vrniti domov. — tik pred ciljem svojega potovanja. To »potovanje« v zaboju si je tako dobro zapomnil, da ga je enkrat za vselej minilo veselje do potovanja po širnem svetu. Sprevidel je, da je še 'iiSjlepše doma. '
figfAnao/oi-.n >iq tuiii.o »• it» . ■•■'>>■' ■' •
STRICKOV KOTIČEK
Dragi Kotičkov striček I — Po dolgih letih se spet oglasim v Tvojem kotičku in Te najprej prisrčno pozdravljam. Nikar ne misli, da sem pozabila nate! Kaj šel Zmerom sem premišljevala, kaj bi Ti zanimivega pisala ali poslala. Pa vem, da raje prebiraš vojne dogodke kot moje pisemce. Zato boš moral toliko časa potrpeti, da bo vojna končana. Takrat Ti bom pisala nekaj tako veselega, da Ti bodo na glavi pri priči zrasli novi lasje.
Pošiljam tudi risbo mojega bratranca Martina »Kako mulo kuhac. Upam, da je ne boš vrgel v koš.
Bog Te živi vsaj še tisoč let! — Barbka Lavrenčič, dijakinja ženske real. gimn. v Mariboru.
Draga Barbka! — Da bi rajši prebiral vojne vojne dogodke kot Tvoje pisemce, ne bo držalo. »Vojnih dogodkov« sem prav tako iskreno sit, kakor so jih siti že skorajda vsi ljudje na svetu — razen tistih seveda, ki jim »vojni dogodki« prinašajo dobiček. A marsikdo je že na svetu delal račun brez krčmarja in marsikdo ga še bo. Človek obrača, Bog pa obrne — pravi slovenski pregovor in ta pregovor je kaj resničen.
Ze zdaj sem nestrpno čakal, kdaj bo konec človeške morije, poslej bom čakal nanj še bolj nestrpno. Hud6, hudč sem namreč radoveden, kaj ml boš takrat tako veselega pisala, da mi bodo pri priči zrasli novi lasje. Predobro vem, da konec vojne za nekatere ne bo tako vesel. Poznam človeka, ki ima prelepe brčice pod nosom in še lepše lase na glavi. Neznansko je ponosen na ta
Jožfca m pisalna miza
Jožica je izgubila mamico, ko še v šolo ni hodila. Zelo je bila žalostna, čeprav še ni mogla vedeti, kaj pomeni v življenju mamica. Po materini smrti se je z vsem svojim srcem oklenila očeta. Ni vedela, s čim bi ga razveselila, da bi bil Mudi očka kdaj dobre volje. In zato je očka imel Jožico rad kot nikogar na svetu ne. Vedel je, da ji mora nadomestovati tudi mater.
In tako sta postajala Jožica in njen oče vsak da boljša prijatelja. Očka je osrečeval Jožico z darovi, Jožica pa ji bila pridna kar se je dalo. Ko je začela hoditi v šolo, ji je šinila v glavo lepa misel. Sklenila je, da bo vsak dan, ko pride očka iz službe domov, pripravila zanj kakšno presenečenje. Joj, kako si je vsak dan belila glavico, s čem bi ga prijetno presenetila, ko se je truden vračal domov.
Nekega dne je videla, da je očka pustil svojo pisalno mizo odprto. Videla je, da je po mizi precej razvlečeno in da je precej starih zaprašenih papirjev na njej. Spomnila se je, da je njena mamica večkrat uredila pisalno mizo in zmetala mnogo zaprašenih papirjev iz nje. Jožica je sklenila, da bo tudi one temeljito preuredila očetovo pisalno mizo.
Dolgo uro in še več je Jožica šarila po pisalni mizi. Joj, koliko zanimivih stvari je bilo v njej! In kako potrebno je bilo urediti in zmetati v koš stare papirje. Jožica je važno končala svoj posel.
Ko je opoldne Jožica pozdravila očeta, se je takoj zmuznila v spalnico. Čakala je, kdaj jo bo očka presenečen poiskal in jo obsul z ljubezni-
vostmi. Cez nekaj minut pa je zaslišala, kako je očka kričal nad domačo služkinjo. Očital ji je, koliko važnih papirjev je zapravila, ko je šarila po pisalni mizi.
»Ali vam nisem že neštetokrat rekel, da se ne smete dotakniti pisalne mize!« je kričal, da služkinja niti do besede ni prišla.
Jožici je kar sapa zastala. Hud<5 se ji je smilila uboga služkinja, rada bi ji jx>magala, pa se je tako bala očeta. Zdelo se ji je, da očetov glas še nikoli ni bil tako strog. Ko je slišala, da je zaloputnil kuhinjska vrata in da služkinja joka, se ni mogla več premagovati. Po prstih se je splazila v kuhinjo in odondod k očetu. Uprla je vanj svoje svetle oči in s tresočim glasom rekl^:
»Očka, mene kaznujl Jaz sem pospravila tvojo pisalno mizo, kakor je to delala rajnka mamica. Mislila sem, da te bom razveselila in ... in...«
Več ni mogla spraviti iz sebe. Velike, grenke solze so se ji ulile iz oči.
Očka jo je nekaj časa molče gledal, potem pa jo je stisnil k sebi in ljubeče rekel:
»Jožica, z ničemur na svetu me doslej še nisi tako razveselila kakor s tem. Res imam škodo, ker 3i vrgla proč nekaj hudo važnih papirjev, a mno-no več je vredno to, da si priznala svojo krivdo in nisi pustila, da bi služkinja po krivici trpela. Bodi zmerom tako odkritosrčna in jioštena, pa bova srečna oba!«
Jožica si je te bsede vtisnila v dno srca in | jih ni pozabila do smrti.
svoj edini okras in je prepričan, da bo tak ostal do smrti. Jaz pa sem prepričan, da bo nazadnje od samega razočaranja in skrbi izgubil vse — tudi prelepe svoje brke in lase, tužna mu majka i otac. Ta človek je ongavi Štefuc, ki pravi da vojna mora biti, sicer bi bilo življenje na tem svetu preveč — dolgočasno. Če mi bo kdaj sreča mila, da bom tega Štefuca spet srečal na cesti, ga bom prijazno povprašal, zakaj, se še sam ne gre — kratkočasit na bojno poljano...
Risbo tvojega bratca »Kako mulo kuha« objavim prihodnjo nedeljo. Kar posrečena je. Le to mu povej, da mora biti vsaka risba za »Mladega Slovenca« narejena s tušem ali pa s črnilom. To naj si zapomnijo tudi drugi risarji, ki pošiljajo Kotičkovemu stričku risbe, narejene z navadnim svinčnikom!
Lepo Te pozdravlja — Kotičkov striček.
Dragi striček! — Večkrat poslušam šolsko uro. Danes se tudi jaz oglašam, da Ti malo opišem kraj, kjer prebivam.
Vas Zg. Gorje leži v bližini Bleda pod Pokljuko, od koder imamo lep razgled na Triglav in na Stol. Odtod hodimo na izlete v sotesko Vintgar, v Pokljuško luknjo in h galerijam kraljeviča Andreja.
Lepo Te pozdravlja — Joža Razinger, učenec TI. razr. v Gorjah pri Bledu.
Dragi Joža! — Bolj skop je sicer opis Tvojega rojstnega kraja, a eno dobro lastnost ima: marsikdo, ki je bil že v Tvojem rojstnem kraju, se bo spet spomnil lepih uric, k; jih je preživel
v tem prekrasnem kotičku Slovenije...... ,
- < - r j
v/, s ' ' * • t ' ■ ' -■'.." '
» VTA »*« V^ -ti, if*\fr 't ,*«.*!» ' i , .... ■ »■«' ■ 1 • - i » • — Močna je naša Jugoslavija, lepa in bogata. Kar ni njenega, tega noče, svojo ženijo pa bo branila do zadnjega diha, zvesta izročilu naših dedov:
Prost mora biti, prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod!
Pa se še kaj oglasil Prisrčno Te pozdravlja
Kotičkov striček.
M M E
.............................................................................................
8. Zakaj ima star konj slabe zobe?
(-3ZUS juijju z Bp 'ojez)
4.	Manjši je kot polžja hišica, pa ima več oken kot graščina — kdo je to? ClluisJdu^)
5.	Kdaj je zajcu najboll vroče?
(-n>(jui|p3)§ bu ejod as jbpbji)
Na orglice igram
Grenka solza iz oči na sreč mi kane, tam kotiček najde at in le tam 06tane.
TSkrat pa na orglice glasno zaigram in igram vse pesmice, kolikor jih znam.
Solza šla je u. «rc4 —
orglice molčijo in na mizi dneva dva žalostno ležijo,
V srcu radost ali jad — zmerom bom igral, saj sem vendar deček mlad, kaj bi žalovali
Radmirskl.
MLADA NJIVA
Ovenela roia
Ko nežna sapica poletna čez sončno polje je zavela je v jutru rosnem bela roža samotno, tiho ovenela.
Zdaj sred železnih, črnih križev gomila 6veža se dviguje — zaman za drobno, strto rožo uboga mamica tuguje ...
Olga Kuretova, Belgrad.
Ne branite meni!
Ne branite meni, če pesem zapojem; sladko je, lepo je takrat v 6rcu mojem.
Ne branite meni, če ptičke poslušam: njih petje umeti že dolgo poskušam.
Ne branite meni,
če zvezdice zlate zvečer hodim gledat čez njive in trate.
Če hodim po pravi stezici le eni, oh, prosim lepd vas: ne branite meni!
Radmireki.
Zakleti grad Burjač
Tam daleč nekje je stal grad Burjač. Okoli njega je bil širok in globok prepad. Marsikdo je is napravil brv čezenj, da bi pogledal, kaj je v gradu. A komaj je 6topil na sredino brvi, se je brv prelomila in potegnila predrzneža za seboj v prepad.
Enemu pa se je le posrečilo, da je prišel na drugo stran prepada: to je bil vitez Bogdan. Ni pa stopil na brv, ampak se je na svojem belcu v diru pognal čez prepad. Ves vesel je odjezdil prot gradu. A glej: vr|ta so bila,,zaklenjena. Butal, je s pestmi po njih ,knčal, a nobenega glasu od nikoder. 2e se je bližala noč, vitez Bogdan pa je bil še zmerom pod milim nebom. Splezal je na hrast, ki je 6tal zraven prepada, in sladko zasoal.
O polnoči sc ie vitez Bogdan nenadoma prebudil iz sanj Zaslišal je čuden šum pod seboj in pogledal je navzdol. Videl je, kako so iz prepada lezle hudobne vile in obstale pod hrastom, na katerem je prenočeval. Zdajci so se odprla grajska vrata in skoznje je stopila vila s čarovno palico v roki. Rekla je viiam tovarišicam pod hrastom:
»Drage sestre, uklenila sem našo kraljico, da jo kaznujemo, kakor zasluži! Sovražim jo, ker daje revnrim ljudem kruha in zlata.«
Ta hip je ura v vaškem zvoniku udarila eno. Vile 60 se hitro izgubile nazaj v prepad. V svoii zmedenosti je vila, ki je prišla iz gradu, pozabila čarovno palico pod hrastom.
Zgodaj zjutraj je vitez Bogdan splezal z drevesa na tla, pobral čarovno palico in odhitel proti gradu. Udaril je z njo po vratih —in odprla so 6e. Pred seboj je zagledal temno vežo, na obeh straneh pa vile zlodejke. Zavihtel je palico in iz nje so švignili bliski ter pobili vse vile.
Še dolgo je vitez Bogdan hodil po temnih hodnikih, nazadnje pa je vendarle prišel do nekih vrat. Odprl jih je in zagledal pred seljoj srebrno sobano z zlat>m prestolom na sredi. Na prestolu je sedela žalostna deklica, uklenie.ia v z.jte verige. Miio je jokala. Vitez Bogdan je stopil prednjo in vprašal:
»Kdo pa ^i ti?«
»Jaz sem kraljica vil,« je odgovorila deklica.
»Pa zakaj jočeš?« jo je sočutno vprašal vitez Bogdan.
Deklica je v solzah odgovorila:
»Smrt me čaka. Hudobne vile me bodo umorile, ker sem pomagala revnim ljudem,« Vitez Bogdan se je s čarovno palico dotaknil zlatih verig — in kraljica je bila osvobojena. Vzel je deklico v naročje in jo odnesel iz gradu. Ko ie bil zunaj, ie vrgel čarovno palico prati gradu in zaklical:
»Preklet bodi ta grad!«
Komaj je te besede izrekel, se je grad zrušil V prepad.
Vitez Bogdan je spet zajezdil svojega konjiča in zdirjal z osvobojeno deklico v svojo kneževino, Tam so priredili imenitno svatbo, na katero bi bila povabljena tudi jaz, Ivi Anžur, če bi bila takrat že na svetu Ker me pa še ni bilo, me niso povabilil
Vitez Bogdan je s svojo mlado ženko še dolgo, dolgo let srečno živel in bi živel še zdaj, če ne bi bil prej umrl...
Na kraju, kjer je stal grad Burjač, pa je nastalo čmo jezero, ki mu še dandanes pravijo Burjaško jezero.	Ivi Anžur.
Čudna povesi
6. Kaj je v Ljubljani po sredi?
(•sjaiJiag)
7. Porežejo jih, potem še povežejo. Čeprav niso hudodelci.	-t|dous)
Janezek: »Mama, ali ti kaj rada j>oslušaš povesti ?«
Mati: »DA, Janezek, rada jih poslušam.«
Janezek: »Ali hočeš, da ti jaz eno povem.«
Mati: »Kar povej jo, če jo znaš!«
Janezek: »Ampak, mamica, bojim se, da li no bo všeč ...«
Mati: »Zakaj ne? Kar povej jo!«
Janezek: »Ampak, mama, ta povest je zelo, zelo kratka ..«
Mati: »Nič ne d<5, kar začni!«
Janezek: »Dobro, pa poslušaj! V kuhinji n« polici je stal lonček z medom. Ta med sem jaz polizal, lonček pa razbil!«
D. J. D. p. n.: 18 let starega sina imate. Boli
ga v prsih, čuti bolečine v želodcu. J<5 lahko. Kar je najhuje: neprestano se mu zdeha. Ako misli zdehniti, se mu nekje ustavi, ne more izdihniti, vprašal je za svet. Rekli so mu, da ima srčno napako. Zopet drugi pa trdijo, da ima preveč zraka v želodcu. Ne morete verjeti, da bi imel srčno napako. Po stopnicah nese do 85 kg, ne da bi mu srce ali sapa nagajala. — Menim, da srčne napake fant nima. Nadloge izvirajo iz njegove duševnosti ali živčevja. Priporočam mu redno življenje. Za nadloge pa se naj čim manj meni... 1'resle bodo, da sam ne bo vedel, kdaj.
Z. T. G. I'.: 19 let ste stari, nervozni, že ob najmanjšem razburjenju se začnete tresti, če vas kdo na hitro ogovori, se ustrašite, da ne morete takoj odgovoriti. V družbi ste kakor pod tujo oblastjo. Kakor otrpli ste, govorjenje se vam zatika. Sicer ste veselega značaja in si želite družbe. Mislite, da je kriva vaše nevšečnosti nezgoda, ki ste jo prestali pred osmimi leti. Povozilo bi vas skoraj bilo namreč. — Nevšečnosti vam je iskati vzroka v vaši duševnosti. K vsemu pa pri-speva svoj delež še vaš telesni ustroj. Potrebni ste rednega, mirnega življenja. Če vas mika družba, si jo poiščite. Vendar |>a naj bo ta družba vam primerna, v kateri se !>oste počutili enakovrednega in se ne bosle bali.
A. S. Lj.: 69 let staro mater imate, ki je sicer zdrava. Večkrat pa jo ponoči prime krč v nogah, da mora vstati in hoditi po sobi. — Domnevam, da ji nevšečnost povzroča revmatizemi sklepni ali pa mišični. Večerja naj skromno. Noge naj si koplje v topli vodi pred spanjem. V postelji pa naj si noge toplo zavije.
Ista: Imate 11 let starega sina, ki je zelo šibkega zdravja. Pravite, da ima otroško naduho. Večkrat ponoči dobi napad, ki traja vso noč in ga hoče zadušiti. _ Mislim, da so napadi v zvezi z angleško boleznijo. Ta namreč povzroča pri otrocih pogoste krče. Bolezen napravlja živčevje zelo občutljivo in razdražljivo. Posledica te raz-dražljivosti so krči. Skrbite za to, da bo otrok čim več na svežem zraku, da bo dobil hrano bogato z vitamini. Dajte mu tudi kalcija.
Bolezen: Za kakšno vojaško službo bi bil kot rezervist sposobni, če vam manjka 23 zob in imate vse težave, ki so s tem v zvezi? — 0 tem odloča komisija. Odvisno je od vaše šolske izobrazbe in drugih zmožnosti in sposobnosti. Javite
se na svojem vojaškem okrožju. Prav v teh mesecih so nabori. Poslali bodo še vas na pregled.
Isti: Vaša nečakinja je imela vnetje porebr-nice na levi strani. Zdravljenje je trajalo zelo dolgo. Srce ji močno utriplje, diha težko. Kako bi to odpravili? — Po vnetju porebrnice ostanejo zarastline, ki ovirajo razvitje pljuč in s tem otežujejo dihanje. Srce je pa tudi bolj obremenjeno. Odpraviti to nevšečnost pa je nemogoče.
0.	K. M.: Spremembe, ki jih opažate na sebi, niso noben dokaz, da se je z vami po opisanem dogodk u lo zgodilo, kar si mislite, čas je prekratek, da bi mogli otipati kakšno bulo. Stopite na bolniško blagajno. Tam boste zvedeli vso resnico.
J. P. V.: Z vašimi pripombami o prhljaju In
izpadanju las se skladam v toliko, da je važen, včasih celo odločilen faktor, telesna konstitucija! Vaša teorija o klimi pa ne drži.
G. J. C.: Izostanek čišče še ni dokaz nosečnosti. Neprestane bolečine v križu še tudi ne dokazujejo tega. Vzrok js lahko prehlad pri kopanju, ki ga omenjale.
V. F. St. J. p. St. N. m.: Nujno ni, da bi morali k strokovnjaku za kožne bolezni zaradi prhljaja. Priporočam pa vam. V vašem najbližjem mestu takega strokovnjaka nimate. Če hočete k njemu, morate v Ljubljano. Tam imate veliko izbiro. Eden med temi je tudi vaš rojak, iz vašega najbližjega mesta.
1.	M. iz Z.: Lani vas je začela boleti noga med prsti in nad stopalom vas je začelo močno srbeti. Čez par dni so se napravili mehurčki, ki so se predrli. Letos se je nadloga v isti obliki na istem mestu ponovila. Srbi vas pa tudi po životu. Večkrat vas obhaja čudna vročina. Srce vam silno utriplje. — Nadlogo med prsti povzročajo dostikrat posebne vrste glivice. Dognati pa jih moremo le s pomočjo mikroskopa. Šele po tem dognanju je zdravljenje uspešno in trajno. Ne vem, koliko ste stari. Iz starosti vaših sinov pa sklepam, da ste, oziroma se bližate meni. Utripanje srca, obhajanje vročine je v teh letih, srbenje po životu je navadno s tem v zvezi.
Ista: Bradavice odpravite zlahka-z izžganjem z elektriko. Bolečine v prsih pri vašem najmlajšem sinu povzroča vnetje prsne žleze. Nevarno ni Je pa prehodnega značaja. Devlje naj si gori ot> kladke iz svinčene vode.

Spor zaradi nejasne pogodbe. I, V. N. Š. _ Kupili ste posestvo s prevžitkarjem. Namesto vžitka, ki ga je imel pri prodajalcu-svojemu sinu, si je izgovoril hasek nekaj njiv, pravico si napravljati drva v gozdu in ra izgovorjenih njivah opraviti V6a dela z živino. Sedaj zahteva, da mu morate voziti gnoj na svojih vozvih, da pripeljete svoj plug in brano, da mu morate voziti tudi drva in nasteljo in da mu morate zmlatiti žito na 6voji mlatilnici. — Ko 6te prevzeli posestvo z vžitkarjem, je vžitkar verjetno imel svoje pravice vknjižene na posestvu. Poglejte, kaj je v zemljiški knjigi zapisanega. Vse to lahko vžitkar od vas zahteva. Če pa vžitkar nima vknjižene svoje pravice, potem velja med vama to, kar ste se zgovorili. Če ni imel vžitkar ob času dogovora lastnega orodja pri hiši, in 6i je od vas izgovoril vsa dela z živino, potem je bilo po našem mnenju molče mišljeno tudi potrebno orodje (vozovi, plug, brana in mlatilnica) za ta dela. Ravno tako je bilo k pravici napravljati si drva v gozdu, molče tudi mišljeno, da mu boste s svojo živino ta drva pripeljali na dom. Svetujemo vam, da tudi vi pogodbo tako tolmačite in se izognete tožb«, ki bi vam v vsakem slučaju naprtila le stroške, ker vžitkarju bi bilo težko kaj zarubiti.
Skupna kuhinja. S. J. P. — Pet oseb se je dogovorilo za skupno kuhinjo in so najeli kuharico za mesečno plačo. Izdatek za kuharico in živila 6te vedno delili po enakih delih. Če je sedaj eden izmed članov te menze bil skozi en mesec odsoten in ni pred tem odpovedal svojega članstva, potem je dolžan, da ravno tako prispeva na režijskih stroških te kuhinje, kakor ostali člani: stroške najemnine, plačo in zavarovalnino kuharice morate razdeliti po enakih delih na vse člane, 6troške nabavljenega materijala za kuho, ki se je potrošil, pa na one člane, ki so dejansko jedli v tej kuhinji v preteklem mesecu.
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
Ločena. J K. L. — Z možem ste bili katoliško poročeni. Nekaj let nato sta oba prestopila v pra-voslavje. Potem 6te se ločili, najprej sodno, potem pa še pravoslavno-cerkveno. Mož vam plačuje ali-mente. Vprašate, če boste po moževi smrti prejemali pokojnino, odnosno, kateri ženi bo pripadala pokojnina, če bi se vaš mož ponovno oženil. — Kakšno stališče bo v vašem primeru zavzelo oblastvo, ki naj bi po smrti vašega moža nakazalo pokojnino, ne moremo vedeti. Vaš zakon je bil katoliško sklenjen in je sodno ločen. Po besedilu postave ne bi imeli pravice do pokojnine. Če se vaš mož, ki je sedaj pravoslaven, pred pravoslavno cerkvijo ponovno poroči, bi njegova nova žena imela pravico do pokojnino. To pravico pa ji vi lahko osporavate na ta način, da pri rednem sodišču pokrenete postopek na neveljavnost novega pravoslavnega zakona, čim bi ga vaš mož sklenil.
Le smrt vsled obratne nezgode da pravico na vdovsko rento. V. M. G. — Pred petimi leti je revni dninarici umrl mož tri dni po operaciji na kili. Na operacijo je bil napoten po zdravilu OUZD, kjer je bil skozi 20 let zavarovan. Vsled moževe smrti je prejela žena le pogrebnino, ne prejema pa kljub ?te-vilnim prošnjam vdovske rente. Vprašate, če se da ženi kako pomagati. — Do vdovske rente bi imela vdova pravico, če bi dokazala, da je smrt nastopila vsled posledic obratne nezgode. O tem je moralo razpravljati pristojno sodišče delavskega zavarovanja v Osijeku in proti njegovi sodbi je bila dopustna
imiimiiiNiHiiiminmiimmmminn ODRE2ITE miimmmuimimiimnminiimnmi
| odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale odrezek. |
1 „Slovenec" 25. avgusta 1940 J
.............................................................................................nI
pritožba na vrhovno sodišče delavskega zavarovanja v Zagrebu. Sodišče je brezdvomno zaslišalo zdravnike-izvedence o vzroku smrti in verjetno ni bila smrt v vzročni zvezi z operacijo na kili. Če sami ne morete vpogledati sodnega spisa v Osijeku, prosite pri Delavski zbomici, da si pribavi spis od pristojnega sodišča delavskega zavarovanja in vam da potrebne nasvete.
Namenoma prezrti nujni de<fi£. 0. D. L. — Stari oče in stara mati, ki sta imela sina edinca, pa je ta pred njima umrl, bi morala preostali hčerki svojega sina, ki je njuna vnukinja, zapustiti polovico svojega premoženja kot nujni dedinji. Ker sta v oporoki popolnoma zamolčala svojo vnukinjo in zapustila premoženje nečakinji, je imela vnukinja kot nujna dedinja pravico, da tekom treh let po smrti starih staršev od oporočne dedinje zahteva »voj nujni delež- — Priče, ki so popisale oporoko, so bile le oporočne priče m ne odgovarjajo za resničnost navedb v oporoki sami, — Ker je vnukinja nedoletna, vam svetujemo, da se pri varstvenem sodišču pobrigate, da bo vnukinji postavljen primeren varuh, ki bo mogel varovati njene koristi, v kolikor niso njene pravice kot nujne dedinje že zastarane.
Povijanje najemnine. D. K. — Povišanje najemnine je nedopustno in velja za vas isto, kot je navedeno v odgovorih v St. 188 z dne 18. avgusta 1940 pod istim naslovom ter pod naslovom »Obnovitev hiše in najemnina«.
Babica. B. M. L. Obrnite ee pianeno ali ustme-no na vodstvo habiške šole pri ženski bolnišnici v Ljubljani za potrebne podatke. Šola traja 18 mesecev in se začne vsako drugo leto.
Dota. D. G Št R. — Kot zakonska hčerka svojega očeta, imate pravico, da zahtevate ob poroiri njegovemu premoženju primemo doto. V sporu bo višino te dote določilo sodišče. — Ker ima vaš oče še 8 nezakonskih otrok, bi se ob očetovi smrti iz njegove zapuščine moralo založiti potrebne vsote za preživljanje teh otrok do njih osamosvojitve in šele od preostalega bi vam pripadala polovica kot nujni dedinji.
Absolvent dvorazredne trgovske šole. B. J. B.
K odgovoru pod gornjim naslovom, ki smo ga objavili v nedeljo, 11. avgusta t 1., je treba dostaviti sledeče: Po § 5 zakona o srednjih trgovinskih šolah z dne 18. marca 1932 imajo dvorazredne trgovske šole veljavo šestih razredov srednje šole (gimnazije). Radi tega imajo absolventi teh šol pravico do skrajšanega roka službe v stalnem kadru (9 mesecev), če napravijo v tem roku izpit za rezervnega narednika v oni vrsti vojske, v kateri služijo rok. Učenci, ki so dovršili dvorazredno trgovsko šolo in opravili zaključni izpit, smejo prestopiti v tretji razred trgovskih akademij, če opravijo dopolnilni izpit.
Volilo v gasilske namene. V. J. K. — Pokojni zapustnik je volil v oporoki gasilnemu društvu vsoto denarja za nakup nove motorne brizgalne. Dedič odlaša z izplačilom volila in sedaj pravi, da misli, da mu ni potreba prej volila izplačati, dokler gasilno društvo ne bo napravilo nove motorne brizgalne. Volilo pa za nakup motorke ne zadostuje. Ali je dedič dolžan izplačati tako volilo in ali ga sme gasilno društvo porabit tudi za drugo gasilsko orodje, ker ne more kupiti motorne brizgalne? — Dedič mora v vsakem primeru izplačati volilo gasilnemu društvu v enem letu po emrti zapustnika. Ce je zapustnik samo neobvezno povedal namen, za katerega je volil vsoto denarja, t. j. za nakup motorne brizgalne, ne da bi bil izpolnitev tega namena stavil volilojemniku v dolžnost ali kot pogoj za prejem volila, je tak pristavek pravno brezpomemben in Gasilno društvo denar lahko uporabi tudi za druge svrhe. Če bi bil zapustnik stavil volilojemniku nakup motorne brizgalne kot pogoj, pod katerim mu da volilo in bi volilojemnik takega pogoja ne in>ol-nil, bi izgubil pravico do volila. Volilojemnika zapustnikovo naročilo tudi tedaj ne veže, če je volilo tako majhno, da se z njm naročilo ne more izvršiti.
Mehanična stroka. F. O. Obmite se na obrtno šolo pri delavnicah državnih železnic v Mariboru in prosite za potrebne informacije. Za oskrbo boste morali v vsaki šoli eami skrbeti, seveda pa v vsakem mestu obstoje razne dobrodelne ustanove, pri katerih revni in pridni učenci dobe podpore. Morda bi bila za vas primerna Srednja tehnična šola v Ljubljani.
Ljudska šola na Nizozemskem. E. K. Na Nizozemskem ste dovršili šest razredov ljudske šole. Radi bi zvedeli, kakšni šolski izobrazbi pri nas odgovarja nizozemska ljudska šola, ker nameravate
pri nas študije nadaljevati. — Obrnit* M ■ prošnjo, da vam odgovore na tako vprašanje na prosvetno ministrstvo v Belgadu. Prošnjo morate seveda ko-lekovati 6 kolekom za din 10 in ji priložiti šolska spričevala.
Sporna meja. G. M. Kupili rte travnik obra-ščen z lesom. Prodajalec vam je pokazal mejo. En sosed pa meje, ki vam jo je prodajalec pokazal, ne prizna in sili v vaš travnik češ da ga že 15 let tako uživa. Vprašate, kako bi spor mirno uredili? — Če se ne morete s sosedom sporazumeti, pojdite k sodišču in prosite, naj sodišče obnovi mejo med vašim in sosedovim zemljiščem. Sodišče bo določilo mejo po zadnjem mirnem posestnem stanju. Če tega ni mogoče določiti, bo razdelilo sporni prostor po pravični oceni. Če presega prometna vrednost spornega mejnega prostora znesek 500 din, se vprašanje meje lahko uredi s tožbo. Če sosed šele 15 let uživa sporni 6vet, ga še ni priposestvoval in se bo moral v primeru tožbe umakniti nazaj na staro mejo, Sporni svet bi sosed priposestvoval, če bi ga bil s svojimi predniki vred nemoteno užival 30 let.
Bolničar K. G. K. Z dovršeno meščansko šolo imate kvalifikacijo ne samo za šolo za bolničarje, ampak tudi za sprejem v šolo za zdravstvene pomočnike, Obrnite se sami na upravo državne bolnišnice v Ljubljani ali pa na centralni higijenski zavod v Belgradu ter prosite za potrebna pojasnila.
Nakup obremenjenega (zadolženega) zemljišča.
F. V, Če 6e je prodajalec zavezal, da vam bo pro-
Pazite kaj pijete!
m
^^^^ Zahtevajte redno našo najbolflo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna za razne bolezni «rca, želodca, jeter, žolča, ledvic razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notraniih žlez in živcev
ono z rdečimi srci!
dano parcelo izročil brez vknjiženih bremen in tega ni storil, vam odgovarja za vso eventuelno škodo, ki pa jo boste morali seveda dokazati. V presojo o vašem odškodninskem zahtevku se ne moremo spuščati, ker niste povedali, kdaj je bila pogodba sklenjena, kdaj je bila parcela prepisana na vas, kdaj 6e je prodajalčev upnik vknjižil na parcelo itd, Če je bil vknjižen upnik ob sklepanja pogodbe, bi bili vi to lahko iz zemljiške knjige videli ter bi morali postopati z večjo previdnostjo. Previden kupec bi ne iziplačal prej kupnine, dokler se kupljena parcela brez bremen ne prenese na njega. V primeru odškodninske pravde bi morali slišati tudi drugo plat zvona t. j. nasprotnikove navedbe, da bi mogli vsaj z malo verjetnostjo prorokovati izid iste.

Gliste pri prašičih. K. R. B. — Pujski, dva meseca stari, so dobili gliste. Želite vedeti sredstva, s katerimi bi jih odpravili. — Prašiči pogosto dobe gliste, četudi marsikateri svinjerejec tega ne opazi. Napadejo zlasti mladiče in tedaj povzročajo lahko veliko škodo.' Večkrat jih dobimo že pri 10 dni starih pujskih. Od glist napadene živali ne kažejo več bele svetlikajoče se kože, ki postane bolj suha. Na njej se pogosto pojavijo izpuščaji, zlasti tam, kjer je koža nežna; v prebavilih nastanejo motnje, ki večkrat povzročajo pogin. Tudi pri starejših pojskih nastopijo. Glistavi prašiči postanejo tudi bolj občutljivi proti raznim praščjim boleznim, — Pri zatiranju črevesnih glist ne zadostuje samo, da jih s sredstvi odstranimo iz živali, ampak istočasno moramo tudi skrbeti, da se nanovo ne okužijo. Za odpravo glist priporočajo kot domača zdravila česnovo vodo ali pa vodo, ki smo ji primešali žličko terpentina. Če eno ali drugo teh sredstev dajemo živalim 3—4 dni, bomo gotovo odstranili vse gliste iz njih črevesja. Imamo sicer še druga zdravila, ki so pa strupena; te pa mora predpisati in odmeriti živinozdravnik sam. — Breje glistave svinje je potrebno razgli-stiti 4—6 tednov pred storitvijo, potem jih postaviti v temeljito osnažen in razkužen svinjak s svežo steljo. Ko smo gliste odpravili iz živali, tedaj moramo razkužiti tudi svinjak in tekaližče. V svinjaku umijemo z vročo soaovo raztopino tla in stene ter jih prebelimo z apnom Iz tekališča odstranimo blato in odpadke vseh svinj ter navozi-mo nanj sveže zemlje. Če potem še večkrat damo prašičem česnove vode, ki je že sama na sebi zdravilna, se bomo popolnoma rešili teh škodljivcev.
Vlažno stanovanje. A. B. C. — Na dolgo hi široko opisujete svoje vlažno stanovanje v stari hiši, ▼ kateri je ▼ debelem zidu opeka taka, »da se da z nožem rezati kot sir«. — Taka stara poslopja se dajo težko osušiti, ker vleče zidovje vlago iz tal. Za popolno osušitev bi treba ves omet tudi v špranjah odkrušiti, temeljito zid osušiti, potem namazati s kakim izolirnim sredstvom, nanj napraviti cementno prevleko. Šele na to pride omet. Svetujemo vam, da pokličete veščega zidarskega mojstra, ki bo pregledal zidovje in napravil proračun, koliko bi tako osuševanje stalo. V osušeni stavbi tudi »ribic« ne bo več in kanarčki se ne bodo prehladih.
Sadjevec se vleče. J. P. K. — Želite nasveta, kako ozdraviti sadjevec v sodu, ki se vleče, da bo izgubil to napako in bo spet užiten. — Vlač-ljivi postanejo najrajši šibki mošti, ki že niso po-vreli. Zlasti jabolčnik je temu podvržen. Vzrok vlačljivosti so razne glivice, oziroma bakterije, ki spreminjajo sladkor v neko sluznato tvarino (ma-nit, dekstran). Vlačljivost sadjevca, če ni že premočno razvita, se da s pravilnim ravnanjem še ozdraviti. Če je v pijači še sladkor, moramo ga popolnoma pokipeti. Sod postavimo na topel prostor, da sadjevec lahko povre. Če pa nima večje
' množine sladkorja, postopamo z njim na naslednji način: Sadjevec pretočite v kad, prelivajte, mešajte in pretepajte ga s čisto metlico, da se prezrači. Pri tej priliki dodenite mu na vsakih 100 litrov 5 do 8 gramov v čistem alkoholu raztopljenega tanina (čreslovine). Nato sadjevec pretočite v temeljito očiščen in dobro zažveplan sod, napolnite ga do vrha in zamašite. Pustite ga na miru kake tri tedne, potem ga poskusite, če se je očistil in ozdravil. Tedaj ga zopet pretočite v čist in le malo zažveplan sod, ki pa mora tudi biti poln.
Ribezov sok vkuhan plesni. A. H. M. — Vku-hala ste ribezov sok, ki ga pa niste pustila kvasiti. Sedaj vam je začel v kozarcih kipeti — vreti in na vrhu postaja plesniv. Ker mislite, da mu manjka kisline, hočete na vodi skuhati vinski kamen s sladkorjem in to primešati soku. Želite nasveta, kaj napraviti, da se sok ne skvari. — Ko ste vkuhali ribezov sok, bi ga morali v kozarcih zapreti brezdušno, tedaj ne bi začel kipeti. Z dodatkom kisline in sladkorja boste težko preprečili kipenje. Če je vkuhani sok trd kakor marmelada, tedaj preprečite kipenje in plesnitev z dodatkom alkohola, ki pokrije vrhno plast, ali sali-cila. Plesnjivi del morate seveda odstraniti. Najbrž vam ne bo preostalo nič drugega, kot ribezov sok še enkrat prekuhati in brezdušno zapreti.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
Dvokolcsa, otroSkl vojilčkl, šivalni stroji, prevozni trt-cikiji, pneumatika
Tribuno r.D.I. Ljubljana, KarlovŠka e.4
Setev zimske graJice. S. P. N. — Želite vedeti, kdaj in kako je sejati zimsko grašico za pridobivanje semena. — Zimsko grašico sejemo jeseni med ozimno rž ali pšenico. Za spomladansko krmo se najprej kosi grašica med ržjo, nekoliko pozneje pa ona med pšenico. Za pridobivanje semena nam najbolj služi med ržjo. Tedaj jo tudi redkeje sejemo. 100 —140 kg na ha, rži pa 100 kg, če sejemo s sejalnico. Ročna setev zahteva 30 do 40 kg več semena. Zelo dober pridelek semena boste imeli, če ji pognojite 8^300 kg superfosfata na 1 ha. Pri žetvi je paziti, da na njivi ne pre-zori, ker tedaj rada izpade. Seme grašice dobite pri mlačvi deloma z vejalnikom, največ pa s tri-erjem. Če ostane kako zrno rži vmes, nič ne škodi. Pri nakupu semena pazite, da dobite pravo zimsko grašico in ne morda jaro. Če ji je oves primešan, je to jara grašica.
Amaterski tunir je nudil po 9. kolu še zelo nejasno sliko, ker se nobenemu favoritu ni posrečilo, oddaljiti se z naskokom. Borba je na ta način zelo napeta in bo verjetno vse do konca. Za prvo mesto se bore Bemer, Jerman, Šiška, Šorli in Šubarič. Eden od teh bo bodoči mojster. Turnir vzbuja v Celju splošno zanimanje in je brez dvoma lepa propaganda za šah. Celjski šahisti so 6e zelo potrudili in vsi priznajo, da je ta turnir najlepši od vseh dosedanjih.
Danes bo redni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze, na katerega bodo prišli šahovsiii organizatorji iz cele Jugoslavije. Obravnavalo se bo predvsem vprašanje končne organizacije jugoslovanskega šaha. Baje obstojajo o tem neki spori, pričakovati pa je, da bo končno le prišlo do rešitve, ki bo v korist jugoslovanskega šaha.
Iz amaterskega turnirja v Celju je bila do sedaj še najefektneje odigrana partija Šorli-Popovič iz 7. kola, ki je bilo v Dobrni. To partijo danes prinašamo.
Sorli — Popovič.
1. e2—e4, e7-e5; 2. Sgl—f3, Sb8—c6; 3. Lfl— b5, 47—a6; 4. Lb5—a4, b7—b5 (črnemu se mudi z akcijo na damskem krilu. Običajno in boljše je Sg8 —f6.); 5. La4—b3, Sg8-f6; 6. 0—0, Lf8—e7; 7. Tfl —el, d7—d6; 8. c2—c3, Sc6—a5; 9. Lb3—c2, c7— c5; 10. d2—d4, c5Xd4? (to je težka napaka, ker se sedaj odpre belemu c-lmlja in beli skakač iz bi takoj
Zn.nl SALVAT OAJ proti *•■«-nlm kamenčkom in boleStnam iolonpro mehurja ne dobiva pri Klavnem lantopnlkn: Apoteka St. Ivan«, Zagreb. Kaptol 17. -Prospekte o zdravljenja poM-Unmo 7QRtonJ,
O. r. 8. br. 27870-B» Ra. 3487.
1 \
poseže v igro, ne da bi moral po ovinkih preko d2 in fl kot je v španski otvoritvi običaji.o.); 11. c3X d4, Dd3—c7; 12. h2—h3 (Lc8—g4 je treba preprečiti.) 0-4), 13. Sbl—c3, Sa5—c4? (to je spet slabo, ker daje belemu še nadalnjo pospešenje razvoja.); 14. b2—b3, Sc4—b6; 15. Lcl—b2, Lc8—b7; 16. Tal —cl, Ta8—c8; 17. d4Xe5 (beli je dosegel lepo napadalno pozicijo in uspe sedaj v napadu, četudi v črni poziciji ni še slabih točk.) d6Xe5 18. Sc3—d5, Sb6Xd5 (tudi po Sf6Xd5 je bel napad silen.); 19. e4Xd5, Dc7—d7; 20. TelXe5, Lb7Xdc; 21. Sf3-d41 (napad z vsemi figurami!) g7—g6 (prepreči belemu konju dostop na f5, toda sedaj je pozicija črnega kralja že oslabljena in beli napad postane nevzdržen.); 22. Ddl—d2, Tf8—d8 (to omogoča belemu lepo žrtev, toda uspešne obrambe ni več.); 23. Te5Xe7l, Dd7Xe7; 24. Sd4—f5l (odpre lovcu na b2 spet diagonalo in odločilno poseže z damo v napad.) De7—e6; 25. Dd2—b6, Sf6—e8 (na Sf6—h5 pride Sf5—g7 z napadom na črno damo in konja, ki brani mat.); 26. Lh2—a3! in črni se je vdal, ker more ubraniti mat le še z žrtvijo dame po Td8—d6, La3X d6, De6Xd6, kar je pa 6eveda brez vseh izgledov.
Kriolit na Grenlandiji
Mnogi se sprašujejo, zakaj tako zavezniki kakor Združene države Severne Amerike pripisujejo tolikšno važnost Grenlandiji. Toda niso samo strateški razlogi merodajni za to zanimanje, marveč se zdi velesilam Grenlandija važna zaradi tega, ker so v njej zelo bogati rudniki tako imenovanega »kriolita« (ledeni kamen). Razen na Grenlandiji kopljejo kriolit samo še na dveh mestih drugod na svetu, in to pri Miaski v Uralu in v Coloradu v Ameriki. Toda ti rudniki so zelo siromašni.
Kriolit je po svoji sestavini natrijev aluminijev fluorit ter je neobhodno potreben pri izdelavi mnogih vrst aluminija, zlasti pa ni mogoče brez njega izdelovati duraluminija, iz katerega grade danes letala. Brez kriolita si ni mogoče predstavljati tovarne duraluminija. In duraluminiju je v današnji vojni prisojena prav važna vloga. Zato so bogati rudniki kriolita na jugu Grenlandije ono, za čemer obračajo oči tako zavezniki kakor tudi AmerikancL
f
t
Z begunci v Lizboni
V nekem portugalskem listu toži marseillski dopisnik o pustih dneh v Marseillu Spominja se lepih večernih ur po kavarniških terasah na najslavnejši marseillski ulici Cannebičre, ki jo je španski pesnik označil za najlepšo in najzanimivejšo ulico na svetu. Tu vidiš v nekaj minutah ljudi iz vseh strani neba in vseh dežel sveta. Sedaj je Marseille oropan tega čara. Po Cannebieri ne vrve več tujci iz vsega sveta. Nekaj sijaja te ulice je padlo na Lizbono, pravi portugalski časnikar.
Če se sprehajaš po Avenida da Libertade, najlepši ulici glavnega mesta Portugalske, Lizbone, ali če se v opoldanskih urah podaš na Rossio, največji trg v središču mesta, boš slišal prav toliko, če ne več tuje govorice kakor domače. Valovi velike vojne so jih zanesli na mirno portugalsko obalo. Domačini sami ne vedo, ali so jim ti gostje bolj v ponos ali v skrb.
Vsak drug avtomobil v mestu ima poleg številke znak CD (Corps Diplomatique, avto ki pripada članu tujega diplomatskega zbora). Ali je v Lizboni kak važen mednarodni posvet? Ali je morda ženevska Zveza narodov v zadnjem trenutku prenesla svoj sedež v Lizbono, da bi preživela svoje zadnje ure v krasotah obale Atlantskega oceana? Nič takega se ni zgodilo. Portugalska pač praznuje to leto narodne spominske dneve in jo je v ta namen obiskalo več zastopnikov iz Amerike, toda ti so že večinoma odpotovali in če bi bili še vsi na Portugalskem, bi vendar ne bili zadosten vzrok za razlago, zakaj je v deželi toliko avtomobilov z znamko CD. Če natančneje opazuješ te skrivnostne avtomobile, si polovico uganke že rešil. Vsi nosijo znake držav, ki jih je sedanja vojna zbrisala z zemljevida. So torej last diplomatov, ki so bežali pred Nemci tja doli v Lizbono, na skrajni konec Evrope. Ni čudo, če so prenapolnjena poslopja poslaništev tujih držav, ki so zgubila svojo samostojnost in imajo v Angliji le še navidezne vlade.
Nedaleč od Lizbone je Estoril, najlepše portugalsko kopališče. Električna železnica te kmalu pripelje tja. Estoril je zahodno od Lizbone, blizu rtiča Roca, ki je najzahodnejša točka na evropski celini. Ta lega Estorila je značilna za mnoge ljudi, ki bi radi vsled novih razmer zapustili ne samo svojo domovino, ampak tudi stari svet, pa tu čakajo na dovoljenja novega sveta za sprejem. Tu vidiš politične begunce vseh vrst, zlasti mnogo je Židov iz vseh evropskih še obstoječih ali že bivših držav, ki so vse svoje imetje še pravočasno spravili v denar, pa tudi veliko število Angležev, ki so se rešili v nevtralne dežele pred strahotami vojne, katere so tokrat zadele že njihovo otočje.
Če greš v Lizboni skozi dvorane najelegant-nejžega portugalskega hotela »Palacio«, vidiš povsod sedeti ljudi, ki so še pred kratkim mnogo pomenili. Vojvode, grofi, plemenitaši, bankirji, ministri in poslanci, veletrgovci, časnikarji, gledališki igralci. Mnogi so z gospemi in svojimi družinami. Vse se pozna, vse se pozdravlja. Jedo in pijejo — bar ni nikdar prazen — plešejo in igrajo ruleto. Vročično jim plešejo roke po ruleti. Vsote so sicer omejene, toda nekaj tisočakov bi jim moglo v popolni negotovosti, v kateri živijo, podaljšati to življenje in upanje na boljše čase. Vmes pa se smejejo in šalijo, kot bi se nič usodnega ne zgodilo na svetu. Kaj naj pa tudi store? Tako pa
vsaj malo premotijo zavest, da so le še sence tega, kar so bili še pred kratkim. Pred hotelom jih čakajo dragi avtomobili iz dobrih starih časov, Pacardi in Cadillaci, ki 60 tu prav za prav brez vrednosti. Niti prodati jih ne morejo več. Ko je namreč postal pritok beguncev iz Pariza po njegovem padcu premočan, je izdala portugalska vlada prepoved za uvoz avtomobilov. Če begunci po poteku veljavnosti svojih triptikov ne bodo pravočasno odpeljali avtomobilov iz države, jih bo ta zaplenila. Zato ni nobeno čudo, če je skušal neki Belgijec zamenjati svoj avto za kolo, drugi pa ga je bil zopet pripravljen dati za hrano in
Ahasver
V zeleni ciganski voz, majhnemu vagonu podoben, je vprežen mržav konj. Dolgolasi mož z bodljikasto brado ga priganja v nerazumljivem jeziku. Na vratih se suši perilo, v vozu se med blazinami in cunjami drenja kup črnolasih otrok.
To je stalna, nespremenljiva slika, na katero večkrat naletimo. Tako jo opisuje stari kmet, če pripoveduje o svoji mladosti in o lovu na cigane, ker so mu izpred oči ukradli kokoši. Tako potujejo od žegnanja do žegnanja, od sejma do sejma, po deželi in trgih, v predmestjih in velemestih. Romali so in še romajo, žive in postopajo ti ljudje, ki so še zadnje zatočišč? romantike v zmašizi-
f
ranem, brezdomovinskem svetu, žalostni vitezi velikih cest, sinovi ahasverovi, »večni Judje«... Kdo so in odkod so prišli?
Najzanimivejše in najskrivnostnejše je, da na to vprašanje ni mogla dati odgovora moderna znanost s svojo zgodovino, naukom o narodih in plemenih, primerjajočim jezikoslovjem itd. Koliko znanstvenikov se je pečalo s »ciganskim vprašanjem«, toliko domnev imamo; vsaka je lahko pravilna; za nobeno ni mogoče reči, da je pravilna.
Pravijo, da izhajajo iz Madžarske, iz Karpatov, njihov jezik ima madžarske primesi.,, Drugi
stanovanje za sebe in za svojo ženo za dobo enega tedna.
Dokler bo denar, bo še šlo. Gostje v Palacio hotelu, ki ne daje na kredit, imajo še denar in denarne vrednosti. Če ne morejo prodati avtomobilov, imajo še dragocenosti, bisere in umetnine, kožuhovine in druge drage stvari, ki jih lahko vsak čas prodajo, čeprav je n. pr. cena diamantov v Lizboni zaradi navala ponudnikov zelo padla. Dokler bo šlo, bodo pač živeli tja vendan Morda se sreča obrne, morda pride dovoljenje in ladja za Ameriko. In sicer? Ob tej temni misli je najbolje zapustiti hotel Palacio in se podati pod zvezdnato nebo in palmove veje, ki se pripogi-bajo pred hladno večerno sapo. Valovi Atlantika šume. V njihovi svežini in vedrini te zapuste take misli...
z violino
zopet trde, da izhajajo iz globin Srednje Azije, domovine večine narodov in l)udstev. Iz njihove pasme lahko sklepamo na tatarsko pokoljenje. Tretji zopet pravijo, da jim je Španija prvotna domovina. Španija da je z najstarejšimi domačini Baski, ki prebivajo na obronkih Pirenejev, dokaz za to, ker je v teh videti sledi preminulih narodov. Drugi pravijo zopet, da moramo iti na Kavkaz, da, celo tja do Tibeta, če hočemo najti prvo domovino ciganov. Uganka torej ostane .. .
Cigane brez izjeme označujejo lastnosti, ki pri nobenem drugem narodu na svetu ne pridejo tako do izraza. To so: nagnjenost k nomadskemu živ-
ljenju, sovraštvo do vsake določene življenjske oblike in stalnosti, naravnost strastno samovanje in oddaljenost od neciganov, zlasti pa njihov način ljubezni in neskončno veselje do glasbe.
Tako živeč romajo po vsej Evropi, igrajo, napovedujejo usodo iz kart, plešejo po sejmiščih, zbujajo čuda pri ljudstvu z dresiranimi psi in medvedi vedno brez dovoljenia in zato vedno v sovraštvu s policijo in žandarji. Pogosto se jih rada prime zelenjava po polju in vrtu, radi goljufajo pri kartah, redko pa najdeš med njimi velike zlo-čitice. Posvetijo se tudi kakemu rokodelstvu, a le takemu, ki ga lahko med potjo opravijo, kot krpanje loncev, brušenje nožev, nikdar pa niso stalni, tud^ pri delu ne. Najljubša jim je pač godba, zato vedno igrajo, strastno ljubijo gosli, ogrske čarda-še, ljubavne napeve ...
Ali jih res ne more ukrotiti moderna država s svojim številnim aparatom, policijo, šolami in zavodi? Ali je proti tem zagonetnim nomadom res edino učinkovito sredstvo palica?
Narava je pač narava. Že v prejšnjem stoletju so izdali v raznih državah posebne zakone, ki naj bi uredili življenje ciganov. Podili so jih iz vasi, jemali jim vozove, jim dali zemljo da bi jo obdelovali in se tam ustalili, jih učili obrti, pa vse brez uspeha. Cigan je ostal cigan.
Diamant hohinor v Kanadi
Največji diamant na svetu, znameniti kohinor, so z ostalimi dragocenostmi angleške krone prepeljali na varno v Kanado. Ta diamant so čuvali najprej v Delhih, od koder ga je vzel veliki mogul Babur. Za tem je prišel v last perzijskega šaha, afganistanskega kralja in tnaharadže iz Lahorea. Od njega ga je kupila Vzhodno-indijska družba, ki ga je poklonila ^kraljici Viktoriji. Ona ga je dala izbrusiti v Amsterdamu.
Največji avtobus na svetu
Novi avtobus, stavljen v promet v Gdanskem, je brez dvoma največji avtobus na svetu. Je to omnibus, ki je 21 metrov dolg in ima 100 sedežev.
Tudi ameriško vojno ministrstvo je npeljalo novo vrsto oborožitve — padalce.
V prestolnici najmlajšega kralja na svetu
švicarski časnikar Walter Bosshard je pred nedavnim objavil v »Neue Zurcher Zeitung« iz svojega potovanja po Iraku dopis, v katerem pravi med drugim: V razkošni vili, nekoliko vstran od bučnega in prašnega glavnega mesta se pripravlja mladi kralj rejsal II. za va/no nalogo, ki ga čaka. On je tretji vladar na prestolu nove kraljevine Irak. Izhaja iz stare arabske družine, ki sega neprekinjeno do Mohameda, ustanovitelja Islama, nazaj.
Kot šerifi Meke, svetega mesta muslimanov, uživajo člani te hiše velik ugled v arabskem svetu. Za časa prejšnje svetovne vojne so dvignili Arabci vstajo pod vodstvom poglavarja lluseina in njegovih sinov Abdulaha in Fejsala. Ilusein je takrat hotel ustanoviti veliko arabsko državo, ki bi obsegala vse kraje med Perzijskim zalivom in Sredozemskim morjem, od nove Turčije do Sueškega prekopa. Ta smeli načrt je zaradi zunanjih in notranjih okoličin propadel. Angleži so zasedli Palestino in Mezopotamijo, Francozi so šli v Sirijo, Arabci v Arabski puščavi so se zbrali okrog Ibn Sauda, tako da je kralj Husein s svojimi pristaši moral zapustiti sveti mesti Meko in Medino.
Medtem so arabski nacionalisti proglasili leta 1020. njegova sinova Abdulaha in Fejsala za kralja Iraka in Sirije. Prestola nobeden ni mogel zasesti, ker so Francozi zasedli Damask. Fejsal je moral pobegniti, Abdulah, za katerega so govorili, da je bil zapleten v neki atentat na angleško posadko v Mosulu, je padel v nemilost pri Angležih. Kljub tem neuspehom je ostal vpliv arabskih nacionalistov močan. Da bi jih pomirili, so predlagali Angleži Fejsala za emira v Iraku. L. 1921. je Fejsal res sprejel vladarsko čast. Ljudstvo ga je navdušeno sprejelo.
Razna domača nomadska plemena so delala Fejsalu mnogo težav. Moral se je večkrat boriti z njimi. Državniška modrost in pogumno?) sta mu ustvarila velik ugled doma in v svetu. Zato je njegova smrt 1. 1933. v Bcrnu povzročila veliko žalost ne samo med prijatelji, ampak tudi med bivšimi sovražniki.
Fejsalu jc sledil njegov sin Oazi, star šele 21 let, ki je imel pač mnogo prijateljev med arabskimi nacionalisti, manjkalo pa mu je očetovo bogato izkustvo. Vodstvo države je prešlo v roke ministrov, politikov, ki so se izživljali v medsebojnih političnih borbah. Posledica tega je bila vstaja nomadskih plemen, ki so se čutila zapostavljena. Še težje posledice je imelo to nezadovoljstvo med Beduini, ki so se uprli. Na čelu enega dela vojske je korakal tedaj general Bakir Sidki proti glavnemu mestu in zahteval odstop predsednika vlade. Pri posredovanju je bil ubit vojni minister. Kralj je moral sprejeti pogoje upornikov. Prišlo je do blage vojaške diktature po vzgledu Atatiirkove Turčije. Državna oblast se je vse bolj izmikala iz kraljevih rok, ki je bil le še nekak zunanji predstavnik države. Bil je strasten avtomobilist. To svojo strast je plačal z življenjem v neki avtomobilski nesreči. Prestol je zapustil svojemu štiriletnemu edincu Fejsalu II.
Kraljevsko oblast so prevzeli regenti, mladega kralja pa vzgajajo za novega vladarja Iraka. Arabski ncionalisti pravijo, da vidijo v njeni vladarja velike bodoče države, ki bo uresničil načrte svojega deda Htiseina in bo združil danes sprte in razpršene Arabce.
Tako si predstavlja angleški slikar Montagne Black nemški napad na Anglijo.
Angleško letališče Croydon pri Londonn, ki ga Nemci strahovito napadajo.
Kurenčhuva Neška ma tud beseda
Jest sem že več-kat slišala Idi prpoud-vat, de ma usak člouk čist drgačna gusta. Ampak jest tega nisem mogla nekol verjet. Lepu vas prosem, ki je pa tu mugoče? Če b blu tu res, sem s mislela, b mogu ta al pa un kojnske fige velik bi ubrajtat, koker pa pumaranče. Koker je pa men znan, maja prou usi Ide rajš pumaranče, koker pa kojnske fige. Vite, zdej sa se pa tud men uči udprle in sem pršla du spuznajna, de maja Ide le prou, če tu trdja. Sam moj mož m je uči udperu. Poglejte! Moj mož je mogu met že ena puseben dobra gusta, ke s je glih mene izbrau za soja zakonska puluvica. Kašna gusta sem mogla met pa jest, da sem s tku prs-mujenga dedca nakupala na glava, pa sam Buh ve. Puseben dobre guste pa že nisem mogla met, ke m je še dons žou, de sem bla tku zanikana. Sevede, zdej s na morem prou nč več pumagat, če sem segla pu kojnsk fig, namest de b s puma-ranča izbrala. Kar je, tu je.
Puglejte! Ke sem bla jest še mal bi mlada, koker sem dondons, sa usi dedri kar nurel za mana. JCulkat sa se že clu stepel zavle mene. Sej nč »a rečem, luštna sem mogla bit res. Sej šc zdej nisem glih napačna, ke sem te u let-;h. Pihnem ga še zmeri, puseben. če s tkula zjutri mal žnable in pa nohte rdeč poštriham. Še bi sem pa ldem ušeč, č« * tud lase mal zbrenam. Keder sem
skraužlana, se me dedci kar na morja nagledat. Prauja, de sem glih taka, koker kašen kuštrunček.
Sevede, lepota pa tud ni use Dondons je dedcem velik lubši gnar, koker lepota. Sevede, če je ubuje pr hiš, jim je pa še lubši. Če b mela jest tekat, ke sem se mužila. tud kašna puštena dota pr rukah, b že nč na rekla, če b se kašen dedec u mene zatelebou. Ampak jest sem bla tekat še bi suha, ket cerkvena miš. Še čeule m je mogu moj ženen pestit foršibat, de sem mela kej za na noge natekent, ke sva šla k purok Vite tu je še ta narbl verjeten dukaz, de sem mogla biti res srčkana, ke sem bla še bi mlada. Tekat se je guvurel po Iblan, de ga nimam para med gespu-dičnam.
Ampak nekar na miselte, de vam jest tula prpoudujem sam zatu, de b se mal pubahala. Men kej tacga še na misu na pride, če prou nisem na prežgan žup u Iblan prplavala. Lde sce. prauja, de se dober blagu zmeri sam hval. Jest pa nisem glih tega mnejna. Večkat sem pa tud že slišala, de se samohvala pud miza vala Pud miza valat se pa jest tud nočem. Zatu tud u seb rajš na bom več naprej guvarila. Kar sem vam mela za puvedat, sem vam tku povedala Jest na maram, da b ta 1 pa um ud mene kej slabga mislu Lde maja že tku mal preveč strupene jezike. Če se člouk še tku pameten zadrži u žeulejn, ga na pesteja prgmah. Neki tacga že najdeja na nem, de ga lohka pr usak prložnast čist du kusti ubereja. Prouzaprou maja pa puštene in skromne Idi še bi na pik, koker kašne rukumauharje.
Asten, dejma se še kaj druzga pametenga pu-ment. Sej vam mam še precej eneh reči za puvedat. Tu je še dober, de sem se glih zdejla spoun-la. Zdej en čas sem ratala tku puzabliva. de je kar čuden Un mesec sem šc clu špecarija, ke sem ja ceu mesec jemala na kreda, puzabila plačat.
Zdej sem pa u strahe, da b ja še ta mesec na pu-zbila. Al ni tu naroden? Če prou ne za stranka, za trgouca je pa prou gvišen tu neprijeten. Scer mam jest tud točen zapisan, kar kupem tist mesec. Ampak ta peruga, ke je treba plačat, sem pa useli tku zmešana, da na use puzabem. Noja, pa sej nisem sam jest taka. Zadne čase je tuc velik dru-geh tku zmešaneh. Mal je 'ega zdeišna dragina uržah, mal pa tud zasluški, ke sa tak, de nisa za nekamer. Mal bo že še treba pučakat na bulš čase. Večen tud na more bit tku. koker je zdej. Keder se boma preselil na un jvet, boma saj dougo-ve s saba nesel, gnarja tku na rao.t nubeden s saba nest.
Veste, una nedela dupoudne pu devet maš sem šla še mal na prumenada ke na Aleksandruva cesta, de mal puzabem na take reči ke nč rada na mislem najne, Kar naenkat pa zagledam pred saba Frtaučkuga Gustlna Tku je biu pa napucan, koker kašen baron al pa še kej višiga. Pa kuku je šou ta bimbo pukonc. Kdur ga je vidu, je prou gvišen mislu, de ma buhvt kulk meljonu u kašen bank zamrzneneh. Jest b se ga kmal uguvort na upala, tku se m je zdou štolc. Pa špacirštok je mou tud, če prou ga še nekol nisem vidla s kašna palca ukul hodet On ma zmeri ta navada, de drži u en rok kašna aktouka, u ta drug pa cigareta. Pa na smete miselt, de kašna Drava ampak Drina, sevede nepržgana.' Men se prou zdi, de še kadiuc ni. Tu sam zatu nos zmeri tku draga cigareta u rok, de se mal pubaha
Ke sem pršla du nega, sem ga useglih ugu-varila ket slarga prjatla, če prou sem bla jest čist ajnfoh ublečena. »Serbus Gustll Kam ja pa mahaš, ke s tku napucan,« sem ga prašala »Pa še tku lep špacirštok maš, koker kašen baron,, keder se gre h kašen frajl žent.«
»Neška, Neška! Al na veš, de je dons nedela? Ub nedelah se more pa vendar usak mesten člouk mal bi nafrfult, de lde na kažeja s prstam za nim,« m je še precej prjazen udguvuru.
»Prsmoda! Kaj na bom vedla, de je dons nedela. Glih zdejla sem ja pršla ud maše iz Šen-klauža. Al ti nis biu še pr maš?«
»Sevede sem biu. Ampak jest hodem prec zjutri h ta peru maš h svetmu Jakub Učaseh pa tud h Flečkajnarjem, de mam pol bliži na prumenada,« m je reku. Ampak jest na vem, če je tud res.
»Tu je že lepu ud tebe,» sem ga puhvalila, če prou mu nisem verjela. »Ampak tu se m čuden zdi, de dons noseš špacirštok s saba. Punavad no-seš zmeri, keder te videm, kašen pakelc al pa aktouka pud pajzdha. Dons s ves drgačen, koker s punavad.«
»Kua pa je pol, če sem drgačen? Saj sa tud u pratk in pa u kulendreh nedele in pa prazenki rdeč natiskan, delounki pa čist navaden črn. Za-kua b mogu bit pa glih jest tud ub nedeleh in pa ob prazenkeh zmeri ves puflekan in zaflikan? Člouk more ja tud neki nase držat.«
»Nč se nekar ne jez, Gustl Sej jest nisem glih tku hedu mislela. Men se je sam tu čuden zdel, de hode« dons sam s špacirštokam ukul in kar brez kašenga pakelca, koker hodiš punavad, M na smeš zamert,« sem se jest upr vičvala.
»A tku je ta reč, Noja, sej jest na bom zavle tega jezen nate. Midva ustaneva še zireri prjatla, koker sva bla du zdej Zatu t bom tud povedu, zakua hodem ob delounkeh zmeii s kakšnem pa-kelcam al pa z aktouko ukul. Pcg'ej, ie b jest tud ub delounkah hodu sam « palca ukul, b me mele use ženice za tku starga. de sem mogu jit že u penzjon. Tu b pa men na biu prou. Zatu pa nosem rajš kašna aktouka u rok, de miselja Ide, de sem še zmeri u kašen bank za buhholtarja. Zatu jest mislem, de se ub delounkeh bi pustaum z aktouka, koker če b hodu s špacirštokom ukul. Tud kredita mam več pr ldch Al ni tu pameten,«
Jest sem bla na tu kar tih Kua sem pa tud tla, Sej veste, da se pameten člouk nč rad z bikam na buri,	K. N.
V malih oglatih velja vtalce beseda 1 din; tenltovanjtki oglasi 2 dla Debelo ilskane naslovne besede te rafiunajo dvojno. Najmanjši znesek (• mali oglat 1S din. — Mali oglati te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolontka, 3 mm visoka petltna vrttlca po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglatov treba
prlloiltl znamko.
Manufakturist
iett namestitve takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posten s prakso« 6t. 12647.	(a)
Gospodična
s 4 razredi gimnazije ln malo maturo Išče primerno službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.268.	(a
28 let star fant
posten, zdrav ln močan, Išče delo, Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Dela-voljan« 12.<12.	(a
Mlad trgovski pomočnik
dober avtovozač — išče primerno službo v kaki trgovini. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Zanesljiv« 1021.	(a
Prodajalka
pridna tn poštena, ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 12.414.	(b
Služkinja
srednjih let išče zaposlitve ra kmečka, dela ali pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 12.371.	(a
Absolvent
b I razredi gimnazije In malo maturo Išče primerno službo, bodisi v pisarni, trgovini ali podobno. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 12.373.	(a
Trgovski pomočnik
verziran v trgovini s mešan. blagom želi pre meniti službo. Gre tudi v večjo trgovino na deželi. Nastop službe 1. oktobra. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Posten« 12.374. (a
Trgovski pomočnik
mešane stroke želi premeniti mesto kot poslovodja podružnice s kavcijo 30 000 din. Gre tudi kot tihi družabnik. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.340.	(a
Absolvent
kmetijske šole in trgov, tečaja, zdrav ln priden, brez staršev, prosi primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 12.250.	(a
Praktikantinja
■ malo maturo In trgovskim tečajem žoll namestitve v trgovini aH pisarni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12557.
17 letna gospodična
T meščansko šolo In enoletnim trgovskim tečajem išče službo v trgovini in pisarni, tudi izven Ljubljane. — Cenj. ponudbe upravi »Slovenca« pod »Skromna« 6t. 125S7. (a)
Šiviljska pomočnica
boljša, vajena prikroje-vanja v damskl stroki -želi premeniti mesto. Gre kot prlkrojevalka. - Ponudbe uprnvl »Slovenca« pod zn. »Prlkrojevanje« št. 12.428.	(a
Izobražena gospodična
perfektno vešča slovenščine, nemščine, italijanščine ter nemško stenografije in drugih pisarniških del — Išče službo kot vzgojiteljica ali pisarniška moč. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.417.	(a
Knjigovodja-bilancist
a bančno, trgovsko In industrijsko prakso, samostojen, vešč Jezikov — Išče primerno stalno, vodilno mesto kjerkoli v Sloveniji. Prlma reference. — Dopise na upravo »Slovenca« pod »Zmožen« 12.421.	< (a)
Trgovski sluga
34 let star, vajen konj, trezen, nekadilec, vojaščine stalno oproščen — Išče stalno službo v boljšem podjetju ali trgovini. Večletna spričevala. Prednost Ljubljana. — Grossek - Fovžar, Slov. Konjice 21.	(a
Ekonom
strokovno naobražen v vseh kmetijskih strokah, zlasti pa v vinogradništvu, z najboljšimi spričevali, bi menjal službo. -Vprašati pod »Ekonom«,
p. Veržej. ■■ ■ - ■
Absolventka
meSčanske dole ln trgov, tečaja, oboje z odliko -zdrava ln močna, brez staršev, prosi za primerno zaposlitev. Ponudbe upravi »SI.« pod »Loka« St. 10721	(a
ilužbodobe
Čevljarja
za popravila sprejmemo. Triumf, Miklošičeva 12.
Krepkega fanta
za v§a domača dela Išče Hotel Strukel.	(b)
Hlapca
pridnega, poštenega, za vsa kmečka dela sprejme Clrman, St. Vid.	(b)
Starejšo služkinjo
Iščem k mali družini. Naslov v podružnici »Slovenca« na Jesenicah, (b)
Zobotehnika
prvovrstnega, popolnoma samostojnega, zdravega In poštenega, sprejmem. Ponudbo upravi »Sloven ca« pod »Maribor tember« 1028«.	(b)
10-15 dobrih tesarjev
sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.284.	(b
Dva sodarska pomočnika
za stalno službo sprejme sodarstvo Itoman, Stra-žlšče pri Kranjua (b
Krojaškega pomočnika
sposobnega za vodstvo delavnice - Iščem. Predstaviti se osebno takoj. Možlna, Kranj, Skrlove 3
Krojaški pomočnik
mlajši, vajen tudi konfekcije, dobi stalno zaposlitev. A. Bobnar, Gede-šič, Skofja Loka.	(b
Hlapca za kmečka dela
sprejme Frane Tome — Vodnikova cesta 218 -— Dravlje.	(b)
Iščem mlado kmečko dekle
k otrokom. Robos Štefka, ftp. Plrnlče, pošta Medvode.	(b)
Služkinjo
srednjih let, pridno, veščo tudi meščanske kuhe, sprejme za dobro plačo krščanska družina. - Po'
Dva klepar, pomočnika
za stavbna dela sprejme takoj v stalno delo žužek Franc, klepar instalater, Bled I.	<b)
Mlajšo služkinjo
ki zna opravljati gospodinjska dela, sprejmem. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Poštena ln snažna« št. 12485.
Frizerko
za damsko stroko, veščo trajne, vodne ln železne
--------ui„. ru- ondulaclje — sprejmem, sprejmem za večje delo I tarna Kros
sep- nudbe upravi »Slovenca« Avgust Radič, Slovenske I v LJubljani. Naslov pove Skofja Loka. <b> I pod »Služkinja« 12.408. b | Konjice.	(b I uprava »Slov.« pod 12381.
Kovaškega pomočnika
sprejmem, flček, Cesta 20. oktobra St. 17, Ljub ljana.	(b)
Dva čevljar, pomočnika
za zblta damska dela takoj sprejmem. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 12515.	(b)
Vajenca
za mohanlško delavnico, sprejmem. S. RakoS, Zaloška cesta 61.
Učenca
Začasno sprejmem
mlinarja k vahti takoj. Ros sposobni imajo prednost. Juvan, Sr. Gamelj-ne št. 20.	(b)
Na žegnanje v nedeljo
1. septembra vabi gostilna pri »Zimovcu«, Spodnji Kašelj pri Zalogu.
„___.	. ,	- PISke, domače koline In
sprejmem v trgovino pri dobra kapljlca Prlporo6a
| »Miklavžu«, pod lemena tom.
Dobro kuharico
iščem za takojšnji nastop. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kuharica« št. 11976.	(b
Učenko in modistinjo
sprejme takoj salon Mlml Sark, Tyrševa cesta št. 1 palača Kreditne banke.
Vajenca
za trgovino z usnjem — sprejmem. Naslov v upr »Slovenca« pod št. 12478.
Gradbenega polirja
absolventa delovodske šole. b dobro prakso, takoj
(b
Pekovskega vajenca
._, ______... „„„„, „„„j, sprejme z vso oskrbo pe-
sprejmem za večje deIo|karn» Kroselj Andrej
Razstava pohištva
VCf Ifilfll ,y lastn'h Prostorih) V lllll tikiatfnjetramvajskepottaje
Velika izbira: JEDILNIC, SPALNIC, KUHINJ
Stilske sobe — narodni slog — moderne oblike Po lastnih načrtih
Ugoden nakup. Kvalitetno blago. Ogled brezplalen
Mm
Hranilne knjižice
Prve Hrvatsko štedionlce In njenih podružnic vsako količino ter vsoto kupujem in plačam takoj v gotovini. Ponudbe s točno naznako cono ter količine na F. Mlhelin, Zagreb, 2erjavlčeva ul. 8.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne za deve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskibl) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kal ku'acije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb. — sploh vse trgoVsko-obrtniSbe zadeve poverile zauuno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana. Gledališka ul.7
i Dva mizarska pomočnika | Dva čevljar, pomočnika
[ takoj sprejmem. Tonkli, j Vižmarje, št. Vid nad Lj.
Postrežnico
za nekaj ur na teden
iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12548.
Tri čevljar, pomočnike
takoj sprejmem, enega za čistilni stroj (Aus-putzmasclilne). Jager Anton, Ostrožno 70, Celje.
Samostojno kuharico
odnosno gospodinjo sprejmem takoj na večje kmečko posestvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Samostojna« št. 12466 •
Kupuje: Prodaja:
HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnic ter VREDNOSTNE PAPIRJE po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Žagarski mojster
oženjen, z odraslo dru žlno, vešč vseh žagarskih popravil, kot tak bi prevzel delo v akordu, bodisi boljše venecljonko ali, polnojnrmenlk — bi šel tudi kot žagarski mojster ali delovodja. - Ponudb« V upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 12816.
Preklic
Naročiteljice kuhinjskih garnitur in drugega pred-tlskanega blaga s tem opozarjam, da potnik g. Artač Franc Iz Kozarij, občina Dobrova pri Ljubljani, nI upravičen prejemati zneskov na moj račun ter istih ne priznam. Pred-tlsk Kušar Franc, pred-tiskarlja ročnih del. Kožarje 24, p. Dobrova pri Ljubljani.	(o
Služkinjo
mlajšo, z dežele, pošteno, krščansko, ki ima veselje do gospodinjstva In je uporabna v trgovini — sprejmem. S. Avsec, Bežigrad 13, LJubljana.
Služkinjo
za gospodinjo, varčno — sprejmem za stalno na deželo brez kmetije. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Obrtnik Dolenjsko« št. 12494.
Pomočnika
za trgovino z mešanim blagom na deželi takoj sprejmem. Verziran mora biti prodaje in nakupa manufakture ln specorlje. Upošteva se samo sposobna, ne premlada moč. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pošten« 12.377. (b
Premogovnik išče
marljivega in v vsakem pogledu sposobnega
rudarskega inženirja
z večletno prakso, ki ima vse pogoje ter izpite za vodstvo poslov odgovornega jamskega upravitelja. — Ponudbe s prepisi spričeval ter obširen opis dosedanje zaposlitve kakor tudi plačilne pogoje je nasloviti: Uprava Slovenca« Maribor pod »Večletna praksa« 200/40 kr.
za šivana dela sprejme takoj Alojz Stefe,, Tržič, Prečna 2.	(t>)
Več čevljar, pomočnikov
sprejmem za stalno delo. Grilc et Comp., čevljarstvo, Novo mesto.
Čevljarskega pomočnika
pod 20 let starosti, sprejme Sedej Alojz, Tržaška c. 62, LJubljana.
Vajenca
za slikarsko ln pleskarsko obrt sprejmem takoj. J. Ambrožlč, Gllnška ul. št. 7. .
Kmečko dekle
nad 25 let, sprejmem za pomoč v gostilni in vsa hišna dela. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12471.
Služkinjo
za kmečka dela sprejmo takoj gostilna Knez, Rašica, p. st. Vid nad Ljubljano.
Kleparskega pomočnika
dobrega, že Izvežbanega, takoj sprejme za daljši čas Rojina Martin, splošno kleparstvo in vodo-Inštalater, Litija. (b
Postrežnico
mlado, čedno In pošteno, sprejmem 1. septembra od 6 zjutraj do pol 3 popoldne. Plača po dogovoru. - Naslov v upravi Slovenca« pod 12.430. b
mmmmmmmmmmmrnmmmm
Urarskega pomočnika
zanesljivega, sprejmem. Plantarič Miran, urar — Skofja Loka,	(b)
Krojaškega vajenca
in pomočnika za male ko se takoj sprejmem. Vrho vec, TyrSeva 124. (v)
Vajenca
za modno trgovino sprejme Lojze Simončič, Ljubljana, Karlovška cesta 30.
Vajenca
zdravega ln krepkega ta koj sprejme Jezeršek — parna pekarna, Zaloška 33, Ljubljana.	(v)
Vajenko
pridno, pošteno, dobro računarlco, sprejme takoj trgovina Francka Gostni ca, Jesenice.
Učenko
za strojno pletenje sprejmem. Hrana ln stanova nje v hiši. Fefer, Vrhnl ka 47.	(v
Prodajalca
s kavcijo, za glavno zalogo tobaka za Litijo — sprejmem. - Cekada, Sv. Petra 16, LJubljana.
Iščem kuharico
veščo kuhanja dobre meščanske hrane, ter sobarico, zdravo kmečko dekle, ki zna nekoliko šivati. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Dobra plača« št. 12618. (b)
Pestunja
zdrava, se sprejme k dve ma deklicama. Dekleta s nekaj razredi meščanske šole Imajo prednost. Ponudbe s podatki upravi »Slovenca« pod »Resna« št. 12581.	(b)
Hlapca
ki Je vajen konj ter vožnje lesa, ln majarja, ki Ima veselje do živine takoj sprejmem. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten« št. 12144.	(b
Kovaškega pomočnika
zmožnega samostojnega dela, sprejmem v stalno službo, Prevolnlk, Zrkov-ska 63, Pobrežjo — Mari-bor.	(b)
Iščem dekle
pridno ln pošteno, ki zna kuhati ter opravljati vsa hišna dela. — Dr. Kralj, zdravnik, Fram pri Mariboru.	(b)
Prodajalka za trafiko
starejša gospodična — ae sprejme. Kavcija 6000 do S000 din. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod »Samostojna« st. 12579.	(b)
Kuharico
ki bi opravljala tudi druga gospodinjska dela, z večletnimi Izpričevali — sprejmem za štiričlansko družino v Inozemstvu. — Plača po dogovoru. Pojasnila daje J. Erjavec, LJubljana, Puharjeva 12.
Tri pomočnike
strojno - ključavničarske, prvovrstne in zanesljive, sprejmemo. Nastop »lužbe 28. avgusta. Spričevala usposobljenosti predložiti v torek od 4—6. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12406.
Natakarico
popolnoma lzvežbano, pošteno, mlado In prijetne zunanjosti, sprejme v službo zadružna gostilna v Ljubljani, ronudbe z navedbo rojstnih podatkov in dosedanjih služb, po možnosti s sliko, naj se naslovijo upravi »SI.« pod »Zanesljiva m poštena« št 12487.
Kovaškega vajenca
sprejmem. Hrana in sta novanje v hiši. Kogovšek Jože, Dravljo 296, Ljub ljana.	(v
Petnajstletna deklica
lz strogo katoliške dru žlne se želi izučiti za šiviljo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 124S6,
Čevljarskega pomočnika
za zbito delo, sprejmem. Hafner Ivan, Tržič.
2 krojaška pomočnika
za damska dela, sprejme takoj Gorenjska oblačil-niča, Kranj.
Za 10 din
Vam pošljem seznam 26 praktičnih predmetov, ki ■ - , jih boste lahko izdelovali Želim Se iZUČiti doma. Stalen zaslužek tu- trgovske obrti v trgovini di v teh kritičnih časih! z mešanim blagom ali v LIndič, Ljubljana, predal manufakturi. — Naslov v 24B"0,	(r) | poslovalnicah »Slovenca
pod št. 12543.	(v)
Mesarskega vajenca
I kmečkih staršev takoj sprejmemo. Prednost ima jo oni z nekaj učne dobe Ambrož Maks, mesar — [ Komenda.	(v)
Pouk
Moderno nemščino
Torbarskega vajenca
sprejmem. Hrana in sta novanje v hiši. - Sipic, ,„ ,	, Kranj, Izdelovanje dam
ln angleščino - poučuje U1h torblc tn drob a
najbolje ln Zelo poceni lanterlje.
doktor pedagog. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hitra metoda« 12446.
ioh/tvn/Va
f rent*
Heinel^herold 'ril'
tSiS MARIBOR« 10»
Vajenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Celju pod »Rogaška Slatina« št. 4S9.	(v
Čevljarskega vajenca
j poštenega — sprejmem.
Hrana In stanovanje v I hiši. - Kostanjšek Jože, I čevljarstvo, Narno št. 34, I Dol pri Hrastniku. v
.j
Kleparskega vajenca
takoj sprejmem. Prednost imajo sinovi želez-I nlčarjev. Rojina Martin, splošno kleparstvo in vo-doinštalater, Litija. (v
se Marija Tornlč.
Kam jutri na Komarjevo?
V restavracijo »Gorenjski kolodvor«. Tam bo dosti piščancev, potic, klobas In dobrega vina, a vse to za Vas. Se priporoča in vabi s Komar-Jevim pozdravom Mlci Jevšinek.
Mizarske stroje
vseh vrst, priznano prvovrstnih znamk »Telchert«, »Festo« itd., kakor tudi kakovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gaterske liste — naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan, LJubljana, Frančiškanska ulica 4. Telefon 45-42.
Pletilni stroj
znamko »Popp« št. 60/100 še dobro ohranjen, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.336. (1
, Stružnico
majhno, za električni aH nožni pogon, stroj za po-liranjo in trofaznl elek. motor kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »V dobrem stanju« 12586.
.aiiiiira
Malo motorno kolo
ugodno prodam. - Jeraj, Zapoge, Smlednik.
Motor
treh konjskih sil, na izmenični tok — kupimo. Triumf, Miklošičeva 12.
Motor »Harley«
350 ccm z električ. razsvetljavo, v brezhibnem stanju, prodam. Steiner, Mala vas 60, Ježica. (f
Prodam tovorni avto
»Blitz« z novo gumo in motorno kolo »Horeks«. -Pojasnila daje Stanko Cerar, meh. delavnica -Domžale.	(f
DKW avto
športni model, en polto-vorni in dva tovorna avtomobila za vsako ceno naprodaj. Clzerl, palača Dunav Beethovnova 14.
Dostavni avtomobil
tovarniško nov, 4 pnevmatike in ena rezerva, zaprto karoserijo, nosilnost do ene tone, proda Splošna trgovska družba z o. z. Ljubljana, Tyr-ševa 33 (Javna skladišča).	(f
Klavir
črn, poceni prodam. Fr.
Eltrln, Vojnik - okolica I sko obrt, sprejmem. Sta
Vajenko
za manufakturno modno trgovino ln dvo za šivtlj-
111.
(g)
Poizvedbe
novanje in hrana v hiši j proti malemu plačilu. — Jesenice - Gosposvetska I št. 13, Molher.
Očala
Učenko
za manufakturno ln mod-
Je neka stranka pozabila no trgovino, ki Ima me-prl tvrdki Stanislavsky, I ščanslto šolo, res pridno, | prikupno ln zanesljivo -takoj sprejmem. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Gorenjsko« st. 111489.
kjer jih lahk$ dvigne.
Naročajte in širite »Slovenca« !
Luksuzni avto
velik, star, ki bi bil primeren za preureditev v poltovornega, kupim. — Motor, kiler ln pnevmatika morajo biti v dobrem stanju. Ponudbe na naslov: Burkeljca Ivan, voj. moj., Hotavlje št. 17, P. Gorenja vas nad Skof-jo Loko.
Avto »Opel-olimpia«
prodam zaradi nepredvidenih razmer. Res lep, kakor nov, brezhiben, vožen samo od ene osebo 6000 km. Ne pozna se mu niti ta omenjena vožnja. Brezhibne gumo, da danes brez vsakega defekta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12563. (f)
	Casjez/čto
	1 pa tudi dobra | reklama v
	\SLOVENCU-

icasss
Parcele
prodam ob Celovški ce-■tl. Trata 27, St. Vid nad
Ljubljano.
Manjše posestvo
tudi z užltkarjem, kupim. Ponudbe v upravo »81.« pod »Kjerkoli« št. 12498.
Srednje kmetij, posestvo
takoj ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12567. (p)
Weekend hišico
ali manjšo kmetijo kupim na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gorenjska« št. 12544.
Trgovska hiša
dvonadstropna, v mostu Celju, naprodaj. Ponudbe je poslati v upravo »SI.« v Celju pod »Kapital«.
Šeststanovanjska hiša
doblčkanosna, v bližini glavnega kolodvora, naprodaj za 260.000 din. -Informacije: Maribor — Aljaževa 6.	(p
Hišo
dvo- ali trlstanovanjsko, kupim v okolici Ljubljane. Ponudbe 8 približno ceno v upravo »Slovenca« pod »Takoj gotovina« it. 1246«.
Hiša s kavarno
▼ letoviškem kraju, kjer sta dve sezoni: velika smučarska ln poletna — zaradi odpotovanja naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod P »Hiša« št. 12451.
Večje posestvo
ne predaleč od železnice, katero Je prezadoiženo, po možnosti z večjim vinogradom alt z lego, pripravno za ureditev vinograda, takoj kupim. Lastnik lahko dobi dosmrtni užitek ln lahko ostane tudi za gospodarja. Ponudbe s točnim opisom ln ceno na P. Mihelln, Zagreb, žerjavlčeva ul. 9.
Idealno zemljišče
naprodaj v neposredni bližini železniške ln avtobusne postaje ob Kamniški Bistrici, primerno za weekend hišico ali vilo, zelo zdrava, lepa razgledna lega. Zemljišče Ima 4900 kv. metr. Dve tretjini sadovnjaka s plemenitim sadjem, ostalo smrekov gozd. Informacije : Loboda Alojzij, Domžale, Ljubljanska c.
i Velika hiša
B gostilniškim ln trgovskimi prostori v Slovenj Gradcu — bivši Narodni dom, na najlepšem kraju sredi mesta naprodaj.
Naprodaj Je tud.'
velika žaga
▼ neposredni bližini mesta. Podrobnejše Informacije daje: R. Druško-vič, Slovenj Gradec. (p
Kupimo:
POSESTVO na Dolenjskem za rejo 40 glav il-vine in 100 prašičev. STANOVANJSKO HISO okrog Prul, Dolenjske ceste, gotovina 350.000 din, drugo hipoteka. NOVEJŠO HIŠO, bližina bolnišnice.
VECSTANOVANJSKO — novo hišo, ftiška, med Celovško cesto ln progo, do 280.000 din.
HIŠO v centru ali okolici Ljubljane, tudi staro, do 190.000 din, ln drugo do 400.000 din.
POSESTVO NA DOLENJSKEM v bližini Ljubljane, večina polja, nekaj gozda. Hiša ln gospodarsko poslopje lahko staro. Cena do 500.000 din. DVOSTANOVANJ. VILO (osem sob), Mlrje, Rožna dolina, do 600.000 din. HISE v Dravljah, St. Vidu, do 300.000 din. DONOSNO HISO v bližini kavarne Majcen (Bežigrad). Gotovina 200.000, drugo hipoteka. VILO Kodeljevo = Bežigrad, gotovina 200.000, drugo hipoteka. HISO OB CESTI V POLHOV GRADEC, do 150.000. Prevzamem tudi hipoteko.
Prodamo:
Preproste hiše, udobne vile, donosne stanovanjske hiše ln palače, razna posestva od 20.000 naprej do 8 milijonov Itd.
V najem s
GOSTILNA s tujskimi sobami, brez konkurence, pri tovarni s 3000 delavci se odda v najem zaradi starosti, ali pa vzamem kompanjonko s kapitalom 50.000 din.
»REAUTETA«
posredovalnica nepremičnin, se nahaja samo v LJubljani, Prešernova 54/1 nasproti glavne pošte. Telefon 44-20.
Ne zamndite prilikel
Hišo v Mariboru
ali na Teznu takoj kupim. Dopise upravi »Slovenca« Maribor pod zn. »Hiša« 1113.	(p
Hišo
pripravno za trgovino, T okolici Kranja ali Ljubljane, kupim ali vzamem v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1227».
V Laškem
prodam vsled selitve novo enonadstropno trlsta-novanjsko hišo z lokalom ln vrtom. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Letovišče« St. 12512.
Parcele
za postavitev lepe hiše ali vile, v zdraviliškem in letoviškem kraju, smrekovi nasadi, voda, elektrika, 20 minut od železniške ali avto postaje, na Dolenjskem, po nizki ceni prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zdravje ln počitek« št. 12582. (p)
Stavbne pareili
In hiš« naprodaj. — Vižmarje 46.	(p
Kupim
hlio aH parcelo (tramlk, njivo, gozd) I — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poiteno« št. 12588. (p)
Trgovska hiša
enonadstropna, naprodaj v Zasavju. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12546.	(p)
Travnik
velik 16.000 m>, ob dre.
cesti, 20 minut od kolodvora, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.314.	(p
Parcelo
435m1, za takojšnjo skupno zidavo hiše, prodam v najlepšem delu mesta. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12492.
Kupujemo
■rednjevellke ln velike gozdove vseh vrst v krajih med Zidanim mostom ln Litijo in med Zidanim mostom ter Celjem. Ponudbe na »Dubravka« — Zagreb, Ilica 11. (p)
Parcele
r centru St. Vida ob drž. cesti, ob zavodu sv. Stanislava ln r Vižmarjih naprodaj. Poizve se: v Vižmarjih 78 (nasproti Mizarske zadruge) (p
Štiristanovanjska vila
lepa, velika, lahko raz-deljiva, v celoti ali tudi na polovico, s pripadajočim dvoriščem eventuelno tudi vrtni del, naprodaj v zdravem letoviškem kraju Posavja. Naslov v upravi »Slov.« pod 12523.
Vinograd
obdelovan, v znani vinski gori Drenovcl blizu Krškega — takoj prodam s zidanico ln vsem posod-Jem v najboljšem stanju. Informacije: Br. Ambroži«, Ljubljana, Del. zbornica, Čopova cesta 1. (p)
Hišo
dve sobi, kuhinja, shramba, klet, neusahljiv studenec, gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče ln rodovitna njiva, vse v enem kosu, 10 minut od mesta Brežice — zaradi odpotovanja naprodaj. — Marija Ošlnat Brežice, Zakot 25. .
Prodam posestvo
pol ure od postaje Jev-nlca in šole, v hribu ca. 10 hektarov. Na njivah ln travnikih zasajenih čez 900 dreves žlahtnega mladega sadnega drevja v dobrem stanju. Obširno gospodarsko poslopje In vodovod ter 13 h gozda, skupaj ca 23 h. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12520.	(p)
Čitajte in širite »Slovenca« I
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
CENIK ZASTONJ
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
KLOBUKI, ČEVLJI, NOGAVICE, ROKAVICE, KRAVATE, ROBCI, DEŽNIKI
Vnajem
IŠČEJO:
Pekarno
vzamem v najem. '- Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kjerkoli« 12.418. m
Delavnico
tudi dvoriščno, vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nujno«. v St. 12621.	(n) j ,
Gostilno
na Hajndlu blizu Ormoža oddam v najem. Vprašati pri: Ivan Hojžar, Velika Nedelja.	(n
Dobro idoča gostilna
na zelo prometnem kraju na deželi, poleg farne cerkve, se odda na račun zakoncema, po možnosti brez otrok. - Predpogoj dobra kuhinja. Nastop takoj; aH v nekaj mesecih. Detajlne ponudbe poslati v Upravo »Slovenca« pod Agtlna« St. 12394.
M! ♦
MASCHIN£NF*»RIH.*U«»BURC-NUIJN»eB0;4.6.
DIESEL MOTORJI
stabilni in ladijski
PLINSKI MOTORJI
(SAUGGAS) na sesalni plin
Zahtavajt« ponudba od
zastopnika ^^
M^A-fi^.-. ~
ZAGREB Varšavska ul.ll

Gostilno
na prometnem kraju, tudi v podeželskem mestu, vzamem v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prometna« štev. 12551.
ODDAJO:
Enodružinsko vilo
oddam v najem. Ogled od 14—16. Mariborska št. 17, Stadion.
Trgovski lokal
manufakturni, v najpro-metnejšl ulici Ljubljane, ugodno oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12552.	(n)
Nov trgovski lokal
oddam v najem v novi hiši na Vikerčah. Poizve se pri Perovšek Tacen št. 88.
Za skladišča ali obrt
oddam velike prostore na TyrSevl cesti. - Ponudbe Jjpravl »Slovenca« pod »Veliki suhi prostori« — 12.424.	(n
Otroški kotiček
Mlhčeve čudovite dogodivščine
15) Tudi odrasli niso kazali nobenega sočutja s slabotno starko; kjer je namreč prosila kako miloščino, so jo osorno odgnali. Kakor ranjena in prekanjena zver je ubo-žica obupana tavala naprej. Ljud-ie se pač niso zavedali, da so reveži zato na svetu, da imajo bogati priliko za dobrodelnost, ki se najbolje obrestuje.
(6) Mihec pa je bil dobrega srca. Zasmilila se mu je starka, ko je videl njeno stisko med tako divjaškimi vaščani, šel je k njej ter ji iz svojega nahrbtnika ponudil nekaj kosov z maslom namazanega kruha.
Komfortno vilo
enostanovanjsko, 8 lepih sob, kuhinja, kopalnica, soba za služkinjo, stanovanje za hišnika ln druge prltikllne, plin, oentralna kurjava, velik vrt 15 minut od glavne poŠte — oddam takoj. Natančnejše informacije se dobe: Goslar, Ljubljana, RoCna dolina, Cesta IX. St 29.
Stanovanja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam. Štrukelj, Gunclje št. 24, St. Vid nad LJublJ.
Dvosobno stanovanje
s kopalnico oddam v novi hiši. Poizve se: Podmil-ščakova 19.	(č
Dvosobno stanovanje
oddam za oktober v Rožni dolini c. IX. Pojasnila: Vifl 137, Cesta na Brdo.
Stanovanje
podstrešno, -prostorno, Oddam solidni mirni stranki s 1. oktobrom za 200 din. Ižanska cesta 57.
Dvosobno stanovanje
s kletjo ln predsobo oddam 1. septembra. Vprašati: Kolezljska ul. 18, Trnovo.	(č
Dvosobno stanovanje
oddam. - Istotam oddam dvosobno stanovanjo maloštevilni rodbini v su-terenu z novembrom. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12499
Tri dvosobna stanovanja
s kabinetom in vsem kom-fortom, ter enosobno v podpritličju oddam. Ogled od pol treh do pol šestih v Slomškovi ulioi št. 15.
IŠČEJO:
Mirna oseba išče
prazno sobo s štedilnikom, najraje v pritličju. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Točna plačnica« št. 12614. (s)
Sobo
s vso oskrbo pri dobri rodbini v Bredlšču LJubljane iščem za 16 letno gospodično. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod St. 12.350.	(s
ODDAJO:
Oddam prazno sobo
Istotam sprejmem dijaka v vso oskrbo. - Hišnik, Čopova ulica 11.	(s
Lepa, čista opremi], soba
v Btrogem centru, se odda gospodični aH dijakinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12585. (s)
Dve nižješolki
ali nižješolca sprejme krščanska družina ■ vso oskrbo. Pomoč pri učenju. Naslov v upr. »81.« pod št. 12464.
Dijakinjo
I. ali II. razreda gimnazije sprejmem v oskrbo. Sredina mesta. Stroga krščanska vzgoja. Pomoč pri učenju, posebno za jezike. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12463.
Za dva dijaka
srednješolca, enega v vlS-jem, drugega v nižjem razredu, Iščem zdravo ln zračno sobo s popolno ln dobro oskrbo, s primernim nadzorstvom, po možnosti pri dobri profesorski družini v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Si.« pod »Zdravje, red ln točnost* St. 11921.
Tri dijakinje
sprejmem sredi mesta. ■— Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12607. (D)
Žen itbe
Starejši vdovec
1
Dijaka (-injo) nižješolca
sprejmem v vso oskrbo, pomoč pri učenju. Cesta 29. okt. 18, pritličje, levo.
Več dijakov
sprejmem na hrano In stanovanje. Strogo nadzorstvo. Maribor, Pipu-Seva 4, vrata 1.	(D)
Dijake ali dijakinje
sprejmem v popolno oskrbo. Kopalnica in klavir na razpolago. Ussar, Maribor, Trubarjeva 9. (D)
1 ali 2 dijaka
sprejmem v vso oskrbo ln skrbno nadzorstvo. — OJstršek, Gajeva ul. 15, Maribor.	(D
Štiri dijake
sprejmem v vso oskrbo za mesečno po 660 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12462.
Dijak
« >
(srednje šole), najraje c dežele, se sprejme v vfo oskrbo. Elstier, PffdoVt-čeva ulica 9, Moste. (D)
Sprejmem 2 srednješolca
na vso oskrbo, na željo nemška konvcrzacija. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12609.	(D)
Nižješolca
iz dobre hiše vzamem na stanovanje ln hrano k svojemu sinu odličnjaku. Kopalnica, glasovir. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (D)
Dva dijaka
nižjih razredov klasične gimnazije, iz poštene krščanske družino, sprejmem na hrano in stanovanje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.360. D
Dve dijakinji
nižješolki, iz boljše družine, sprejme na stanovanje in hrano v centru Ljubljane (Resljeva c.) družina profesorja. Ponudbe na M. K., poštno ležeče 8v. Janez ob Boh. jezeru.	k(D
poroči žensko z nekaj denarja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajena kuhe« št. 12545.	(ž)i
Želim poznanstva
z nameščencem v svrho ženitve. Prednost imajo od 45—54 let. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Resno 1027«. (ž);
Obrtnik '
želi poročiti gospodično z nekaj gotovino, ki ima veselje do trgovino. Ponudbe s sliko proti vrnitvi. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.375. ž
35 letna kuharica
i
poštena, z nekaj prihranki, išče dobrega moža s stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 12.423.	(ž
Upravitelj
želi znanja a gospodično čiste preteklosti, ki ljtibl gospodarstvo, v svrho ženitve. Ponudbe v upravo »Slov.« pod *ftožna nevesta« St. 12518.
II
Glasba
ii
Klarinet
star, kupim. Cono nay»-" stl. Slmonlč, Bezenskova št. 30, Moste.
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca T
Vsak
naročnik zavarovan
Podaljšanje roka
za prijavljanje po natečaju
za Zrakoplovno akademijo za 1.1940
Da bi se omogočilo vpisovanje po konkurzu 7.a sprejem v Zrakoplovno akademijo tudi onim kandidatom, ki morajo polagati popravne izpite v mesecu avgustu tega leta, Ee določeni rok podaljša za prijavljanje do 5. septembra 1940.
Prošnje je poslati v skladu z razpisnim natečajem B. C. Br. 11640 od 6. maja 1940 na naslov: Upravniku Vazduhoplovne akademije Pančevo — Aerodrom — do 5. septembra 1940.
Kandidatje, ki ustrezajo natečajnim pogojem, se naj javijo na zdravniški pregled v Komando rrakoplovstva vojske — Zemun na dan 10. septembra 1940 ob 7.
Za brezplačne vozovnice za prihod na zdravniški pregled in povratek se morajo kandidati javiti v prošnji imenovanemu vojnemu okrugu na dan 12. septembra 1940.
Uprava zrakoplovne akademije bo poslala pravočasno komandantom v prošnji imenovanih vojnih okrugov spisek kandidatov, katerim naj izdajo brezplačno vozovnico za prihod na zdravniški pregled in povratek domov.
Vse ostalo ostane, kakor je že bilo v prejšnjem razpisanem natečaju B. C. Br 11640 od 6. maja 1940,, in ta konkurz se lahko dobi v Vojni akademiji v Belgradu in Komandi vazduhoplovstva vojske v Zemunu. Poleg tega si lahko ta konkurz vsak ogleda pri svojih vojnih okrugih. okrajnih načelstvih in občinskih poglavarstvih.
It pisarne Štaba vsiduhoplotstra vo|ske V. N. Br. 286» od 22. avgusta 1940.
Križanka
Besede pomenijo;
Vodoravno: 1. Sončna ali lunina faza, zatem-nenje. 4. Naša sladkovodna riba, ki doseže največjo težo. 6. Domač košček prirode, njivica, gaj. 8. Obstojanje, življenje, nrav. 9. Vrsta pokrivala. 10. Majhen nasip, obrambna postojanka. 12. Ljubka, hitra gozdna žival na visokih nogah. 13. Glo-bokomorska riba, ki vsebuje neke vrste električno energijo. 15. Star beraški instrument; v prenesenem pomenu vedno ista pesem, ponavljanje. 17. Pravna pogodba, ki je zelo pogosta na dirkah, tekmovanjih. 18. Svetnik, irski menih, ustanovitelj znanega švicarskega samostana, god ima 16. oktobra. 20. Slog, ki se je v Italiji razvil iz pozne renesance (predstavniki: Murillo, Velasquez, Rubens, Rembrandt), 22. Gostinski ali kavarniški uslužbenec; mož z 10%. 24. Nemško mesto na Saškem, znano po univerzi in steklarskih produktih. 25. Angleško oporišče v Južni Arabiji, zapira izhod iz Rdečega morja. 27. Starejša oblika vez-nika. 28. Osebni zaimek. 29. Kraj v Severni Afriki, kjer je v drugi punski vojni Scipio Afričan premagal Hannibala. 32. Zgodovinsko mesto v Dalmaciji, južno od Splita. 34. Stran neba; dubrov-niški plavalni klub. 35. Eenkrat bo že nastopil, toda kdaj? — sofijski časopis. 36. Svetlobna nitka. 37. Razposajen, zdrav, pri življenju. 38. Tuja beseda za klej; srbska reka 40. Odgovor na vprašanje kakšna? 41. Star mož; s tarocerkveni voditelj, filozof. 43. Pamet. 44. Kratka vprašalnica; označba za kemično prvino 45. Kraj poboljšavanja, kaznovanja. 48. Druga beseda za obljubo. 50. Planina v Črni gori, znana iz bojev v Balkanski vojni. 52. Gora na istoimenskem polotoku, kjer je Mojzes dobil Gospodove zapovedi. 55. Mlad, malomeščanski. 58. Federativna skupnost, državnopravna oblika. 61. Chateaubriand-ova romantična povest.
64.	Stara boginja, grško ime za Jupitrovo ženo.
65.	Nemška reka, izvira v Tirolah, se izliva v Donavo. 66, Balzam, orientalsko mazilo. 68. Pameten, visoko naobražen. 69. Bodeča živalca, v Belgradu je »ošišan«. 70. Učinek težnosti. 71 Vrsta barve; na čevljih pristoja, na nohtih pa res ne. 72. Gor-njedalmatinski otok, letovišče.
Navpično: 2. Druga beseda za rokoborbo, prerivanje. 3. Slovenski ljudski velikan — Martin s kobilo. 4. Več papežev je nosilo to ime, po enem se imenuje slovita vatikanska kapela. 5. Češki kralj, ki ga je Rudolf Habsburški premagal pri Suhih Krutih. 7. Kazalni zaimek. 8. Oblika prihodnjega časa. 9. Vranji glas. 11. Velik ptič s krasnim perjem. 12. Druga beseda za strast. 14.

X	1	i	|S	B	1 !■		4	i	lx	
	X	1	|	7	| B	8			X	
X	*				B	1*			11	X
12				B		B	U			14
IS				K	B	17				
	B		B	18	ii		B		B	
9		fl	21				21	B		fl
	B	22						23	B	
	u				X	>5			>6	
	SI		X	X		X	X	28		
	u		30	11	X	32	33			
	X	34			X	U			X	
X		X	M					X		X
	X	37			X	38		31	X	
	It				X	41			42	
	4]		X	X		X	X	44		
	15		4«	47	X	48	4*			
	B	51			51			|	B	
■		B	51					■1		B
53	B	54	O	55			B	56 |	B	57
58	SI		««		B	(1	62		63	
64				B		B	65			
X	6«			17	B	68				X
	X	1*			B	71		|	X	
X	71			■1	|	B	72	|		X
Odgovor na »kakšen?«. 16. Domače žensko krstno ime. 17. Močvirska ptica z dolgim kljunom. 19. Ta beseda je pa večkrat v križankah. 20. Politič-noupravna oseba. 21 Velika lesena posoda. 22. Beseda, s katero izrazimo nedoločeno množiho. 23. Rudniško okrožje, lovski okoliš. 24. Osebni zaimek, največ v rabi pri domišljavcih. 26. Srbsko mesto, med svetovno vojne nekaj časa prestolnica, rojstni kraj predsednika Cvetkoviča. 30. Ruski kmečki človek, tlačan v carski Rusiji. 31. Južna rastlina. 32. Domača priprava za brisanje prahu.
33. Belgrajski lahkoatlet. 37. Vrsta boljšega težkega blaga. 39. Sodobni slovenski slikar (Miha). 40. Ne domač, nepoznan. 42. Morska žival, ki jo lo-
Zahvala
Vsem, ki so nas v težkih urah ob prerani smrt našega neprežaljenega
Milana Vuge
tolažili, ga obsuli s cvetjem in ga spremili na poslednji poti, izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo.
Ptuj, dne 24. avgusta 1940.
Žalujoči.
vijo s harpunami. 46. Stvar, ki je človek nikdar dovolj koristno ne izrabi; zato pravimo, da je zlato. 47. Solo spev v operi. 48. Prikuha, jed. 49. Dejanje, ki izvira iz sovražnega razpoloženja, obrambe, pa tudi življenjske nujnosti. 51. Žensko ime.
53.	Pravimo, da končno ne zmaga stroj, ampak ...
54.	Francoska arabska kolonija. 56. Skrito čakanje; pripravljen zahrbten napad. 57. Slovanski vladarski naslov. 59. Človek, ki molči. 60. Dolg, izkopan rov na površini (strelski obcestni... itd j 62. Zelo znana opera. 63. Industrijska rastlina. 67. Prva in zadnja črka v abecedi. 68. Nada,
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1. Spas — 6. Imun — 9. Pesa
—	13. Ubad - 17. Teta — 18. Vera — 19. Ozon — 20. Nora — 21. Orel — 22. Adam — 23. Čaka — 24. Edin — 25. Pokojnina — 27. Evolucija — 29. Hip — 31. Balerina — 36. Polovica — 42. Etika — 43. Ali — 45. Devin — 46. Sa — 48. Oha — 49. Slama — 51. Nos — 52. Le — 53. Ora —
55.	Zre — 56. Edo — 58. Ker — 59. Pipa — 61. Zvem
—	62. Nebo - 64. Tahi - 65. Etil — 66. Leča -67. Ilič — 68. Enak — 69. Tast — 70. Oran — 71. Kare — 72. Paka.
Navpično: 1. Stop — 2. Pero — 3. Atek
—	4. Salo — 5. Ivan — 6. Medi — 7. Uran 8. Nuna
—	9. Počep — 10. Ezav — 11. Soko — 12. Anal — 13. Unec - 14. Bodi — 15. Arij — 16. Dana — 26. Jeriho — 28. Ugovor — 30. Igla — 31. Boso-pet — 32. Le — 33. Eto — 34. Ika — 35. Na — 37. Od - 38. Len — 39. Vis — 40. In — 41. Amerika — 43. Aleman — 44. Imenik — 47. A rita — 49. Sreča — 50. Adela — 52. Lehak — 54. Apis
—	55. Zver — 57 Obir — 58. Kana — 60 Alt — 61. Zlo — 63. Oče — 64. Tep.
Zlogovnica
Sestavi iz zlogov;
a, a, ce, i, ja, jak, jo, ko, na, rup, sar, si, vi, zi besede sledečega pomena; serum, vrsta zdravila — tuja beseda za Zbogom — kovinski delec za pritrjevanje — milo, nežno — vladarski naslov — zemeljska celina
Prve črke dobljenih besed povedo planinsko reko in slap, zadnje črk« pa del spovedi.
Rešitev nedeljske zlogovnice
Polotok — Omelo — Hotentot — Oliva — Renoviran — Jurij —i'- Elija.
Prve črke dado: Pohorje, zadnje črke: Kotanja.
Termiti požrli misijonarja
Misijonar Bogossi je pešačil v okolici Matade v Afriki. Bil je v spremstvu nekega domačina. Hotel je obiskati poglavarja nekega tamošnjega plemena. Med potjo je naletel na neko steblo. Ne misleč nič hudega, udari s palico po steblu. Takrat je šele opazil, da to ni bilo nikako steblo, ampak termitniak, hiša termitov, neka posebna vrsta mravelj, ki žive v Afriki. Domačin je zbežal, čim je zagledal prve termite, ki so bili raz-srjeni zaradi razrušene hiše. Navalili so na misijonarja, ki se je tudi skušal rešiti z begom. Pa je že viselo na stotine in tisoče termitov na njem. Ko so mu strašne mravlje razgrizle obleko, so se spravile na njega samega. Misijonar je umrl strašne smrti, do kosti zgrizen od termitov.
Gospode duhovnike
vljudno obveSčamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici ]ugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.	'
Kupimo
Smrekove storže
kupim. Prosim ponudbe. Saša Stare, Mengeš. (k
Smrekove - hojeve hlode
od 12 cm premera dalje ln od 2 m dolžine dalje, kupuje stalno Gumzej J., Celje, Medlog.
Vsakovrstno
ZlatO kupuje
po najvišjih eenab CERNE. Juvellr, Ljubljana Wolfova ulica št. 8
Pozor!
Kupujem ln prodajam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo ln stare cunje. — Klavžer, Vošnjakova 4.	(k)
Kmetovalci!
Domač oves, pšenico, Ječmen, ajdo ln rž kupuje po najvišjih cenah tvrdka A. Volk, Ljubljana, Resljeva 24.
Srebro, drage kamne
In vsakovrstna
zlato kupuje
po naJvMjlh cenah Jos. Ebtrla, Ljubljana TyrSeva 2
(palaAa hotala jSlon^
Ržene rožižke
kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Salus d. d., Ljubljana, Clgaletova ul. 6 aH Mengeš.
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (aroveo) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor — Dravska 15.
Klavir, radio in gosli
kupim. Ponudbe pod šifro »Plačam takoj« št. 12563 upravi »Slovenca«. (g)
Dobro ohranj. »Lutz« pel!
aH »Kraljico peči« kupim Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12561. (k)

LL«
Najugodnejši nakup
molkih oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14 Ljubljana.
Srednje težak voz in sode
od 100 do 1000 1, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12107. (1
Kislo zelje
novo, prvovrstno v sod čkih, dobavlja po naročilu ln najnižji ceni Q u stav E r k I a v e c, LJubljana, Kodeljevo, Povše tova 47. Tel. 25-91. (I
Krojaški šivalni stroj
poceni naprodaj. Flori-Janska 40 (mlekarna). (1
Jabolka
za prešanje in namizna, v manjših in večjih količinah dobavlja Murko, gost. FUrst, Apače. (1
staro 7loto, zlato zobovfe ln srebrne Krone
kupujem po najvišjih oenab
A. KAJFK2 »gOTlna i urami in zlatnln«
precisna delavnica sa popravila vsakovrstnih nr Ljubljana. Miklošičeva 14
Staro železo
kupuje na drobno ln cele vagone železnina Fr. Stupita, Ljubljana, Go-sposvetska 1.
Drva
raznih vrst cepanlce, va-
gonske pošiljke kupujemo. Obširne ponudbe z najnižjimi cenami na: Frajdlnger, Sombor, poštni predal 20.	(k)
Zaradi bolezni
prodam vse kleparske stroje in orodje alt oddam v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.320.
»Anker« šivalni stroji
za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje, z dvema iglama, malo rabljene krojaške, čevljarske in z dolgim čolničkom od 300 din naprej. »Triglav«, Resljeva 16.
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON STEV. 25-73
Wertheim blagajno
prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12447.
Prodam
več 100 kg gojenega vr-bovega šibja. Mrak, Notranje gorice 22.
12 hI namočenih sliv
za žganjekuho, prodam. Adam Vahčtč, Libno 38, Videm ob Savi.
Damsko kolo
luksuzni model, popolnoma novo, za zelo nizko ceno naprodaj. Beethovnova 14, vrata 21. (1)
Kolesa
vsakovrstna, najnovejše Izdelave, v krasnih barvah, po nizkih cenah pri »Triglav«, Resljeva 16.
Železne cevi
60 mm premera, rabljene, 1000 m proda Vodovodna zadruga v Stari Loki.	(1
Otroški vozički
novih oblik, vsa otroška oprava in oprema
Igrače
S. REBOLJ na vogalu
Miklošičeve in Tavčarjeve
Šolske torbice
kovčege ln nahrbtnike ter stalno zalogo vseh vrst usnja — nudi po nizkih cenah
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg IS.
Koroške brusnice
dnevno sveže, razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner, Llbellče, želez, postaja Dravograd-Meža.
Štiriscdežni BMW
po nizki ceni prodam. Informacije pri: Susteršlč, Ljubljana, Frankopanska št. 21. (1)
Frizersko-brivski salon
v Ljubljani, 17 let v obratu, se zaradi družinskih razmer proda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra točka« št. 12669.
la. sveže slive
prave, namizne hruške tn Jabolka, košare po 12 kg 54 din, košare po 60 kg 215 din - franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
Pozor gasilske čete! Na zalogi najboljše in najcenejše motorne brizgalne
»Knaust spojke«, prehodne komade, ročnike z ustnikom, razdelilce. Franc Ogrinc, Izdelovalec motornih brtzgaln, Ljubljana, Jernejeva ulica 47. (1
Prenosno pež
za sušenje sadja alt kot krušno peč proda F. To-man, Resljeva cesta 30.
Otavo v košnji
prodam. Polzve se: Za-pužška cesta 8, Ljubljana.	(1)
Poceni prodam
dober čevljarski (herl-strski) tn sedlarski stroj. Vprašati na postaji (stanovanje) Devica Marija v Polju.	(l)
Prodamo
2 do 3000 m" prima bukovih drv zimske sečnje. Resni kupci naj pošljejo ponudbe upravi »Slov.« pod »Drva« 12.400. (k
E_Jfe-ILJI
Zložljive postelje
priznano najbolj trpežne, vsestransko uporabne izdeluje in dobavlja izključno samo lastnik patenta
Franc Krelj, Kranj
Stara cesta 9.
Razprodaja
moSklh ln ženskih koles, odličnih znamk, po znižanih cenah, pri Frane dobnik, trg., Rudnik 3, LJubljana (poleg gasilskega doma).
Kislo zelje, repo
sarmo, novo, prvovrstno, po brezkonkurenčnt ceni, dobavljam vsako množino. Homan, LJubljana -Sv. Petra cesta 81, tel. St: 85-39.	(1
Razpis
Mestna občina mariborska razpisuje oddajo
restavracijskih prostorov v gradu — »Grajsko klet«
z dnem 15. oktobra 1940.
Ponudbe za prevzem restavracijskih prostorov je vložiti najkasneje do 15. septembra 1940 na naslov: Mestna podjetja, Maribor, Orožnova 2-1.
Vse informacije in pogoji za prevzem so na razpolago interesentom v pisarni Premoženjske uprave MP — Frančiškanska ulica 8-II., med uradnimi urami dnevno med 8—12.
Maribor, dne 22. avgusta 1940.
Predsednik mestne občine mariborske: dr. Alojzij Juvan, 1. r.
Šivalni stroji
tn ženska kolesa, nekoliko komadov, naprodaj zaradi preselitve lokala po stari ceni in Se s posebnim popustom. »We-sta«, Kolodvorska 35.
Dražba hlodov in drv.
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v LJubljani, Cesta 29. oktobra St. 24-1., proda na Javnih dražbah 17. in 18. septembra 1940 iz območja svojih gozdov:
1.	Plešlč na Pohorju v režiji lzdelahlh ca. 1900 plm mehkih hlodov tn ca. 400 prm bukovih drv.
2.	Rogla na Pohorju v režiji izdelanih ca. 1700 plm mehkih hlodov.
Pojasnila, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri gornji upravi, pri šumski upravi v Crnt in revlrnem gozdarju v Sv. Lovrencu na Pohorju ln na Hudem vrhu.
Zahvala
Za premnoge dokaze sožalja ob smrti našega blagega
očeta
Matevža Ulčarja
iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem mnogoštevilnim, ki so blagega pokojnika spre-, mili na njegovi zadnji poti.
Bled, dne 25. avgusta 1940.
Žalujoči ostali.
Rudarski paznik
g rudarsko šolo, večletno prakso na premogu, dober jamomerec •• sprejme ia rudnik »BELOKRAJ1NA« v Črnomlju. Plača ob
prostem stanovanju, kurjavi in razsvetljavi po dogovoru. Ponudbe s spričevali in opisu prakse ja poslati na: RUDNIK »ŠENTJANŽ«, KRMELJ, DOLENJSKO
Razno
Še vedno samo za 10 din
tri navadne legltlmacljcke slike. Foto Pavlovčlč, Poljanska 12.	(r)
Zahtevajte povsod nai list!
DINAME
in elektromotorji
▼seh velikosti na zalogi
Elektro A. VERBAJS
Ljubljana, Gosposvetska c. 10 (polog Slamlia)
Razpis
zidarskih In dragih dol sa palafo pokojninskega sklada Mestno hranilnico ljubljanske
Pokojninski sklad za nameščence Mestne hranilnice ljubljanske
▼ Ljubljani razpisuje za svojo zgradbo na vogalu Gledališke in Pu-harieve ulice v Ljubljani, pare. št. 132 k. o. Kapucinsko predmestje težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovske in kleparska dela.
Interesentom so v Mestni hranilnici ljubljanski, Preiernova ulica št. 3 na razpolago gradbeni pogoji in po 2 izveda tiskanega proračuna proti plačilu Din 120-—.
Ponudbe je vložiti najkasneje v zapečatenih kuvertah do 11. ure 4. septembra 1940 pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kasneje vložene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Uprava Pokojninskega sklada pri Mestni hranilnici ljubljanski
Foto-amaterjem
razvila, kopira ln
povečava Foto atelje Hanelni Ljubljana Vit.
Gumbnice, gumbe, piise,
monograme. entel. a/.ur fino in hitro izvrši
Matek & MikeS
LJubljana Frandtksnsks ulita
nasproti hotel« Unton Vezenje perila, krasna predtiskana žen rog. dela
Razstava preprog
Banovinska tkalnica preprog lz Sarajeva razstavlja svoje preproge In per-zljance na Ljubljanskem velesejmu. - Prevzemamo naroČila na dolgoročna odplačila.
OKAMA MAZILO
It zdravilnih	- Cn
dovit uspeh pri ranah, op»-klinah, oiuljenjih - volku — turih in vnetllh Itd. za nego dcenčkov pri koinem vnetju, UpuSč-aiih in hrastah nate meon, 7.n rnzpoknnp prsue bradavice. Dobi se v lekar uah in drogerijah.
Čitajte »Slovenca«
V globoki žalosti naznanjamo, da je v petek nmrla naša ljubljena lena, mamica, sestra, teta in svakinja, gospa
Pavla Solina m. Ravljen
posestnica in trgovka v Dolskem pri Rajhenburgn
Blago pokojnico bomo na današnjo nedeljo spremili k večnemu počitku.
Žalujoči soprog Franjo Solina s sinom Francijem in družini Ravljen in Škoberne.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sožalja, ki sem jih prejela ob težki izgubi mojega gospodarja, gospoda
Mihaela Dolžana
posestnika in prevoznika
kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujem.
Posebno zahvalo izrekam častiti duhovščini, pevcem za lepo žalno petje in godbi »Sloga« za žalne koračnice, vsem soeedom, prijateljem in znancem, ki so nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sveta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 26. avgusta ob 8 zjutraj v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
Ljubljana, dne 24. avgusta 1940.
žalujoča Pepa Abunar
r
Pohištvo
i
Moderno spalnico
orehovo, proda za 7500 dinarjev mizar. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12606.	(g)
Mreže za postelje
Izdeluj* tn sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovto, Gregorčičeva ulica 61. 6 (pri Gradišču).
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja Se vedno po starih cenah * moderni ln solidni izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta (•. Sprejemajo se naročila.
Prodam takoj
tri čisto nove kompletne postelje ln ge drugo pohištvo. Naslov v upravi »Slovenca« pod gt. 12668.
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Kupujte pri naših inserentihl
mmn\
Kokoši
rodelsland, čistokrvne — mlade proda Vesel, Pod-borst 4, p. Ježica. (j)
Psa-volojaka
zelo poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod žt. 12318.
Plemenskega bika
650 kg težkega, dve leti starega, prodam, najraje zamenjam za dobro kravo s teletom. Ivana Češenj, Tacen pod Šmarno g^o ro.
Mali pisalni stroj z prednostmi velikega
Not tip pisalnega stroja! Kljnb ročni obliki ima Mercedes Selecta vsestransko opremo velikega pisarniškega stroja. Dvojne funkcije posameznih vzvodov in tast služijo jednostavnemu in hitremu pisanja. Tem najmodernejšim uredbam odgovarja tudi njena lepa oblika.
Prosimo pošljite nam dolnji odresek.

J. Glad-Mercedes
Zagreb, Nikoličeva 14 / Po51, predal 4S>
Želim spoznati brez stroskov in ne da bi bil primoran za nakup, Mercedes mali stroj — Mercedes pisarniški stroj.—Pošljite mi ponudbo — Predvedite mi enkrat stroj — Pošljite mi prospekt
(Neitljeno Irlalll)
las«
Ulit«««,
Zahvala
Vsem, ki so nam ob smrti našega dragega soproga, očeta itd., gospoda
Jožefa Petriča
oficiala dri. žel. v pokoju
izrekli ustno ali pismeno sožalje, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g. župniku dr. p. Modestu Novaku za duhovno tolažbo in poslovilni govor ob odprtem grobu, g. dr. Trtniku Albertu za požrtvovalnost pri zdravljenju, zastopstvu Katol. prosvetnega društva za izkazano čast, vsem prijateljem in znancem, ki so nam stali ob očetovi smrti na strani, ki so počastili pokojnika s rveljem in ga spremili na zadnji poti.
Sveta maša zadušnica bo darovana v sredo 28. avgusta ob pol 7 zjutraj v župni eerkvi sv. Frančiška v Šiški.
Ljubljana, dne 24. avgusta 1940.	Žalujoči ostali.
Naznanjamo, da nas je nenadoma zapustila naša
Vita Otoničar
absolventka trgovske akademije
Dan in uro pogreba objavimo kasneje. Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Gospič, 24. VIII. 1940.
Žalujoči ostali
ZAHTEVAJTE, 2lM(^SAMQ Z^AŠClTNO PLOMBO STERILIZIRANO
>7"
ZADRU2NAT0VARNAŽIME D.D
.^TRAŽIŠCEj
>SLOVENEC<, dne 25. avgusta 1940.
(Španski konzulat na Sušaku
MEJS
m
tu

115°Ci £
NflŠfl ŽIMfl JE -
HIGIJENSkO OČIŠČENA IN, ~ — x STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NE DlSl, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI
obvešča vse interesente, da je španski vicekon-zulat v Ljubljani pod vicekonzulom g. Ernestom Hieng nehal poslovati in naj se v bodoče za vso zadeve obračajo na španski konzulat na Sušak, ki ima jurisdikcijo ljubljanskega.
Ta Inlna So'«ke torbice, i fcfl 5010. hrbtnike, aktovke, peresnice v veliki izbiri priporoča
IVAN KRAV0S Maribor, Aleksandrova 13
Za weekend llf SSZ
■te odeje, primerne zavese, modroce i. t d. ▼ trgovini SEVER, Marijin trg 2.
Največja izbira spalnic, kuhinjske oprave, žične vložke in modrace po nizkih cenah
S« priporoča
MIZARSTVO »SAVA«
Predjamska 32 - Miklošičeva cesta
Vsevrstne Šolske in pisarniške potrebščine prodaja
Mladinska založba
i^B^^m—mmmmmmm
Stari trg 30
▼
Šolske In razne mladinske knjige, velika izbira enodinarskih »Knjižic«
DAIMON
w
V
l
%
mineralno-blatno Kopališče.
(Jugoslovanski Franzensbad)
Radioaktivni termalni Trelci 38'—52« C. Zdravlio izredn« KKVMATIZEM, ISHIAS in ŽENSKE BOLEZNI GlTna seLn, o"Tb ^ mja do konca avgusta. Izven glavne sezone znatni popusti.
Vsa pojasnila nslužno daje Uprava kopalliia Daruvar.
»KUBO« brzoparllnlkl , bakrenim rit jeklenim ▼ »en!«
pocinkanim kotlom. Kotli za ieanjeknho vseh sistemov in velikosti. Pralni kotli. Asbest liltri za vino. Tovarniške naprave. Kotli za sirarne in mlekarne. Vsa popravila izvršujemo hitro in najceneje. Priporoča se
BOŽIČ IVAN. kotlarstvo In kleparstvo KUK IVAN, kljuiavnllarstvo UUBUANA. TyrSeva 35 (Dunajska c. bivše Strojne tovarne)
Telefon štev. 87-92
»KOTURKA«

»KERflMir
MOZAIK'
nMAJ0LIKA'
izdelane pod visokim pritiskom v raztu*. barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanio oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje:
" r3r,B'a°r Uubliana, Tvrševa (.48
PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKO: A. P.
SCHMEIDER
■ ZAGPEB.NIKOUČeVAlO
iZ!!B2Bm!SHn3
»»
SLOVENEC
AA
na 10 straneh je najveQI, najboljši in najbolj razširjeni slovenski dnevnik!
Iščemo prvovrstno
konceptno uradnico
* absolvirano srednjo golo In maturo, a perfektnim znanjem srbohrvaščine, nemščine in po možnosti enega romanskega jezika, slovenske stenografije in strojepisja, v starosti do 30 let. Ročno pisane ponudbe z navedbo življenjepisa, honorarnih zahtev ter s sliko naj se pošljejo upravi »Slovenca« pod zn. »Konceptna uradnica« 12.274.
No. 2262 Sp.
FOKUS ŽEPNE SVETILKE
edinstvene po jakosti svetlobe
MOČNA SVETILKA
8
prilagoditvijo fokusa, pripravo za Morze telegrafijo in kontaktom za trajno svetlobo. Električna centrala v žepu! Trgovci in mehaniki zahtevajte brezplačni cenik.
Dobavlja samo preprodajalcem
RUDOLF P R P I č
ZAGREB Vrhovleva 13 Tel. 92-44
fflOVOl PRISTNA LJUTOMEPSKH Vil*
naročajte 1« pri
VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU
»SLOVENEC*, podružnica t Miklošičeva cesta št 5
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
tad. z neom. jam. Ljubljana, MikloSIfeva testa 6 r lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove tn stare vloge Id m
v celoti vsak tas izplatljive
obrestuje po A%t proti odpovedi pa po 5%]
Veleposestve r Slavoniji išče dobrega in popolnoma samostojnega
upravitelja
ki ima že dolgoletno prakso. Pogoj je popolno znanje hrvatskega jezika v govoru in pisavi. — Rellektanti naj pošljejo pogoje in podatke o svojem dosedanjem delu na: Propaganda d. d., Zagreb, poštni predal 472 pod „4132".
Razglas
Občina Koroška Bela je razpisala na dan 17, IX. 1940 pismeno ponudbeno licitacijo
za gradbena in obrtniška dela
pri dograditvi nove šole na Koroški Beli v skupni proračunski vsoti din 1,958.978 76,
Podrobnosti razpisa so razvidne iz »Službenega lista" št. 68 in 69,
Občina Koroška Bela.
Alphonse Daudet:
Prevedel Fišer Frane
»Veš, dragec,< je dejal Moronval d'Argen-tonu ko sta se pod roko vračala po zapuščenih bulvar.jih in ju je mala gospa Moronval komaj dohaja — >veš, dragec, če dobim re-vijo te postavim za njenega šef - urednika.« , .	,kar, P°I tovora vrgel v morje, da
bi resi 1 ladjo. Sprevidel je, da se bo moral (1 Ar gen ton zavzeti za stvar, sicer ne bo dobil od kontese drugega, kot prazne besede, nekaj obljub, nič drugega.
Poet ni odgovoril. Se na misel mu ni pri-sla revija. I a ženska je prevzela. Kakše i
poet-hrik in mučeni,k ljubezni pa bi bil, če ca ne bi ganilo to tiho oboževanje, ki je godf hkrati dvem samoljubnostim: samoljubnosti
lo
---- ;----- »"muijuuiroaum. sauilflj UDnOStl
literata in samoljubnosti človeka, ki si želi bogastva... Zlasti odkar je videl Ido v njenem galantnem razkošju, ki je bilo sicer malo površno, kot ona sama, pa kljub temu vabljivo prijetno, je začutil v sebi neko čudno otožno zaljubljenost, v kateri so se njegova stroga načela kar stopila.
Amaurv d'Argenton je izviral iz ene starejših podeželskih rodbin, katerih gradiči .so bili podobni velikim kmetijam, samo, da niso bili videti tako bogati in donosni. D'Argentoni so živeli v uboštvu že skozi tri generacije; marsičesa so se morali odreči za teini starimi zidovi, živeli so kinetiško življenje plemičev, ki se vzdržujejo z lovom in delom. Končno s« morali prodati tudi to edino posestvo, zapustiti deželo in si iskali srečo v Parizu.
Z raznimi ponesrečenimi kupčijami so padli tako globoko v bedo. cla še več kot trideset let niso več dajali apostrofa pred svoje ime.
Ko se je Ani(iury vrgel v literaturo, je spet povzel partikulo in naslov vikonta, do kate-
rega je imel pravico. Hotel ga je proslavi«,
bedasti* ^ave°k: aaCetaiSki ^ iz(?OVOril tale
■1kk1° nekoč "frovarjali vikont briand «	izgovarjajo vikont de Chateau-
rk°,n? ,d'Arlineourt...« je odgovoril
Labassmdre, ki je kot bivši delavec in zdai pe-vec iz vsega srca preziral konteso.
1 esnikova mladost je bila nesrečna in uboga, brez veselja in svetlobe. Okrog njega sama nesreča m solze ter skrb za denar,^ob kateri igra?1	venejo; nikdar se ni smejal, niti
V gimnaziji >Ludovika Velikega« je bil brezplačen gojenec, kar mu je olajšalo študije, ki Jih je pogumno dovršil do konca. Niesrov negotov Položaj se je podaljšal, le da je zdaj posta! odvisen. Ldino razvedrilo so mu bile do-citnice in prosti dnevi, ki jih je prebil pri teti materini sestri, ki je bila sijajna ženska in je oddajala sobe v vili v Marai-ju; ta mu je od časa do časa kaj d« a a, da se je lahko dostojno oblačil, kajti obleka je bila že od nekdai njegova najdražja skrb.	J
Posledica take žalostne mladosti je, da postane človek, ko dozori, zagrenjen. V' živi jen iu je treba imeti srečo in veliko uspehov, da se izbriše vtis teh prvih let. Mnogo je bogatih, srečnih, vplivnih in visoko stoječih ljudi, o katerih hi dejali, da sploh niso srečni, tako glol>oko se jim je okrog ust začrtalo staro razočaranje in ponižanje, obnašajo se poniževalno l>oječe, kot tista mlada in sveža telesa ki so oblečena v smešno, zakrpano staro obleko narejeno iz očetovskih oblačil.
D'Argentonov grenki nasmeh je bil utemeljen.
l>o sedem najstcf?a lefa se mu ni posrečilo drugega, kot da je na svoje stroške izdal snopič humanitarnih poezij, od česar je za silo živel pol leta in o katerih ni nikrlo črlinil besede. Kljub temu je mnogo delal, imel vero in
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
voljo, toda za poezijo, ki rabi pred vsem pe-roti, je pomenilo to izgubljeno energijo D'Ar-genton peroti ni imel. Mogoče je mesto njih čutil v sebi nek nemir, posledica zavisti, da mu manjka ud; izgubljal je čas in vnemo v brez-miselnih in nekoristnih naporih.
Z instrukeijami, ki jih je dajal, da se je mogel preživeti in s samozatajevanjem je srečno dočakal vsakega prvega v mesecu, ko mu je poslala teta, ki se je bila umaknila na deželo podjjoro. Vse to je kaj malo odgovarjalo idealu, ki si ga je iz njega napravila Ida, idealu razsipnega velemestnega poeta, ki se sprehaja po salonih bogatega predmestja in premajruie vse intrige.	h J
Bil je ponosne in hladne narave, zato se ie do zdaj izogibal vsakemu resnemu poznanstvu. Treba je priznati da mu prilik ni manjkalo. Saj veste, da se vedno najdejo ženske, ki vzljubijo taka bitja m hlastnejo po njihovi »veri v ljubezen« kot belica po trnku. A d\Argentonu so bile ženske vedno le ovira in izguba časa. Zadostovalo mu je da so ga občudovale. Obdan od oboževanj, na katera se mu ni zdelo vredno odgovarjati, se je namenoma postavljal višie v sfere načrtov.	J ,laJe>
Ida de Barancy je bila prva, za katero se ie res navdušil. Ona tega še slutila ni. Vsak'! krat, ko je stopila v gimnazijo, rln bi videla Jakca - in t oje bilo pogosteje, kot pa je h o potrebno, se je znašla pred d'Argentono,n z istim ponižnim obnašanjem, z Istim boječim in prosecim glasom.	j^uu iu
Poet je tudi po svojem obisku na bulvaru Hausmann naprej ,gr«l svojo komedijo brez briznost. kar ga pa ni oviralo, dn se na skrivnem ne b. zanimal za dečka. Klical ga'ie k sebi in iz neke mešanice samoljublja in ljubosumnosti ga je spraševal o njegovi materi in o tistem ozadju razkošja, ki ga je tako presenetilo in očaralo.	prese
Kolikokrat je med literarno uro - katera literatura je neki zanimala »male divjačke« -
Izdajatelj: inž, Jože Sodja
kolikokrat je poklical Jakca k sebi za mizo in ga spraševal! - »Kako se počuti mama? Kaj dela? Kaj je rekla?«
Jakcu je to ugajalo in je vse povedal, celo :ake stvari, ki ga ni vprašal. Tako na primer J® u zaupnih pogovorih stalno omenjal »dobrega strica«. Ta stvar d'Argentonu ni pri-jala in si jo je vedno odganjal; toda ta sko-
1 otroce mu jo je s svojim ljubkim glasom neprenehoma, neusmiljeno navajal: »Dobri stric« je tako dober, tako prijazen!... Velikokrat jih pride obiskat, da, zelo velikokrat; kadar pa ne pride, takrat pošlje od tam doli košare polne lepega sadja, takole debelih lirusk in igračke za malega Jakca... zato ga pa ima Jakec rad iz vsega srca... veste'«
»In vasa mamica, tudi ona ga zelo ljubi, kajne?« je dejal d'Argenton in pisal ali pa vsaj kazal, da piše.
Jakec°h' Da' s<>SI>cxl' • • • J« naivno odvrnil
Ali pa ste tudi prepričani, da je Jakec
govoril res samo naivno?
Otroška duša je kot prepad. Nikdar ne veste, koliko je v resnici na stvari, o kateri vam pripoveduje. Iz njihovega skrivnostnega začetnega dojemanja potom čustva in predstav naenkrat nekaj izbruhne in nas preseneti-pokažejo se prvi znaki razuma, ki jih otrok brz in vešče poveča v celoto.
Ali ni tako nekako Jakec spoznal, zakaj je njegov profesor tako razjarjen in oduren, kadar mu pripoveduje o »dobrem stricu«? \edno je bil tak in Jakec mu je neprenehoma o njem eovonl. DArgentona ni maral. Prve dni ,e bil zoprn, zdaj se je pridružilo še čustvo ljubosumnosti. Njegova mama se preveč briga za tega človeka.
Kadar je imel prosto ali kadar ga ie obiskala, ga je na vse mogoče načine spraševala o njegovem profesorju, če je dober z nj.m ali če mu je kaj naročil zanjo.
»Prav nič,« je odgovoril Jakec,
Urednik: Viktor Cenijii
<