iT AVGUSTA 1981 - ŠTEVILKA 32 - LETO XXXV - CENA 8 DIN
.lE. I"*'
plašilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, mozirje,
fi^venske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
partizanska PLANINA bo 16. avgusta
ponovno gostila nekdanje borce KOZ-
JANSKEGA ODREDA, aktiviste KOZ-
JANSKEGA OKROŽJA ter borce 2.
BATALJONA VDV BRIGADE. To tra-
dicionalno srečanje borcev in aktivistov
kozjanskega letos povezujemo s
praznikom občine ŠENTJUR, ki ga
praznujemo v spomin na osvoboditev
PLANINE, 18. avgusta 1944.
Srečanje bo še ena priložnost, da se
snidejo nekdanji borci in aktivisti, da
spoznajo razvoj krajev, na katere jih ve-
že borbena preteklost. To bo tudi prili-
ka, da revolucionarna izročila prenese-
mo na mlajše generacije, pa tudi za to,
da v izročilih NOB najdemo navdih za
reševanje številnih vprašanj, s katerimi
se srečujemo danes.
Takšna in podobna srečanja oziroma
prenašanje revolucionarnih izročil na-
mreč ni namenjeno poveličevanju do-
godkov iz preteklosti, enot ali posamez-
nikov. Njihova vrednost je predvsem v
spoznanju, da je naša partija že v času
NOB postavila takšne cilje svojega boja,
ki se še danes potrjujejo v vsakodnevni
praksi v domovini in tudi v svetu. Vtem
je moč naše revolucije, v tem je smisel
našega vračanja v našo polpreteklo zgo-
dovino.
Ta naša revolucionarna preteklost in
povojna izgradnja pa je dala tudi števil-
ne konkretne rezultate. Čeprav občina v
svojem razvoju zaostaja za drugimi ob-
močji, ne moremo mimo ugotovitve, da
smo na številnih področjih dosegli veli-
ke rezultate. Na prvem mestu moramo
omeniti velike uspehe pri razvoju naše-
ga političnega sistema, samoupravljanja
m sploh aktiviranja velike večine obča-
nov in delovnih ljudi pri odločanju na
vseh ravneh. Z vsem seveda še nismo
zadovoljni, vendar je že ustvarjen trden
temelj, na katerem lahko tudi v bodoče
gradimo samoupravne odnose.
Tudi na področju materialne proi-
zvodnje ter ustvarjanja pogojev življe-
nja občanov je narejen precejšen korak.
Ta napredek je sigurno rezultat prizade-
vanj naših delovnih ljudi, njihove
ustvarjalne moči in odpovedovanj, delo-
ma pa tudi rezultat pomoči širše skup-
nosti, ki je spoznala, da je pospešen ra-
zvoj takšnih območij kot je KOZJAN-
SKO obveza in interes celotne skupno-
sti. Želimo, da bi tudi v zaostrenih pogo-
jih gospodarjenja našli takšne rešitve, ki
bi preprečile ponovno povečevanje ra-
zlik v razvitosti, oziroma pogojev življe-
nja prebivalcev tega območja.
Letošnje srečanje pa bomo izkoristili
tudi za to, da bodo vse KOZJANSKE
OBČINE podelile listino o imenovanju
za častnega občana vseh KOZJAN-
SKIH OBČIN tovarišu SERGEJU
KRAIGHERJU, predsedniku predsed-
stva SFRJ.
Ni slučaj, da so se KOZJANSKE OB-
ČINE odločile za takšno priznanje, saj je
revolucionarno delo tovariša KRAIG-
HERJA tesno povezano z razvojem
osvobodilnega boja na KOZJANSKEM,
pa tudi na širšem območju ŠTAJER-
SKE. Hkrati pa želimo s tem poudariti
tudi njegov velik prispevek pri naši po-
vojni izgradnji.
STANKO LESNIKA ,
Predsednik skupščine
občine Šentjur
BORCI IN
VOJAKI
SLAVKU
ŠLANDRU
Prejšnji teden je bila v
vojašnici Jožeta Meniha-
Rajka v Celju slovesnost
ob prazniku, 38-letnici
ustanovitve VI. Sloven-
ske narodnoosvobodilne
udarne brigade »Slavko
Slander«, katere ime nosi
enota v Celju. Slavnostni
tovornik je bil borec
landrove brigade Stane
Kokalj. Na posnetku vidi-
mo narodnega heroja Iva-
na Avblja-Lojka, ki pola-
ga venec pred spomenik
Slavku Šlandru na dvori-
šču celjske vojašnice.
Daljši prispevek o tej slo-
vesnosti objavljamo na 2.
strani.
TV - Foto: DM
SEJEM VSE ZA OTROKA
Letos posvečen mednarodnemu letu invalidov
Tradicionalni sejem VSE
ZA OTROKA, bo od 1. do 6.
septembra v hali Golovec
Celju. Letošnja, peta sejem-
ska prireditev bo vključena
v osrednjo prireditev ob
mednarodnem letu invali-
dov v republiki.
Sejem je prispevek k po-
glabljanju in razširitvi druž-
bene skrbi za otroka, saj je
po svoji temeljni zasnovi in
vsebini svojevrstna jugoslo-
vanska gospodarska, poslov-
na, strokovna, vzgojna in
kulturna manifestacija. Po-
sebnost sejma je, da je name-
njen tudi otroku potrošniku.
kateremu družba posveča
posebno skrb in je usmerje-
na za zadovoljevanje njego-
vih potreb.
Na letošnjem sejmu pa si
bomo lahko ogledali in tudi
slišali, kaj vse naša družba
nudi in kaj lahko nudi otro-
kom in mladostnikom, ki so
kakorkoli telesno ali dušev-
no prizadeti. Na razstavišču
bodo razstavljeni vsi najso-
dobnejši pripomočki od
opreme do učil in igrač, ki
omogočajo tem otrokom, da
se po svojih močeh in spo-
sobnostih z igro in delom
vključijo v življenski tok
svojih vrstnikov.
Kot spremljajoča priredi-
tev letošnjega sejma bo
okrogla miza, kjer bodo go-
vorili o opremi m pripomoč-
kih za otroke in mladostnike
z motnjami v razvoju. Okro-
glo mizo organizira republi-
ški komite za vzgojo in izo-
braževanjem skupaj s komi-
tejem za socialno in zdrav-
stveno varstvo ter izvršnim
odborom sejma. Problemati-
ka, ki jo bodo obravnavali,
bo na najvišji strokovni rav-
ni, saj bodo prireditelji in or-
ganizatorji poskrbeli, da bo-
do tu najvidnejši strokovnja-
ki, ki so kakorkoli vključeni
v delo z invalidno mladino.
V okviru mednarodnega leta
invalidov, bo sejemska prire-
ditev, vključno z okroglo mi-
zo, osrednja republiška pri-
reditev, ki jo organizira repu-
bliški komite socialistične
zveze.
V.V.E.
^^APOSLENOST
jih Je brez zaposlitve
število iskalcev zaposlitve
al,! J občini se je zmanj-
" 0 od aprila do junija za
L^*^® 11 odstotkov. Med-
oda v aprilu preko za-
zaposlovanje iskalo
»Pc^ h ev 271 oseb, se je v
a 240	zmanjšala
pa ostaja problem
absolventov
LMv! .	diplomantov
o h šol. Tako je med neza-
ilh^T'	odstotkov
»bra7K	strokovno
tio	pa je več kot
beležili do sedaj.
trokfil'^^^ delavcev z višjo
ajst ij "® izobrazbo jih štiri-
b 5 zaposlitev, od tega
h str ,	S sred-
iisk^	izobrazbo je
^ rSC^T zaposlitve, od te-
hf^tofn^.^^^^az^skih ma-
ftikovfo;-^^' gradbenih te-
niko /J^ ekonomskih te-
hlificir^?-. Veliko je tudi
.lično	delavcev s po-
^ frizeH®'njimi je naj-
. ^^nev in trgovcev.
'	za zaposlovanje
K ° kot najbrž v
io, da '^^^ah, pa pričaku-
'tesecih !! v naslednjih
'"»slitvp ^^evilo iskalcev za-
fm Da .povečalo. V glav-
f	"^ladi kadri,
do jeseni opravili
zaključne izpite na srednjih
in poklicnih šolah, pa tudi
tisti, ki so ^e odločili, da po
končani osemletki gredo de-
lat, sedaj pa imajo še poprav-
ne izpite. Najbrž bo tudi ne-
kaj novih diplomantov višjih
in visokih šol, največji priliv
pa bo, ko se bodo vrnili fant-
je z odluženja vojaškega
roka.
VVE
ŠESTINDVAJSETI SKOKOV MEMORIAL V CELJU
Evropska atletska smetana v Celju. Tudi Kitajci!
V torek, 18. avgusta popoldne,
bo celjski stadion Borisa Kidri-
ča ponovno v znamenju odlične
atletike! Pri Kladivarju so se le-
tos odločili, da bodo svojo naj-
večjo atletsko prireditev tokrat
izjemoma pripravili v avgustu
in sicer zaradi tega, ker so si ta-
ko zagotovili nastop resnično
najboljših atletov s stare celine.
Kot je znano bo v soboto in ne-
deljo v Zagrebu finale za atlet-
ski pokal Evrope (AKE), kjer bo
med moškimi in ženskami na-
stopilo po osem najboljših dr-
žavnih reprezentanc. Toliko sve-
tovnih rekorderjev in nosilcev
olimpijskih odličij na enem me-
stu še ni bilo v Jugoslaviji.
In velika večina te atletske
smetane bo čez dva dni prišla v
Celje! Njim se bodo pridružili še
atleti iz Avstrije in Italije, mor-
da bo nastopil tudi kakšen ame-
riški atlet, ki je na pripravah v
Avstriji, ne nazadnje pa gre
omeniti tudi nastop skupine pe-
tih kitajskih športnikov! Pride
kompletna ekipa Nemške de-
mokratične republike, ki v zad-
njih treh letih dominira kot naj-
boljša v Evropi, celo pred Sov-
jetsko zvezo, ki bo po 23 letih
ponovno nastopila v Celju.
Zdaj si lahko želimo samo le-
pega vremena in dobrega obi-
ska! Prepričani pa smo, da gle-
de na kvaliteto nastopajočih ne
bodo izostali tudi odlični dosež-
ki. Morda bomo ponovno videli
kaj podobnega kot lani, ko je
Ilona Skupianek pri nas posta-
vila svetovni rekord. Miting se
bo začel ob 16. uri!
TONE VRABL
DRŽAVNI
ANSAMBEL
GRUZINSKE
FOLKLORE
iz Tbilisija smatrajo kot
najboljšega izvajalca gru-
zinskih ljudskih pesmi in
plesov. Posebej slikovito
predstavljajo starinske,
obredne, zborovske, več-
glasne pesmi, prizore iz
ljudskega kmečkega živ-
ljenja in podobno. An-
sambel bo v organizaciji
Zavoda za kulturne prire-
ditve gostoval nocoj ob
20. uri v Slovenskem
ljudskem gledališču.
FRANCIESKO
FRUTOSV
VELENJU
v ponedeljek se je med
svojim večdnevnim obi-
skom v Sloveniji ustavil v
Velenju generalni sekretar
Katalonije Franciesko Fru-
tos, ki sta ga spremljala
predsednik slovenskih ko-
munistov France Popit in
Lojze Briški. V prostorih Ob-
činskega komiteja ZKS Ve-
lenje sta gostu spregovorila
Alojz Kikec o organizirano-
sti in delovanju komunistov
v Šaleški dolini in Franjo
Korun o delovanju skup-
ščinskega sistema in samou-
pravni organiziranosti. Alojz
Kikec je izpostavil tudi dol-
goletno tesno sodelovanje
med Velenjem in mestom
Sabadell v Kataloniji.
Franciesko Frutos je pred-
stavil Katalonijo in se zani-
mal za nekatere naše rešitve
na posameznih področjih,
katere bodo poskušah vnesti
tudi v svojo organiziranost.
Po sprejemu si je gost iz Ka-
talonije ogledal nekatere
kulturne zanimivosti v ve-
lenjski občini.
T. VRABL
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 32-13. avgust ig^j.
KOROŠKI ]
BORCI
NA POLZELI
Dne 8. avgusta 1981 je
Krajevni odbor Zveze
borcev iz Prežihovih Ko-
telj pri Ravnah na Koro-
škem organiziral za svoje
člane enodnevni izlet na
partizansko Pohorje -
Osankarico in v Savinj-
sko dolino.
Okrog 11. ure istega
dne so prispeli na Polze-
lo, kjer jih je sprejel na-
mestnik predsednika ZB
NOV Polzela Lovrenc
Ogris. Najprej so si ogle-
dali Tovarno nogavic Pol-
zela in bili zelo zadovolj-
ni, ker so imeli priliko si
ogledati tovarno v času
obratovanja.
V gostilni »Pod Bor-
štom« na Polzeli je bilo
ob 15. uri tovariško sreča-
nje z našimi borci NOV
Polzela, s predsednikom
krajevne skupnosti Pol-
zela, predsednikom KO
SZDL Polzela in sekre-
tarjem ZK Polzela.
Ob srečanju sta imela
slavnostni govor Sever
Marjan, predsednik KS
Polzela in Milko Medve-
šček, predsednik KO ZB
NOV Polzela.
Popoldan smo se sku-
paj odpeljali na ogled An-
tičnega parka v Šempeter
in od tu na ogled jame Pe-
^el. LOVRENC OGRI^
38. LET VI. SNOUB »S. ŠLANDER«
NE POZABIMO!
Pozdravno pismo predsedstvu SFRJ
Na velikem prostoru sre-
di vojašnice Jožeta Meniha-
Rajka v Celju je bilo 6. av-
gusta slovesno. Tokrat so se
poleg vojakov in starešin
zbrali tudi številni gostje,
da bi s tem počastili 38. let-
nico ustanovitve VI. Slo-
venske narodnoosvobodil-
ne udarne brigade »Slavko
Šlander«, katere svetle tra-
dicije nadaljuje enota voja-
kov in starešin v Celju.
Slovesna postrojitev enot
in mimohod zastave. Himna!
Pozdrav Nikole Mitriča v
imenu celjskih vojakov in
starešin, istočasno pa je izre-
kel dobrodošlico vsem nek-
danjim borcem Šlandrove
brigade, ki je med drugim 9.
maja 1945 tudi osvobodila
Celje. Z minuto molka so vsi
navzoči počastili spomin na
vrhovnega komandanta to-
variša Tita in vse borce, ki so
padli v Šlandrovi brigadi.
Slavnostni govornik je bil
borec Šlandrove brigade
Stane Kokalj, ki je najprej
upravičil odsotnost Janka
Sekirnika - Simona in Mitje
Ribičiča, ki sta bila med vo-
dilnimi Šlandrovimi borci.
Potem je govoril o prehojeni
poti Šlandrove brigade in
njenih težavah ter uspehih.
Govor je sklenil z mislijo, da
je treba s takšno potjo nada-
ljevati. To pa pomeni, da bit-
ka tudi v mirnem času traja!
V imenu Ljubljanskega ar-
madnega območja je čestital
vojakom ob prazniku in jim
zaželel dobre delovne rezul-
tate ter stalno izpolnjevanje
bogate zapuščine borcev
Šlandrove brigade Stanko
Mihelič, v imenu družbeno-
političnih in drugih organi-
zacij celjskega območja pa je
vojake, starešine in borce
pozdravil podpredsednik
Skupščine občine Celje An-
ton Jelenko.
Venec k spomeniku Slav-
ka Slandra, ki je na dvorišču
celjske vojašnice, je ob pri-
sotnosti delegacije položil
narodni heroj Ivan Avbelj-
Lojko.
Vojak Emir Bostič, sicer
doma iz Banja Luke, je pre-
bral pozdravno pismo vseh
udeležencev proslave, ki so
ga poslali Predsedstvu ZKJ
in SFRJ, Predsedstvu ZKJ v
JLA in Nikoli Ljubičiču.
»Vojaki obljubljamo, da bo-
mo varovali ime slavne VI.
SNOUB Slavko Slander, ka-
tere ime nosimo. Nadaljevali
bomo s pridobljenim in skr-
beli, da nikoli ne pozabimo
na slavne dni!«
Zatem so vsi prisotni pri-
sostvovali skrbno pripravlje-
nemu kulturnemu in tovari-
škemu srečanju v Domu
JLA.
T.VRABL
Slavnostni govornik je bil
borec Šlandrove brigade
Stane Kokalj
MAKEDONIJA
LETNO »ZAŽGE«
POL MILIJARDE
DOLARJEV
Kljub izrecnemu opozori-
lu, ki ga je GZ Makedonije
naslovila na vse kmetijske
organizacije v republiki,
namreč, naj po žetvi pšeni-
ce slame ne zažgejo, ampak
naj jo zbirajo za potrebe to-
varne celuloze in papirja v
Kočanih, so skoraj vso sla-
mo že požgali. Iz te slame,
poudarja tehnični direktor
kočanske tovarne, bi lahko
letno proizvedli 100.000 ton
celuloze. Če vemo, da tona
celuloze na svetovnem trgu
znaša 560 dolarjev, pridemo
do poraznega zaključka, da
Makedonija z zažiganjem
slame letno izgubi pol mili-
jarde dolarjev!
Tovarna v Kočanih je edi-
na v Jugoslaviji, ki za proi-
zvodnjo celuloze kot osnov-
no surovino uporablja sla-
mo. Letno proizvede 7000
ton celuloze, za kar porabi-
jo 16000 ton slame. Cvetan
Dimitrov, inženir v razvoj-
ni službi, pravi, da so se že
dogovorili, da bodo za tri-
krat povečali kapaciteto,
oz. da bodo v dveh do treh
letih zagotovili proizvodnjo
21.000 ton celuloze. Za to pa
bo potrebnih 50.000 ton sla-
me, ki bi jo brez posebnega
truda lahko zagotovili na
območju 60 km od Kočanov.
če bo slama na makedon-
skih poljih še naprej gorela,
bomo morali uporabljati
uvozno, opozarja Dimitrov.
BORBA
PROTESTNO PISMO
ZDRUŽENJA BORCEV NOV
STRANICE
Dne 21. 7. 1981, pred
praznikom dneva vstaje
slovenskega naroda je
RTV Ljubljana prikazala
film Odgovor v vetru.
Premiera tega filma pa je
bila na Frankolovem ob
praznovanju občinskega
praznika občine Celje. Po
gledanju tega filma smo
si izoblikovali naslednje
mnenje, ki smo vam ga
dolžni posredovati:
Samo proti pačenju
zgodovinskih, moralnih,
etičnih vrednot, posebej
še v prikazovanju naše
narodnoosvobodilne bor-
be in revolucije. Sto in
stotisoče padlih borcev in
bork, ki so sledili klicu
OF in KP, ne bomo nik-
dar pozabili, nikdar ra-
zvrednotili njihove bor-
be, njihovega žrtvovanja
za nacionalno in socialno
osvoboditev.
NOB ni bila neko fanta-
ziranje in simboliziranje,
kakor smo ga videli v tem
filmu. Režiser je hotel v
tej drami prikazati nasil-
no smrt 100 talcev obeše-
nih na drevesa jablan ob
cesti, ki pelje iz Frankolo-
vega proti Stranicam. Vsi
vemo, da pri tem zločinu,
ki so ga izvršili nemški
nacisti ni bilo noberiiti
golih žensk, nobenega ve.
seljačenja vitanj§kih lo^ I
cev, nobenih oficirsko g^^ 1
stapovskih monologov ^ 1
le vrvi in kruta smrt že ti}(
na pragu svobode...
Mislimo, da so pos^. i
mezne epizode v filmu
neprimerne, žaljive in ^ f
njimi je razvrednoten^
ona notranja, v krvavi I
borbi pridobljena zavest, |
da so naši ljudje ustvarja, j
li tudi s smrtjo nekaj veli. t
kega, človeško humanega |
za vse ljudi, ki se bore t
proti nasilju, fašizmu
kar pa oni jokajoči otroci, |
ki so klicali mamo, ne i
morejo tega ponazoriti, s l
filmom v taki izvedbi ste ■
napravili vsem gledal-1
cem, posebno pa še nek- |
danjim borcem, veliko j
škodo.	^
PRESEDNIK i
RUDISELČANI
--^
JANEZ GRIL
Počuti se pravega Ce-
ljana pa čeprav je bil ro-
jen v Trbovljah. V Celje je
namreč prišel že leta 1945
in v njem ostal do danes.
Ker si prav zdaj postavlja
svoj dom na Ostrožnem
to pomeni, da se je naše-
mu mestu zapisal »do
konca".
To je Janez Gril, inže-
nir, zaposlen kot vodja ra-
zvojne službe pri več kot
700 članskem kolektivu
PTT Celje, ki letos slavi
20-letnico obstoja. Ko je
Janez zapustil šolske klo-
I\i (v Celju je obiskoval
nižjo gimnazijo, tehnično
srednjo šolo pa v Ljublja-
ni) se je leta 1959 zaposlil
na svojem prvem delov-
nem mestu v PTT podjet-
ju v Celju. Po nekaj letih
službovanja je sledila od-
ločitev: nadaljevanje štu-
dija in vpis na elektro fa-
kulteto v Ljubljani. Po
končani fakulteti pa nazaj
v Celje in »seveda v PTT',
kjer je še danes.
Do njega je izredno tež-
ko priti. Pa ne zato, ker
Janez ne bi rad sprejemal
obiskov, temveč zato, ker
so zaradi prostorske sti-
ske v stari stavbi, kjer do-
muje celjski PTT, razvoj-
ne službe »porinili* na
podstrešje! Vse je lepo
urejeno, kot iz »škatlice«
bi temu rekli, samo pot
do tiste sobe je neskonč-
no dolga in »zaračunal*
bi si lahko kilometrino ali
dobil vsaj trimčka za
uspešno hojo v gore!
Bil si športnik. Atlet,
član Kladivarja... »To so
bili zlati časi. Sami smo si
kupovali copate, dobivali
nismo nobenih hranarin.
Izredno sem bil ponosen
na reprezentančno trenir-
ko, to pa je tudi vse, kar
sem takrat dobil od Kla-
divarja in na to sem izre-
dno ponosen. Z menoj so
tekmovali Smovršnik,
Šketa, Pilih, Janč Kač,
Golner, Koražija, Koželj
in drugi... bili smo prak-
tično slovenska mladin-
ska reprezentanca. Štafe-
ta Golner, Koražija, Ko-
želj in jaz smo bili rekor-
derji v štafetah. Sam sem
največ nastopal na 400 m
in v skoku v višino, kjer
sem enkrat celo premagal
Vilija Koražijo, za kar mi
menda nikoli ne bo opro-
stil* Ob tem se krepko
nasmeji! »Sicer pa sem
zaradi svojih dosežkov
enkrat celo prišel na prvo
stran nekdanjega sloven-
skega športnega lista Po-
let!* Ponovno iskren
smeh. Zdaj?
»Delovno predvsem
skrb za čimprejšnjo otvo-
ritev in delovanje nove
PTT centrale v Celju, ki
jo bomo izročili namenu
11. septembra! Privatno
pa pozimi smučanje, po-
leti kopanje pa Skokov
memorial si bom ogle-
dal.»
TONE VRABL
PRIPRAVE NA VOLITVE
RABIM010.000 0ELEGAT01
Premalo se zavedamo odgovornosti pri odločanju [
Odgovorna družbenopoli-
tična in samoupravna dejav-
nost stalnih kadrovskih pri-
prav na skupščinske volitve
prihodnje leto, kljub počitni-
škemu obdobju ne zaostaja.
Prav v tem času so v pripravi
ocene zaključene prve faze
evidentiranja, ki kažejo, da
so se v večini OZD in krajev-
nih skupnosti solidno pri-
pravili na zahtevne naloge.
Zahtevne še posebej zato,
ker letos v vseh organizaci-
jah združenega dela in kra-
jevnih skupnostih v posebne
evidence vključujejo vse de-
lovne ljudi in občane, ki so
bili evidentirani od leta 1974
pa do sedaj. S to evidenco se
vzpostavlja celovit in siste-
matičen pregled evidentira-
nih možnih kandidatov za
družbene funkcije in bo, se-
veda dobro urejena in sproti
dopolnjevana, v veliko po-
moč s samoupravnim orga-
nizacijam in skupnostim ne
le pri skupščinskih volitvah,
temveč tudi pri kandidiranju
delegatov v druge samou-
pravne in družbenopolitične
organe. Zato je skorajda ne-
razumljivo, da se Iiljub v ve-
čini primerov odgovornem
in zavzetem angažiranju,
vendarle najdejo posamezne
OZD ali krajevne skupnosti,
ki nalogo opravljajo površno
ali pa k aktivnostim še sploh
niso pristopile.
Po podatkih celjske občin-
ske konference socialistične
zveze, je bilo do sedaj v obči-
ni Celje za delegacije skup-
ščine DPS evidentiranih
5376 možnih kandidatov. Od
tega so jih OZD evidentirale
4328, v krajevnih skupnostih
pa 1048. Od evidentiranih
kandidatov je 1829 žensk in
947 mladih. Po izobrazbeni
strukturi je največ KV delav-
cev (1332) in delavcev s sred-
njo izobrazbo (1514), naj-
manj pa je NK delavcev
(293). Za delegacije skupščin
samoupravnih interesnih
skupnosti je evidentiranih
10.968 možnih kandidatov,
od tega v OZD 7840, v kra-
jevnih skupnostih pa 3128.
Evidentiranih žensk je 3659,
mladih pa 2166. Tudi tukaj
so najštevilnejše zastopani
KV delavci (2794) in delavci
s srednjo izobrazbo(2715),
najmanj pa je delavcev z niž-
jo izobrazbo (604). Od vseh
evidentiranih kandidatov je
4091 članov ZK, 782 je udele-
žencev NOB, 508 pa je vodil-
nih delavcev.
Številke, čeprav na prvi
pogled suhoparne, delujejo
spodbudno, če pa vemo, da
potrebujemo v Celju z'i zbo-
re občinske skupščine kar
preko 3000 delegatov, za
skupščine samoupravnih in-
teresnih skupnosti pa preko
7000 delegatov v posebnih,
združenih in splošnih dele-
gacijah, dobi podatek nove
dimenzije.
Prva faza evidentiranja* je
predvsem namenjena vklju-
čevanju najširšega kroga de-
lovnih ljudi in občanov, saj
praksa kaže, da prihaja v na-
slednjih fazah do znatnega
osipa, tako zaradi objektiv-
nih kot tudi subjektivnih
vzrokov. Podatki ki so na
razpolago pa kažejo, da so v
nekaterih OZD, pa tudi kra-
jevnih skupnostih že kar v
prvi fazi evidentirali le toliko
kandidatov, kot štejejo dele-
gacije. Tak odnos ni le orga-
nizacijska pomanjkljivost,
temveč pomeni tudi vsebin-
ski spodrsljaj, saj bi se ob
nadaljevanju aktivnosti v ta-
ki smeri lahko zgodilo, da
bodo imeli delovni ljudje in
občani ob kandidacijskih
konferencah na voljo zelo
ozek krog možnih kandid?
tov, če že ne kar zaprte lis?
kar gotovo ne bo omogočaj
kvalitetnega izbora delež
tov.	^
Vsekakor pa je za razmi
slek tudi dejstvo, da 49 OZJ
in 10 krajevnih skupnosti n
roka občinski volilni komi^
ji sploh ni posredovalo pi
datkov o evidentiranih kaj
didatih. Res je sicer, da so^
predvsem manjše OZD, aj
roma tiste z manj kot 30 di
lavci, pa vendar je med nj^
tudi EMO, ki ni poslal pod^
kov za noben tozd in Zdra
stveni center, kjer sta le dj
temeljni organizaciji izpolc
li obveznosti.	i
Tu bi družbenopolitidj
organizacije vsekakor morij
le kritično oceniti stanje. .
B.
PO OBELEŽJIH NOB
Ob krajevnem prazniku na Ponikvi so družbenopoli-
tične organizacije in društva ter krajevna skupnos'
pripravile pohod krajanov po obeležjih NOB. Pohoda
se je udeležilo precej mladih in pa tudi starejših. Kljy^
vročini so po treh urah hoje prišli v zaselek Marof, kje'
je bila osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku.
T.TAVCAP
j^t, 32 - 13. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 3
opAZNOVAU SO V TABORU IN NA PONIKVI
i ZNAKU DELOVNIH ZMAG
Otroški vrtecf nove ceste, priznanja
.paznik v taboru
nedeljo so v krajevni
kupnosti Tabor zaključili
r.znovanje krajevnega
vnika, ki ga praznujejo v
" min ko je bil leta 1941
P n nedeljo v avgustu usta-
ven krajevni odbor OF.
' ciavnostna seja skupščine
raievne skupnosti in druž-
organizacij,
If sta se je poleg krajanov,
iedstavnikov sosednjih
'raievnih skupnosti udeleži-
tudi predsednik IS občine
Viže Jan i" predsednik OK
•2Dh Žalec Ivo Robič, je o
v zadnjem letu in o na-
za prihodnje govoril
.redsednik skupščine KS
'abor, Lojze Rak. Poudaril
. da je za krajane v letoš-
jem letu največja pridobi-
fv nov otroški vrtec, ki so
a predali namenu že maja
ftos. Zanimivo pri gradnji
Itca je da je po predračunu
lal več kot pa dejansko. Tu
re priznanje režijskemu od-
oru in pa tudi krajanom, ki
o z udarniškim delom in
hiranjem lesa zmanjšali
redračunsko vrednost za
eč deset starih milijonov,
'oleg vrtca so uredili še ne-
atere ceste, in mostove. V
:gradnji je cesta Pondor-
Pcdlog-Ceplje v dolžini
,5 km, radi pa bi uredili še
ekatera avtobusna postaja-
šča, kanalizacijo v Taboru,
ivno razsvetljavo, v zaselku
Ijstrica in pri domu Parti-
»n. most čez potok Konji-
tico v Smiklavžu in še ne-
atere ceste do višinskih
rcetij v Lokah in Črnem
Thu. Adaptirali pa bi tudi
adi dom Partizana. Na seji
C podelili krajevna prizna-
ija OF in KS. Priznanja OF
0	prejeli'. Milan Lesjak,
i'Tanc Uranjek, Vinko Drolc
n Jože Cestnik; priznanja
CS. Lojze Rak, Branko Pe-
el. Franc Verdelj, Dušan
luč, Ivica Leskovšek, Fran-
1	Zabrložnik in Zdenko
■uncer. Po krajšem kultur-
em programu so svečano
fedali namenu otroško igri-
Se, v nedeljo pa višinsko ce-
lo Veteršek-Tomažovc.
Pohvaliti je treba tudi Lov-
w družino, ki si je pri svoji
zgradila strelišče in ga
fedala namenu že 2. avgu-
Za praznik so pripravili
frmovanje tudi gasilci,
ruštvo TVD Partizan pa je
ppravil več športnih tek-
fovanj.
slavje na ponikvi
Krajani Ponikve v žalski
občini praznujejo krajevni
praznik vsako leto 30. julija v
spomin, ko je okupator leta
1944 izselil 18 krajanov v raz-
ne zapore od katerih so se
vrnili le štirje.
Osrednja slovesnost je bila
preteklo nedeljo v zaselku
Marof. Že ob osmih so kreni-
li na pohod ob obeležjih iz
NOB mladi, člani ZB in dru-
gi krajani, zatem so v Stu-
dencu odprli novo cesto Stu-
denec-Marof v dolžini nekaj
več kot dva kilometra. Cesto
je predal namenu najstarejši
krajan Ponikve 85-letni Va-
lentin Pernovšek. O delu, ki
so ga opravili je govoril pred-
sednik sveta KS Ponikva Mi-
lan Vasle in poudaril: »Asfal-
tirali smo odsek ceste od Po-
nikve do pokopališča, zgra-
dili cesto Studence-Marof v
dolžini nekaj več kot dva ki-
lometra, uredili avtobusno
postajališče v Studencih in
postavili tri avtobusne po-
staje. Celotna investicija je
znašala 550 tisoč dinarjev.
Vsega tega sami ne bi zmo-
gli, zato nam je pomagala sa-
moupravna interesna komu-
nalna skupnost Žalec in
Gozdno gospodarstvo Ža-
lec.«
Podelili so tudi priznanja
KS, ki so jih prejeli: Franc
Jezernik, Vinko Kos, Franc
Kos, Vinko Razdevšek, Mi-
hael Cokan, Janko Sreden-
šek, Mirko Vasle, Vinko Je-
len, Podružnična šola Ponik-
va in Gasilsko društvo Po-
nikva. Predsednik sveta KS
Ponikva pa je iz rok predse-
dnika OK SZDL Žalec Iva
Robiča prejel občinsko priz-
nanje OF. Praznovanja kra-
jevnega praznika so se ude-
ležili tudi sekretar OK ZKS
Franc Jelen, predsednik
skupščine občine Žalec Vili
Petek, predsednik Občin-
skega odbora borcev NOV
Rudi Cilinšek in drugi.
T.TAVČAR
Za uspešno delo v krajevni skupnosti je priznanje prejel
tudi Lojze Rak, ki mu ga izroča predsednik sveta KS
Tabor Franc Uranjek
Cesto Studencc-Marof je s prerezom traku predal pro-
metu najstarejši krajan Ponikve 85-letni Valentin Pernov-
šek
^OVA PETROLOVA ČRPALKA
^trol^^' petek so na Polulah ob cesti v Laško odprli nov
I je ^^ bencinski servis, ki so ga pričeli graditi lansko leto
nadomestilo za bencinski servis, ki so ga leta 1977
Uke'	XIV. divizije. Celotna investicija nove čr-
okoli 165 milijonov din, ki jih je v veliki večini
tisl^^al Petrol, nekaj je bančnih kreditov in sredstev Ob-
'komunalne skupnosti.
etr^^l^^ajši slovesnosti je ob otvoritvi spregovoril direktor
tupf^^ • ^ Celje Karel Privšek ter predstavnik krajevne
hil^ (f Polule Karel Palir, vrvico pa je prerezal predse-
^ eiavskega sveta te temeljne organizacije Andrej Co-
H
feu	uslug bodo na novem bencinskem ser-
"Sebei ^^di rezervne dele za avtomobile in kar je še
' Pomembno tudi za kolesa.
F.P.
Ml VSI SMO GRANIČARJI
Budni varuhi naših meja, našega mi-
ru, svobode in neodvisnosti bodo 15.
avgusta proslavili svoj praznik. Na la-
djah in karavlah, vzdolž mejne črte bo-
do obeležili dan, ko je bil pred sedemin-
tridesetimi leti z ukazom vrhovnega ko-
mandanta maršala Tita formiran Kor-
pus narodne obrambe in iz katerega so
nastale današnje graničarske enote.
Za junaške pripadnike KNOJa vojna
ni bila končana 9., niti 15. maja 1945.
leta. Medtem ko smo po vsej domovini
slavili svobodo, se je na naših mejah
odvijala ogorčena vojna z zahrbtnimi,
izdajalskimi odredi razbite sovražniko-
ve vojske. Da je bila to prava vojna,
govori podatek, po katerem so sedanje
enote KNOJa uničile več kot 25.000 so-
vražnih vojakov, ranile 3000 in ujele
83.000 raznih odpadnikov.
Čeprav so bili pogoji dela in življenja
na meji zelo težki, so »knojevci« uspeš-
no opravili vse naloge. Dan in noč so
bedeli v zasedah in v patrolah. Največ-
krat so spali kar na ledini, pod šotori in
v barakah. Pri izvrševanju častnih in
težkih nalog v petih povojnih letih so v
boju v naši domovini padli 1104 pripa-
dniki KNOJa.
Tradicija herojstva se v naših kara-
vlah neguje z vso ljubeznijo in pono-
som. Tudi današnji graničarji z enako
budnostjo in odločnostjo varujejo vsako
ped naše 4972 km dolge meje. V njiho-
vem pouku je postavljeno težišče na
krepitev moralno politične moči kolek-
tiva, pa se pogostoma na karavlah ob
trobojnici vije tudi rdeči prapor, kar po-
meni, da so tam vsi graničarji tudi ko-
munisti.
Za uspešno opravljanje nalog je zelo
pomembno tudi to, kako so naši grani-
čarji opremljeni. V svojih rokah imajo
najsodobnejša borbena sredstva, ki smo
jih proizvedli v naših domačih tovarnah.
Zato je tudi razumljivo, da dobro uspo-
sobljeni in oboroženi čuvarji naših meja
na vseh preizkušnjah borbene priprav-
ljenosti dosegajo samo en edini rezultat
- odlično.
Na naših karavlah posvečamo poseb-
no pozornost razvoju odnosov s krajani
obmejnih krajev. Ta »drugi ešalon« na
mejnem okopu je neprecenljive vredno-
sti za obrambo naše dežele. Zato z vso
pravici trdimo, da je 15. avgust praznik
vseh državljanov vzdolž naše meje. Pa
ni samo njihov, temveč vseh državlja-
nov naše domovine, ker smo vsi grani-
čarji.
J. PETROV
KRAJEVNI PRAZNIK V LOKI PRI ŽUSMU
DELO SO DOBRO OPRAVILI
V DO za delo delegatov premalo razumevanja
v Loški dolini pod parti-
zansko Rudnico in Žusmom
so v nedeljo, 9. avgusta že
osmič zapored praznovali
krajevni praznik. Proslavo je
odprl Vinko Žlender, pred-
sednik zbora delegatov KS
Loka. Za njim je povzel be-
sedo Rudi Drame, predse-
dnik sveta krajevne skupno-
sti in med drugim dejal:
»Lansko leto smo si ob slo-
vesu zaželeli mnogo delovne
sreče, razvijanja medseboj-
nih prijateljskih odnosov in
si naložili naloge za bodoče
delo«. Naloge so v krajevni
skupnosti uspešno opravili
in so nezadovoljni le z ure-
sničevanjem delegatskega
sistema.
Uvodnemu govoru je sle-
dila podelitev nagrad in priz-
nanj. Denarne nagrade so
dobih: Rudi Drame - Dobri-
na 18, Anton Lesjak mlajši -
Hrastje 2 in Gasilsko društvo
- enota Loka pri Žusmu.
Priznanja 16. julij (v spomin
na partizanski napad na žan-
darmerijsko postajo) pa so
podelili: Tereziji Skale, Ne-
venki Žlender, Rdečemu
Križu Loka pri Žusmu in de-
lovni organizaciji PAP iz
Ljubljane. Prireditev je po-
vezoval kulturni program, v
katerem so sodelovali: mo-
ški pevski zbor iz Slivnice
pri Celju, godba na pihala iz
Šentjurja pri Celju in pionirji
osnovne šole Loka pri Žu-
smu.
Krajani niso mogli iz svoje
kože. Tudi tokrat so si nalo-
žili celo vrsto nalog, ki jih
bodo skušali s skupnimi
močmi opraviti še v tem letu.
Med njimi so naslednje: do-
graditev mrliške vežice v Žu-
smu, rekonstrukcija občin-
ske ceste v Žusmu, ureditev
javnega smetišča v Loki, raz-
širitev vodovodnega omrežja
v Žusmu, nabava novega ga-
silskega avtomobila in še bi
lahko naštevali.
VILI EINSPIELEP
V ZNAMENJU NEVTRONSKE BOMBE
Odločitev ameriškega predsednika
Reagana, da bodo Združene države zače-
le izdelovati nevtronsko bombo, je - ne
glede na morebitne namene in obrazloži-
tve - vsekakor olje na ogenj že tako zao-
strene oboroževalne tekme, zlasti še za
zdaj neustavljivega jedrskega oborože-
vanja.
Nevtronska bomba je orožje, ki druga-
če kot drugo jedrsko orožje s silovitim
sevanjem pobi je ljudi, medtem ko stav-
be, stvari ostanejo bolj ali manj nedo-
taknjene. Zagovorniki takega orožja tr-
dijo, da je še zlasti primerna za uničenje
sovražnikovih oklepnih enot, ki naj bi
prodrle na ozemlje članic atlantskega
pakta. Z nevtronsko bombo naj bi uniči-
li sovražnika, stavbe pa bi ostale cele.
Zagovorniki te bombe dalje dovolj do-
ločno povedo, da je nevtronska bomba
mišljena za uporabo v Zahodni Evropi,
in sicer ob morebitnem napadu tankov-
skih divizij varšavskega pakta.
Predsednik Reagan je sporočil, da bo-
do izdelane nevtronske bombe hranili
na ozemlju ZDA - do nadaljnjega. S tem
je po mnenju številnih komentatorjev
skušal vsaj nekoliko pomiriti evropske
zaveznike, ki so bili postavljeni pred
izvršeno dejstvo, zakaj z njimi se o svoji
odločitvi ni posvetoval, marveč jih je
samo obvestil, kaj je bil sklenil.
Nasprotniki nevtronske bombe le-to
spričo dejstva, da uničuje ljudi, ne pa
stvari, imenujejo »nehumano bombo*,
najbolj ostri pa jo proglašajo celo za
proizvod »duševne perverznosti*.
V sodobnem blokovsko razklanem
svetu seveda vsak tak ukrep pripelje do
nasprotnega ukrepa. Tako je Moskva pri
priči dala vedeti, da ob nevtronski bom-
bi ne bo držala rok križem.
Piše: JOŽE ŠIRCELJ
Začarani krog oboroževanja, zlasti je-
drskega, je torej čedalje bolj zaprt, skle-
njen. Pogovori o razorožitvi se kljub po-
zivom in prizadevanjem Združenih na-
rodov, neuvrščenih in nevtralnih držav
ne premaknejo z mrtve točke. Na žalost
je pravzaprav še huje: lahko govorimo
celo o nazadovanju stikov med obema
supersilama in obema vojaško-politični-
ma blokoma, kar zadeva razorožitvene
pogovore.
Nevtronska bomba - sorazmerno maj-
hna, kot je - naj bi bila odvračevalno
orožje in hkrati obramba proti prodira-
jočim armadam, drugače rečeno, name-
njena naj bi bila tako imenovanemu lo-
kalnemu vojnemu spopadu. Domneve,
da bi se ob spopadu dveh blokov vojna
lahko končala z »lokalno vojno*, kratko-
trajno in zemljepisno omejeno, slone na
kaj malo verjetni predpostavki, da bo
nasprotna stran, ko bo dobila pri svojem
vdoru prve hujše udarce z nevtronskimi
bombami, klonila, se umaknila, priznala
poraz...
Verjetnejša in srhljivejša je druga
možnost: da bi tak spopad na lokalni
ravni, recimo na ozemlju ZR Nemčije,
kaj hitro prerastel v svetovni jedrski
spopad s strahovitimi posledicami za
vse človeštvo.
Prav gotovo ni naključje, da je tik
pred sporočilom iz Bele hiše o začetku
izdelovanja nevtronskih bomb general-
ni sekretar OZN dr. Kurt Waldheim dal
sila pesimistično izjavo. S ve, je pouda-
ril, že od kubanske krize 1962. leta sem
ni bil v tolikšni nevarnosti, in sicer »za-
radi napetih odnosov med velesilami ter
med Severom in Jugom. Jedrska vojna
bi se lahko začela bodisi po naključju ali
zaradi napačne reakcije nekoga, v takš-
nem spopadu pa ne bi bilo zmagovalca.*
Zaskrbljenost je upravičena. In pre-
den bo prišlo do zmanjšanja svetovne
napetosti, je prejkone ^pričakovati še
bolj ali manj hude zaplete.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 32-13. avgust ig^j.
OBČINA ŽALEC
PREVEČ SO UVAŽALI
Naložbe v glavnem iz lastnih sredstev
Na ponedeljkovi seji
izvršnega sveta žalske ob-
činske skupščine so govori-
li tudi o uresničevanju reso-
lucije o družbenoekonom-
skem razvoju občine v tem
letu. S tem v zvezi je beseda
seveda nanesla tudi na ure-
sničevanje usmeritev na po-
dročju gospodarstva.
Osnovni cilj - to je štiriod-
stotna realna rast družbene-
ga proizvoda - je bil dosežen.
Družbeni proizvod je pora-
stel kar za 54 odstotkov, in če
upoštevamo še 49-odstotno
rast cen, potem je bila realna
rast realizirana. Delfio se
uresničujejo tudi cilji na po-
dročju prestrukturiranji go-
spodarstva. Tu mislimo
predvsem na krepitev indu-
strije in večjo proizvodnjo
hrane. Industrija je svoj de-
lež v dohodku povečala od
80 na 81 odstotkov, ob tem
pa najhitreje narašča doho-
dek v kmetijstvu, kjer je bil
dohodek v poletju večji kar
za 74 odstotkov.
V celoti uresničujejo v žal-
ski občini tudi resolucijske
naloge na področju vseh
oblik porabe. Se posebej ve-
lja to za osebno porabo, saj
osebni dohodki zaostajajo v
povprečju za 28 odstotkov za
rastjo dohodka. V delitvi do-
hodka in čistega dohodka ta-
ko konstantno pada delež či-
stega dohodka za vse oblike
porabe, krepi pa se akumula-
tivna sposobnost gospodar-
stva.
Zaradi izredno nizke stop-
nje rasti zaposlenih - število
zaposlenih se je povečalo v
polletju le za en odštotek - se
je družbena produktivnost
povečala kar za 53 odstotkov
(nominalno) in je udeležba v
strukturi doseganja družbe-
nega proizvoda kar 80 od-
stotna. Načrtovali so največ
šestdesetodstotno. Število
zaposlenih se je najbolj po-
večalo v trgovini (3%, manj
pa je zaposlenih v gradbeniš-
tvu, gozdarstvu, gostinstvu
in obrti.
Od zastavljenih ciljev, piše
v poročilu o uresničevanju
resolucije o družbenoeko-
nomskem razvoju občine v
tem letu, najbolj odstopajo
na področju ekonomskih
odnosov s tujino. Letos naj
bi znašal izvoz 999 milijonov
dinarjev. Pri tem je industri-
ja izvozila komaj za 466 mili-
jonov dinarjev izdelkov ali
46,6% letnega plana. Vseeno
pa je izvoz v prvem polletju
za 129 odstotkov večji kot v
enakem lanskem obdobju.
Uvoz naj bi letos znašal 683
milijonov, že v prvi polovici
leta pa je vrednost uvoza do-
segla 518 milijonov dinarjev.
Vzrok za tako visok uvoz je
nenačrtovan uvoz soje za po-
rabnike v SR Sloveniji, ki je
bil realiziran preko Tovarne
krmil. Stopnja pokrivanja
uvoza z izvozom znaša 108,
regionalna usmeritev izvoza
pa se ni spremenila. Prevla-
duje izvoz na klirinško po-
dročje. Investicije predstav-
ljajo 18 odstotkov družbene-
ga proizvoda. V teku je 18
gospodarskih in 11 negospo-
darskih naložb. Vrednostno
razmerje naložb je 80 proti 20
za gospodarske naložbe. Pre-
vladujejo lastna in združena
sredstva, ki znašajo v gospo-
darstvu 37 odstotkov v nego-
spodarstvu pa kar 67 odstot-
kov. Gre predvsem za nalož-
be iz preteklega obdobja, ki
so v skladu s kriteriji pre-
strukturiranja gospodarstva.
JANEZ VEDENIK
NOVINARSKA KONFERENCA UNZ CELJE
I^AŠE NEVERJETNE NAPAKE
Na razne vaje se odlično pripravimo, potem pa...
Zadnja novinarska konferenca, ki
so jo sklicali delavci Uprave za no-
tranje zadeve Celje, je znova opozori-
la na dvoje bolečih točk: odlično se
znamo pripraviti in izvesti kakršno-
koli preventivno vajo, takoj po njej
pa nastopi »spanje pravičnega«. Nič-
kolikokrat smo že pisali, da to ni
prav in da moramo VSI ter STALNO
skrbeti za našo skupno varnost in va-
rovanje tistega, kar imamo. Žal še
vedno ni tako! Kajti če bi se vsi ZA-
VESTNO in STALNO samozaščitno
obnašali, bi primerov, ki smo jih sli-
šali na tiskovni konferenci, bilo ob-
čutno manj. Še vedno je premajhna
osveščenost delovnih ljudi in obča-
nov na tem pomembnem področju!
Delavca UNZ Celje načelnik Janez
Paul in inšpektor za promet Friderik
Zaberl sta opozorila na dva primera:
varnostno problematiko na širšem
celjskem območju v prvi polovici le-
tošnjega leta in na tri varnostne akcije,
ki so jih izpeljali julija (akcija prijavno
- odjavne službe, varovanje imovine in
prometna akcija)!
Varnostna situacija na širšem celj-
skem obmo(5ju je dobra, žal pa jo še
vedno spremljajo določeni problemi.
Ljudje še vedno mislijo, da za PRE-
PREČEVANJE odgovarjajo oz. skrbi-
jo saijio tisti, ki so v »takšnih« službah.
To pa ni res, to je stvar slehernega
p6sameznika v naši družbi!
V prvi polovici letošnjega leta je bilo
na področju UNZ Celje zabeleženih
2200 kaznivih dejanj (lani v istem ob-
dobju 1903) s področja klasičnega in
gospodarskega kriminala. »Priljublje-
ni« artikli za storilce so postali tisti, ki
jih na tržišču ni ali pa imajo previsoko
ceno (prehrambeni artikli, pralni pra-
ški itd.)! Tudi raziskava kaznivih de-
janj je v letošnjem letu nekoliko manj-
ša kot lani, čemur botrujejo hitri pre-
miki storilcev, ki so ponavadi brez
stalnega bivališča.
delovne nesreče,
samomori, požari
Zabeleženih je 260 dogodkov ah 52
odstotkov več, kot lani. Na prvem me-
stu so delovne nesreče s težjimi po-
škodbami in večjimi materialnimi ško-
dami 56 (od tega kar 22 v rudniku Ve-
lenje!), sledijo samomori 43 (največ na
področju žalske in celjske občine), po-
žari 52 (največ na zasebnem sektorju,
kjer prednjačita samovžig in slaba
električna napeljava), železniške ne-
sreče 15 (predvsem »povoženja« na ne-
zavarovanih mestih in iztirjenja vla-
kov), delovne nesreče s smrtnim izi-
dom 6 (predvsem pri podiranju dreves
in vožnji s traktorji) itd.
šlaba obveščenost...
V prvi polovici letošnjega leta so za-
beležili 1695 prekrškov, kjer so prevla-
dovali pretepi, prepiri, kričanje in ne-
dostojno vedenje na javnih mestih. Za-
nimivo, pri teh primerih je v upadanj-
ju število prekrškov zaradi pijančf
nja!
Bilo je šest prekinitev dela (lani
ri), od tega po dve v Celju in Veleni
po ena v Šmarju in Šentjurju ter j
nezadovoljstev delavcev (tri v Celju
po ena v Velenju, Laškem in Ž^
Vzroki? Slaba obveščenost, kritika
ganizacije dela, slaba prehrana, ne
ciplina...
33 mrtvih ali 4 manj
Registriranih je 350 prometnih
sreč ali 47 manj kot v istem polleti
obdobju lani. V tridesetih promei
nesrečah je izgubilo življenje 33 1
oz. sedem manj kot lani! Med po^
čitelji 350 prometnih nesreč je bilo
več voznikov s celjsko registracije
87 odstotkov!
prihodnjič dalje
Pri 67 pregledih tistih, ki odda
sobe za prenočevanje, je bilo odkii
161 nepravilno prijavljenih o!
med njimi kar trije tujci!
Pregledali so 278 različnih ob;
tov na širšem celjskem območji
pri 113 (40,6 odstotka) ugotovili i
različnejše pomankljivosti!
V desetih urah ustavili 913 voi
kov, med katerimi so pri 438
odstotka) ugotovili različne preki
in v 48 primerih je bil vzrok vil
nost! O vsem tem pa obširneje]
hodnjič.
TONE VRA
SLOVENSKE KONJICE
UJETI ZAMUJENO
Administrativci za stroji
Delovne organizacije ko-
njiške občine so sestavile
akcijske programe, v kate-
rih so navedle vrsto ukre-
pov za zagotovitev normal-
nega poteka proizvodnje tu-
di v času dopustov in za na-
doknadenje zaostanka v na-
črtovani proizvodnji za leto
1981.
V	Konusu so tako uvedli
četrto izmeno v delovni eno-
ti Celtex TOZD Umetno us-
nje, poleg tega so dali pre-
dnost proizvodnji umetnega
usnja, da bi zagotovili čim
večje količine za izvoz in to
pretežno na konvertibilno tr-
žišče.
V	delovni organizaciji
Unior Zreče zaostajajo v iz-
polnjevanju plana za 14,8%
in to predvsem zaradi razko-
raka v cenah, manjšega pov-
praševanja s strani avtomo-
bilske industrije in manjšega
povpraševanja po orodju do-
ma in v tujini. Zato si predv-
sem prizadevajo izdelovati
čim bolj kvalitetno in s tem
prodreti na tuja tržišča.
Obsežen program ukrepov
izvaja tudi delovna organiza-
cija Comet Zreče. Za izvrši-
tev plana za Julij in avgust
delajo ob prostih sobotah v
dveh izmenah, v nočni izme-
ni, z nadurnim delom izkori-
ščajo proste stroje, iz delov-
ne skupnosti skupnih služb
pa dela v popoldanskem ča-
su 10 delavcev v proizvodnji.
Njihov odziv je bil že na za-
četku zelo dober, saj se jih je
prijavilo več kot so jih potre-
bovali. Proizvodnjo pa bodo
skušali povečati tudi z zapo-
slitvijo petih novih delavcev
in z nenehno skrbjo za proi-
zvodnjo surovin za bruse.
Povsod pa težav z uresni-
čevanjem plana nimajo. Ta-
ko pri LIP Konjice zaostaja-
jo v proizvodnji samo neka-
tere temeljne organizacije
zaradi pomanjkanja hlodovi-
ne, pa tudi te težave v zad-
njem času odpravljajo. V
IMP-TOZD ISO Slovenske
Konjice se planska prizade-
vanja uresničujejo in ne pri-
čakujejo večjih težav, razen
v oskrbi z določenim repro-
dukcijskim materialom.
Izvršni svet skupščine ob-
čine Slovenske Konjice je na
svoji zadnji seji ocenil, da so
doseženi rezultati kljub teža-
vam ugodni, da pa je potreb-
no nadaljevati z ukrepi za na-
domestilo zamujenega.
TATJANA PODGORŠEK
KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO

Za kritje izgub
Kmetijska zadruga Laško
se že nekaj časa otepa z iz-
gubami, ki jih ima zlasti
TOZD Proizvodnja in pre-
delava mesa. Vzrokov je
več, za odpravo le-teh pa so
potrebna prizadevanja sa-
me TOZD, pa tudi širše
skupnosti. O teh težavah je
razpravljal tudi Izvršni
svet Skupščine občine La-
ško na svoji zadnji seji.
Ugotovili so, da znašajo
preplačila živine za zakol za
prvo polletje že 812.806.074
din, kar je tudi glavni vzrok
za izgubo. To pa je problem,
ki ne pesti samo njih. Cene
za odkup živine za zakol so
sicer dogovorjene, vendar so
klavnice prisiljene plačevati
za živino več, sicer je sploh
ne bi dobili in bi bila ogrože-
na preskrba z mesom. Tej
dvojnosti pa je kriva visoka
cena koruze in s tem krmil.
Dogovorjena cena za odkup
prašičev znaša na primer
51,50 din za kilogram, to pa
ne pokrije stroškov vzreje,
zato jih klavnici prodajajo
dražje. Po drugi strani pa je
jasno določeno, da bodo tiste
delovne organizacije, ki pre-
plačujejo živino, ostale brez
kompenzacij za meso. Tako
nastane začaran krog.
Rešitev problema bo Kme-
tijska zadruga skušala najti v
dogovoru s SIS za preskrbo
celjskega območja, hkrati pa
bodo opozorili Komite za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano na dvojnost v ce-
nah.
Nekatere vzroke za izgube
pa bodo skušali odpraviti sa-
mi. V lastni kmetijski proi-
zvodnji se bodo trudili pove-
čati mlečnost krav in pravo-
časno ter kvalitetno izvršiti
predelavo lastne krme.
Vendar celotnega pri-
manjkljaja TOZD ne bo mo-
gel kriti z lastnimi sredstvi,
saj je dohodkovno pozitivna
le delovna enota Transport.
TATJANA PODGORŠEK
EGS: JUNIJSKI
REKORD
BREZPO-
SELNOSTI
število brezposelnih v
Evropski gospodarski
skupnosti se je konec ju-
nija povzpelo na 8,4 mili-
jona oseb, kar pomeni 7,6
odstotka aktivnega prebi-
valstva. Tolikšne brezpo-
selnosti v poletnem me-
secu doslej še niso zabele-
žili. Sporočilo skupnosti,
ki je bilo objavljeno te
dni, poudarja, da je bilo
sezonsko izboljšanje za-
poslenosti letos zelo skro-
mno, tako da je bilo števi-
lo brezposelnih sredi leta
na enaki ravni kot konec
marca.
V letu dni se je število
brezposelnih v Evropski
gospodarski skupnosti
povečalo za tretjino. Od
maja do junija 1981 števi-
lo brezposelnih ne raste
le v absolutnih številkah,
pač pa kaže isto tež^ijo tu-
di v sezonsko očiščenih
številkah.
GOSPODARSKI VEST-
^_
ŠMARJE PRI JELŠAH
VEČJI DINAR
Veliko dela za socialno službo
Smarska občina ■ je ena
izmed redkih dotiranih ob-
čin, kateri za socialno
skrbstvo primakne svoj di-
nar republika. Letos je bilo
namreč s samoupravnim
sporazumom sklenjeno, da
morajo biti kriteriji za dode-
ljevanje socialne pomoči v
vsej republiki enaki. Ker je
šmarski sociali primanjko-
valo denarja, da bi se tega
sporazuma lahko držala, je
priskočila na pomoč republi-
ška interesna skupnost so-
cialnega skrbstva.
Tako lahko zdaj tudi v
šmarski občini izplačujejo
denarne pomoči v dogovor-
jeni višini. Za tiste (takih je
trenutno 106), ki jim je to
edini vir za preživljanje zne-
se to 3.200 dinarjev, ostalim
(takih je 213) pa dopolnilno
denarno pomoč od 1.000 di-
narjev dalje.
Največje težave imajo z na-
mestitvijo ostarelih v domo-
ve. Šmarski dom za up
jence je prepoln, nekaj c
bovancev pa bodo
vzeti tudi iz Novega C
ker nimajo zanje dovolj
čanih postelj. Tudi za v
vance v domovih zaprtei
pa ne najdejo prostora
ga povsod primanjkuje ^
Nekaj težav imajo ti*
rejništvom. V rejništvu'
jo 50 otrok, primanjkuj
jim rejniških družin, zlaS
majhne otroke.
Opravljajo tudi spr*
poskuse, predzakonsko
tovanje, dočim zakonsl
svetovanja še nimajo, ^^
majo ustreznega stro
njaka.
Tudi sicer šmarski s®
primanjkuje kadra. Tr®
no je zaposlenih pet sO
nih delavcev, potrebov^*
bi jih vsaj sedem.
j^t, 32 - 13. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 5
^ČE IN PLESiVEC - ČAST KMEČKEMU DELU
^ lučah razsta va,
iAH, ROKOMET IN
pOVORKA
Turistično društvo Luče je
Jadnjih treh dneh že dva-
^ zapovrstjo pripravilo
Plitev Lučki dan. Na-
P" prireditve je pripraviti
rj.aianom in obiskovalcev
kaj prijetnih uric razvedri-
r društveni blagajni pa vsaj
ekoliko pomagati iz zagat s
katerimi se srečujejo vsa
5ruštva majhnih krajev.
S praznovanjem so pričeli
ie v petek, ko so odprli raz-
stavo gobelinov in drugih
ročnih del Lučank in likov-
nih del Jožeta Pančuha. Raz-
stava je bila v osnovni šoli in
L pritegnila veliko pozorno-
V soboto je bila simultan-
ka Bruna Parme na tridese-
tih deskah. Trije domači ša-
histi so remizirali. Pripravili
JO tudi rokometno tekmo
Ormož - Luče, zmagal pa je
Ormož.
Nedeljsko praznovanje se
}e pričelo popoldne s pisano
povorko skozi vas. Prikazala
naj bi del iz vsakdanjega živ-
ljenja tukajšnjega prebival-
stva. Zato so bili v povorki
gozdarji, žanjice, kosci, mla-
tiči, predive in drugi. Ker
imajo radi tudi zabavo so bili
poleg še godci in plesalci.
Med posebnostimi naj ome-
nimo predico Marijo Voler,
ki ima že 96 let in teh priredi-
tev doslej še ni zamudila, ter
citraša samouka Albina Za-
mernika in Tončka Mlačni-
ka. Dobro se je odrezala tudi
folklorna skupina, ki je od-
plesala nekaj narodnih ple-
sov.
Na prireditvenem prosto-
ru, kjer je skrbel za dobro
voljo ansambel Vikija Ašiča,
smo našli priložnost za krajši
pogovor s predsednico druš-
tva Olgo Siljar, ki je gibalo
vse turistične dejavnosti v
kraju. Povedala nam je, da
so se na prireditev priprav-
ljali že od aprila, saj obisko-
valcev ne želijo razočarati.
Seveda si želijo, da bi bil tudi
izkupiček čim večji. Name-
njajo ga izključno za uredi-
tev kraja.
T. TAVČAR
96-letna Marija Voler je najstarejša predica v Lučah. Ton-
ček Mlačnik pa med redkimi citraši. Oba pa se peljeta v
kočiji
Po težkem delu se prileze mlečna kaša in pijača. Mladi so
takole prikazali, kako je izgledala nekoč kmečka malica
na polju
Ivartet Flamingo in dobra kapljica Eda Lipnikarja
^ka poka so zapeli cepci mlatičev
V PLEŠIVCU TUDI
ŽANJICE
V organizaciji krajevne
skupnosti Plešivec in Turi-
stičnega društva Velenje in
pod pokroviteljstvom izvrš-
nega sveta skupščine občine
Velenje, je nedeljski 4. tradi-
cionalni kmečki praznik po-
polnoma uspel. V lepi sončni
nedelji se je zbralo nekaj ti-
soč ljudi, željnih svežega zra-
ka, predvsem pa zaradi tega,
da si napasejo oči ob starih
kmečkih opravilih, čebelar-
ski razstavi, prikazu kuhanja
žganja, ob stojnici s kmečki-
mi dobrotami, pa da bi si tu-
di nabrusili pete na plesišču,
kjer je reztegoval harmoni-
karski meh Franci Salobir s
svojim ansamblom iz Dobja
in folklorno skupino.
Poglavitna pa so seveda
bila tekmovanja koscev,
grabljic, žanjic, gozdarjev in
celo požeruhi so se pomerili
med seboj. Predno pa so vsi
začeli zaresna tekmovanja,
jih je najprej pozdravil in jim
zaželel dobrodošlico v Ple-
šivcu pod Graško goro pred-
sednik sveta KS Plešivec
Milan Krenker. O turistič-
nem pomenu je govoril pred-
sednik UO Turističnega
društva Velenje Gustl Tan-
šek, v imenu pokrovitelja pa
je na\'zoče pozdravil predse-
dnik IS SOB Velenje Fran^
Kljun. Osrednji govor je
imel predsednik turistične
zveze Slovenije Leopold
Krese, kmečkega praznika
pa se je udeležila tudi Nadja
Engeiraan, predstavnica Za-
družne zveze Slovenije.
Najprej so nabrusili kose
kosci. Najbolje so se odrezali
po vrstnem redu prvi trije in
sicer Martin Lenko iz Belih
vod, drugi je bil Herman Ve-
temik, AMZ ZE Šoštanj in
tretji je bil Jože Javšnik iz
Gaberk. Grabljice so se odre-
zale takole: prva je bila So-
nja Laznik iz AMZ ZE Šo-
štanj, druga Marta Virbnik
iz Plešivca in tretja Jožica
Jevšnik iz Gaberk. Žanjice
in vezalci so se uvrstili v na-
slednjem vrstnem redu: prva
Pavla Pajer in Ivo Arlič iz
Skal, druga sta bila Marija
Rezoničnik in Stanko Golič-
nik iz Belih vod, tretja pa
Ivanka Dvorjak in Marija
Rančnik iz Cirkovc.
Med gozdarji, ki so morali
kar najhitreje olupiti smre-
kov hlod z lesenim kolom, ki
je bil na enem koncu ošiljen
na pšenično zrno, na drugem
pa na kajlo, je bil najboljši
Drago Jeromel.
Svoje so opravili tudi po-
žeruhi. Deset se jih je javilo
za tekmovanje. Pojesti so
morali liter kislega mleka (z
žlico) in kilogram v oblicah
kuhanega krompirja. Zma-
gal je Milan Lepko iz Plešiv-
ca, drugi je bil Janko Jevš-
nik iz Šentilja in tretji Mar-
tin Lipnikar iz Plešivca.
Sončna nedelja na pose-
stvu Eda Lipnikarja je bila
še bolj sončna tudi zaradi te-
ga, ker gospodar sicer lepo
urejene in usmerjene kmeti-
je, ni skoparil z domačo kap-
ljico. Najprej jo je nudil kos-
cem, grabljicam in žanjicam,
pa pozneje tudi vsem osta-
lim, tako da so na svoj račun
prišli tudi štirje fantje kvar-
teta Flamingo, skupine do-
mačega prosvetnega druš-
tva.
Bil je to lep in dostojen
praznik, dokaz o sicer napor-
nem, a svojsko mikavnem
kmečkem delu. Videli smo
nekaj novega, zlasti mlajši so
si lažje ustvarili podobo,'ka-
ko so naši predniki potili
pot, če so hoteli spodobno
skorjo kruha. To so najbolj
ponazorili mlatiči, ki so z
ubranim delom, torej s cep-
ci, pričarali svojski ritem
vztrajnega dela. Najlepša sli-
ka nedeljskega kmečkega
praznika pa so bili predstav-
niki mlade generacije, ki so
se enakopravno kosali v
vseh opravilih s starejšimi in
izkušenimi kmetovalci.
To si velja zapomniti.
BESEDILO IN SLIKE:
DRAGO MEDVED
Iftot	in izkušenimi tanjicami in vezalci so se sukali tudi mladi člani zadružnih
}liDlč	mladih zadružnikov. Naporno delo gozdarjev so v nedeljo ponazorili z
hlodov
NESRAMNOST BREZ MEJA ?
TOKRAT DRUGAČE
Zgodi se, da novinar nasede. Zlasti, če prepričljive
besede prihajajo iz ust prizadete invalidke, ki je z
jokom in s pomočjo moža, katerega je previdno utajila
in ga imenovala kot sorodnika, podkrepila svoje pripo-
vedovanje - pri nas v uredništvu. Govorimo o MARIJI
LOPERT in o sestavku »Nesramnost brez meja«, kije
bil objavljen v našem časniku pred tednom dni.
Druge, prizadete stranke, kjer naj bi slišali še drugo
plat resnice, tikalo pa se je nje - LIDIJE PEŠAK,
takrat ni bilo doma, ker je bila na dopustu.
Naenkrat pa so se stvari začele odvijati z bliskovito
naglico, pravzaprav takrat, ko se je Lidija Pešakova
vrnila domov z dopusta. Zdaj smo dolžni prejšnjemu
članku dodati vse tisto, kar je povedala očrnjena Lidija
Pešak oziroma navesti dejstva, ki jih prej nismo poz-
nali in jih je Marija Lopert ob obisku v našem uredniš-
tvu zamolčala. To na primer, da je potem, ko je prišla iz
bolnišnice in našla nekatere svoje stvari v kleti, eno-
stavno zamenjala ključavnico, ključe pa vzela s seboj v
Liboje, kjer se večinoma zadržuje pri svojem zataje-
nem možu, v Celje pa hodi bolj poredko, le v času, ko
obišče zdravnika ali po kakih drugih opravkih.
Verjamemo v presenečenje Lidije Pešak, ki se je v
trenutku soočila z resnico, da so vse njene stvari zakle-
njene v stanovanju, sama, mati samohranilka z dvema
doraščajočima deklicama, v dobi zorenja, ko je otroška
dušica še bolj občutljiva za take stvari, pa na cesti.
Kar smo pred tednom dni zapisali, dejstvo namreč,
da tovarišica Lidija ne bi smela v času, ko je bila
Lopertova v bolnišnici, v njenem stanovanju ničesar
spremeniti, predvsem pa njene stvari pustiti pri miru,
je samo delna resnica. Ključe od stanovanja ji je z
dovoljenjem svoje žene in ob navzočnosti predstav-
nika iz Cinkarne iz rok v roke izročil njen mož VIK-
TOR LERO. Z Lopertovo pa sta se dogovorili, da bosta
vse nadalnje stvari urejali po prihodu iz bolnišnice,
tako naj bi tudi napisali podnajemniško pogodbo.
Lidija Pešak pa je v prejšnjem stanovanju živela v
nevzdržnih ali bolje rečeno zastrašujočih razmerah,
zato se ji je mudilo najti streho za svoji dve deklici. V
stanovanju Lopertove, ki ga je morala najprej temeljito
počistiti, je namestila tapete, pri čemer je del pohištva
Marije Lopertove odstanila. V sobi pa je pustila njen
kavč in gospodinjske stroje. Kavč zato, da bi imela
Lopertova kje prenočiti, če bi prišla v Celje, stroje pa
zato, ker sta se tako domenili.
Z vsem tem pa Lopertova ni soglašala in prišlo je
popolnega preobrata. Zdaj je na cesti Lidija Pešak z
otrokoma, ki je brez stanovanja, dočim ima Lopertova
dom v Libojah pri svojem zakonitem možu. Torej ima
stanovanjsko pravico za stanovanje na Cinkarniški
poti v Celju (lastnik stanovanja je Cinkarna Celje),
sprehaja se med dvema domoma, hkrati pa oddaja
sobo podnajemnikom. » Uradna* pravica je začasno še
na njeni strani, kljub temu pa dveh stanovanj ne more
imeti. Z novo bodočo podnajemnico in z »dogovorom*
z njo ni bila zadovoljna, zato je svoje stanovanja zaprla.
Zaradi izsiljevanja ali poštenega dogovora med
obema?
V tem času smo se soočili tudi z možem Marije
Lopert - Viktorjem Elero. V navalu jeze je Pešakovi
dejal: »Iz usmiljenja vas je moja žena vzela podstreho,
zdaj pa ste spet na cesti, ker je konec usmiljenja in se
moja žena čuti izigrano.*
Recimo, da Lidija Pešakova ni spoštovala medseboj-
nega dogovora, zato vemo, kje je pravna pravica. Toda,
na čigavi je moralna?
Govorimo o humanosti, ki v takih trenutkih ne sme
zatajiti, pa čeprav tovarišica Lidija resnično nima no-
benega papirja, na katerega bi se lahko oprla. Poleg
tega ima še hude domače razmere, ki sicer njeno težko
stanje še bolj otežujejo.
Ima pa za sabo edinstven delovni kolektiv, ki na
žalost razen razumevanja, ne more narediti ničesar.
Vsaj trenutno ne, ker nimajo ene prazne sobice, ki bi jo
lahko dodelili Lidiji Pešak.
Ne preostane drugega, kot da se obe stranki pa-
metno dogovorita, brez ihte in pogrevanja izrečenih
besedi ter najdeta rešitev, ki bo obema v korist. Med-
tem pa se mora zavrteti kolesje PRAVICE, čeprav na
sodišču, kljub temu. da vemo, da se obrača zelo počasi.
Najti je treba dom za Lidijo Pešak in njeni dve
deklici, ki sta pri vsem še najbolj prizadeti. Poma-
gajmo vsi!
ZDENKA STOPAR
LJUBEČNA: DELNO ZAKRPANE
LUKNJE
Pred dnevi so delavci celjskega komunalnega podjetja
TOZD Ceste in kanalizacije končali z obnovo dotrajanega
cestišča med Trnovljami in Ljubečno. V dolžini enega kilo-
metra so cestišče obnovili v celoti, na drugem kilometru pa
le deloma. Skoda, da je tako. Kajti cestišče že danes kaže, da
mu bo tudi prihodnja zima močno škodovala. Razpoke in
manjše luknje, ki se kažejo, pač ne bodo zdržale do pomladi.
Krajani se zato vprašujejo, ali je smiselno tako obnavljati
cestišče. Se bolj nezadovoljni pa so, ker cestni delavci kljub
mnogim opozorilom še vedno niso pokrili več kot meter
globokega in več kot pol metra širokega jaška cestne kanali-
zacije pri šoli v Ljubečni. Bo res potrebno, da bo v ta jašek
padel otrok ali kdo drug. Mora res nesreča biti pravi opo-
min?
V času, ko v družbi vsi trdimo, da smo za stabilizacijo
gospodarstva, bi morali še prej odpravljati male napake, ki
lahko povzročijo veliko škodo. Je to ob obnovi ceste proti
Ljubečni kdo razmišljal?
M.BRECL
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 32-13. avgust ig^j.
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
rUDI ISTRA 81
Izgradnja višinskega vodovoda
Poletje je čas počitnic, čas
brigad in mladinskih delov-
nih akcij. Občinska konfe-
renca ZSMS Celje je letos or-
ganizirala štiri brigade. Bri-
gadirji so že ošdh na akcijo v
Posočje in Istro, dočim ima-
jo z brigadama, ki bi morale
oditi v Sisak in na Goričko
precejšnje težave, saj je pre-
malo brigadirjev.
Pred nedavnim smo z de-
legacijo Občinske konferen-
ce ZSMS Celje in predstav-
niki Aera Celje, ki je pokro-
vitelj celjske brigade Slavka
Slandra obiskali MDA
ISTRA 81 v Šmarju pri Ko-
pru.
Z Boštjanom MarušRo, ko-
mandantom akcije smo se
pogovarjali o poteku dela in
organiziranosti akcije...
»MDA Istra 81 je republiška
akcija in poteka letos že četr-
tič. Dela potekajo v nerazvi-
tih šmarskih krajih na iz-
gradnji višinskega vodovo-
da, s katerim bomo zagotovi-
li vodo kompletnemu zale-
dju razvite obale in Krasu.
Brez* letošnjega dela je po-
trebno izgraditi 270 km vo-
dovoda, kar pa zagotavlja de-
lo še naslednjih deset let.
Akcija je na specifičnem
terenu, tu blizu je meja, zato
se morajo brigadirji temu
primerno disciplinirano ob-
našati. Brigade delajo v treh
izmenah po tri tedne, trenut-
no pa je na akciji šest brigad,
celjska, ljubljanska, z Raven
na Koroškem ter tri brigade
s po dvajset brigadirjev, po-
sebna brigada Rdečega križa
in brigadi s Cehoslovaške in
Madžarske.
Delo na trasi je težko, ven-
dar letos precej olajšano, saj
najtežji del, izkop, opravijo
stroji. Cevi polagajo strokov-
njaki Rižanskega vodovoda,
ostalo delo, zasip in planira-
nje pa brigadirji. Letos mo-
rajo izkopati 6200 m vodovo-
da, kar je delo 47.000 ur, ven-
dar bo načrt po sedanjih re-
zultatih presežen najmanj za
25 do 30%. Dela so vrednote-
na na 830 starih milijonov.
Pogovarjali smo se tudi s
Sonjo Ramšak, komandant-
ko celjske brigade Slavka
Slandra. Sestavlja jo 43 bri-
gadirjev, od tega 14 deklet,
pet brigadirjev pa je mlajših
od 15 let. Vsi so vključeni v
interesne dejavnosti, oziro-
ma krožke in tečaje, ki so or-
ganizirani na nivoju akcije.
Probleme rešujejo na zborih
brigadirjev, ki se skličejo po
potrebi ah vsak drugi dan.
Od interesnih dejavnosti
delujejo mladinska politična
šola, fotokrožek, informativ-
ni krožek, tečaj za voznike
motornih čolnov do petih
metrov in Rdeči križ. Briga-
da sama organizira plesni te-
čaj standardnih plesov, delu-
je pa tudi plavalni tečaj za
neplavalce.
Dosedaj so izdali dva bilte-
na, pesmarico, štiri stenske
časopise, deluje pa tudi nji-
hov interni radio.
Vsekakor je brigadirsko
življenje pestro in zanimivo.
SASA JARH
UČBENIKI V
ŠOLAH
Učbenike za prvi letnik
usmerjenega izobraževanja
zaenkrat ne bo možno kupiti
v knjigarnah. Za vso Slove-
nijo velja, da bodo učenci uč-
benike ob pričetku šolskega
leta kupili na šoli. Na ta na-
čin bo komplet knjig za prvi
letnik usmerjenega izobraže-
vanja za 15 odstotkov cenej-
ši, to je odstotek, ki bi ga od
prodaje zaslužile knjigarne.
LIKOVNI SALON
VEUAVA RISRE
Predstavitev devetih Poijanov
v zadnjih dveh desetletjih,
v iskanju konceptualističnih
in kasneje postkonceptuali-
stičnj^i tendenc, ko se v
umetnosti zahteva vse večja
posebnost in moč avtorstva,
in kjer nastopa avtonomna
problematika, je risba posta-
la izhodiščna in dorečena pi-
sava likovnega jezika.
Tako je risba že v šestdese-
tih letih začela obujati prvot-
ne likovne zvrsti in je v zad-
njem času prišla zopet do ve-
ljave. S primarnim oblikov-
nim procesom, s svojo pred-
metno analizo, ki ne pozna
postopkov, temveč eliminira
vse vmesne etape med umet-
niško predstavo in njeno ma-
terializacijo, zagotavlja av-
'tentičnost in osebni stil.
Likovni salon vam pred-
.stavlja devet avtorjev izbra-
nih iz množice poljskih li-
kovnih ustvarjalcev.
Med starejšimi sta na raz-
stavi zastopana Andrzej
Czeczot in Jan Tarasin, med
mlajšimi pa Andrzej Bielaw-
ski, Anna Monika Cynke,
Jan Dobkovvski, Marek Goe-
bel, Krystyna Piotrowska,
Eugeniusz Get-Stankiewicz
in Henryk Waniek. Med nji-
mi vsekakor najbolj zanimi-
va s svojo ostro, humorno in
publicistično risbo sta Andr-
zej Czeczot in Eugeniusz
Get-Stankiewicz.
Crystyna Piotrowska se
nam predstavlja z avtopor-
tretom razdeljenim na števil-
na polja in izreze, takorekoč
sestavljenko posameznih de-
lov obraza, ki nam v dokonč-
ni celostni podobi izraža tre-
nutna občutja in karakter
osebnosti.
Risba Henryka Waniek9 je
severnjaško obarvana in re-
nesančno poduhovljena.
Prav takšen vtis na prvi po-
gled nam dajejo listi Anne
Monike Cynke, vendar so
manj groteskni in bolj pro-
storsko poudarjeni. Jan Ta-
rasin, Marek Goebel, Jan
Dobkovvski in Andrzej Bie-
lawski obravnavajo eksi-
stencialni prostor, banaliza-
cijo družbe.
ALENKA DOMJAN
RAZSTAVA
SLIKARSKIH DEL
s svojimi najnovejšimi sli-
karskimi deli se nam v avli
Razvojnega centra Celje
predstavlja ustvarjalec Jure
Sarlah. Pogled se nam ustav-
lja že ob znanih motivih ci-
ganskih vasi, celjskih ulic,
maskah, depresijah in pla-
katnih tablah. Vendar ob
analizi prezentiranih del za-
sledimo določene novitete in
to predvsem na slikah z »ne-
predmetno« vsebino, kjer
avtor s povsem svobodno
potezo čopiča izraža najbolj
notranje slikarjeve potrebe.
Čeprav Juretu Sarlahu ne-
malokrat očitamo barvno
prenasičenost (kar gotovo
velja za krajinske motive, ki
so čestokrat komercialno
obarvani), pa v abstraktnih
temah, v katerih je videti
pravzaprav umetnikov cilj in
razvoj, s pomočjo linije,
barvnih ploskev in ritma le-
teh izraža duhovno borbo
brez kakršnekoli obremenje-
nosti. Primer avtorjevega ra-
zvoja naprej sta sliki »Depre-
sija 4. stopnje« in »Plakatna
tabla«, ki kljub živopisanosti
barvnih ploskev, katerim ne
manjka sočnosti, sta harmo-
nično usklajeni in zasnovani
na principu pravega notra-
njega razpoloženja. Mrožica
močno naglašenih barvnih
tonov, ki jih ustvarjalec pola-
ga na slikarsko polje, ima
največkrat simboličen po-
men. ALENKA DOMJAN
CELJSKA ČETA
Po nemškem napadu na
Sovjetsko Zvezo 22. junija
1941 je KPS začela izvajati
neposredne priprave za obo-
roženo vstajo proti okupator-
ju. Konec junija je PK KPS
za Štajersko sklical sestanek
sekretarjev Okrožnih komite-
jev KPS v Mariboru. Za OK
KPS Savinjska dolina se ga
je udeležil Albin Vipotnik-
Strgar. Dogovorili so se o
izvedbi velike napisne akcije
na Štajerskem v noči na 7.
julij in da se po končani napi-
sni akciji komunisti umakne-
jo v ilegalo.
Po veliki napisni akciji 7.
julija je bil sekretar PK KPS
za Štajersko Slavko Slander-
Aleš od 10. do 17. julija 1941 v
Ljubljani, kjer se je udeležil
sestanka glavnega poveljstva
slovenskih partizanskih čet o
prehodu na oboroženo bor-
bo. Z ukazom PK KPS za
Štajersko o takojšnji ustano-
vitvi Celjske partizanske čete
je sekretarja OK KPS Celje
seznanil član PK KPS za Šta-
jersko Leo Novak-Feliks.
Franjo Vrunč-Buzda je bil
postavljen za komandirja če-
te, član OK KPS Celje in vo-
dja Vojnega komiteja pri OK
KPS Celje Peter Stante-Ska-
la pa za političnega komisarja
čete.
Jedro Celjske čete so se-
stavljali komunisti in člani
SKOJ, ki so se po poprejš-
njem dogovoru prostovoljno
odzvali pozivu za vstop v bor-
bo, mladi, zdravi in vešči
orožja. Poleg Franja Vrunča
in Petra Stanteta so tu bili
Janko Skvarča-Modras, Jože
Turk-Čovčk, Mirko Verčkov-
nik-Džoni, Miro Sirca-Beno,
Jože Mlakar in Jože Srebot-
nik. Prišli so tudi komunisti
in sodelavci, ki jim je grozila
aretacija: Hermina Seničar-
Pavla, Milan Boršič, Karel
Vovk, Jožica in Rudi Hribar.
Kraj za ustanovitev Celjske
partizanske čete, področje
Šentjurja in Stor, na Resevni,
so organizatorji upora pre-
mišljeno izbrali. V tem hribo-
vitem predelu v varstvu goz-
dov, so imeli dobre povezave
s Celjem in okolišem, nekaj
zanesljivih zaupnikov in so-
delavcev ter tudi nekaj opre-
me in orožja. Poleg drugih
oporišč so se organizatorji še
zlasti lahko uprli na Novako-
vo p. d. Podplaškovo domači-
jo v Vrbnem pri Šentjurju.
Najstarejši sin, trgovec Iva
Novak, simpatizer KPS pr^
vojno, se je po vrnitvi z vo
ske pred okupatorjevimi s<
delavci zaradi delovanja
predvojnem narodnot
brambnem gibanju umakn
iz Vrbnega k sestri na Spoc
njo Hudinjo. Na njegover
stanovanju so se poleg Star
teta sestajali še: Tone Grča
Franjo Vrunč, Slavko Slar
der in Leo Novak. Okrog ij
junija pa je pobegnil pr&
aretacijo in se ilegalno nastj
nil na Slemenih pri Franji
Muleju pd. Resenšku. Stani
in Vrunč sta ga v njegoven
zavetišču poiskala in ugoto
vila, da bo pri njem zbirališft
ilegalcev oz. partizanov. No
vak je imel tudi v domači zj
danici še precej skritega žive
ža, pa tudi od doma so nn
prinašali hrano. Prav tako j(
bilo v Vrbnem skritega nek^
orožja.
V drugi polovici julija so p(
raznih zvezah prispeli prel
dolinskih javk do zbirališči
pri Muleju poleg Franji
Vrunča in Petra Stanteta š«
Jožica in Rudi Hribar, Milai
Boršič, Janko Skvarča, Joi(
Turk, Mirko Verčkovnik, Mi.
ro Sirca in Jože Mlakar. 20
julija 1941 so se zbrali v tabo
ru, v dolinici blizu domačije
Franja Muleja-Resenška nj
Resevni, in komandir Franjo
Vrunč-Buzda je svečano
ustanovil Celjsko partizan?
sko četo. Na koncu pozdrav,
nega govora jih je pozdravil i
stisnjeno pestjo in klicem
boj«, »zasvobodo!«, partizani
pa so odgovorili »V boj!« j
Četa je bila oborožena le ^
nekaj puškami in revolverji]
ki so jih borci deloma prine^
sli s seboj, nekaj pa dobili ii
skritih zalog pri Novakovih!
in Milanu Boršiču. Četa je df'
bila še dve puški v Laški vas
od Martina Rozmana, dve od
Alojza Suše v Goričici pri"
Šentjurju, ter eno od Franca
Skoberneta iz Goričice. Tudi
Igor Belič je zbral dve puški,
nekaj streliva in ročnih bomb
ter revolver.
Nekaj dni po ustanovitvi
sta se četi pridružila dva ne-
pričakovana borca, ubežnik^
nemška vojna ujetnika, Pale-
stinca, vojaka v angleški voj-
ski, ujeta v bojih v Grčiji, na-
rednik Abdul E. Krim in vo-
jak Mehmed Junis.
Po ustanovitvi je četa zaži-
vela vojaško življenje. Borci
so se učili vojaških veščin,
ker večina ni imela vojaških
izkušenj, vršilo seje intenziv-
no politično delo, utrjevale so
se povezave na terenu in
iskale nove.
Piše:
JOŽE VURCER
Preživeli borci Celjske Čete. Od leve proti desni: Milan Bor
šič, Karel Vovk, Hermina Seničar, Jožica in Rudi Hribar.
fotografiji manjka drugi komandir čete Peter Stante
ANTON STEFANCIOZA
Pod Donačko goro je
nehalo biti srce šolnika,
Maistrovega borca, izse-
ljenca, čebelarja, gasilca,
prosvetnega delavca, srce
neumornega in plemeni-
tega človeka. Že če si mu
kdaj v življenju segel v ro-
ko in se zazrl v njegovo
visoko in vedno vzravna-
no postavo, se je v hipu
izoblikovala misel, da
imaš opraviti s pravo ko-
renino izpod Donačke go-
re in s plemenitim člove-
škim duhom. Najgloblja
korenina te misli sega v
dejstvo, da je preproščina
besed Antona Stefancio-
ze, njihova neposrednost,
zasejala največ plodnega
semena v otrocih, ki so
trgali šolske klopi v Ro-
gatcu in Gaberju pod nje-
govim šolništvom in v
ljudeh v vsakdanjih po-
govorih na cesti ali na po-
lju ali pa ob aktivističnem
sestanku. Preproste, a
trdno stoječe besede re-
snice največ veljajo pri
ljudeh. Kdor jih posredu-
je, daje z njimi moč tudi
drugim, ta ima v ljudskih
srcih visoko ceno. Ko je
umrl Anton Siefancioza,
so ljudje izpod Donačke
gore s svojo številnostjo
tokrat brez besed izrazili
globo spoštovanje spomi-
nu na svojega Toneta.
Rodil se je 23. aprila
1893 leta pri Sv. f^orjanu
kot sin znanega trgovca
in gostilničarja. Kot naj-
starejši od devetih sinov
je prvi šel od doma v šole.
Postal je učitelj. Se dva iz
družine sta bila učitelja in
vsi trije so se pozneje po-
ročili z učiteljicami. Pou-
čeval je v Slovenskih go-
ricah, a prva svetovna
vojna ga je potegnila v
strelske jarke na ruski
fronti. Tam je bil ranjen
in po zdravljenju v Mari-
boru se je vrnil na fronto,
tokrat na Doberdob. Po
razsulu črnožolte monar-
hije je pohitel v Maribor
branit slovensko severno
mejo, pod Maistrovo po-
veljstvo. Kot mlad slo-
venski oficir je Anton
Stefancioza sestavil prvo
mitraljesko četo in uve-
del poveljevanje v sloven-
ščini. Po vojni se je vrnil
v Rogatec in pričel v sicer
nemško nastrojenem
okolju poučevanje v slo-
venščini. Kmalu je v Ro-
gatcu ustanovil sloven-
sko čitalnico, društvo
kmečkih fantov in deklet,
dramsko skupino, bil
soustanovitelj prosvetne-
ga in športnega društva.
Kmalu se je preselil pod
Donačko goro, se tam po-
ročil s Sekirnikovo Mari-
jo in nasledil tastovo rav-
na teljsko mesto v šoli v
Gaberju.
Med drugo svetovno
vojno so ga kot mnoge
druge naprednjake izseli-
li na Hrvaško, po vojni pa
se je vrnil pod Donačko
goro in bil med najaktiv-
nejšimi pri obnovi poru-
šene domovine. Vodil je
veliko akcijo elektrifika-
cije, vodovoda in vseh
drugih naprednih prido-
bitev nove Jugoslavije.
Leta 1955 je odšel v za-
služeni pokoj, toda ni
ostal za zaprtimi vrati do-
ma pri branju časnikov.
Ostal je med ljudmi, med
dogajanjem. Bil je pravi
steber delavnosti, duhov-
ne iskrivosti, toplega pri-
jateljskega pomenka, kri-
stalno čiste človečnosti.
Otroci v Rogatcu in okoli-
ci so mu pravili dedek.
Tudi to mnogo pove.
Bilje ustanovitelj gasil-
skega društva Donačka
gora. Po prvi svetovni
vojni je bil poveljnik ga-
silskega društva v Rogat-
cu in je uvedel slovensko
poveljevanje. Petdeset let
je vodil čebelarsko druži-
no v Rogatcu. Prejel je
vsa najvišja čebelarska
odlikovanja Antona Jan-
še. Na področju kulture je
bil režiser in igralec. Bilje
vnet in odličen pevec.
Njegov rek je bil. »Sem
pevec in peti mi je vse na
sveta«.
Čeprav je bil Anton
Stefancioza tisti, ki je de-
lal zato, da bi kaj ustvaril,
ne pa prejemal odlikova-
nja, ga je pred leti predse-
dnik Tito odlikoval z Re-
dom dela s srebrnim ven-
cem leta 1961, pred deve-
timi leti pa je prejel tudi
Red zaslug za narod s sre-
brno zvezdo.
Najljubši spomenik mu
je zdaj Donačka gora in
topla luč spomina v lju-
deh pod njo.
DRAGO MEDVED
j^t, 32 - 13. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 7
VAŠA STRAN
pflEMALO
PIŠETE
^O LOČAH
fjovi tednik prebiram že
i precej časa, ker v njem naj-
inem tudi nekaj zase, prebi-
Hram P^ ^udi tisto, kar me toli-
ko ne zanima. Moti me pa
Wkaj: že dalj časa opažam,
>ua vse manj pišete o Ločah,
kulturnih prireditvah v
l>em kraju, pa o loški dram-
f^ki skupini in še o marsičem
'jbi lahko pisali. Saj ne rečem,
nikoli nič ne pišete o Lo-
H^ah, samo od takrat, ko ste
' pbiskali našo krajevno skup-
^ nost, je že dolgo časa minilo.
■	^lislinn, da bi lahko tovariši-
' (la novinarka Milena Brečko
^ poklič večkrat prišla v Loče,
da bi bilo v Novem tedniku
več vesti iz našega kraja. In
bi ga z veliko večjim zanima-
njem prebirali.
Sedaj pa me zanima nekaj:
22. 7. 1981 je bil v Ločah tra-
' dicionalni kmečki praznik,
■	bilo je lepo, zanimivo je bilo
: gledati stare kmečke običaje
in še bi lahko našteval. Po
tihem sem si mislil, da bo to
objavljeno v Novem tedni-
ku, pa to ni bilo nič. Sedaj pa
ne vem, ali niste mogli posla-
ti svojega novinarja v Loče, v
Vransko ste ga pa lahko! Že-
lel bi, da mi to pojasnite.
Se veliko uspehov pri va-
šem nadaljnjem delu vam
želi	STANISLAV
UREDNIŠTVO: Spoštova-
ni tovariš Stanislav, hvala
za pismo in dobre želje pri
našem nadaljnjem delu. Res
je od našega zadnjega obi-
ska v krajevni skupnosti
Loče minilo že dalj časa,
vendar smo tudi po našem
tedanjem skupinskem obi-
sku še pisali o življenju in
delu krajanov iz Loč. Res pa
je, da nismo poročali o tra-
dicionalnem kmečkem
prazniku, to pa zaradi tega,
ker nam letos soorganiza-
torji niso poslali programa
letošnjih prireditev, niti ka-
kršnega koli drugega obve-
stila o posameznih priredi-
tvah, ki sodijo v okvir letoš-
njih loških prireditev. Z
Vranskega smo na primer
dobili kar dve vabili. Ob-
ljubljamo pa vam, da bomo
skušali, kolikor bo v naših
močeh, da bo v Novem te-
dniku več prispevkov iz Loč
in okolice.
KJE SO DOMAČE
POVESTI IN
ROMANI?
Bralec A. A. iz Šentjurja
(pismo ni anonimno) pravi,
da percej bralcev iz Šentjur-
ja in okolice pogreša v No-
vem tedniku domače povesti
in romane, kot smo,jih imeli
pred leti. In sedanji podli-
stek Samotno potovanje ne
privlači vseh bralcev. Upa,
da bomo to njegovo pripom-
bo v tedniku objavili in po-
sredovali tudi primeren od-
, govor v tolažbo tistih, ki se
ob branju sedanjega podlist-
ka dolgočasijo.
UREDNIŠTVO: Spoštova-
ni bralci, pojasniti moramo,
da smo se v uredništvu No-
vega tednika odločili posre-
dovati v obliki podlistkov
takšne vrste literaturo, ki
bo zabavna, posegala naj bi
na zgodovinska področja,
po možnosti pa naj bi bila z
dogodki in ljudmi, ki jih
opisuje, vezana na naše ob-
močje. Odločili pa smo se
tudi, da mora ta literatura
biti kakovostna, kajti kot
glasilo SZDL si moramo
prizadevati tudi za kako-
vostno raven posredovanih
tekstov. Podlistek Samotno
potovanje avtorice Celjan-
ke Alme Karlinove objav-
ljamo zaradi tega, ker zani-
mivo opisuje svoja doživet-
ja na dolgih potovanjih po
svetu in je v neki meri bil to
tudi naš dolg do njenega de-
la in njene kulturne zapu-
ščine. Ne smemo pozabiti,
da je Alma Karlinova odpo-
tovala v svet z mrežo, v ka-
teri je imela pisalni stroj in
nekaj bornega denarja v ča-
su svetovne gospodarske
krize in je uspela zbrati dra-
goceno pričevanje o teda-
njem svetu v obliki pisane
besede. V pokrajinskem
muzeju v Celju pa hranijo
številne dragocene ekspo-
nate, ki jh je Alma Karlino-
va prinesla s potovanj v ro-
dno Celje.
Seveda moramo računati
pri izboru romana na želje
bralcev, prav gotovo pa je,
da vedno ne moremo zado-
stiti željam vseh bralcev in
najbrž bo vedno tako, da bo
določena vsebina enemu de-
lu bralcev všeč drugemu pa
ne.
TU iN TAM PO
CELJU
Naš zvesti bralec, pred-
vsem pa dopisnik dr. Ervin
Mejak nam je te dni poslal v
uredništvo kar dve pismi, pa
jih bomo skušali strniti v
enovit pogled na določene
slike celjske vedute. Brv, ki
pelje od spomenika »Spla-
var« v mestni park, je začela
v veliki meri razjedati rjavi-
na in bo potrebno pravoča-
sno ukrepati, da ne bi zaradi
rjavenja nastala prevelika
škoda.«
»Nedavno končana asfalti-
rana cesta na Stari grad ima
v ostrem ovinku v neposre-
dni bližini nekdanje gostilne
Jicha veliko napako. Ob zad-
njem deževju so imeli vozni-
ki motornih vozil velike teža-
ve, da so se lahko peljali pre-
ko gramoza in zemlje, ki jo je
naplavilo deževje na cesto.
Tam je treba skopati jarke za
odvajanje vode, na desni
strani pa je potrebna mreža
ali celo škarpa, da bi prepre-
čili padanje kamenja in zem-
lje na cestišča.«
»Se kar naprej so zanimive
razvaline na parkirnem pro-
storu ob Turški mački, na-
sproti Narodnega doma, kjer
je sedež občine. Tu se je že
bohotno razširila razne flora,
na ruševinah je zraslo precej
raznega grmovja, ki bo skoro
že prerastlo v drevje, vmes
pa so še raznovrstne druge
rastline. Posebno visoko se
vzpenja cvetlica Kraljevska
sveča z rumenimi cvetovi, ki
jih nabirajo zeliščarji, ki pa
jih nestrupene kače - goši ki
še plazijo po kamenju, prav
nič ne motijo. Ali bodo osta-
le te ruševine trajen spomin
na bombardiranje mesta v
zadnji vojni?«
»V bližini semafora na kri-
žišču pri žalski obvoznici
stoji opazovalna tabla: vodni
rezervat. V neposredni bliži-
ni pa so tamkajšnji hmeljarji
navozili velike kupe gnoja, iz
katerih pronica gnojnica v
zemljo. Ali je to priporočlji-
vo za talno vodo?«
»Na Aljažev hrib lahko pri-
demo od sprednje strani po
dveh poteh. Ena je lepa širo-
ka cesta, ki pa ima pri Topru
odcep v obliki poti po strmih
stopnicah. To pot so pred leti
pešci pogosto uporabljali
kot bližnjico, sedaj pa je zelo
zapuščena. Stopnice so po-
trebne popravila, sicer pa so
skoraj povsem poraščene s
plevelom. Kapele so razpad-
le, na eni je še vidna letnica
1437, kar priča o njihovi sta-
rosti. Kalvarija na vrhu pa že
skoraj ni več vidna. Ta stari
spomenik, ki je del mesta
Celje, že dolga leta nihče več
ne vzdržuje. Da bi uredili ce-
loten spomenik, torej stopni-
ce, kapelice in sam spome-
nik kalvarije, bi zahtevalo
velike stroške, zato je malo
verjetno, da se bo tu še kaj
ukrenilo. Kaj ko lai uredili
samo pot, da bi bila spet
uporabna za krajane Aljaže-
vega hriba?«
UREDNIŠTVO: Torej bu-
dno oko dr. Ervina Mejaka
je tudi tokrat našlo nekaj
»zanimivosti«, ki same po
sebi postavljajo vprašanje
za zelo konkretne odgovore.
Nekatere med njimi se ne
pojavljajo prvič, kot na pri-
mer ravno problem kalvari-
je. Zato pričakujemo od
ustreznih služb tudi ustrez-
ne odgovore
galerija
turističnega
društva
v Galeriji turističnega društva
je v poletnih mesecih odprta pro-
dajna razstava turističnih spo-
minkov, ki je bila pripravljena v
okviru turističnega tedna v Ce-
lju.
likovni salon
v Likovnem salonu je do 15.
avgusta še odprta razstava z na-
slovom Poljske risbe, ki jo je
omogočila Obalna galerija iz Pi-
rana.
V	sredo, 19. avgusta pa bo
otvoritev slikarske razstave aka-
demskega slikarja Albina Polaj-
nerja, ki bo odprta do 2. 9.
razstavni salon
rogaška slatina
v Razstavnem salonu v Roga-
ški Slatini bo do 14. avgusta od-
prta razstava, ki so jo pripravili
ob 40-letnici vstaje slovenskega
naroda z naslovom Vstaja na celj-
skem območju 1941. Razstava je
odprta vsak dan od 7. do 12. ure
in od 15. do 18. ure.
20. avgusta pa bo otvoritev raz-
stave umetniške fotografije čla-
nov mariborskega kluba. Otvori-
tev bo ob 19.30, po otvoritvenem
govoru pa bo koncert zdravili-
škega promenadnega orkestra in
godbe mariborskega gledališča s
solisti.
zdravilišče
rogaška slatina
v soboto, 15. avgusta ob 15. uri
bo na vrtu pri restavraciji Pošta
nastopila folklorna skupina iz
Madžarske.
V	sredo, 19. avgusta pa bo ob
20. uri v dvorani Zdraviliškega
doma večer opernih arij opernih
pevcev ljubljanske opere, na ka-
terem bodo nastopili Rajko Ko-
ritnik, Ladko Korošec, Marcel
Ostaševski, Vanda Gerlovič, Sil-
va Hočevar.
slovensko ljudsko
gledališče
Danes, 13. avgusta bo ob 20. uri
v Slovenskem ljudskem gledali-
šču nastopil državni akademski
ansambel plesa iz Gruzije.
knjižnica edvarda
kardelja
v prostorih Knjižnice Edvarda
Kardelja je odprta razstava upo-
dobitev iz monografije Stare celj-
ske upodobitve. Ogled razstave
je možen v času, ko knjižnica po-
sluje za bralce, razstava pa bo od-
prta celo poletje.
kino vojnik
v kinodvorani v Vojniku bodo
v soboto, 15. avgusta ob 19.30 in v
nedeljo, 16. avgusta ob 17. in
19.30 uri predvajali ameriški film
Kramer proti Kramerju.
dan hmeljarjev -
braslovče
v soboto, 15. avgusta in v nede-
ljo 16. avgusta bodo v Braslovčah
praznovali Dan hmeljarjev. Ob
tem so pripravtti vrsto zanimivih
prireditev in športnih srečanj.
V	soboto, 15. avgusta bo ob 10.
uri odbojkarski turnir v domu
Partizan v Braslovčah, ob 15. uri
pa bo tekmovanje v jadranju na
deski pod Zolnekom na novem
jezeru. Ob 19. uri pa bo na vese-
ličnem prostoru družabna prire-
ditev s plesom, na katerem bodo
igrali Šaleški fantje, prikazali pa
bodo tudi filme o Strojni tovarni
iz Šempetra in film o občini Ža-
lec ter igro. Ob 20. uri pa bo v
dvorani Hmezada izbor hmeljar-
skega starešine in njegove
spremljevalke - hmeljarske prin-
cese ter podelitev priznanj slo-
venskim hmeljarjem.
V nedeljo, 16. avgusta bo ob 10.
uri tekmovanje ekip mladih za-
družnikov, ob 15. uri pa se bo
pričel slavnostni program, na ka-
terem bodo razglasili rezultate
športnih tekmovanj in podelili
pokale. Vsem zbranim se bo
predstavil hmeljarski starešina
in princesa, otvoritveni govor pa
bo imel predsednik svetovne
hmeljarske organizacije, pred-
stavnik delovne organizacije
Hmezad, ing. Kolenc. Slavnostni
program se bo nadaljeval z vese-
lim rajanjem, kjer bodo za zaba-
vo poskrbeli huromist Celjski
Poldek in ansambel Akvamarini.
razvojni center
v avli Razvojnega centra je od-
prta razstava slikarskih del sli-
karja Jureta Sarlaha - Celjske
ulice in abstraktna kompozicija.
Razstava bo odprta do 15. avgu-
sta.
zdravilišče
dobrna
v avli hotela Dobrna je odprta
prodajna razstava japonskih olj-
nih pastelov Stane Lušnič-Ar-
sovske z naslovom Govorica ka-
mna.
ljubečna
v Ljubečni, pred delovno orga-
nizacijo Ljubečna bo v nedeljo,
16. avgusta ob 14. uri gasilsko
meddruštveno tekmovanje, ob
16. uri bo V. ciglarsko tekmova-
nje s prikazom izdelave ročne
opeke, ob 18. uri pa se bo pričela
velika ciglarska veselica, kjer bo
igral ansambel Savinjskih 7 s
pevcema Anko Hriberšek in
Francem Korenom.
planina pri sevnici
v nedeljo, 16. avgusta bo na
Planini pri Sevnici v okviru praz-
nika občine Šentjur veliko sreča-
nje borcev in aktivistov NOB
Kozjanskega. Ob tem srečanju
bodo na Planini pri Sevnici odpr-
li tri razstave in sicer v osnovni
šoli razstavo etnografskih izdel-
kov in razstavo ročnih del ter raz-
stavo makramejev. V prostorih
zdravstvenega doma pa bo otvo-
ritev razstave fotografij Planina -
kozjanski kraji nekoč in danes.
Otvoritve razstav bodo ob 10.30
uri, v tem času pa se bo začel tudi
velik srečolov in zabava s ple-
som, na kateri bo igral ansambel
Vikija Ašiča. Gostom pa bodo
postregli z domačimi jedmi.
zdravstveni dom
Dežurstvo med tednom: po-
možni zdravnik od 14. do 20. ure,
glavni zdravnik od 15. do 6. ure
zjutraj naslednjega dne. Ob sobo-
tah je dežurni zdravnik od 15. do
12. ure naslednjega dne, ob nede-
ljah od 12. ure do naslednjega
dne do 6. ure zjutraj, ob prazni-
kih pa je dežurstvo od 7. do na-
slednjega dne do 6. ure zjutraj.
lekarne celje
Do sobote, 15. avgusta do 12.
ure dežura Lekarna Center v Sta-
netovi ulici, nato prične z dežur-
stvom Nova lekarna na Tomšiče-
vem trgu.
trgovine
v tednu od 10. do 15. avgusta
dežura samopostrežba RIMSKI
DVOR v Zidanškovi ulici vsak
dan do 20. ure, v tednu od 17. do
22. avgusta pa bo dežurna samo-
postrežba RIO v Prešernovi ulici.
PLANINA VČERAJ, DANES, JUTRI

Kot nekdaj so ljudje odloči
Zbor aktivistov in borcev Kozjanskega, ki bo letos na Plan
dogodek, na katerega so krajani nadvse ponosni, kakor so ponosj
na to, da bo osrednja slovesnost ob občinskem prazniku potekala |
partizanski Planini.	|
V letih, ko so tudi tod ljudje ječali pod okupatorjevim jarmonj
hkrati s stisnjenimi pestmi kalili borci in borke za svobodo. 18. ai
1944 je bila osvobojena tudi Planina. Ko je okrožno politično vi
zvedelo o nemškem umiku, se je z vsemi dosegljivimi političnimi d
aktivisti in kurirji še isti dan popoldne podalo na Planino ter ob n
nosti predstavnikov pokrajinskega vodstva OF Vladka Majhna-B
in Sergeja Kraigherja-Andreja priredilo množični miting. Nasledi
pa so V trg vkorakale še enote Kozjanskega odreda s senovško rui
godbo. Tako je postala Planina središče svobodnega kozjanskega!
Ija.
Svobodni so se ljudje lotili dela pri preobnovi opustošenih in pol
vasi. Začela se je nova bitka za boljše in lepše življenje, ki še ni ko
Družno kot nekdaj so ljudje odločeni bojevati se skupaj.
Značilna podoba trga Planine
PREKO BOHORJA ZAORIL
JE KLIC
Na Kozjanskem, s katerega predelov *ob Sotli in v
Posavju je nemški okupator pregnal slovensko prebi-
valstvo v Nemčijo, so skrbeli za organizacijo osvobo-
dilnega gibanja obrambni komiteji KPS, predvsem
celjski, vse do maja 1942, ko se je osamosvojilo kozjan-
sko okrožje.
Tja je pošiljala politične delavce slovenska organiza-
cija OF iz Zagreba. V letu 1942 pa je imel svoj sedež
tudi Pokrajinski komite KPS za severno Slovenijo.
Ko si je sovražnik z zimsko ofenzivo 1944/45 zagotav-
ljal prosto pot za umik z Balkana, je s požigi številnih
zaselkov, streljanjem ljudi in drugim nasiljem tako
opustošil Kozjansko, da si je lahko opomoglo šele po
tako zaželeni svobodi.
To je med drugim ovekovečeno tudi v spominski
sobi NOB na Planini. Borčevska organizacija na Pla-
nini je zelo močna in aktivna. Tako so borci že pred leti
začeli razmišljati o kotičku, kjer bi se zbirali doku-
menti in slikovni material iz obdobja NOB. Veliko
gradiva so prinesli sami, nekaj so ga našli pri ljudeh v
teh krajih in s pomočjo Muzeja revolucije v Celju se
zdaj njihova pobuda uresničuje.
Trije sicer majhni prostori nastajajo pravi muzej.
Vsak dokument iz tistih težkih časov je dragocen,
pomemben za mladi rod, ki se rojeva in odrašča na
partizanski Planini. Naj ve za bitke svojih očetov, de-
dov in pradedov, ki so branili sleherno ped kozjanske
zemlje.
Mnogi so obnemeli v bližnjih hostah ali pa kje daleč
stran na drugem koncu domovine. Niso se vrnili. Zato
pa naj žive spomini nanje in na tiste težke dni.
Iz spominske sobe na Planini
SPOMINI SO
VEČNI
Karel Pajk, predsednik
krajevne organizacije Zveze
združenj borcev NOV Plani-
na je dobršen del svojega
življenja preživel v vojaški
suknji. Najprej kot partizan,
potem kot aktivni oficir.
Nemci so ga z ostalimi to-
variši 39. peš polka, ki so ga
zajeli v Varaždinskih topli-
cah, odpeljali v ujetništvo v
Namčijo, od koder mu je
uspelo priti leta 1944. Tedaj
je zgrabil za puško in šel k
tovarišem v hosto. Kmalu je
postal komandir čete v 3. ba-
taljonu Kozjanskega odreda.
Bil je trikrat na Dolenjskem,
ko je odred mobiliziral do-
mače fante, saj so brigade
potrebovale borce.
Ko mu spomin poleti nazaj
med leta vojne vihre se s te-
snobo v srcu spominja bitk
na Resevni, kjer sta dan pred
tem, ko je bil njegov bataljon
izdan, padla Cvetka Jerinova
in Dušan Lah. Zaropotalo je
ob zori, potem pa so švabi
gonili bataljon še vse do po-
poldneva. Le 17 borcev je
ostalo živih. Okrog 2000
Nemcev je sklenilo obroč
okrog bataljona. Premoč je
bila prehuda. Velika izguba
tovarišev je Karla Pajka te-
daj močno potrla, a vendarle
ne toliko, da ne bi še krepke-
je zgrabil za puško in se je še
srditeje oklenil. Tako bi sto-
ril tudi danes, pravi, če bi
bilo treba. Se čuti v sebi moč
in veruje tudi v mladi rod, ki
odrašča vse naokrog po pre-
lepih kozjanskih gričih in
grapah.
Lepo je ljubiti svoboden
svobodno zemljo!
Letos je Karel Pajk prejel
priznanje in plaketo Leon
Dobrotinšek in sicer za dol-
goletno aktivno delo v kra-
jevnem odboru ZZB NOV
Planina pri Sevnici.
Dne 27. aprila leta 1944, ob
tretji obletnici ustanovitve
OF, je bil po ukazu IV. ope-
rativne cone ustanovljen
Kozjanski odred, in sicer v
zaselku Zajčje nad Silovcem
pri Sromljah. Na dan ustano-
vitve je štel 142 borcev. Za
komandanta odreda je bil
izbran Marjan Jerin. Po pre-
branem ukazu je poveljstvo
odreda formiralo prvi in dru-
gi bataljon ter minerski sa-
botažni vod.
Na dan ustanovitve je bilo
oboroženih le okoli 80 bor-
27. aprila zvečer je novo
ustanovljeni odred s tremi
dolgimi rafali iz težke stroj-
nice naznanil okoliškim va-
sem da je tu, hkrati pa opo-
zoril okupatorja na končni
obračun.
19. septembra leta 1944 je
bilo ustanovljeno Kozjansko
vojno področje, ker je bilo v
tem času že osvobojeno sko-
raj celotno notranje območje-
Kozjanskega. Za komandan-
ta območja je bil izbran Ivan
Rožman-Janez.
Včeraj požgana, danes
slavnostna, jutri priprav-
ljena za nov boj. To je Pla-
nina, ki bo 16. avgusta
prizorišče srečanja aktivi-
stov in borcev šestih ob-
čin Kozjanskega in slove-
snosti ob prazniku občine
Šentjur.
4. avgusta sva jo obiskali:
ZDENKA &TOPAR
in MATEJA PODJED
Po ustanovitvi so bila or-
ganizirana poveljstva mest v
Jurkloštru, Planini in v Koz-
jem, ostala pa so bila organi-
zirana kasneje.
Ob koncu septembra leta
1944 sta poveljstvi odreda in
vojnega področja pripravili
na Marofu pri Planini zemlji-
šče, na katerega so zavezni-
ška letala dvakrat odvrgla
vojaški material.
Nemcem, ki so prodirali iz
sevniške smeri in iz smeri
Rimskih Toplic, da bi zajeli
ta vojaški material, to ni
uspelo, ker so jih zadržale če-
te Kozjanskega odreda.
Kozjanski odred je v štirih
mesecih svojega obstoja do-
segel velike vojaške uspehe.
Zavzel je več postojank,
zmagoval je v spopadih s šte-
vilčno močnejšim sovražni-
kom in uspešno met
Zato je dobil od Gli
štaba Slovenije in pp«
IV. operativne cone
smene pohvale.
Glavni štab Sloven
ta 1944 razpisal tekr
med oredi. Za uspeši
ške akcije je prvo m«
sodil Kozjanskemu o
Po odhodu Kozja
odreda v Prekmurjf
Kozjanskem ostala
skupina 50 borcev z
da zavaruje bolnišnic
oskrbuje s hrano. To
no so v začetku aprili
kem številu začeli dc
vati prebivalci Kozja
in pripadniki raznit
dnosti, tako da je b
trebno ustanoviti nO
janski odred. To jd
aprila 1945.
Imel je 2 bataljona
veljnika je bil imenov
Zmavc-Gorazd. Tem
du so odredsko Z3S|
klonile mladinke ii'-
Z njo so borci vko|
Celje na dan zavzet]
dnega dela mesta.
Sredi Planine stoji sporne
nik žrtvam nasilja
Medtem ko so sta^l
za najmlajše vzgoP
zdravstveni dom
fgti se skupaj
POMINI NA GRABNSKO MAMO
Ispominski sobi NOB na
lini smo si najprej ogle-
kotiček, pričevanja o
fajinskem komiteju
na Kozjanskem leta
I Zazrli smo se med dru-
pdi v fotografijo mari-
senice - grabn-
» mame, kot so jo vsi
{ovali. Ponosna drža, ro-
Henjene v naročju, ogr-
® v volnen plet, trdih po-
P sicer milem obrazu.
Uubi odločnosti okoli
(>osebej izstopajo.
je bil prvi stik z Grabn-
"^anio. Potem smo se iz
napotili v Šentvid,
^ v Podpeč, kjer daleč
grabnu stoji danes
'vijena hišica grabnske
r- Potoček se vije mimo
fif^ čisto v samoti skri-
P^Jine na nekdanje hu-
Rdvojne in medvojne
tnH ^ vojno so živeli Iju-
12 rok v usta, med
vojno pa so si sleherni ko-
šček podelili s partizani.
Tako tudi grabnska mama,
ki je nudila zatočišče od leta
1942 sedežu pokrajinskega
komiteja KPS za Štajersko s
sekretarjem Kraigherjem na
čelu. To je bila majhna ti-
skarna, skrita v bunkerju, ki
ga danes ni več, vidi pa se še,
kje je bil in kako skrbno je
bil zakrit. Ohranjena je tudi
skica njegove notranjosti.
Grabnske mame se še ne-
kateri spominjajo. Najbolj
nečakinja MARIJA POL-
SAK, ki danes živi v njeni
hiši in skupaj z možem ohra-
nja domačijico ter spomin na
teto.
»Jaz sem nedaleč od tod
doma, zato sem tudi med
vojno velikokrat prihajala
sem, kjer je zdaj moj dom.
Teta se je dobro držala vse
do 1951 leta, ko je umrla, sta-
ra okoli 80 let. Jaz sem bila
med vojno stara 12 let, a sem
skozi okna kukala med ljudi,
ki so se zadrževali pri »ma-
mi«. Tudi Nemci so jo obi-
skali, a ker ni bila izdana, so
jo pustili pri miru. Vseskozi
pa je vedela, koga ima v svoji
sredini. Kljub temu pa je bila
z vsemi domača, postavila je
hlebec kruha na mizo, pa so
si ga kar sami rezali. Dobro-
dušna, pogumna in poštena
žena je bila. Nikoli ni potoži-
la, da ji primanjkuje hrane,
čeprav ji je šlo tudi na tesno.
Po vojni nanjo nekdanji
partizani niso pozabili, zlasti
je rad k njej zahajal Sergej
Kraigher, ki se je vedel tako,
kot da bi prišel domov. S te-
to sta si vedno imela toliko
za povedati! Zadnjič pa nas
je obiskal lani, ob odkritju
plošče na hiši in tudi takrat
je bil ves živ spominov.«
Nečakinja Grabnske ma-
me je ponosna na svojo teto,
živi v spominih nanjo, ta-
krat, ko jo ljudje povprašajo
o njej in tudi takrat, ko obde-
luje dva hektara njene zem-
lje globoko skrite v grabnu.
Pogumne mame se spomi-
nja tudi Luskarjeva mama,
prav tako iz Podpeči pri Šen-
tvidu. Lahko bi rekli, da je
njena soseda, le da so Lu-
skarjevi na hribu in je do
njih iz grabna kar precej
strme poti. Čeprav je bila
Grabnska mama med vojno
že v letih, je to pot velikokrat
premerila in se ustavila tudi
pri Luskarjevih. Gospodinji
je dejala: »Zdaj so taki cajti,
da moramo biti tiho, zelo ti-
ho.« Tiha je bila tudi sama,
se je spominja Luskarjeva
mama, tiha, a odločna. In do-
bro je vedela, kaj se naklepa
v njeni hiši. Nihče drug ni
vedel, ne za bunker, ne za
zbiranje partizanov v njeni
hiši. Bunker je videla tudi
Luskarjeva mama, a le na sli-
ki. Spominja se dveh postelj,
mize, pisalnega stroja in ra-
dioaparata.
Ko smo paberkovali po
spominih okoli Grabnske
mame, videli hišo, v kateri so
se dogajale zgodovinske
stvari, lovili utrip tistih me-
dvojnih časov, smo povsod
naleteli na pričevanja, kot da
bi se vse dogajalo par let na-
zaj. Spomini niso mrtvi, živi-
jo v ljudeh, ki so Grabnsko
mamo poznali ali pa samo
slišali o njej. Bila je samo
delček tega, za kar so se vsi
borili, pa morda samo s tem,
da so stisnili Jcdaj lačnemu
partizanu kos kruha v roke.
P^^vzamejo skrb
'^»'ni. v ozadju je
V naselju, ki se imenuje po partizanskem atu Jožetu Peršiču, je vselej živahno. Že vrsto
let zapored prihajajo brigadirji iz cele Jugoslavije na delovišče na Kozjansko. Krajani
Planine in Šentvida pravijo, da bi morali brigadirji pogosteje ostajati na deloviščih v
Šentvidu in Planini
BRIGADIRJI NADALJUJEJO BOJ
III. izmena Zvezne mla-
dinske delovne akcije Koz-
jansko 81 bije nove bitke za
lepši jutri na Kozjanskem.
Svoj boj za napredek manj
razvitih krajev so pričeli
pred leti, ko so bile na novo
oživljene mladinske delovne
akcije. Zdaj vsako leto priha-
jajo v naselji Jože Perčič v
Šentvidu pri Planini in v na-
selje v Bistrici ob Sotli. Za
njimi ostajajo novi kilometri
cest in vodovodov. Prihajajo
tudi brigade RK, ki priskoči-
jo na pomoč starejšim in
oslabelim. S prvimi žulji se
soočajo tudi pionirji akcije,
ki so pred dnevi z veliko vne-
mo urejevali danes že slav-
nostno urejeno Planino.
Na drugem delovišču so
vihteli krampe in lopate bri-
gadirji iz Kosovega. Kopali
so kanal za elektrifikacijo v
Šentvidu. Sele drugi dan so
bili na Kozjanskem in zago-
tavljah so, da bodo kot njiho-
vi predhodniki uspešno
opravili svoje poslanstvo.
Brigada Kopaonički odred
ima 45 brigadirjev. Med nji-
mi je 10 deklet. 19 je članov
ZK in še 3 pionirje imajo v
svojih vrstah. Do konca me-
seca jih čaka še veliko dela.
Zmogli ga bomo, so zatrdili
ob slovesu. Vsi so se odločili,
da bodo obiskovali politično
šolo Edvard Kardelj.
Brigadirji iz Leposaviča na Kosovem so prve dni svojega
bivanja na Kozjanskem kopali kanal za elektrifikacijo v
Šentvidu
IZ POŽGANE KMETIJE
Sovražnikova objestnost
ni imela meja. Ob požigu leta
1944 je zagorela tudi kmetija
v Golobinjeku, kjer danes
gospodari mladi rod.
Kmetija Alojza Senice se
razprostira na 30 ha. 15 ha je
obdelovalne zemlje. Sin An-
ton, ki je končal kmetijsko
šolo v Šentjurju, se je odlo-
čil, da bo ostal doma, na svo-
ji zemlji. Zdaj gospodari sku-
paj z materjo in očetom. Brez
vseh sodobnih kmetijskih
strojev seveda na tako veli-
kem posestvu ne bi šlo. S
pomočjo kreditov Kmetij-
skega kombinata Šentjur so
si povsem na novo uredili
hlev, kjer muka 36 glav živi-
ne. Se posebno pa je družina
ponosna na kobilo in žrebič-
ka, ki sta postala njihova
ljubljenca. V štirih novih
stolpnih silosih bo dovolj
hrane za zimo za ves hlev. Ko
pride čas, prodajo živino
kombinatu. Veliko načrtov
imajo še pri družini Senica.
Najprej razmišljajo, bo treba
nabaviti stroje za spravilo si-
lažne koruze. To je ena tistih
kmetij na Kozjanskem, ki
jim pravimo perspektivne in
ki dajejo svoj delež v novi
bitki. Bitki za hrano.
Pa tudi tedaj, v težkih letih
NOB, ko je bil pridelek skro-
men, se je vedno še kaj našlo
za partizane. Veliko žgancev
in krompirja sta skuhala
Alojzova mama in sestra za
borce XIV. divizije in za vse
partizane, ki so potrkali na
njihova vrata. Včasih pa so
partizani dali otrokom kruh,
se spominja Alojz, in nič ni
bilo slajšega zanje.
Žrebiček je ljubljenec na kmetiji Alojza Senice v Golobi-
njeku
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 32-13. avgust ig^j.
avtobus po levi
strani
V	Mišjem dolu, na cesti
med Rimskimi Toplicami
in Jurkloštrom, je prišlo
do prometne nesreče za-
radi vožnje po levi strani
cestišča. Srečala sta se
namreč voznik osebnega
avtomobila MARJAN
ŽURAJ, 32, iz Trbovelj in
voznik avtobusa. IVAN
GUČEK, 41, iz Brodnic in
ker je Guček pripeljal po
levi, je prišlo do trčenja,
pri čemer sta se voznik
Zuraj in njegov sopotnik
težje poškodovala, škode
pa je za 90.000 dinarjev.
prehitevanje v
ovinku
V	blagem desnem ovin-
ku v Veliki Pirešici, je to-
vornjaka prehiteval voz-
nik osebnega avtomobila
AVDO JUSIČ, kijena za-
časnem delu v Nemčiji.
Ker je nasproti pripeljal
drug tovornjak, je voznik
Jusič čelno trčil vanj. Pri
nesreči je nastalo škode
za 80.000 dinarjev, voznik
Jusič in njegov sopotnik
pa sta težje ranjena.
mrtev voznik
Na stransko cesto, v le-
vo, v Skornem je namera-
val zaviti voznik osebne-
ga avtomobila IVAN
TAJNIK, 53, iz Gorenja.
Zato je zmanjšal hitrost
voznik avtobusa, ki je vo-
zil za njim. Za obema pa
je pripeljal s tovornjakom
IVAN MELANSEK, 31, iz
Žerjava pri Ravnah in pri-
čel prehitevati avtobus in
pri tem zadel v Tajnikovo
vozilo. Voznik Tajnik se
je tako hudo poškodoval,
da je umrl, težje pa je ra-
njena tudi sopotnica v
njegovem avtomobilu.
Škode je za 150.000 dinar-
jev.
motorist trčil v
kombi
Po lokalni cesti skozi
Ivenco je vozil s kombi-
jem ALOJZ GROFENIK,
45, iz Stražice pri Celju,
pravilno po desni strani.
V desnem, nepreglednem
ovinku pa je pripeljal na-
sproti po levi strani moto-
rist IVAN PSENICNIK,
44, iz Malih dol, ki se je
zaletel v levo stran kom-
bija. Sopotnico na motor-
ju, 7-letno deklico, je
vrglo v vetrobransko ste-
klo kombija, pri čemer si
je zlomila spodnjo čeljust
in ima vreznine po
obrazu.
kosilnica na
cestišču
AVGUST HUMSKI,47,
iz Erjavice je v domačem
kraju zapeljal motorno
kosilnico na cestišče in
ustavil 70 cm od roba. Ta-
krat pa je mimo pripeljal
s kolesom na pomožni
motor JOSIP GRAHO-
VAC, 28, iz Pregrade in
trčil v kosilnico. Kolesar
in sopotnica sta padla in
^e oba poškodovala.
slovenska politična emigracija
20
In drugič: Debeljakov izpad bi bilo mogoče prebaviti, če
bi ga objavil v Vestniku, Svobodni Sloveniji, Ameriški
Domovini... ali kjerkoli že; toda objavljen je v KNJIŽNI,
se pravi TRAJNI publikaciji in povrh vsega še v publika-
ciji, kije predvsem namenjena KOROŠKIM Slovencem, in
ne onim doma ali zdoma. Tako zdaj slovenski živelj v Zilji,
Podrožu in Podjuni bere o nekakšnih ,taboritih' (pod klo-
buki nam najbrž poganjajo rožički in od kolen naprej
imamo kozje noge), ki ne spoštujejo njihovega velikega
prijatelja Karla Mauserja.«
Tega pa, menijo v »Taboru«,, ni mogoče prenesti in dovo-
liti, saj bi bil zares velik škandal, če bi svet tudi zunaj
ozkega kroga političnih emigrantov zvedel za zdrahe, ki
burijo to srenjo.
In zato pravijo ob koncu:
»TAKO NE, gospod doktor! Če ste že živega Mauserja
Izrabljali in svoje politikantske manevre skrivali za nje-
govo osebno in literarno avtoriteto, pustite vsaj mrtvega,
da v miru počiva in da se ga bodo lahko brez grenkobe
spominjali vsi Slovenci doma in po svetu; tudi mi - ne-
srečni , ta boriti'. *
Pa še primer, objavljen kasneje, ki je tildi dobra ilustra-
cija odnosov med različnimi emigrantskimi skupinami in
posamezniki: Tone Šušteršič, eden izmed aktivnejših poli-
tičnih emigrantov, odgovarja na pismo, ki ga je Pavle Rant
pod naslovom »Kje smo - kam gremo?« objavil v »Vest-
niku* številka 1-2, 1978, na strani 22.
Takole pravi:
»Pod navedenim naslovom g. Pavle Rant med drugim
omenja sledeče:
1.	Odkar sem prišel v uredništvo ,Vestnika' leta 1960,
sem skušal revijo peljati po naslednji poti: ,Z domobran-
stvom je rojena slovenska narodna vojska in s tem je v
slovenrk i politiki nastal nov faktor poleg običajnih strank'
itd. - Vse lopo in prav! Toda resnica je tudi ta, da je
,Vesti::k' ped Uantovim vodstvom malo ali nič pisal o
domnbrsr.st\-i:, kakor da ne bi obstajalo. Pač pa je g. Rant
sku.^fal i'!' Ust z raznimi ,eksplozivnimi' članki stran-
karske vs. ■ - \ ki so netili spore in dovedli končno do
razkola . j : jtne borčevske organizacije.
2.	;' y"rA:,Stalno sem poudarjal, da je slovenstvo
neizbrirr.: s Cerkvijo.'
Kolikor > t:i povezanost koristila ali škodovala sloven-
stvu, je - : - I .jO pogla^-je, katerega ni mogoče odpraviti z
eno£'nvi.^. . i ^ :-rJJiički.
3.	SI Ji '.. , V i'.:.-; sem skušal z vsem pisanjem biti blizu
ljudstva, krA^vega sem izšel' Bralci naj sami presodijo o
tem .siciOiiij.t-. jJ čutenju' z jjuc.CL\-::n.
4.	G.Rai.t ^^.-"on nadu'}-.^ o Jc:n zloglasnem članku o
Lazaristih.	rrc-1	r). d-i je storil krivico, toda
samo trem najbolj znanim Lazaristom (da ne bo preveč
zamere - Op. pisca) in morda še kateremu (za vsak slučaj -
Op. pisca}, za vse druge pa je veljalo in še velja danes.
,Morda' razsodba, da omili nadaljnji ,potres', ki utegne
ponovno prihrumeti iz Lanusa.
5. Beremo nadalje, da je g. Rant ostal na ,dilci'. ,Osam-
Ijen sem ostal pri boju za zdomskega škofa, pri boju za
obrambo Via del Colli 8, osamljen pri organiziranju kamni-
tih miz'. Da, osamljen. Ali se je treba temu še čuditi? -
Danes očita aktivnemu soborcu, da dela ,kšefte' s knjigami
o vrnitvi Domobrancev, jutri juriša na Stražo, pojutrišnjem
že strelja na ,priganjača' K. A., in ker je to še premalo, se
zaleti še v Lazariste. Niti omizje strankine struje, kateri
pripada, se ne more več strinjati z njim. G. Rant je najbrž
razdvojen sam s seboj. Hoče nekaj graditi, pa sproti podira.
6. Glede ,Pismu priloženi tekst, ki se nanaša na Narodni
odbor', pa tole: Skoraj vse točke držijo! Toda g. Rant se je
spomnil zelo pozno. Po tridesetih letih! Vse omenjene želje
o reorganizaciji, razširitvi, večji reprezentativnosti in de-
mokratičnosti Narodnega odbora so bile objavljene že
davno preje v,Taboru', ,Slovenski Državi', ,Siju' in ,Smeri
v Slovensko državo'. (To so imena različnih časopisov, ki
jih izdajajo politični emigranti - opomba avtorja). Tedaj g.
Rant ni prenesel nikake kritike o Narodnem odboru
(morda zato, ker je bil dr. Krek njegov sorodnik v Naro-
dnem odboru). Vso kritiko o Narodnem odboru je smatral
tedaj g. Rant za negativno in zelo radikalno. Šele kritika g.
Ranta je sedaj ,polno veljavna'. G. Rant sedaj le ,krepi'
Narodni odbor. Nič za to! Pozno spoznanje, četudi po
tridesetih letih, tudi nekaj velja. Ostaja pa še vedno vpraša-
nje: je to nedoslednost ali pozabljivost?«
Kajpak lahko razume vse te bolj ali manj prikrite napade
in zbodljaje le tisti, ki pozna ozadje, toda takih je bore malo
tudi v vrstah politične emigracije.
Popolnoma brez pomena bi bilo pomagati bralcu do
razumevanja tega pisanja. Objavljam ga pač zato, ker se
zdi, da zaokroža podobo o medsebojnih sporih in spopadih,
ki jih je mogoče zasledovati na straneh emigrantskega
tiska.
Tu in v takih dvobojih se troši preostala energija »politi-
kov« slovenske emigracije, v dvobojih, v katerih naposled
ne manjka niti. udarcev- pod pasom - kakor je mogoče
razbrati iz zadnjega primera, ko v polemiko, ki naj bi bila
resna in na ravni, vpletejo celo sorodstvene vezi in s tem
poskušajo dati težo svojim argumentom.
Kaj si o tem mislijo emigranti, ki se s politiko že dolgo ne
ukvarjajo več, je kajpak precej na dlani, saj dialogi te vrste
povsem očitno ne morejo nikomur koristiti - so pač le
nadaljevanje že v stari domovini začetih sporov in stran-
karskih bojev.
A vendar na nekaj ne kaže pozabiti.
To je resda samo nekaj dokazov razlik v stališčih, ki so
prisotne v slovenski politični emigraciji, ki pa jo seveda
druži isti, vsem skupni cilj: uničenje samoupravne, sociali-
stične in neuvrščene Jugoslavije. Tu so si kljub vsemu
enotni.
Podobnih polemik in ostrih sporov med različnimi sku-
pinami v slovenski politični emigraciji ne manjka, toda
značilno zanje je, da se s takimi polemikami aktivno uk-
varja le ožji del vodstva te ali one stranke ah skupine,
medtem ko velika večina emigrantov ostaja pri tem ob
strani.
»Kaj naj jaz počnem s tem?« mi je rekel eden izmed njib'
»Od začetka, ko je bilo videti, da za vsem tem nekaj je, ko
sem še verjel, da se bomo nemara res kdaj vrnili v domo-
vino, tedaj sem še sodeloval. Spominjam se, kako smo tanJ
pred petindvajsetimi ali dvajsetimi leti zelo vročekrvno
razpravljali o programih in akcijah! Resnično smo bH'
vneti za to, toda danes? Danes so vse to samo puhle beseda
nekaj zagrizenih ljudi, ki sami sebe prepričujejo, da se
gredo resno politiko. Sicer pa jim ne zamerim. Vsakdo na]
počne, kar ga je volja, in če menijo, da imajo kaj od tega,
naj kar pogovarjajo in kregajo. Ampak mene to ne zanima-
13. avgust 1981
It. 3f——-
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 9
VOLJA, ZNANJE IN
ZAUPANJE
iKot je že v navadi, skuša-
lo v okviru občinskega
(aznika bežno pregledati in
jeniti naše uspehe na vseh
^ročjih dela in življenja,
ljub temu, da smo se v izte-
Ijočem letu morali zadovo-
jti s skromnejšimi dosežki
9t smo si jih sicer želeli, pa
|že vendarle ugotoviti, da
no napredovali V mislih
namo gradnjo najrazličnej-
h družbenih objektov, od
(st, vodovodov ter ostalih
pmunalnih naprav, ki osta-
lo še v naprej osnovni pro-
ram skoraj vsake od enaj-
ih krajevnih skupnosti,
^dstva samoprispevka, sa-
bupravnih	interesnih
^pnosti, prostovoljni pri-
^vki in delo občanov pred-
■vljajo življenjsko silo, ki
Ije osnovni ton razvoja na-
nvasi in KS ne le pri skup-
ili objektih, ampak tudi v
tlovanju delegatskega si-
lema, DPOS ter samou-
favnih organov. To je resni-
I, ki se v mnogih krajevnih
tupnostih že uresničuje, v
(katerih pa bo žal to posta-
' šele nujno spoznanje. K
piu moramo dodati vsa od-
►vedovanja, odgovornost
I zavzetost za že sprejete na-
|e, hkrati pa vse znanje in
usmeriti v nadaljnjo iz-
pdnjo naše samoupravne
Mbe, kakor zahtevajo od
p vseh že znani stabiliza-
ukrepi.
Pospodarnejši odnosi do
^ožb a hkrati porabiti
N, bo terjalo od nas vseh
fiiko odgovornosti boljše
Kaniziranosti predvsem pa
Pdsebojnega zaupanja in
volje, da se bo tudi s tem, kar
bomo imeli (to kar bo ustva-
rilo združeno delo) - da ne-
kaj narediti.
Ob resnici, da moramo biti
prav sedaj vsi v enotni bitki
za ustalitev splošnih družbe-
nih tokov, velja ugotoviti, da
to ne velja le za združeno de-
lo in delavca v njem, ampak
za vso nadgradnjo (KS, SIS,
DPO, znanost...), ki vendar-
le živi od dejanskih rezulta-
tov združenega dela. Torej
bomo morali resneje razmiš-
ljati o oblikah svobodne me-
njave dela, združevanju dela
in sredstev, povezovanju KS
- TOZD - skratka vse te si-
stemske rešitve, ki so že dlje
časa znane, bomo morali ta-
ko ali drugače vnesti v našo
vsakdanjo praktično delova-
nje. Za to sta potrena le vo-
lja, znanje in zaupanje v našo
bit.
V tem trenutku lahko ugo-
tovimo, da se ukrepi stabili-
zacije čutijo že tudi v drugih
sferah dela in življenja (KS,
SIS...), zato je prav, da se
tisti, ki delujejo v njih posta-
vijo v kreativnejši prispevek
k stabilizaciji.
Naj izpostavim le eno ne-
varnost, ki lahko postane
naš skupen problem, to je za-
poslovanje mladih. Poleg
združenega dela ter ostalih
političnih subjektov bo to re-
sna naloga skupnosti za za-
poslovanje - verjetno kar v
regijskem merilu.
Želel bi ob tej priložnosti
omeniti tudi področje LO in
DS, ki kljub specifičnim te-
žavam vendarle prodira v
smislu podružabljanja - kon-
kretno se je to odrazilo v le-
tošnji vaji NNNP 81.
V tem prazničnem razmiš-
ljanju ne smemo mimo pri-
spevka, ki ga doprinašajo
mladinske delovne brigade
Kozjansko 81. Mladina iz ce-
le Jugoslavije pomaga nera-
zvitemu Kozjanskemu že 9.
leto. Zgrajenih je bilo na de-
setine km vodovodnega m
cestnega omrežja, ki ga brez
te pomoči na Kozjanskem še
marsikje ne bi bilo. Toda na
Kozjanskem gre za nekaj
več, tu se ohranja in krepi
bratstvo in enotnost naših
narodov, krepi se prija-
teljstvo med mladimi ter ob-
čani, ki neposredno čutijo
njihovo pomoč.
MIRKO CANDER
Planino pri Sevnici je leta 1974 obiskal tovariš Tito. Posnetek je z obiska na planinskem
gradu
Delati, ustvarjati, spoštovati soljudi; skratka biti člo-
vek.
To so misli, ki mi rojijo po glavi ob praznovanju, ob
bližnjem plapolanju zastav, donenju godbe, ubranem
petju zborov, pisani množici praznično razpoloženih
ljudi.
Kaj reči ob prazniku? Brez pompoznih besed, brez
prazne hvale, brez občutka samozadovoljstva, brez ob-
ljub za v bodoče, ki jih ni mogoče uresničiti.
Pa vendar, pohvaliti dobro, ceniti trud, dati prizna-
nje delu!
Sloga, bratstvo, enotnost, sožitje in to vse skupaj
prežeto z delom; kako velike besede, ki so jih večkrat
izrekli veliki možje naše revolucije. Kako velike be-
sede, ki so se neštetokrat potrdile v bližnji in daljni
zgodovini!
Čudno razmišljanje ob prazniku, boste rekli. Mo-
goče? Razmislite!
In mogoče boste prišli do istega zaključka kot jaz:
bolj kot bodo hrumeli stroji in pela kladiva v tovar-
nah, bolj kot bo hropel poln traktor pšenice, več kot bo
mukalo krav v hlevih, bolj, ko se bo širil vonj po zorani
zemlji, tembolj bo hrumela godba, ubranejši bo glas
pevcev in pisana množica bo še bolj praznična, srečna,
vesela...
HINKO PAP
★★★
Gotovo je občinski praznik prava priložnost za pre-
gled opravljenih nalog in obenem tudi trenutek za
zbrano misel o odnosu do vsega tistega, kar jetreba še
opraviti. Da bi vsi občani bili za to priložnost kar
najbolje obveščeni, pa je naloga sredstev javnega ob-
veščanja in vseh drugih družbeno pomembnih dejav-
nikov, da kar najbolje opravijo .svoje delo. Zato tudi ni
naključje, da je priloga, ki jo imate danes pred seboj,
nastala kot plod sodelovanja dveh uredništev. Nič si
ne domišljamo, da smo opravili popolno delo. Toda
toliko samozavesti in delovnih izkušenj je vendarle
vgrajenih v naše dosedanje delo, da si upamo trditi, da
smo ravno zaradi tega, ker smo bili enotni in združeni
v znanju in sredstvih, vendarle uspeli opraviti po-
membno delo. Tudi zaradi tega, ker nam ta praksa
vedno bolj potrjuje pravo pot sodelovanja med ure-
dništvom Novega tednika in posameznimi uredništvi
občinskih glasil. Zavedamo se namreč dejstva, da vsi
skupaj delamo za en cilj: za čim boljšo obveščenost
občanov, nobenega dvoma pa ne more biti, da zdru-
ženi in dobro organizirani lahko to delo opravljamo
bolje kot razdeljeni in usmerjeni v parcialne probleme.
Letošnji praznik občine Šentjur pri Celju je za nas
nova delovna izkušnja. Ponosni smo nanjo!
DRAGO MEDVED
10. stran-NOVi TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 32-13. avgi^^^
OD TU IN TAM
Svet krajevne skupnosti ŠENTJUR-CENTER je na svoji zadnji seji v mesecu juliju podelil
dve posebni priznanji tovarišema, ki sta v preteklem obdobju veliko prispevala za vsestranski
gospodarski in politični razvoj krajevne skupnosti.
Priznanje je bilo dodeljeno tajniku krajevne skupnosti Sentjur-Center tovarišu Norbertu
KINCLU, ki se mu je z 31. julijem izteklo pogodbeno delovno razmerje in tovarišu Ivanu
JAGRU, ki je v preteklih letih vložil mnogo truda za vsestranski razvoj krajevne skupnosti na
gospodarskem in političnem področju.
★
V	največji krajevni skupnosti šentjurske občine SENTJUR-OKOLICA, so v prvem polletju
asfaltirali več cestnih odsekov, zgradili več vodovodov in opravili še nekatere komunalne
storitve.
Veliko zaslugo pri teh akcijah je pripisati tudi aktivnosti krajanov, ki so z lastnim delom in
finančnimi sredstvi hitreje prišli do lepših in boljših cest, do čiste pitne vode itd.
★
Krajevna skupnost PREVORJE sodi med manjše krajevne skupnosti v šentjurski občini, toda
tej majhnosti verjetno ne gre pripisati, da se njihovi delegati bolj poredko udeležujejo sej zborov
občinske skupščine. Ko smo jih povprašali zakaj se ne udeležujejo sej, so nam povedali, da pač
nimajo dovolj kadrov in, da je sedaj čas dela na polju, travniku itd. Morda imajo celo prav, tako
zaradi neudeležbe na zborih skupščine zamudijo priložnost, da bi se seznanili z vsakodnevnimi
spremembami, ki jih potem tako ali drugače občutijo na lastni koži. Upamo lahko, da bodo v
zimskem času nadoknadili zamujeno.
★
V	krajevni skupnosti, kakršna je BLAGOVNA, bi bilo primerno, da bi zaradi hitrejšega
razvoja kraja in možnosti turizma pridobili tudi kakšen gostinski obrat. Danes ta krajevna
skupnost nima niti trgovine, kljub prizadevanjem krajevne skupnosti krajani še vedno morajo v
trgovino na TEHARJE ali v ŠENTJUR. Na obe strani morajo tako rekoči lastnim prevozom ali
peš, saj so avtobusne zveze vezane le na prevoz delavcev v jutranjem, opoldanskem in v
večernem času. Kot pravijo domačini, so pred vojno imeli v kraju kar tri gostilne, danes pa še
ene nimajo.
★
Iz krajevne skupnosti LOKA PRI ŽUSMU sicer ni posebnih novic, toda omeniti velja, da so
ob praznovanju krajevnega praznika slovesno postavili temeljni kamen za gradnjo »ORODJAR-
NICE«, in sicer za potrebe GE v DOBRINI.
★
ŠENTJURSKI stadion, če ga lahko tako imenujemo, v vročih poletnih dneh privablja številne
Sentjurčane, saj jim nudi lep sprehod in tudi najmlajši se tam varno počutijo. Vse na mestu; le
da ob večerih, pa tudi drugače to stezo zasedejo mladi s svojimi motorji in kolesi in takrat
pričenjajo izvajati svoje sposobnosti, na neprimeren način seveda. Nekateri opozarjajo svoje
otroke, da atletska steza ni namenjena za to, drugi godrnjajo, vendar bi bilo primerno otroke in
že starejše mladince o tem poučiti na primernem kraju.
★
V	krajevni skupnosti BLAGOVNA smo se pozanimali, kako je sedaj z oskrbo električne
energije, ko so dobili novo in močnejšo trafo postajo. Domačini pravijo, da ni nič več problemov
ob večerih in da lahko mirno uporabljajo električne stroje in aparate. Nova trafo postaja, ki so jo
v zelo hitrem času postavili delavci ELEKTRA iz ŠENTJURJA, pomeni veliko pridobitev za vas
PROSENISKO in krajevno skupnost BLAGOVNA kot celoto.
★
V	krajevni skupnosti KALOBJE bodo kmalu dobili vodovod. Tega pomagajo graditi briga-
dirji Zvezne mladinske delovne akcije »KOZJANSKO 81«. Za krajane krajevne skupnosti -
KALOBJE, ki s svojo izredno domačnostjo in trdo voljo, da bi se čimprej bolj odprli navzven, bo
ta nova pridobitev nedvomno velikega pomena. Ne bo jim več potrebno nositi vodo od daleč in
to je seveda najtežje pozimi, ko zaradi višinske lege namete kar precej več snega kot v dolini.
Seveda pa bi v kraju radi uredili še marsikaj drugega. Potrebe se kažejo glede centralnega
ogrevanja v osnovni šoh, dobrodošel bi bil tudi stanovanjski objekt s pošto itd. No, vsega iz pet-
letnega programa tudi v KS KALOBJE ne bodo mogli uresničiti, pa ne zaradi tega, ker ne bi
hoteli. Kratko malo tudi pri njih bo zmanjkalo denarja za vse kar bi v krajevni skupnosti
potrebovali. Morda bi morali na KALOBJU več razmišljati o kmečkem turizmu in poiskati tu
rešitve o hitrejšem razvoju tega kraja. Toda kako začeti na KALOBJU, ko pa še v drugih večjih
krajevnih skupnostih niso uspeli narediti na tem področju prav ničesar ali zelo malo, pa imajo
ravno take naravne možnosti kot pri njih.
★
Odprto vprašanje, ki terja samo po sebi odgovor. Gre namreč za bolj ali manj osamljen pojav v
naši občini. V stanovanjskih blokih so tudi taki, ki že od vsega začetka ne plačujejo stanarine in
drugih prispevkov. Kako ukrepati v takem primeru, ko se stanovalec sploh ne zanima za
opomine in druge grožnje? Pa vendarle, sedaj se je te stanarine nabralo že toliko, da je ne more
sam plačati. V takih primerih bi bilo potrebno energično ukrepati s strani pristojnih organov in
stvari spraviti na svoje mesto.
★
V	krajevni skupnosti DOBJE PRI PLANINI, kjer je bogata tradicija na kulturnem področju,
se v teh poletnih dneh lahko razvedrijo, saj so na nedavni prireditvi POKA2I KAJ ZNAS, ki je
bila zelo dobro obiskana DOBOCANI živeli vsi za enega, eden za vse in s primerno organizacijo
predstavili širši javnosti vse značilnosti kraja DOBJE. Danes najbrž le še obujajo spomine in
razmišljajo, kako naj bi bilo drugo leto. Takrat bodo imeli že jubilejno prireditev. K tej
aktivnosti gre samo pohvala in tako naprej tudi na drugih področjih.
Verjetno je ena izmed najbolj aktivnih vaških skupnosti v ŠENTJURSKI občini vaška
skupnost KAMENO. Ta skupnost si ne glede na to, da ima urejene skoraj vse ceste in, da ima
tudi druge komunzdne pridobitve, stalno prizadeva občane oziroma krajane obveščati o vseh
stvareh, ki jih krajani oziroma vaščani, ki so povečini doma, morajo vedeti.
Na nedavnem zboru v tej vaški skupnosti, so temeljito obravnavali finančno realizacijo za
prvo poUetje. Vaška skupnost je znala prisluhniti vsem in aktivnost je prisotna na vsakem
koraku, od mladinske organizacije, ženske desetine in vseh ostalih dejavnosti. Kljub temu, da
pravijo, da je vse odvisno od predsednika in programa, je dejstvo v tem, da poleg vsega tega ne
sme zmanjkati še dobre volje.	^
Mladi iz JAKOBA, ki sestavljajo skupino za razne nastope na proslavah in prireditvah
zaslužijo za svoje delo vso pohvalo. Z nastopi v preteklih mesecih na proslavah ob krajevnem
prazniku in dnevu vstaje slovenskega naroda, so z bogatim ki^ltumim programom na svojstven
način popestrili sicer ustaljene aktivnosti mladinskih organizacij, ki v poletnih mesecih ne
organizirajo večjih akcij. Vehko veselja do delovanja na kulturnem področju jim omogočajo
uveljavitev tudi na drugih mestih. Njim gre zahvala za marsikatero uspešno prireditev. Kljub
temu, da nimajo svojega prostora, se mladi redno sestajajo. Ce ne gre drugače, je to v teh
poletnih dneh kar na prostem. Skupina, ki šteje deset mladincev in mladink namerava v tem
letu pripraviti še več nastopov. Za svoje delo mladi ne zahtevajo nobenega plačila in v
zadovoljstvo jim je, če jih ljudje radi poslušajo, ter se ob njihovih nastopih razveselijo in
sprostijo.
Takšnih nastopov in organiziranih skupin v naši občini si vsekakor še želimo. Na ta način se
mladi med seboj spoznavajo in zbližujejo. Izmenjujejo si svoje izkušnje in bogatijo duhovne
vrednote kulturnega spoznanja.
PLAKETA IN PRIZNANJE
»18. AVGUST«
v vseh družbenopolitičnih
skupnostih, je prisotna tradi-
cija, da ob praznovanju naj-
različnejših jubilejev, oblet-
nic posameznih dogodkov iz
NOB in bližje ter daljne zgo-
dovine, podeljujemo najra-
zličnejša priznanja, odliko-
vanja, plakete, nagrade in
podobno zaslužnim posa-
meznikom ter organom in
organizacijam.
Tudi v ŠENTJURSKI ob-
čini smo do sedaj ob občin-
skem prazniku podehli vsa-
kokrat tri nagrade in več
priznanj.
V mesecu juniju tega leta,
pa so se delegati vseh treh
zborov odločili, da na osnovi
pobud delovnih ljudi in ob-
čanov prenehamo z podelje-
vanjem nagrad ter uvedemo
plaketo »18. avgust« kot naj-
višje priznanje tistim, ki so
kakorkoli prispevali k razvo-
ju občine na področju druž-
benoekonomskega, samou-
pravnega, poUtičnega in kul-
turnega dela.
Komisija za odlikovanja
pri Skupščini občine ŠENT-
JUR je tako letos, po skrbni
presoji pripravila tri predlo-
ge za podelitev plaket, ter
šest priznanj, ki jih bodo po-
trdili delegati vseh zborov na
svečani seji zborov skupšči-
ne v soboto, dne 15. avgusta
ob 8. uri zjutraj.
Razen navedenega, prej-
mejo posebna priznanja naj-
boljši učenci osnovnih šol na
območju občine tervse bri-
gade, ki so sodelovale v zvez-
ni mladinski delovni akciji
KOZJANSKO 81.
In kaj pomeni stiliziran
simbol na plaketi?
Na desni strani je harfa, ki
simbolizira bogato kulturno
dediščino (bratje IPAVCI);
pod njo je list, ki predstavlja
pretežno kmetijsko dejav-
nost na področju obi
Dve zvezdici pomenita
spevek ljudi iz SENTJ
SKEGA območja med N
konkretno dva narodna
roja in sicer sta to Dc
Kveder-Tomaž, ter Miloj
danšek. Pod zvezdicam
stilizirana roka, sin
ustvarjalnosti, odločnost
pripravljenosti boriti se
samoupravno socialisti
družbo, za pridobitve rev
cije - slediti TITOVI pot
HINKO F
SERGEJ KRAIGHER, ČASTNI
OBČAN KOZJANSKIH OBČIN
Na pobudo borcev in akti-
vistov, ki so med NOB delo-
vali na območju KOZJAN-
SKEGA, so skupščine občin
BREŽICE, KRŠKO, LA-
ŠKO, SEVNICA, ŠMARJE
PRI JELŠAH in ŠENTJUR
PRI CELJU, na sejah svojih
zborov v prvem polletju tega
leta sprejele sklep o podeli-
tvi naslova častnega občana
občin KOZJANSKEGA OB-
MOČJA tovarišu Sergeju
KRAIGHERJU.
Ker se bo tovariš KRAI-
GHER predvidoma udeležil
srečanja borcev in aktivistov
na PLANINI, so se predstav-
niki vseh KOZJANSKIH
OBCIN in DOMICILNIH
ENOT odločili, da mu ob tej
priložnosti izroče listino o
imenovanju.
Listina bo podeljena po
delovnem srečanju borcev
domicilnih enot KOZJAN-
SKEGA, kjer bodo izvolili
svoje organe, sprejeli neka-
tere dokumente, pregledali
preteklo delo ter se dogovo-
rili za delo v prihodnje.
Tekst listine o imenovanju
za častnega občana je na-
slednji:
»Življenjska pot in ustvar-
jalno delo Sergeja KRAI-
GHERJA, predvojnega ko-
munista in revolucionarja,
nosilca partizanske Spome-
nice 1941 in uglednega po-
vojnega družbenopolitične-
ga delavca, je neizbrisno
vtkano v organizirano oboro-
ženo vstajo in socialistično
revolucijo ter povojni gospo-
darski in družbeni napredek
KOZJANSKEGA.
Kot TITOV in KARDE-
LJEV sodobnik, njun osebni
tovariš, prijatelj in dosledni
soustvarjalec samoupra
socialistične neuvršii
skupnosti bratskih nara
in narodnosti JUGOSLA
JE, si je v ljudskih množi
pridobil velik ugled ini
majno zaupanje.
Njegove dolgoletne it
lucionarne izkušnje, priv
ne revoluciji in samoup:
nemu socializmu, njeg
ustvarjalno delo komuni
borca, voditelja in državi
je imelo vseskozi in imat
danes še zlasti veliko opo!
delovnih ljudeh in obča
KOZJANSKIH OBCIN.
Delovni ljudje in oW
KOZJANSKIH OBCIN
mu želimo s to skromno
sto, ko ga sprejemamo
svojega častnega občana,
dolžiti za vložene napor
prizadevanjih za naš sku|
boljši jutri.«	H
V času med obema vt
nama se je tod širilo a
p redno revolucionar
gibanje predvsem s f
ni k ve in iz Šentjurja. 1
sta bili celici KP
SKOJ, ki sta vplivali i
politično in kultuf^
življenje preko Društ
kmečkih fantov in <
klet iz Deteljice ter ari
nizirali Rdečo pomoč
Društvo prijateljev Si
jetske zveze. Celici i
27. marca 1941 orgaoi
rali v Celju in Maribo
množične demonstrad
proti paktu.
Nemci so zasedli P
krajino 10. aprila. Žel
leti so izselili mnogo L
di v Srbijo in na H/"'
ško. Masovne aretsci
pa so sledile aprila
julija 1942, ko so odgi»
številne ljudi v konc^
tracijska taborišča t^
Celje in Maribor, kjer
jih ustrelili.
Narodnoosvobodil^
mu boju na SlovensU^
je dalo Kozjansko p^^
7000 borcev za svobo'
Od teh jih je padlo z^fi
movino 1233. 419 jiH
bilo ustreljenih kot t^Jj
572 jih je umrlo v tuF
V	^
j^t, 32 - 13. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 13
prizadevanja so vodilo
k uspehu
Y obdobju med občinskima prazniko-
jjjal980/81 je bila tudi v občini Šentjur
J.j Celju izredno razgibaria družbeno-
^gjitična in samoupravna aktivnost v
korist nadaljnega gospodarskega in
(jružbenega razvoja, kakor tudi poveča-
nja poslovnih, družbenoekonomskih
odnosov v regijskem in širšem prostor-
skem sistemu. Takšna aktivnost je še
posebno izhajala na temelju stanja go-
spodarske razvitosti občine in s tem tu-
ji nekaterih zahtevnih vprašanj iz na-
glova urejanja in financiranja nalog
skupne in splošne porabe.
Kljub izredno zahtevnim nalogam na
področju gospodarskih in družbenih de-
javnosti v zadnjem obdobju so bili dose-
ženi tudi določeni konkretni rezultati. S
skupno družbeno načrtovalno aktiv-
nostjo tako v združenem delu, kjer so
delavci, vodilni in vodstveni kadri kot
tudi na ravni aktivnosti družbenopoli-
tičnih organizacij, v občini, skupščine
občine, izvršnega sveta, bili bitko za za-
gotavljanje surovin in materiala, za me-
njavo na domačem in še posebno na
tujih tržiščih, za ustvarjanje dohodka, za
usklajevanje in izplačilo osebnih dohod-
kov, ter za premagovanje tekoče likvi-
dnosti in drugih vprašanj. To so, poleg
vsklajevanja in omejevanja sredstev za
skupno, splošno in investicijsko potroš-
njo tudi temeljne naloge vseh družbenih
dejavnikov v občini v prihodnje.
Omeniti velja kvalitetno rast na po-
dročju razvoja družbenoekonomskih
odnosov ter delavskega in družbenega
samoupravljanja, sprejemanja samou-
pravno-političnih odločitev. Te skupne
aktivnosti se odražajo tudi pri uresniče-
vanju neposrednih vlaganj v izgradnjo
ter modernizacijo posameznih druženih
objektov, kot na primer: izgradnja to-
varne energetske opreme Emo v Šent-
jurju, obrata Aure v Slivnici (investiciji
sta pomembni z vidika uresničevanja
politike o skladnejšem regionalnem ra-
zvoju ter prispevek k določenemu pre-
konstruiranju gospodarstva občine
Šentjur), dograditev kokošje farme v
Slivnici, proizvodna hala Komunalnega
podjetja, izgradnja industrijskega tira
ter nabava proizvodne in transportne
opreme v OZD Alpos, nabava strojev in
proizvodne opreme v DO Tajfun, TOLO,
LI Bohor in idr., vlaganja v razvoj druže-
ne in individualne kmetijske proizvod-
nje. Ta in še mnoga druga prizadevanja
in delovni uspehi so vsaka zase in vsi
skupaj pomemben prispevek h krepitvi
gospodarstva občine. V tem obdobju so
doseženi tudi pomembni rezultati pri
uresničevanju programov krajevnih
skupnosti, kjer se združuje tako delo in
sredstva krajanov, njihovega samopri-
spevka kot tudi tista sredstva, ki se v
uresničevanju teh nalog združujejo v sa-
moupravnih interesnih skupnostih oz.
organizacijah združenega dela. Vidni so
dosežki pri materialnem in vsebinskem
uresničevanju interesnih dejavnosti, za-
gotavljanju finančnih in prostorskih po-
gojev, kakor tudi dosežki na področju
SIS materialne proizvodnje.
Tudi na tem mestu pa moramo poudari-
ti še izredno velike naloge, ki jih bo
treba realizirati na tem področju, da bi
se približevali pogojem dela, ki so
ustvarjeni na teh področjih v razvitejših
sredinah.
Tudi v prihodnje pričakujemo široko
razumevanje, podporo in angažiranje
vseh delovnih ljudi in občanov na na-
daljnem razvoju naše družbenopolitične
skupnosti.
Vsem delovnim ljudem in občanom
iskreno čestitamo za praznik občine, 18.
avgust.
LUDVIK MASTNAK
predsednik IS SO Šentjur
TAJFUN PLANINA PRI SEVNICI
za dobro gospodarjenje na
kmetiji so pogoj sodobni
kmetijski stroji
Veliko smo že pisali o in-
dustriji kmetijskih strojev
TAJFUN. V kolektivu, ki je
postal organizacija združene-
ga dela 1. aprila 1980, pa je iz
leta v leto več zanimivosti.
Iz obrtne delavnice z dve-
ma zaposlenima je v samo 12
letih in nekaj mesecih nastal
104-članski kolektiv. Njiho-
va osnovna dejavnost je iz-
delovanje kmetijskih stro-
jev. Težko si je predstavljati
sodobno kmetijo brez Tajfu-
novega puhalnika, obračal-
nika ali trosilca gnoja, ki so
ga strokovnjaki iz Tajfuna iz-
delali tudi za hribovite tere-
ne in s tem olajšali delo na
marsikateri višje ležeči kme-
tiji. Poleg kmetijskih strojev
pa izdelujejo in razvijajo
proizvodnjo hidravličnih
elementov, krmilnih venti-
lov, enobobenskih in čisto
na novo dvobobenskih goz-
darskih vitel.
Nova hala, ki so jo zgradili
lansko leto, je spremenila
delovne pogoje na bolje. Na
2300 m^ delovnih površin de-
lo teče lažje kot v starih,
utesnjenih prostorih. Tudi s
skladiščenjem proizvodov in
repro materiala nimajo te-
žav, saj je okolica hale asfal-
tirana v izmeri 4000 m^.
V srednjeročnem progra-
mu pa so si zadali ambicioz-
ne načrte. Izdelovati bodo
začeli še zahtevnejše kmetij-
ske stroje, ki smo jih dosedaj
uvažali iz ZRN in Poljske -
kot n. pr. kombajn za pobira-
nje krompirja. Načrtujejo pa
tudi razširitev proizvodne hi-
dravlike. Vsekakor pa je po-
trebno proizvodni proces ob-
navljati, večati produktiv-
nost in boljšati delovne po-
goje. Tudi tega se v Tajfunu
dobro zavedajo, saj bodo po-
sodobili proizvodnjo in s
tem odpravili ozka grla, ki v
sezoni nastajajo. V proizvod-
njo bodo vložili 15 milijonov
novih din in med drugimi
prepotrebnimi stroji nabavi-
li tudi kompjutersko struž-
nico.
Nalog je veliko, pravijo,
ampak s trdim delom, do-
brim gospodarjenjem, skrat-
ka z voljo, ki je v kolektivu
ne manjka, bodo zasegli vse
zastavljene cilje.
^^IČNA-ŠENTJUR
^najprej za zeleni
Han
2e petnajst let je minilo,
p je Žična Celje uredila
^brat v Šentjurju. Trenutno
P v obratu zaposlenih triin-
^deset delavcev. Delo po-
tka dvoizmensko.
1 Proiz\'odni program je v
Ibratu usmerjen v zeleni
pn. Izdelujejo transportne
^ove za obiranje hmelja,
premljali so kokošjo farmo
J Slivnici. Njihov redni pro-
gram pa so razna sita pletiva
vseh vrst, transportni trako-
vi in mreže za IMV Novo me-
sto. Del proizvodnje se bo v
kratkem usmeril tudi v izde-
lovanje podov za prašičje
farme in izdelovanje raznih
palet.
Dokler se ne pokaže potre-
ba po razširitvi njihovega
programa, ne bodo širili
proizvodnih prostorov.
OBRTNO ZDRUŽENJE ŠENTJUR
kovaštvo je
simbol
obrtništva
Da pesem kovaških kladiv
ne bi popolnoma utihnila, da
bi naši sinovi, hčere, vnuki
in vnukinje vedeli, kaj je lon-
čena skleda, kovaški meh,
itd., so v občini Šentjur usta-
novili Obrtno združenje.
Le-to povezuje obrtnike,
ki lahko preko združenja
zvedo za vse novosti, se pri-
dejo pogovorit glede izpitov,
pridobitvi raznih dovoljenj
in soglasij.
Obrtno združenje, ki zdru-
žuje 207 obrtnikov, od tega
81 avtoprevoznikov, 30 go-
stincev, 76 nosilcev proizvo-
dnih dejavnosti in 40 obrtni-
kov z gradbenimi stroji, na-
menja veliko pozornost več-
jemu razvoju deficitarnih
obrti in neproizvodnih stori-
tev (čevljarstvo, krojaštvo,
kovaštvo) ter pomlajevanju
svojih vrst.
Za čimboljše seznanjanje
svojih članov, organizira tu-
di športna srečanja, družbe-
ne večere, kolesarske akcije.
Prevzeli so tudi pokrovi-
teljstvo nad MDB Miloš Zi-
danšek.
Njihov razvoj temelji
predvsem na vse večjem po-
vezovanju z gospodarstvom
na osnovi sovlaganj, kajti s
tem se gospodarske organi-
zacije razbremenijo manjših,
za njih nerentabilnih poslov,
obrtniki pa zaslužijo sred-
stva za življenje in razvoj.
LB SPLOŠNA BANKA CELJE
ekspozitura
šentjur
v soseski »mestno jedro«
v naselju Šentjur pri Celju so
poslovni prostori LB-SB Ce-
lje Ekspoziture Šentjur. V
njih delavci Ekspoziture
opravljajo dela za potrebe
občanov oziroma komiten-
tov in to predvsem:
-	zbiranje dinarskih in de-
viznih hranilnih vlog obča-
nov
-	zbiranje sredstev na te-
kočih računih
-	zbiranje sredstev na žiro
računih
-	zbiranje namenskih
sredstev občanov
-	kreditiranje občanov za
stanovanjsko izgradnjo
-	kratkoročno kreditira-
nje občanov po uredbi o po-
trošniških posojilih in po
pravilnikih
-	dolgoročno in kratko-
ročno kreditiranje malega
gospodarstva
-	sodelovanje pri kreira-
nju razvojnih programov or-
ganizacij združenega dela
-	sodelovanje pri pripravi
letnih in srednjeročnih pla-
nov družbenopolitične skup-
nosti
-	sodelovanje na področju
stanovanjskega in komunal-
nega gospodarstva in sa-
moupravnih	interesnih
skupnosti
Ekspozitura Šentjur pri
Celju deluje v novih prosto-
rih od maja 1980. Delo je or-
ganizirano v dveh odsekih in
to v odseku zbiranja sred-
stev občanov in v odseku
kreditiranja občanov in po-
rabe.
V	Ekspozituri je zaposleno
20 delavcev, ki si v vsako-
dnevnem delu prizadevajo,
da s hitrim in kvalitetnim de-
lom zadovoljujejo potrebe
občanov in drugih komiten-
tov. Ekspozitura je odprta
cel dan, razen tega pa tudi v
soboto dopoldan, vse z željo
in ciljem, da svoje delo prila-
gajamo krajevnim potre-
bam. Delavci ekspoziture se
aktivno vključujemo tudi v
oblikovanje razvojnih in
drugih programov temeljnih
organizacij združenega dela
in samoupravnih interesnih
skupnosti.
V	letu 1981 beležimo v
odnosu na preteklo leto gle-
de na celodnevno poslovanje
bistveno povečanje obsega
poslovanja, vendar bo po-
trebno napraviti še veliko,,
zlasti na področju nakazova-
nja OD na tekoče račune, do-
govoru z organizacijami
združenega dela na področju
stanovanjskega kreditiranja
, kot tudi nadaljnemu izbolj-
šanju naših storitev.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 32-13. avgust ig^j.
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR
SKRB ZA ČLOVEKA JE PRVA
Zdravstveni dom Šentjur
je temeljna organizacija
Zdravstvenega centra v Ce-
lju. V povojnem času, ko šta
ordinirala v Šentjurju en
zdravnik in en zobozdravnik
je narasel kolektiv na 50 lju-
di. Od teh je 8 zdravnikov, 6
zobozdravnikov, 6 patronaž-
nih sester, večje število me-
dicin. sester, laborantov, fi-
zioterapevtov in ostalega
zdravstvenega osebja, ki de-
la v novi stavbi zdravstvene-
ga doma v Šentjurju, na Pla-
nini in Ponikvi ter Loki.
Kljub temu pa je zasedba
zdravstvenih delavcev na-
pram republiškemu pov-
prečju še za 15 % prenizka.
Za delo zdravstvenega do-
ma je osnova zdravstveno
stanje prebivalcev, ki se
odraža v rodnosti, smrtnosti
in naravnem prirastku. Po
rodnosti je občina Šentjur na
drugem mestu v regiji (rodi
se 17,5 otrok na 1.000 prebi-
valcev), po smrtnosti je na
petem mestu v regiji (umre
9,8 prebivalcev na 1.000), po
naravnem prirastku je na 4.
mestu v regiji in po selitve-
nem prirastku na prvem me-
stu v regiji. Povprečna sta-
rost žena je 69 let in povpreč-
na starost moških 62 let.
Praktično rodi vsaka ženska
v porodnišnici, mesto umira-
nja pa je še vedno 65 % do-
ma, kar je napram Sloveniji
velik odstotek.
Naša občina spada med
nerazvite. To se kaže tudi v
higienskih pokazateljih. Ta-
ko imamo 50 % stanovanj
zgrajenih pred letom 1918.
Na eno stanovanje pridejo 3
stanovalci, na enega stano-
valca pa ca 15 m^ stanovanj-
ske površine. Vodovod v sta-
novanju ima ca 55 % stano-
vanj, kopalnic ca 25 %. Vse
to pa povzroča, da imamo
več socialnih bolezni tako na
primer: zlatenice, črevesnih
obolenj, uši in srbečice.
Največ ljudi umre v naši
občini zaradi bolezni srca in
ožilja (46 %), zaradi rakastih
obolenj (16 %), zaradi nesreč
in samomorov (16 %), zaradi
bolezni dihal 8 %. Glede sa-
momorov smo pa zadnja leta
na prvem mestu v regiji in na
vrhu v Sloveniji. Vzrok za to
je visoka stopnja razširjeno-
sti alkoholizma v naši občini,
kar pa se tiče nesreč je »črna
točka« celotna cesta od Gro-
belnega do Stor. Od bolezni,
ki so v porastu so na prvem
mestu duševna obolenja in
duševne motnje, ter rakasta
obolenja, dočim so nalezljive
bolezni predvsem zaradi do-
bre udeležbe pri cepljenju v
odločnem upadanju.
Strokovno delo v zdrav-
stvenem domu gre počasi v
specializacijo. Tako imamo 4
specialiste splošne medicine
in specializanta iz medicine
dela. Nameravamo speciali-
zirati pediatra za varstvo
otrok, predvsem pa razviti
specialistične dejavnosti v
zdravstvenemu domu sa-
mem. Tako že občasno ordi-
nira ginekolog iz Celja, po-
trebno bo pa še, da bo delal v
Šentjurju psihiater, okulist
in pulmolog.
Z zgraditvijo zdravstvene-
ga doma v Šentjurju so se
odprle tudi tehnične možno-
sti za večje strokovno delo v
hiši sami. Večji del denarja
je bil namreč porabljen za
nabavo medicinske opreme,
tako da imamo sedaj kom-
pletno opremljen rentgenski
kabinet, zelo dobro oprem-
ljeno fizioterapijo in pa fizio-
logijo dela. To nam že omo-
goča na prehod aktivnega
zdravstvenega varstva, kar
pomeni, da ne čakamo več
na bolnika, temveč, da s si-
stematskimi pregledi iščemo
že začetke bolezni. Po drugi
strani pa nam tehnična
opremljenost omogoča, da
naredimo čimveč medicin-
skih preiskav doma, ter s
tem zmanjšamo tavanje bol-
nikov po bolniških oddelkih.
Stabilizacija nam je zavrla
zelo širok program nege bol-
nika na domu. Kljub temu,
da imamo relativno močno
patronažno službo nam z njo
ni mogoče negovati bolni-
kov na domu, ampak bi za to
potrebovali 3 profesionalne
negovalke in pa sredstva za
ca 10 honorarnih laičnih ne-
govalk. Prepričani smo, da
bi se tako vložena sredstva
povrnila že po 1 letu, da ne
govorimo pri tem, kako do-
brodošlo bi to bilo za težke
in nepokretne bolnike.
Kljub temu, da imamo na
papirju 8 zdravnikov je eden
praktično odsoten zaradi
študija. To nam povzroča
večje čakalne dobe v ambu-
lantah. Za letos se bomo do-
govorili z občinsko zdrav-
stveno skupnostjo v Šentjur-
ju, da bomo lahko zmanjšali
število ponovnih pregledov
in s tem dobili maneverski
prostor, oziroma čas za ob-
sežnejši prvi zdravniški pre-
gled. Poleg tega bomo naro-
čevali ponovne preglede šele
po 10. uri, nov Zakon o
zdravstvenem varstvu pa
nam dovoljuje tudi, da pred-
pišemo lahko večje količine
zdravil za kronične bolnike,
ki bodo tako redkeje prišli v
ordinacijo. Tudi na področju
administracije smo razbre-
menili zdravstvene delavce v
Šentjurju saj smo prvi v Slo-
veniji pričeli na nivoju
Zdravstvenega doma vnašati
podatke direktno v računal-
nik (za kar gre zasluga
predvsem občinski zdrav-
stveni skupnosti Šentjur, ki
nam je računalnik kupila).
Sploh smatramo, da je odnos
zdravstvenega doma Šent-
jur, oziroma občinske zdrav-
stvene skupnosti Šentjur bi-
stvenega pomena pri razvoju
zdravstva v občini in ta je po
naši oceni zelo dober.
TOVARNA ENERGETSKE OPREME EMO ŠENTJUR
TUDI ODPADKI SO VIR
ENERGIJE
v industrijski coni v Šent-
jurju so pred letom dni začeli
graditi Emov termoenerget-
ski objekt, ki je zdaj v bistvu
že končan. Odprli ga bodo
29. novembra. Investicija je s
podražitvijo vred veljala 570
milijonov dinarjev. Tako bo
realiziran objekt iz koncepta
razvojnega prestrukturiranja
DO EMO, in sicer znotraj
koncepta prestrukturiranja
slovenskega gospodarstva.
Objekt v Šentjurju je zra-
sel v skladu z družbenim pla-
nom Jugoslavije za srednje-
ročno obdobje 1981-85, saj
vemo, da je postala prav
energetika največji problem
v svetu. Izgradnja te tovarne
pomeni reševanje nekaterih
problemov s področja smotr-
ne porabe energije.
Nova tovarna v Šentjurju,
•gradi jo Ingrad-TOZD Šent-
jur, bo velika pridobitev, še
posebej ob dejstvu, da lahko
s prihrankom energije s to-
vrstno energetiko prihrani-
mo toliko, kot znaša proi-
zvodnja celotne hidroenergi-
je v Sloveniji!
In kaj bodo izdelovali po
otvoritvi?
Različno opremo za ener-
getiko, kotle in vso pripada-
jočo opremo. Tudi naprave
za kemično in termično pri-
pravo kotlovske vode. V
izvedbo bodo nudili rešitve
energetskih programov
ogrevanja za industrijske ob-
jekte in stanovanja ter druge
objekte, in sicer na različne
vrste goriva. Ogromno jih bo
na trda goriva, še posebej na
lesne odpadke, pri čemer se
v Emo zavedajo, da so tudi
odpadki vse bolj zanimiv vir
energije. Brez dvoma bo
povpraševanje na tržišču za-
to zelo veliko, tako v Jugo-
slaviji, kot izven naših meja.
2e zdaj imajo v EMO več kot
15 ponudb, ki jih bodo čim-
prej realizirali. V Celju zaen-
krat nimajo pogojev za delo,
zato je dokončanje tovarne v
Šentjurju velikega pomena.
V kompleksu minienerge-
tike so ponujene tudi tribu-
ne, s katerimi je možno proi-
zvajati elektriko in racional-
no izkoristiti vir energije. Vi-
šek, ki nastane je celo mogo-
če dati omrežju.
Razvojnim nalogam na
tem področju dajejo v El|
velik poudarek, saj so pn
gram za novo tovarno raz^i
strokovnjaki v EMO sait
brez licenc. To je samostojn
delo skupine v EMO.
Sam objekt v Šentjurju;
torej končan. Sledila boj
montaža strojev, ki so dele
domači, delno pa iz uvoza
Tako bodo dane najbolji
možnosti, da bi se vsi lesii
tekstilni, usnjeni in drugi«
padki, ki nastajajo pri prti
zvodnji v posameznih dele
nih organizacijah, pretvor
v energijo!
In tam, kjer bodo st«
EMO naprave tudi ne boc
imeli problemov z ekologi;
oziroma onasneževanje
okolja, saj bodo z ekološkej
stališča neoporečne.
DO PAP LJUBLJANA - PLASTIKA ŠENTJUR
ENA OD POTI SODELOVANJA
V teh avgustovskih dneh ko slavimo
naš občinski praznik se v spominu
vračamo v enako obdobje lanskega le-
ta, ko smo praznovali naš praznik v
družbi s pripadniki JLA iz vojašnice
Boris Kidrič in brigadirkami in briga-
dirji Brigade združenega dela PAP iz
Ljubljane, ki so nam takrat pripravili
prisrčen in bogat program. Ob lansko-
letnern prazniku se na'm je z razstavo
svojega delovanja predstavila tudi de-
lovna organizacija PAP iz Ljubljane,
ki nam je že večkrat v preteklosti pri-
skočila na pomoč.
Naše sodelovanje se je začelo že v
letu 1978, ko so nam pomagali pri reše-
vanju težav na ZMDA »Kozjansko 78«.
V letu 1978 so se brigadirji iz brigade
združenega dela PAP Ljubljana več-
krat podali na delovišča na Kozjan-
skem in s svojim delom in pokrovi-
teljstvom nad 4. izmeno delovne akcije
pripomogli k uspehu celotne akcije.
V naslednjih letih se je sodelovanje z
delovno organizacijo PAP uspešno ra-
zvijalo in poglabljalo v obojestransko
zadovoljstvo. V letih sodelovanja pa
smo delovno organizacijo PAP in njen
proizvodni program tudi bolje spozna-
li. Delovni kolektiv, ki danes šteje 1017
delavcev se je razvil iz Signalnih de-
lavnic, katerih začetki segajo v leto
1914. DO PAP nadaljuje tradicije teh
delavnic. Danes je daleč presegla okvi-
re Signalnih delavnic, kajti v svojem
sestavu ima deset temeljnih organiza-
cij združenega dela in delovno skup-
nost skupnih služb. Ima tudi zelo ra-
zvejano področje dejavnosti.
Na svojem delovnem področju velja-
jo za strogo profesionalno delovno or-
ganizacijo, ki se trudi,-da kar najbolj
zanesljivo izpolnjuje dogovorjene ob-
veznosti. Njihovo delovno področje je
avtomatizacija prometa na področju
proizvodno-servisne dejavnosti predv-
sem za 4 organizacijske sisteme:
-	sistem transporta (železnica, c
ste, pomorstvo, aviacija, kjer razvijaj
projektirajo, proizvajajo in montira
signalno varnostne in alarmne r.
prave;
-	sitem PTT v katerem pravtako i
zvijajo, projektirajo, proizvajajo i
montirajo kabelske in telekomunik
cijske naprave;
-	sistem ljudske obrambe in vs
ljudske zaščite;
-	in še sistem elektrogospodarst^
ki je namlajša aktivnost v program
kjer v prvi vrsti projektirajo in mon
rajo elektroenergetske naprave.
S svojo dejavnostjo so že presej
okvire Ljubljane, kjer imajo sedež.
TOZD Plastika ima svoj obrat v o:
čini Šentjur pri Celju. V letu 1980 i
bili uvrščeni med 200 največjih OZD
naši republiki, tako po doseženem d
hodku, kakor tudi po številu zaposl
nih.
Poleg poslovnih uspehov delav
PAP dosegajo dobre rezultate v >
moupravnem in družbenopolitične
delu. Uspešno so zaključili poslo^""
leto 1980 in prvih 6 mesecev tekoče!
leta. Še posebej pa se zavzemajo |
negovanje revolucionarnih tradicij;
za ohranjevanje vsega, kar je bilo P
dobljeno v revolucionarnem in po^'
nem obdobju.
Za svoje zasluge in delovne usA
je bila delovna organizacija večKf
nagrajena. Ob 65 letnici obstoja je'''
za svoje zasluge in delovne uspehe?
pomemb/iem delu za gospodarski
predek države delovna organiza'^''
PAP Ljubljana z ukazom predseds^*
SFRJ v letu 1980 odlikovana z red«'
dela z zlatim vencem.
Podrobneje nismo mogli opi^.
vseh vrlin, ki jih nosijo v sebi dela^
te delovne organizacije.
Vedno se veselimo srečanja z nji^jj
Da je sodelovanje trajno in pogl''^
Ijeno nam dokazuje enodnevna del^!
na akcija v počastitev našega prazi^'
v soboto 15. avgusta.
j^t, 32 - 13. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
kmetijski kombinat šentjur
ZMAGUJE V BITKI ZA HRANO
Kmetijski kombinat Šent-
jur je ena večjih delovnih or-
ganizacij v šentjurski občini
in pomembna zlasti z vidika
pridobivanja in pridelovanja
hrane, saj vemo, da je šent-
jurska občina v pretežni me-
ri kmetijska.
KK Šentjur sestavljajo:
TOZD lastna proizvodnja,
TOK kooperanti, TOZD
klavnica s predelavo, TOZD
trgovina, TOZD transport,
skupne službe in hranilno-
kreditna služba. Skupaj ima
355 zaposlenih. Do leta 1985
pa jih bo 466.
TOZD lastna proizvodnja
je usmerjen predvsem v pri-
rejo živine, pitanje goved,
proizvodnjo mleka, konzu-
mnih jajc in sadja. 2000 pi-
tancev je razporejenih v hle-
vih na Ponikvi in na Planini.
V letu 1980 je TOZD začel
povečevati kapacitete kon-
zumnih jajc, tako da se bo
proizvodnja leta 1981 pove-
čala od 13 milijonov na pre-
ko 20 milijonov komadov
letno. Ta proizvodna enota je
v Slivnici. Prav pred krat-
kim so na novo odprli farmo,
ki zajema 3 hleve s kapacite-
to 40.000 kokoši. Farma je
nastala kot plod skupnih pri-
zadevanj domačih proizva-
jalcev, ki so izdelali elemen-
te (po nemški licenci) s po-
tnočjo lastnega znanja. To so
bili: RSC Velenje, Alpos in
Žična.
Jablane se razraščajo na
90.0(ip m^ in če je dobra leti-
fia (brez slane in toče), obere-
10 obiralci za 200 vagonov ja-
bolk različnih sort. Na pri-
"lernih legah pa gojijio tudi
<5rni ribez.
Poglejmo še v TOK koope-
■"anti. Razdeljen je na pet
proizvodnih okolišev: Sent-
. Dramlje, Ponikva, Sliv-
■^•ca. Planina. V vsem proi-
^odnem okolišu so združe-
jj' kmetje, (skupaj jih je 600)
' jim z nasveti nudijo po-
pospeševalci. Perspek-
r^ih kmetij je v občini
J2^jfjur od 3000 le okrog
. "O- Proizvodnja je usmer-
na v prirejo pitancev in
|j[o»2vodnjo mleka. V zad-
^jem času pa se povečuje tu-
jj.^''oi2vodnja mesnatih pra-
ev. v srednjeročnem pro-
pa predvidevajo še
^J^Jo brojlerjev. Predvide-
kJ.?' ^^ proizvodnja do
Uftn^ 1985 povečala od
2 "" f^a 1900 ton letno, proi-
jo^^nja mleka pa od 4,4 mili-
'itrov	milijonov
Ž '
primerno za zakol,
ki p P' šentjurska klavnica,
bn z mesom in mesni-
ceii.^ oskrbuje območje
regije in Ljubljano,
^lavn ^^^ ^ izvoz,
zaent kapacitete bodo
•^fat ostale na istem ni-
voju, povedala pa se bo proi-
zvodnja mesnih izdelkov in
polgotovih proizvodov, in si-
cer od sedanjih 800 na 3500
ton.
TOZD trgovina pa ima
svoje poslovalnice na celot-
nem območju šentjurske ob-
čine. Kmete in ostale potroš-
nike oskrbuje z osnovnimi
živili, reprodukcijskim ma-
terialom in gradbenim mate-
rialom. Za obdobje nasled-
njih let predvidevajo več po-
sodobitev trgovin, zgradili
pa bodo tudi skupno skladi-
šče s silosi za žitarice.
Svoje mesto v tej delovni
organizaciji ima tudi TOZD
transport, ki vrši celotno de-
javnost prevozništva za vse
TOZD ter dela avtomehanič-
ne in servisne usluge. V zad-
njem obdobju pa se razvija
tudi na področju kovinske
predelave.
Hranilno-kreditna služba v
sklopu KK Šentjur pa nudi
kmetom ugodne kreditne
pogoje za izgradnjo novih in-
vesticij in rekonstrukcije v
zasebnem sektorju.
SOZD MERX
DRUŽNO K SKUPNEMU CILJU
15 delovnih organizacij je
podpisalo samoupravni spo-
razum o združitvi v SOZD.
Naj vam jih predstavimo:
-	Trgovska delovna orga-
nizacija na debelo BLA-
GOVNI CENTER CELJE
-	Trgovska gostinsko de-
lovna organizacija DRA-
VINJSKI DOM Slovenske
Konjice
-	Gostinsko turistična de-
lovna organizacija GOSTIN-
SKO IN TURISTIČNO PO-
DJETJE CELJE
-	GOSTINSKO PODJET-
JE CELJE
-	KMETIJSKA ZADRU-
GA CELJE
-	KMETIJSKA ZADRU-
GA LASKO
-	KMETIJSKA ZADRU-
GA SLOVENSKE KO-
NJICE
-	Trgovsko proizvodno
podjetje KMETIJSKI KOM-
BINAT ŠENTJUR
-	DO MLINSKO PREDE-
LOVALNA INDUSTRIJA
CELJE
-	Trgovsko podjetje MO-
DA CELJE
-	Trgovska delovna orga-
nizacija	POTROŠNIK
CELJE
-	Trgovska delevna orga-
nizacija SAVINJA MO-
ZIRJE
-	Trgovska delovna orga-
nizacija TEKO CELJE
-	Trgovsko podjetje na
debelo in drobno TKANINA
CELJE
-	Gostinsko podjetje TU-
RIST MOZIRJE
V SOZD MERX je zaposle-
nih 5128 delavcev in 826
učencev trgovskih, gostin-
skih turističnih in drugih
strok.
• Cilj nove sestavljene orga-
nizacije združenega dela so
čimboljši poslovni rezultati,
zadovoljevanje potrošnikov,
večja proizvodnja hrane in
hitrejši razvoj na gostinsko-
turističnem področju.
Motel Merx v Šentjurju, na
primer, je idealna izhodiščna
točka za obisk mnogih kra-
jev, kultrnih in zgodovinskih
znamenitosti v šentjurski
občini. Nedavno zgrajeni
motel ima 29 ležišč, restavra-
cijo z dobro kuhinjo in še
manjši prostor, kjer je prijet-
no posedeti. Mnogi se odlo-
čijo tudi za kegljanje. V vro-
čih oneh ali ob večernih
urah, še zlasti ob glasbi, pa je
najlepše na vrtu.
Motel stoji ob cesti Celje-
-Rogaška Slatina.
Blagovnica v Šentjurju je
iz dneva v dan bolj obiskana
in postaja med občani šent-
jurske občine tudi vse bolj
priljubljena, saj v njej dobijo
vse ali skoraj vse: od živil,
tekstila, konfekcije, galante
rije, bižuterije, bele tehnike
pohištva in še kaj. Vse to jf
razporejeno v dveh nad
stropjih hiše, kjer je v spod
njih prostorih urejen tudi bi
fe oziroma okrepčevalnica.
V SOZD Merx sta tud
motel in blagovnica Sentju
alpos šentjur
NOVA USMERITEV NOSILCA
KOVINSKO PREDELOVALNE
INDUSTRIJE
Delovna organizacija Al-
pos s tozd Cevarna in Tozd
Oprema ter delovno skup-
nostjo skupnih služb je eden
izmed nosilcev gospodarske-
ga razvoja v občini Šentjur
pri Celju, saj njen ustvarjeni
družbeni proizvod predstav-
lja več kot polovico celotne-
ga družbenega proizvoda v
občini.
Iz malega podjetja se je v
tridesetih letih razvila moč-
na delovna organizacija s 680
zaposlenimi, s 1,32 milijarde
planiranega celotnega pri-
hodka, 0,36 milijarde plani-
ranega dohodka, 0,25 milijar-
de čistega dohodka v letu
1981.
Po velikih težavah, v kate-
rih je bila delovna organiza-
cija v začetku prejšnjega
srednjeročnega obdobja, se
je s trdim delom postavila na
trdne noge in s tem zagotovi-
la večjo možnost razvoja ne
samo sebi, zaposlenim in nji-
hovim družinskim članom,
ampak tudi celotni družbe-
nopolitični skupnosti.
Medtem ko tozd Cevarna
izdeluje cevi iz valjanih pro-
filov (material je v večini
uvožen iz Poljske), pa tozd
Oprema izdeluje opremo za
trgovske in gostinske lokale.
Njihov asortiman je znan ne
samo v Sloveniji, ampak tu-
di v Jugoslaviji in vse bolj se
trudijo prodreti na zunanji
trg, predvsem v dežele zaho-
dne Evrope in tretjega sveta.
Ker se na doseženih rezul-
tatih ne uspavajo, so pričeli
iskati nove možnosti razvoja
in ena izmed njih je sodelo-
vanje v okviru zelenega pro-
grama - izdelava kurjih
farm, farm za kunce in faza-
ne. Eden izmed prvih njiho-
vih proizvodov, kjer so se
uspešno povezali s KK Šent-
jur, Žično in RSC iz Velenja,
je oprema za kurjo farmo v
Slivnici, kjer so te dni že vse-
lili jato kokoši. V tozd Cevar-
na pa načrtujejo predelavo
cevi oziroma konfekcionira-
nje cevi, kjer se booo poveza-
li z ustreznimi sovlagatelji,
poleg tega pa načrtujejo ra-
zvoj nerjavečega programa,
proizvodnjo nerjavečega je-
kla. Ob tem se bodo povezali
s slovenskimi železarnami,
kot edinim dobaviteljem te
surovine pri nas.
Tak program (ustrezna vla-
ganja, kadri in načrti) jim bo
pomagal dosegati še večje in
boljše rezultate, kot so jih
dosegali v letih nazaj. V Al-
posu namreč kljub pospeše-
nim vlaganjem v nove objek-
te in opremo ne pozabljajo
tudi na družbeni standard
(počitniške prikolice, stano-
vanja za delavce, regres za
letni dopust, itd). Tudi to je
eden izmed faktorjev, ki pri-
spevajo k boljšemu delu in
zadovoljstvu delovnih ljudi.
gg šentjur
BOGASTVO DOMAČIH
GOZDOV
Od skupne površine obči-
ne Šentjur (23.973 ha) odpa-
de na gozd 10.100 ha, kar
predstavlja 42% celotne po-
vršine. Gozdovitost je manj-
ša od slovenskega povpreč-
ja, saj pokrivajo gozdovi pre-
ko 50% slovenske površine.
Gozdovi enakomerno pre-
pletajo vso površino in s šte-
vilnimi enklavami v obdelo-
valni zemlji dajejo krajini
značilno, pestro podobo.
Z gozdovi občine gospoda-
rita dve gozdnogospodarski
organizaciji:
Gozdno gospodarstvo Ce-
lje gospodari z 8.460 ha goz-
dov, od tega je družbenih 580
ha in zasebnih 7.880 ha. Z
240 ha družbenih gozdov go-
spodari Kmetijski kombinat
Šentjur. Vsi gozdovi ležijo v
celjskem gozdnogospodar-
skem območju.
Gozdno gospodarstvo Bre-
žice gospodari s 1.400 ha goz-
dov, ki ležijo v brežiškem
gozdnogospodarskem. ob-
močju. Od tega je 1.120 ha
družbenih in 280 ha zasebnih
gozdov.
Od skupne površine goz-
dov v občini je 20% v druž-
beni in 80% v zasebni lasti,
kar je značilno za šentjursko
občino. Gozdovi so last 3.243
gozdnih posestnikov.
Splošno stanje v občini je
na splošno nezadovoljivo za-
radi neugodnoga razmerja
med iglavci in listavci, (31%
proti 69%, republiško pov-
prečje je 56 proti 44, pov-
prečje celjskega gozdnogo-
spodarskega območja 44
proti 56%.
Velika površina gozdov,
skupaj 2.080 ha je močno,
srednje ali malo poškodova-
na zaradi strupenih plinov,
in prahu celjskega industrij-
skega bazena.
Zasebna gozdna posest je
močno razdrobljena.
Ca 800 ha gozdov je degra-
diranih.
Cestno omrežje je slabo ra-
zvito.
Akumulativnost je nizka.
Lesna zaloga v zasebnem
sektorju znaša 417.000 rn^
iglavcev in 981.000 tn^ listav-
cev. Skupaj 1.398.000 m^
Sečnja znaša 1.90% od lesne
zaloge pri iglavcih in 1.85%
pri listavcih. Pririi:^! po ha
znaša 5.14 m^, ■ 7t)/o
prirastka pri i['lav ■ > <' 1%
pri listavcih. T ; t -ka
manj od prirast'" 1. i no
povečuje lesna z-" . 1.G5
m^ po ha ali v rli '1 lih
16.50 m^ po ha.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 32-13. avgust ig^j.
BOHOR - TOZD ŽAGA IN FURNIRNICA
NOVE NALOŽBE-NOVE
MOŽNOSTI
v TOZD žaga in furnirnica
je skupaj z obratom v Koz-
jem zaposlenih 255 delavcev,
ki proizvedejo letno 5 milijo-
nov m^ kvalitetnega rezane-
ga lesa. Izdelki iz žage in fur-
nirnice so torej žagan les in
furnirji za katere dobijo su-
rovine v domačih gozdovih,
pa tudi iz daljne Afrike.
Izvažajo pa v Italijo, Nemči-
jo, Sovjetsko zvezo.
V prvem polletju letošnje-
ga leta so dosegli dohfldek v
vrednosti 200 milijonov di-
narjev.
Povpraševanje za furnir-
jem je v Jugoslaviji in na tu-
jem zelo veliko in zato v
Šentjurju predvidevajo iz-
gradnjo »fine-line« tovarne
za lepljenje in barvanje fur-
nirja. Približno čez mesec
dni bo začela obratovati de-
cimernica, kjer bodo iz desk
delali elemente za pohištvo.
Postaviti nameravajo tudi
luščilnico, kar naj bi uresni-
čili nekako do konca leta
1982. V dislocirani enoti v
Kozjem pa bodo posodobili
žago. V letošnjem letu dogra-
jujejo kotlovnico, ki je osno-
va za proizvodnjo energije za
parjenje in sušenje lesa.
Zanimivo je tudi, da vedno
več lesa porabijo za lastno
proizvodnjo v Lesni opremi
v Mestinju, kjer les finalizi-
rajo.
V Šentjurju si prizadevajo,
da bi les kar najbolj izkoristi-
li, da bi bili odpadki čim
manjši. Odpadke in žagovi-
no zato uporabijo za kurjavo
in tako imajo lastno energe-
tiko. Sekance tudi ne zavrže-
jo. Prodajo jih tovarnam
ivernih plošč.
S skrbnimi prizadevanji za
rast celotnega kolektiva so v
Bohorju v Šentjurju proi-
zvodnjo furnirja kljub okvari
na enem od furnirskih no-
žev, presegli. Presežen plan
na žagi je 8%. V primerjavi z
lanskim letom se je povečal
izvoz za 73%. Od planiranih
75 milijonov dinarjev so v le-
tošnjem polletju izvozili že
za 43 milijonov dinarjev.
Les, to naravno bogastvo
postaja s pomočjo pridnih
rok tudi bogastvo te temelj-
ne organizacije združenega
dela.
OBRAT AERO I/ LOKI PRI ŽUSMU
PISANA PALETA ZA DOMAČI TRG
Lani ob krajevnem prazni-
ku je AERO-TOZD kemija
Celje odprl v Loki pri Žu-
smu nov obrat. Bil je to praz-
nik ob prazniku, saj je so-
dobna novogradnja kar na-
joblj sodobno opremljenega
obrata velikega pomena za
kraj in za vseh 43 zaposlenih.
V veliki meri so našle zapo-
slitev ženske, ki bi sicer
mnogo teže odhajale na delo
kam drugam, v drugi kraj.
Proizvodni program, ki so
se ga lotili v obratu AERO v
Loki zajema šolski program.
Tako izdelujejo akvarel bar-
vice, vložke za nalivna pere-
sa, barvice za tekstil in pa
kopirne računske trakove.
na katere je pravzaprav na-
slonjena celotna proizvod-
nja.
Delo v tem obratu dobro
teče, saj bodo v letošnjem le-
tu po predvidevanjih proi-
zvedli izdelkov za 60 milijo-
nov dinarjev, ali kar 260 t
proizvodov. V prvem pollet-
ju so z rezultati resnično za-
povoljni saj je bila količin-
ska proizvodnja presežena
za 46%, vrednostna pa za 3%.
Proizvedli so 1341 izdelkov v
vrednosti 31 milijonov dinar-
jev. Do konca leta pa predvi-
devajo še dodatni porast.
Večina izdelkov je name-
njena za domači trg, nekaj pa
jih gre kljub temu v izvoz.
Lani so izvozili za 200.000 do
larjev in približno toliko bo
do tudi letos.
Vse polproizvode, ki jj}
uporabljajo v obratu, dobij(
iz ostalih obratov TOZD ke
mija, zato v Loki nimajo pro
blemov s surovinami ali celc
z uvozom.
Kot nadaljnjo usmeritev
predvidevajo izdelovanj«
plastične embalaže za potre
be Aera. Majhna tovarnicav
majhnem kraju je upravičila
svoj obstoj in v nobenem po
gledu ni pastorek mnoge
večji, matični delovni orga-
nizaciji, saj je z njo tudi sa-
moupravno povezana.
POZD ORODJE-OPREMA
IZ MALEGA RASTE
VELIKO
Pozd orodje-oprema Šent-
jur predstavlja pomemben
delež v strukturi gospodar-
stva šentjurske občine.
Iz majhne obrtne delavni-
ce je leta 1979 nastal kolek-
tiv, ki se lahko ponaša z do-
brim gospodarjenjem in
ugodnimi .poslovnimi rezul-
tati.
Razširitev so narekovale
potrebe na tržišču in z usta-
novitvijo pKJzda so bile dane
nove možnosti razvoja. V
majhnem kolektivu so takoj
začeli razmišljati o posodobi-
tvi proizvodnje. Zato so
izboljšali organizacijo dela,
tehnologijo in ustvarili pogo-
je dela, s katerimi se danes
delavci lahko ponašajo tudi
na samoupravnem področju.
Ni še tako dolgo, ko smo pi-
sali o novem obratu v Dram-
Ijah, ki je za pozd velika de-
lovna zmaga. V njem izdelu-
jejo hladno valjane profile.
Povpraševanje za izdelki
pozda orodje-oprema Šent-
jur je veliko. Pozd tesno so-
deluje z domačim Alposom,
Labin Progresom, s tovarno
cevi iz Dervente in še z dru-
gimi delovnimi organizacija-
mi v domovini.
In kaj proizvaja?
-	hladno valjane profile
-	orodje za hladno valja-
nje profilov
-	nudijo usluge za ostale
mehanske obdelave kovin
AUREA CELJE
NOV CILJ - ŠPORTNI
PROGRAM
Kolektiv »AUREA« CELJE je
pričel delovati leta 1954, prva leta
s proizvodnjo bižuterije. Takrat
je štel 12 delavcev, danes v tem
kolektivu združuje delo 250 de-
lavcev.
Trnove izkušnje preko več let
so Aureo, predvsem v desetletju
od 1959 do 1969, prisilile v iska-
nje primernega proizvodnega
programa. Takrat je bil proizvo-
dni program usmerjen predvsem
v značkarstvo, proizvodnjo sre-
brnih električnih kontaktov,
vzporedno pa v kooperacijska
dela za večja industrijska po-
djetja.
Vzporedno z razširitvijo proi-
zvodnje in hitro rastjo zaposlova-
nja, je delovni prostor postajal
pretesen, tako da so se delavci
Auree odločili za novogradnjo v
Celju in se leta 1975 preselili v
nove proizvodno-poslovne pro-
store, v boljše pogoje za hitrejši
razvoj. V lastno proizvodnjo je s
tem bilo možno prenesti vse sto-
ritve drugih proizvajalcev za po-
samezne delovne faze, kar jim je
omogočilo boljšo kvaliteto in
konkurenčnost na tržišču. Aurei
je uspelo doseči tolikšno stopnjo
kvalitete svojih izdelkov, da
zmorejo zadovoljiti najzahtevnej-
še kupce, tudi tiste, ki so doslej
proizvode iz aureiskega progra-
ma uvažali. Tako se lahko po ob-
segu proizvodnje in po kvaliteti
značkarstva Aurea Celje uvršča,
med dvajsetimi proizvajalci
družbenega sektorja, na odlično
drugo mesto v Jugoslaviji.
Za tekoče srednjeročne obdob-
je so si delavci v Aurei začrtali
svoj proizvodni program dopol-
niti s športnim programom (pla-
kete, medalje, pokali idr ), dose-
danji program nadomestiti z
otroškim programom (npr. zlož-
ljive otroške posteljice, zložljivi
otroški vozički idr.) ter razvijati
še drugo kovinsko galanterijo
uporabne vrednosti.
KOMUNALNO PODJETJE ŠENTJUR (KOP)
PAJKOVA MREŽA SE ŠIRI
Ena izmed osnovnih do-
brin in pogojev za preživetje
človeka je voda. Kakšen je ta
zaklad, spoznamo šele ta-
krat, ko nam iz pip neha cur-
ljati ali ko se hrbti up>ogibajo
pod težkimi brentami.
Da bi do konca leta 1985
čimvečjemu številu gospo-
dinjstev v naši občini zagoto-
vili pitno vodo, se v KOP
skupaj s komunalno cestno
skupnostjo kot združeval-
cem sredstev trudijo, da se
vodovodno omrežje razpre-
de v vse krajevne skupnosti
in v vsa zainteresirana go-
spodinjstva. Pri tem dosega-
jo iz leta v leto boljše rezulta-
te, saj je celotno omrežje pod
eno oskrbo oziroma vzdrže-
vanjem.
To pa ni edina dejavnost
KOP Šentjur pri Celju, kjer v
letu 1981 združuje delo 75 za-
poslenih, od tega le 7,5 ljudi
v režiji. Ukvarjajo se še z
ostalimi komunalnimi dejav-
nostmi - vzdrževanje lokal-
nih cest, mestnega jedra, po-
kopališč, kjer se lahko
uspešno prerazporejajo v
zimskem času delavci in so
poleti zaposleni na drugih
delih.
V letošnjem letu so prevze-
li tudi vzdrževanje bazena,
kjer so usjseli ustvariti prijet-
no vzdušje, kar se odraža na
bistvenem povečanju števila
kopalcev.
Ime KOP pa pomeni še ne-
kaj več - pomeni tudi obrtno
dejavnost zidarstvo, steklar-
stvo, keramičarstvo, sliko-
pleskarstvo. Na teh področ-
jih uspeva KOP pridobivati
precejšen dohodek, saj so
predvsem na področju sliko-
pleskarstva zelo cenjeni in
iskani.
Da bi bila njihova dvojna
dejavnost čimbolj vsklajena,
so že v prejšnjih letih pristo-
pili k zgraditvi nove hale, ki
bo odprta ob njihovi 15-
obletnici obstoja. V hali bo-
do skladišča in del proizvo-
dnih prostorov, kar bo omo-
gočalo večjo povezanost de-
lovnega procesa, skupno na-
bavo in širitev poslovanja.
Načrtujejo, da bodo ob proi-
zvodni hali odprli avtopark.
Uspešno povezovanje
obeh glavnih dejavnosti
KOP pomeni zadovoljstvo
občanov, hkrati pa možnost
hitrejšejga razvoja, zato so te-
mu cilju v srednjeročnem
planu 1981-1985 namenili
vso pozornost.
GIPINGRAD - TOZD ŠENTJUR
PONOSNI SO NA
SVOJE DELO
Organizacija združenega
dela GIP Ingrad Celje je bila
ustanovljena z združitvijo
nekdanjih gradbenih podje-
tij Beton, Graditelj, Stavbe-
nik, Savingrad in Cementni-
ne, in sicer leta 1959.
Temeljna organizacija
gradbene op>erative Šentjur
pa je bila ustanovljena v ju-
niju leta 1975. Od tega časa
dalje so nastajali novi in novi
objekti, na katere so danes
delavci ponosni. Večina no-
vejših objektov v šentjurski
občini ima ob vhodu vtisnje-
no Ingradovo tablico, pa naj-
si bodo to industrijski objek-
ti, trgovine, hale, šole, stano-
vanjski bloki. Delavci pa od-
hajajo tudi na gradbišča v
Železarno Store, kjer oprav-
ljajo vzdrževalna in druga in-
vesticijska dela, in tudi dru-
gam. Strokovno usposoblje-
na montažna skupina, ki šte-
je sedem delavcev opravlja
zahtevno montažo vseh ele-
mentov, ki so izdelani po
montažnem projektu Ingra-
da. Se posebno veliko izku-
šenj so si delavci pridobili na
področju stanovanjske iz-
gradnje. 160 zaposlenih si
znova in znova prizadeva iz-
polniti vse zastavljene roke,
pri čemer ne pozabljajo na
solidno izvedbo del.
Delo na gradbišču ni lahko
in morda je tudi to eden
izmed vzrokov, da se vse
manj mladih odloča za to de-
lo, ali pa si poišče pot do kru-
ha v drugih strokah. Toda ti-
stim, ki to delo opravljajo s
srcem, pomenijo bitke za do-
seganje plana in čimboljšib
rezultatov del vsakdanjega
življenja.
Realizacija del je bila v mi-
nulem letu 18 milijard in 200
milijonov dinarjev. Za letos
so si zastavili še višji cilj: 24
milijard! V letošnjem prvem
poUetju so opravili za 12 mi-
lijard in 200 milijonov del.
Vsaka otvoritev novozgra-
jenega objekta je nov uspeh
za kolektiv. Tako tudi 48-sU:
novanjski blok v Šentjurju,
ki je zdaj že nared. V spod-
njih prostorih so predviden«
trgovine in to bo nova pK)pe-
stritev za Šentjur in okolico
Eden izmed zahtevnejših ob-
jektov je tudi gradnja Emo;
vega objekta v industrijski
coni v Santjurju, kjer dela te
čejo po pr^videnem planU
Dokončali bodo tudi adapt^
cijo klavnice v Šentjurju i"
se znova lotili stanovanjske
izgradnje na Pešnici.

35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 15
šentjurski portreti
/iVGUST BOŽIČ
Tjnokojenega mizarja in
oredsednika OO ZZB NOV
Sgj^tjur skorajda ne bi bilo
ootrebno posebej predstav-
ljati, saj ga mnogi v občini in
izven nje poznajo kot priza-
devnega borca in soustvar-
jalca naše dobe, kot zvestega
tovariša in prijatelja, člo-
^^A vendarle mnogi ne vedo
za njegovo prehojeno pot do
svobode in o njegovi aktiv-
nosti, ki se je začela še pred
vojno vihro. Nerad govori o
tem. Nerad se hvali. Rad pa
dela, pomaga in sodeluje.
Zibel mu je tekla na slo-
venskem Koroškem. Se zelo
mlad je Avgust hitro doje-
mal dogodke tistih let. Krivi-
ca ga je vselej neizmerno bo-
lela. Novo pot je videl le v
boju s komunistično partijo
na čelu. Leta 1940 je postal
njen član in tedaj se je začelo
njegovo razgibano družbe-
nopolitično delo. Bilo je to v
Prevaljah. Delo je potekalo
po celicah, trojkah, se danes
spominja Avgust Božič. Mo-
rali so biti nadvse previdni.
Vojna je bila pred vrati in
komuniste so vse bolj prega-
njali. Tudi Avgusta so areti-
rali gestapovci že sredi leta
1941, ravno tedaj, ko se je
odpravljal v partizane.
Najbrž ga je bil kdo izdal.
razmišlja danes. Najprej so
ga zasliševali v Prevaljah,
potem pa je moral s tran-
sportom na dolgo in težko
pot v koncentracijsko tabori-
šče Auschwitz in od tam v
Mathausen. Teh dni se spo-
minja z grenkobo v srcu. Do-
mov je prišel po osvoboditvi
od taborišča izčrpan, a sre-
čen, da se je vrnil v rodni
kraj. Z vsemi silami se je
vključil v nov boj za izgrad-
njo porušene domovine in
bil aktiven na številnih po-
dročjih. S tem delom je na-
daljeval tudi potem, ko ga je
pot zanesla v Šentjur, kjer
danes živi.
MATEJA PODJED
Občina Šentjur pri Ce-
lju meri 239,70 km^, leži
na severovzhodnem delu
celjske kotline in meji
na občine Celje, Laško,
Sevnica, Krško, Šmarje
pri Jelšah in Slovenske
Konjice. Po zadnjih po-
datkih ima 18421 prebi-
valcev. Poleg Šentjurja
so večja krajevna sredi-
šča še: Planina pri Sev-
nici, Gorica pri Slivnici,
Ponikva pri Grobelnem
in Dramlje. Pomembnej-
še gospodarske organiza-
cije so: Alpos, Bohor, To-
lo, KK Šentjur, obrat To-
pra Moda in obrat Ele-
gant, Tajfun, POZO oro-
dje-oprema. V občini je
zaposlenih 3661 delav-
cev. Na delo izven občine
se vozi 2460 delavcev.
Občina Šentjur še vedno
sodi med manj razvite.
★
V boj za politično, na-
rodno in socialno svobo-
do so stopili mnogi mož-
je. To dejstvo že v sa-
mem Šentjurju potrjuje-
ta Franjo Malgaj in Du-
šan Kveder. Brez visoke
narodne zavesti se nad-
poročnik Franjo Malgaj
ne bi odločil z orožjem
braniti slovenske koristi
na Koroškem ob zlomu
črnožolte monarhije.
Prav gotovo pa mu ne bi
uspelo v četo pritegniti
toliko šentjurskih in
okoliških fantov.
kruh ni več tako trd in malo ga ni
NAPREDKA NI MOČ ZAUSTAVITI
Skromen zveščič, novinar-
jeva beležnice, je vselej kaza-
lo neke dobe, dogajanja,
uspehov pa tudi težav, s ka-
terimi se spopadajo ljudje, ki
jih srečuje na svoji poti,
skupnosti in zanimivi posa-
mezniki. Neredko nemalo te-
ga, kar je v teh zapiskih, ne
zagleda tiskarne, ne pride do
bralcev. Število znakov je
omejeno, uredniki terjajo
svoje.
Ni še tako dolgo, ko sem
obiskal Planino in Dramlje.
V beležnici iz tistih dni - lep
kup se jih je že nabralo - be-
rem o obisku pri starem par-
tizanu Antonu Ratajcu in po-
tomcu znane revolucionar-
ne, partizanske družine Mar-
janu Dobršku. Za oba revo-
lucija teče dalje. Na svoj na-
čin seveda. Ker je izboril, po-
magal priboriti Anton, utrju-
je Marjan. Tako piše v belež-
nici.
Marjan Dobršek je vnuk ti-
stega kozjanskega očanca, ki
je še iskal delo v Nemčiji.
Dolgo let je že od tega, kar
je Marjan odšel s trebuhom
za kruhom v Celje, zbiral de-
narce, šest razvlečenih let, se
vozil v mesto ob Savinji, dre-
mal in kinkal v ropotajočem
avtobusu, se oženil in pridno
zidal hišico prav blizu kraja,
kjer se je tolkla Štirinajsta
udarna divizija.
Kakršno je že pač bilo, to
začarano kozjansko zatišje,
ki je marsikoga gnalo v
obup, tako je tudi čez noč
minilo. Nenadoma se je utr-
galo kot plaz, ne boječe, tipa-
je, temveč hlastno, naenkrat:
zrastel je nov zdravstveni
dom tam na Planini, nova šo-
la, asfaltirali so pretežni del
ceste iz Slivnice proti Pla
nini...
Marjan se je zaradi vsega
tega, tudi zaradi vrtca, ki so
ga nekako čez noč, kar neo-
pazno, sprejeli Planinčani
medse, vrnil domov in do-
končal hišico. Pogodbena
organizacija združenega dela
Tajfun, Izdelava hidravlič-
nih elementov in kmetijske
mehanizacije, mu je dajala
delo. Njemu in desetinam
planinskih fantov. Spodaj,
na strmo položenih travni-
kih, je takrat zrastla nova
proizvodna dvorana in Mar-
janu so po isti poti sledili še
drugi.	'
Tako pač mladi Dobršek
stopa po novi poti. Po koz-
janski poti. Tudi zaradi no-
vega obrata TOLO iz Šent-
jurja, ki zaposluje predvsem
planinske žene.
Planinska šola postaja pre-
majhna. In vendar je to nova
šola. Stanovanj ni dovolj. V
ceveh planinskega vodovo-
da je premalo bistre tekoči-
ne. Ljudje pač ostajajo
doma.
Marjanovemu predniku
Florjanu bi se milo storilo.
Tudi Dramlje so na tisti
poti, ki jo je ubirala Štirinaj-
sta udarna divizija in prav ta-
ko ob . njej kot Marjan živi
tudi Anton Ratajc, berem v
beležki. Za mladega Marjana
Planine ni nikoli slišal, četu-
di sta v isti občini, kjer se
skorajda vsi ljudje poznajo.
Nekdanji Bračičevec Ton-
ček Ratajc, nemiren moža-
kar, ki se je z brigado prebi-
jal vse do svobode po doma-
čih hrib,h, je v stiski: nikar
ne pozabite napisati vseh ki-
lometrov cest, ki smo jih s
svojim, krajevnim denarjem,
rešili prahu. Ljudje bi to za-
merili, berem njegove be-
sede v zveščiču, ko bodo bra-
li, nekako nerodno, boječe
obrača besede. Tako da bi bi-
lo bolj prav. Tja do Jožeta
Kolarja pri Pletovarju, pa do
Svetelke in še kam so zašli
hrupni črni stroji z zoprno se
kadečim, vročim asfaltom,
ki ga s pridom uporabljajo
vikendaši, sila, ki je ni moč
ustaviti. Razpredli so pajče-
vino svojega nedeljskega
ugodja do zadnjih kotičkov
drameljskih gmajn in seno-
žeti, vse tja do špitališke gra-
pe, od avtomobilske ceste do
Uršule, prerastli so dovolje-
no in zaželjeno. Sedaj jih bo
treba umiriti. Vikendaška
stihija.
Dremlje, berem in se ko-
majda prebijam med zveriže-
nimi, ne hitro pisanimi stav-
ki, pravi Tonček Ratajčev,
bodo še velika vas. Iz hribov
prihajajo gorjanci. Tudi tu je
premalo stanovanj, tudi tu-
kaj primanjkuje vode. Kdo
bi verjel v to, kdo od tistih, ki
so se v februarskih dneh šti-
riinštiridesetega prebijali
too mimo s Štirinajsto?.
Eno si je v svesti Ratajc in
Marjan, nova generacija
šentjurskega občana, to po-
trjuje: napredka ni moč zau-
staviti in nihče si tega niti ne
želi.
Za vse to je stari Florjan
Dobršek, Marjanov ded, dal
življenje. Za to se je boril oče
Ivan, stric Franc, za to sta
izgubila življenje tudi strica
Miha in Vinko, teti Kristina
in Ivana pa umrli v koncen-
tracijskem taborišču Au-
schwitz. Iz taborišč sta se po
vojni vrnnili Marjanovi teti
Ana in Julijana. Na morišču
je skupaj z možem Florja-
nom ostala tudi žena Ivana.
Nemci so odgnali v taborišče
snaho, ženo Ivanovo, ki je
umrla v taborišču Au-
schvvitz.
»Bodite eden za drugega
skrbni, kako rad bi še jaz
med vami bil...«, je v poslo-
vilnem pismu zapisal stari
Florjan. Danes je povsod po
planini moč videti sadove
njegove žrtve.
MILENKO STRASEK
.Anton Ratajc
Marjan Doberšek
20. junija 1974 ob 16.
uri in 40 minut se je na
Kozjanskem nekaj se-
kund majala zemlja. Ru-
šili so se dimniki in po-
žarni zidovi, razpokalo
je zidovje stanovanjskih
hiš, šol, dvoran, gasil-
skih domov, velikih
zgradb, cerkev... Vsi ti
objekti so bili poškodo-
vani in mnogi neprimer-
ni za bivanje. Razglaše-
no je bilo izredno stanje.
Takoj je bil formiran
štab za reševanje in po-
moč prizadetim, ki ga je
vodil tedanji predsednik
skupščine občine Vinko
Jagodic. Alarmirana je
bila civilna zaščita in ga-
silci, ki so nemudoma
stopili v akcijo. Toda
škoda, ki jo je napravil
potres, je pustila hude
posledice. Tuše je znova
izkazala slovenska soli-
darnost, pa tudi priprav-
ljenost vseh delovnih
ljudi in občanov, da se
izkopljejo iz te nesreče,
k rodila sadove.
Južno od Šentjurja se
vzpenja precej strm
hrib. Rifnik (577 m nm).
Ob strmo steno na sever-
strani hriba, kakih
100 m pod vrhom se pri-
klanja nanj manjši hrib-
^e/c z razvalinami sred-
fijeveškega gradu Rifni-
^kih gospodov, ki se
Pfvič omenjajo leta 1163.
^ začetku 15. stol. so po-
^tali lastniki gradu Celj-
ski grofje. V kmečkem
"poru leta 1635 je bil
^^ad močno poškodovan,
oanes pa je le še ruše-
vina.
se odpravimo na
Pot peš iz Šentjurja, se
I^rižišču obrnemo pro-
' JUffu in nas iz vznožja
^"nika popelje navzgor
^^znamovana pot. Pri-
ližno na polovici poti
markacija kaže dve
^Ji.eri; „a /evo h graj-
'^'m razvalinam, na de-
JJ*® pa na vrh Rifnika.
f.^^ifnik se da pripelja-
. tudi z avtom, in sicer
strani. Pri gostil-
Slomšek se vzpne ce-
Bfh-° ^adii^ kmetije, do
koder je na
\JIJeše 5 minut hoda.
ZNAMENITOSTI GORNJEGA TRGA
Šentjurski Gornji trg je
poln znamenitosti iz daljne
in bližnje zgodovine. Seveda
pa je najbolj znan po sklada-
teljih Ipavcih, ki so jim Sent-
jurčani leta 1972 tudi posta-
vili spomenik.
Delež Ipavcev v slovenski
glasbeni umetnosti je bil
izreden. Skladateljsko delo
treh od štirih, za slovensko
glasbo in njen razvoj po-
membnih Ipavcev, se začne
v štiridesetih oz. v petdese-
tih letih 19. stoletja. Torej v
času marčne revolucije z
vsemi njenimi posledicami,
takrat, ko se prebujajo nacio-
nalna čustva Slovencev in se
zavestno oblikuje slovenski
program.
Ob tej veliki prelomnici
sta vstopila v slovensko glas-
bo Benjamin in Gustav Ipa-
vec. Kompozicijsko delo
zadnjega iz rodu Ipavcev,
Gustovega sina Josipa, se je
začelo v času, ko so bile nalo-
ge slovenskega narodnost-
nega gibanja v marsičem že
izpolnjene in so se bUžale
uresničitvi. Doba, v kateri je
ustvarjal Josip Ipavec je vo-
dila naravnost v evropsko
moderno. Rezultati, ki so jih
dali skladatelji Ipavci slo-
venski glasbi so pomembni
tako z naro^dnostnega kot
umetniškega stališča.
PRIZNANJEM VZPODBUDA
Komisija za odlikovanja pri Skupščini občine Šent-
jur je izmed številnih predlogov, ki so jih posredovale
organizacije in skupnosti, določila predlog letošnjih
dobitnikov plaket in priznanj »18. avgust«.
PLAKETO »18. avgust« prejmejo: Jože SPAN, za
izjemne dosežke pri razvoju OZD »TAJFUN«; Ivan
MOSER, za uspehe pri organiziranju in delovanju
zdravstva v občini ter Slava KOVACiC, za aktivno
delo na področju kulture in izobraževanja.
PRIZNANJE »18. avgust«, ki se podeljuje za izje-
mne prispevke pri razvoju družbeno politične skup-
nosti, pa prejmejo:
Avgust MAVRIN iz TOLO-a, Jakob PISANEC iz
Ponikve, Vinko LJUBEJ iz Bohorja, Danilo RA-
ZBORSEK iz Šentjurja, Komanda garnizona Maribor
ter krajevna skupnost Planina pri Sevnici.
Priznanja bodo prejeli tudi učenci osnovnih šol, za
uspehe pri učenju in interesnih dejavnostih ter bri-
gade in vodstvo letošnje ZMDA.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 32-13. avgust ig^j.
j^t, 32 - 13. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 19
plsapf^^ mnz celje zaprta!?
gsenetljivo nenavadna novica že močno razburja
rtiie nogometne delavce, ki so s svojimi klubi združeni v
žP^^bčinski nogometni zvezi Celje. 2e ves minuli mesec
lovne komisije niso aktivne, tehnični sekretar in blagaj-
ne želita več delati, celotni lO pa vztrajno molči in ne
'^Hloči.	^ njegovem »okrilju«. Tik pred tekmovanjem
to sila neroden in nenavaden dogodek. Klubi ne morejo
^^gistrirati igralcev, 17. avgusta pa je republiška konferenca
Slovenije, za katero bi celjska zveza morala poslati svoje
J jggate. V Kladivarju so nam povedali, da bodo kot nosilci
Lorneta v Celju sodelovali kot delegati na konferenci,
Jprašanje registracij igralcev pa posredno rešili z osrednjo
nzs.
uogometaš! kladivarja v
slavonu!
II. tradicionalni turnir BRATSTVO-ENOTNOST bo 15. in
ifi avgLista v Feričancih, na njem pa bodo poleg gostiteljev
,FESK«, NK »PAPUK« Orahovica in FK »MRAKO-
ilCA« iz Kozaruše sodelovali tudi celjski nogometaši. Me-
,j.gpubliško srečanje dvakrat ali enkrat letno bo zbliževalo
mlade nogometaše, poleg športnih srečanj pa bodo spoznali
tudi kulturne znamenitosti slavonskih in bosanskih krajev,
seznanjeni pabodo tudi z dogodki NOB. Na podobnem I.
srečanju v letošnjem februarju v Celju je bil zmagovalec
orahovski Papuk.
z zračnicami po 54 vin ji
Kot vedno so nas tudi tokrat presenetili športni delavci pri
2druženju šoferjev in avtomehanikov v Celju. V soboto so
namreč pripravili že tretji spust po zračnicah po Savinji od
petrovč do rekreacijskega centra pri Gričku. Startalo je
preko 50 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih podjetij.
Najboljši rezultat so med ekipami dosegli tekmovalci
ZSAM Celje, pri tekmovalkah pa Cinkarna Celje. Nov re-
kord proge je postavil Aleksander Ratajc (ZSAM Celje) z
rezultatom 30:00,61.
Člani - Ratajc 30:00,61, Koštomaj 30.29,88, Tijan (vsi
ZSAM Celje) 31:06,76, Damjanovič (Cinkarna) 31:12,32,
Brežnik (ZSAM) 31:37,21, Priger (Ljubečna) 32:16,15, Zefran
(Mlekarne) 32:50,96 itd.
Članice - Dragica Kajba 35:03,32. Jožica Šeško 45:56,20 in
Mira Oblak (vse Cinkarna) 50:54,82.
Ekipe: ZŠAM Celje 1:31,35, Cinkarna 1:36,21, Ljubečna
1:39,44, Mlekarne Celje 2:07,20, Laško 2:08,41, Veterani Celje
218,00, Lopata 2:48,39, Prevozništvo 3:16,29 itd.
J. KUZMA
žalski šahisti v
zagorju
Šahovski klub Zagorje je ob
občinskem prazniku svoje
občine pripravil šahovski br-
zoturnir za posameznike,
kjer je nastopilo 18 šahistov.
Zmagal je Franci Brinovec
st. 14,5 točke, tretji je bil
Franci Brinovec ml. 13 točk
in peti Marjan Crepan, vsi
Žalec, 12 točk.
JOŽE GROBELNIK
čop šesti v
innsbrucku
V Innsbrucku v Avstriji je
bil večji mednarodni atlet-
ski miting, kjer je celjski at-
let Čop v močni konkurenci
preskočil 209 cm in osvojil
šesto mesto. D.Prezelj je
preskočil 200 cm, Rozman
pa je bil v teku na 5000 m
drugi - 14:20,0!
topole in žičkar
Tudi v Kranju je bil večji
mednarodni atletski miting,
kjer so med drugimi nastopi-
li celjski atleti. Topoletova je
zmagala v skoku v višino
169 cm, mladinec Žičkar pa
na 1500 m - 4:07,1!
v reprezentanci
kopitar, prezelj in
četina
Zvezna kapetana naših
atletskih reprezentanc Ko-
rica in Matijevič sta določi-
la tri celjske atlete, ki bodo
koncem tedna nstopili za
našo državno reprezentan-
co v finalu atletskega poka-
la Evrope, ki bo na obnov-
ljenem stadionu Dinama v
Zagrebu. Kljub poškodbi
naj bi tekel na 400 m ovire
Rok Kopitar, Stanka Pre-
zelj nas bo zastopala v sko-
ku v višino, mlada Mojca
Četina pa bo tekla v štafeti
znani so nasprotniki
kladivarja
Nogometaši Kladivarja bodo igrali v novi sezoni v vzhodni
območni ligi. Poleg Celjanov še nastopajo mozirski EL-
KROJ in rogaški STEKLAR iz širšega območja. V 1. kolu 30.
avgusta gostujejo Celjani v Brežicah, teden dni pozneje pa v
Pragerskem in šele 13. septembra bodo igrali prvo tekmo
doma proti mariborskemu KOVINARJU. Ostah pari I. kola:
ELKROJ: LJUTOMER in FUŽINAR: STEKLAR ter v II.
kolu: STEKLAR: PROLETAREC in OJSTRICA: ELKROJ.
Konferenca združenja drugoligašev je dokončno izločila
MARIBOR iz Zveznega tekmovanja, zaradi finančnih težav
pa bo v republiški ligi verjetno igrala tudi SVOBODA. Slo-
venska nogometna liga bo tako 14 članska. Tekmovalna
komisija NZS je na sestanku s predstavniki klubov izvršila
žrebanje tekmovalnih parov v vseh ligah. Letošnji republi-
ški prvak ŠMARTNO gosti 23. avgusta v 1. kolu doma
KOPER, v II. kolu pa gostuje v Kranju. Enotna SML ima iz
našega območja enega predstavnika in to RUDARJA Iz
VELENJA, ki gosti 23. avgusta LJUBLJANO, v II. kolu pa
KAMNIK. V področnih mladinskih ligah igrajo 30. avgusta
ELKROJ: USNJAR (S), FUŽINAR: ŠMARTNO, BRE-
ŽICE: KLADI V AR, medtem ko bodo gosteje zagorskega
PROLETARCA igralci Žalca ali Vranskega, ki^ do sedaj še
niso razčistili vprašanja nastopa mladincev.
4 X 100 m! Možnosti za na-
stop v najboljši ekipi ima
tudi Stanko .Miklavžina iz
Velenja, ki je trenutno prva
rezerva za tek na 5000 m.
na ep gaber in
četina
Dva mlada in obetajoča
celjska atleta Robert Gaber
in Mojca Cetina bosta nasto-
pila v naši reprezentanci na
mladinskem evropskem pr-
venstvu v Utrechtu (podob-
no tekpiovanje bo čez dve le-
ti v Celju)! Robert Gaber bo
nastopil na 400 m in v štafeti,
Mojca Cetina pa na 100 in
200 m ter v obeh štafetah.
TV
zanimiv turnir v
radečah
Rokomet je v Radečah pri
Zidanem mostu ponovno
zaživel. RK Radeče je pri-
pravilo za letošnje poletne
mesece močan rokometni
turnir, ki bo v soboto, 15. 8.
ob 17. uri na igrišču pri
osnovni šoli. Na turnirju
bodo sodelovali Partizan
Bjelovar, Medveščak Za-
greb, Varteks Varaždin in
domači RK Radeče. Kot za-
nimivost naj povemo, da je
Partizan iz Bjelovarja na
pripravah v Radečah.
pd vodstvu poraz
Vaterpolisti Neptuna so
odigrali že tretjo srečanje
proti Celulozarju iz Krškega.
Tokrat so doživeli najvišji
poraz 8:22 (3:7, 2:4, 0:5, 3:6).
Za boljšo igro in boljši rezul-
tat ni bilo dovolj moči in vidi
se, da so gostje, ki igrajo v
republiški ligi, le boljši!
Kot zanimivost naj nave-
demo, da so Celjani povedli
v prvih dveh minutah kar z
2:0, toda km^alu so gostje
prevzeli pobudo in zasluže-
no zmagali. Strelci za Nep-
tun Rožman 3, Hrašovec in
Cigoj po dva ter Rojšek
enega.
nov rokometni
klub v lučah
Ob praznovanju občin-
skega praznika so v Lučah
priredili rokometno sreča-
nje, v katerem so domačini,
igralci RK Raduha, dosegli
ugoden rezultat proti repu-
bliškemu ligašu Ormožu. Iz-
gubili so namreč le 20:22
(12:13). Omeniti velja, da je
nov rokometni klub Radu-
ha prijetna novost. Najbolj-
ša igralca v srečanju proti
Ormožu sta bils Dugoris s
sedmimi in Pavčič s petimi
zadetki. Srečanje sta dobro
vodila Jug in Hlačar iz Ce-
lja.
marjan fabjan na
sp
Znani celjski judoist Mar-
jan Fabjan, ki je letos osvojil
skupaj s Štefanom Čukom
srebrno medaljo na Balkan-
skem prvenstvu, je te dni do-
bil novo priznanje. Osrednja
judo zveja je Marjana Fabja-
na prijavila za svetovno pr-
venstvo, ki bo od 3. do 6. sep-
tembra v nizozemskem me-
stecu Maastrichtu. To je tudi
zadnja večja tekma celjskega
tekmovalca pred odhodom v
JLA.
šest dežel na
ljubečni
24. avgusta bodo člani
AMD Šlander priredili v
Celju veliko odprto preven-
stvo Celja v kartingu z me-
dnarodno udeležbo. Kot za-
nimivost naj povemo, da so
do sedaj prejeli prijave iz
šestih dežel, ki v tem športu
veliko pomenijo. To so tek-
movalci Italije, Danske,
Zvezne republike Nemčije,
Avstrije, Švice in Madžar-
ske. Nastopili bodo tudi
najboljši jugoslovanski tek-
movalci. Istočasno bo v so-
boto tudi tekmovanje za re-
publiško prvenstvo.
J. KUZMA
71
^ ^et dolgih dni po mrzlem, zelenem, čisto zimskem morju
^Prila je v Antipodih podoben našemu novembru),
^o^čno pa od vetra pometene skale, zaliv, kopno. Zadnjo
sem bila v nenavadno živčnem stanju. Zdelo se mi je,
Pada name strop. Vedela sem, da to ni mogoče, kljub
'nu pa sem zaradi tega trpela. Kako se bom vrnila domov,
ne bom mogla več voziti?
odrf ^^^^i^dija je bila na vsem mojem potovanju najbolj
točka; celo Japonska je bila bliže moji domo-
^^VŠečNOSTI ob prihodu
'ionl^ ^^ .^^deljsko popoldne. Sopotniki, ki so se nena-
h	^ poletnih oblekah, čeprav je kazalo, da so
J ^ potrebe oblekli, so se gnetli proti uradniku, ki je
potne liste. Za njim je bilo videti Wellington z
je hišami, ki so se vzpenjale po pobočjih. Uradnik me
dau^^^^' kakšne narodnosti sem. Povedala sem mu in mu
J^Potni list.
seznamu je zapisano, da ste britanska
^^hanka!«
Pot^^ff^^^^ se/n mu, da sem ladijski družbi pokazala svoj
bojj ' pri tem pa sem se spomnila, da se je njen uradnik
nj^g^kvarjal z njegovo nedolžno zunanjostjo, kot pa z
Posif^? ^^^bino, ki bi si jo bil moral ogledati. To sem
'"^^^ožiti tudi strogemu uradniku in ga pomiriti.
tuj/fg^^^ postal sicer vljudnejši, ni pa popustil. Ker sem
' ne sme pustiti s krova, in ker je nedelja, ni
ce dobiti nikogar, ki bi uredil težavno zadevo s pot-
nim listom. Nekemu Američanu - pripadniku velikega
naroda - se ni godilo nič bolje in zato sem se mirneje vdala
v usodo. Zvečer sva skupaj utapljala najino izkrcevalno
bolečino, on v whiskyju s sodo, jaz v ingverjevem pivu.
Če bi skrbi povzročale sive lase (moji so ostali svetli), bi
že samo pregledi potnih listov zadostoval, da bi človek
spremenil barvo las. O, dobrotni bogovi! Na skrajnem
koncu sveta pa taka reč zaradi take malenkosti, ki je bila
vrhu vsega še politično tako nenevarna, saj tam kraljevine
Srbov, Hrvatov in Slovencev še poznali niso! Morala sem
jim pustiti svojo fotografijo, dolg, izpolnjen formular, av-
stralski denar, ki sem ga z izgubo zamenjala za novozeland-
skega in nazadnje še deset funtov za kavcijo, da bi se me - v
skrajnem primeru - spet lahko znebili. Ker sem imela v
žepu kreditno pismo za zadnjih tristo jenov, sem jim mirno
dala svojo gotovino ter zelo zadovoljna, brez prtljage, ki
sem jo pustila v prtljažnici, odhitela v mesto. Ko sem
stopila v neko banko, da bi vnovčila kreditno pismo, so mi
rekli, da z Japonsko nimajo nobenih zvez in da zato tudi ne
morejo izplačati kreditnega pisma.
V tuji deželi sem nenadoma stala sredi ulice in imela v
žepu samo tri šilinge obratnega denarja.
južni križ
Ladja je imela pet dni zamude in zdaj, ko sem prišla v
Wellington, je bila zaradi velike stavke zveza med njim in
Auclandom na severu pretrgana. Vsa naglica je bila zaman.
Nazadnje sem šla h gospema, ki sta delali v uredništvu
časopisa »Dominion Paper« in »Evening Post«.
Obe sta mi zelo prijazno priskočili na pomoč, z nasvetom
in dejansko; z njunim posredovanjem so mi čez nekaj dni
.izplačali tudi kreditno pismo. Težje je bilo s stanovanjem,
zaradi stavke je bil namreč Wellin^on prenapolnjen, na-
zadnje pa mi je voditeljica kvekerskega doma gospa Cha-
masa rekla, da me je pripravljena vzeti k sebi za teden dni.
Kvekerji so ameriška sekta, njeni člani se vedno oblačijo
v sivo, se med seboj tikajo, odklanjajo zabave in
odločno nasprotujejo vojni. Dom je bil lepo urejen, hrana
dobra, soba udobna in gospa Chamasa mi jo je vrhu vsega
dala še za nižjo ceno. Hiša je stala sredi jase na enem izmed
gričev, ki obdajajo Wellingotn. Do zadnje postaje, do Kel-
burna, si se moral peljati z vzpenjačo, toda ko si bil na
griču, si imel prelep razgled na morje, na neštete griče in
vzpenjajoče se hišice. Kar pa je razgled takrat še polepšalo,
je bila okoliščina, da je bila ravno takrat košeničica v
polnem cvetju. Vsi griči so bili pokriti z zlato rumenim
cvetjem, ki se je ostro odbijalo od temnega zelenja arauka-
rij in svetlega zelenja drevesastih praproti, vse to pa je še
bolj poudarjalo modrino neba in sivkasto barvo morja.
Neprijeten je bil zloglasni weUingtonski veter. Nekajkrat
sem morala postaviti eriko na tla in sredi ceste z. obema
rokama držati klobuk, ki je sicer prav trdno tičal na glavi,
kljub temu pa ni veliko manjkalo, da nisrpo erika, klobuk
in jaz s frčali v bližnje morje.
Ljudje, ki so se bili preselili na Novo Zelandijo, pripadajo
višji družbeni lestvici kot avstralski priseljenci. Govorica,
vedenje, pogledi na življenje, oprema stanovanja so odlič-
nejši in ljudje so izbrano vljudni. Nova Zelandija je angle-
ški otrok v povojih, ki leži daleč od materinih prsi in je zato
nekoliko razvajen, toda na svoji materi visi s slepo ljubez-
nijo, ki je ganljiva, a včasih tudi neprijetna. Avstralci si
vedno želijo - in to tudi naglas povedo - da bi radi postali
neodvisna kolonija: posmehujejo se priseljenim Britan-
cem, norčujejo se iz oxfordskega naglasa in se čutijo, zlasti
telesno, nekako vzvišeni nad otroki mrzlega severa. Novo-
zelandci pa vse naročajo iz Anglije, žive z vsakim članom
kraljeve hiše in so bolj britanski od Britancev. Iz tega
razloga so bih takrat zelo nenaklonjeni Nemcem in to mi je
nekoliko grenilo življenje. Z Angleži, ki sem jih srečala na
Kitajskem ali na Japonskem, nisem imela nikoli neprijet-
nosti. Nek Anglež mi je nekoč na pošti rekel:
»Če se bojujemo, se bojujemo krepko, ampak ko je boj
končan, podamo nasprotnikom roko in zadeva je pozab-
ljena. Prepir je poravnan.«
Novozelandci pa so še vedno kuhali jezo, kipa, vsaj kar je
zadevalo mene, ni postala nikoli osebna. Vsi so bili ljubez-
nivi z mano, tako da sem se po enem tednu z veliko
bolečino poslovila od Wellingtona, ki sem se v njem poču-
tila nenavadno dobro. A ne samo zaradi prijazne pripravlje-
nosti priskočiti mi na pomoč: so kraji, ki se človeku smeh-
ljajo in ki razveseljujejo njegovo srce že samo s svojim
zrakom, s svojim kamenjem.
skozi deželo maorov
Južni otok, ki je zelo hladen, ima že značaj našega alp-
skega sveta. S snegom okronane glave, ki se dvigajo v
bližini širnega morja, mračni prepadi in nenavadni goz-
dovi, dajejo pokrajini veličasten vtis. Na nizkih pobočjih se
pasejo črede ovac.
Lepa je debeloiglasta araukarija, lepa pa je tudi jagnječja
trava, kije videti od daleč, kot bi na skalah spalo jagnje. Tu
lahko vidiš tudi paličnjaka, ki ima obliko rastline, je pa v
resnici žival. To je dvajset centimetrov dolga žuželka, kije
tako rjava in tanka in tu in tam tako grčava kot posušena
palica. Sele ko premakne dolge, tanke noge, ugotoviš, daje
žival.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 32-13. avgust ig^j.
Za vaše malčke bo pravo veselje stikanje po policah
z igračami
V blagovnici vas čakajo že modeli za jesensko sezono
MERXOVA BLAGOVNICA V NOVI VASI VAM NUDI
ŠIROKO IZBIRO IN
KVALITETNO BLAGO
Na tehničnem in tekstilnem oddelku sledijo
zahtevam in okusu kupca
Sodobni ritem življenja narekuje
ekonomično razporeditev časa tudi
tistega, ki ste ga namenili nakupu.
V blagovnici Potrošnik v Novi
vasi v Celju dobite vse kar vsako-
dnevno potrebujete in še več...
Poleg oddelka z živili, ki je v prit-
ličju blagovnice, je še oddelek s
tekstilnim in tehničnim blagom v
nadstropju.
Ivo Jakob, poslovodja tehnične-
ga oddelka, je dejal, da si prizade-
vajo, da bi bili čim bolje založeni
tudi s kritičnimi artikli, torej s tisti-
mi, ki jih na našem trgu najbolj
primanjkuje. To so zmrzovalne
skrinje, hladilniki z zmrzovalno
omarico, dirkalna kolesa, elektro
material in podobno. Poslovodja je
še dejal: Že takoj na začetku mora-
mo slediti potrošnikoyim zahte-
vam in stremeti za tem, da bomo
police na tehničnem oddelku zalo-
žili s tistimi artikli, po katerih je
povpraševanje največje«.
oddelek
industrijskega in
tehničnega blaga
Poglejmo, kaj vse lahko kupec
dobi na tem oddelku.
Tu imajo akustične aparate do-
mačih proizvajalcev od televizij-
skih in radijskih sprejemnikov do
magnetofonov, gramofonov in ka-
setofonov. Tu je tudi velika izbira
plošč in kaset najrazličnejših glas-
benih zvrsti. Na oddelku bele te-
hnike dobite vse gospodinjske
stroje in pripomočke, ki so nepo-
grešljiv del sodobne kuhinje. Go-
spodinje lahko kupijo tu tudi vso
potrebno posodo.
Poleg klasične posode je tu širo-
ka izbira najsodobnejših tovrstnih
izdelkov iz porcelana, keramike,
kristala in sedaj tako modnega ste-
kla. Tu je na razpolago tudi bogata
izbira svetil za najrazličnejše na-
mene.
Na tem oddelku dobite tudi vse
papirniške izdelke, fotoaparate, fo-
tornaterial, ure in drugo bižuterijo.
Otroci bodo z velikim veseljem
izbirali med množico dobrih in ko-
ristnih igrač za vse starosti in ra-
zvojne stopnje.
Bogata je izbira tudi na oddelku s
kozmetičnimi izdelki in prav goto-
vo boste tu našli izdelke, ki jih za
osebno nego najraje uporabljate.
Na športnem oddelku boste našli
vso opremo za najrazličnejše športe
in konjičke.
Tudi rezervne dele in druge te-
hnične pripomočke dobite na te-
hničnem oddelku blagovnice Po-
trošnik v Novi vasi.
tekstilni oddelek
V nadstropju blagovnice je tudi
tekstilni oddelek. Izbirate lahko
med najrazličnejšimi vrstami metr-
skega blaga. Od tkanin, ki so name-
njene lahkim in toplim oblačilom
do metrskega blaga za posteljnino,
zavese in podobne izdelke.
Veliko kupcev se odloča tudi za
konfekcijo in v blagovnici je izbira
zares kvalitetna in velika. Tu dobi-
te vso moško in žensko konfekcijo
ter perilo in nogavice. Bodoče ma-
mice pa bodo na enem mestu lahko
kupile vse kar potrebujejo za novo-
rojenčka od pleničk do vozička. Se-
veda je tu tudi konfekcija za otroke
do 16 let starosti in starši lahko v
eni blagovnici oblečejo svoje ljub-
ljence, saj se tu dobi spodnje otro-
ško perilo, najrazličnejša oblačila
od oblek, hlač do plaščev in dežnih
plaščev ter zimske garderobe.
Ne bo odveč, če omenimo še, da
tu lahko kupite tudi ves šiviljski
pribor. Tiste, ki rade pletete pa bo-
ste zadovoljni z izbiro volne najra-
zličnejših ban' in kvalitet.
Na tekstilnem oddelku lahko ku-
pite tudi zavese, posteljnino, brisa-
če, prte in prtičke, skratka vse kar
je potrebno za prijeten in urejen
dom.
«
Marija Lampret, vodja tekstil-
nega oddelka pa je dejala: »Prislu-
hnili bomo željam naših kupcev in
nenehno bomo skrbeli za to, da bo
naš oddelek založen z vsem kar ku-
pec potrebuje in želi. Lahko rečem,
da so naše police že sedaj založene
z blagom najbolj priznanih sloven-
skih in jugoslovanskih tekstilnih
proizvajalcev.«
Ce se odločate za nakup, kupujte
v Merxovi Blagovnici v Novi vasi v
Celju.
»Za zdravo telo, vsi na kolo!*
Trgovci bodo nenehno skrbeli za to, da bo potrošnik v Merxovi blagov-
nici naše! vse izdelke, ki Jifi potrebuje in ki jih je moino dobiti na
domačem triišču
j^t, 32 - 13. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 21
BIFE IDA ŠANTL, Šentjur
VSAKDO JE
DOBRODOŠEL!
v Šentjurju, nasproti
avtobusne postaje za Ro-
gaško Slatino, boste našli
rfo^lnO' oziroma bife
fpA SANTL. Bife je
odprt vsak dan od 8. do
22,30 ure. Zadnji avtobus
prUi Celju boste ujeli še
ob 22,10 uri in proti Roga-
ški Slatini ob 22,30 uri.
Ravno prav torej, da lah-
1^0 pred tem nekaj časa
ftiirno posedite v jedilnici
bifeja, kjer vam bodo po-
stregli s sveže pripravlje-
no hrano, s hladnimi ali
toplirrii jedmi in malica-
nii. Teknila vam bo do-
mača salama, morda ta-
tarski biftek, krača s pri-
logo, lignji, postrvi, jedi
na žaru in še kaj.
Treba je samo zaviti v
bife SANTL v Šentjurju,
kjer vas ne bodo razoča-
rali. Prostor imajo tudi za
večje, zaključene družbe.
V posebni sobi lahko po-
grnejo mize za 50 do 60
gostov.
v prvem, osrednjem
delu bifeja se radi ustavi-
jo tisti, ki jim je pri srcu
biljard, ju-box in druge
igre na avtomate. Otroci
zavijejo sem po .sladoled
m tako je poskrbljeno za
starejše, mlade in naj-
mlajše v bifeju IDA
SANTL, Šentjur, Efenko-
va 15.
Lahko pa zavrtite tele-
fonsko številko 741-119 in
se o tem, kar ste pravkar
prebrali prepričate in se
dogovorite za obisk.
GOSTILNA KAJZLER
POD STARIM
ZVONIKOM
Iz vsakdanjega vrveža
radi ubežimo ven, v nara-
vo, med zelenje in domač-
nost. Med temi vrsticami
vam nudimo še eno mož-
nost za popestritev delov-
nega tedna.
Na semaforiziranem
križišču v Šentjurju lah-
ko zavijete v levo in se
zapeljete ali pa napotite
peš iz bližnje avtobusne
postaje proti šentjurske-
mu Gornjemu trgu. Pod
starim zvonikom boste
našli gostilno Kajzler,
kjer se bodo potrudili, da
bo vaš oddih prijeten.
Morda si boste poprej
ogledali kulturno-zgodo-
vinske znamenitosti Gor-
njega trga, in boste zado-
voljni z novimi spoznanji
radi sedli za mizo v pro-
storni gostilniški sobi ali
morda na terasi. Ribe,
morske in sladkovodne
(postrvi), lignje, jedi iz ža-
ra, vseh vrst zrezki bodo
ob domačem ali ustekle-
ničenem vinu prijeten
obed ali večerja. Seveda
je gostilna odprta tudi v
dopoldanskem času. Za-
pro jo le ob nedeljah.
Zdaj, v poletnih mesecih
je še posebej prijetno po-
sedeti na terasi, od koder
je lep razgled v dolino.
50-80 gostov lahko
sprejmejo v gostilni KAJ-
ZLER v Šentjurju, kjer
vas pričakujejo.
fABORJENJE MLADIH
OASILCEV V MOZIRJU
V letošnjih počitnicah je OGZ Celje pripravila letovanje
P'onirjev in mladincev - gasilcev v gozdni šoli v Mozirju.
2(.^^^ovanje je potekalo v dveh izmenah in sicer od 19. 7. do
• in od 26. 7. do 2. 8. Vtem času so se pionirji in mladinci
Popolnjevali v gasilskih veščinah, v znanju iz preventive.
So poslušali predavanja in ob zaključku tekmovali za
^'"onasto, srebrno in zlato značko »Preprečujmo požare«.
^ si So zelo uspešno rešili teste in osvojili značke. Tako se že
^J^^^J^lajših razvija požarnovarnostna kultura, kar je v da-
Snjem času zelo pomembno. Taborniki so spoznavali tudi
, ^ge stvari. Posebno doživetje v prvi izmeni je bilo vseka-
jg^^^^čanje z našimi smučarji -Trankom, Strelom in Križa-
ki so prav tako letovali v istem taboru, saj je bil del
if, rezerviran za gojence VSTK iz Ljubljane. Študentje
profesor so za gasilce pripravili orientacijske po-
fjjj. ki so bili zanimivi in poučni. Obe skupini sta organizi-
sp^lPohode na Dobrovlje. V izredno kratkem času so pri-
Prin spomenika, o bojih in pomenu spomenika pa so jim
Ste^^^^dovali domačini. V času taborjenja je bilo veliko
^'^o športnih iger.
recjl^^*^ vsega pa je bil taborni ogenj. Taborniki so ob ognju
ob^J^^^^' prikazali so razne skeče in predvsem prepevali ter
nos^ ^^^'i.žar ognja. Seveda pa so prej poskrbeli za var-
bj Jso imeli ob ognju pripravljeno vedrovko in vodo, da
pogasili, če bi hotel ogenj ubrati svojo pot. Za
^bor strokovno vzgojo, pa tudi prijetno vzdušje v
^ so poskrbeli gasilci - mentorji.
MILENA MARGUC
LOVSKI DOM
v soboto ob 10. uri bo-
do lovci v Solčavi odprli
svoj dom. Pripravili bodo
tudi tekmovanje v strelja-
nju, zaslužnim članom
bodo podelili priznanja in
odlikovanja. Kot pravijo
tudi lovskim specialitet
ne bb manjkalo.
T.T.
GRADNJA V
SOSESKAH
v tem srednjeročnem
obdobju naj bi v šentjur-
ski občini pridobili
11.850 m^ stanovanjske
površine v družbeni lasti
in 16.550 m^ v zasebni la-
sti. Gradnjo družbenih
stanovanj bodo usmerili
predvsem v zazidalne so-
seske, kjer je zagotovlje-
na minimalna komunalna
ureditev. To so soseske
IV in VI v Šentjurju ter
zazidalne soseske Dram-
Ije, Gorica in Planina.
MP
VSE ZA HIŠO V ENI HIŠI!
Gradnja hiše - to so skrbi, iskanje materiala za gradnjo pa je tisto, kar
najbolj mori.
Zato se je Slovenijales odločil in v svojih trgovinah z lesnim in
gradbenim materialom prodaja vse, kar je za gradnjo potrebno.
Celo hišo - opremljeno m ogrevano - lahko kupite na enem mestu:
pri Slovenijales, seveda v delih: vrata, okna, garažna vrata, parket,
rezani gradbeni les, ladijski pod. vse vrste lesnih in gradbenih plošč,
keramične ploščice, sanitarno keramiko in armature, kopalne kadi,
bojlerje, izolacijske materiale, salonit pološče in cevi, betonske in
opažne izdelke m vse ostale materiale za gradnjo. Stavbno pohištvo in
izolacijski materiali tudi na potrošniško posojilo.
Ob sredah odprto tudi popoldan.
Slovenijales Medlog vas vabi in pričakuje.
14. stran - NOVI TEDNIK
35 let Novega tednika
št. 32-13. avgust ig^j.
j^t, 32 - 13. avgust 1981
35 let Novega tednika
NOVI TEDNIK - stran 23
PLAVALNI MARATON JOŽETA
TANKA
s TRMO NAD
MORJE
Tokrat se še enkrat vrača-
mo k uspelo izvedenem pla-
valnem maratonu, ko je Jo-
že Tanko iz Celja, član Nep-
tuna in zaposlen v DO Kovi-
notehna, tozd Inženiring,
preplaval v eni etapi razda-
ljo 43 km iz Rovinja do
Umaga. Bolj naj tokrat go-
vorijo fotografije, ki smo
jih napravili med plaval-
nim maratonom, ki je med
najdaljšimi v Jugoslaviji.
Ob tem pa še enkrat velja
zahvala DO Kovinoi^ehna,
ki je bila pokrovitelj pla-
valnega maratona!
Vse ostalo je bilo na »ra-
menih« samega plavalca in
njegovih spremljevalcev ter
seveda športnega naselja
Villas Rubin v Rovinju, kjer
so razumevajoče »podarili«
za vso ekipo deset brezplač-
nih postelj v njihovem nase-
lju, ki je sicer povsem polno.
Da smo to dosegli, gre zaslu-
ga neumornemu Sergeju
Jančiču, sicer Celjanu, ki že
več kot petnajst let živi v Ro-
vinju in nam tudi sicer s to-
variši močno pomaga pri
izletu 100 kmečkih žensk na
morje.
Kakor smo lahko hvaležni
za vso pomoč, ki so nam jo
dali v Rovinju, pa ne more-
mo biti zadovoljni z Uma-
gom. Nekaj dni pred plaval-
nim maratonom je bilo z od-
govornimi (ti so večkrat pri-
pravljali maratone tudi za
Veljka Rogušiča!) vse dogo-
vorjeno, pripravili pa niso ni-
česar! Se na cilj ni bilo nobe-
nega, razen slučajnih sobot-
nih sprehajalcev ob obali,
nekaj Celjanov in seveda so-
rodnikov.
Jožeta so spremljali trije
čolni. V prvem so bili Bran-
Ko Planine (edini, ki je bil že
lani z njim od Umaga do Ko-
pra), Mišo Madrunič in Vik-
tor Rožanc, v drugem Vlado
Nendl, Bojan Rebevšek in
Lojze Plavčak (zadolžen za
maserja in dajalca napitkov!)
ter v tretjem Milan Kolšek in
avtor reportaže. Po obali sta
plavalni maraton spremljala
Leon Mokotar (zvezeč sporo-
čil novico o dosežku na ljub-
ljanski radio in televizijo!) in
Vika Nendl, ki se je v večer-
nih urah »šla« šoferja, da je
fante odpeljala nazaj v Ro-
vinj, kjer so imeli avtomo-
bile.
Ob vseh težavah je najbolj
bistveno to, da je Jože uspel
preplavati razdaljo iz Rovi-
nja do Umaga ter je s tem
opozoril nase, da je sposo-
ben za še večje in težje po-
dvige. Morda bodo vsi ti pre-
plavani maratoni v prihod-
nje le prebudili zavest v ti-
stih, ki smo jih že letos pova-
bili k sodelovanju, pa se, žal,
razen DO Kovinotehne, ni
nihče odzval. Pa tudi na to
grenko pilulo smo po uspelo
izpeljanem maratonu neka-
ko hitro pozabili! Zdaj se Jo-
že pripravlja za dva marato-
na v Egiptu, prihodnje leto
pa poleg plavanj v tujini na-
črtuje nov podvig tudi v do-
mačih vodah. Omenili smo
že, da je v prvi kombinaciji
proga Brioni-Rovinj...
Tekst in foto:
TONE VRABL
230 NOVIH PLAVALCEV
Komisija za šport in rekreacijo pri krajevni skupnosti Prebold in Turistično društvo
pripravila dva začetna tečaja plavanja v bazenu Prebold. Prvega, ki je bil sredi prejšnj^
meseca, se je udeležilo 90 otrok, drugega, ki se je končal v soboto, pa 40. Poleg tega se je^
dveh kolonijah na morju in na zveznem taboru tabornikov v Karlovcu naučilo plavati še It
otrok starih od 4 do 9 let. Načrt, ki si ga je zadala komisija za šport in rekreacijo v Prebol(W
so tako izpolnili. Skoda je le, da se tečaja v Preboldu niso udeležili otroci iz dru^
krajevnih skupnosti žalske občine. Kot nam je povedal vodja tečaja v Preboldu Marj^
Plavčak, bodo konec meseca pripravili še en začetni tečaj. Oba tečaja je vodilo šest učitelj«
plavanja in si za opravljeno delo zaslužijo vse priznanje.	-p TAVcJ
Graščina je tipična renesančna
stavba. Nekdaj so jo sestavljali štirje
dvonadstopni, na vogalih z okrogli-
mi stolpi okrepljeni trakti, ki so
oklepali zaprto notranje dvorišče.
Obdana je bila z globokim, z vodo
napolnjenim obrambnim jarkom,
prek katerega je držal vzdižni mostič
do portala v pritličju njegovega ju-
govzhodnega trakta. Dvorišče je bilo
na vseh štirih straneh opremljeno z
arkadami, ki so jih opirali vitki ste-
briči.
Ko so graščino prevzeli pavlinci,
ki so prišli iz Lepoglave, so jo prila-
godili svojim potrebam. Do 1675
(letnica na cerkvenem portalu) so k
njenemu jugozahodnemu traktu pri-
zidali enoladijsko cerkev s pravo-
kotnim prezbiterijem in jo okrasili s
sočasno, večidel še ohranjeno opre-
mo. V naslednjih letih so se lotili
tudi prenove grajske stavbe, ki ima
na Vischerjevi upodobitvi iz o. 1681
še prvotno podobo. Na dvorišču so
arkadne stebre prezidali v slope, v
nadstropjih pa so arkade zazidali, v
ločne odprtine pa vzidali pravokot-
na okna. Med posegi v notranjščini
stavbe omenimo tu le preureditev
nekdanje graščinske kapele, ki je
imela prostor v prvem nadstropju
južnega stolpa in je bila opremljena
z gotsko oblikovanimi okni. Kap>elo
so opustili, nadstropja v stolpu pre-
zidali, šilastoločna okna pa so zame-
njali z navadnimi, pravokotnimi. Ce-
lotno grajsko stavbo so nato poslika-
li. Gre za značilno baročno arhitek-
turno poslikavo s stebri in dekora-
tivnimi geometričnimi polji, ki je
pod recentnimi beleži delno še ohra-
njena. Stavbno tkivo pa v tem času
ni več doživljalo pomembnejših
sprememb, le k cerkvi so 1766 (napis
na slavoločnem loku) prizidali Fran-
čiškovo kapelo, ko jo je s freskami
opremil Anton Lerchinger, slikar, ki
je poslikal tudi pavlinsko apoteko v
pritličju južnega stolpa pod nekda-
njo kapelo. Tu so poleg bibličnih
motivov, povezanih s farmakologijo,
upodobljeni portreti starih mojstrov
zdravilstva od Asklepia prek Esku-
lap^ Galena in Avizenne do Paracel-
za. Že 1740 pa srečamo v Olimju na
delu tudi tirolskega slikarja Ivana
Rangerja, ki je opremil s freskami
obok prezbiterija in 1932 prebeljeni
obok cerkvene ladje.
Graščina je imela po popisu 1788
še vse štiri trsikte s skupno 23 soba-
mi. Grof Ignacij Attems je 1807 zara-
di nerentabilnosti podrl severozaho-
dni in severovzhodni trakt, material
pa prodal kmetom. Takrat so vzeli iz
njegove podrte polovice polkrožno
sklenjeni portal s posnetimi robovi
in ga uporabili za vhod v nekdanjo
lekarno.
Stavba je že od 1785 dalje pa vse
do potresa 1974 rabila za župnišče,
med leti 1820-1893 pa tudi za šolo. V
letih 1948-1956 so bili na objektu
opravljeni nekateri konservatorski
posegi (drenaže, odkrivanje fresk v
apoteki itn.), vendar so prizadevanja
za njeno dokončno sanacijo in pre-
zentacijo ostala na pol poti, tako da
je potres 1974 brez težav opravil svo-
je razdiralno delo.
POLŽE (Reinhof), dvor
Rajnhof
Polže 1 pri Strmcu (Novi cerkvi)
pri Vojniku. Občina Celje.
Dvor z mlinom je menda obstajal že
okoli 1500. Takrat ga je posedoval
Pongrac Weierpacher, krški strelni
fevdnik, ki je moral, kadar je bilo
potrebno, zagotoviti krškemu škofu
s samostrelom oboroženega moža.
Nadaljnji lastniki dvora so bili celj-
ski meščan Janez Scheit, Vitanjčan
Krištof Landorfer, nato Ožbždt Ram-
baldt in Jakob Giltschwert. Jakobu
je kot lastnik dvora sledil Franc
GUtschvvert, temu pa 1721 njegov
istoimenski sin, ki je bil vitanjski
vikar. Ta je imenje spremenil v be-
neficij. Do svoje smrti 1843 ga je si-
cer še uživala njegova mati Katarina;
nato pa ga je do svoje smrti 1756
upravljal beneficiat Franc Anton
Strmšek. Njegov naslednik je bil do
1789 Gašper Hočnik. Naslednje leto
je bila beneficiatna hiša - dvor sku-
paj s kaščo in gumnom ocenjena na
120 fl. in je postala prebenda Nove
cerkve. Pozneje je prešla v kmečke
roke in je še danes sedež kmečke
domačije.
Sedanjo stavbo je pozidal Jakob
Giltschwert. O tem priča ohranjeni
monogram I. G." z letruco 1667 in
grbom - lev s kelihom - nad kletni-
mi vrati.
Graščina Olimje na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1681
Prvi so po prihodu na cilj po preplavanih 43 kilometrih iz
Rovinja do Umaga Jožetu čestitali žena Tončka, oče (za-
krit) ter hčerkici, ki nista mogli skriti navdušenja nad
pogumnim očkom, ki se še meduz ne boji...
Sedem »gusarjev« je v treh čolnih spremljalo vso pot Jožeta
Tanka in po prihodu na cilj v Umag je nastal naslednji
posnetek za spomin za vse prestale muke in težave pa tudi
prijetnosti (stojijo od leve proti desni): glavni organizator
plavalnega maratona Vlado Nendl, Branko Planine, Jože
Tanko, Milan Kolšek, Mišo Madrunič, Viktor Rožanc, Bo-
jan Rebevšek in Lojze Plavčak. Tudi avtor zapisa in foto-
grafij je bil v čolnu iz Rovinja do Novigrada, nakar je do
Umaga nadaljeval pot po bolj mirni varianti- z avtobu-
som!
ŠOLA JADRANJA NA DESK!
Jadranje na deski je v zadnjih letih doživelo izredno
velik razmah in marsikdo bi se rad poiskusil v tej
športni panogi, preden bi kupil svojo desko za jadra-
nje. Društvo za šport na vodi Nivo Celje prireja zato od
ponedeljka, 17. tega meseca dalje šolo jadranja na de-
ski. Vsi, ki želijo, se lahko prijavijo ta dan v čolnarni na
Smartinskem jezeru.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec -
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik
Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Med^^ed, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija^
Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik.
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik FVanjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne
vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa:
50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.